PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Lptn VT 100 /1 tri poStnina Plačana v gotovini t-eto V 1 - Otev. izz (,101.5; Spedizlone in abbon. post. I. gr. TRST, četrtek 8. junija 1950 Cena 15 lir Komentar «Borbe» in «Politike« o De Gasperijevem govoru Italijanska vlada z ničemer ne dokazuje Ida želi odpraviti ovire za sporazum s FLRJ BEOGRAD, 7. — Današnji "Borba« in «Politika» komentira govor predsednika itali-Jttskt vlade De Gasperija v v‘Omu. v katerem je nanašajoč ^na Jugoslavijo izjavil, da «je ,fcba sporazumevanje v Evro-začeti s sosednimi narodi« ter pri tem izrazil svoje pre- Pflčfinje, «da je možno najti ki vodi do pcmirjenja«. cod naslovom «Zelje za spojnim je treba doku;nentiratl . | odgovarjajočimi postopki« pije «Borba», da kampanja, ki sd , "anes v Italiji vodi proti Jugoslaviji Iti ki do danes ni še ■ Prenehala, ni najboljši in naj-Ijrj-čnejšj način, s katerim bi se IJfjtMile besede gospoda De I J?,peri-'u- Poudarjajoč, da je JJSOj za nastop poti, ki vodi k IP°niirjenju, ustvaritev ozračja ^ajemr.ega zaupanja, piše list, "g Se izjave in deklaracije nc Ptorejo oceniti kot napori v s|Pislu sporazumevanja, če z Jfeni sovpadajo ali so se pred ajitni dogodili taki dogodki, in P0«topki. ki sq v nasprotnosti z njimi Naporom, z Jugoslovanke s'rani, da bi se dosegel spora-Jum, niso s italijanske strani dedi]a dejstva v istem smislu, efdnje izjave soseda Jugoslavije o želji po sporazumu niso •‘e Vzporedno s tem. kar so o-JP.V praksi napravili. Celo v ?blh vprašanjih, o katerih je 5* sporazum že dosežen po dol* F*1 zavlačevanjih (reparacije Jn druga gospodarska vprašaja) ni italijanska vlada pokapala volj«, da jih izvede odtisno dokončno sprejme iti Bilo bi zaradi tega želeti J (aključuje «Borba» — da bi ta* izjavam, katerim bi se ^gačp ne imelo nič priponv sledili tudi odgovarjajoči Psmpki, t. j. taka dejanja, ki S> dala vsebino lem izjavam. na ta način se lahko u-‘Vari ozračje vzajemnega zaupanja, k; lahko pripravi pot Pomirjen j a, kakor to govori o0^)od De Gasperi. ‘aed». /Saka; težko sporazumeti se z nekom, pile list, če Obstaja dobra volja. Ml na- ...... 'I ■. " sprotno mislimo, da je vedno možno doseči sporazum, kadar je na obeh straneh želja, da do tega pride. Naša vlada bi bila vedno pripravljena in tudi danes je pripravljena rešiti vsa sporna vprašanja, posebno ko gre za naše sosede. Poudarjajoč, da je bila z jugoslovanske strani podana vrsta dokazov, da Jugoslavija to želi, navaja list primer umaknitve enot Jugoslovanske armade z dela Primorske, ki so jo jugoslovanski borci a krvjo osvobodili. s čimer :,e jugoslovanska vlada dala dokaz svoje miroljubne politike in želje, da sporazumno rešuje la sporna vprašanja. List piše, da se ne bi moglo zaključiti, da je enako voljo pokazala italijanska vlada. Njeni predstavniki so dajali in dajejo izjave, da že- lijo rešitve vseh spornih vprašanj z Jugoslavijo, toda kakor je tudi to pot dejai predsednik Dr Gasperi — «obstajajo te.?-koče« — a italijanska vlada z ničemer ne dokazuje, o'a želi te težkoče odpraviti in ne dela na tem, da bi prišlo do sporazuma. DUNAJ, 7. — «Wiencr Ku-rler«, glasilo ameriških okupacijskih čet v Avstriji piše, da so sovjetske oblasti velik del turbin, ki jih je Jugoslavija kupila in plačala pri tvrdki iiVoith« v St, Pocilenu, odpeljale V Sovjetsko zvezo. Te turbine. ki so bile namenjene za jugoslovanske hidrocentrale, so sovjetske oblasti pred nekaj meseci zaplenile. ttVoith«, ki je sestavni del sovjetskega trusta «Usia» v Avstriji, je dobila od Jugoslavije že 6 milijonov šilingov na račun dobav. Druge naročene turbine z^ Jugoslavijo ležijo na Dunaju, ker sovjetske oblasti nočejo izdali dovoljenja Za prevoz Čez njihovo zasedbeno področje. Ti ukrepi sovjetski oblasti so izzvali veliko vznemirjenost na Dunaju. ker so sl obetali veliko jugoslovanskih naroči] v bližnji bodočnosti. BONN, t. Parlament Zahodne Nemčije je sklenil odložiti na prihodnji teden debato o vstopu Zahodne Nemčije v Evropski svet. Demokristjanski škandal v rimskem parlamentu Klerofašistična večina odklonila parlamentarno preiskavo o demokristjanskih škandalih ki jo je predlagala opozicija - Imenovana je bila zgolj preiskovalna komisija na podlagi parlamentarnega pravilnika RIM, 7. — Na današnji seji rimskega parlamenta so nadaljevali z razpravljanjem o de-mokristjanskem škandalu, ki ga je odkril poslanec Viola, ki jc obtožil ministra za pošto in brzcjav Spatarg ter poslanca Bon Pinija jn Coccio goljufije, korupcije ih malverzacij za mnogo milijonov lir. N,r današnji jeji sta bila predložena dva predloga glede imenovanja preiskovalnih komisij. Prvi predlog je postavila opozicija m, podlagi ustave. Ta predlog jma namen, da se ustanovi preiskovalna parlamentarna komisija, ki bi škandal preiskala predvsem s politične strani. Ko je prišel pred- Protestne stavke jaoonskih delavcev proll Mac Arllnirjuvim in vladnim nhrenom Drugih 17 komunističnih voditeljev prizadetih - Milijon delavcev bo začelo protestno stavko TOKIO. 7, — Mac Arthurjev bes proti japonski KP, ki odločno stoli n« braniku neodvisnosti Japonske. kater0 skuša spremeniti ameriški imperializem v vojaško bazo. s e je še razširil. Po prvi ((epUrgCiji« je prišla druga Mac Arthur je zapovedal japonski vladi epu-raciio 17 drugih prvakov japonske KP. med tem; odgovornega urednika lista (Akuhata« (Rdeči prapor). V pismu, ki ga je Mac Arthur poslal predsedniku vlade Jošidi. se je z vsem besom zagnal proti urednikom glasila japonske KP. Borbe lista za neodvisnost Japonske je Mac Arthur označi) kot otinor proti oblastem, da bi preprečili gospodarsko obnovo Japonske in ustvarjali nemire. Poročajo, d« bo naloge politbiroja KP. proti Poljsko - nemški sporazum o mejah na Odri in Hiši 7. — Poljska tisknv-Sgencija poroča, da je bil ,*eraj podpisan trgovinski spo-^m med poljsko in vzhodno ^hiško delegacijo. Sporazum P^dvldeva, da se bo letos bla-T^na izmenjava med obema Jzavama povečala za 60 odst. t,0}?K tega je bila podpisana konvencija o tehničnem in ,?anstvenem sodelovanju meri j e,ha državama. Tesno sode-uv#nje med obema državama1 .predvideno v okviru poUskc-Šestletnega načrta in nem-/f Petletke. Končno sta obe eiegacjji podpisali tudi _ kui-.Tni sporazum, ki predvideva bivšem sodelovanje v zna- . Agencija poroča dalje, da sta -jJlska vlada in vlada nemške j^okratične republike podpisi sporazum o odobritvi mej J* reki Odri in Nisi in o ob-t>UJn-e.m Prometu ter o rečni kr Y S tem je nemška demo-, 6‘ična republika priznala iz. oJT ministrskega predsednika lihewr,hlu o nemških vzhod M mejah. -Nemjko - poljska meja na tt?ri in Nisi bo določena v |,,ern mesecu, in sicer na pod-(t®, Posebnega sporazuma v Poljsko - nemškega do-,j*°ra v Varšavi. Tako je nam-® danes javil Wnlter Ulbricht, podpredsednik vzhcdho-nemške vlade ob svojem povratku iz Varšave. Georg Handke, mini-ster za trgovino ie izjavil, da je poljsko • vzhodnonemška trgovinska pogodba osnovana na plačilu v rubljih in ne v dolar-jih, kakor je bilo dosedai običajno. GroteWohl je s svoje strani dejal, da bo vzhodnonemška republika sklenila po. dobne politične, trgovinske in kulturne pogodbe z Madžarsko, Ceškos1ovaško in LR Kitajsko. V zvezi s priznanjem nemške meje na Odri in Nisi je Mac CloV, vrhovni ameriški komisar y zahodni Nemčiji izjavil, da n°m5kn vzhodn= meje ne bo mogel dokončno določiti enostranski ali dvostranski sklep. Mac Cloy je dodal, da bo vzhodnonemško mejo dokončno določila samo mirovna po- kateremu se je zagnal Mac Arthur, prevzel začasni odbor, katerega sestavlja osem članov. Ti so bili imenovan) že včeraj. Odboru pa bo načeloval Etsu-ro Slino,' sedanji predsednik kontrolnega odbora komunistične partije. V odboru so trije poslanci, med' temi Katcumi Kikunami. voditell sindikalne zveze, Slino, ki predstavlja skupino bivšega glavnega tajnika Kiuičija Tokude, je nedavno objavil spomenico, v kateri obsoja dejavnost komin-formistlčneaa krila v partiji, katero vodi Jošio Siga. Proti tej politiki japonske liberalne vlade, ki kot verna iz-vrševalka ukazov Mac Arthurja krši potsdamske dogovore, st že pojavljajo znaki, odpora. Predstavnik sindikalne zveze Sainbecu je danes izlavil da bo čez dva ali tri dni milijon delavcev začelo stavkati v znak protesta proti epuraciji članov politbiroja. Sindikalni predstavniki so izjavili, da je 270 tisoč delavcev zapustilo delo. To je posledica sklepa, ki so ga 3. junija sprejeli predstavniki 65 sindikalnih organizacij, Ti so sklenili razglasiti splošno stavko zaradi protidemokratičnega ukrepa Jošidove vlade. Protikomunistična borDa japonske Vlade pa se nadaljuje. Japonska policija je 3. junija t. 1. aretirala skupino japonskih komunistov. — Agencija Tass Pa poroča iz Tokng da so med osmimi obsojenimi Japonci v zvezj z incidenti z ameriškimi vojaki, visokošolci. neki sindikalni novinar, d-ilje en uradnik in predsednic Lige demokratične mladci,, v Tokiu Glavni tajnik japonske vlade Katcuo Okasaki je izjavil tisku, da je Japonska že v zahodnem taboru ter da zaradi tega lahko izvaja protikomunistične ukrepe, ne da bi skrbela za odmeve na Kitajskem in v Sovjetski zvezi, ifiWt?«Wk*SS Schuman o pogajanjih o njegovem načrtu poudarjajo - v Bonnu. Ni izključeno, da bo parlament uradno protestiral proti tem sklepom. Kotikov razrešen BERLIN. 7. — Sovjetski komandant v Berlinu general Kotikov je bil razrešen svojih funkcij In ga Je L'1'!',’™ Sergej Alekseievič Denjin. PARIZ, 7. — Francoski zunanji minister Schuman je danes izjavil novinarjem, da se bodo pogajanja o izvajanju francoskega načrta o premogu in jeklu začela 20. junija. Francijo bo pri pogajanjih predstavljal Jean Monnet. Schuman je pripomnil, naj bi preučili možnost razlikovanja med člani udeleženci in člani, ki se tem pridružijo. To naj bi bila rešitev glede Velike Britanije. Dejal je, da bodo po. gajanja v Parizu trajala več mesecev ter da bodo dolga in težka, O tem. bodo obveščali vsak dan ((prijateljske države«, tudi če *e pogajanj ne bodo udeležile. Dejal je dalje, da ni pričakovati senzacionalnih rezultatov, ker se bodo o zadevi dolgo časa pogajali izvedenci. Schuman je dejal, da bj se morala ustvariti mednarodna oblast, ki bi vodila novi kombinat. Proti sklepom te oblasti naj bi bila možna pritožba pred nekje vrste evropskim sodiščem ali pa pred mednarodnim političnim organom, ka-JiM je Evropski svet, če bi. bil ta spremenjein tako, da njegovi člani ne bi bili odgovorni svojim vladam. Omenil je, da bodo sklepi mednarodne oblasti lahko politične ali tehnične. V primeru tehničnih odločitev nc bi bilo pravih teikoč. Glede odločitev, ki bi imele političen odmev — kakor n. pr. prenehanje obrata v kakem francoskem premogovniku — bi ge prizadeta vlada lahko , pritožila pred vrhovnim organom. Mednarod. np oblast naj bi imeln edino direktivo pridelovati najboljše vrste premoga in jekla po čim nižji ceni. V angleških uradnih krogih odločno zanikujejo vesti, češ da Velika Britanija sedaj pripravlja svoj načrt, ki naj bi ga postavila proti Schumann-Vemu načrtu. Predstavnik zunanjega ministrstva je izjavil, da ni nobenega 'znaka, ki bi kazal na to, da bi bila katera koli od petih točk, ki jih v inozemstvu navajajo, vnesenu v 'angleških predlogih in v priporočilih, ki bi jih britanska vlada eventuelno dala konferenci šestih. Odbor, ki pripravlja angleške predloge, se S* vedno sestaja. Možno je, da bo zaključil svoje delo še pred začetkom konference šestih, to da angleška vlada bo čakala, da zve za stališče posameznih delegacij, preden bo javila svoje predloge. ’ konferenca za delo ŽENEVA. 7. — Na seji med-j m rod n b konference za delo je bil za predsednika tega zasedanja izvoljen indijski pred- stavnik Shry Ram. ki je po: udaril, da ie sedanji položaj svetovne proizvodnje eden od elavnih ovir za socialni napredek An zgraditev miru. Se pred vali(,viio predsedni-nika so poljski, češkoslovaški m madžarski predstavniki zahtevali izključitev kitajskega nacibnalističnega predstavnika. Ko je predsednik izjavil, da bo to vprašanje preučila veri-iikacijsku komisija, so trije delegati zapustili dvorano. Affle-riški delegat je prj tem izja* , .!,.so omenjeni delegati prekršili svoje mednarodne obveznosti v propagandne namen«. WASHINGTr>N, 7, — ECA poroča, da je Barry Bingljam podal ostavko kot načelnik Marshallovega načrta za Francijo. log na glasovanje je bil seveda odbit Drugi predlog, ki ga Je de-mokristjanska parlamentarna večina sprejel* in ki predvideva imenovanje komisije na podlagi parlamentarnega pravilnika ter ima zgolj juridiflen pomen ugotoviti ali je Viola r. objavljanjem podatkov c, škandalu omenjene 'tri demo kristjanske poslance oziroma ministre obrekoval ulj no. 'la predlog je bil seveda 3prejei jn sedaj se ves reakcieparn. j yih obtožb izvrši parlamentarna preiskava nad njim samim. T0 seveda pomeni preiskavo nad njegovimi obtožoami. kar pomeni dalje nad demokrist-janskimi škandali. Sedanje dejansko stanje je takšno, da obtoženi demikristjanški minister Spataro ie vedno sedi v italijanski klerofašistični vladi, čo prav obtožb, ki smo jih zgoraj navedli, doslej še ni mogel po-biti. Ves škandalozni primer, o ka- rem ne govor; samo italijan- tisk hvali, dg b0 preiskava v ski Lsk (n vsa javnost, temveč Dhvl utTibDlii I vtrrfo.X k*. «, 1 LlJfl.l k r o.n evbi min! (mir ri*, n n L parlamentu izvršena, čeprav preiskava, ki jo bo v-sila ta komisija ne bo imela tistega pomena katerega bi morala r.n podlagi ustave imeti in jc imenovanje takšne komisije pravzaprav le pesek v oči ittUijarv-skj javnosti ter eden izmed načinov prikrivanja prave politične važnosti demokristjanst'f-gd škandala. Kakor smo *e včeraj poročali, je poslanec V.ola, ti Jc do sedaj pripadal demokrist-janski parlamentarni skupatL obtožil- 1. Ministra Spat a ra, demokristjana, ministra za pošle in brzojav, da je nepravilno upravljal z dediščino crejnon-skega prebivalstva; da je preskrbel na nedovoljen način posojilo v znesku 30 milijonov lir društvu SACN v mestu Vasto; da je preskrbel podporo 400 milijonov lir od, ministrstva za javna dela neki ustanovi v Abruzzih. katere je Spataro predsednik: da je kupil novinarsko agencijo ARI z denarjem. do katerega je prišel na nezakonit način, 2. Demokristjanskega poslanca Pavla Bonomija predsednika združenja «Coltivatori di* retti«, pa ie Viola obtožil, da je nepravilno upravljal « fondi Italijanske federacije agrarnih konzorcijev in Nacionalnega konzorcija Canapa; da je na nedovoljen način kupčeval ter se pri tem posluževal imen raznih ustanov, ki spadajo v Nacionalni zavod za zavarovanje. Poslanec Viola je celo sam predložil, naj se gle.de njes'o- tudi ves svetovnj tisk, pa najbolje dokazuje, kakšna ie današnja De Gasperijeva klerofašistična vlada. proučuje 10 Liejevih točk LAKE SUCCESS. 7. — Glavni tajnik OZN hiisli postaviti na dnevni red zasedanja Varnostnega 8veta, ki bo prihodnji mesec, tudi razpravo D svojih desetih točkah za mir. Ne da bi čakal na uradno stališče, ki ga bodo zavzele štiri velesile glede njegovega predloga za mir, ie Lie začel s trm tretjo fazo svojih naporov, da bi V okviru QZN dosegel spravo med Vzhodom in Zahodom. Predstavnik angleškegu zunanjega ministrstva je izjavil, da Velika Britanija proučuje program 10 točk glavnega tajnika OZN. V zvezi z vprašanjem kitajskega zastopstva, o katerem govori tudi Liejeva spomenica 10 točk, pravijo, da bo v primeru novega glasovanja v Varnostnem svetu angleški delegat glasoval za sprejem LR Kitajske samo v primeru, če bo popolnoma gotovo, da bo LR Kitajska dosegla večino 7 glasov, kakor to zahteva pravilnik Varnostnega sveta. Danes je sovjetski delegat pri OZN Jakob Malik obiskal Trygve Lieja. V krogih OZN pravijo, da spada ta obisk v okvir razgovorov, ki jih Ima Lie s predstavnik; v Varnostnem svetu ob povratku iz Evrope. Nedeljske volitve - neuspeh za kraljeve pristaše v Belgiji Za Leopolda se je v nedeljo izreklo manj volivcev kakor pri referendumu - Neuspeh K P je iskati v kominformovski politiki njenih voditeljev - Glavni zmagovalec je socialistična stranka BRUSELJ, 7. — Jnan pu-vieusart, ki ie sprejel mandat za sestavo nove vlade je izjavil, da bo nocoj ali j’utri sestavil vlado. Duvieusart ki je krščanski socialec, je 'bij ”v prejšnji vladi minister za gospodarske zadeve. Zjutraj je princ regent sprejel predsedni-ka krščanske socialne stranke Van der Strattena, predsednika belgijske socialistične stranke Buseta in predsednika liberalne stranke Motza Naglica in upanje krščanskih socialcev, da bi s sestavo homogene krščansko - socialne »Iranke pospešil kraljev povratek, bosta brezdvomno naleteli na odločen odpor belgijskega ljudstva. Bivši predsednik vlade Henry Spaak, vodja belgijskih socialistov je danes izjavil, da bi bili krščanski socialisti naravnost norci, če bi skušali doseči kraljev povratek na podlagi tesnfi večina, ki so jo dobili v nedeljo na volitvah. V uvodniku, ki gu je objavilo glasilo socialistične stranke «Le Peuple«, piše Spaak, da se bodo socialisti proti kralju borili do skrajnosti, da bodo nadaljevali bitko, ki se ie že začela. Duvieusart je sprejel predsednika socialistične in liberalne stranke ter ju obvestil, da namerava sestaviti homogeno Krščanskosocialno vlado. Poudaril je še, da misli, potem ko bo dobil zaupnico v zbornici, doseči izglasovanje zakona, ki bo dovolil kraljev povratek. Beograjska ((Politika« piš« o belgijskih volitvah, da kakor se da po vsem soditi, te volitve ne nudijo rešitve težke krije, v katero je zašla Belgija v zveni 2 vprašanjem povratka kralja Leopolda na prestol. List piše, da kljub dejstvu, da imajo klerikalci sedaj absolutno večino v parlamentu, vendar nedeljske volitve ne pomenijo uspeha za kraljeve pristaše. Za krščansko-socialno stranko, ki edina zahteva Leo- y zvezi z bližnjim kongresom ,‘če, ne smemo douoiiti da L^iši malčki videli ponovno pJUci bonll se moramo ob fki priliki in povsod za let še h življenje nas vseh». S ighdituijo se tudi ml v celoti t^Marno in ne samo strinja-■hjiltmvtS se :a njeno uredil h1-(11 berimo, toča n- vt JSi Kdo neti nacionalno sovraštvo med tržaškimi demokratičnimi ženami TJfl deklaracij, Ij^i na osnovi konkretnih in, • papirnatih l*5*u* 71,1 osnovi borbe za I (“°r.ravne pogoje med naro-i J1 državami, ki so tudi edi-Itp B°ji Ia učvrstitev in utr-•« miru. lo,anek vsebuje celo vrsto od-: n°v na-stu v vedno večji meri uve Ijavlja glasba klasikov, katerih dela so sicer tudi doslej polnila koncertne sporede, do katerih Pa niti publika niti izvajalci niso našli pravega odnosa. Tradicija italijanske opere, nevzgojena in deloma tudi duševno lena koncertna pnbL-kc in še dosti drugih mo mer-tov nikakor niso pospeševal: udomačenja del velikih klas. kov, med njimi v prvi vrsti del Ludviga Van Beethovna, zato moramo omenjeno Izboljšanje »okusa« vsekakor zaznam ovc ti kot pozitiven pojav. Spored, sestavljen v celoti iz del velikega mojstra simfonične glasbe, pa pomeni lep napredek, zlasti ker je torkov koncert.k. ga je pripravil dirigent Vittorio Gui. zares lepo uspel Iz obsežne Beethovnove zakladnice smo slišnli najprej t simfonije OD. 21 v c-duru, mladostno. sveže delo, ki očituje sicer močan vpliv Havdnn in Mozarta, toda že izkazuje veliko ustvarjalne silo in pripravlja kasnejše mojftrimin« slavnega skladatelja. Sledila je uvertur,, «t'omont» op 84, ki ,o je mojster napisni (toka, let po dovršeni 1. simfoniji. ko je že izklesal povsem svoj stil. Ta glasba k istoimenski Goethejevi žaloigri je istočasno odsev Beethovnove notranjosti in njegove ideie o dostojanstvu človeka f» njegove svobod« Druai del koncerta je izpolnila VI. simfon ia. imenovana «pastoralna». najpopularnejša od Beethovnovih devetih simfonij. Svojevrstnost tega simfoničnega dela se kaže v Pr0* «u na zborovanju »izvolili)) predsednika in člane upravne ga odbora, kj na] bj predstavljal, bodoče vodstvo zadruge. Koga ti ljudje dejansko pred; stavliajo, čigave interese bodo ščitili in glede samega sestava odbora bomo še spregovorili. Vendar smatramo za potrebno. da ob tej priliki omenimo, da je v njem 5 ljudi iz Milj in Dc-mja ter da je med skupnim številom 9 članov sko-r« polovica ljudi, ki se no ukvarjajo s kmetijstvom. V odboru ni na primer niti enega, ki bi zastopal 215 članov iz vasi openskega okraia. Zaradi takšnega protizadrui-negg delovanja in političnega rovarjenja, ki ga vnaša v zadrugo skupina Vidalijevi!) pristašev in ki je bii0 na nedeljskem zborovanju dokončna raz-krinkgno, je prišlo do tega, da so Iz vodstva, vsaj trenutno odstranjeni vsi resnični m napredni kmetovalci, ki b; »na/; pravilno usmeriti 'zadružno poslovanje v interesu vsega članstva in tukajšnjega kmetijstva na splošno. Celo prejšnji predsednik Skrij in član Svab nista več člana uprave; nemogoče je namreč, da b; pošten kmet in zaveden ,zadrugar sodeloval s skupino ljudi, katerih delovanje večina članov ostro obsoja Razumljivo je, da so zaradi takšnega položaja člani še bolj zaskrbljeni glede nadaljnjega obstoja zadruge; ne bodo do. pustili, kakor so to tudi iz-.n-vili, da bi se skupinica ljudi dokončno polastila zadruge na tak protizakonit način, kot je bil nedeljski občni zbor. Ve. lika večina članstva bc znala uveljaviti pravice, ki jih irno na podla.gi zadružnih pravit z« razveljavljenje sklepov nedeljskega zborovanja za ponovno sklicanje občnega zbera; na ta način bo zagotovila obstanek zadruge ter prispevala k nemotenemu ter pravilnemu zadružnemu poslovanju. Vse do tedaj pa prav gotovo člani no bodo izstopali iz zadruge, temveč bodo še bolj strnili svoje vrste v zaščito članskih pravic. KOLEDAR - Ikmo- - \Tladio- ČETRTEK t. junija Rešnje Telo, Svetin Sence vzide ob 4.16, zatone ob 19.52. Dolžina dneva 15.36. Luna (zadnji krajec) vzide ob 0.52, zatone ob 12.50. Jutri petek 9. junija Primož, Dostana SPOMINSKI DNEVI 1508 se je rodil na Rašici Primož Trubar, utemeljitelj slovenske književnosti. Umrl je 29. junija 1586. PROSVETJNA DRUŠTVA dramska družina prosvetnega DRUŠTVA V KRIŽU bo uprizorila danes t. junija ob 20. uri na dvorišču pri Bib-čevih št. 267, Standekerjevo dramo v 3 dejanjih »PREVARA«. Vabljeni vsi! NAGRADE ZA PRVOMAJSKO TEKMOVANJE SHPZ javlja prosvetnim društvom, ki so bila nagrajena ob prvomajskem tekmovanju, da se bodo nagrade razdelile danes 8, t. m. ob 11 v Ul. R. Manna 29. RODITELJSKI SESTANEK V DIJAŠKEM DOMU Vabimo vse starše gojencev Slo. venskega dijaškega doma in zunanjih dijakov na roditeljski sestanek, ki bo danes 8. t. m. ob 9 v Ul. Buonarroti 31. — Ker je to zadnji roditeljski sestanek v tem šolskem letu prosimo, da se ga zanesljivo udeležite. Obvestilo Zveze partizanov Tržaškega ozemlja Vsi iz povojne dobe po neofašističnih akcijah prizadeti se naprošajo, da se javijo na invalidsko komisijo Y Kopru, in sicer; 1. svojci umorjenih tovarišev, 2. vsi tisti, ki nosijo posledice ran gl; podobno. V interesu prizadetih je, da se javijo. • * • Zveza partizanov STO-ja s sedežem v Ulici R. Manna 29 v Trstu, obvešča vse, ki so se udeležili izleta partizanov v Lokovec pri Cepovanu dne 6. in 7. maja t. T., da si lahko ogledajo slike z omenjenega izleta in jih naročijo na zgoraj navedenem naslovu. DAROVI IN PRISPEVKI V počastitev spomina Pahorjeve mame daruje družina Slavec 1000 lir za Dijaško matico. V isti namen daruje Barovina Ana 200 lir za Dijaško matico. Brezobzirni odpusti \ podjetju Cucchiani — I i—i ■ i Kljub grožnjam se stavka v tem podjetju nadaljuje - Polurna stavka v tovarni za testenine - Nočni čuvaji imajo novo delovno pogodbo gramskem značaju, ki ga očituje in s tem te nekako začenia utrjevati pot kasnejšemu bogatemu razvoju programske glasbe in zlasti simfonični pesnitvi Vendar pa opisovalni značaj «Pastoralne» simfonije n: hi. stven, čeprav imajo posamezni stavki podnaslove kakor u. pr. «Drug, stavek«, utšr*nn ob jio t Oku« in celo skladatelj sam svati pred napačnim pojmovanjem z besedami.- »prei izraz občutja kakor slikanje«. Tudi če izvzamemo programski značaj. ni zgradba te simfonije nič manj trda in lepša od ostalih velikih mojstrovih del. Beethoven Pa je v tej simfoniji tudi že pravi romantik, saj se spušča tudi na področje folklore in uporablja melodične m ritmične motive preprostega ljudstva. Celotno delo diha preprostost in iskrenost, odliki, ki sta tako lastni čisti, nepokvarjeni Beethovnovi duši. Prav malo zares dobrih izvedb Beethovnovih del smo doslej slišali v Trstu, a med n.ie lahko uvrstimo torkov koncert. Dirigent Vittorio Gui se ni izkazal samo dobrega poznavalca predklasične glasbe, marveč tudi , odličnega interpreta Beethovna. Vsa tri dela, ki se med seboj tako glede na dobo, v kateri so bila napisana, kakor glede na snov močno razlikujejo, je dirigent lepo oblikoval in se izkazal njihov temeljit poznavalec. Seveda pa ima zasluge za uspeh tudi orkester, katerega kvaliteta je relativno zelo visoka in dela čast tržaškemu glasbenemu udejstvovanju Da je Beethoven ie precej udomačen v Trstu, je pokazala tudi številna publika, — r Froseka na. Opčine. Ko je pri-vozil do nekega ovinka, je naenkrat pred seboj zagledal 3 I člane civilne policije, ki so šli' pej v nasprotni smeri. Da bi se jim umaknil, je tekoj živil proti sredi ceste, vendar pa kljub tej svoji priseb o tj bodisi zaradi hitrosti bodisi zaradi prevelike bližine, ni mogel več preprečiti nesreče ter je z desno stranjo motorja trčil ob enega izmed policistov. Sunek je bil tako hud, da je agenta vrglo po t’eh, moter pa se je prevrnil ter se nato s sio jim vozačem še kakšnih 30 metrov drsal naprej po cesti. Na srečo je nekaj trenutkov po trčenju privozil mimo neki ameriški jeeP, s katerim so ranjenega agenta odpeljali naj prej na policijsko poštam na Proseku, od tod pa v boln ško ambuhneo na l'trski cesti. Ponesrečenega tovariša Milana pa so tudi kmalu potem z nekim avtomobilom prometnega oddelka civilne policije odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da si je pri msreči poškodoual lero roko, hrbet, levo nogo ter cdrgnil desno nogo. Vse poškodbe pa so n Trst, 8. junija 1950. MALI OGLAS’ MEHANIČNA DELAVNICA ii Dem || w T R S T ULICA DELLA TESA izdeluje strešne žlebove, odločne cevi ter inštalira vodo in P^n R«setti. 16.00: «Zaročenka vse1”1 B. Grable. r- ~ Excelsior. 16.30: ((Pahljača«, J8 ne Crain, Madaleine C a roli- -Fenice. 16.30: ((Kleopatra«, cl> dette Colbert. Filodrammatico. 16.00: «Ult>n tum v Chicagu«, Alan La(W-♦ Alabarda. 16.00: «Lisičji pridP' Tyrone- Power. , ,„v. Garibaldi. 15.30: «Rdeča čar° niča«. s i. Ideaie. 16.00: «Modra dalija*’ lan Ladd. Impero. 16.00: »Mlada vdo'8 Jean Russell. Italia. 16.00: Operacije najvecJ kirurgov v filmu. Viale. 16.00: »Življenje j« nas R. Joung. . ul Vittorio Veneto. 16.00: «Hoteie se poročiti«, Bethe Davis. Adua. 15.00: «Kri v sanjah«-Armonia. 15.30: »Rdeče sen John Wayne. 0„i- A2Zurro. 16.00: »Večna harri0 ja«, P. Huni.1 . g. Belvedere. «Beneški ljubimo®’ Cumsnings. Sv. Vid. 18.30: »Znak križa«- , Lumiere. 16.30: «Nepoznat*a San Mannu«. »Ob morju« zaprto. ■ 5- Marconi. 15.30: »Fra Diavoio«’ Laurel, O.. Hardy. gv Masslmo. 16.00: «Pirati otoka pri«, Lowls Hayword. I Novo Cine. 16.00: «Planie" džungli«, John VVeissmuen ,)t, Odeon. 16.00: »Bela graščaki™ Eleonor Parker. .ngt> Hadio. 16.00: «Mama, sporm™ se te«. pjfi* Savona. 15.30: «Skandal V zu«, George Sanpers. , >j<- Venezla. «11 mož in ena z «Biser«, P. Armendariz. Vittorla. »Alahovo znamenje^ Ljudski vrt na prostem. * 'C-«Hiša naših sanj«, M. LOJ’ Grant. ... 01’ Kino na gradu. 21.00: »Devic« leanska«, Ingrid Bergman- + Pet mesecev --svoje ljubljene žene starosti 74 let izdihnil 7. *■ Jože Dekleva žal05 etP' V SAMOSTOJNO hišno SosCJjfsl°V k dvema otrokoma iščem- .{iž na upravi lista, Ul. sv. r ka 20. Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - l)L Silvio Pellico 1\11. nadst. - 1 elefon 11-32 Seja iiohrajinshe ilcpiilacije Deputatje izrazili žeijo za pravično rešitev spora tržlške oljarne V torek popoldne se je se- «Fabio Fiizi» in za otrcške RAZGOVOR DELEGACIJE DFS NA VIDEMSKI PREFEKTURI „Saj v Benečiji ni Slovencev (?!) je dejal v razgovoru šef hahinela pa mu je delegacija povedala, da se vodi razgovor o beneških Slovencih ter o pravici do slovenske šole, je šef kabineta kratko in malo odgovoril: «Saj tukaj ni Slovencev. So Italijani, ki govorijo italijansko narečje, kakor govorijo tudi po drugih italijanskih pokrajinah različna narečja«. Dejal je, da Tako bedasto zanikanje obstoja beneških Slovencev ne more zakriti resnice dUkTdohneP°r°Cal1 ZUPan‘ %a Ob zaključku je kvestor de- Pričel se je razgovor o če-1 da resneje zanimati. Obžalova-1 jal, da je smatral, da so v Ce- V torek zjutraj je štiričlanska delegacija Demokratične ironte Slovencev v Italiji, ki so jo sestavljali tovariši Marij Kont, Tedoldi Vojmir, Marinič Romildo in Vižintin Nežica, odšla k videmskemu prefektu protestirat P^oti dogodkom, ki so se dogodili v Čedadu v zvezi s »ihodam italijanskega ministrskega predsednika. Že pri samem vstopu v poslopje, kjer ima prefekt svoj Urad, je vratar dejal, da v torek prefekt ne sprejema in da se zaradi tega delegacija zastonj mudi v Vidmu. Ker pa le vztrajala, da hoče pod vsakim pogojem govoriti z njegovim namestnikom, jo je sprejel šef kabineta. Skoraj istočasno Pa je prišel v sobo tudi kvestor. Vse kaže, da je bil obveščen o prihodu delegacije in je zaradi tega smatral za potreb-no, da se tudi sam vmeša v Pogovor. Demokratična fronta Slovencev, je že marsikaterikrat bila v Vidmu pri prefektu, da protestira zaradi nepravičnih postopkov, ki jih vladne oblasti izvajajo nad slovenskim ljudstvom oziroma nad aktivisti ironte, toda vedno so prefektova vrata zaprta in delegaciji l^FS zaradi tega ni uspelo, da ki se z njim pomenila. V razgovoru s šefom kabinetu in kvestorjem je delegacija rekla, da bi želela čimprej govoriti s prefektom samim. Namesto odgovora na to je prišel kvestor kričati in se do delegacije zelo neolikano vesti. Dejal je, da on že ve, zakaj koče delegacija govoriti s pre-ioktom. V znak protesta proti takemu vedenju je delegacija vstala in skušala oditi. Ker Pa se je kvestor nekako pomiril in izrazil željo, da je prijavljen poslušati, je delega-cija odstopila od svoje namere. dadskih dogodkih. Delegacija je rekla, da je oblast postopala protiustavno, ko je aretirala pristaše fronte, ker niso zakrivili nobenega takega dejanja, ki bi bilo protizakonito in ki bi kalilo red in mir. Tedaj je kvestor odgovoril: «Voi siete dei guastafeste« (Vi ste ljudje, ki kalite praznično razpoloženje). Nadaljeval je, da medtem ko 10.000 ljudi ploska De Gaspariju, si upajo člani Fronte dvigati transparente in s tem kalijo svečano razpoloženje, ki je vladalo med množico. Člani fronte, je nadaljeval, bi se morali samo zahvaliti, da so jih rešili gotovega linčanja. Kvestor: «Jaz, ki sem bil poleg De Gasperija, sem slišal, da se je nad tem zgražal. To dejstvo (nastop Slovencev proti De Gasperijevi vladi op. ur.) je res obžalovanja vredno«. Ugaja nam, da je g. kvestor priznal, kakšni občutki so obhajali italijanskega ministrskega predsednika, ko so mu zavedni Slovenci pomolili pod nos napise v njihovem narečju, ki je slovensko, s katerim so zahtevali, da se priznajo be. neškim Slovencem manjšinske pravice in da se oblasti resneje pozanimajo za zboljšanje gospodarskega stanja prebivalstva. Toda tako dejanje ni obžalovanja vredno, kajti dejanja v sili, dejanja, ki kažejo odločnost moža, ko mu nekdo nastavi nož na srce, niso obžalovanja vredna, ampak bi bilo obžalovanja vredno samo dejstvo, če bi beneški Slovenci še nadalje prostovoljno in _ mirne duše prenašali nadčloveško trpljenje, ki ga pripravlja italijanska klerofašistična vlada. Obžalovanja vredno pa je nekaj čisto drugega, o čemer bi se morala italijanska vla- nja vredno je, da se italijanske oblasti kljub tolikšnim naporom, ki so jih že napravili in ki jih še bodo napravili Benečani, še vedno niso zganile in pričele reševati to vprašanje. Francoski manjšini v Val d’Ao-sti in avstrijski manjšini na Tirolskem je italijanska vlada že priznala vse manjšinske pravice. Slovenskemu ljudstvu v Benečiji pa ne priznajo niti najosnovnejših pravic. Celo več! Ne priznajo niti obstoja Slovencev v Benečiji. Delegacija je v zvezi s transparenti odgovorila, da to dejanje ni protizakonito. Nadalje pa je dejala, da je razgovor prosila zaradi tega, da dokaže, da Slovenci nimajo šol v lastnem jeziku. Na te besede je šef kabineta odgovoril, da imajo Slovenci svoje šole. Pri tem je verjetno mislil r.a šole, ki so v gori-ški pokrajini. To je dejal zato, da bi odvrnil pogovor o slovenskih šolah v Benečiji. Ko dadu civilizirani ljudje in da zaradi tega najprej ni nameraval poslati policijske sile, da bi delale red in mir. Potem pa jih je vseeno poslal. Mislimo pa, da policijske sile v Čedadu prav zares niso bile potrebne, ker so dobro organizirane šovinistične tolpe prav dobro opravile zaupan jim posel in je bil prav zaradi tega kakršen koli policaj popolnoma odveč. Ce pa je gospod kvestor že smatral za potrebno, da jih je mobiliziral, potem bi bila njegova dolžnost, da aretirajo tiste pretepače in razgrajače, ki so prvi vrgli kamen proti poštenim in mirnim ljudem, kakršni so bili in so prav Slovenci. Pred odhodom mu je delegacija izročila številko Primor- reh tudi o tej zelo slabo obveščen. List se tiska v Trstu in ima na tretji strani tudi kroniko Slovencev v Italiji, Tako je delegacija zaključila svoj razgovor na videmski prefekturi. Kakšen je nauk teh razgovorov? Nauk teh razgovorov je pred. vsem to, da vladne oblasti v Vidmu še nadalje vztrajajo v prevari, da mislijo še nadalje odklanjati obstoj Slovencev v Nadišk; dolini in pod Matajur, jem. To našo trditev je podkrepil sam italijanski ministrski predsednik, ki ni našel niti ene besede, da bi z njo namignil na prisotnost Slovencev v teh krajih. Toda gospod ministrski predsednik in vsi njegovi oprični-ki na videmski ali pa goriški prefekturi se zelo motijo, če mislijo. da bodo z enostavnim zanikanjem Slovencev v Benečiji tudi zanikali njihov dejanski obstoj. Nemogoče je trajno govoriti o neki stvari, da je ni, če pa ona živi in se razvija. Ce mislijo ti ljudje, da bodo s svojimi lažnivimi trditvami preslepili same sebe in del naivnežev v svetu, potem jim lahko v obraz povemo, da je tisti čas minil in da se nji- skega dnevnika, v kateri je bil l hova na laži zgrajena zgradba opis čedadskih dogodkov. Vpra-šal je, če se list tiska V Ljubljani. Delegacija Pa mu je odgovorila, da je kakor v drugih stva- vedno bolj in Bolj podira. Podirajo jo pa ravno beneški Slo. venci s svojo odločno borbo, ki ne pozna kompromisov in ovir. I>ANES V ŠTA5JDREŽU koncert mladinske pesmi Danes popoldne ob 4 uri priredi mladinski pevski zbor učencev in učenk glasbene šole v Standrežu na letnem plesišču pevski koncert. Na sporedu bodo eno in večglasne pesmi ter solospevi. Koncert priredi pevski zbor glasbene šole pod taktirko pevovodje prof. Severja. Omenjeni pevski zbor je nastopil ob mladinskem kongresu v Pevmi ter že takrat, to se pravi kmalu po svojem nastanku, žel med poslušalci veliko odobravanje. Prepričani smo, da bodo pevci in pevke pri današnjem nastopu potrdili naše pričakovanje. SPORED KONCERTA: 1. M Tomo: Tri tičice E. Adamič: Drežniška C. Pregelj: Cin, cin 2. B. Kunc: Veseli koledniki » » : Turek » n : Mehurček 3. E. Adamič: Na Jurjevo C. Pregelj: Zvira voda M. Tomc: Kos 5. St. Premrl: Rože za Marijo M. Kogoj: Kaj ne bi bila vesela 6. E. Adamič: Huda zima L. Kramolc: Luštna je vigred 7. E. Adamič: Zapihaj južec S. Santelj: Narodna 8. M. Kogoj: Zvončki S. Premrl: Večer na morju E. Adamič: Ciganska Slovenski ljudski napevi, triglasno 1—Jglasno s klavirjem 3—4glasno, hrvatski in slovenski ljudski napevi Učenke, dvoglasno s klavirjem Slovenski ljudski napevi, 3—4 glasno Mladinski solospev s klavirjem 2—3glasno s klavirjem. stalo pod predsedstvom odv. Culota pokrajinsko odposlanstvo k svoji običajni tedenski seji. Med številnimi sklepi, ki so jih deputatje sprejeli na te, seji, spada tudi imenovanje ravnatelja podgorske predilnice kot predstavnika pokrajinske uprave pri upravnem svetu italijanske obrtne šole. Nadalje so odobrili 2.500.000 lir za nadaljnja popravljalna dela obrežja na cesti Belv; dere Gradež, ki js že v popravilu. Nato so odobrili še neka ere sklepe, ki se tičejo nameščen, cev pokrajinske uprave in ob zaključku so izrazili željo, da bi ministrstvo za delo pravično rešilo spor med delodajalci in delavci tržiške oljarne Luzzat-ti in tako rešilo številne delavske družine brezposelnosti in bede. Sinoči nadaljevanje seje občinskega upravnega odbora V ponedeljek zvečer so občinski odborniki nadaljevali s sejo, s katero so pričeli že v četrtek preteklega tedna. Na tej seji sq v glavnem razpravljali o proračunu za leto 1950. Sinoči so se odborniki zopet sestali pod predsedstvom župana dr. Bernardisa in razpravljali o pravilniku za javne lepake, dnevnem redu prihodnje seje občinskega sveta, o pravilniku za trgovske obrate ter proučili pogodbe za oddajo vojašnic pri Standrežu zavodu vrtce ONAIR. O sklepih, ki so jih sprejeli na tej seji, bomo podrobneje poročali jutri. cone Trgovska zbornica v Gorici sporoča, da bodo jutri, petek 9. t. m. pričeli z razdeljevanjem sladkorja in kave proste cone med vse potrošnike mesta Gorice in Sovodenj. Obrck za mesec junij je 1500 g sladkorja, ki ga je dvigniti na odrezek št. 27 nakaznice proste cone, ter 400 g surove ali pa 320 g pražene kave, ki jo je dvigniti na odrezek št. 28 omenjene nakaznice. Razdeljevanje bodo zaključili dne 30. t. m. ifhite in citciita PrimoMhi diteimikl KINO VERDI, 14.30: «Otok na gori«; J. Allyson in V. Johnson. VITTORIA, 15: «Pas čistosti«; N. Taranto. CENTRALE, 15: «Sahara», H. Bogart. MODERNO, 15: «Kruti ljubimci«, D Lamour. EDEN, 17: «Grad na Hudsonu); J. Garfield. a-- - IZPRED SODIŠČA Zopet sindikalisti na zatožni klopi .Očividno so sindikalisti, tisti, ki se zavzemajo za delovnega ftoveka oblastem trn v peti. ^°licija in vsi varnostni organi sploh jih stalno zasledujejo ih jih za vsak najmanjši presek postavilo pred sodne obisti in jih večkrat celo tudi •‘rotirajo. Predvčerajšnjim so se morali Predstavniki Delavske zbornice zagovarjati pred sodiščem 'eradj raznašanja letakov, ki obsojali zločine nad delav-ri ki jih je vlada zakrivila le-*°šnjo spomlad v Lentelli. Pred sodnijo so zarad: podobnega prestopka morali vče-na zagovor sindikalisti 25-J'tni Gaggio Anton iz Ul. C-0-'nmho 21, 25-letni Paimadi Ste-kri iz Ul. Canova 1 in 25-letni "prgi0 Fabbro iz Ul. Brigata •uneo 7. Obtoženi so bili, da Jn letošnjega marca raznašali take, s katerimi je Delavska Gornica seznanjala delavce v ra*i pokrajini z nasilstvi, ki so j*b oblasti uprizorile proti dejstvu v Margheri in jih podali na dveurno stavko, in *i niso za to preskrbeli potrebnega policijskega dovoljenja, bednik je obsodil vsakega na u|ačilo 1600 lir globe. , 2a temi sta prišla na zatožno *°P še dva sindikalista, in si-23-letni Kosič Anto in 47-*flna Rina Buoncompagni. Tuji* njima je obtožnica očitala, r* sla lepila lepake, s kateri-I * je Delavska zbornica de-aVce pozivala na stavko, ne da * s* zato preskrbela policijske Ri| dovoljenja. Pred sodnikom *■.** se obtoženca zgovorila, da J'* ne vesta kako so prišli Krnjeni letaki na zidove, za . Mere sta imela ona dva na-°8o razdeliti jih med delavstvo in ne jih lepiti na javne prostore. Oproščena sta bila, ker nista zakrivila dejanja. Prepomo se je spomnil na vojaško službo Septtmbra 1948 leta je 23-letni Camisi Jožef iz Stand.e 7» prejel listino, ki mu ie velela vstop V vojaško službo. Camisi se očitno ni zavedel važnosti vpoklica in je prejeto listino malomarno vtaknil v predal med stare papirje: Sele letošnjega marca se je spomnil, da ni bil še pri vojakih in odšel je kar na vojaško poveljstvo in se prostovoljno javit za odhod v vojake. Tu so ga sprejeli, a so ga zaradi zamude tudi prijavili sodnim oblastem. Včeraj so ga zaradi tega sodili in obsodili na 6 me-secev zapora pogojno. Vinjen se je sprehajal po parku Pred dnevi so orožniki zasačili v spominskem parku moža, ki je bil očitno vinjen in se ni najdostojneje vedel. Policija je moža odvedla v var nostno celico, kjer je prebil noč in 8a je naslednjega dne prijavila sodnim oblastem. Včeraj so zaradi tega na go-r.ški sodniji obsodili 64-letne-ga Lužnika Antona iz Ul. Ci-cevia 21 na 800 lir globe in poravnavo sodnih stroškov, *** Ker je brez dovoljenja namestitvenega urada sprejel na delo v svoje podjetje delavca Martinija Valentina in Terven-zonija Marcela je prišel pred sodne oblasti 50-letni podjetnik Toneotti Rihard iz Vidma. Oprostili so ga ker ni zakrivil kaznivega dejanja. češkoslovaških oblasti do Jugoslovanov Nezakonito p stopanje češkoslovaških oblasti in njihovih organov proti š evilnim jugoslovanskim držav'Ja om, ki živijo y češkoslovaški republiki, je povzročilo, da je naše ljudstvo na mnogih : množičnih zborovanjih obso- i dilo takšno ravnanje in d lo I duška svojemu ogorčenju. Tako so prebivalci v Babičih poslali Centr lnemu k -miteju češkoslovaške KP v Pragi resolucijo sledeče vsebine: ((Dne i. junija t. I. na množičnem sestanku zbrani p e-bivalci rasi Babiči pri Kopru ostro obsoiamo zločinsko postopanje keminformistev proti jugoslovanskim državljanom, ki škoduje samo enotnosti in borbenosti češkoslovaškega delavskega razreda. Odločno zahtevamo, da še to nezakonito postopanje takoj ukine ter vrne našim d i-v-Ijanom, ki živijo v vaši r publiki, zopet popolna osebna svoboda«. Prav tako so se sestali na' množičnem sestanku vaščani v Krkavčah, ki so po daljši diskusiji sprejeli soglasno resolucijo, naslovljeno na VU JA v Kc.pru. Resolucija se glasi sobesedno takole: «Clani Slovensko - italijanske ljudske fronte v Krkavčah, zbrani na svojem množičnem zborovanju dne junija 1950, prctes'iramo najodločneje proti zverinskemu umoru poslanika FLRJ tov. Dimitrijeviča v češkoslovaški republiki s strani terorističnih revizionistov kominfor-ma, ki hočejo v krvi zadušiti resnico in neodvisnost narodov Jugoslavije. Prosimo Vojno upravo JA. da predloži naš prote-t na merodajno mesto, da zvedo vsi sovražniki FLRJ za naše ogorčenje proti postopanju kominformistov. Istočasno prosimo, da izrečete pozdrave solidarnosti jugoslovanskim narodom, tovarišu Titu in Centralnemu komiteju Komunistične partije Jugoslavije, jprvoboriteljem za pravilne odnose med socialističnimi državami v -vetu. Naj živi borba jug slovanskih narodov Proti revizionizmu Kominforma!« Na drugem mestu smo poročali. da je Frontna brigada «Naprijed» poslala pi dob-no protestno resolucijo poslaniku češke republike v Beogradu. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Pl. Cesare Batlisti 2 - J elefon 70 V Mirensko dolino prihajajo in odhajajo brigade V dolino Mirne je prišla te j Tovariši te brigade ne pre- Obiski otroških vrtcev, jasli, nabiralne akciie, nova otroška igrišča, predavanja, danes taborjenje otrok Delo množičnih organizacij v okviru Tedna matere in otroka je V polnem razmahu- Zlasti izpolnjujejo naše žsne program, kj so si ga zadale v ta namen. Tako so žene ASI2Z iz Bertokov zadnji ponedeljek obiskale otroke slovenskega otroškega vrtca V Kopru in jih obdarovale s svežimi češnjami, sladkimi kruhki in jajci. Podoben obisk so napravile slovenskemu otroškemu vrtcu tudi predstavnice mestnega odbora ASIZZ iz Kopra, ki so napravile otrokom še prav posebno veselje z igračami, bi-škoti in lepem cvetjem. Istočasno Ra so koprske žene obiskale tudi italijanski otroški vrtec, kjer so izrekle posebno priznanje tamkajšnji voditeljici, kj deluje že 30 let v podobnih ustanovah. Tudi te otroke so obdarile s sladkarijami, igračami in cvetjem. Končno so antifašistke iz Kopra šle tudi k otrokom v koprskih jaslih. Razume se, da so ti malčki z največjim veseljem planili zopet na igrače in sladkarije. Ne smemo tudi pozabiti, da so italijanski otroški vrtec v Kopru obiskale ie delegatke ASIZZ kmečke delovne zadruge iz Marezig in Trušk. Tudi one so prišle polnih rok, in sicer so prinesle otrokom v dar lepe češnje, kruhke in jajca. V korist Tedna matere in otroka so izvedle naše žene tu. di obširno nabiralno akcijo Trenutno so v Sv. Luciji med prvimi nabiralkami, saj so v tem kratkem času nabrale že 15.000 din. Vsekakor je to dokaz velike zavesti in požrtvovalnosti tega kraja. Isto velja tudi za Strunjan, kjer je tamkajšnja nabavna zadruga darovala znesek 14.000 za zgraditev otroškega igrišča. Na ta način bo imel otroški vrtec tUt di primeren prostor, kjer bodo imeli otroci priliko z.a igre, telovadbo in nastope na prostem. Razmeroma ugodno je uspela nabiralna akcija tudi v Ce-žarjih, kjer so za Teden ma- gotovine, dalje v Kampel Sa-lari 1,150 din. Po vsem okraju se vrstijo predavanja in kulturne prireditve, Predavanja se bavijo- v glavnem o higieni d-cipa in vzgoji otroka ter s(; bodo zlasti izvedla po šolah. Izredno dobro so uspela predavanja v Pučah in Šmarjah, pri čemer je v prvem kraju predavala tov. bolničarka Kristina, v drugem pa dr. R. Hlavaty. Prihcdno -soboto in nedeljo so na sporedu na številnih bazah kulturne 'prireditve ter otvoritve igrišč v krajih, kjer obstajajo kmečke delovne zadruge. v Danes imajo otroci zlasti velik praznik, ker bodo imeli veliko taborjenje. Tako se bodo V Savudriji zbrali učenci osnovnih šol iz Kopra, Krkavč, Sv. Petra, Padne, Puč, Košta-bene in Semedele. Otroci jz teh krajev se bodo do Kopra pripeljali s kamioni, nato pa bodo nadaljevali svojo po-t v barkah po morju. Na taborjenje v Strunjanu bodo šli otroci iz Šmarij, Gažona, Manžana, Pomjana, Boršta, Trušk, Vanganela, Kort, Strunjana, Izole in Bared. V Valdoltri pa se bodo zbrali k taborjenju šolarji iz Ospa, Tinjana, Škofij, Dekanov, Prad, Sv. Antona in iz Pirana. Iz zadnje imenovanega kraja se bodo pripeljali z barko. Na ta način tabori danes v Savudriji okoli 700. y Strunja. nu in Valdoltri pa y vsakem kraju po 400 šolarjev. Šolske uprave so vzele s seboj razne igrače, tako da bodo imeli otroci lep dan v prosti naravi, pri igrah in dobri hrani. Pre skrbljeno je namreč, da bodo prejeli izdatno kosilo in dvakrat malo južino Zadnjo soboto jg organizirala SIAU po vseih večjih krajih okraja množične sestanke na katerih so v kolikor do sedaj še tega niso storili, izvolili posebne odbore za izvedbo Tedna matere in otroka. V torek so zborovale žene v Kortah, Pobegih in v Cežarjih. Na teh ti za Teden matere in otroka in zlasti papravile načrt za obiske bolnih mater, bolnic, otroških vrtcev in drugih podobnih ustanov. TIkrati so izvedle načrj glede najnujnejših 4el, ki jih je treba napraviti s pomočjo prostovoljnega dela. Kakor smo že poročali, so razna podjetja, zadruge in tudi zasebne trgovine v počastitev Tedna matere in otroka poudarile ta dogodek s primernim olepšanjem izložbenih oken. V tem pogledu je treba izreči podjetju Qmnia vse priznanje, kajti njene izložbe so v resnici najlepše. Marsikje so urejena izložbena okna naravnost malomarno, čeprav bi jih z dobro voljo in nekoliko večjim trudom lahko uredili tako, da bi bila H okras in zgled vsem drugim. Končno naj omenimo še to, da sta za soboto 10. t. m. povabila VUJA in Okrožni LO vse sirote in vojne vdove k sprejemu, pri katerih bodo otroci tudi obdarovani. Iz teh kratkih podatkov dobimo le delni vtis o vsem raz-sežnem delu. ki ga vršijo množične organizacije za Teden matere in otroka. To delo istočasno dokazuje, da polaga ljudska oblast in vsa naša družba največji pomen ravno na vprašanja matere in otroka. Ce primerjamo v tem pogledu nekdanje razmere pod bivšimi ne-ljudskimi režimi, potem uvidimo, da smo na tem področju napravili ogromen korak. Vsi ti uspehi pa zopet najbolje izpričujejo kako neosnovani so ysi napadi naših nasprotnikov — reakcionarjev in kominformistov, ki samo iz onemogle jeze, sovraštva in trmoglavosti nočejo priznati vsega napredka ,ki ga doživlja Istrsko o-krožje pod ljudsko oblastjo. 'Sv. Jernej Solinarji bodo imeli dom solinarjev 18. junija bo pri Sv. Jerneju otvoritev doma solinarjev. Ta dom je vodstvo .solin s svojo sindikalno podružnico popolnoma preuredilo in prenovilo. S tem bodo dobili solinarji primerne prostore za zabavo in razvedrilo. Ob tej priložnosti bodo tudi kolesarske tekme, katerih se lahko udeleži mladina vsega okrožja. Tekme bodo na progi: Sv. Jernej, Sv. Lucija, Strunjan, Izola, Monte Toso in od tam nazaj proti Sv. Jerneju. Za zmagovalce je določenih 10 lepih daril. Start bo točno ob 13. uri. Mladinci, ki se nameravajo udeležiti tekem, se lahko vpišejo vsak dan pri športnem krožku na solinah. Ob 15. uri istega dne bo tudi prijateljska nogometna tekma. Zvečer pa za vse prosta zabava. Preskrbljeno bo za ekrep-čila in za gasitev žeje. dni frontna brigada »Napri-jed«. Zamenjala je frontno brigado «Prvi maj«, ki so jo sestavljali lani Ljudske fronte iz Bujščine. Brigada «Naprijed» je dosegla že prvi dan lepe uspehe, kei se je takoj znašla pri delih tamkajšnjih melioracij. Prva in segajo samo norjn pri delu, temveč se istočasno izobražujejo in si tako širijo svoje znanje. Vsak dan berejo razne liste, ki jih seznanjajo z najvažnejšimi dogodki od doma in v svetu. Organizirali bodo tudi izobraževalni telčaj za hrvatski Jčzik, in kakor preje terc in otroka nabrali 1,280 din sestankih so prevzele obvezno- 8. člen. j - proizvajalni plan in organi-dela v podjetju, uradu ali Janovi dopuščata, lahko pristoj-I voditelj dovoli doječi nr/aleri H materi z otrokom do treh let, nji dela — namesto, da bi preki-a delo, zaradi dojenja otroka V zaščito matere in otroka Odredba o varstvu nosečih žen ^delovni čas (5. In 6. člen) — J doječih mater v delovnem razmerju l^ln delovni čas, opravljajoč de v dveh Izmenjavah. ■ .« 9. člen. Prekinitvi dela zaradi doje-n( *4. člen) o skrajšanem delov-v i1 casu (9. in 6. člen) in o delu l„c,v«i izmenjavah <8, člen), od-fSj *l*de žena, ki so v delovnem ,,erju pn Nzasebmh delodajalcu- PovtTjeiuStvo za delo pristoj-okrajnega ljudskega odbora. pr 10. člgii. r.0{ 'Povedano je nadurno in hjen« del° noseči ženi po dopol-sti četrttni mesecu nosečno-san,.' ^Ččlh mater do vštetega »Ju “a meseca dojenja. Po mne>-lika “inega uradnega zdrav-v'hdarS' 'a rok lahko podaljša Ne, , naJveč do enega leta. Cio i,JJ*e s* poslati na začasno e«sutv.ven kraJa svoje slalne za- *t5teth°5'C žena po dopolnjenem *** Ilir- ma tudi ne pred dopolnjenim šestim mesecem nosečnosti, če pristojni uradni zdravnik ugotovi, da bi to škodovalo njenemu zdravju; 2 doječa mati do vštetega osmega meseca dojenja. U. člen. Zaradi prekrška se kaznuje z denarno kaznijo od 500 do 20000 dinarjev direktor podjetja, odgovorna oseba ustanove oziroma drug odgovorni voditelj ali druga odgovorna oseba: 1. ki ovira nosečo žend ali Porodnico, da bi pravočasno in popolnoma izrabila dopust zaradi nosečnosti in poroda (1. člen) ali dopust zaradi bolezni otroka (7. člen); 2. ki ne izplača ali zavlačuje m'Hcu "nosečnosti, Vzlro-1 izplačilo gmotne preskrbe, ki pri- pada noseči ženi ali porodnici po 2. členu te odredbe: 3. ki ovira doječo mater pri tem, da bi izkoristila svojo pravico in prekinila delo zaradi dojenja otroka (4, člen) ali delala okrajšan delovni čas (I. odstavek 5. člena); 4. ki odredi ali dopusti nadurno ali nočno delo ali delo noseče žene ali doječa matere zunaj kraja njene redne zaposlitve v nasprotju s prepovedjo 10. člena te odredbe; 5. ki namenoma zmanjša ali razširi pravico nosečih žen in mater v nasprotju s predpisi te odredbe; 6. ki namenoma omogoči, da izkoristijo pravice po predpisih te odredbe žene, ki jim te pravice ne gredo; & denarno kaznijo od 500 do 10.000 din se kaznuje žena v delovnem (uslužbenskem) razmerju, ki izkoristi ugodnosti po predpisih te- odredbe, do katerih nima pravice, če je v ta namen spravila v zmoto delodajalca ali organa socialnega zavarovanja s tem, da jinv je dala neresnične podatke ali da jim ni dala potrebnih podatkov. Za upravni kazenski postopek in izrekanje kazni za te prekrške je pristojen izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora po predpisih odloka o prekrških. 12. člen. Zenc, zavarovane po predpisih odloka o obveznem socialnem zavarovanju z dne 14. septembra 1947, kj niso dopolnile dobe, predpisane v 2. členu te odredbe, pač pa dobo predpisano v 16. členu omenjenega odloka, imajo pravico do porodniške hranarine po predpisih o socialnem zavarovanju, kot podlaga za odmero te hranarine se vzame redna plača s stalnimi dodatki, obračunana po 2. členu te odredbe. 13. člen. Natančnejše predpise za izvajanje te odredbe izda po potrebi poverjenik za delo Istrskega o-krožnega ljudskega odbora. 14. člen. Ko stopi ta odredba v veljavo, prenehajo veljati predpisi 5. in 6. člena uredbe o pravici delavcev, nameščencev in učencev v gospodarstvu do plače v primeru bolezni in nezgode ter o dopustih žen pred porodom in po porodu z dne 8. januarja 1948 in vsi drugi predpisi, kj so v nasprotju s predpisi te odredbe. Predpisi te odredbe se uporabljajo tudi v primerih, v katerih dopust zaradi nosečnosti in poroda po prejšnjih predpisih še ni iztekel do uveljavitve te odredbe. 15. člen. Ta odredba stopi takoj v veljavo. Koper, dne 31. maja 1950 Tajnik Petrič Vladimir I. r. Predsednik Beltram Julij l. r. Sr. Lucija Skrb za maler in novi rod Za Teden matere in otroka je naš odbor za izvedbo tedna nabral 14.810 din. Tako smo pokazali, na razumemo, kaj pomeni pomagati danes našim otrokojn, da se bodo razvili v tisti zdrav in ponosen rod novih ljudi, ki bo še, više dvignil ljudsko oblast in njen ugled v svetu. Za to smo se borili, za t0 delamo danes, za to tudi radi žrtvujemo. ROJSTVA SMRTI IN POROKE Dne 7. junija 1950 se ie v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 7 oseb in porok je bilo 5. Poročili so se: uradnik Guer-ra Carlo in uradnica Gavazzi Leda, agent CP Marangon Giu. seppe in gospodinja Pertot Ana, inženir Ulessi Carlo in gospodinja Pieve Maria, šofer Vouk Mirko in gosp-dinra Basso Jolanda, uradnik De Fi-linpi Giuseppe ' in uradnica Storlini Gigliola, mornar Lupi Bruno in šivilja Požar Frarči-škci. Umrli so: 74-letni Bergagna Avgusto, 62-letna Seberich Margerita por. Vitoppi, 72-let-na Spangher Marija vd. Jano-ševich, 49-letna Morztto Mari ja por. Tavuzzi. 46-letna Lanzn Caterina por. Burolo, 72-letni Gubertini Antonio, 44-letni Osti Erminio. «Proleler» - «Slovan» 0-0 «Odred»-repr. sindikatov 0-0 Zadnjo nedeljo 4 junija sta «Slovan» iz Ljubljane in «Pro-leter« iz Kopra odigrala tekmo za mladinsko prvenstvo Slovenije, ki se je končala neodločeno z 1:1. Ze ta izid izpričuje, da sta obe moštvi stremili za zmago. Glede «Proleterja» je treba pripomniti, da sta manikala v njegovi sestavi Vascotto in Depase. Poleg tega ie moral med igro Benvenuti zapustiti igrišče zaradi nezgode. Takoj v začetku je pričel «Proleter» z veliko naglico napadati vrata svojih gostov. Napadi so bili tako ostri, da so domačini z dobro igro Bernar-dija kmalu dosegli prvi gol. »Proletarci« so sedaj še boli pritiskali proti »Slovanu« in hoteli doseči vsaj še eno točko. V 20. minuti je manjkalo za las, da niso zabil; drugega gola. Enajsterica «Slovana» se je zavedla nevarnosti in v drugem polčasu je prešla takoj v močen protinapad. V deveti minuti se jim je v resnici posrečilo izravnati gol, vendar po mnenju gledalcev bolj zaradi neprimerne igre Puglieseja. Domačini so prav sedaj hoteli na vsak način izsiliti zmago, toda tudi Ljubljančani sq se zavedali, da morajo ubraniti vsak napad in tako je ostala tekma neodločena. Verjetno bi bil izid za »Proleterja« ugodnejši, če bi bil nastopil v svoji najmočnejši sestavi. Ni tudi izključeno, da so svoje nasprotnike nekoliko podcenjevali, ki pa so pokazali prav solidno igro. Uro kasneje je bila prijateljska nogometna tekma med moštvom »Odreda« iz Portoroža in sindikalno reprezentanco iz Kopra. «Odred» je nastopil z zelo lepo igro, toda moramo reči, da so bili tudi sindikalisti njim vredni nasprotniki. »Odred« je imel zlasti sposobne krilce ter branilce, medtem ko napadalci kljub dobri tehniki niso uspeli. Od sindikalistov sta bila najboljša Lonzar in Di-no Moro. druga četa, ki delata pri napeljavi podzemeljske vodne cevi, tako da se bo voda, ki izvira v vznožju obrobnih hribov Mirne, stekala v reko, sta že prekoračili normo. Na ta način sta se izkazali kot najboljši delovni brigadi. — Druga četa, kateri poveljuje tov. Ivan Radin, stalno presega normo za 4 do 5 odstotkov. Omeniti je treba, da ni do sedaj zaradi napornega dtela nobena brigada, ki je delala ta.mkaj, presegala normo. Brigadi »Naprijed« je to uspelo, « čemer je pokazala ostalim brigadam, kako je treba delati za izvedbo našega enoletnega plana. Frontovcj brigade «Naprijed» pa ne bodo ostali niti pri teh začetnih znatnih uspehih, ampak bodo stremili k nadaljnjim.. brigada «Prvi maj«, bodo tudi onj izvedli več športnih in kulturnih prireditev. Frontovci «Naprijeda« so na svojem zadnjem sestanku dne 2. junija poslali protestno resolucijo vladi češkoslovaške republike, in sicer na naslov češkoslovaškega poslanika v Beogradu, zaradi protipravnega postopanju čeških oblasti proti Jugoslovanom, ki živijo na Češkem. Tako vidimo, da odgovarja tudi brigada «Naprijed» na vse laž; m izmišljotine proti naši ljudski oblasti in proti graditvi socializma v našem okrožju, ki jih širijo kominformovski revizionisti združeni z reakcionarji, s pozitivnim in tvornim delom G. B. Baletna šola Koper-Portorož priredi v soboto 11. junija ob 20 PRVI JAVNI NASTOP Na sporedu so: karakterni, folklorni in moderni plesi: Pri klavirju uč. Luciano Milossi in Vuka Hiti - Kumar. Plese naštudirala Vuka in Slavko Hiti. Brigada „Frenk“ se je vrnila iz Slovenije Mladinska brigada «Frenk». v kateri so se zbrali mladinci in mladinke iz sektorja Sv. Peter, je šla Po končanem delu na nekajdnevni izlet v Slovenijo. Po končanem potovanju se je vrnila domov, kjer jo je ljudstvo iz Sv. Petra, Nove vasi in Krkavcev sprejelo z vso prisrčnostjo. V imenu okrajnega odbora KP STO iz Kopra jo je pozdravil tov. Cebron, za okrajni odbor Zveze antifašistične mladine pa jim je izrekel dobrodošlico njen predsednik. Navdušenje vseh navzočih je prekipelo do viška, ko je predsednik ZAM-a izjavil, da razglaša brigado «Frenk» dvakrat za udarniško. Ponos in samozavest sta zajeli vse domačine. kot tudi brigadnike in brigadnice,, ko je 29 tovarišev in tovarišic od njih prejelo diplomo udarnikov, nadaljnjih 20 pa je prejelo izrecno pohvalo za svojo požrtvovalno delo. Po oficielnem delu sprejema brigade so njeni člani in članice izvedli lepo kulturno prireditev, ki je pokazala, da so se v času svojega dela posvetili tudi kulturnemu delu ter politično-ideološki vzgoji. Mladinska delovna brigada »Frenk« je pri -melioracijskih delih Rokave — Dragonje v bližini Sečjol opravila 9.181 delovnih ur in izkopala 3.955 metrov materiala ter ga istočasno prevozila na dolžino 10 do 25 metrov. — 4 — 8. junija 19&9 ITALIJA PO DRUGI SVETOVNI VOJNI K P Italije fantazira o “mirnem in parlamentarnem prehodu v socializem,, m Kljub temu da so demokristjani dosegli pri volitvah 2. junija 1946 samo relativno večino, so s pasivho podporo manjšin desničarskih strank se stavili skupno s socialisti in komunisti vlado, v kateri so sami imeli absolutno večino resorov (od 21 so jih demokristjani dobili 11), resor državne blagajne (Ministero del Te-soro) pa je dobil znani liberalni ekonomist Epicarmo Corbi-no, profesor univerze v Neaplju in predstavnik trusta električnih železnic (Strade Ferra-te Meridionali). Tako je Italija, ki se je pri volitvah izrekla za republiko, dobila vlado s kleromonarhistom De Gasperi-jem na čelu, vlado, ki sploh ni mislila na večje spremembe v notranji in zunanji politiki dežele. Levičarski blok, oslabljen z močno anglo-ameriško agenturb v sami socialistični stranki (Saragat, Silone, D’Ara gona, Romita, Zagari itd.), ni mogel računati niti na podporo vseh socialističnih poslancev, ker je stranka kljub jpro-komunistično orientiranim mno žicam poslala v parlament veliko število antikomunistov. Komunisti so sicer formalno s svojo prisotnostjo v vladi okre. pili položaj mlade republike, (toda o kakih resnejših reformah ni bilo govora. Previra-nje v političnih strankah in stalne strankarske krize so bile za povojno Italijo karakteristične. Diferenciacija v meščanskih in v socialistični stranki je dozorevala vse hitreje, ne glede na to, ali so te stranke obstajale že pred osvoboditvijo v emigraciji, kot na pTimer stranka akcije, ali pa so nastale šele po Osvoboditvi, kot na primer demo-kristjanska. «Leva» in «desna» krila v posameznih strankah so značilna za to diferenciacijo, flra ((državljanskega miru«, ki so jo propagirali tako demokristjani kot komunisti, se je bližala koncu. Razlika med prvimi in drugimi je bila samo v tem, da so demokristjani s podporo Vatikana in ameriškega kapitala izkoristili to premirje za čim hitrejšo utrditev reakcije, medtem ko so komunisti, verujoč še vedno v sodelovanje velikih zaveznikov po vojni, in v strahu, da v Italiji ne bi nastala situacija, slična Grčiji, fantazirali o ((mirnem in parlamentarnem prehodu v socializem.« Na zasedanju CK KPI 1. julija 1947 je Palmiro Togliatti takole ozna čil položaj, v katerem je bila tedaj Kompartlja: ■Na eni strani stalno prizadevanje reakcije, da bi izzvala razkol v Ijudskodemokra-tični fronti, kar bi deželo privedlo do državljanske vojne, na drugi strani pa ovlrahje vlad, ki so temeljile na širokih narodnih blokih, da bi razvile politiko, ki bi spodkopala temelje kapitalističnih in konservativnih grup; ta dva elementa sta nam bila stalno pred očmi, kadar smo se borili, da razbijemo socialne, ekonomske m politične okove, kar bi vsekakor pomenilo velik korak k demokraciji. Grozili so nam z ukrepi, ki bi Izzvali državljansko vojno in s tem tudi intervencijo. Zaradi tega smo bili večkrat prisiljeni, da se umaknemo ... Po končam vojni Je bila naša nacionalna enotnost ogrožena, t. j. ogrožen Je bil sam obstoj italijanske države... (Togliatti misli tu na žrtvovanje revolucionarnih pridobitev narodnoosvobodilnega pokreta Severne Italije na račun zaostalega Juga). Ml smo *e tej nevarnosti izognili. Naša Partija ima zato največje zasluge . . . Naša taktika se torej danes razvija na demokratič- nem in legalnem terenu in mi nočemo biti tisti, ki bi hujskali na državljansko vojno v Italiji. Toda če bi nas jutri prisilili v oboroženo borbo, bomo to borbo sprejeli, toda samo v zvezi s Širokimi ljudskimi množicami.« Damoklejev meč mirovne pogodbe je sicer silil italijansko reakcijo na staro formo vladnih koalicij, toda z vsakim dnem je postajalo jasneje, da delovne množice, kar velja posebno za Severno in Srednja Italijo, izgubljajo pozicije, ki so si jih pridobile v borbi proti fašizmu. CLN je moral nujno tudi formalno izginiti, kajti država ni mogla dovoliti države v državi. S formiranjem močne in velike katoliške stran ke italijanska reakcija ni Več čutila potrebe, da uporablja razne avanturiste tipa Gianni-ni. Tudi razne druge neofašistične grupe so izgubile svoj pomen. Grupice liberalcev in monarhistov pod duhovnim vod stvom Benedetta Croceja, pro-fosorja Panfila Gentilleja. En-zia Selvaggija itd. na desnici, ter razne leve meščanske for-_ macije, kakor Stranka akcije, Demokracija dela itd. v centru, so samo še životarile ali pa popolnoma razpadle. Razen demokristjanov in komunistič-no-socialističnega bloka so samo še razbijaške grupe v delavskih vrstah s Saragatom na čelu in ob pomoči domače in tuje reakcije imele določen politični pomen, kajti brez oslabitve leve fronte se ni moglo računati na hiter prevzem oblasti. Samo demokristjanska stranka ni predstavljala in še danes ne predstavlja homogene celote. V njej so zbrane razne grupacije italijanskega političnega življenja: predstavniki fevdalcev Juga na Čelu z grofom Jaccinijev, buržoaznode-mokratični center z De Gaspe-rijem na čelu in predstavniki Katoliške akcije, ki se borijo za katoliško ureditev Italije z Groncchijem na Čelu. Poslednji se pogostoma zaradi svojega demagoškega stališča smatrajo za demokristjansko ((levico« (Gronchi je bil eden redkih katoliških politikov, ki se je do kraja angažiral za zmago republike ob referendumu), čeprav stojijo na liniji klerofašizma, kar se je tudi jas no pokazalo pri volitvah 18. aprila 1948, ko je Katoliška akcija z organizacijo Comitato Civico Nazionale (CCN) postavila temelje za bodočo klero-fašistlčno ureditev Italije. Ti so rezerva vatikanske politike v Italiji. V taki situaciji so zahteve demokratičnih krogov, da Italija dobi zakon o obrambi republike, da se uvedejo posebni zakoni za bogataše, da se izvede agrarna reforma in zaščitijo kmetijski delavci, ostale glas Vpijočega v puščavi, še več, sodelovanja komunistov in socialistov v vladi — pod parolo »državljanskega miru« — je od vzemalo revolucionarno ostrino borbi širokih ljudskih množic. Odvisnost ameriškega kapitala Vse težji ekonomski položaj, inflacija, ki je danes po službenih podatkih pfešegla tisoč milijard lir, rastoča brezposelnost, kmečki upori v Pugliji, (pokrajina v Južni Italiji), štrajki in stalno padanje Življenjskega standarda so nujno pospeševali odvisnost Italije od ameriškega kapitala. Eden prvih resnejših korakov po tej poti je bi) vsekakor obisk De Gasperija v Washingtonu med 5- in 15. januarjem 1947. Potovanje je skrbno pripravil sam Pij XII. s pomočjo osebnega predstavnika Trumana V Vatikanu Myrona Taylorja. Razen štaba tehnikov in svetovalcev sta potovala z De Gasperijem takratni minister trgovine, desni demokristjan Camplll in generalni direktor Bahke d’Ita-lia Menichella. Meščanski in katoliški tisk ZDA je pozdravljal De Gasperija kot »rešite 1 ja Italije In krščanske kulture« ter «zidarja trdnjave za-padne civilizacije«. Tisk je pou darjal italijanske zasluge v Vojni proti Nemčiji, pri čemer se mu je javno pridružil tudi tedanji zunanji minister ZDA Byrnes. Stvar je dosegla svoj vrhunec v katedrali sv, Patricka, ko je msgr. Flanelly Izjavil: »Glavna naloga vsega sveta je zagotoviti mir ln varnost zibelki krščanske kulture Rimu in Italiji, da se brezbožni komunizem ne bi razširil v Sredozemlju,« Komentarji političnih ln ekonomskih krogov so bili manj poetični in so govorili o konkretni ekonomski pomoči na bazi političnih garancij. V tem smislu je tudi pisal katoliški list «Christian Science Monitor« 10. junuarja 1947: »Vsi ekonomski argumenti, s katerimi itailjanskl ministrski predsednik zagovarja zahtevano posojilo, morajo biti izpolnjeni s strani Amerikan-cev s političnimi argumenti«. Byrnes je v svojem govoru 9. januarja 1947 izjavil, da je A- merika »pripravljena dati pomoč tistemu, ki bo šel v borbo tako proti skrajni desnici kakor tudi proti skrajni levici«. Neprijetno je vsekakor vplivala na delegacijo vest \0 nenadni Byrnesovi ostavki. Ca. kanje na novega ministra, generala Marshalla, ki je na poti iz Kitajske v Washington demonstrativno ostal na Filipinih, se je predolgo zavleklo in vse intervencije italijanskega ambasadorja Tarchianija v States Departementu so ostale brezuspešne. Republikanska o-pozicija v ZDA ni bila zadovoljna z garancijami, ki jih je dajal De Gasperi in njegova vlada, v kateri so sedeli predstavniki KPI in PSI, te, so smatrali, da je pametnele odložiti pogajanja na poznejšo dobo. Po De Gasperijevem odhodu je States Departement izdal službeno obvestilo, ki je razen praznih obljub vseboval sledeče: 1. ZDA se obvežejo, da plačajo nadaljnjih 50 milijonov dolarjev za kritje stroškov a-meriške okupacijske vojske v Italiji: 2. italijanska prekomorska parnika «Conte Grande« in «Conte Biancamano« bosta izročena Italiji; 3. o italijanski zahtevi, da dobi 50 ladij tipa «Liberty», se bo razpravljalo: 4. ZDA se odrekajo plačilu vseh pošiljk, ki jih je dobavila ameriška vojska v Italiji, preden je začela delovati UNRRA. Ce ta komunike analiziramo, vidimo, da De Gasperi ni dosegel ničesar. Znesek 50 milijonov dolarjev je predstavljal dolg ZDA na račun okupacijskih lir, ki so bile tiskane v Italiji in za katere so se ZDA že prej obvezale, da jih bodo vrnile. Kar se pa tiče pošiljk ameriške vojske, ni niti Amerika niti Italija mislila, da bodo plačane- Edino razgovori s predstavniki Export - Import Banke so se končali s formalno obljubo, da b •• Italija dobila posojilo 100 milijonov dolarjev. Od posojila ene milijarde do. larjev, o katerem je sanjal italijanski kt-Tilal pred odhodom De Gasperija v ZDA, je ostalo na koncu 100 mil. v obliki privatnega posojila Expott-Im-port Banke, in to ne italijanski državi temveč privatnim italijanskim firmam, v prvi vrsti onim, v katerih je bil že vložen ameriški kapital in ki so se obvezale, da bodo uporabile posojilo samo za nabavo surovin na ameriškem trgu. De Gasperi se je vrnil v Italijo z jasno zavestjo, da samo odstranitev komunistov in socialistov iz vlade daje potrebna garancije za bodoča uspešna pogajanja z Ameriko. Ostavka predsednika skupščine Saraga-ta. ki je obenem osnoval novo Socialdemokratsko stranko «Partito Socialista del Lavora-tori Italiani« (PSLI), je bil prvi korak v tej smeri. 17. januarja je podal ostavko Zunanji minister Nenni; kar je De Gasperi izkoristil in objavil ostavko vse vlade. Pa tudi ta vladna kriza, ki je bila umetno izzvana, samo da bi ugodila Zahtevam ameriškega kapitala, še ni mogla rešiti vprašanja sodelovanja komunistov ln socialistov v vladi. R. JANHUBA (Nadaljevanje sledi) Ifla5e vabi v bliki \' SV. KRIZ PRI TRSTU {'TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCE~ j Frankfurt - mednarodno trgovsko središče Letno poročilo trgovinsko-industrijske zbornice v Frankfurtu ob Majni napoveduje sledeči program za okrepitev gospodarske aktivnosti tega nemškega središča: proizvodno zmogljivost frankfurtske industrije bodo 'izboljšali in Povečali ter v ta namen tako) pričeli z. mnogimi gradnjami po vseh tvomicah ter na ta način spravili v obrat nove tvorni ce. Zaradi gospodarske ekspanzije bodo izboljšali prometne zveze. Privabili bodo v Frankfurt nove kapitale, ki naj ustanove nova industrijska trgovinska in obrtna podjetja. Trgovinska zbornica bo nadalje delala na to, da postane Frankfurt osrednji sedež nemškega borznega poslovanja in središče za izvozno trgovino vse zapadne Nemčije. Kakor sledi iz poročila, je že danes vloga Frankfurta v zunanji trgovini Nemčije zelo velika. Število novih tvrdk in podružnic neprestano narašča, zlasti zaradi prenosa mnogih podjetij iz Berlina in vzhodnih področij. Na frankfurtski 0or2i kotira danes že 3S3 raznih vrst vrednostnih pa-pirjev in je tako frankfurtska borza med vsemi zapadno nemškimi prva. Frankfurtski gospodarski krogi so svojih načrtov tako gotovi, da se jim niti ne zdi potrebno, da bi postal Frankfurt sedež federalne vlade. Zadošča jim že gospodarska struktura in položaj glede na medevropske prometne zveze. Pač Pa vztrajajo na tem, da se čim prej določi katera ministrstva bodo dokončno premeščena v Bonn in katera o-stanejo v Frankfurtu. Med poslednjimi računajo na prometno in poštno ministrstvo. • pr.Cd b plovbo za prevoz blaga med. Trstom, Benetkami in levantskimi lukami s 795donsko motorno ladjo «Arion». Pregled trgovinskih in pomorskih uzanc v Trstu Trgovinska zbornica sporoča, da nadaljuje delo za prilagoditev trgovinskih m pomorskih uzanc tržaškega trga sedanjim potrebam. V zadnjem času so obdelal) uzance za kavo in jih nabili na zbornično oglasno de. sko, kjer si lahko vsakdo ogleda do 25. t. m. Do istega dne lahko pošlje tajništvu zbornice vsak interesent morebitne iz-preminjevalne predloge. *** Od 24. do 27. t, m. se vrši pri trgovinski zbornici v Livornu državni kongres pristanišč na katerem bo predaval inženir P. Pellis o temi »Tržaško pristani, šče v okviru predalpske železniške mrežen. Inženir O. Scho-im od Splošnih skladišč, pa bo poročal o novih sistemih, ki so jih uporabili pri obnovi, pristaniških objektov v Trstu. *#* Grški brodar P. G. Skourle-tis, ki ga v Trstu zastopa Na-vllevan-Sperca bo še ta mesec ■ODVEČNA. HBAHA V AMERIKI Ameriška vlada kupuje velike količine živil, da ne bi zaradi obilice živil na trgu padle cene, ljudstvo pa plačuje stroške, ki jih ima vlada za shranjevanje odvečne hrane po skladiščih Ameriško ministrstvo za poljedelstvo ima na razpolago velikanske količine tako imenovane odvečne hrane in ne ve, kam t njo. Najprej so nakopičili na milijone bušlov ((odvečnega« krom pirja. potem pa velike količine ’ surovega masla, jajc, kon-serviranega mleka, pšenice, graha, koruze in drugih živil. »Odvečnih« živil Je zdaj za 3.947,423.790 dolarjev. Samo v februarju so se količine »odvečne« hrane povečale Za 430 ekonomisti pa hapovedujejo na daljnje kopičenje »odvečne« hrane. Kako je prišlo do teh velikanskih količin »odvečnih« živil? Da bi obdržala visoke cene Sovjetski znanstveniki so „iznašli" izumitelja kinoaparature Sovjetski znanstveniki pri rejajo svetu vedno nova presenečenja. Komaj je minilo nekaj mesecev, odkar so »odkrili*. da parni stroj ni nič drugega kakor ruski izum, te so s svojim »znan-slvenim delom» zopet prišli do nove zgodovinske zani-mivosti- Časopis »Sovjetsko-je izkustvo* je objavil 20. maja poročilo in seveda tudi dokumente, ki dokazujejo »neovrgljivo* prvenstvo ruskih znanstvenikov pri iznajdbi kinoaparature- »Ki-noaparaturo sta izumila — piše časopis — leta 1893 profesor fizike na moskovski u-niverzl M. I. A. Ljubimov in fizik univerze v Novorosljsku I. A. Timčenko. Prikazala sta svoj aparat v Moskvi 9. januarja 1894, to je leto in mesec dni prej kakor sta dobila prvi patent brata Lumlere-* Časopis poudarja, da je Ljubimov iznašel klnoaparaturo tudi tn mesece prej kakor je Edison odprl na Brood-wayu svoj »Saloti de cine-toskopei.>• Da bi bila ta nova iznajdba sovjetskih znanstvenikov bolj prepričljiva, navajajo te vrsto iznajdb, ki so privedle do odkritja kinoaparature. Po teh navedbah je iznašel električno žarnico Rus Lodigin med leti 1872 in 1874, t. j. pet let pred Edisonom, trofazM tok pa je odkril nihče drug kakor zopet Rus Dolivo Dobrovoljski 1888. leta. Zgodovinarji bodo morali par: ponovno popravljati zgodovinska dela, kajti sovjetski znanstveniki so na delu in lahko pričakujemo še novih iznajdb. Vprašanje je samo, kaj je še ostalo• kar niso »Izumili Rusi*. V Makedoniji so odkrili nove velike rezerve kromove rude Raziskovalna dela na pod-rdčju rudnika kromove rude Raduša pod Sar planino so bila letos zelo uspešna. Odkrili so nova velika nahajališča rude, Ze po dosedanjih rezultatih raziskovalnih dol zadoščajo nova odkrita naha. jališča za eksploatacijo v nadaljnjih 20 do 30 letih. Razen tčga so ugotovili, da je ruda v večji glbbinl še boljša in vsebuje že ved kroma. Samo v globini 180 m je dovolj rude za 10 letno eksploatacijo. Glede na te ugotovitve bodo rudniške obrate razširili. Zgradili bodo nov velik jašek, ker ima stari premajhno zmogljivost. Geološka raziskovanja pa se nadaljujejo tudi na širšem področju pod Sar planino, ker vse kaže, da bodo odkrtli še nadaljnja nahajališča' rude. Rudnih Raduša je 'e*os dosegel še za 3o odst. večjo proizvodnjo kakor lani. hrane, je ameriška vlada odkupila velike količine živil (in jih še vedno odkupuje). Cilj državnega odkupa je bil torej, da bi se na notranjem ameriškem trgu ne povečala količina živil, da ne bi cene hrane padle. Tako so na umeten način obdržali visoke cene živil. Čeprav so začele cene hrane v prvih treh mesecih letošnjega leta nekoliko padati, so bile v marcu še vedno za 200 odst. višje kakor pred vojno. Ameriški kongres je več tednov obravnaval problem, kako bi se odkrižali «odvečnih» živil, kako bi jih porabili, oziroma kako bi jih uničili. ((Odvečnega« krompirja je imela Amerika v marcu 50 milijonov bušlov. Ministrstvo za poljedelstvo je v začetku predlagalo, naj bi vso to količino krompirja takoj uničili. Pozneje pa so sklenili pobarvati »odvečni« krompir s posebno kemikalijo, da bi za človeško hra no ne bil uporabljiv. Tako so umetno preprečili pocenitev krompirja. Funt krompirja (za človeško hrano) stane zdaj 7 do 10 centov, z omenjeno kemikalijo pobarvani krompir, ki je postal zaradi tega za človeško hrano neuporabljiv, pa prodajajo po en cent za 100 funtov. Vlada poziva farmarje, naj kupujejo ta »pobarvani« krompir za gnojilo. Ker pa je očitno, da farmarji ne bodo odkupili vseh 50 milijonov bušlov »odvečnega« krompirja, so sklenili del (in to je bil velik del) krompirja naravnost uničiti. Izračunali so, du bo imela ameriška vlada z uničevanjem krompirja velike stroške. Toda Združene države Amerike Še Vedno uvažajo znatne količine krompirja iz Kanade. Ameriški senator Kennet Warry je predlagal, naj bi prepovedali uvažati krompir iz Kanade, ker ZDA same ne vedo, kam bi z lastnim krompirjem (je pojasnil senator War-ry). Toda predlog tega senatorja so odklonili s 45 proti 31 glasovom. In tako ZDA, ki ima jo za 8,682.537 dolarjev odvečnega krompirja, zdaj še vedno uvažajo krompir iz Kanade. Ameriški senator John Wil-liams je nedavno poudaril, da je problem »odvečnega« krompirja samo neznaten del velikega problema celotnih »odvečnih« živil v ZDA. Kam z jajci? Gre za 75,918.088 funtov ((odvečnih« konservira-nih jajc v vrednosti 98,J16.167 dolarjev. Ce bi prišlo teh 200 milijonov ducatov konservira-nih »odvečnih« jajc na trg, bi se jajca občutno pocenila. Cene jajc pa so zdaj malone za 200 odst višje kakor pred vojno. »Odvečna« konservirana jajca imajo shranjena v velikih skladiščih- Tako na primer je v velikem državnem skladišču pri Echisonu blizu 90 milijonov ducatov jajc, t. j. malone četrtina «odvečnih» konservi-ranih jajc. Del teh jajc se je že začel kvariti in po uradnih podatkih je že okrog 250 tisoč funtov jajc za človeško hrano neuporabljivih. Da bi obdržala sedanje cene jajc, ameriška vlada še vedno kupuje konservirana jajca in jih spravlja v skladišča, kjer jih ima že velikanske kupe- Tako so umetno obdržali precej visoke cene- V New Porku na primer stane ducat jajc 49—65 centov. Ameriško ministrstvo za poljedelstvo ima tudi 274,723.864 funtov ((odvečnega« konservi-ranega mleka. Nobenega sklepa še ni, kaj bodo storili s to velikansko količino mleka. Razen «odVečnega» krompirja, konserviranega mleka in jajc, ima ameriško ministrstvo za poljedelstvo na razpolago še 100,736.962 funtov ((odvečnega« sur. masla 25,307 469 » 57,651.595 » 627,480 126 » 1,681.208 » 475,034.491 » in velike količine drugih živil, vsega skupaj v vrednosti blizu 4 milijarde dolarjev. Ameriška vlada troši velikanske vsote denarja samo za to, da hrani ta odvečna živila v skladiščih. Po uradnih podat, kih plača vlada vsako uro 25.000 dolarjev, kur pomeni, da znašajo samo stroški za shranitev teh «odveČnih» živil letno nad 200 milijonov dolarjev. Iz gornjih uradnih podatkov je videti, da kupujejo ameriški potrošniki hrano po cenah, ki so malone za 200 odst., višje od predvojnih, hkrati pa plačujejo v obliki davkov državi velike vsote denarja za uničevanje tako imenovane odvečne hrane, ki bi znatno znižala ce- sira suh. sadja koruze riža pšenice ne, če bi prišla na trg. Ameriški potrošniki torej plačujejo državi zato, da bi se obdržale visoke cene hrane, to se pravi zato, da drago plačujejo. Ne smemo namreč pozabiti, da gredo velikanski stroški za shrahitev «odvečne« hrane v skladiščih in velikanski stroški za uničevanje «odvečne» hrane iz žepov davkoplačevalcev. J. S. Avstrijska vlada pripravlja ukrepe za pospeševanje izvoza Nedavno so na Dunaju ustanovili družbo ((Oesterreichlsche Exportfcnd G.m.b.H.», s kapitalom 25 milijonov šilingov. Ustanovitveni Ckkret jS ministrski svet avstrijske vlade in ima nova družba torej P . državni značaj. Vlada ja imenovala družbenega ravnatelja in sicer g. Walterja Davy, Namen nove ustanove ie P0' sPeševati avstrijski izvoz. Vsled tega bodo podeljevali kredih zlasti obrtnikom fer sreMpe in malim industrijam, ki P0" slujejo z inozemstvom, da se jim olajša zunanja trgov iti#* Vladni krogi se bavijo z mislijo ustanoviti postni »zavode za izvoz*, ki bi &'** nekakšna zveza izvoznikov P® posameznih proizvodnih »eMot-jih. V zvezi z novoustanovljen0 družbo «Exportfond» bodd uvedli tudi zavarovanje na P°^‘ lugi posojil za izvoz, po pzoTCil podobnega zavarovanja v giji in Angliji, Prejeli smo.*• Izšel je «II Trafficov, rne-sečnik »za študij in pospeševanje prometa med Trstom in srednjeevropskimi čtrl&M" mi*, Step. 5, maj 1.1-. Uvodnik «Počasi se Trst vrača v evrop sko gospodarstvo*, izpod peresa ravnateljstva ne prrinV ša ničesar novega, z izjemo, da priznava krizo nekaterih vrst tržaške industrije in #životarjenje» drugih. Vseeno poje zaključek šablonski: vsč je prav in v redu, Trst se bo «v ne tako dolgem, času* Vključil v evropsko gospodarstvo. Ali sedaj ne spada tja? Dr. Nassiguerra polemizira * napovedanim novim zakonom* o »garancijskem fondu za odškodnino nameščencev*, P° katerem bodo morali delodajalci v bodoče plačevati v ta fond prispevek v višini 2 odst-prejemkov vsakega nastav Ijenca. Sicer pravi, da trebi na vsak način zagotoviti delavcem mirno starost, toda vseeno predlaga, da bi mesto tega zakona uvedli \e posebno obvezno zavarovani s polico, v tistih »nekaj ph-merih, kjer bi bila plaievi' tost podjetja nasproti zahtevam nameščencev dvomljivO’1, Le kdo bo tako bister, da bo lahko naprej napovedal taksno »neplačevitost* oz. pošten, da se ji bo v stiski izognilJ Prav je, da vedo, da so podjetniki utrujeni, siti in - ■ - d° bodo konec koncev izroči*' ključe podjetij prefektom i” Zahtevali vpis v imenik brezposelne*, zaključuje NaS" siguerra. Odgovor je samo eden: naj gospodje kar pohitijo s tem, da ne bodo mesta na izseljenskih ladjah že zasedena! Skromni prevozi družbe Jod Oesterreichische Schiffahrtsgesellschaft, ki r. pričela lani plovbo z na;#*'™ ladjami med Trstom in (-a\. gradom velikimi pripravami z mnogo hrupa -.<*•!i mih mesecih obratovanja v prevozila med Trstom, Ot&P in Turčijo skupno za 2.SP0 . raznega blaga in 5.260 kub. t'1 trcv lesa. (Nadaljevanje iz j,ubilcjns številke) Ustavili smo se na Dola pri Otlici, raztreseni vasi na valoviti. skalnati planoti ob robu Trnovskega gozda- Redke, borne njivice, kamniti travniki. vse ograjeno z dolgimi, belimi zidovi. Tesne hiše so nas gostoljubno sprejele. Tu so btla skladišča blaga, ki smo na bili rešili iz doline, a so bila že v naslednjih dneh 2 našim zrakoplovom vred požgana. Saj to srn o lahko pričakovali. vendar na* Je vsaJ rahlo tešilo upanje, da ofenziva ne bo segla na tiste samote in višine. Toda nemški napad je bil izveden z vso načrtnostjo in krutostjo, da bi ob boku važnih komunv-kacii z Italijo uničil slednjo partizansko puško in do konca zatrl vsak odpor ljudstva. Ne spominjam se več, koliko dni smo uživali zavetje tiste samote, medtem ko se je pred sovražno premočjo zrušila go-riška fronta. Smrt in razdejanje sta slednjič segla tudi v tisto odmaknjeno višino. Nebo se ie vsak dan bolj oblačilo, prišla je deževna noč. jutro pa je bilo vedro, 7. vej so visele težke deževne kaplje. Sivi oblaki, ki jih je FRANCE BEVK PRVI DNEVI (h spominov gnalo od morja, so se zdaj pa zdaj preklali, skozi ozke reže je pogledovala jasnina. Na-rodno-osvobodilnl svet je bil pravkar sedel k seji. Bil je čas za odhod na Kočevski zbor. a zaradi položaja ni kazalo poslati na pot večjega števila odposlancev iz Primorske. Sklenjeno je bilo, da Z letalom poletiva v Kočevje jaz in Bebler. Sklep je prišel v zapisnik, a se ni dal izvršiti. Prav v tistem trenutku, preden smo prešli na naslednjo točko dnevnega reda, so zaregljale strojnice. Nemci so s treh strani pritiskali na višine Dola in Otlice. Od Ajdovščine in Lokev preko Predmeje ln od Cola. Ostajala nam je prosta pot le za umik p globino Trnovskega gozda Strmeli smo proti kozjim stenam z njihovimi gozdnatimi strminami, sivimi skalami in divjimi vrtačami. Z neba se je zdaj pa zdaj usul gost dež. a so te oblaki vedno znova razklali. Spremljala nas je ((štorklja*, ki so jo včasih zakrile plasti meglic, a se je vedno znova prikazovala na pasovih jasnine. Tu pa tam je bilo drevje tako redko irt nizko. da smo zadrževali dih in korak pod sovražnimi očmi. Pod nami so se u pokanje pušk in enakomerno lajanje slrolnic vedno pogosteje vmešavali strupeni treski tankovskih topičev. Od bregov so se razlegale detonacije, naši so razstreljevali ceste in mostiče. Zletel je v zrak mostič Čez prepad na cesti med Ajdovščino in Predmejo čez katerega ni stopila sovražnikova noga ne takrat ne kdaj pozneje. Jzza drevja so se dvignili stebri dima, se trgali V mirnem zraku in kot smrad-Ijlva ponjava legali na bregove. Gorele so hiše. Zatekli smo se v globoko vrtačo, ki so jo obkrožale sive skale tn visoke bukve. Z nami je bila zaščitna četa ln cela vrsta Izgubljencev, ki se kolonam po navadi pridružijo na pohodu. Kdor je nosil orožje, je moral dalje v gozd k bataljonu, ki se je bil u-maknll z Dola. Na večer je začelo deževati kakor da bi lilo iž škafa. Stiskali smo se pod šotor«, pod katere je silila vlaga In so debele kaplje pronicale skozi šotorsko platno. Nismo vsi našli zavetja, Nesrečniki brez srehe so se premočeni prerivali okoli ognja, ki ja gorel vso noč, zdaj visoko vzplapo-taval, zdaj ugašal, in so njegovi plameni bolestno čvrčali .pod deževnimi curki. Dan nas je pozdravil v gosti megli, iž katere so se odražala le debla najbližjih dreves. Dež Je prenehal za kako uro, nato je zopet lilo. Premočeni in prenvrateni smo cepetali na mestu, ni nas upre-lo niti kosilo, ki smo sl ga skuhali v velikem kotlu. Navdajala nas je ena sama želja, da bi člmprej zopet krenili na pot. Vse okrog je bilo mirno, niti strela, a kdo ve, kakšna presenečenja prežijo ob premnogih cestah Trnov- skega gozda. Popoldne je bil zapovedan pohod, a je bil takoj zopet preklican. Skuhamo si še večerjo, nato Odrinemo s prvim mrakom Tovariša, ki sta s kotlom odšla Po vodo, sta se dvakrat preplašena vrnila. Trdila sta, da so pri studencu Nemci. »Ali sta jih videlaf» »Ne. SUŠala sva jih*. »Zajca! To so naši od bataljona, ki hodijo po vod o«. Tedaj se Je iz megle tik nad nami oglasilo neko govorjenje. Bilo Je preoddalje-no in tnenerazločno. da bi mogli razločiti posamezne besede. Pridržali smo sapo in prisluhnili v meglo. Cujtel »Zgoraj je cesta. Naši prenašaj o ranjence.* Tovariš Luka, ki ga je tresla lahka vročica, Je takrat ležat v svojem šotoru. Neki borec i* njegovega spremstva, pogumen fant, se ni zadovoljil s pojasnilom, da po cesti nad nami prenašajo ranjen- ce. stopit je v meglo po bregu ln na nekaj korakov pred seboj iznenada zagledal Nemce. Ustrelil j£ v znak poplaha in se spustil nazaj v vrtačo. Teda) sta tudi od zgoraj zaropotala dva rafala Iz brzostrelk. Nekdo je zavpil, vendar med nami nihče ni bil zadet. Nismo smeli izgubiti niti minute. Pustili smo vse. šotore in nahrbtnike, vsak je grabil le orožje, če ga ja imel, Po sivih skalah smo naglo plezali iz vrtače, da se rešimo v breg, ki se je vlekel nekam proti tapadu. Z ženo, ki je prišla pred petimi dnevi za menoj iz Gorice, sv a bila že na ostrem robu kotline, ko sva zagledala nekega mrtveca tik pred seboj. V rjavi uniformi je ležal na ' obrazu, prsti rok so grabili v črnikasto zemljo, Nisva bila vajena takih prizorov, obšla naju je rahla groza. Hkrati sva nagonsko čutila, da tisto mesto ni varno. Spustila sva se nazaj v globino ln steno preplezala drugod. Tu se nama je ustavil korak pred mladim fantom, ki je vznak ležal na nizki skali. Iz prsi ki so bila prebita s streli, mu je mučno grgralo, iz kotov ust sta mu polzela curka temne krvi. Zdelo »e je, kakor da mu ugašajoče oči strmijo v začudenju ln hkrati prosijo pomoči. Preskočil sem ozko, skalnato drago in se znašel na pobočju z redkimi drevesi in gosto pod rastjo med kamenjem. Hiteli smo nekam v breg in v meglo. «Kdor ima puško, na položaje !» je vpil nekdo. «Na položaje! Streljajte. Ostali dalje/« Nekateri tovariši so legli za skale. Prasnile so puške in brzostrelke. Streli so se razlegali tudi od vrtače. Toda ni bilo slišati brenčanja jeklenk. Reševala nas je gosta megla, nihče nas ni zasledoval. Močna nemška patrola, ki nas Je bila bržkone po naključju Izvohala po govorjenju in dimu, se nt znašla na tuji zemlji, v gozdu, v katerem bi se v megli spoznal komaj kak domačin. Streli so kmalu utihnili. (Nadaljevanje sledi) -Al LJUBI,JANA . STA Iti TRG 4 sprejema vsakovrstne predmete v komisijsko prodajo Z uslugami uresničujomo petlotko! (jf biiitblio parllelje i s id a j ID LJUBLJANA Gosposvetska cesta - Tel. 29-72 'Vam nudi ude, ffidita, Obiščite nas! UKfcDNI3TVO UUUA MUNTECCH1, št. *, 1U. nad. ** Telefon il*V. 83-808, UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA It, 20 “Telefonska St. 73-38 OGLASI' od 8 30-12 in od 19-18 * Tel. 29-477. Cene oglasov: Za vsak inm vlllne v širini l ituipcai trgovski 80, flnančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca ra vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — PoaruŽ.: Gorica, Ul. S. Pellico Ml., Tel. 11-32 • Koper, Ul. Battlstl 30ia-I, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Uvod 3, mesečno iu din: FLRJ: izvod 4.90, nieseCnO Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založniško tržaškega tiska, Trst U.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega Ljubljana, Tyrševa 34 . tel, 49-83, tekoči račiM pri Komunalul banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — izdaja Založništvo tržaškega tiska O.t0A. •