Januš Golec: Kajbičeva torba. (Zagorska.) Usnjata torba je zvesta potna spremljevalka Slovencev s Ptujskega polja. Liikarji niže Ptuja romajo na Sv. gore nad Št. Petrom s torbami preko ram, v katerih nosijo seboj popotnico v mesu in kruhu. Krčmarji na Svetih gorah so se jezili nekdaj na slovenske torbarje, ker so si naročali po opravljeni pobožnosti v krčmi za 4 krajcarje tople goveje juhe ter 10 žlic, ostalo kosilo so prinesli seboj moški v torbah. V povojnih letih je po Slovenskem štajerskem torba malodane izpodrinjena, pač pa je še vedno v polni navadi po celem hrvatskem Zagorju. 0 odraslem Zagorou smelo trdim, da irou je torba nekaj svetega in hrani v njej vse, kar rabi za na pot. Te zagorske torbe so usnjate, velike, srednje ter majhne in jih nosijo Hrvati preko rame. Pokrivalo torbe ter ruča sta navadno okrašena s kakimi vtisi v usnje ali vsaj z raedenimi rinčicami ter ploščami. V torbo devlje Zagorec: nož, pipo, mehur s tobakom, denar in popotnico v jedi ter pijači. Te toribe so navadno družinske svetinje, ki se. podedujejo od očeta na sina, da, celo od roda do roda. In Potno torbo dobi Zagorec, ko je stopil v fantovsko dobo, začne hoditi na sejme ter božja pota. Moj rojstni dom stoji bolj na samoti. Od ene strani hise se razprostira precej širok ter dolg gozd. Najljubša zabava ob gimnazijskih počitnicah mi je bila, če sem iskal ob zgodnjih jutranjih urah gotoe po gozdu. Na takem izletu za gobaani me je presenetil nekega jutra pogled na stvar v človeški podobi, ki mi je še danes v živem spominu. Ko sem se zravnal iz k tlom skljucenega pripogiba, je stal malo pred menoj neznansko velik ded s črnimi očali, grbastega hrbta in z ogromno košaro v roki. Strah iznenadenja mi je zaprl sapo, da niti krikniti nisem mogel, ampak sem se sesedel v prepričanju, da bo po meni. Grozni npznanec je uvidel mojo osuplost, krenil na stran ter izginil za vejevjem v grmovju. Kako sem se vrnil tedaj na dom, ne vem, a to je gotovo, da sem tekel iz strahu pred človeško pošastjo v taki brzini, da sem iztrosil na pobegu iz jerbasa vse nabrane gobe. Pred domačo hišo sem se upal ozreti v toliko, če morda ne gre črni očalar za menoj. 0 srečanju scm povedal stari materi, ki so se smejali študentovski plašljivosti in rekli, da je oni velikan Lipnik iz Sedlarjevega, ki je presedel v kaznilnici v Gradiski celih 22 let in 18 dni. Po odsluženi vojaščini mu ni bilo za pošteno delo, ukvarjal se je z mešetarijo ter tihotapstvom. Ker mu tudi ti dve obrti nista nasuli zaželjenega bogastva, je postal cerkveni ropar ter tolovaj. V Kozjem je vlomil po noci v tabernakelj ter ga oropal monštrance v prepričanju, da je zlata. Ko jo je drugo jutro spoznal za medenasto, jo je skril iz strahu pred roko pravice pod listje v gozdu. Od kozjanskega cerkvenega ropa naprej sta mu postala tatvina ter vlom vsakdanje opravilo. V letih tolovajstev goljata Lipnika je veljala po Obsotelski dolini in Zagorju Kajbičeva hiša v Plavicu za najpremožnejšo. Gospodar na Kajbičevini Jurica je bil res imovit posestnik ter živinorejec, ki je živel v polni zakonski sreči s svoj oženo Veroniko in tremi sinovi. Premožen je bil že koj po prevzetju posesti, ker je bil edinec in mu ni bilo treba deliti ded&čine z brati. Povrh se je še govorilo javno, da mu je zapustil oče kar celo torbo suhega zlata, katerega je nalagal Juriea v uspešno ter srečno trgovino z živino. V najboljših moških letih so našli Kajbičevega Jurico db robu Deseniškega gozda ubitega drugi dan za tem, ko je prodal par volov na sejmu v Pregradi. Poleg mrtvega trupla je bila položena nedotaknjena Juričina srtara torba in kamen v ruti, s katerim je bil izvršen zločin z enim samim udarcem. Truplo je našel stari Buršič, ki je odnesel tudi torbo ubitega ženi Veroniki. Ni pregledal vsebine torbe, a težka je bila in nekaj je rožljalo po njej kakor čisto ter suho zlato. Ubijalca v osebi Lipnika so izsledili kmalu in mu prisodili prvotno 15 let. Ker je ubil celo kot kaznjenec v trenutni razburjenosti sotovariša, je presedel v celem 22 let in 18 dni ter živel še za tem v moji domovini gotovo petnajst let. Gospodarja Kajbiča so pokopali in Veronika je ostala sama s tremi res vzglednimi ter delavnimi sinovi. Kajbičevina se je po Juričini smrti dvigala, premoženje je raslo in vso srečo so pripisovali Zagorci oni torbi, ki je bila tako težka, da je celo ubijalec Lipnik ni utegnil hitro odnesti in skriti. Nikdo sicer ni pregledal zaklada torbe, vse je znalo, da je bila polna suhega zlata in razven tega še vsipava Veronika vsako leto po par pesti cekinov v to torbo, ki je že natrpano polna. Govorice o bogastvu Kajbičeve torbe so bile že tako razširjene in so se tako uživele med narod, da je prisla torba v pregovor. Ako je hotel kdo označiti v Obsotelski dolmi in po Zagorju koga za posebno premožnega, je dostavil pregovor: Bogat si kot Kajbičeva torba! Veckrat je bilo celo vlomljeno pri Kajbičevili in to vsikdar v izbo gospodinje Veroiiike, ker so domnevali vlomilci tamkaj skrivališoe one z zlatom naphane torbe, za katero bi lahkb kupil celo Zagorje od Rogatca do Marije Bistrice. Veronika je dotoro znala za govorjenje o nepreglednem bogastvai te torbe, a je ohranila skrivnost zase in ni črhnila o vsebini torbe niti napram lastnim sinom besedice. Mladi Kajbiči so ostali v fantovski dobi doma pri hiši ter pomagali vzgledni materi in gospodinji pri delu ter trgovanju z živino. Dva sta se s časom oženila proc od doma, vsak na imovito posestvo, ker so starši najbogatejših Zagork s sigurnostjo računali na delež zlatega zaklada iz one bajne torbe. Doma pri materi je ostal le mlajši Ivica in sklenil, da se bo porocil še le po mateTini smrti. Ljudske pripovedke so se ustvarjale o milijonskem bogastvu Kajbičeve torbe in vse je že čakalo v žgeči radovednosti, kedaj neki si bo že ohladila za vedno pete stara Veronika in izročila tajinstveno tonbo sinom v dedščino. Bližala se je tudi zdelani ter iztrpljeni Kajbičevi Veroniki majka smrt, ki razvozlja večkrat največje skrivnosti ter tajnosti. Veronika je uvidela, da drči njena dela polna življenjska pot proti koncu in je poklicala k sebi domačega plebanuša ter Istiničevega ujoa Nikolo. Po opravljenem previdenju se je raznesla vest, da sta odnesla ujec Nikola ter plebanuš Kajbičevo torbo v župni&če. Nesti sta jo morala oba in to ne preko ram; ampak na močnih hrastovih nosalih, ki so se kar šibila pbd težo suhega ter čistega zlata. Vse je bilo uverjeno: Kajbička bo šla za Jurico; pop in Istinicev stari Nikola bosta delila zlato tako, da bo prav za njiju in vse tri dediče. Nevolja radovednežev je ticala že v tem, ker Veronika tudi po prenosu zlata ni hotela umreti in minulo je celo par mesecev, predno je oznanil katerinški veliki farni zvon: Kajbičeve Veronike ni več med živimi Zagorkami. Narod bo zaznal iz odprte čarobne torbe, koliko zlatov je vredno hrvatsko Zagorje od Rogatca do Marije Bistrice. Pogreba, kakoršnega je imela Kajbička, ni videla prej niti pozneje ne le samo katarinška župnija, ampak sploh celo Zagorje ne. Množice blagopokojne niso spremljale na zadnji poti iz krščanske dolžnosti in hvaležnosti — gnala je narod k sprevodu radovednost, kaj bo povedal pleban o Kajbičevi torbi, kar se mora zgoditi in če že ne v cerkvi, vsaj pri odprtem grobu. Krsto so nesli v cerkev, kjer je bila sv. maša zadužnica in nagovor, v katerem ni bilo niti besedice o skrivnosti torbe. Iz cerkve se }e začel sprevod na pokopališčc *n takoj za krsto je stopal ujec Nikola Istinič s staro — težko Kajbicevo torbo preko rame. Nikdo ni gledal v prepevajočega plebana, ne v jokajoče sinove, snahe ter vnuke, oči vseli so bile uprte v ujca, ki ni prav nič klonil pod dežo torbe, ampak stopal ravno. Šepetalo se je slišno: »Le glejte, torba ni vec polna, sta jo že pomolzla vsaj za dobro polovico pop in ^tari Nikola.« Po položenju krste v naročje majki zemlji, se je ta nesrečni pleban poslavljal tako neznosno dolgo od rajno, katero je slikal po vsej dolžini ter širini kot vzor: žene, matere in najuglednejše gospodinje. Pri tako ginljivem poslovilnem govoru ni zasolzilo niti eno oko jokadarnih Zagork, kaj še le mustačastih Zagorcev. Pogrebci so kopali eemljo z nogarai kakor konji v nestrpnosti, kedaj pride do razfkritja Kajbičeva tonba, saj je stal stari ujec Nikola tik plebanuša. Konono je le pokazal govornik proti torbi. Vrato\ i zbranih množic so se podaljšali v radovednosti za dobcr pedenj. Pleiban je vzel kar z eno roko torbo z ujčeve rame, jo potresel v zraku in iz torbe je bilo glasno slilati ne ciniketanje — da rožljanje zlata! Ko so bili uverjeni vsi Zegorci, ki so se udeležili pogreba, da je v torbi zlati zaklaci, je pleban privzdignil pokrov in zavpil z mogocnim glasom: »Narod božji, sedaj dobro poglej, kaj da je hranila ter pnkrivala javnosti Kajbičeva torba od žalostne smrti gospcdarja Jurice do današnjega pogreba nikdar zabne Veronei ; Po tem pozivu se }e oddahnil govornik za par ncstrpnih trenutkov. Vratovi radovednežev so se še bolj nategnili, oči vseh so se zasadile v torbo ter plebanovo roko iki je nekaj vlčkla izpod pokrova . . . Lesket čistega zlanika je pričakoval narod božji v rokah plebanuša, a ta io izvlekel iz torbe en čisto navadni molek (rožn- venec). Pokazal je bingljajoči molek osuplim radovednc žem in sogel drugič v tonbo. V roki se je zasvetlikal okrog1 i — neznatni porodni — zlati prstan . . . PlOban je stresol ito^o zažvenketalo je, da so slišali vsi ter se stresli v veri na pogled čistega zlata. Ta nesrečni pop je nestrpn-> dolgo brodil z roko po rožljajočem zlatu, predno se je dvirnil pokrov na torbi na stežaj Ln iz nje je privlekel plebaa dva težka lanca, kakor ju uporabljajo sejmarji za privczovanje ter sklapanje težkih volov  iSedaj si predstavljajte obraze Zagorcev ter Zagor!:, iker so posebno te prisegale na čisto ter suho zlato  gledale pa: molek, poročni prstan in vsakdanje volovske verige! V radovednosti na stežaj odprta usta so se zaprla kar na mah, v srcih razočaranega naroda je vzkipela bliskoma jeza, ceš: Pop in stari magarec Nikola Istinič sta nas prevarila! Trenutno nevarnost položaja je pregledal tudi g03pon pleban in zacel tolmačiti z gromovitim glasom poraen vsebine Kajbičeve torbe. Slikal je v kot gromu pretresujočih besedah žalostno smrt pokojnega Jurice, ki se ni podal na sejm z običajno kletvico ter sklepom mešetarske goljufijo na jeziku in v duši, ampak z molekom pobožne molitve v torbi. Za svojo zvesto ter skrbno ženo ni poznal le svetlorumenega mekovega (vrsta vrbe) koroibača, kakor je to sicer dbičaj pri zagorskih moških zakoncih, ne — imel je v srcu in v torbi kakor prstan lepo okroglo ter brezkoncno — zlafo ljubezen! Radi molit\re, radi zakonske ljubezni mu je dal Bog sreoo pri trgovini z blagom in radi tega ni poganjal po grlu izkupička za vole, še verige s prodane živine je nosil seboj domov v torbi. Molek, poročni prstan in volovski verigi so zaklad Kajbičeve torbe in radi tega ga je pusfil štajerski tolovaj poleg trupla ubitega in ga oropal papirnatega denarja iz notranjega žepa na jopicu. Juričino zapuščino: molek, prstan in verige je pretvorila še le pokojna Veronika v zaklad dela ter varcnosti in radi tega je danes Kajbičevina v vsakem oziru ponos celemu Zagorju. Storite tudi vi vsi po vzgledu pokojnega Jurice ter Veronike in po vaših siromašnih domovih bo začel poganjati, cveteti zaklad — Kajbičeve toi^be! Amen! Gospon plefoan je spravil v torbo: molek, prstan ter obe verigi in lijec Nikola Istinič je obesil to zakladno zapuščino že davno rajnega Jurice preko rame novega gospodarja na Kajbioevini — Ivice. Narod se je razšel tiho s pokopališča. Vse je bilo razočarano, osuplo vsled plebanove razlage toliko let tajmstvene zakladnice v Kajbičevi torbi. Preteklo je nekaj dni, predno so uvideli bolj brihtni Zagorci resnionost plebanovih besed in Sklenili uravnati tudi svoje življenje za prihodnjost po zlatnikih Kajbičeve torbe. S pogrebom Kajbičeve Veronike je bila resena na javnem prostoru kakor je mirodvor uganka z zakladom čardbne tofbe; a kljub temu kroži še danes v dbsotelskih krajih pregovor: Bogat je kakor Kajbiceva tor^ba!