ijvečji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah za vse leto • • . $6.00 I pol leta.....S3.00 New York celo leto - $7.00 | inozemstvo celo leto $7.00 n B NARODA list:slovenskih .delavcev ~v Ameriki* The largest Slovenian Daily n the United States. llTOffl every day except Sundays and legal Holidays. 75,030 Readers. , |ON: CORTLANDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. 201. — ŠTEV. 201. NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 26, 1924. — TOREK, 26. AUGUSTA 1924. VOLUME XXXII. — LETNIK XXXII. 0 GEORGE 0 LONDONSKEM PAKTU >nski dogovor je ukaz, katerega sta izdala car dolar L car funt. — Nikdar bi ne bil dosežen brez brutalne intervencije svetovnih finančnikov. — Finančniki so nastopili kot absolutni monarhi ter porazili diplomate, državnike in juriste. — Dawesova priporočila so sestavili edinole možgani finančnikov. — Posojila so izključno ameriška zadeva. ZAGONETEN UMOR RAZBURJA NEW YORK CILJ AMERIŠKIH ARMADNIH LETALCEV Piše David Lloyd George. Policija preiskuje tri kleti v skrivnostni morilni zadevi Graffa izdelovalca radij s kith kabnetov. Dva osumljena, Lugosy in Raas, sta izginila na nepojasnjen način. New York, 2~). avgusta. — Celo svoje preostalo življenje bom po- London, Anglija, avgusta. — Protokol, ki jo l>ilirab!la za to- da Dawesovega poročila, brez vsakih duševnih rezervacij. Istega mnenja je bila tudi Belgija, a si ni upala dati temu izraza iz strahu pred Francijo. Uravnava pa jo bila koncem konca odvisna od duha. v katerem so sprejeli poročilo resnični povzročitelji ruhr- skega spora. Kaj bosta rekli k temu Francija in Nem- vi,1el Raa*a dvakrat v spremstvu čija? Postalo jo tlakoj jasno, da je ljubezen, izkazana ^ trideset let star, Dawesovomu poročilu, le pristranska. zenske' s kater° se PriPelJ^ Francozom bi ugajalo plačilo dvestotih milijonov dolarjev na leto, poleg zagotovila, da bo postala reka zlatu z vsakim letom večja, da bo odpravila priinankjaj, popravila opustošena ozemlja ter vrnila franku svojo temeljno vrednost. A ir posojil jih ni brigal. To jo bila stvar ameriških ______ in angleških finančnikov, predvsem ameriških. Francija' prišlo na dan. da je potegnil Raa* domneva, da jo njen delež pri posojilu dolož rubežnika, ne'tisoč dolarjev iz banke, kjer je pa delež posojalca. Francija naj bi dobila 52 odstotkov! hil naložen denar Graff & Co. GLASOVANJE GLEDE POROČILA BO V ČETRTEK Glasovanje v nemškem državnem zbortl glede poročila Dawesa se bo vršilo najbrž v četrtek. Razpoloženje v Berlinu je optimistično. : , : i -v . J*______ . UNDERWOOD A UNDERWOOD, H. V. Pogled na Sand Point letalno polje v Seattle, Wash., odkoder so se ameriški aviatiki napotili krog sveta. Načrti za polet so bili izstavljeni v Seattle in velike slavnosti se bodo vršile, ko sr _bodo letalci vrnili tja. Na tem letalnem pod ju so zamenjali kolesa acroplanov s pontoni. ITALIJANSKEGA LETALCA NEMŠKI NAGIJ9NALGI S3 PROTI VLAD! LOG ATELLs J A SO REŠILI Prvo čitanje Dawesovih priporočil se je pričelo. — Vod- ----ja nemški nacijonalcev je takoj izjavil. oročil »lanes državnemu zboru, da njegova stranka r>; zadovoljna s telli-ja, katerega se je pogrešalo, I pogodbo, sklonjeno v Londonu in d;« bo odločno liaspro-približno 125 milj iztočno od rta tovabi vsem postavam. ki bodo izviralo iz nje. Zo iz prvih Hergtovih besed jo bilo razvidno, da na-cijonalisti no zaufiajo dosti nemški vladi. Značilno so naslednjo ITor^tovo besedo: _ "Nemčija še ni zaenkrat ameriška zamorska kolonija." Na vse protnjo nemških naoijonalcev, da no bodo glasovali za Dawesova priporočila, jo odvrnil l.omški letalci na nevarni polet iz Islan- i.. „ i i i -i , , , . , d'ije na Grenlandijo i kanrlei% da bo nemška vlada v soboto podpisala london- sko pogodbo S krova zvezne križarke Richmond, avgusta. — Ameriška križarka Richmond je rešila iz vode italijanskega letalca Loca- Fa rowel 1. Italijanski letalec in njegovi spremljevalci so bili nepoškodovani a <> poirresal? izza četrtka. Dvignil se .]»• v zrak v četrtek, obein m ameriškimi pred hišo s taksijem. Vprašal ga je, ee je poročen, nakar je Raas -meh I ja je odgovoril: — Nisem ravno, a hočem imetf nekoliko zabave. Raas je izginil en dan potem, ko ga je Proto videl drugič v 'družbi dotiene ženske. Nalalje j<1 to^a posojila, ne da bi se brigala, odkod jo prišel denar. V delavnici Ltignsv-ja. katero "VT*__ i „ v ,- . Je imel skupno z Graffom so na- X drm R,rain l,a RO posvečali ženici vso svogo r-o- 51i detektivi ve6 ljllbavnih pisttn. zornost dvema priporočiloma. V prvi vrsti so se zani- katera je naslovila na Raasa „,-mali za velika posojila, katera je obljubljalo Dawesotvo po- ka ženska, stanujoča v Focomoke ročilo. city, Md.' Nadaljnjo priporočilo, ki je vzradostilo Nemce je bilo, Polioija ^ zaslišala in ona je naj izpraznijo Francozi in Belgijci veliko premogarsko da m Že raesecev ni" l po-treznice. je ustrajala pri svoji tega je mnenje visokih finančnih magnatov, da je bistve- trditvi, da nima niti najmanjšega nega pomena oproščenje Vestfalske. pojma, kje se mudi njen mož. Francija ni izprva posvečala nobene posebne pozornosti temu delu poročila. Bila je mnenja, da se lahko še za nekaj časa izogne rešitvi tega vprašanja. Vse t'oztedevne! BREZSKRBNO NA MADŽAR-izjave francoskega kabineta ter francoskih parlamentarcev so bile dvostročne in izbegljive. Presenetljivi padec franka je imel za i^sledico pa- PAir»no«»/iTo i-.-. ^ „ 1 .. i._l___J • TI______ • • ___ • • , EZBERGERJEV MORILEC ŽIVI SKEM. Budimpešta, Madžarsko. 25. avgusta. — Neki nemški detektiv f - nem 13 • V. , 1 --IlflllSKI lirif'K dec 1 omeareja m selo takrat je Francija v vsej meri ob- sročal v Budimpešti bivšega čutila nadvlado s^'etovnecca kapitala, predvsem ameri- škega častnika Schulza, ki j škega. Nova fraaicoska vlada je jirišla do seznanja, da 1^21 usmrtil voditelja nemškega no moro iti stvar tako naprej in da je treba nekaj storiti,' rentruma Matijo Erzbergerja. da se rosi mučni problem, ki je več kot pet let kot moraj^'astn^ Madžarskem po- tlačil vso Evropo ter oviral rekonstrukcijo celega konti- vsem SYObodno J> v dobrem mu ni hilo več mogoče < 1 v i tr n i 11 Časopisje, ki se zavzema a londonski dogovor, jo spre- .se in veter ga je zane.se 1 celih 12"» .]olo geslo, ki so glasi: "Brez Dawesa ne bo kruha". milj daleč od mesta, kjer je pr>- Pariz, Francija, 2o. avgusta. — Owen D. Yotuna; i? Stal na vodi. Now Yorka bo tri mesece provizorično opravljal službo Ko so našli Locatelli-ja, je za- general no:oa agenta Dawesovega načrta. Tekom tega ča- hteval, naj se njegov aeroplan p«, sa bo svoje naslednike natančno poučil O veliki odgovor- ruši in tej njegovi prošnji je bilo n< te. slnžboi Zaenkrat so še ni moglo doneti če ugodeno Izprva .se je -lon^nevalo, hitdn Uu]- Anierikaiioi zastopani v odškodninski komisi ji da je poletel preko rredeneks-------- dala, kjer bi moral pristati z ams GROF SZECHENY NAJ POSTA- To je izvedel dopisnik Daily Te- riškimi letalci. Tekom prvih faz j> I< ta iz 1 -lan dije na Grenlandijo. j«» vozil Lo-catelli pred svojimi canvriškim; tovariši, k<-r j<- hn<'! na razjiolag«. hitrejši aeroplan. Ko 1 * -1 1 ]>re ko ameriški- križarke ii:i-!::nonk < 1 u- i -vn;!.. pater Marzinko. j<> /:ij>n-' '•'•! gihanje, kojega namen je pro-' •_das'tj madžarskim kraljem gro-1 'a Szeelieuv-ja. kojega Ženi i" * ' i rojena \'ander'oi!t in ki je s -daj madžarski poslanik v Wash ng-' tonu. Tozadevne novice so povzročile na ^Madžarskem velikansko senz-leljO. Pater Marzinko. ki je nabiral j { v Ameriki denar in druge stvar." /.n potrebne, ljudi na Madžarskem, J >e je pridružil stranki "prebuja- j joče se Maždarske" ter izjavil, da ! ho prišlo na milijone ameri-kih i dolarjev v Budimpešto, če bn pr-;-! glasen kraljem ri-ic* Szeeheny, ki . ima za ženo ameriško milijonarko, j Pater je izjavil v nadaljnem. da ' je le na ta način mogoče rekonstruirati zavoženo madžarsko dr-! žavo. legrapha iz zanesljivega vira. Amer.Ške banke so se že začele ;baviti s fem predlogom. Pariz, Francija. 25. avgusta. — Owen 1). Young iz New Yorka bo postiul provizoričui /generalni agent na temelju dogovora, ki l>il sklenjen v Londonu. Njegova službena doba bo trajala tri mesece. Po preteku tega časa bo moral izročiti svoje posle stalnemu komisarju, Berlin, Nemčija 25. avgusta. — Nemški državni zbor bo najbrž že ta četrtek glasoval glede Dawesovega predloga, tikajoeega se uravnave reparacijskega vprašanja. Vsa znamenja kažejo, da br> nemški državni svet odobril vse predloge vlade glede izvršitve Dawesovega načrta. Berlin, Nemčija, 25. avgusta. Kaneelar Marx je objavil, da je vpričo sedanjih okoliščin nemogoče. da bi se kak član nemške vlade udeležil proslave zmagovite bitke pri Tanenbergu, ki se je za-vršila dne 28. avgusta 1914 in tekom katere je Hindenburg porazil Ruse (v glavnem s pomočjo ruskih generalov, baltiških baronov. ki so bili v ruski službi, a verni oprode Viljema.) Tozadevno obvestillo kancelarja ie povzročilo veliko razočaranje v reakcijonarnih krogih. USTRELIL JE SINA, MISLEČ, DA JE MEDVED. Bloomingdale, Pa., 25. avgusta. ~>G-letni Geo. Swinyer se je odpravil 7ia lov. V gošči je opazil nekaj femnega, ki se je premikalo. Misleč. da je -medved, je pomeril in sprožil. Takoj zatem se je pa prepričal, da je streljal na svojega 13-letnega sina ter ga smirtnone-varno ranil. DVANAJSTI BANČNI ROP V ŠTIRIH MESECIH. Freeburg, 111., 24. avgusta. — V tukajšni Prvi Narodni Banki je bil včeraj završen predrzen rop, ki je bil že dvanajsti v teku zadnjih štirih mesecev. Pet nezakrin-kanih ban d i tov je prišlo v banko ter z dvignjenimi revolverji prisililo blagajnika, da jim je izročil .^lo.nno. Banditi so nato skočili v pripravljeni avtomobil ter izginili brez sledu. FRANCIJA HOČE NAJETI AMERIKI $150,000,000. London, Anglija. 25. avgusta Ako bodo sprejeti predlogi izvedencev. bo poskušala Francija najeti v Združenih državah stopet-deset milijonov dolarjev posojila. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Dbum ao aai« tm al«Mt; JUGOSLAVIJA: 1000 Din. _ $13.20 2000 Din. — $26.20 5000 Din. — $65.00 Pri a&kjoillfe, ki raaSaj« manj kot m tiami itaaritr II centov za poštnino In druge stroške. Kupo&ilja na zadnje pošte ln Izplačaj« "Poštni fakoml ITALIJA IN ZASEDENO OZXHLJS: 200 lir .......... $10.00 500 lir..........$24.00 300 lir .......... $14.70 1000 lir..........$47.00 Prt naročilih, kl znašajo manj kot Mt Ur "hrni pmfc CJ pa 11 za poštnino in dmge stroške. Kazpošilja na zadnje pošto In bpla£nje JairMuka ^tit^tt ▼ Trst) tljl in ZadrtL Za DoSllJatve. M presegajo PETTISOC DINABJBY aU pa DVATISO0 I.IR dovoljujemo po mogočnosti He poseben dopust. T rudno* t Dinarjem In Linun sedaj nI stalna, menja m večkrat la »eprt, [ Jaknvaao; iz tega razloga nam nI mogoče podati natančno eeno Ta »p rt J, i računamo po eeni tistega dne, ko nam pride poslani denar ▼ roke. PO^TL.TATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V ' NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.—, Slede kplači! v amer. dolarjih glejta poseben oglas t«tem list«. Opa- j Denar nam Je poslati najbolje pa New York Bank Draft. Order aH pa ?RANK SASSEB STATS BANK S3 Cortlandt Mtn*, Hew York, V. T. Vtf. Cortlaadf mL 'GLAS NARODA 1ILOVKNR DAILY? Owned and Publish** by Bifmlo Publishing Compaag PRANK SAKMR, Wr—H—t (A Corporation) LOUIS BENEDIK. Trauunr Plac« of Buoinua o« th* Corporation and Addrotaaa of Above Offlears: «2 Cortlandt Stroot, Borough of Manhattan, Now Yorfc City, N. Y. - Q L A • N-A RODA (Yolo* of tha Paopla) leaped Every Day Except Sunday and Holiday. Ea pelo lete volja llat sa Ameriko .Za Now York za eel* lete ... tr.Ot In Kana*« ...........«... K.et Za pol lota ............................»3.50 Ea pel leta ......mm....«....... 13.00 Za Inozematvo za eelo leta ..r«.. f7.ee Ka eotrt leta ____H.60JZa pol lota ........................M.BO .__________Subscription Yearly >6.0*_ Advertisement on Agreement **Qlae Naroda" Izhaja vsaki dan Izvzemšl nedelj In praznikov. Oopfsl, bres podpisa In oaebnoatl se ne priobčujejo. Denar naj ae blaaovoll po-Mljatl po Money Order. Pil spremembi kraja naročnikov, prosimo, da a* nam tudi prejtnjl blvallfiCe n&zna nI, da hitreje najdemo naslovnika. ** G L A 8 NARODA" Bortlandfl Street, Borough of Manhattan, New Yerfc. M. Y. Telephone: Cortlandt 287f U DEFENSE DAY 99 V Združenih državah je bila vpfrizorjena nova vojna agitacija, pod vodstvom vodilnih vojaških uradnikov dežele in ta agitacija bo dosegla svoj višek dne 12. septembra ob priliki takozvanega 44Defense Dav'\ Prvikrat izza povratka ameriških čet iz Evrope, prvikrat izza rasa, ko je skoraj ves narod navdušeno pozdravljal vojno, ki naj bi napravila konec vsem bodočim vojnam, si drznejo ti prof iti rji, ki imajo največ koristi od mednarodnega klanja, trobiti v vojno trompeto ter razviti "svežo vojno propagando. Pričetek je že storjen. Ljudje, ki imajo največ koristi od vojne, so že pričeli mobilizirati domoljubne organizacije. Nikjer pa ne najdejo te vojne fanfare toliko odkritosrčnega odmeva kot med ženskimi organizacijami, kar je brez dvoma velika sramota zanje. To so ženske organizacije, ki so se pojavile tekom vojne in ki se še vedno dičijo s takozvanimi junaštvi svojih sinov in bratov. Postavljajo se z žrtvami, katere so baje doprinesle, in koketirajo pred občndujočim svetom z junaštvi mladih ljudi, ki so se vernimi ia vrnili z bojnega polja polni sovraštva do vojni.1. Te ženske, ki so žrtvovale zdravje in življensko veselje svojih otrok v zameno za slepeče časti, poživljajo sedaj matere mlajše generacije: — "Pripravite svojo deco na bodoče kkinje." Žalostno, a resnično. To, kar so pred par leti očitali Nemčiji, se vrši sedaj v Združenih državah povsem neovirano, in najvišji krogi odobravajo militarist irno gonjo, ki se je pojavila v zadnjem času. Ta gonja si je nadela masko ter se vrši pod liinavsktmi imenom 44obrambe'\ a dejstvo je, da se pripravlja Amerika na velik boj, ki bo stal življenja milijonov ljudi ter napolnil žepe nekaterih proizvajalcev orožja in munjcije ter žepe neštetih parasitov ali zajedavcev, ki črpajo življensko kri iz telesa naroda. Jaz vem! "Po vsem svetu cenijo ugodnost kaje turškega tobaka. To pravim, ker sem prepotoval svet in videl izrazite in lepe turške liste, iz kakršnih delajo HELMARS, katere vsi kade." Turški tobak je že stoletja slaven vsled svoje čistoče, milosti, sladko-be in okusa. HELMARS so iz čistega turškega tobaka. HELMARS vas bodo seznanile z užitkom kaje turškega tobaka v cigaretni obliki. HELMARS so popolnoma čiste in so v lepenkastih škatljah, kar jih ščiti pred lomljenjem ter ohranja naraven izboren turški okus. Kot drugI, boste z veseljem začeli kaditi turške, Izdeloval«-i prvovrstnih turških in egii**-auskih <-iir:irt>t iin svetu. BOXES 0fl0oi-2O KONEC DIKTATURE Prijatelj mi poroča, da je začel velik organizator in reformator ! krailj Matic iz Clevelanda orisek se je nimi in zdravstvenimi razmerami j naši«> truplo neznanega moškega, v Jugoslaviji. Češkoslovaški gost-, Kasneje je ugotovilo, da je poje posetijo tudi Zagreb in namera-j vozen i Marko Stil iz Bestrine. Stil vajo napraviti izlet ob dalmatinski j je dan preje ubil svojo pastorko, obali. Ves čas svojega bivanja v'nakar se j.> vrgel pod vlak. -Jugoslaviji botlo gostje juiroslov. zdravniškega društva. V Splitu je padel pod vlak železniški ]>oduradnik »lakov Besie. Uil ji- na licu mesta mrt-v. Preiskava proti Čarugi v Za- Xa progi Blirrski K*it—Caprag grebu. I se je vrgel pod vlak veljak Stitii«'-. Zagrebško sodtšee je uvedlo pre- Vlak mu j«- odtrgal glavo, iskavo proti Carusri. in >ie« r je «>h- Prancoski akademiki v Zagrebu. V Zarja - k j i-pina francoskih visokošolcev i/. Alzacije, ki se je zanimala zlasti /a razne uene in kulturn«- zavode dolžen štirih roparskih umorov. Preiskavo vodi dr. Brati«', vendar se l>o zasliševal v Osijeku. Boji z banditi. Iz Skoplja poročajo, da je na- ter si ogledala mesto in okolico, stala te dni bitka med kačaki in j Na grobove padlih francoskih vo-orožniki. tekom katere je bil ubitjjakov so francoski visokošolei po-Salko Bukovac. eden glavnih vo-jložili vence. Pri tej priliki se je diteljev kaeakov. j francoski konzul v svojem govoru V Djakovici jt* naletela orožni-. spominjal francoskih in zavezniška patrulja na zloglasnega ropar- : ških žrtev v svetovni vojni. Sku- Iz Madrida poročajo, da je izg-ubil španski vojaški diktator Primo de Rivera, svojo vojno proti Marokancem. j .seglo po koncu vojne precejšnje uspeli« •. Rivera, ki se je poslušail kot izgovora nezmožnosti zadnje vidni iz odpora, katerega nudijo sedaj delavci sebičnim listek, ustlavne vlade, da izvrši svoj državni preobbrat, se je mo- j željam in ambicijam vladujočega nvzreda in diktatorja Španska je industrijalno slabo razvita dežela. Delavsko gibanje je povesili naravno slabo, a je do-j Vsaki korespondenci z glavnim Uspelli so raz-' uradom je treba priložiti spovedni ral sedaj vdati in bežati pred Maroeani. Povsem naravna posledica tega bo, da bo Rivera odstranjen kot diktator in da se bo moral umakniti bolj liberalni vladi. Na Španskem vladajo že več let izredno slabe gospodarske razmere. Indfnstrija počiva, poljedeljstvo je neproduktivno, in eksportiranje sadežev ter žita je daitko zaostalo za eksporti prejšnjih let. Misase španskega naroda stradajo in beda objema vedno večje in večje kroge. Povsem umljivo je, da se je pričelo revolucijonarno gibanje širiti iz industrijskih okrajev krog Barcelone tu-| di na poljedelske okraje. de Rivere. Španski delavci hočejo enkrat za vselej uničiti blazne sanje, kojih cilj je ves svet obsegajoča Španska, kakoršna je bila za časa kralja Karola V. Novice iz Slovenije. Umrl je v Preddvoru pri Kranju baiiski svetnik iz Zairreba Zdravko IIuss. ki se je nahajal v Preddvoru n:: -t-r , • , • -ii - v, . .„ , , . icddihu. Rojen je bil l«-ta 1880. v \ staje, ki so imele glavni značaj stradalmh uporov m|B(,(lek(1V(-.im mi nrva1skem in je ki so se v glavnem obračale proti bi-utalni birokraciji, so bil y(A<) /nan p()sei>„o v Zagrebu, bile povsem naravna posledica splošnega gospodarskega kj«-r je bil ]>r«-«i dvema letoma propada dežele. I predsednik zagrebškega stano- Kot se vedno zgodi v takem slučaju, so prišli vladu- vanjskega uraila. joči na misel, da započno vojno ter obrnejo s tem pozornost naroda od domačih razmer na kaj drugega. Neurje uničilo mnogo rib. Španski mogotci so provoeirali vojno z Maročani, in Za,Illii r,alivi v poiho-rajskem v velikih bojih, ki so se završili med netrenirami Maročani-p0fror-,u1 so h,h "T1"1 tu,h, T . ----- — ------^ vodah. V tudi v vodali. ki so vsled neurja tako grozno narasle, so večinoma vse postrvi poginile. Mnogo mrtvih je ležalo po travnikih in drugih ter dobro izvežbanimi španskimi četami, so doživeli Span-';1! ''V .pMZd,lotI]1 „ . . m . 1 Gradascici m brez dvoma ci občutne poraze, se predn« je postal de Rivera diktator. Revolucijonama propaganda pa se je medtem širila med španskim proletarijatom. Agitacija proletarskili krogov je rodila svoje sadove. Narod se je pričel odkrito puntati ter protestirati pro- poplavljenih zemljiščih. Potrebna ti vkrcanju spanskih vojakov na transportne parnike. »ho obsežna akcija, da se ribe v V vseh španskih pristaniščih so zaštrajkali pristaniški teh vlodij'°-delavci in posledica tega je bil/a, da je bil militarizem o-slabljcn in da ni moga vlada še nadalje pošiljati čet v Afriko. Dikltator de Rivera priznava sam, da je izjjaovljenje marokanskega vojnega pohoda posledica sabotaže delav-gjcih organizacij. _______________ Samomor mladenke. 2Hetna Zofija IIoll. stanujoča pri svojih stariših v Pobrežju pri Mariboru, je bolehala že dalj časa na srcu. Radi tega so jo prepeljali v bolnico, kjer so jo pre- skali in spo/.naii za bolno, vendar, kumentom. pa j«* niso sprejeli. To jo je baje ako užalostilo. da je naslednji lan o Išla z doma in sk«>čila v «le- Brez listka se sme poslati edino-le denar. Denar je tudi brez te uradne listine jednotine pripad- ! nositi hvaležno sprejet. ★ Spovedne listke je mogoče v nekaterih slučajih tudi pod roko dobiti. Za podrobna pojasnila vprašajte velike grešnike pred Bo-gom. ki so vedno in vsak hip «-premljeni s tem prepotirebnim do- "o<"o Dravo. Truplo nesrečnega prekosljiva. lekleta dosedaj še niso našli. Glede izključitve so Jednotina ])ravila povsem moderna in ne- Severova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah. i ZA SLABO PREBAVO pomanjkanje teka ter splošno oslabelost, vzemite SEVERA'S BALZOL, SploSna tonlka za moške i ženske. Pomaga naravi s tem da želodec in jetra bodo pričela s svojim normalnim poslovanjem in prebava bo zopet postala redna. Caiu SO in 85 centov. Vprašajte svojega lekarnarja. W. K. StViZRA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA Vodstvo bo mimo gledalo vsakogar. kdor bo čital brezverske 'liste in zanemarjal cerkvene dolžnosti. ★ Edinole v slučaju bolezni bo takemu nepokornežu odtegnjena vsa podpora in naložena primerna kazen. Popolna izključitev takih brezbožnih članov, se bo za vršila tri dni pred smrtjo. Brezbožneža bo potemtakem že na tem svetu zadela pravična kazen. ker je kršil Jednotina pravila. Izključeni član ne dobi nobene odpravnine in njegovi dediči nobene posmrtnine. ★ Pravila bo odobrila najvišja instanca. ki jo poy/a vodstvo na tem svetu, slovenski frančiškanski ko-misarjat v Chicagu. ja Hajdar Cakoja, na-čegar glavo je bila razpisana velika nagrada. Ker se ni hotel vdati, je patrulja otvorila nanj ogenj. Po kratkem boju je bil Hajdar ustreljen. Železniška nesreča. V Futoku v Banatu je za vozil vsled napačno postavljenih kretnic iz Sombora prihajajoči osebni vlak v na kolodvoru stoječi tovorni a-lak. Štirje vagoni so bili razbili. Pri trčenju je bilo IG oseb ranjenih. &koda je ogromna. Velik požar v Skopi ju. V nedeljo avjr. je izbruhnil v kinematografu "Sar" požar, ki se je bliskoma razširil. Kljub temu, da j«' na liee takoj dospela pomoč, je zavzel požar ogromne dimenzijo. ker so bile vse zgradbe v okolici bioskopa iz lesa. Uničene so pina francoskih akademikov je potem odpotovala v Beograd. Kralj kupuje vinograd. Iz Osijeka poročajo, da namerava kralj kupiti vinograd v Dalj-ski planini. Na to misel je prišel kralj povodom razgovora s patri-jarhom. ki je kralju zelo hvalil lepote Daljske planine. Ako pride kralj v jeseni na konj.sk dirke v Osijeku, si bo ogledal tudi Dalj-sko planino in izbral vinograd. Največ izgleda ima vinograd Osi-ječana K. Hoffmann a, ki meri 12 .jutrov in ima krasno vilo. Jugoslovanski oficirji v Češkoslovaški. Polkovnika jugoslovanske armad«' Nenadovič in llič sta odpotovala v Češkoslovaško, kjer se udeležita velikih strelskih vaj olo- bile skoraj popolnoma Karagjor- muške artiler. instrukcijske šole. Posebna ponudba našim čitateljem! Prenovljeni pisalni stroj 1'OLIVER*1 ^20 — S strešico sa slovenske črke, č, i, i— $25 — 'OLIVEB' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TEPEŽNL Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lali-ko vsak piše. Hitrost pisanja dobite z vajo. SLOVEKIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street Hew York, H. 7. GLAS NAHODA, 26. AUG. 1924. ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI RA2P0R0KA. (Razpravljati o razporoki ali lo-tvi zakona v (Združenih drža-Lh je precej komplicirana stvar, I j t i zakoni o razporoki (divorce) jadajo v delokrog poedinih zvez-držav. Imamo oseminštiride-teh držav in vsaka država ima j poseben zakon o razporoki. ikon ene države se vsaj v nekaterih pogledih razlikuje od zakona druge države. Radi tega se ta članek more baviti le z nekaterimi točkami glede razporoke. Za podrobne informacije treba obrniti se do dobrega odvetnika ali do društva za brezplačno pravno pomoč (Legal Aid Society). Kaj je razporoka? Razporoka (divorce) v Združenih državah je sodnijski čin. s katerim se zakonsko razmerje bodisi popolnoma razveže aJi delom« prekine. Ko govorimo o razporoki, imamo večinoma v mislih popolno razvezo zakona (absolute divorce). Delna razporoka se po navadi zove ločitev od pos'telje in stola (separation from bed in board.) V mnogih državah je radi nekaterih razlogov mogoče dobiti ločitev — stalno ali začasno. — ne pa razporoke. V slučaju ločitve od mize in stola, se zakonsko razmerje prekine, ali se ne razdruži in stranke se ne morejo zopet poročiti Pač pa je po državnih zakonih zopetna poroka na sploh dovoljena v slučaju popolne razpo roke. Iiazveljavljenje zakona (annulment) je zopet nekaj povsem drugega. in se za isto ne rabi izraz 'divorce". Ako se kak zakon raz veljavi, pomenja, da ta zakon že od samega početka ni bil veljaven. Razporoka pa predpostavlja, da je bil zakon veljaven, in njen namen je razdružati ta zakon popolnoma ali deloma. Mnogi mislijo, da v slučaju nesporazumi jen j a med (možem in ženo treba sodnijske ločitve zakonske zveze. To ni navadno res. Ako mož ali pa žena ne mara več živeti skupaj, nihče ne more nje-«ra ali njo prisiliti k skupnemu življenju. Zato vsakdo izmed njn sme oditi, pač pa ostane zakon ^ veljavi in ravnotako zakonske dolžnosti in obveze glede vzdrževanja družine. Kdor pa hoče po polno od zakonskega razmerja, si mora zagotoviti razporoko. Poroka v tej deželi je lahko troje vrste Vrši se lahko potom e< rkvenega obreda ali potom civilnega obreda ali pa se v nekaterih državah pri poznava tako-zvani common law marriage. To je poroka, kjer se obe stranki vza meta drug drugega za moža oziroma ženo brez nikakega cerkve nega ali civilnega obreda. Kjei-koli se tako razmerje smatra kol pravoveljaven zakon — kot nh pr. v državi New York — trebi* razporoko. ako naj se razveže. Razporoka razveže vse razne pravice, dolžnosti in obveze, ki s« jih obd tranke prevzele nase s poroko. Obenem se za časa razpo roke rešijo take zadeve, kot nio zeva dolžnost glede vdrževanj;-žene. oskrba otrok in pravice o beh gl'jde skupnega premoženpa Katero sodišče je pristojno? Razporoko sme proglasiti one državno sodišče ki je za to pr: *tojno. To pomenja. da oseba, ki toži za razporoko, mora biti na sta njena vsaj določeno dobo v de lokror^i dotičnepra sodišča. Najmanjša doba nastanjenosti je raz lična. — v nakterih državah zna ša le nekoliko mesecev, v drugih pa nekoliko let. Navadno ni tr<* ha, da sta oba zakonska tam na stanjena. Rasvnotako ni navadno treba, «la se toži v oni državi, kjer je nastal razlog za razporoko. Razlogi za razporoko. Razlogi, radi katerih je mogoče zagotoviti si razporoko. so različni po državah. Popolna razporoka ni na primer dovoljena v držaivi South Carolina iz nobenega razloga. V državi New York je pre-šestvo (zakonske nezvestoba) edini poglavitni razlog. V državi Pennsvlvaniji je razporoka upravičena radi prešestva, krutega in barbarskega ravnanja, sramodej-stev in samohotne ter zlobne ubež-nosti (desertion) za vsaj dve leti. Y nekaterih državah se radi razlogov, obstoječih pred poroko, more tožiti celo za razveljavlje-nje zakona. Taki razlogi so na pr. prejšni še veljaven zakon, krov-skrunski zakon in fizična nezmožnost. Tudi prevara je nekje zadosten razlog. To je v slučaju, da Je eden izmed poročencev v svrho prevare zatajil drugemu svojo spolno nenravnost ali ako je šlo za prevaro glede nosečnosti. Ali napačne navedbe glede imena, značaja .premoženja, socijalne po žici je ali prjšnjega zakonskega stanu ne opravičujejo razporoke radi razloga prevare. Poroka, ki se je dosegla potom nasilja ali /.uganja, ni veljavna v nekaterih državah, toda le tedaj, ako priseljena oseba je bila radi te^a strahu pred resno telesno poškodbo. Razlogi za razporoko, izvirajo-•in po poroki, so ravnotako jako različni^ v posameznih državah. Najbolj navadni so sledeči: prt-šestev, bigamija, obsodb radi težkega zločina, krutost, ubežnost. neizmerno pregrešno obnašanje, jako grdo ravnanje in zlobnosi. hudo zanemarjanje dolžnosti, pf-jančevanje, norost, vzajemna ločitev, nevzdrževanje žene javno obrekovanje, okolščina, da je mož zapodil ženo iz hiše, potepuštvo. •leukrotljiv temperament. Razpravljati o vseh teh razlogih in vesti, v kaki državi ta ali oni razlog zadostuje oziroma nt zadostuje za razporoko. bi prešlo meje kratkega članka. Utegne pa biti zanimivo, da povemo par besed o dveh zgornjih razlogov; o krutosti in ubežnosti. Krutost (cruelty) mora dostikrat biti več kot posamezen čin Navadno mora oseba, ki navaja krutost kot razlog za razporoko. dokazati kruto obnašanje tekom daljše dobe. Posamezni čini krutosti so nasilje, obnašanje, ki vzbuja strah pred poškodbo, obnašanje. ki povzročil je duševno trpljenje. kot na pr. grdo ravnanje ? ►troki. krive obdolžit ve, razžalj--vo govorjenje, protinaravni čini, tako vedenje, ki nalaga trpljenje in pomanjkanje, kot neza laganje z življenskimi potrebščinami in zdravniško oskrbo, obna šanje. ki direktno škoduje zdrav iu. kot prenašanje nalezljive bolezni. Ubežnost (desertion), ako naj služi za razlog razporoke. mora obstojati v tem, da je zakonsk-'.apustil drugega samovoljno in x dobnim namenom in da je pri ten, ostal precej dolgo časa — vsa.; toliko, kolikor navaja dot i'na oostava. Zakonski, ki je zapustil lrugega. je moral to storiti brez kakega opravičila, brez sporazu-na z zapuščeno stranko in z nanv-iom, da se ne povrne več. A k«, soprog zahteva razporoko rad: ibežnosti. mora dostikrat dok;:-'.ati. da je bil z njegove stran: torjen poskus za spravo. Ugovori priti tožbi za razporoko. Oseba, proti kateri je bilo uve-leno postopanje za razporoko lost i k rat ugovarja. Seveda je ved-io mogoče zanikati dejstva, navedena v tožbi, in trditi, da'ni nkakega T-azloga za razporoko. Ali dodatno k temu se sme točena stranka zagovarjati tudi v ilučaju. da so navedena dejstva -esnična. Taki dobri izgovori so — v kratkem rečeno — izziva-ije. prisiljenje in odpuščanje. Izlivanje (provocation) utegne bi-4i opravičilo za kruto ravnanje. Prisiljenje (coercion) je dober izgovor, ako je na pr. fožitelj. ki toži za razporoko radi prešestva. *aim prisilil drugega k temu. Odpuščanje (condonation) velja t«t-iaj kot izgovor, ako je užaljena stranka, dobro vedoč o stvari, že 1*1233 N?I687 i ZASTONdSKUPmAzzaY5ESfvGUMBOVZASTONJ DOBRA PIPA za 65 labelnov Star in Magnolia Mleka Vsak moški potrebuje par manšetnih g-umbov za svojo srajco. Vedno jih je dobro imeti še en par v rezervi. Če je kadilec, je vesel tudi dobre pipe. Oboje, manšetni gumbi in pipa, kar je tukaj naslikano, je dobre kakovosti; obojega boste veseli, z obojim zadovoljni. Mi jih dajemo brezplačno z labelni naših vrst kondenziranega mleka. Če hočete resnično vrednost za svoj denar, kupujte samo naše vrste kondenziranega mleka. PRERIIJSKE POSEBNA PONUDBA £ - potn ti kupon v tem oglasu ter ga odnesti v bližnjo premijsko trgovino kot Je označena spodaj, ali ga pa pošljite nam. in dobili boste ilustriran seznam in Posebno Premijsko Karto, ki Je vredna 10 brezplačnih labelnov. Sprejme se sam? ena taka Premljska Karta od odjemalca s 40 a l več labelni. Vsaka naša Premijska trgovina bo sprejela to Karto zaeno z nekaterimi ali vsemi vašimi labelni s teh kan. Če ni v vašem mestu nobene trgovine, kjer bi zamenjal; t* labelne Ir.fcelne in Posebno Premijsko Karto, jih pos'jite Bcrden Premium Comniny, 44 Hueson Street. New YorK C ty. jflono s številen danila czr.a^erega v ilustriranem Premijskem Seznamu, in mi vam bomo poslali brezplačno. TRGOVINE new YORK C!TY, N. Y. 44 Hudson Street, near Ouane Street 434 West 42nd Street near Ninth Avenue 1427 Third Avenue near 80th Street 61 East 125th Street near Madison Avenue BRONX. N. Y. 578 Courtlandt Avnue near 150th Street. BROOKLYN. N. Y. 570 Atlantic Avenue near 4th Avenue 2 Sumner Avenue near Broadway LONG ISLAND CITY. N. Y. 44 Jackson Avenue near 4th Street JERSEY CITY, N. J. 350 Grove Street near Newark Ave 584 Summit Avenue near Newark Avenue KUPON Borden's Premium Co., Inc. 44 Hudson Street, N. Y. C. August 26, 1924 T a kupon mora biti zamenjan tekom petnajstih dni izza zgornjega dne za Posebno Premijsko Karto. IME ,. No. t NASLOV ..................(Slovenian) [aghoi Splob ga ni poset-nika, ki bi mu neurje prizaneslo. Voda je odnesla v hribovju nad Ločnico mnogo zemlje s polja in veliko sadežev. ki so bili že izkopani ali pa še v zemlji. Ker se je na številnih krajih odtrgalo tudi pobočje, imajo kmetje znatno škodo tudi na košenicah. Pota pa so večinoma vsa opustošena. Voda je sedajo že popolnoma vpadla. Škoda v teh krajih se ceni na 2 do 3 milijon dinarjev. V Sori je Ločnica odnesla na deželni cesti Sora -Med vode leseni most in del cestišča. Porušila je dalje 4 zasebne mostiče in občinski most. Trem posestnikom mlinov in žag so valovi odnesli jezove, v mlinskih poslopjih pa je meter visoko nagromadenega .blata in kamenja. Najlwdj so prizadeti slr-deči posestniki: kovač in Žagar Gašper Pokoril Andrej Pod viz. Jernej Križaj. Janez Petač. Marija Dol in ar, Valentin Tehovnik. Marija Bele. Jakob Rauru'kirehner in Franc Dolinar. K sreči v Sari ni bilo človeških žrtev. Pač pa so v njenemu ozemlju našli tri človeška trupla; nekega okoli 50 let starega moškega, ki je najbrže ponesrečil v lirastniški grapi, iz Ločnice pa trupli 14-Jetnejra Lu dovika Semiča in hlapea Miho Ju-stina. ki so jih prenesli v mrtvašnico v Sori in potem pokopali. Tako Hrastnica kakor tudi Bo-doveljšiea sta že popolnoma v padli. Razdejane pa so vse komunika eije. Kjer je bila prej cesta, je odpustila drugi. Kot najboljši do kaz za to služi okolščina. da st« zopet živela popolnoma kot mož in žena. -i ; Koliko časa treba za razporoko? V nekaterih državah treba vtč. v drugih manj časa da si človek zagotovi razporoko. Nekje traja -vse sodno postopanje dva ali tri mesece, drugje utegnejo biti n koliščinc take, da treba podrug?-ga leta ali še več. predno je zadeva zaključena. Treba tudi pomisliti na to. da nekatera sodišča sedaj struga. V vse hiše ob potoku je vdrla voda in razdejala, kar ji je bilo na potu. Tu se pogreša skupno devet oseb, večinoma otrok, ki jih je votla odnesla iz hiš, Tončko in Franceta Kristana so potegnili iz Sore, ali so našli tudi ostale, nam ni znano. Skoda gfe na milijone. Izpod Polhovega gradea je Gra-daščiea poplavila vsa }>olja in se-nožeti. ob bregovih pa uničila ves pridelek poznih sadežev in otave. Kmetje bodo občutili škodo tudi še prihodnje leto, ker je vse zasuto s gruščem, gram^zem in blatom iz rjavkaste gline katero je naplavila Gradaščica. Voda je napravila ogromno škodo na mlinih, odnesla več mostov, nekaj bajt in hlevov ter mnogo kozol-cev. Testa je preplavljena z blatom; 5 km j<> je razrušene ali poškodovane. Odnesen je ves del no--vozgrajene ceste. Polhovgradeo sam .je skoro brez komunikacij. Dosedaj se je ugotovilo tri človeške žrtve: posestnik Maček in njegov pastir in 18-letno dekl« Šifrer. Utonilo je dalje devet glav jroveje živine. 35 koStrunov in prašičev. V Dobrovi je voda poplavila dve tretjini polja, odnesla dva mosta uničiti a vso sadeže in ota-vo. Vse pa je pokrito z 10 cm visokim blatom. Precej škode je tudi na Viču. Ker so poplavljeni kraji še nedostopni ogromne škode ni mogoče niti približno oceniti. Strašno neurje v Polhograjskem pogorju. Nadaljne podrobnosti o strahotni katastrofi. — Število žrtev še vedno narašča. — Neizmerna škoda se še ne da preceniti._Položaj v dolini Ločnice. — Prizadeti posestniki in človeške žrtve._Hiša smrti. _ V Sori. — V hrastniški grapi in Polhovem-gradcu. Potok Ločnica je popolnoma potok, ki je svojo 5 metrov glo-polavil Loeniško dolino, ki je dol-: boko strugo popolnoma zasul z ga poldrugo uro hoda in široka j gruščem in valil nato po njem v 15—30 metrov. Voda je razdrla j Ločnico velike skale, ki so z vso občinsko kolovozno cesto, ki v o-i silo priletele v hišo Marije AH-d i iz Sore v dolino do rudnika j čeve. njen pod in kozolec ter ža-Knapovže. Mestoma jo je tudi | ga Matevža. Semiča. Marija Ali-odnesla ali pa tako razrila. da so j čeva je imela nasproti mestu, kjer dovolijo razporoko. ne da bi dale j ""^f sk°r° dva metra ?lol>oke | pridrvi v Ločnico hudournik Beli , , j kotanje. Leseni most pri Rakov-. potok, stanovanjsko poslopje, po- strankam svobodo. da se zopet' , 0 , , , , , * ,, , ^ mku pod Soro. preko kalerepra je: leg pa pod s hlevom. Hudornik poročijo, oziroma pod pogojem. ^ yCKlila deželna cesta iz Medvod v je stanovanjsko paslopje docela da ne bo razporoka pravolcrepna j Škofjo Loko. so valovi odnesli, razrušil in je voda odnesla vse, do preteka šestih mesecev ali leta; od dveh d rug ill so ostali samo !><•- razen temeljnih zidov. S kako dni. Ako sodišče izda tako začas-1tonski stebri, dočiim je voda od-' strašno silo so butali valovi v hi- odredbo (preliminarv decree).! nes,a vs0 m«>stnice. Na približno j šo. je razvidno iz tega. da je bil ... • .ot.fl -..i....; I 20 krajih se je odtrgalo pobočje en kot hiše vržen iz potoka 4 me- i j jo si i aiiKe se\ena cdKdii, j. .. , , __ i I hribov m se vstilo v potok. Mat r- tre daleč. Pri podu in hlevu je iz- N ZA GOSPODINJE Piše ISABELLE KAY Slovenski gospodinja v Ameriki veilno z veseljem sprejema nasvete, s pomočjo katerih zamore boljše vršiti svoje dolžnosti kot KOSiHMlinja in mati. Na trm mestu bomo vsak teden objavili flanek, ki bo zanimal vsako dobro gospodinjo. / NAVODILA St. 16. Kuharski recepti. Začimbe vključujejo vsako vrstne dišave in primesi kot skorje, jagode, cvete, korenike in semena. Gorčic je ena najstarejših znanih začimb. Izdelujejo ga v treh različnih vrstah, črnega ali rjavega, belega in Bras Domača sredstva. l>a odpravite madeže črnilaj' iz ruienih čevljev, namž» izvršuje redne posle prav rdeče paprike i kot vaše srce, pljuča, jetra itd. Ko- 2 veliki žlici olivnega olja izločuje dvakrat toliko porablje- . ne materije kot pljuča. Vsled tega Zmešajte dobro olje. jesih, catsup. Je treba, da ohrani človek luknjice Nato stresite noter razsekano pa- v koži odprte. Primerno kopanje bo priko in konečno razsekano jajce, j ohranilo človeka v najboljšem te-Servirajte z zeleno solato. • lesnem zdravju. Kopati pa bi se ne smelo dalje kot dvajset minut. Nasveti za kuhinjo. (Uporabi naj se pri tem dobro milo, - hočete napraviti "molded kot Sirili. Če je va- vzemite i«jnt jellv-ja na obi- koža zoI° ter radi do- način ter ga pustite* stati.;hite izps,he' ,K* ,M>1 fu,,ta Skroba' Ce jelly čajni dokler se ne vsede. Nato namažite ,1<>fls,nPKil VfKl1' I"-eprečiIo izpahe. Ue lončeno posel o s surovim maslom ter ^ sseI" I,otlU*' vodi nalijte jelly noter. Pustite ga stati Kol«'n ^ preko noči in ]H,stal bo '^e uri ,k> zavživanju jedil. Kr- Tu proees se nikdar ne Izjalovi. Keksi morajo biti mrzli, predno ' tačo naj bi se rabilo mesto gobe. ker 1 odpre luknjice v koži. se jih stavi na led. Najboljše uspehe se doseže, če se napravi kek en Osebno zdravje. Prehladov bi se ne smelo nikdar dan ter ga naslednji dan stavi na zanemarjati, kajti Čeprav so mogo- [»"V« malenkostnega jmniona. so ven-Postavite steklenice za mleko. \iar vzrok resnih bolezni. Prehlad je kjer jih voznik lahko dobi. Ne pu-jponavadi i»oslediea izpostavljanja stito. da I>i se zbirale v večjih mno- prepihu, zmočenja iior itd. Prehladi žinah. |KO zolo nalezljivi. I»a odpravite pre- Imejte na ledu vrečo iz mus- ldafl. vzemite gorko kopel predno lina. i»olno dobro oprane ter posu- 1 -r^ste spat ter izpijte nato Sorko pi-šene solate. jačo. ki bo povzročila potenje in po ce hočete preiskusiti custard, po- dobrem spanju kakih dvanajst ur, tisnite srebrni nož v središče eu- i„, prehlad izginil. XaJnoljSa gorka starda. Co pride nnj ven suh. je pijača .i" vročil limonada ali vro^e custard spečen ter gn lahko vzame-1 mleko, f e se bojite vzeti porkn kote iz peči. ;pel. ptitem namočite nojri v vroči Majhna preprocii pred lijakom bo j vodi. v kateri ste razredči'! dve ve-prihranila rlosti o divji brez klobuka." k svojo zakonsko polovico tako, da se je odločil, da se izogne peklu na zemlji s tem, da odide v — Ameriko. Predno pa je odšel, je moralnega slabiča pregovorila žena, da je prepisal celo premoženje na njeno ime. Žena ni umela sama gospodariti, zato je prodala Od nadaljnih prič je izpovedal obdolžencev brat, da je bil obdolženec ''prov po orng" pijan. (!Iede vrat se ni moglo ugotoviti. če jih je polomil nalašč ali ne. .Zagovornik je predlagal oprostitev radi popolne pijanosti, nakar se je podal senat v posveto- Knjigarna "Glas Naroda Molitve posestvo domačinu Jožefu Lom-'vanico- barju, zgovorila pa je za svojega Posvetovanjem senata sta moža dosmrtno "kamrico". diskutirala zagovornik in državni Možakar >e je vrnil iz Amerike! Pravdnik ° pijanosti. Drž. pravd- v svoj rojstni kraj. kjer ga je čakalo bridko razočaranje: namesto nik je zastopal stališče, da naj bi veljala pijanost de lege ferenda posestva mu je ostala samo do- kot obteževalni moment. Ker pa smrtna "kamrica**. To mu ilika-ri° l)il zakonodajalec drugega nazi-kor ni ugajalo. Xi se mogel spo- ranJa kakor gospod Ogoreutz in prijazni ti s to mislijo in tudi se ni ^ *tatniral tako, da je pijanost hotel vseliti v svojo "kamrico". razbremenilen moment. (Ako zaživel je raje brez stalnega biva- ( grešiš do nezavednasti pijan kak lišča in spal je po skednjih in prestoP<*k ali pregrešek. si o-pro-hlevih. seen, če gre za zločin, si kaznovan Neketra večera sta leža la na radi prestopka pijanosti.) In je bkeduju s starim znancem Jurjem i Prišl° «odišče na podlagi izpovedb Valjavcem in temu je Krašie po-1 P™ ittd- do prepričanja, da je bil tožil svoje gorje. Povedal mu je, j obtoženec takrat v resnici do nekako daleč je prišel in rekel je, da zavednosti pijan, zato ga je opro-bi najraje vs,> zažgal. Mož, ki je!stUo krivde in kazni, pri občini na slabem glasu, je baje ; tudi že preje žugal sosedom, s ka- Ker J1*1 niso povabili k nalaganju lerimi se je spri, da bo kar za- "bališa". Žgal. Na Korenu pri Horjulu so nala- Obtoženec grozno zanika, prizna I Sa,i nevesti Miei Slovšetovi. ki se .samo to. da se je hud oval nad že- •><- poročila s Pavlom Bradeškom. no, katero so mu starši "porinili*" "halls" Ker so pri tem nalaganju in je kriva vse njegove nesreče. Priča Jurij Valjavee je izpovedal. da je bil možakar tisti večer precej pijan, on pa da je med njegovim pripovedovanjem dremal in zavrnili nekaj domačih fantov, je nastal prepir, m sta fanta Prance in Polde Končan zagrozila, da bodo vozili za bališ treske. — Vendar ni bilo tako hudo; "bala" je Duša popolna ............... Marija Varhinja: v platno vezano............ .71 v usnje vezano ........... lil v fino usnje vezano..........L70 Rajski glasovi: v platno vezano .71 v fino platno vezano........ 1.10 v usnje vezano ............. 1.50 v fino usnje vezano ........ 1.70 Skrbi ta dušo: v platno vezano.......... JM v usnje vezano.............. 1.65 v fino usnje vezano ........ LSI Sveta Ura: fino v platno vezano, s debeli mi črkami ............... JO v usnje vezano ............1.60 ANGLEŠKI MOUTVENIKE: (ZA MLADINO.) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vexano rhild's Prayerbook: v belo kost vezano ...... Key of Heaven: > usnje vezano .......... Key of Heaven: v najfinejše usnje vezano (ZA ODRASLE.) Key of Ileaven: v fino usnje vezano ...... Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano ....... Ave Maria: v fino usnje vezano ........1.40 .SO 1.10 .70 1.20 L50 1.30 .30 s.oo JO 1.25 ne more z zadostno sigurnostjo n.i prišla nepoškodovana na cilj. Po-gotovifi nevarne grožnje. I škodovan je bil samo star moža- Sodni dvor je Janeza Krašiča kar- ki je France Končan neko-oprostO, češ. mož je v pijanosti |iiko opraskal. Da ni bilo hujše ne-nekaj klepetal, kaj ni natančno! sre5e> & zasluga orožnikov, ki jih dokazano Je nevestin oče pravočasno prosil j Po obravnavi sta se na predlog /a "asistenco ". V svoji onemogli | zagovornika nesrečni Amerikanec! Jezi Pa *ta Pri toJ PriIiki France in njegova ž«>n:i pobotala. Da bo in 1,01(10 Končan opsovala orožni-prijateljstvo bolj trajno, je stisni- ke s pristnimi in krepkimi barab la žena možu par kovačev v roko. skinii izrazi- ki iih iz ozirov na "bon ton" in javno moralo in mo- Posledice pijanosti. Lorenc Slapnik. po domače Mu-čeljnov, posestnika sin, je hud fant, posebno ako ga ima nekoliko v glavi. Malo preveč je pil tudi dne 18. maja na veselici požarne hrambe v Motniku in zato je prišlo, kakor je prišlo: Razgrajal je goče reproducirati. Eden obtožencev je tudi dokazal, da drži na vo-j jaško čast. zakaj nahrulil je orož-j nika z besedami: "Kaj boš ti! Ti j si bil infanterist, ko sem bil jazi cuksfirar!" Fantovska jeza jej vplivala tudi na Koncanovo Mic-' ko tako, da je postala korajžna in i je iztegnila svoj ženski jeziček ter! Poučne knjige: Abecednik slovenski s broSiran ...........V. . ., ingleško-alovenski slovar (Dr. Kern) .............. lnfrelJsK* služba aU nauk naj se k sv. maši streže .... >omači iivinozdravnik .......... Eva sestavljena plesa: Četvorka in beseda spisano in narisano.......S5 Govedoreja .................... .75 Jugoslavia, zemljepisni pregled .. L— Kubična knjiga ali hitri ratunar za trgovce z lesom.......... 1.00 Knjiga o lepem vedenja. Trdo v«and ................l.M Kako se postane ameriški državljan .................. .15 Knjiga o dostojnem vedenju .. JO Katekizem (veliki) .............M Kako postanemo stari- Vodilo i»o katerem se doseže najvišja starost ..................... J>0 Mlekarstvo s Črticami sa Hvi- norejo ................. Nemško angleški tolmai .... Največji spisovnik ljubavnih Nemščina brez učitelja — 1. del ...................... 2. del ...................... Pravila za oliko ................ PshiČne motnje na aikoholskl podlagi 1K»H s orožjem .............. JM Uve sliki n Njiva, Starka —« tMeSko) ....................J« Dolga roka ................jCO Devica Orleanska.............. Ja Duhovni Boj ................ JO Dedek je pravil. Marinka in škra- teljčki .........................4o Elizabeta ..........................jg vezano .............. l.M Karmen, trdo vezano ...........40 Kraljevič in berač...............25 Ljubice Habsburžanov ..........40 Predtržani, Presern in drugi svetniki v gramofon .............. .25 Povest ice, Kabindranath Tagore .. .30 Pet tednov v zrakoplova, trd. vem. 1J0 Pol litra Vipavca .............. JO Ptice selivke. (Kabindranath Tagore) — 1.00 Pred nevihto ................... J5 Pravljice in pripovedke za mladino. 1- zvezek ......................40 2. zvezek ...................... .40 Jndska knjižnica: 2. sv. Darovana. Zgodovinska povest ........................JO 3. sv. Jemai Zmagovat. — Med Plazovi.................... JO 4. sv. Malo življenje ........ .45 5. sv. Zadnja kmečka vojska .75 7. sv. PrifaajaČ .............. .60 9. zv. Kako sem se Jas likal, (Brencelj) ................... JO 10. EV. Kako sem so jas likal, (Brencelj) ................... .60 11. Ev. Kako sem so jaz likal, (Brencelj) ................... .60 2. zv. Iz dnevnika malega po- redneža. trdo vezano.......... .60 14. sv. Ljubljanske SUke. — < Brencelj) ....................60 6. sv. Juan Miseria. Povest la Španskega življenja .......... .60 6. sv. Ne v Ameriko. Po resničnih dogodkih .................60 Mali ljudje. Vsebuje 8 povesti. BroSlrano .................. .71 Trdo vezano ................ LM Mimo Življenja. (Ivan Cankar) JO Mrtvo mesto ...................70 Mrtvi Gostač ................. J5 Materina žrtev ................ JO lusettno ...................... .40 Mali Klatež .................. .70 MMIJji a3t Mirko Poštenjakov!* .......... JO .30 Marjetica .......................70 .71 .60 JO Mož z raztrgano dušo. Drama na J5 morju. (Meško) .......... _ Malenkosti. (Ivan Albreht) Moje življenje. (Ivan Cankar) n . ... . ...... _ _ ■•■»IJCI.JC, .»vini v uiib.ni-1 Praktični rafunar ali hitri račnnar .75 Mati Božja na Blejskem jezeru v gostilni, da so ga vrgli na ce-, ... , - . . . . . , . . . „ . . 'zinila par besed. s katerimi je pre- sto. bull ie nazaj. Pri tem je po- , ... ...... „ .. , ., . , . , koračna službujočim orožnikom I dolžni "respekt" in se s tem pre-' ! grešila zoper znani § 104 kaz. zak. i Hujše nesreče ni bilo. Tudi izid ; sedanje obravnave ni bil za troji-j co nobena nesreča, zakaj sodbo je j izpadla milo: France en teden lomil vrtna vrata. Aretiran je bil zaboden v nogo, tepen, da so ga vse kosti bolele. In sedaj se je zagovarjal radi pregreska po § 104, kaz. zak. : Očita se mu. da je raz-žalil orožnike, ukradel 1 kg sira in polomil vrtna vrata. Zagovor: "Mogoče je, da sem vpil: *Auf biks, Gabrovšek; sram te bodi; mene preganjaš. Motniea-nov pa ne!* — ko sem srečal orož-niško patruljo. Ne spominjam se. Bil sem do neza vednost i pijan. In kar se tiče sira, mi ga je stisnil meti prerivanjem v veži neznan človek v roko." Predsednik: ''Pred orožniki ste trdili, da ste sir ukradli, zagovarjali pa ste se s tem. da vas je n^ kdo zapeljal/' Obtoženec: "Ni res. Dost časa Km že na svet, pa še nism nkol ne ukradli! Nikdar nisem priznal o- I Polde pet dni. Mica Končanova pa 150 dinarjev globe. Ne govori v spanju. Dr. Robert Schaefer. učitelj n» neki zdravniški šoli je med spanjem večkrat govoril in tako so prišle njegovi ženi na uho različne skrivnosti in tajnosti njegovega srca. Zgodilo se je, da ga je nekega lepega dne povabil policijski uradnik na kriminalni urad. Tam je bila že njegova žena. ki sa je pustila aretirati radi biga-m i je. Gospa Cecilija M. Schaeffer rožnikom. Drugi dan sem bil ves je ogorčeno izjavila, da zahteva krvav in razbit/' Predsednik: "Kdo vas je?" Obtoženec: "Ne vem. Nekdo mi je pravil, da so me orožniki metali po cesti." Predsednik; "Zakaj ste pa vrata polomili?" Obtoženec: "Ne vem. Pijan sem bil." Dokazovanje. — Priča straž-mojster Gabrovšek: "Gostilničar me je prišel klicat. Poklical sem svojega "podložnega" in šla sva. Obtoženca sva pa srečala že na cesti. Nahrulil naju je z besedami: 'Anf biks, Gabrovšek, sram te bodi! Mene preganjaš. Motničanov pa ne.* Silovito je nasrtopal, zoper-stavil se je in zato sem ga zabodel, kakor je predpisano." Predsednik: "On trdi, da je bil do nezavesti pijan." ločitev od svojega moža. s katerim je poročena že dve leti 111 sicer radi tega. ker je večkrat nemirno spal in tudi v spanju govoril. Čnla ga je šepetati: "Shirley, ljubica moja!" To je napotilo častivredno Cecilijo, da je prebrskala kovčeke svojega moža in odkrila zanimive stvari, med rugim par ljubanih pisem, fotografijo in pa poročni list. ki dokazuje, da se jv 24. januarja t. 1. dr. Schaeffer poročil z neko Shilev Marchbleejevo. Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk .................. .35 Ročni slovensko-angleški in angleško slovenski slovar ...... Slovensko-anglečka slovnica, s slovarjem, trdo vezana ...... LM Slovenska slovnica za sredne šole, (Breznik) .................. 1.— Splošno knjigovodstvo, 1. in 2. del 1.25 Siovensko-itaijanski is Itaij.-slov. BlOTtf •••»•••••••••••••••rs«« Srbska začetnica za Slovence.....40 'lovensko-nemški in nemško-oloven- ski slovar................... M Slovenska Narodna mladina .... 1.— Spretna kuharica. (Broširano) .. 1.10 Spretna kuharica. (Trdo vezana) . 1.45 Slovenska kuharica. Z mnogimi slikami v besedilu, vsebuje 668 strani, trdo v platno vezana 5.— Umni čebelar....................1.— Umni kmetovalec ali splošni poduk, kako obdelovati in izboljšati polje .30 • oSilna knjiiiem .............. JBO Veliki slovenski spisovnlk rasnih raznih pisca, trdo vesano 1.50 Veliki vsevedež ..............''5, .80 Zgodovina Srbov. Hrvatov la Slo- 1.— .25 .40 .15 sveask svesek k • • ■ S« ALI VESTE, — da je zadel pred kratkim izhajati v New Yc^ku juf-ostovsJuOii. mof^bčnik Kolo. kojega vsebina je posvečena u-metnosti, leposlovju in petju? Ali veste. da Je turški tobak najbolj slaven tobak na svetu in da vsebujejo Helmar TnrSke cigarete 100% Hsti turški to- Razne povesti in romani: Amerika in Amerikancl. Popis slovenskih naselbin v Ameriki— Knjiga vsebuje 608 strani, v platno vezana............... 3.— Andrej Hofer .............. M Seneška vedeievalka M Pelgrajskl Biser ..........- J8 Bedakova izpoved...............US0 teli rojaki, trdo vesano lM Balkanska Turika vojska Jt Burska vojska.................. .40 Bilke. (Marija Kmetova) ....... .25 f wetke ••••••••••••oooo s« s s JK Črna smrt. (Meško) .............70 Črni panter .................... .65 ftganofva osveta ......................JM N-as Jo slato .....................JM Čarovnica starega grada ........ 25 Mladim srrem. Zhirka povesti za slovensko mldaino ........... J25 Notarjev nos, humoreska........35 .80 Naša Vas. 1. del vsebuje 14 po-povesti. (NovaCan) BroSirano .................... 1.00 Nato Vas. 2. del vsebuje 0 povesti BroSlrano .................... l.M Na Indijskih otokih .......... M Naseljenci .................... jm Novele in črtice................. .90 Na Preriji .................. Naša leta ......................45 Nihilist .......................m Narodne pripovedke za mladino: 3. zvezek .....................35 4. zvezek .....................40 Na krvavih Poljanah. Trpljenje ln strahote z bojnih pohodov bivie-ga slovenskea polka .......... L50 Narodna biblioteka: Berač. — Elizbetha. angleška kraljica .......................... .35 Emanuel, lovčev sin. — Berač .. .35 Svitoslav...................... .35 SpLsJe «35 Krvna osveta.................. ^5 General Lavdon................70 Napoleon L....................L— Babica ........................ 1.20 Nesrečniea .................... .70 V gorskem zakotju ............ .35 Za kruhom.................... .35 Žalost in veselje .............. 1.— Z ognjem in mečem............4.— Grška Mytologija. 2 knjigi .... 1.40 Kranjske čebelice, poezije...... .35 )biski- (Cankar). Broširano.....1.— Trdo vezano................ 1.40 >b 50 letnici Dr. Janeza E '•vesti ee, Vsebuje S povesti ........ M Pasti in zanke. Kriminalni roman .35 Pariški zlatar .................. ^5 Pod krivo jelko. Povest iz Časov Ro- kovnjačev na Kranjskem .... ,5C Poslednji Mehikanec ............ .30 Vavljiee E Majar .......... M Povesti slovenskemn ljudstva t pouk Id sabsvs ............. JS Pot sa razpotjem. Trdo vezano.. L20 Poiigalee ••••»...,.............. .25 J65 Praprečanovo sgodhe .... Patrim. povesti ls irske dobe JnnaSko JO Pegan in Lambergar ............ Revolucija na Potrugalskeas..... Binaldo Rinaldini............... Robinzon ...................... Slovenski šaljivec ................ Slovanska knjižnica. Zbrani spi-spisi, vsebuje 10 povesti .... Suneški invalid ................ Skozi širno Indijo .............. Sanjska knjiga, velika Arabska .. Sanjska knjiga, nova velika ____ Sanjska knjiga, srednja ........ Strelec ....... Strahote vojne ................ Stezosledec ..................... Sveta Gennvcfa................. Strup iz Judeje................. Sisto Šesto, povest Iz Abrucev .. '-veta noč *...»«..•••**»•....• Stri povesti: Nagla beseda; Tujče-va osceta; Gospod Grahar; List Papirja ...................... Stric tomova koča .............. Sin medvedjega lovca. Totopisni roman ........................ Sveta Notburga ................ Spisi Krištofa Šmida .......... .70 M .50 .65 .40 .35 JI 1.50 .90 .35 JO .r»o .75 .30 JSC M .80 .35 .35 Spilmanove pripovedke: 1. zv. Maron, krčanski deček Is Libanona .................. JU 2. zv. Marijina otroka, povest ls .... kavkašklh gora ...........- .25 4. zv. Praški judek ............ JZ5 5. zv. Tri Indijanske povesti ......30 —. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest is Japonskega .... JO 10. zv. Zveti sin. Povest Iz rvlade Akbarja Velikega ............ 25 11. zv. Rdeča in bela vrtnica, po-vest 12. zv. Korejska brata. Črtica is misjonov v Koreji ............JO 13. zv. Boj in zmaga, povest .... 30 14. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest ls sgodovlno kanadske .................... JO 5. sv. Angelj softnjev. Braziljska povest ........••...••....... JE5 16. sv. ZlatokopL Povest...... JO 17. zv. Prvič med Indijanci ali v sinja t Nikaragno ........ JO 38. sv. Preganjanje Indijskih mis- jonarjev .................... JO 9. zv. Mlada mornarja. Povest JO Turki pred Dunajem............ .60 Trenutki oddiha .............. JO Vrtnar. Rabindranat Tagore, trdo vezano ........................ .60 Volk spokornik in druge povesti za mladino ....................L00 Valentin Vodnika izbrani spisi .. .30 Zgodba Napoleonovega huzarja. —■ Trdo vezano................ 1.80 Zadni dnevi nesrečnega kralja JO Zadna pravda ................ JO Zmaj iz Bosne...................80 Zlatarjevo Zlato .............. 1.00 Zločin in kazen. 2 knjige. 1. in 2. del. Trdo vezano ............3.— Za miljoni, trdo Rezano...........65 Ženini naše Koprnele............35 Zmote in konec gospodične Pavle .35 trfrka slovenskih p*vssti: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo .. .35 2. zv. Hudo brezdno ............ J5 3. zv. Vesele povesti. ...........35 4. zv. Povesti in slike .......... J5 5. zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji kruh ................ Jft Zbrani spisi za mladino. (Gangl): X. zv., trdo vezano. Vsebuje 11 POVMti ........ .-. ..«'*.»••«•• ** JO 2. zv., trdo vezano. Pripovedk« ln pesmi ...................... JO 3. sv., trdo vezano. Vsebuje 12 po- 4. zv., trdo vezano. Vsebuje 8 po-▼4*1 ...................... Jt 5. sv., trdo vesano. Vinski brat 6. zv., trdo vezano. Vsebuje 10 povesti Ct« ...... *...«....... JO Umetniške knjige s sikami za mladino: Pepelka; pravljica ■ sllksmi LM Rdeča kapica; pravljica ■ Bitka- lili ••••ooaoo l.M SnegnUčlea; pravljica o sttkaml 1.00 TfcnoUOMt pravljica ■ slikani L00 'njite sa l^hffl slikar ........ n w wm • < SHke ls pravtjlo .70 njige sa sHkaoje Joplsah na » barnufl^ln nrvodil •»•»•••scats«« (KrajU vrte« IN Za kratek čas 1.20 Zartad sa trota ............ ijo Razglednice: Zabavne. Različne, ducat................JS§ Vorške. lUsHfno, ducat .. JI ^dOtaMfiMk ducat •.. h raznih slovenskih krajev, ducat .40 VoMStesno po J8 Narsfca noto, ducat .......Jt possmevno po ..........— J6 rimilnskl pozdravi, ducat............Jt . poaamesna po.............06 I O • O O O O 4 .50 J5 .30 .30 JO JO .60 .40 ■ ~ Jt Jt Jt Jt rt v. v , . . bak? Z veseljem boste začeli kaditi tur- Gabrov«*: "N-e m Pijanost m ^^ >olina Solz. S enodejanke: Dva svetova, dediščina, trpini .... Ltt hnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih Jt Cyrano de Bergerae. Heorifna komedija v 5. dejanjih. Trdo vez. L70 Če sta dva. Šala v enem dejanju .35 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v 4. dejanjih .......... Krivoprisežnik. Narodna Igra s petjem v 3. dejanjih .......... Pogodba. Burka s petjem v dveh dejanjih .................... Ob vojski. Igrokaz v Štirih slikah Za križ in svobodo. Igrokaz v 4. dejanjih .................... Starinarica, Veseloigra v 1 deja- janju ........................ Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanjih ....................... Vse naše. Burka enodejanka .... Tončkove sanje na Miklavžev veter. Mladinska Igra 1 petjem v S dejanjih ............ Iblrka ljudskih Iger. . snopič. Mlin pod semljo. Sv. Neža, Sanje ................ . snopič. Na Betlehemskem poljanah, Kazen ne Izostane, Očetova kletev, Čašiea kave ____ 2. snopi«. Izgubljen sin, V ječi, pastlrici In kralji, Ljudmila, — PlanSarlca .................. Jf 3. snopič. Vestaika, Smrt Marijo Device, Marijin otrok ...... J« 4. snopič. JunaSk* deklica. Sv. BoStjan, Materin bfagotfov .. 5. snopič. Turki pred DnnaJeaL Fabjola In Neža ........ 8. in 19. snopič. Pijavka, Skr}v«a zaklad. Rešitelj, Kmet avtomat; Dekla Božja; Junaiko Blejke .................... j| 0 snopič. Sv. Jnst; Ljubezen Marijinega otroka .............. J« Pesmi in poezije: Godec; poleg .narodnih pravljic o Vrbskem jezera. (A. Fun tek) Trdo vezano................. MoJe obzorje. Eng. GangeL Poezije Trdo vezano ................ ijfj Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in drugih pesmi ............... taiade In romance. (A. Aškerc) Trdo vezano ................ Broširano .................. .73 esmi. (Simon Jenko) ........... Pesmi Ivan Zormana. Originalne slovensko pesmi In pro-vodi znanih slovenskih pesmi v angleščini..............l.u 'liollcr- Pesmi za mladost .... JO lovensua Narodna lirika. Poedjo JO Sto ugank. (Oton Zupančič). —« ................... JO Zvončki. Zbirka Pesnij za slovensko mladino. Trdo vezano.....90 Pesmi z notami: Ameriška slovenska lira Koncertne pesmi za moške ln meša- ne zbore......................... Gorski odmevi. (Laharnar.) Zbirka moških zborov ln čvetero spevov. L svezek ............... 2. zvezek ........................ Narodne vojaške. (Ferjančič) .... Jf Narodne pesmL (Marolt) ....... j§ Naši himni; Lepa naša domovina; Bože pravde. (Marolt) jj Narodne pesmi Žirovnik ..............................JO **............................ 3. sv. ......................... J0 Narodne himne in domorodne pesmi, Marolt ................ j® Slavček. Zbirka Soških pesmi.....'25 Pesmarica Glazbene Matice, za štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših pesmi s notami____3.00 Pomladanski odmevi. Pesmi sa so-ran, alt ln bas L svezek................... .45 's svezek .................... .46 Planinke. (Laharnar.) Pesmi sa spran, alt, tenor ln bas: 1- svezek .................. .40 svezek ..................... .40 En starček je živel. Za bas solo in mož k i zbor .................40 Dve pesmi. 1. Zapoj mi pesem dekle. 2. Škrjančku. (Prelovec).. JO 16 Jugoslovanskih narodnih pesmi za moški in mešani zbor. —s (Adamič) 1. In 2. del ...... .50 Jaz bi rad rdečih rož. (Prelovec) .15 Vojaške narodne mbL (Kosi) .. JO Orlovske himne. (Vodoplvee) ... Ltt Lira, srednoSolska pesmarica"! L svezek .................. LJ| a. svezek .................... 1.21 Priložnostne pesmi sa izven cerkvene in društvene slavnostl —< #(13 meganih in 3 moški zbori) Lit Nočne pesmi. (Adamič) LM KupletL (Gmm) — 1. Kranjske šege ln navade____ JI 2. Učeni Mihec; Blabi časi .... JI 3. Nezadovoljne«; To saieo uSlt-kaml ........................ J| Slovenski akordi. (Adamič) Zbirko 22 meiaalh ln moSklh sbo-rovl IVWSC • m • 0-0 ••••«•••••«•••'•• Meiani ta moKk% sbori. (Alja«) « 1 svesek: Domovini: Nevesti; N« zveni ml; Naia zvasda; Ujetega ptiča tožba; SočL .........^^ 2. zvezek: Pri slbelkl; CeVkvi'4■ Ne tožim; Oj planine; Oj s Bogom d planinski svet; Solskodomski mladini; Na bregu............ 3. zvezek: Psnlm 118; Ti veselo poj; Na dan; Divna no«....... 4. svezek: Ujetega ptiči* tožb*; Za kipi duša; Dneva nam pripelji iar; Pri pogrebu...............m 6. zvezek: Job; V mraku; JJneva ram prpelJI žar; Z vencem tam ovenčam slavo; Triglav........... 8. zvezek: Opomin k veselju; Svata noč; Stražniki; Hvalite Gospoda ; Občutki; Geslo.............40 7. zvezek: Slaveček; Zaostali ptič; Domorodna iskrica; Pri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .M 8. zvezek: TI osrečiti jo hoti (močan zb.) : TI osrečit Ijo hoti (m« fikl zb.) ; Prijatelj ln senca (moški zb.) ; Prijatelj ln senca .............. 12 Panjre Linfnia. Tantum Ergo Ge- nitorri. (Foerster) ............ Srce Jezusovo. Za tenor, bas, sopran. alt..................... Pet Božičnih. (A. Crnmi ........ .30 Srce Jezusovo. '-1 pe-mi na fast Srcu Jezusovem. (F. Kimovee) Slava nebeške kraljice. L'f) Marijinih pesmi za mešani zbor. — Sopran, alt, tenor, bas ................ Hvalite gospoda v njegovih svetnikih. 20 jK-smi na čast svetnikom. (Premrl) ..................... 10 obhajilnih in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu, ((inira) ........ Missa in honorem Sanctae Caoli-liae. (Foerster) ............ .50 .50 .50 .50 .40 J5% .30 .50 .40 .40 .35 Note za citre: Buri pridejo, koračnica ..... Slovenski citrar (Wilfan) , Safaran. Ruska pesem. — (Wilfan) ........... .5§ .35 JS .25 Note za tamburice: Slovenske narodne pesmi za tambu- raSki zbor ln petje. (Bajik) .. Ut Bom Sel na planince. Pod puri slov. nar. pesmi. (Bajuk) .... LtO Na Gorenskem je fletno. (BaJuk) LOP Note za gosli: Narodni zaklad. Zbirka držsvnlh himen ln slovenskih narodnih pesmi Note za klavir: Narodni zaklad. Zbirka slovenskih narodnih pesmi ...............90 Ob morski obali. Valček. (Jaki) .40 Pripoznanje. Polka mazurka. — (Jaki) ....................... Srčno veselje. Polka franc. — (Jaki) .................... .41 Vesela plesalka. Polka mazurka. (Jaki) ....................... Ljubavno blebetanje. Polka mazur. (Jaki) .....................4f Kot nekdaj v maju. Valček. — (Jaki) ..................... .45 Veseli bratec. Koračnica. (Pahor) .45 Zmiraj zvesta, polka, (Jaki).....40 Našim rojakom. Koračnica. (Jaki) 2>® Primorski odmevi. Fantazija. — (Breznik).................... jjf Orel. Koračnica. (Jaki)......... JSS Buri pridejo. Koračnica. — (J. Skorpik) ............... J8 Bratje i Slovensci smo. Koračnica. (Premrl)................... .25 Mabel. Intermezzo. (Aletter)..... JO At a Penguins Picnie. Intermezzo. ( Alletter).................. JSŠ Fahnenwacht Koračnica. (Jaki) JO Zemljevidi: jo j» Združenih driav, veliki......... Zdruienih driav. Mali____- Nova Evropa M Zemljevid: Alabama. Ariransao. Arlssea, Colorado. Kansas, Kentucky ta Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana. Mississippi, Washington, Wyoming, ' vsaki po .... Jt% jemijtvldl: Illinois, Penasylvanla, Mhmi so ta, Michigaa, ^Tlseonsta. Weal Virginia, Ohio, New York — vsaki po...................... n Velika stenska mapa Biisp« .. t.OC VsroSOon prilotttt dnu, bodisi v gotovini, BKonoj O5 der ali poHna «namk» po 1 ali 2 centa. Co poOj^a ffolo-Ttao, rakom&JHraJta "GLAS TN ARODAw (Slovenlc Publlshfns Company) • New York Ha naročajte knjig, k&tarfk ni v cenik«. i Knjiga poiSJamo poitein« proste OliAS NARODA, 26. AUG. 1984. isarna. Spisal F. S. Finžgur. WILLIAM K. VANDERBILT V VLOGI MORNARIŠKEGA KAPITANA | še jezdil na dedovem ko-'<4 Precej" in izgine. In ko se ta • je (u ;.reko m;j»- 4'precej" vleče v večancst, uri eu_, ve razgovarjal z očaki- da. da začneš obupan ponavljali: me je vselej skrivnostno '4Da bi i ril pač vediio tam gon*i o, kadarkoli sem slišal ostal — in čed-o očetovo pase-l..." zvonom besedo kainetf-' Ali se drugim godi drugače? Le i j a. daljna, pravljična de- poglejte jih na ulici. kjer so mapd-|je bila. Toda ded je umrl, si: Xaina Kosil se obota . ;'n :o. prcdr.o liajpo^ur.i.. sem, da mi ni biia zlepa kdo bos, nejši prime za kljuko... «edemlet<*n deček sem sea3 na ro_ Tn če sedim v pisarni... Na kljuke seženj doJpro hodin<>.ie spodnji1 či se vesela vrzel pri delu. V dn-1 hlače in za>lu/.:l deset krajcarjev ši se porodi sobična misel. Iz mi-' (en lcrajoir je bil /n *-tav_ sli (osnujem stavek, ki bi utegnili ho, en krajcar za sukanec), krave hiti branja vreden. Naenkrat: — som pasel tako zvesto, da kljub t-ok tok 'ol'! X pisalni!vV sode č!o-l strmmam in nevihtam nis^ni iz- vek. ki mi popiše čevlje svoje ha-gubii niti najbojj nebogljenega te- hiee, našteje vso žlahto pet ko-' livka^ m vendar so zavrgrli vse te lenov nazaj, ohere ljudi, ki jih nd-' mojo ta'l<*nte in me šiloma opravila ,:-'em nikoli videli in jiih nikoli a Sodim, da so kar nič ne motim, če sem l. jra prepričanja. da je od-toda pojrv i kal soviafitva do "pi_ sarne'\ Ivo pa na svetu življenje tako ure jem o, da se ti vselej bom. m nazadnje pove, da bi bilo je bil ves vesel moje male za-zelo koristno zanj. če bi se mu s drege ob tem nasprotju med oble-podpisom zlagal na zlagano iz- ko in obrazom. , —----—nf---~-'v- ' » OV % i v H u JII Ml H f ac II L>rm I~Čl-\ pričevalo. Ko se ga odkrižaš, ni ne "Obiskat sem Vas prišel. Ali me|ra Landru, ki je pred dvema le- nala po pismu. Drugi dan pa sen-salnčne misli in ni lepega stavka ne poznate?" In tedaj so mu za. toma vzdignila toliko prahu. Kljub dobila pismo, v katerem je bila i-n/i +( pa razbohotila ona mladostna kal zamrze v trnjpvo rožo. Po praviei. Lo pomislite, če ni res. Ako imam pribit,>lja, ki p-a na ulici pozdravljam: "Živio. bratec!" p« ta bratec sedi v p>anrw n moram do rnjega si <*ot vo desetkrat po aiepot.rebrneni odrgnem podplate pred vrati in ves plah stopim do njegove mize. In če v pisarni ne sedi "bratec", ampak višjih pisma rjo v kdo, ki ima v rekah hlebec, ki se mu pravi oblast in po mili voljd reže fxl tega hleba liil je raztrgan; od hlač mu ie vi- njate hiše mojega očeta, ko ste eno izmed enajstih žrtev Landru-sela široka zaplata. Z roko se j e službovala pri nas — v naši žup- opiral na palico, prelomljeni prekii "'J1? podobno. I "Tega sin da ste Vi? Ni mogo- je vršil mer njima, kakor ;<^an _______________ ..i. . _______11 a nrm in nro^Tmiln I "" P'" novmar.pi, po rojstvu pa sem Pariza nka z ^le-liilmontanta. Včasih sem bila korist ka v "Opera Oomique" ... in sem ena izmed Landrujevih žrtev! Vajen sem vsakovrstnih presenečenj. ob teh besedah pa me je je vstrp v tako pi>amo ruarav-inost muka. Ponižen pri.«?to.pi5 <]0 vrat. Potrkaš. Odznotraj se ra.rle-umeli. 91 tj-i li namiffne. da bo treba ncč:krt\ li poJa«;*:. Prc^e. reš vozni ml na steni, študiraš kljuko«, kamor bi ol>es>il klobuk, nato ponudiš sIiilhi cigareto, ne zi usmtl.ien ja. ampak Bog ve. iz kak-srhe zahrbtne ini-li — znotraj po. ponvtr m smeli — ti glodaš na uro, pa nikolli ne \-uliš. koliko da prav za prav kaže — nato pnihiti ob-laKtnik burno iz pisarne, za tvoj ponižna poki on ti vrne suhi. uradni lokavosti, a zae.no so se te oči po- ŽENSKE AG-ITATORICE tatintam suhe iglice od vrese. me je VSOga presunilo. j ^ na{ja]jeva]a "Kaj mi boste povedali. prijaJ "Seda* me poznate. Z očd Vam _ da ^ D()1?0 ^ te3j? ' sem ga ogovori m se mu berem. se pf>mi51jala govoriti. Lani sem čudil. Duh. ki je napoM vso so.' poanam Vas. toda verja- S(i odlo-il;1 ol)VCstiti najvigje?a bo. je razodeval, da prenočuje mem Vam. Zato prav takoj pišem(državnega pravdnika. napisala Bog zna kje v stelji. mon-da v lile- očetu, da Vam..." j scm vso svojQ st0rij0 ;n jQ ncsIa vu. Ko je sedel, si je popravil SllkJ "Očetu ne boiste pisali!" me je v jUstieno palačo. V zadnjem tre-nijai in ga -skušal zapeti prav pod n ^djo. da se ^em prav za prav smo še. Ja* sem b*1^0 Llzb°De V ^^ijo. V Pa-- ,r . • , Iriz sem dospela v juniju. Julija prvi. Medlo se pommjam, da sem , , , . , . . , . . v i sem dala v neki dnevnik sledečo bil prvi dve leti bogee nase druJ . £ ^ . __ . „ . , « * ,.„ lanonso; "Occasion. Kupim jedil- zine. Ko sem do dobro shodili, so me - - , ^ ... ^ |nieo v renesančnem slogu Brž stansi vmemirjeni opaz^afli. Oce(Sem do(b0a ^^ R ^ kom je grbamcil celo, ko sem tekal po Leon GuiUe+ _ to ^ bil eden sobi. Z materjo sta se spogledova-j raed LandriljevihL psevdonimov _ la: jaz sem namreč šepai, česar v ka4eri mi piše takole. se sam nisem zavedal. Stari® so1 ((T i ,-» i n. ~ ^ , , . . ' Imam. kar bi vas morda za- eakah očetov pogled je po«tajal( dovolji]o PrinesLtp s ^ . 7(XK) cezdalje bdlj mrk. materino oko je frankov, da si preva 0„ledat zrlo plaho vame. |ko omarQ k županu v x Sta^ Nek^a dne pa so me mviii v ljam vam Ba razpoIago svoj. av, ognnjalkjo, posadili mia boleselj m.to »» Ue odpeljali v bolnico. Bridko sem j Tako nekako se je glasilo nje-jokal, ko smo se ločili. Takrat «em' 0 pisTno. Se sedaj vidim pred zadntfie jokal v ži^j^njn. Od toge seboj njegovo drobno pisavo. To- (Nad«Ij«Tui|t na 6. strani.) označena neka hiša kot kraj sestanka. kamor sem tudi odšla. Sprejel me je mlad mož — Charles Landru? — ki se mi je zdel v silni zadregi. V hiši ni bilo drugega pohištva kakor navaden kuhinjski štedilnik in omara. Začudila sem se. mladi mož pa mi jt-n.?neaje dejal: "Jaz se ne spoznani na te posle. ker sc običajno peča z njimi !c oče". Na te besede sem odšla. Shranila pa sem Gnilletovo pismo, ki sem ga pozneje poslala nekemu prijatelju v Braziliji, in se je iz gubilo. — Dobro. Toda Landru je dopisoval glasom sodnih aktov z 293 ženskami in . . . — Vem. V njegovem dnevniku pa je ime "Bresil" napisano pod letnikom 1915 takoj začetku seznama. In leta 1915 sva si m id ve dopisovala. Moji starši in A\si znanci v Parizu pa so me splošno nazivali "Brazalijanko". A to še ni vse: tudi "izginila" sem. — Da. Po smrti mojega očeta.1 ki je umrl med vojno, je liotar. ki mu je bila poverjena izvršitev oporoke, določil nekega namestnika. ki podpisal namesto mene listine, ker sem takrat bila odsotna iz Francije, brez podpisa pa bi se oporoka ne mogla izvesti. Morda ni 'bilo prav in zakonito, a baš vsled tega je nastala govorica, da sem izginila. In ko sem se leta 1919 sredi Landrujeve aft?-re vrnila v Pariz, da uredim svoje zadeve in prodam pohištvo svo je ga pariškega stanovanja, sem z grozo znaznala. da je policija ugotovila, da odgovarja Landru-jevi označbi "Bresil" neka dama Laborde-Lrime, ki je morda tudi izginila, bi je bila leta 1915 v zvezah z Landrujem — ker sem to vendar bila jaz in nikdo drug. — Toda ... — Več ne morem povedati. Nt-vem, kako so se vršila sodna po-izaedovnja. Nekaterih stvari še do danes niso razjasnili, ne? Ena izmed teh je moje dozdevno izginotje. Da se lahko prepričate o istinosti mojih navedb, sem vam povedala svoje ime in sedanji naslov. Ko sem spoznala Landruja, sem stanovala v Rue de la Chine. Sicer pa vas tudi pooblaščam, da obvestite odvetnika de Moro. Giafferri. Tako "L,Oeuvre". Koliko je resnice na tem in kako se utegn« stvar razvita, seveda še ne moremo presoditi. Vsekakor pa onim porotnakom ki so sodili in obsodili Landruja, te dni ni bas prijetno pri srcu . . . Kako se snažijo lakasti čevlji. Ako so umazani, jih osnaži najprej z mlekom, potem pa še vlažne namaži z nasoljeno prašičjo mastjo ali nesoljenim surovini maslom. Tudi Če niso umazani, j*. dobro, da jih" od časa do časa zdrgneš z mastjo. Nikdar na z <*■-ljem, ker olje napravi usnje trdo. Kašelj pomirjajoča pijača. Dobro stolei 2 dkg lan enega semena in skuhaj v tri desetine litra vode. Ta pijača lajša kašelj in dobro vpl va, če te boli v prsih. Konserviranje sadja. Neredkokrat s prigodi pridelovalcem sadja in povrtnin. da se ;:m j kvari mnogo pridelanega blaga, ker jim ni mogoče, da bi preobilico v sveži obliki uporabili sprlti doma, prodati pa je tudi ne morejo. V krajih, kjer je udomačeno konserviranje za domačo uporabo, . Medtem švrklaj v lončku žlico moke, en četrt litra dobre kisle smetane in dodaj praženju, malo še pokuhaj, o kisa j po svojem okusu teh prideni precej dobro sesekljanega zelenega koperca. Ali pa: Olupi komareo, zribaj na listke in osoli. V kožico deni 2 žlici masti, košček sladkorja, ko požene rmene pene, dodaj 2 žlici moke in pol žlice drobno zrezane čebule. Ko je prežganje svetlormeno, o>-mi kumare, jih daj v kožico, pri-daj malo kisa in juhe. Ko žo nekaj časa vro, prideni 2 žlici kisle smetane in malo stolčenega popra. Naj še malo prevre, pa je gotovo. Namesto sladkorja in popra, daš lahko kaj zrn kumne in 2 zrni dobo sesek a ne ga česna. ni bilo mogoče primerno obrniti 7J„,„., . .. ,--- v pri(, Zdravniki pravajo, da preoblože- O T • , - nost 2 delom. napornost dela Sedaj, ko je raznega sadja m ; in skrM povzročajo sIabo zelenjave v obilju, je naloga na-! zdravje ših gospodinj, da skrbijo za čase. ko teh dobrot ni dobit ti, ali pa Ie za neprimerno visoko ceno. Zdravniška veda ima sedaj zdravilo, ki dela čudeže v takih slučajih. Ce trdno nc spite. Ce ste nervozni in Pripravljali je kompotov sokov I izrnu0r'ni v jutro, po jo It e k lekarnarju T . . . „ 'i1 kupite to novo zdmviio. Nuga-Tone. rudili se boste, kako hitro/učiitfiuje. Xuga-Tone daje poživljajoč spanec mo-rne, umirjene živce, dober tek, fino prebavo. redno delovanje /iroba in voljo ... , . , za del°- To novo zdravilo, Xuf?a-Tone, de- \OCiO m jesih: vse tO bi moralo lu čudeže pri prebavi, zaprtju, itd. o- jtrpite na eni ali drugi teh bolezni, je j vaša dr Ižnost, da pa poskusite, kakor to I delajo tisoči drugi vsak mesec. Jzdeloval-vni,^,^ 4 i ci Xuga-Tone tako dobro vedo kaj isto Seveda zahteva ta posel mnogo stori v takih slučajih, da primorajo vse brige in vztrajnosti ter tudi pri_ !,tkamarje isto jamčiti in vam vrniti de- I nar, ako niste zadovoljni. Je lahko za mernega znanja sicer so tu in tamjvživati in za približno *t oo dobite reio- OO"-reški neizoo-ibni Rri'/n^stT :11lm«cCno zalosro. Priporočano, jamčeno in P»ffiea>Ki JiLizogioni. i5riznosti m na prodaj v VSnh dobrih lekarnah Adv t želejev, marmalad. sušenja sadja, vkuhavanje sočivja. vlaganje kumaric in druge zelenjave v slano biti sedaj na dnevnem redu skrbnem gospodinjstvu. ALI VESTE, — da je slavna povest 'Tansan' * prevedena v slovenski jezik in da sedaj izhaja v ljubljanskem časopisu- «Narodni dnevnik"? Ali veste, da vam dafo navadne cigarete količino, d očim vam dajo Helmar turške cigarete ka* kovost? Milijoni kadilcev so začeli ka- da nekag v njegovem pismu se mi • -j <> ... , ... _ auujoni sauiiwv so zaceit ica- je zdelo sumljivo, slutila sem,, da ditt turiW totak - Ze mor« Utt mok. Pri vsaki priliki — če Vam je treba poslati v staro domovino bodisi v DoUarjih, Dinarjih ali Lirah, — če potrebujete nasvete za potovanje v domovino in nazaj v Ameriko, — če hočete rešiti kako zadevo v starem kraju, uložiti ali dvigniti denar, ali — če se odločite Vaše prihranke tukaj obrestonosno naložiti, bodite svesti, da Vas bo domača Banka in ljudje, kateri poznajo Vaše potrebe bolje po-služili, kakor stranski; iz tega lahko posnamete, da se zamorefte v vseh takih prilikah zaupno obrniti na — Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. ANTHONY BIRK HIŠNI IN SOBNI SLIKAR IN DEKORATOR Prevzamem vsako v to stroko spadajoče delo. ROJAKI, PREDXO ODDASTE DRUGEMU NAROČILO, VPRAŠAJTE MENE ZA CENO. 359 Grove Street Ridgewood, Brooklyn, N. Y. Telephone: Evergreen 5506 DR. LORENZ 642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA- EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK iPECIJALiaT MOŠKIH BOLEZNI. Mej« stroka j« zdravljenj* akutnih In kroničnih bolaanl. Jaz aam f zdravim nad 25 let ter imam skuinje v vseh boleznih ^^ - ••ovjnako, zato voa morem popolnoma razumeti In spoznati bolezni, da vae ozdravim in vrnem moč In zdravje. 8kozl 23 let aem pridobil posebno ekuinjo pri ozdravljenju molkih bolezni. Zato e* moreta popolnoma »nest! na mene. moja akrb pa Je. da vae popolnoma eedra-vlm. Ne odlaiejts, ampak pridite eimproj*. laz ozdravim zastrupljeno kri. mazulje in lie* po telesu, bolezni v prtu. tS-padanja las, bolečina v kosteh, staro rane, oslabelost, živčne in bolezni v mehurju, ledicah, jetrah, želodcu, rmenieo, revmatizem, katar, zlato Slio.naduhaitd. Uradna ura: V ponedeljek, sredo la petek od 9. dopoldne do S. popoldne; ▼ torek, Četrtek 1» sobota od S. dopoldne do t. svefier; v la prunlklb od lt. dopoldne do t. popoldne. MORSKI JASTREB. SpiMl Refati B»b*tini, — Z* G. N. priredil a. F. GLAS NABODA, 26. ATJG. 192«. Pisarna. (Nadaljebanje.) — Kar sem pretrpela jaz, je le malenkostna stvar, — je rekla in njen glas je bil čudovito miren in trden — Ali nisem rekla, da so Uodoi pii in i junaški ljudje Celo njih ženske so imele v svojih srcih nekaj moškega duha. Ne pomiluj me, Lionel, kajti mojega trpljenja bo kmalu konec. Nasmehnila se je zagonetno, z onim tajinstvenimi izrazom kot ga vidimo na obrazu mučenika, ko se bliža usodepolni trenutek. — Kako! — je rekel on. nekoliko presenečen. — Kako.' — je odvrnila ona. — Ali sc nam ne odpira vedno pot, da \ržemo vstran breme življenja, če j>ostane pretežko za nas — težje kol je volja božja, da ga nosimof Njegov edini odgovor je bil vzdihljaj. Nič drugega ni delat kot vzdihoval v vseh teh urah, ki sta jih preživela skupaj, odkar so ju privedli z zajete španske karake. Prišli so sužnji, noseč štiri velikanske plamenice, katere so utak-mli v posebne železne cevi, pritrjene na zidove. Plamenice so osvetlile teraso z rdečkasto lučjo. Sužnji so odšli, in naenkrat, v črnem žrelu vrat, med obema Nubijeema, se je prikazala tretja, nenaznanjena postava, iiii je Sakr-el-Bar. Obstal je za trenutek na mestu, ošabno in njegov obraz je bil brez izraza. Nato pa Je stopil počasi naprej. Oblečen je bil v kratek, bel kaftan, in ki mu je segal do kolen, nosil je zlat pas, ki je blestel v svitu plamenie in na glavi je imel bel turban, okrašen z veliko zapono, posejano z dragimi kameni. Poinignil je obema Nubijeema in izginila sta molče ter ga pu-fc stila samega z jetnikoma. Priklonil se je Iiozamundi. — To, gospodična. — je rekel, — bo vaše kraljestvo od sedaj naprtj in vseld tega bom postopal z vami bolj kot z ženo in ne kot s titinjo. Mohamedanskim ženam je namreč določen prostor na strehi. Upam, da vam bo stanovanje poAŠeči. Lionel je zrl nanj prepadlega obraza, kajti slaba vest mu je rekla. da se mora bati najhujšega. Domišljija mu je slikala tLsoč strašnih used in pričelo se mu je vrteti v glavi od strahu, lial se je tega svojega pol-brata, ki ga ni niti pogledal. Rozamunda pa se je visoko vzravnala in čeprav je bilo njeno lice bledo, je bilo vendar mirno kot njegovo lastno. Prša so se ji dvigala in padala, kar je značilo njeno razburjenost, a njen pogled je bil zanicevalen in izzivalen, njen glas miren, ko je odgovorila z naslednjim vprašanjem: — Kakšne namene imate z menoj ? — Namene? — je rekel on ter se zagonetno nasmehnil. Čeprav je demneval da jo sovraži ter je sklenil žaliti, puiiXati in streti jo. je vendar moral občudovati njenega junaškega duha v tako strašni uri. Izza griča je medtem prikukala luna. — Ni vaša stvar vprašati za moje namene, — je odvrnil. _ P.il je nekoč čas Rozamunda, ko niste imeli na celem svetu nobenega bolj vernega in udanega sužnja kot sem bi ljaz. Vi sami ste s svojo brez-srčnostjo svojim pomanjkanjem vere, stria zlate okove tega suženjstva. Težje vam bo streti okove, v katere vas hočem okovati sedaj. Rozamunda se je zaničljivo nasmehnila. Sekr-el-Bar pa je stopil bližje. — Vi ste moja sužnja, ali razumete? Kupljena na trgu, kot se kupi mulo, kozo ali kamelo. Moja last ste. duševno in telesno. Lahko vas rlorabira in uničim, kot se mi poljubi. 1 .Stopila je korak nazaj vspričo mrkega sovraštva katero so razodevale njegove besede. _ — Vi živina, — je vzkliknila. — Sedaj razumete vezi, katere sta si sama naložila v zameno za vezi, katere je uničila vaša nečimurnost. — Naj vam Bog odpusti. — je vzdihnila. — Hvala vam za to prošnjo. — je odvrnil. — Tudi vi ste potrebna odpuščanja. Iz ozadja je prišel tedaj vzdih, napol zadušen. Bil je Lionelov. Sakr el Bar se je počasi obrnil. Nekaj trenutekov je molče motril dečka, a se nato zasmejal. — Ka, moj nekdanji bratec. Čeden dečko, kot živi Bog v nebesih. kaj ne? Poglejte ga. Rozamuda. Poglejte, kako junaški nosi nesrečo ta steber moštva, na katerega bi se opirala. Le poglejte ga, tega mojega dragega bratca. Pod bičem tega prezirlivega jezika se je pojavil v Lionelu srd, čeprav ga je preje navdajal le strah. — Vi niste inoj brat, — je odvrnil odločno. — Vaša mati je bila vlačjga, ki je izdala mojega očeta. Sakr-cI-Bar se je stresel za trenutek, kot zadet od močnega udarca. Vendar pa se je obvladal. — Naj pride ime moje matere še enkrat na tvoj gnili jezik in dal ga bom izruvati s koreninami vred. Njen spomin, hvala Bogu, stoji visoko nad žaijenji take golazni kot si ti. Kljub temu, pa glej, da ne boš govoril o edini ženski, koje ime spoštujem. Tedaj pa je skočil Lionel proti njemu, z razprostrtimi prsti, da ga prime za goltanec. Sakr-cl-Bar pa ga je prijel z eno roko ter ga pritisnil na kolena. — Kaj ne, močan sem? — se je rogal. — Ali se morda čudiš? — Pomisli, da sem bil celih šest brezkončnih mesecev priklenjen k veslu galere in razumel boš, da je to izpremenilo moje telo v železo, a me obenem oropalo duie. Pahnil ga je od sebe, da je priletel v rožni grm in ograjo, ob kateri je rastel. — Ali poznaš grozote veslaške klopi? Sedeti dan za dnevom, noč za nočjo, priklenjen nag k veslu, sredi smradu in odpadkov tovarišev v nesreči, nepočesan, neumit, razven od dežja, pečen od solnca. poln ran, bičan vsakih par minut od valpeta? — Ali spoznavaš vse to? — je ponovil ter pričel rjoveti. _ Spoznal boš. Grozote, katere si pripravil meni, boš užival sam, dokler ne umrješ. Umolknil je, a Lionel se ni poslužil prilike, ki se mu je nudila. Pogum ga je prav tako hitro zapustil kot se je bil preje nenadno pojavil v njom. — Predno pa greš, je še nekaj drugega, — je zopet pričel Sa.kr-el Bar, — stvar, radi katere sem te dal danes zvečer privesti semkaj. — Nisi se zadovoljil s tem da me izročiš vsemu temu. nisi bil zadovoljen s tem, da si me označil morilcem, uničil moje dobro ime. pobasal mojo imovino ter me poslal na pot pogubljenja, pač pa si prevzel tudi mesto v lažnjivem srcu te ženske, katero sem nekoč ljubil. (Nadaljevanje s 5. strani.) bi me bilo konec, da ni prihajala j Tedaj sem počasi, kakor bi iz-k postelji usmij jerakav ki sem jo pulil prav iz dna srca, šepetaj« od_ imel za amgela, Vse druge sem sov- govoril: ražil. Tudi zdravnike, ki so se u-1 "Oče mi je rekel, da sem kirev-kvarjali z mo»jo niago in me mučila. 1 ja!'' Njo sem pa ljubil. Prihajala je ko. I Babica je stisnila ustnice, stis-maj vsak drugi dam. Tesnek obrazek kala moijc roke, oči so zaplatvale in ji je medici pd Širokim, belim po- se skalile, dokler se nista utrnila kriv a Lom. Same oči, velli'ke, .sinje iz njih dve težki soizi. In v teh či sSo jk> bile. Iui v očeh je gcrela dveh solzah sem bral iin razumel, ljubezen, ki sem jo tako grozno po- kar sem že davno občutil v srcu: grešal. Dane« vem, da je bila je-j "Radko, krivica se ti godi." tiona, Bog ve, kdaj je že ugasnila, j Kolikokrat sem še sanjjal o teh Kljub vsemu je bil tudi bolnice dveh solzah! konec in spet smo pridrdali s ko-j Babica me je prijela caato za iesJjem domov. Ne verjamete, ka- roko itn me odved&a v svojo sobo. ko sem se postaral. Pet let mi je Iz kuhinje mi je namosila prigrabilo tedaj; pa bi jih ne bilo pet- kov iin slaščic, najst zadosti za moje srce. j Ko so jo prišli klicat, naj gre h "Skaži se Ln hodi," mi je velel gostom, je odločno, skoro osorno odgovorila: 4'Ne grem." Ko sem se naveličal jesti, me je ROYAL MAIL Naravnost v Cherbourg in Hamburg. PRIPRAVNE ZVEZE Z JUGOSLAVIJO. Privatne kabine — Isborna brana. Uljudna postrežba. ORCA ........ 30 avg,, 4 akt. OHIO......... 6 sept.. 8 o k t. ORBITA......20. sept., 5. nov. Za Informacije vpraSajte svojega lokalnega agenta ali pa THE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO. Sanderson &, Son, Inc. Agents 26 Broadway_New York City oce. Sprehodil sem se po izbi. Starejša sestra se mi je zaimiejala, mlaj- Dal sem mu naglo orne krone. Videl sem ga, kako se je poganjal po cesti in hitel reševat zaklad. Ko je zazvonilo poldne, je prišel znojen in položil uhane predme. "Tukaj so!" ''Ne maram." 4'Spravite jih! Revščina je po-tepuhinja. Ne zaupam si. Toda — pridem panje!" Tedaj so se mu oči zablšskafle, vzravnal se je iin zagrozil: "Verujlte mi, da se vrnem kot ' gospod, atli pa umrjem. Tedaj Vam plačam obresti in obračunam z Kretanje parnikov - Shipping News šo je mati tesneje streaiila na prsi, posadila k sebi in mi pravica joče se je obnnil stran, sedel za pravljice. Tudi sveto pismo mi jo j tK'c't. avgusta: Columbus, Cherbourg In Bremen; Saa land. Cherbourg M. avgusta: Homeric. Cherbourg: Veen<3am. Boa-logne; Orca. Cherbourg: Muenchen, Cherbourg ln Bremen; Albert Cherbourg I. septembra: La Savole, Havre. ' a. septembra: Resolute. Cherbourg In Hamburg:— Arabic. Cherbourg; Canopic, Cherbourg; America, Genoa. S. septembra: Berengaria. Cherbourg. 4. eeptembra: Belgenland. Cherbourg; Geo. Washington. Cherbourg; Westphalia v Cherbourg In Hamburg; Bremen v Cherbourg ln Bremen. 9. septembra: Leviathan. Cherbourg; Majestic, Cherbourg; Rochambeau, Havre; Ohio. Cherbourg in Hamburg; New Amsterdam. Boulogne; Martha Washington Tret. 9. septembra: Pres. Roosevelt. Cherbourg; Stuttgart. Cherbourg in Bremen. 10. .septembra: Paris, Havre; Mauretnia. Cherbourg: Conte Rosbo, Genoa. II. septembra: Lapland. Cherbourg; Luetzow. Cherbourg in Bremen; ilinnekuhda. Cherbourg. 13. septembra: Olympic, Cherbourg; America CI bourg in Bremen; Suffren, Ha« r>eutschland. Cherbourg In Hambj Ryndam, Boulogne; Colombo, Genoi1 16. septembra: Reliance. Cherbourg; Sierra Vent Bremen. 17. septembra: Aquitania, Cherbourg: France, Ha^ 18. septembra: Mongolia, Cherbourg; Wuertemb^ Cherbourg in Hamburg. 19. septembra: Giulio Cesare, Genoa. 20. septembra: Homeric, Cherbourg; Columbus. CI bourg in Bremen: Cleveland, CherboJ ln Hamburg; Orbita, Cherbourg; Ifot-terdam, Boulogne. 23. septembra: Pittsburgh Cherbourg; York, Cherbourg in Bremen. 24. septembra: Berengaria, Cherbourg; Chicago, Havre; Dulllo, Genoa, 25. septembra: Zeeland, Cherbourg. 27. septembra: Leviathan. Cherbourg; Majestic, Cherbourg: Lafayette. Havre; Mount Clay. Hamburg: Muenchen, Bremen; Volen-dam. Boulogne: Conte Verde, Genoa. 30. septembra: Resolute, Hamburg. 1. oktobra: Paris. Havre; Mauretanla, Cherbourg. prikodsW-i Napoleonova korespondenca. Nad vse dragocenosti zgodovinski- akti bodo te dni v Brnu Izročeni vedi. Gre za Napoleonova pisma, ki so bila preko sto let z vso skrbnostjo čuvana kot rod- binski zaklad. Povzročitelj tesra dragocenega zgodovinskega ma-terijala je bil vojvoda Hugo Bernard Bassanoi, zaupnik, državni tajnik in minister Napoleona. Vojvoda Bassano je kot Napoleo- rr, , . , „ ^ . , ,. ^ ova. ac sc :±vu*lj JLJUOeZmVOl Toda srce je občutiti o obe besedi, ^ ^ ^ , . . , ...... , ' pogledala. Vse moje hre enc.rne ki sta se zapieib kot dva trna v se ^ ^ v ^ >samo ^ , m dušo m jih mhee m vec> izruval. ' sam sMep. Proč ^ dQma, sel iz hiše. ! __„.. -Pokora," je za godrnjal oče in', Ucd Sem da ^ ^ In Danes razumem očetov napuh ^ ^ ^ Cetrte reaike bolje kot babičšrto vero. Zakaj ve- Kar n^odkčnejše izpriče- _ __________^ _ ^^^ ro sem skoro vsa zapravil. Edino ^ z-0dttl0' da se Je nov zunanji minister leta 1812 na Boga še verujem, pa je tudi ta JT™ ^t3 ala 1D slava je.shranil v Vilni v 15 zabojih važne vera bržkone malo prida. Zakaj sla nAmrec fari 0 Ali te_| Napoleonove državne in privatne njena kal poganja iz maščevalno-^ Sem Se Mkrk(nil Odločil, dokumente. Od tedaj so vse te li- sti: "Udari jih, krivčnike!" taka !e Za ^^ tečaj' da bi mo" stin^ ^"e in kljub vsemu iska-je moja molitev. ^ Cimprej °d doma- & nJu ni bilo mogoče najti. Po Bolje pa razumem .očetov na- * ^ ^ Vztra- I»adcu Napoleona je bil več časa v ih. Veljak je bil', bahač. Njtegovi ^ P'° dveh ^ sem v Avstri-»i zaPrt» toda njegovo do- mji _ n« j bol ji, njegova goved SV(?t* stojanstvo je bilo strogo varova- -najbolj rejena, nijegova listnica,1 . Vse prekva,n^e ijl Pretakanje ljudistev koncem vojske me je kakor blazina, njegiova politika — edino prava, njegova vera — za *pIavil° v domovino. Tu pa sem ogledalo: nebe« je nosil na Telovo. zboiel in do ^nan-ja po_ Zato vem, če bi bil njegov prvo- rat>il VSe priJiraJlke' ki niso bili rojenec, kakor si ga je želel, bi bil In **** — capin." bogep v hiši; tako pa je bil djru- Radko .se jte bnidko zasmej&l. 4'Niste!" Skomizgrl je z rameni. "Nalašč tako pravite." "Prijatelj, to ni res!" "Dajte mi še eno cigareto in ne gace. Že v prvi razred me je postal oče v mestne šole. Ni strpel, da bi mu očital bajtar: "Kaj tvioiji konji, kaj tvoja goved in še trebušna lhrtmioa po vrhu — kraljevega sima pr^PiraJva ** imaš!" | 4Sprejmite malo pomoč." ^sM1' Vem, da bi mu v vsej vaisli tj "IlTsla! Nočem." bil nihče predobii te sirovosti. A^ Pomnite Zveličarjeve besede, ki tak je bil oče. To pa sem spoznal ste ^ Pre3le imenovali: Da se na tale način. (razodenejo božja dela nad njim... Če bi vendar očetu pisal "Ne smete! — Ha!" — planil je Ko sem se vrniti m,a počitnice, so neke nedelje prfčakovali gostov iz mesta. Vse je bilo razburjeno zaradi priprav na sdjajnd »prejem. Otro ke so nas preobleki v najlepša oblačila, Oče je postajala pri oknu in gledal na eeste. "Že gredo," je vzkliknil, po nosen ma svoje goste. kvišku — <4se že razodevajo! Naša hi£a propada in se ruši _ Z logom!" Začel sem hoditi po sobi gor in dol. Vsega me je prevzela ta povest. Za tekaj čaisa zopet potrka. Rad- j n°. Potomci njegovega drugega sina so se naselili na Moravskem m tako so prišla Napoleonova p?-sma v Brno. Zapuščina vojvode Bassano je nad vse bogata. Obsega 217 pisem Napoleona vojvodu Bassano od katerih je 87 pisanih lastnoročno, 13 pa lastnoročno podpisanih. Dalje je v zbirki 182 lastnoročno pisanih pisem Napoleona na razne državnike in vladarje. Večina teh pisem izhaja iz leta 1812. Arhrv obsega nadalje celo vrsto pisem vladarjev in državnikov na Napoleona in sicer 5 pisem carj-a Aleksadra, 13 kralja Jerome-a, 8 kralja Friedricha Wilhelma, 15 sicilskega kralpa Joahima Napo leona, 2 danskega kralja, 9 posebno dragocenih pisem avstrijskega cesarja Franca. 16 pisem Napoleonove sestre-ljubljenke Pavline, 2 cesarice Marije Luize in 4 pisma Leticije, matere Napoleona, ki je preživela skoraj vse svoje otroke. Dalje presega arhiv nič manj kot 592 pisem in poročil Napoleo Mati je še emkrat popravila prt r.e očd. na mizi, oče se je ozrl po nas —| Spogledala sva se in spoznala otroci. Njegov pogled je obtičal -ja jo on mislil name in jaz na.nj mrko na meni. | "Ne zamemte, če sem se vrnil. "Ti, krevlja, pa v*® m, se ne Tamle na mostu ob ranit ah sem ko se je \Tmil. Imel je vse objoka. novih ministrov in bojnih poročil generalov, na katerih je vse pol- prikaži!" Starejša sestra se je za/smejala besedi ^krevljja", mlajša je vta- obvisel in nisem vedel, ali bi za-vrikal a£Li bi se razjokal. Nisem za vriskal, jokal pa sem. Znkaj, Vi krnila prstek v usta in se snakiemJne limite, čemu sem prišel k Vam! V Jugoslavijo Vi lahko obiščete svojo domovino za eno leto. in če je potrebno, obisk za nadaljnili Sest meseeev pmlaljšate. Vprašajte na bližnjem uradu 1'nited States Lines ali pa svojega lokalnega i>otuiSkega agenta za vse podrobnosti. Istočasno pre išči te pretlnosti potovanja na United States I»nes parnikih : Čiste, udobne kabine, dobra hrana, razveseljiva služba, veliki krovi, godbeni koncerti. UNITED STATES LINES 45 Broadway. New York City ali vpraSajte vašega lokalnega agenta Managing Operators for UNITED STATES SHIPPING BOARD SLOVENSKI KONTRAKTOR — s»e prporoča rojakom v Miners Mills, Hanover. Luzerne, Duryea In Forest City. Pa. za napravo novih hiš in popravila. — Pišite na — RUDOLF MIHELICH 64 Mines Rd.t Miners Mills. Pa. Bel phone: 6318 R. W. B. mSUUCH iltyF •rf*Naravnost v Jugoslavijo ^ Martha Washington — 6. sept.; 23. okt, Presidente Wilson — 10. okt.; 29. nov, V Dubrovnik ali Trst. Žel^znlna v notranjost zmerna. Nobenih vizejev. VpraSajte pri bližnjem agentu ali pri PrtEU-S BROS. * CO- 2 W«t St- N. Y. Rad bi izvedel za naslov rojakov LOUIS ŠNAJDER, FRANK HVALA in ALBIN PAULIN, ki se nahajajo nekje v Stari Mehiki. Če kdo ve kaj o njih, naj mi poroča, ali pa naj se sami oglasijo, ker poročati jim imam nekaj zelo važnega. Louis Pierce, Jr. Prospect llights, Canon City, Colo. (3x 23. 2-",, 26.) Rada bi izvedela za naslov PAVLETA PERENIČ, Ornačav iz Sevcev pri &t. Petru na Krasu. Prosim cenjene rojake, ako kateri ve za njegov naslov naj nama blagovoli sporočati, ali pa če sam čita, naj se nama takoj oglasi. — Frank in Kristina Baša, 218—57. St., Pittsburgh, Pa._(2x 26, 27) Kje je moj brat JOHN FAJDIGA, doma iz Zaloga, štv. 31 pri Postojni. Že celih 15 let ni glasu o njem. Pro«im onega, ki kaj ve o njem, da mi poroča. — Alojz Fajdiga, Gorenje, štv. 811, P. Sesana, Venetia Ghilia. Italy. žila z jok. Mati je pogledafla o-četa, g. ni si upala ziniti besedice. Jaz pa sem odkrevljal v kuhinjo. Tam so švigale defkle sem ter tja. Vsem in vsaki sem bil na poti. Stisnil sem se k babici, ki je sključena v kotu pletla nogavico. Bled sem moral biti iti ves pre-paden. Zakaj prestrezala se me je. Spustila je pletenje v naročje, prijela me za tresoče se roke in me vprašala: Iz same objesti sem se prJšel nor-čevaiti iz Vais in iz Vaše pridige, ki sem jo za gotovo pričakoval — od duhovnika. Opustite md!" '' Razumem Vas, prijatel j !' * Gledal me je z vprašajoieimi očmi, nafto segel v žep in mi pokazal listek. "Č no Napoleonovih pripomb. K vsem tem listinam pride še 1738 pol in posameznih listov v 18 us-njatih mapah. Na teh papirjih so beležke Napoleona o najrazličnejših dogodkih v letih 1811—1813. S tem pa še ni rodbinski zaklad izčrpan. V arhivu se nahaja še ze- lo važna korespondenca vojvode Bassano, ki šteje nič manj kot 881 pisem. Dalje popis njegovih razgovorov z ministrom Metterni-ehoan, poleg tega preko tisoč načrtov lastnih pisem in končno na 3851 kvart listih spomini vojvode, o katerih je dejal Fain: "Ka < , , ,. J ^ , , . I Bassano, bodo t« -zavzeli vzgodo- f ogledal sem lustok — iz zastav-.1 - - XT , , , 6 iavn.iee « vmi Napoleonove dobe prvo mo- "nu I sto". Ob zadnji stiski sem zastavil) Ves ta dragocen zgodovinski materijal bo te-dni predan današnjemu najznamenitejšemu raziskovalcu Napoleonove dobe profesorju Klrcheisenu in gotovo je, da Rar^ko, za božo voljo ,kaj fi^ahične uhane, ki mi ja je dala | na smrtni postelji za spomin. TeKa Vam TYTA1 mam XT' _ je T . _____ __ Gledal sem ji nem v njene dob. ga ^am prej nisem povedati. Niso re, rjave oči. ve kaj vredni — a zame so - ji,, _ ui gVWf«V JC, ua Radko, moj lonbi, povej!" Jzaklad. To sta isti dve sfa-jmi scil- bo šefe z uporabo tega materijala In še bolj gorko ml je stisnila — Bnaj»t je ura — ob dva.1 doba vel&ega Napoleona prav roke. -- ^mapwih wipadeJo:" |raziskana. Kje so moji stariši KRISTJAN in MARIJA CIGOJ, doma iz Ma-lovš pri Gorici. Oglasijo naj se svoji hčeri tja, kjer so me pustili pred enim letom. Zakaj me niste pustili v starem kraju pri moji stari materi? Jaz sem bolna. — Doroti Cigoj, 819—23. Ave., Melrose Park, 111. (2x 26, 27.) POZOR SLOVENKE v starosti od 30 do 45 let, katera želi postati svobodna gospodinja na farmi, naj bo samica ali vdova z enim otrokom. Za nadaljna pojasnila pišite na: John Rudolph. R. R. 1, Box 123, Deer-brook, Wis. JAVNA ZAHVALA Frank Sakser State Bank, New York, N. Y. S tem Vama naznanjam, da je moj sin dospel sem 19. avgusta zvečer. Tem potom se Vam lepo zahvalim za točno postrežbo, ker je jako dobro potoval. Jaz bi vsakemu rojaku priporočal potovati z Vašim posredovanjem. Toliko v naznanje. S spoštovanjem Frank Mohar, Leadville, Colo. Kje se nahaja JOHN KLEMEN-ČIČ, doma iz Vrhulj, fara Sv. Duh pri Krškem. Poročati mu imam več važnega iz starega kraja, zato prosim da se oglasi, ali pa ee kdo ve za njegov naslov, da mi ga poroča. / Matt Šinkovec, Box 126, Nettleton, Pa. Kako se potuje v stari kraj in nazaj ¥ Ameriko. K DOB jm «am«njctn potovati w stari kraj, je potrebno, da J4 natančno poučen o potnih listih, prt« Uagl in drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih samorem« dati Tsled oaSe dolgoletne Izkušnja, Vam bcnlo gotovo v feorlut; tudi prt« poročamo vedno le prvovrstne par nlke, ki Imajo kabine tudi ▼ IIL rta-redu. Glasom nove naselniške postave, kl ie stopila v veljavo s 1. julijem 1924, fiamorejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja Izdaja generalni na-selni.ški komisar v Washington, D.O. Prošnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Yorku pred od-potovanjem, ter se pošlje prosilcu v stari kraj glasom najnovejše odredbe Kako dobiti svojce is star«* ga kraja. Kdor želi dobiti sorodnika ali svojca Iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripuščenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev. Prodajamo vozne liste za vse proge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati. Frank Sakser State BanK 82 Cortlandt St., K*w York Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava "Glas Naroda" Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "G las Naroda". t' i ■■ .■ ••... J