Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu „Mira“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste za vsakokrat. Glasilo koroških Slovencev Velja: za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravništvo „ Mira" v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Leto XXVI. V Ljubljani, 17. avgusta 1907. Štev. 35. |ggjp“ Današnja številka obsega 4 strani. Pozor rodoljubi! Nekako instinktivno se je na glavni skupščini družbe sv. Cirila in Metoda oglasila koroška delegacija kakor en mož proti nastopu akademične mladeži in njenih voditeljev. „Mi bomo za vas delali" -— zatrjevali so zastopniki družbe, a noben Korošec ni verjel in jim ne verjame, brez da bi si bili v trenotku jasni, popolnoma jasni o svojem položaju. Ogorčenje je bilo opravičeno! Na vprašanje: zakaj se iztira-vajo konservativni odborniki iz družbe? Ali so bili le trotje, ki so delali družbi v kvar? Ne! Zakaj potem? Akademična mladež stavila je dolgo vrsto predlogov za spremembo delovanja družbe? Kdo je ta akademična mladež! Deloma jo poznamo, In ker jo poznamo, nas ne navdušuje, da pa napolnuje s pomilovanjem in skrbjo. In ta mladež, ki še ne oozna sveta in njegovih teženj, ki ne pozna nauka, ki išče napredek v tem, da se pretrga in preobrne, kar je nekdaj bilo — le ta mladež je zagotavljala na shodu, da je vzela v roke vodstvo Slovencev, torej konsekventno tudi vodstvo slovenske šolske družbe. Korošci teh dogodkov ne morejo hladnokrvno gledati. Prvič ne, ker sta na Koroškem zdaj dva velika zavoda: eden v Velikovcu, drugi nastaja v Št. Jakobu. Mali Slovenski narod nima nič oddajati svoje zemlje, braniti mora vsako ped, vsako vas, vsak dom! Upalo se je pred letom, da nastopi „Naša Straža" nasproti „Sudmarki“ — a „Straža“ vrgla je svoje orožje strani in prepustila tujcu prost uhod. Na mesto „Straže“ stopila je za Koroško nekako družba sv. Cirila in Metoda. Zgradila je trdnjavo na najbolj izpostavljenem prostoru v Št. Rupertu. Premalo se govori o koristi te šole: govori se le, da svojega namena ne doseže, da peša. A ta šola ne peša po krivici Korošcev, ne po krivdi šolskih sester — marveč zaradi trme društvenega PODLISTEK. Otrok in učenjak. Pobožen deček je mnogo slišal o slavno-znanem učenjaku govoriti. Pravili so mu ljudje tudi, da kdor z učenjaki občuje, postane še sam učen. Vnela se mu je v srcu želja, da bi postal še sam učenjak, ne tako velik sicer, ali vsaj mal modrijanček. Zato je iskal priložnost, da pristopi učenemu gospodu, da se ob njegovih besedah napoji njegov duh prave modrosti. Našel je učenjaka nekoč na cesti in ga je prosil, da mu dovoli nekaj vprašanj. Modrijan se je nasmehnil: „Le vprašaj dragi." In fantek je vprašal: „Kaj pa je najboljše na svetu ?" Modrijan: „Dober in zvest prijatelj.“ Fant: „Ne, dobra vest, tako so me učili mamka. A povejte mi: Kdo je najbolj razumen na svetu?" Modrijan: „Kdor je preučil največ knjig. “ Fant: „Ne, kdor samega sebe najbolj pozna. Kdo pa je najneumnejši ?“ Modrijan: „Kdor najmanj ye.“ Fant: „Ne, kdor se s^ svojim znanjem baha. Kteri stan je najuzvišenejši ?“ Modrijan: „Stan doktorjev." Fant: „Ne, stan krščanskega človeka. Ktera čast je najvišja?" odbora: Naj se ne zameri ta huda beseda, pisana je, da služi dobri stvari. Razmere na Koroškem so take, da hoče marsikteri oče svojim otrokom popolnega znanja nemškega jezika! Vsaj pošilja mnogo kranjskih družin svoja dekleta v popolno nemški zavod v Gospisveti, da se tam nauče nemščine, kako se boste potem čudili, če hoče naše ljudstvo priučiti se tudi nemškega jezika. Ta nemški jezik učiti v zadostni meri pa družba nikdar ni dovolila — češ: „mi ne bomo ponemčevali". Vsaki trezni šolnik zna, da je kaj drugega če se deca uči v naši šoli nemški, ali če se nemščine uči pri strastnih vsenemških učiteljih! In vendar se je tukaj reklo: mi ne pustimo nemščine v toliki meri učiti in gnalo se je tako na stotine naših otrok v vsenemški Velikovec ! Potem pa veleumna gospoda maje z glavami in pravi da šola peša! Šola se mora ravnati po ljudeh, ona mora ljudi šele vzgojiti, ko bi enkrat vzgojila zdrav, pameten rod, potem se gre korak dalje — ne pa tako. Če kdo misli, da bo v st. Jakobu drugače, se vara, če je Kje peščica rodoljubov več ali manj, to je vseeno, večina naših ljudi pa je vseskoz enaka. Za šolo v ot. Rupertu se je v teku desetih let g. župnik Treiber neumorno trudil. Kedar Pfjde na jesen šolsko zapisovanje, mora on od hiše do hiše iskati otrok, ker hodijo nasprotni agitatorji itak do vsakega očeta do vsake matere. Kakšno delo je to ? Kdo hoče tukaj nadomestiti obče spoštovanega in uplivnega župnika? Na Koroškem pa ne potrebujemo le ljudske šole, enako potrebujemo v z g o j i š č za dekleta. Mar naj hodijo naše kmečke hčere v „Meiereischule“ v Celovec? Kar je boljših nem-škin kmetov, dajejo hčere v samostanih vzgajati, in najblažje njihove gospe so iz samostanskih šol ! Šlovenec je kulturno zaostal, ker svojim hčeram ni imel dati take vzgoje. Zdaj pa bodo mladi rodoljubni akademiki — uprizorili gonjo proti redovnicam — in kaj potem? Naj gospodje akademiki in njihovi pokrovitelji ne mislijo, da bo ta stvar šla tako gladko, da bojdo Korošci dali s seboj tako eksperimentirati! Žal nam je, da se mora o takih stvareh pi- Modrijan: „Biti pogumnemu v boju." Fant: „Ne, biti ponižnemu v miru. Ktera umetnost je največja?" Modrijan: „Dobro vladati svet.“ Fant: „Ne, vladati sebe. Kdo je najbogatejši na svetu ?“ Modrijan: „Kdor ima največ denarja." F ant: „Ne, kdor ga ne potrebuje. Ktera žival je najmočnejša?" Modrijan: «Najmočnejša žival je lev." Fant: „Ne, najmočnejši je črv, ker črvi nazadnje vse pojedo." Poslušalci so se smejali; učenjak pa je fanta vprašal : „Kdo pa te je_ take reči učil ?" In fantek je objel mamico: „Moja mamka ponižnost me je vse naučila." Učenjak je zdaj nevoljen dejal: „Jeden norec lahko več vpraša, kot zamore deset modrijanov odgovoriti." Zdaj bom vprašal jaz. «Vprašaj“, dejal je fant mirno. Ljudje so se smejali in modrijan je vprašal: „Kako velik je svet?" Fant: „Tako velik, da ga le bog objame, in vendar ne tolik, kakor domišljavost nekterih modrih ljudi." Modrijan: „Kaj pa je bog delal, predno je vstvaril svet?j‘ Fant: «Šibe je vezal za tiste, ki s takimi vprašanji spravljajo priproste ljudi v skušnjavo." Razgovor je bil končan. Ali se je dotični modrijan pozneje še kdaj prepiral z otroci, ne vemo. sati v listu, ki ga ljudstvo čita, ljudstvo, ki potrebuje navdušenja, spodbujenja, a mesto tega se mu riše žalostna podoba neopravičljivega in nepotrebnega razdora. Ob enem vidimo črn oblak na obnebju, morebiti, da pravočasno zgine, ali da ga veter nese mimo nas, morebiti pa tudi, da se nad nami raznese. Nekoliko smo to nevarnost sami povzročili. — Hoteči se izogniti vsakega razdora, hoteči braniti slogo, dali smo morebiti preveč duška ljudem, ki so in bodo vsikdar sovražili duhovnika in vse, kar ima kaj verskega značaja. Res v naših liberalcih ni tistega fanatizma, kot v njihovih prijateljih izven dežele, a skrbeti moramo, da se ta fanatizem ne užge v njihovih vrstah in da ne dobe moči — v roke, s ktero bi mogli podreti, kar se je popred skupno zgradilo. Vzlasti zdaj po državnozborskih volitvah, ko pridemo Slovenci na Koroškem prvič do veljave, ko smo dobili svojega poslanca, zdaj moramo složno stati vsi za stare svetinje «Vse za vero in dom!" V sredini naše zemlje ima še nasprotnik vsepovsod svoje trdnjave, še to jesen se mora priti do zrelih sklepov in odločnega dela pri kterem nočemo nikogar pogrešati. Za to bomo nastopili z navedenim bojkotom zoper vsakogar, ki ruši slogo. Torej pozor rodoljubi! Liberalcem na Kranjskem pa javljamo : «Nohte turbare circulos nostros", ne svetujemo vam, prodirati čez naše meje. Šolske stvari. Nameščen j e učitelja inuči-t e 1 j i c e : Deželni šolski svet namestil je na dekliški meščanski šoli v Spitalu g. Egb. Bohrerja iz Velikovca in gdč. W. Kobal. Nadučitelj v Žabnicah postal je g. Roblek (Št. Jakob), nadučitelj na Žili Ožb. Bernolt. V Tunel pn Pliberku pride za nadučitelja g. P. Pirovec iz Št. Daniela. Pod-učiteljem na Brdu je imenovan g. Iv. Feinig, gdč. Mat. Kovačič je imenovana podučiteljica za Li-paljovas, Al. Kutalek za Brdo, dopust, za eno leto si je vzel g. učitelj J. Jeki v Apačah. V stalni pokoj so stopili gg. nadučitelji: P. Golker v Čanjčah, A. HolzI v Zgornjih Lihičah, Jožef Katnik v Rablju, Mat. Mencin v Libeličah, Sim. Richter v Žitarivesi. Kaznovanje otrok: Na pritožbo generalne prokurature zoper razsodbo okrožnega sodišča v Hebu je najvišje in kasacijsko sodišče razsodilo : Z besedo ah dejanjem dotakniti se časti kakega človeka ni pregrešek zoper §§ 487 in 493 kazenskega zakona, če se je obtožena stvar zgodila od učitelja zoper otroke z vzgojevalnim namenom. Torej se ne bode več moglo v bodoče tožiti učiteljev na podlagi navedenih paragrafov, če kaznujejo šolarje. V interesu dobre vzgoje bi pač bilo, če se učiteljem da v šoli tudi palica v roke. Socijaldemokratični učitelji. Francozki učitelji naglašajo v svojem listu za mladino: «naloga naših učiteljev je razrušiti vero!" In v nekem ministrstvu doposlanem dopisu se pravi : «Nas je 30.000 socijaldemokratič-nih učiteljev, in radikalno socijalističnih je 40.000!" Tem učiteljem se je vzela vera in mesto vere uči se v šolah le še neki nauk o človeških dolžnostih. Ti učitelji pa tirjajo, da se odpravi tudi ta nauk, ker mora vsakemu biti prosto, o dolžnostih misliti, kar sam hoče. Napadi na katoliško vero in cerkev. gf Naročajte edini koroški slovenski list „Mir“! 3H V Milanu bil je dekliški zavod, v katerem se je godilo hudo pohujšanje. Voditeljica mu je bila neka zloglasna Fumagali, ki se je oblačila kot redovnica, a nikdar ni bila sprejeta v kak red. Milanskemu nadškofu je prišla stvar na znanje. Prepovedal je ženski nositi redovniško obleko, prepovedal duhovnikom v tem zavodu opravljati službo božjo, da, naznanil je tudi vso stvar policiji. Ali policija ni storila nič. Ko je pohujšanje postalo že preveliko, se je zloglasna, že popred kaznovana ženska zaprla — in zato ker je ta ženska oblačila redovniško obleko, zdaj napadajo židovski in liberalni listi katoliške redove, češ : taka pohujšanja se tam dogajajo. Koroške novice. Celovec. (Deželni zbori.) Avstrijski deželni zbori se bodo baje sklicali za čas od 9. septembra do 16. oktobra izvzemši deželne zbore za Češko, Istro, Tirolsko in Koroško. Dalmatinskemu deželnemu zboru se obeta, da mu vlada predloži postavo, ki ima urediti jezikovne razmere v uradih in šolah. Namestnik Nardelli bo dal vladno izjavo, ki jo je ministrski predsednik Beck obljubil dalmatinskim poslancem. Na Koroškem menda deželni zbor nima dela. Vsenemška in nemškonarodna družba, ki se tu imenuje deželni zbor, ali ne ljubi javnosti, ali pa nima delavcev, ki bi reševali važna, dežele se tičoča vprašanja. Zakaj pa so nam poslanci, če se zbor ne skliče, čudimo se le, da so liberalci s temi razmerami tako lepo in slepo zadovoljni. Za konec meseca avgusta so deželni glavarji poklicani na Dunaj. Kaj se neki kuha? Hoteli bodo stare dolgove plačati — z novimi davki. Št. Jakob v Rožu. Za »Narodno šolo" v Št. Jakobu v Rožu so darovali: Lesni trgovec v Gradeneg, K 2'—; J. Traven, župnik na Obirskem, K 20'—; Dr. J. Šubelj, c. kr. minist. tajnik na Dunaju, K 50'—; Vrbnica v Št. Jakobu, K 2' — ; g. Frole v Trstu, K I'—; iz nabiralnika pri Ko-bentarju, županu v Št. Jakobu, K 30'— ; Iv. Nabernik zbral v Mohorjevi tiskarni K 7'34; Jakob Koch na Zgornjih Vratah, K 10'—; Celovški sed-mošolci K 7'50; čisti dohodek slavnosti ob blag. tem. kamena K 600'—; Fr. Gomilšek, župnik na Medvedovem (zbirka) K 10'50; Dr. Ig. Žitnik, državni poslanec, K 10'—; V Bilčovsu zbrani duhovniki K 25'—; Fr. Pavlin, fotograf na Jesenicah, K 2'—; J. Varmut, župnik na Bistrici v Žili, K 20'—; Božidar Štiftar, prof. v Kalugi K 5'—; Jože Šrot in V. Vorštnik v Sekiri, K 2'—; Pevsko društvo „Drava“ K 20'—; Lastnik kiselice v Tolstem Vrhu, K 4'—; Jan. Biser, prošt v Podkrnosu, K 50'—. Skupaj K 878'34. Iskrena hvala vsem dobrotnikom! Matej Ražun, župnik. Podklošter. (Čegavo je župnišče. Sprava.) Znan je stari prepir med občino Podklošter in c. kr. gozdarsko direkcijo, ozir. poljedelskim ministrstvom. Občina je nasproti erarju podlegla in zdaj je prisiljena, prevzeti od erarja popred zgrajeno župnišče. Beljaški gozdarski uradniki tirjali so, da občina erarju povrne 30.000 K stavbenih stroškov. Občina pa pravi, da se je župnišče predrago zidalo. Zadnji čas pa zavzema poljedelsko ministrstvo nasproti občinam prijaznejše stališče in gozdarski organi ne smejo več nastopati, kakor nekdaj. V četrtek 9. t. m. je prišel v Podklošter odposlanec poljedelskega ministrstva in dogovoril se je z občino tako, da ona prevzame župnišče za ceno 10-000 K, da nadalje ona odkupi erarju konventni (župnijski) vrt za 2000 K in da erar odkupi pravico župnika do potrebnih drv s primerno parcelo gozda. Obenem se bo erarični vodovod prodal občini. Ministrstvo ponuja občini tudi samostansko razvalino, ki je pa občina noče, ker vzdržavanje ograje stane preveč denarja. Las je, da se pride enkrat do sprave. Celovec. (Izgubljen deček.) Alojzij Fels-berger, učenec IV. razreda ljudske šole v Celovcu, sin Franc Felsberger-ja, delovodje c. kr. tobačne tovarne v Celovcu je dne 22. svečana 1907 brez vsakega povoda oddoma ušel. On je IOV2 !. star, bolj majhne rasti, bledega obličja, temnosivih las, rujavih očij ter nekoliko škili. O samemu sebi daje lažnjive podatke. On služi najbrže kot pastir pri kakemu kmetu v okolici Železne Kaplje ali pa na Gorenjskem. Zgoraj imenovani oče prosi vsakogar, kdor bi o njem kaj zvedel naj to takoj naznani najbližji orožniški postaji ali pa mestnemu magistratu v Celovcu. Vse stroške trpe stariši. Podkloštrom. (Sovški lov.) Koroški verski zaklad daje za dobo desetih let Sovški lov pri Podkloštru v obsegu 475 hektarov v najem. Ponudbe naj se vpošljejo do dne 1. sept. na naslov: c. kr. direkciji za gozdarstvo in domene v Gorici (k. k. Forst- u. Domanendirektion). Pogoji so razvidni v gozdarskem uradu v Gorici in v 'Beljaku. Slovenska gospoda bi storila rodoljubno delo, ko bi se zanimala za ta lepi lov na slovenskih tleh. Ali ni kake družbe, ki bi hotela tudi tukaj uplivati, da se v ljudstvu zbudi narodna,, zavest? Št. Jakob v Rožu : (N o v a podoba.) Ob slavnosti blagoslovljenja temeljnega kamna «Narodne šole" je na oltarju visela krasna podoba sv. Cirila in Metoda. Podobo je za slavnost naslikal akad. slikar g. Peter Markovič v Rožeku in jo je daroval »Narodni šoliN Isti slikar je pred tremi leti v župni cerkvi v Št. Jakobu na steno naslikal jako lepo podobo »Dobrega pastirja". Obe podobi g. Markoviča zelo priporočata in želeti bi bilo, da bi se ob potrebi vsi rodoljubi obračali do g. Markoviča, mesto da slike naročajo bogve od kod. Pliberk. (Sprejem novega g. dekan a.) V nedeljo zjutraj, dne 11. avgusta sprejeli smo mi mladi in stari pliberški farani pri slavoloku novega g. dekana Mariniga. Iz srca mu kličemo : Dobrodošli ! Naj bi delovanje g. dekana obrodilo mnogo sadu za vero in narod ! Sinčaves. (Strela udarila.) Pri nevihti dne 7. avgusta udarila je strela v skedenj obče spoštovanega posestnika g. Mat. Ra-žuna v Št. Lovrencu. Škedenj je bil poln krme in žita. Posestnik je bil sicer zavarovan, a vendar trpi vsled te nesreče veliko škodo. Vrli Sinški požarni brambi se je zahvaliti, da se ogenj ni razširil na shrambo lesa, od katere bi se bila sicer gotovo tudi hiša vžgala. Železna Kapla. (Požar v papirni tovarni.) V papirni tovarni (g. Krieghammer-ja popred Englander) nastal je dne 7. t. ob 1 uri po noči požar, ki je upepelil vse poslopje razun hiše kjer stanujejo vodja in uradniki, kmalu došle požarne brambe so otele še magaeine. Lastnik trpi veliko škodo, a pravijo, da je tako dobro situiran, da vsled tega požara ne bo podjetje trpelo nič. Vsa zgradba ni bila dosti moderna, zdaj pa je upati, da nastane novo lepo, primerno tovarniško poslopje. Obre. (Toča.) V sredo 7. zadel je ob vznožju Obrskih gora ležeče vasi hud vdarec. Toča je prizadela vasem Šmarten, Štefan, Obre, Grebinj in po gorah hudo škodo. Ajda je vsa uničena, trpel je tudi oves, ki je na polji pol zmlačen. Ljudje se tudi letos niso zavarovali zoper točo. ker ni bilo nobenega agenta blizu in niso vedeli, kam se obrniti. Radiše (Kamenje je metal.) Bilo je v pomladi, ko se je posesnik T. Kries sprl s ženo svojega soseda Breznikarja, ker je le-ta Kries-a dolžil neke tatvine ; ko je zvečer Breznikar bil z družino pri večerji, vrgel je nekdo dva kamna z veliko silo v sobo; gospodar je hitel k oknu in je videl leteti človeka proti Krie-sovi hiši, in je v tem človeku spoznal svojega soseda. Kriesa se je radi tega tožilo; on pravi da ni šel iz hiše, a bil je obsojen na štirimesečen zapor. Grabštanj. (Kolesarska nezgoda.) Neki v Galiciji stanujoči zidar vozil se je v soboto 3. t. m. z nespametno naglostjo proti Grab-štajnu. Malo pred Grabštajnom padel je in obležal brezzavesten na cesti. Ljudje so mu prišli na pomoč in našli pri njem polnapolnjeno flaško žganja. Torej bržkone ni bil dosti trezen. K sreči nezgoda ni prehuda. Ukve. (Starvojak. ) Dne 30. julija so tukaj nesli k zadnjemu počitku J. Šnabla, ki je bil še pod Radeckijem na Laškem služil in se udeležil več bitk. Pokojnik je bil 80 let star in še mož stare, dobre korenine. N. v m. p. ! Šmihel pri Pliberku. (Nezgoda.) Šmi-helski trgovec g.^ Mory vozil se je preteklo nedeljo zvečer iz Šmihela v Pliberk. Ob železniški progi se mu je splašil konj in v divjem tiru dirjal po cesti naprej. Voz se je zvrnil, g. Mory, soproga in hčer so padli ven. Gosp. Mory si je nogo dvakrat zlomil, gospa je padla vznak in se je ob glavo tako otoikla, da dolgo ni prišla k zavesti, dekletu se pa ni nič hudega zgodilo, Zdravniška pomoč se je hitro dobila in upati je. da nezgoda ne bo imela prehudih posledic. Gospodarske stvari. Pregledovanje plemenskih bikov bode letos: 1. Podkloštrom: V Št. Lenartu pri Rasingerju dne 1. okt. ob 8 uri. na Žilici pri Šumiju „ „ „ „ V2^ » na Cajni, v vasi, „ 2. „ » 9 „ v Drevljah pri Hebeinu „ » » 5? 2 2. R 0 ž e k: V Gozdanjah pri Klančniku „ 14. n » 2 v Št. Jakobu pri Kobentarju „ 15. n » 9 v Rožeku pri Bernoldu „ n n n 11 v Vrbi pri Morlaherju » n » 3 3. Trbiž: V Ukvah pri Erlihu „ 7. yy n 8 v Naborjetu pri Vedamu „ » n n 10 v Pontablju na trgu „ » n V2 3 v Žabnicah pri Kramerju „ 8. n n 8 v Trbižu na trgu „ n » n 10 4. Beljak: V Vernbergu pri Šilerju „ 14. » n 1 v Bačah na trgu „ 15. » n 8 v Beljaku na trgu n n 2 5. P 1 i b e r k : V Spodnjih Libučah pri Že- lezniku „ 7. » 10 v Šmihelu v vasi „ „ » 3 v Pliberku „ » yj » 5 v Nončjivesi (gostilna) „ 8. » 10 v Žvabeku pri Klemenu » 3 v Libeličah pri pošti 9. » » 9 v Kotljah na občini 10. » n 72 9 v Gutštajnu pri Bumduli „ „ „ „ Vali v Prevaljah na trgu „ „ ,, „ 2 v Št- Danielu pri Stosirju „11. „ „ V2IO v Mošici pri Krauta „ 12. „ „ 2 v Črni na trgu „ 11. „ „ V2 2 6. Dobrlaves: V Dobrlivesi na trgu „ 18. „ „ 10 na^Metlovem pri Neuvirtu „ „ „ „ V2 4 v Št. Primožu (Rikarjaves) „ 19. „ „ 9 v Škocijanu „ „ „ „ 2 v Kamnu „21. „ „ V2IO v Mokličah „ „ „ „ 12 v Galiciji „ „ „ „ V2 3 v Globasnici „ 22. „ „ 9 v Starivesi „ „ „ „ V2I2 pri Miklavcu „ „ „ „ 2 ob enem tudi za sosedne vasi Belske občine. 7. Železna Kapla: v Železni Kapli dne 12. okt. ob 14 H X 1 ‘ W « 15. 16. 9uri. 10 „ 9 „ 9 „ 12 „ na Obirskem v Koprivni v Beli pri Skalarju na Jezerskem pri Stularju 8. Velikovec: Na Djekšah pri Kočmarju v Obrah pri Speku v Štefanu pri Klančniku v Velikovcu na trgu v Grebinju na trgu na Pustrici na Rudi pri Škofu v Št. Petru pri Durnwirtu v Št. Petru pri Papiču v Tinjah pri Lavre ju v Šmarjeti pri Tamšarju v Važenbergu v Trušnjah Po teh točkah se vidi, da se komisiji grozno mudi, gospodje imajo malo časa. Na Djekšah so^n. pr. ob 8 uri, opoldne v Obrah, popoldne v Štefanu. Treba bo, da bolj odležni posestniki svoje bike pravočasno oddajo na pošti, da se ne bo bati zamude. Nam se pa zdi, da bi lažje prišel en gospod gledat bika, kakor pa bik gospode, kmetje bi mu gotovo radi plačali pot. Za tako stvar bi tudi zadoščal en veščak in ne bi bilo treba cele komisije. V. Podgorc. 9. 10. n 11. 15. 8 1 3 8 8 1 8 1 3 8 10 12 3 Uspešna prašičereja Nobena izmed domačih živali ne zahteva tako primernega oskrbovanja kakor prašič. Oskrbovanje prašičev je pa prav lehka reč, kajti dajati jim je tisto kar jim po naravi gre. Življenje naših prašičev je navadno zelo nenaravno, zato mnogokrat slabo uspevajo so radi bolni in pogine jih več, kakor vseh drugih vrst domačih živali. Bolne prašiče je težko uspešno zdraviti, zato je za kmetovalca važneje gledati, da prašič sploh ne zboli, kar ni težko doseči z umnim oskrbovanjem. Prašič je silno snažna žival, ki ljubi snago, čist zrak in svetlobo, zato le tamkaj uspeva, kjer dobiva te pogoje za svoje uspevanje. Prašič je ustvarjen, da se giblje na prostem, da more po zemlji riti in prst žreti. Umen gospodar bo torej prašiču dal priliko, da more utešiti svoj naravni nagon. Prašič ni „s v i n j a“, in če je, ga je človek naredil za svinjo. Daj prašiču snažen svinjak, določi suho in snažno ležišče, pa bo vedno blato in scalnico tamkaj odlagal, kjer navadno ne leži. Ce pa v svinjaku zastaja gnojnica in ni nikjer suhega in čistega prostora, potem je seveda prašič prisiljen valjati se na vsem prostoru postane nesnažen in je podvržen raznim boleznim. Prašič sicer hitro raste, vendar naj nas njegova velikost ne premoti. Dokler mlada svinja ni vsaj 9 mesecev stara, je ni pripustiti, ker sme šele storiti, ko je dobro leto stara, kajti premlada svinja skoti le malo zanikernih pujskov, ki jih ne more preživeti, ker se mlečne žleze pred enim letom ne razvijejo in prezgodaj ubrejena svinja nima dovolj mleka. Plemenjenje vseh domačih živali, ki so med seboj v sorodu, je vedno škodljivo, najbolj pa pri prašičih, kjer se tako ravnanje najhitreje maščuje. Nerazviti in medli pujski, ki se čestokrat brez dlake rode, božjastni pujski, pujski, ki jim vsled snetivosti odpadajo repi itd., so vedno posledica, ker je bila svinja v sorodu z mrjascem. Ce je v vasi ali daleč naokrog en sam mrjasec, potem je ves prašičji zarod tistega kraja v sorodu, vse svinjice in mrjaščeki so med saboj od mrjaščeve strani vsaj polsestre ali polbratje, in čez 9 do 12 mesecev, ko se ta zarod rabi za pleme, se prav lehko primeri, da zaskoči oče mrjasec svojo hčer ali mrjasec polbrat svojo polsestro itd. Posledice tega ravnanja so zelo slabe, in letos nam prihajajo pritožbe od vseh strani o neuspevanju prašičjega zaroda, ki ima svoj vzrok največ v takem sorodnem plemenjenju. Varujte se tega in vedno skrbite za mrjasca popolnoma tuje krvi ! Storjene pujske je pač varovati prehlajenja, a zato jih ni omehkužiti. Posebne toplote ne potrebuje mlad pujsek, škodljiv mu je vsak enostranski prepih, zlasti so nevarna špranjasta tla, ki skozi nje vleče, in prav tako je slabo, če se pujsek ležeč naslanja na mrzlo steno. Vnanje mrzle stene ob zidu morajo torej biti znotraj v svinjaku z lesom opažene. Ce je vreme količkaj ugodno, naj se mladi pujski spuščajo na prosto, da se tamkaj poljubno gibljejo. Na vsak način je skrbeti za prostor, kjer morejo po zemlji riti in nekaj prsti požreti. V kot svinjaka jim je položiti zaboj s prstjo, kjer morejo brskati in po potrebi prst uživati. Bog je ustvaril prašiča, da rije, zato mu je dal rilec in prebavila, ki potrebujejo prsti. Ne bodimo modrejši od Boga in dajmo prašiču tisto, za kar je ustvarjen! Mlad prašičji zarod more vspevati le v suhem, snažnem in svetlem svinjaku, ker so pujski v temnih, mokrih in zatohlih svinjakih podvrženi celi vrsti bolezni. Ce pujski postanejo sajasti, mršavi, priščnati i. t. d. je vselej vzrok slab — svinjak. Mlade prašiče vadimo na sirovo krmo; po leti naj dobivajo zeleno klajo in po zimi seno. Le ne prašičem preveč kuhati! Pokladanje samo kuhane krme je silno škodljivo; prašičja prebavila postanejo ohlapna, žival sploh občutna in rada boleha. Kuhanje za prašiče je pa poleg tega silno drago, kajti dandanes nima nihče povoda les za kurjavo tratiti. Prašič je vsejedec ; on žre rastlinsko hrano, pa tudi živalsko, in vrhutega potrebuje tudi prsti. Ce naj ga zdravega ohranimo in naj dobro uspeva, naj dobiva vse razmerno dovolj. Pomije iz kuhinje, ki imajo v sebi ostanke kuhanega mesa, semintja kaj živalske krvi, pomešane s kakim drugim rastlinskim krmilom, prašiču za spremembo kaj dobro tekne. Prašič naj hodi tudi na pašo, naj pride na sprašeno njivo, koder pridno pobira hroščece in ličinke ter se poleg tega dobro sprehodi in uživa čist zrak. Ce je količkaj prilike, naj se prašič poleti koplje in valja v vodi. On je žival močvirja, in kolikor bolj mu človek da uživati razmere, ki je zanje ustvarjen, tem krepkejši bo, bolj se bo razvijal, manj bo bolan, in če slednjič zboli, bo laže prenašal razne bolezni. »Kmetovalec". Žetev na Ogrskem. Žetev na Ogrskem dela žitne cene nam. Naše dežele uvažajo mnogo žita, tembolj, ker se pri nas polja opuščajo vsled slabih cen žita in dragih poslov. Letošnja žetev na Ogrskem ni dobra. Ob levem bregu Donave, tako se poroča, je množina p š eni c e srednja, kvaliteta povoljna; slame ni preveč. Srednja ali slabo srednja je žetev med Donavo in Tiso, a zrnje je kvalitativno zelo različno ter je mnogo medlega vmes. Na levem bregu Tise so ljudje več pričakovali, kot zdaj mlat daje. V ravnini med Tiso in Marošjo je kvaliteta posebno lahka, večina zrnja je medla. Na Sedmograškem je žetev slaba. Lanski pridelek pšenice se je na Ogrskem cenil na 53 milj. kvintalov, letošnji samo na 32 milj. Tudi ržena setev ni povoljna, kvalitete so srednje, ali slabe, najde se mnogo medlega zrnja in klasje je zelo škrbinasto. Vsekako pa je pridelek rži nekoliko boljši, kakor pridelek pšenice. Lani se je cenil pridelek rži na 14 milj. kvintalov, letos na 10 milj. O v e s je dal boljšo žetev, kot se je pričakovalo, vsekako je tudi tukaj žetev le srednja. Lani se je ovsa namlatilo (po uradni cenitvi) 12'7 milj. kvintalov, letos ga bo 11‘4 milj. Koruza še dobro kaže, le da je tudi vreme na Ogrskem zelo raznolično: v nekaterih krajih je dosti dežja, v drugih suša, v nekaterih je zopet prehladno vreme. Vsled suše je na Ogrskem tudi otava zelo trpela, v nekaterih krajih se je popolnoma posušila. Na Sedmograškem so tudi živinski pašniki vsi od vročine požgani. Politični pregled. Jugoslovanski minister. Nemci že ugibajo, dobe li Jugoslovani svojega ministra ali ne! Imenujejo tudi že može : Ploj, Šušteršič, Ivčevič. Jasno je, da bi imeli Jugoslovani pravico, biti zastopani v cesarskem svetu, da bi ne bil razdor med njimi. Tako pa se je bati, da se bo tudi tukaj domačega našega prepira veselil kak tujec. Reforma deželnih zborov. Poroča se, da se bodo češkemu deželnemu zboru predložili trije predlogi za reformo deželnega zastopstva. Eden predlog priporoča 200 poslancev voliti s splošno, enako volilno pravico, 60 glasov pa naj dobe virilisti (veleposestniki, mesta, škofje). To vprašanje se bo stavilo bržkone tudi drugod. Vojska v Maroku. V Maroku se je vnela vojska. Dolgo se že Maroška vlada bori z upornimi narodi. Nedavno so uporniki v mestu Kasa-blanka pobili devet Europejcev in to je dalo povod, da so Evropske velesile posegle vmes. Francozka mornarica hotela je dati v imenovano mesto par kompanij vojakov, a ljudstvo je začelo na vojake streljati, na kar so bojne ladije bombardirale tiste dele mesta, kier stanujejo domačini. Pri tem streljanju prišlo je kakih 3000 ljudi ob življenje. Novejša poročila pravijo, da je 3000 Mavrov napadlo generala Drude, a da so se morali umakniti, ker so jim topovi prizadeli veliko škodo. Francozi in Španci imajo zdaj 3000 mož tam. Uporniki so v Kasablanki oropali pošto in odnesli 25.000 pezet, oropali so tudi skladišča evropskih trgovcev, požgali so potem še nemški konzulat. Avstrijska mornarica se pomnožuje. Število novincev za mornarico, ki je zdaj znašalo 2700 mož, se pomoži na 4000. Ob času miru je mornarica štela zdaj 10.700 mož, v bodoče jih bo 16.000! Potrebni novinci se bodo jemali iz infanterije. Koncem tega leta bo dogotovljena nova vojna ladja »Ferdinand Maks“, ki je zdaj tretja svoje vrste. Z ozirom na težavno službo se je pri mornarici zboljšala hrana. Razne stvari. Osobje avstrijskih železnic. Koncem leta 1905 je znašalo število uslužbencev, nastavljenih pri vseh avstrijskih železnicah 216.600 in sicer 104.870 uradnikov in slug ter 111.370 dninarjev. Državne železnice so imele 15.635, privatne železnice 18.960 uradnikov. Uslužbencem in delavcem vseh železnic je bilo na plačah in dninah izplačano 270,104.238 kron. Hiš za stanovanja za uradnike, sluge in delavce imajo državne železnice 84, privatne železnice 700. Urednik brez rok in nog. Inžener Salomon Mendelsohn, urednik glasila zveae železniških delavcev je prišel radi revolucionarnega hujskanja v preiskavo ter bi moral biti aretiran. Ko so ga hoteli prepeljati v zapor, so opazili, da nima niti nog niti rok, ker je prišel ob nje pri neki železniški nesreči. Sodišče je vsled tega zaslišavši še zdravnike, odstopilo od zahteve aretacije. Svoj odlok je utemeljilo s tem, da človeka, ki je brez rok in nog, ne gre zapirati. Draga trma. Na nekem, pariškem kolodvoru si je kupil neki podjetnik vozni listek. Po neljubi pomoti je vlak zamudil ter je moral čakati na prihodnji vlak. Da si prežene dolg čas, začel je prebirati razobešene vozne rede in tarife. Pri tem je opazil, da je plačal za svoj vozni listek 3 centime preveč. Da si prežene čas, si je dovolil šalo ter zahteval pri blagajni povrnitev teh treh stotink. Zavrnili so ga osorno. Šel je k načelniku blagajne, toda brez vspeha. Stvar ga je začela zabavati. Navlašč ni hotel darovati železnici teh treh stotink ter je pisal železniški družbi uljudno reklamacijsko pismo. Ni bilo odgovora. Poslal je opomin po sodišču. Družba se mu je smejala. Vložil je tožbo. Prva inštanca je obsodila železniško družbo, ki je vložila priziv, a pogorela je tudi pri drugi in tretji inštanci. Tudi kasacijski dvor je razsodil, da mora družba povrniti tri stotinke. In železnica je vrnila tri vinarje, vrhu tega pa plačala 80-000 frankov pravdnih stroškov. Listnica uredništva. S. d. Vidiva se v četrtek, dne 22. t. m. ob dveh popoldne v slovenski gostilni na Brnci. Pridi gotovo ! Liberalni koroški duhovnik: Ali je liberalnih duhovnikov na Koroškem, ki pišejo v „Narod‘ ? Ne vemo, ali mogoče je, da človek izgubi vse druge ideale, da mu pa še ostane nekaj, kar on smatra kot narodni čut. Mi s človekom, ki napada Grafenauerja in dr. Brejca — ne govorimo več. Izjava. Podpisani Ivan Fašink po domače Jaklič, posestnik v Sinčivasi, obžalujem, da sem gospoda Ivana, Mihevca, po domače Andrejca, posestnika v Sinčivasi dne 5. avgusta t. 1. obdolžil raznih nečastnih dejanj. Izjavljam, da so ista neresnična. Ob jednem se mu zahvaljujem, da je zasebno obtožbo, radi tega naperjeno zoper mene, pri c. kr. sodniji v Dobrlivasi umaknil. Tudi sem se zavezal plačati vse njegove pravdne stroške. Johann Fasching. V najem se dà gostilna v hiši slovenske posojilnice v Globasnici s 1. novembrom t. 1. pod ugodnimi pogoji, ki se izvejo pri načelništvu posojilnice v Globasnici na Koroškem. Odbor. Kovačnica z razširjenim delokrogom in v dobrem stanju se dà pod zmernimi pogoji v najem in ž njo tudi nekaj sveta, ako se to želi. Več pove Primož Modre na Blatu, pošta Gorenje Trušnje (Ober-Trixen) na Koroškem. J^dor si hoče napraviti dobro domačo pijačo ali podaljšati svojo zalogo, naj se obrne zaupno na ivrdko: C. F. Schubert, Gradec, Murpiatz št. 10. iz poštene hiše se sprejme takoj kot učenec v trgovino z mešanim blagom. Zahteva se znanje slovenskega in nemškega jezika. Ivan Auer, trgovina z mešanim blagom v Tržiču na Gorenjskem. Na prodaj je Lipičeva kajža v Dobu pri Škofičah nad Vrbo ob jezera z inventarjem in obrodom vred. Kajža je prenovljena, ima 2 sobi, kaščo, gumno, svinjak, sadni vrt, 4 birne posetve, 4l/i oralov gozda, iz katerega se more brez kvara za 1200 kron lesa posekati. Posestvo se more tudi razdeljeno prodati. Cena 5200 kron. Več pove posestnik Gabrijel Zitterer, lesni trgovec v Domačalah, p. Podravlje na Koroškem. Učenec se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom. Zahteva se znanje slovenskega in nemškega jezika. Obiskoval bode tudi obrtno nadaljevalno šolo na Bledu. D. Repe, trgovec na Bledu (Kranjsko). vseh strokah notarskega in odvetniškega V uradovanja popolnoma izvežban, 30 let star — . notarski koncepfni uradnik --------------- z maturo, želi spremeniti službo, eventuelno vstopi tudi v drugo stroko. Ponudbe na upravništvo tega lista pod „Služba“ do 20. avgusta t. 1. Podobarska in pozlatarska delavnica ZA LoVsS za sadj^ in grozdja Obiralnik^. Povsem urejene moštarne, stalne in za prevažanje. Stiskalnice za pridelovanje sadnih in jagodnih sokov. Sušilnice za sadje in zelenjad, sadne lupilnike in rezalnike. Samodelujoče patentovane nosne in vozne brizgalnice za vinograde, sadje, drevje, hmelj, grenkuljico „Syphonia“. Pluge za vinograde. Vse te stroje izdelujejo in prodajajo z garancijo kot posebnost v najnovejši sestavi Pb. M^yfartb $ Comf). tovarne poljed.elskiitL strojev, livarne in parne tovarne. Dunaj II/i, Taborstrasse št. 71. Odlikovani z nad 560 zlatimi, srebrnimi kolajnami itd. Obširni ceniki zastonj. — Zastopniki in prokupci se iščejo. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu Akcijski kapital K 2,000.000. Denarne vloge obrestujemo po 41! 0 ^ 12 0 od dne vloge do dne vzdiga. • V, At' - . V Kolodvorska cesta št. 27. Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkaso menic. — Borzna naročila. Centrala v Ljubljani. Podružnica v Spljetu. Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300-000 frankov. Na mesečno vplačevanje po K 8-— za komad. Tiske srečke s 4°/o obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180-000. Na mesečno vplačevanje po K 10' za komad. Prodaja vsih vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem karan. Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik Peter Košak. — Tiskal Dragotin Hribar v Ljubljani.