Številka 285
TRST, v torek 15. oktobra 1907
Tečaj XXXII.
mw izhaja Vsaki d ah *mm
tudi ob BtdelJ&h in praznikih ob 5., ob poiedoljklh ob f. zjutraj Pos&altne številke so prodajajo po 3 avi., (6 stotink) t mnafik tefeakarn&h t Trsta in okoKcš, Ljubljani, Gorice, Sranja, it Pttru, Sežani, Nabrežini, ftr. Luciji, Tolminu,
Ajd»r*#ini. Postojni, Dornborg«, Solkanu itd. CE1TE •GLASOV se računajo po vrstak (liroke 73 mm, visoke 21/, mm); za trgovinske in obrtoe oglaao po 20 stotink; za otmmni. zahvale, poslanice, ogkuo denarnih zavodov po SO stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrat 20 K, vsaka na-u al j na vesta K 2. Mali oglasi po 3 8tot beseda, najmanj pa 18 stol. — Oglase sprejema „Inaoratni oddelek uprave Ldinosu". — Plačuje se izključno le upravi Edinosti1*.
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč T
NABOfimA ZVAdA
sa vte lete 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece C K —, na naročbe brez doposlano naročnine, se uprava ne ozira.
lančiiaa la lidcllsto ixdu}e JSdliasti* itui: ceioletso 15-20, pol ieu 2-«©
Vsi dopisi naj se po&iljajo na uredništvo lista. Nefrankovana
pisma so ne sprejemajo ln rokopiai se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO : nI. Glorjfio Galattt 18 (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost14. — Natisnila tiskarna konzorcija
lista »Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. 18. — Poštno-hranilnlčnl račun št. 841*052.
—	Talafon it«v. 1167	-,.
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK".
BRZOJAVNE VESTI.
Zdravje cesarjevo.
DUNAJ 14. „Korr. |*Wilhelm" poroča: Tekom današnjega dneva je bilo stanje cesarjevo vrlo ugodno. Opoludnese je temperatura malo zvišala, vendar je popoludne brez zdravil zopet padla na normalno višino. Cesar je obedoval z apetitom. Zato je bilo popoldne todi njegovo razpoloženje vrlo dobro ter je vsprejei višega dvornika kneza Montenuovo, ki mu je dije časa poročal, JPri viziti ob 7. ari zvečer so zdravniki konstatovali, da nima oesar več mrzlice in da je njegovo stanje povoljno. Katar jo bil sicer še vedno stacijo-nareo, ne da bi se ps. razširjal. j/Tudi kašljal je cesar popoludne manje in ne tako pogo-stoma. Subjektivno in t objektivno stanje je torej vrlo povoljnG« &Vsa ugodne znamenja kaiejo, da se je z današnjim dnem pričelo zdravje postopno boljšati.
DUNAJ 14. Poročilo nekaterih jutranjih listov, da je cesar včeraj vsprejei v avdijenci ministra za vnanje stvari barona Aehrenthala, ne odgovarja dejstvom, ker ne sme cesar vsled zapovedi zdravnikov razun njegove bližnje okolice vsprejeti nikogar.
MADRID 14. „Correspondencia" poroča: Potovanie kraljeve dvojice v Avstrijo je ko-nečno odgodjeno. Kralj in kraljica se koncem tega meseca podasta v Anglije. Španski poslanik na Dunaju je dobil nalog, da ta sklep priobči s pri9ta7kom, da pride kraljeva dvojica na Dunaj na povratku iz Londona, ako se zboljša zdravje cesarjevo.
Župan umrl na potovanju.
DUNAJ 14. Na železniški postaji :je umrl župan iz Marijinih varov, odvetnik Dieti, ki je dospel iz Marijinih varov. Dieti je bil star 50 let.
Pogajanja s Srbijo.
DUN.-iJ 14. Dne 24. t. m. se prično zopet pogajanja za sklep trgovinske potgodbe s Srbijo.
Proračun za 1908.
DUNAJ 14. Dne 23. t. m. se bo vršila na Dtnaju ministerska konferenca, ki določi skupni proračun za 1906.
ŽelezniSka nesreča.
BUDIMPEŠTA 14. V stvari železniške nesreče blizo Francovega kolodvora sta bih danes aretovani dve osebi. Strojevodja tovornega vlaka je bil aretiran, ker se je konsta-tovalo, da ni pazil na signal, da vstavi vlak. in da se sploh ni orientiral, ako je bil dan kak signal.
Shodi starčevičancev.
ZAGREB 14. (Ogr. biro). Včeraj so priredili Starčevičanci več shodov na deželi. V Ludini je prišlo včeraj predpoiudne do hudih spopadov med njimi in pristaši hrvatske stranke prava, pri čemer je bilo s kamenjem ranjeno več oseb. Posredovalo je orož-ništvo ter zopet napravilo mir. Na nekem popoludanskem shodu je voditelj Starčevičan-cev, dr. Josip Frank, med drugim rekel, da mora ljudstvo vstrajat: v boju za državno svobodo in samostojnost Hrvatske. Na podlagi sedanje nagodbe ne moremo osnovati nikake vladne stranke. Važnost Hrvatske se pokaže še močneje. Nagodba med Avstrijo im Ogrsko ni odstranila krize in ni ojačila duaizma. V resnici delujejo nasprotne moči dalje in se pripravljajo na boj. Naša stranka ne more opustiti svojega programa za samostojnost in svobodo Hrvatske.
Protestni shod vseučiliščnikov v Belemgradu.
BELIGRAD 14. Včeraj popoldne se je vršil tukaj protestni sbod vseučiliščnikov proti postopanju policije dne 29. semptembra nasproti obem Novakovičem.
Ogrska magnataka zbornica.
BUDIMPEŠTA 14. Megnatska zbornica je imela opoludne kratko sejo, na kateri je bilo brez debate rešenih več poročil gospodarskega in finančnega odseka.
Srbska ikupidina.
BELIGRAD 14. Danes s« je zopet sestala skupščina.
Maroko.
t. 1. je trdil dr. Kukovec na volilnem shoda v Mestinju, da delo * dosedanjih zastopnikov štajerskih Slovencev ni piškavega oreha vredno". Dr. Dečko je bil po prejšnjih trditvah dra. Kukovca najboljši štajersko-slovenski zastopnik, v Mestinju je vrgel dr. Kukovec tudi dru. Dečku „piškav oreh" v glavo. Zdaj pa slavi bivši poslanec štajerskih Slovencev,
PARIZ 14. „Journal* poroča iz Tan- Miha Vošnjak, katerega delo 7. aprila ni bilo gerja: Sovražne patrulje so se prikazale 12 piškavega oreha vredno^ svojo sedemdeset
km od Casablanke, umikajo se pa, čim zagledajo razgledne oddelke.
Herve.
GRLEANS 14. Na nekem shodu je imel Herve govor, v katerem je branil svoje nauke. Shod je vsprejei resolucijo, v kateri je protestiral proti aretovaaju antimilitaristov in proti obeedbi dr. Liebknechta.
Požar v bolnišnici
PARIZ 14. Krilo bolnišnice v Lensu je v oinoli noči pogorelo. Požar je nastal v sobi nekega blaznega rudarja, katerega truplo so našli poogleno.
Francozka vojna ladja ponesrečila.
PARIZ 14. „Echo de Pariš" poroča, da je križar „D? Entrecasteaux" v vodovju med -Hongay-em (Zadnja Indija) in Honkongom zadel na skalovje in se močno poškodoval.
teljev štajerskih Slovence?. Pa že 7. aprila obali. Zdi se, da je ta kavarna italijanska.
- * • ■ " -	—"---^ govorilo se je v kavarni skoro izključno
hrvatski. Soditi po tem, sloni italijanstvo Zadra na precej šibkih nogah.
Parnik je dal znamenje za odhod in trebalo je vstopiti.
Goličava dalmatinske obali in otokov na-pravlja na človeka vrlo žalosten utis. In zdi se, da bi na mestu teh kamenitih goličav bili lahko že davno lepi zeleni gozdiči, da bi se le bili merodajni krogi resno pobrigali za to. Tu so sicer gotove komisije, a kaj te komisije delajo, in kaj so storile ?
Te komisije bi bile same v največji zadregi, ako bi, hotele dokazati to. Parnik je krenil proti Šibeniku. Ta vožnja v šibeniski morski zaliv je v resnici zelo zanimiva, vendar moj namen ni opisovanje zemlje, marveč opisovanje Jjudi v razmerju k družbi. Jaz želim opisati politiške, kulturne in socijalne prilike naroda po svojih lastnih neposrednih uti-sih, ozirajoči se pri tem na zemljo in naravo le toliko, kolikor je to neobhodno potrebno. Zato prehajam tudi preko Šibeniškega zaliva na dnevni red. Parnik je stal tudi tu eno
letnico in glasilo dra. Kukovca, „Nar. list", mu posvečuje članek poln hvale.
Tako je vodstvo druge stranke, ki vsled tega izgublja zaupanje naroda, v kolikor sam misli.
Kaj torej ? Pravo^ bi pač bilo edino le, da "bi se Slovenci na Štajerskem zopet združili in da bi mladi gospodje, ki želijo priti njim na čelo ali pa že menijo, da so pravi njim voditelji, poslušali svete izskušenih starejših rodoljubov. Menda bi bilo za sedaj možno združiti zopet vsaj razsodne posvetuj ake med štajerskimi Slovenci v skupno delovanje. Duhovniki bodo še nekaj časa hodili
vasi — žalibog jih tu pa tam kratkovidni posvetni narodnjaki posnemajo — pridejo bolj
Ladija, ki so jo začasno popravili, se v krat-1 in bolj ob upliv med narodom, v katerega
'prihaja od Nemcev in nemškutarjev vedno več nevere in potem utegnejo razvideti, da so s sedanjim delovanjem mnogo škodovali narodu, največ pa — krščanstvu !!
PODLISTEK.
kem času povrne na francozko.
Turški poslanik ponesrečil.
LONDON 14. Turški poslanik si je zdrobil jabolko na kolenu. Morali ga bodo operirati.
Rusija.
Kolera v Kijevu.
PETROGRAD 14. Listi poročajo iz Kijeva, da je bilo doslej 120 slučajev ko'ere, od teh lf> smrtnih.
Kuga.
TAŠKEND 14. Od 2. do 21. septembra je v vasi Asbaš blizo Kašarja na meji Semi-recenka umrlo za kugo 44 oseb.
S Štajerske.
Slovenci v Celju so prišli v 'žalostne razmero. Vse med njimi je razcepljeno. Nobenega priznanega voditelja nimajo. Od starih jih je nekaj onemoglo, drugim so g r a j & 1 c i ogrenili delovanje. Skupnega nastopa proti sovražnikom ni pri celjskih Slovencih več, ampak sami sebe razjedava j o. Stranka „Slov. Gospodarja" pobija vse razveo svojih glavarjev, celo svoje lastne privržence. „SI. Gosp." je 20. septembra t. 1. čisto splošno očital celjskim Slovencem, torej tudi duhovnikom in teh zvestim pokornikom, da ne storijo za mesto nič. Zdaj so se neki duhovniki v pridigah spravili Črez celjsko slovensko gimnazijo, in govore, da se tam učenci učijo krivoverstva! In vendar sta med profesorji slovenske gimnazije vzorna katolika, Cestnik in Fon, ustanovitelja in ravnatelja celjske katoliške posojilnice. Posebno prof. veroznanstva Cestnik bi moral z vso vnemo nastopati proti „krivoverstva", ako kdo zastruplja ž njim mladeniče od 10—16 let. Vidi se iz razpora med celjskimi duhovniki samimi, kako daleč ]e prišla politika „Slovenca" in „Gospodarja", ki vse razdira, celo svojo lastno stranko. S tem kaže stranka teh listov, da ni sposobna za vodstvo.
Proti stranki „Slovenca" in „Slov. Gospodarja" nastopa „Narodna stranka". Načelnik njen je odvetniški kandidat ar. Kukovec. Ta je pred osnovo svoje stranke povdarjal ob vsaki priliki, da so „prvaki" s profesorjema Fonom in Cestnikom dra. Dečka politično ubili, ki je po besedah dra. Kukovca edini kaj veljal od vodi-
svojo pot. Ko se pa jim začnejo podirati m-o, Izstopil sem ter si oglegal mesto v bli-posojilniee, ki jih snujejo zdaj skoro v vsaki j žjni pristanišča. Cul sem večinoma italijansko .	»t. ^ — i— i——govorico. Vstopil sem v gostilno, v bližini
pristanišča, kjer se je govorilo po večini italijansko. Ko bi torej sodil po tem hipnem utisu, smatral bi Šibenik za italijansko mesto. In tako se ustvarjajo dostikrat po takih ali sličnih slučajih in momentannih utisili povsem krive sodbe.
Ona mlajša dama je tu izstopila; zato pa sta vBtopila dva nova potnika. Nemški turist z Dunaja in židovski agent iz Budimpešte. Prvi ni govoril drugo nego nemški, a drugi je govoril izvrstno hrvatski ter izjavil tekom potovanja, da je :7više Hrvat nego Madjar". Pogovor je nanesel na pusto in skalnato obrežje ter žalostni utis, ki ga na-pravlja ta puščoba.
Nemec je bil takoj pri roki s svojo logiko : „Ti ljudje so preleni, da bi obdelovali zemljo !"
Žid je Nemca preje zavrnil, nego sem prišel jaz do besede, da povem Nemcu, kar mu gre.
Kako lahko je kak narod obsojati. A treba poznati razmere, v katerih narod živi, in ki provzročajo narodov položaj. Narod v Dalmaciji je vlada povsem zanemarila, vlada ni nič storila za zboljšanje zemlje in narodovega položaja in vlada je kriva, če se nahajata zemlja in narod v slabem položaju.	(Pride še).
NA BALKANU
Piše S ki talec. Ob dalmatinski obali.
Bil je krasen dan, ko smo se približevali na parniku ogrsko-hrvatske parobrodne družbe dalmatinski obali. Sedel sem na krovu, srkajoč va-se hladni morski zrak. Bil je krasen dan. No, meni ni bilo za lepoto narave. Zamišljen sam v sebe premišljeval sem o dogodkih, ki jim je bilo priča to moije v minulosti, premišljeval sem o mukah, katerih je bil deležen tu bivajoči narod v minulosti, premišljeval njegovo tužno zgodovino, pisano največ s solzami in krvjo. Le malo je svetlih momentov v zgodovini, ko so posamični deli naroda za nekaj časa svobodno dihali, da so pozneje tem bridkeje občutili jarem tlačanstva in robstva. In danes ? Je-li danes ta narod svoboden? Doklej bo trajalo to?
Na krovu 2. razreda sta sedeli poleg mene dve dami, ki sta se pogovarjali o toaletah. Pri tem je vodila glavno besedo mlajša, prilično 30-letna dama, dočim se je
10 Eomaj je Suvorov izvedel, da so prišli , iz Varšave posredovalci, je dal napisati pogodbe, katere so morali varšavski odposlanci
Alikiuiir Tuiljint Sttiorov.!Tspreieti-vz8pi5ku se * zahtevai°-aase
V spomin stoletnice spisal Iv. -Steklasa.
Istrski deželni zbor.
KOPER 14. Seja je počela ob 10. in druga, prilično 10 let starejša, omejala v;pol uri. Navzočih je bilo. 26 poslancev. Vlado glavnem na to, da je mirno poslušala svojo j je zastopal vit. Fabiani. Overovljen je bil zgovorno sosedo. Mene pogovor seveda ni za- zapisnik zadnje seje , nakar je predsednik nimal, a moral sem poslušati nehote. Naen-1 predlagal, naj se pooblasti deželni odbor, da krat sem postal pozoren. Starejša dama seje stavi v prihodnjem zasedanju predloge, kako počela hudovati čez reške italijanaše ter do- bi se proslavilo šestdesetletnico cesarjevega kazovati svoji sosedi, da je Reka to, kar je,1 vladanja. Predlog je bil vsprejet. — Na to le vsled Hrvatov in s pomočjo Hrvatov. Ta si-j je bilo prečitano poročilo deželnega odbora o cer ni prigovarjala, ker njeno obzorje bržkone načinu, kako bi dežela in država pomagala ni šlo preko toalet, a videlo se je, da jej to, j siromašnemu prebivalstvu, ki je trpelo vsled kar jej pripoveduje njena soseda, nikakor ne suše in drugih vremenskih nezgod. — Na ugaja. Jaz pa sem kljubu temu, da se je ves ! predlog posl. Bubbe je bilo sklenjeno, da se pogovor vršil v italijanskem , jeziku, vendar j plače deželnih uradnikov izjednačijo s pla-spoznal, da je starejša gospa zavedna Hrva- J čami državnih uradnikov. Na podlagi poročila tica z Reke. O tem sem se tekom daljnega finančnega odseka o zboljšanju plaču radnikom potovanja uveril do dobrega.	! deželne bolnišnice je bilo sklenjeno, da se
Približali smo se Zadru. Parnik stoji tu dvem primarijem poviša plača ad personam eno uro in jaz sem izstopil.	za 1800 kron, ki se jim zaračuni v pokojnino.
Prve besede, ki sem jih čul na dalma- Za ostalo osnbje bolnišnice se je prepustilo tinski zemlji, bile so iz ust mladega dečka : j ureditev plač deželnemu odboru. — Vsprejet Jaz sem Hrvat! Tako me je pozdravil ita- je bil predlog finančnega odbora in tozadevni lijanski Zadar. Vstopil sem v kavarno ob načrt glede novih zgradb, to je, da se pov-
mora izročiti Rusom vse orožje ter most popraviti v kratkem času, in potem da poj de ruska vojska v mesto. V zameno tega pa je ; Suvorov obljubil, da se ne zgodi nikomur nič Praga in Varšava.	! hudega, da ni nobeden odgovoren za po-
Okrepivši se s spanjem se je lotil Suvo- i prejšnje dogodke, in da pridrži vsak svoje rov dek m poročil. Rumjancevu je napisal premoženje ; a poljsko vojsko je obljubil Sa-kratko : .-Presvetli grof, ura, Praga je naša." ; vorov razpustiti mimo domov, čim položi Delal je skoraj do polunoči, in ko je legel orožje. Varšavskim posredovalcem so poka-spat, so ga morali iznovič zbuditi: iz Var- zali ta zapisek ; oni so se zjokali, ker niso \ save so prišli poslanci dogovarjat se o pre- nikdar pričakovali take milosti. Odpeljali so' daji mesta. Suvorov se ni prevaril v računu, jih k Suvorovu. On je sedel na lesenem Po osvojenju Prage je dal streljati na Var- hlodu pred svojo kalmiško kibitko (šatorom), šavo; četudi vsled tega streljanja mesto ni Poljaki so prišli bojazljivo, kakor da so se mnogo trpelo, je vendar le prebivalce prešinil bali kaj hudega, toda Suvorov je pokazal hud strah. To je Suvorov ravno želel, da precej, da se jim ni treba nič hudega bati. prisili Varšavo na predajo brez novega boja. On je skočil z mesta, spustil sabljo na Zdaj se mu je želja izpolnila, ker je poljeka zemljo, zakričal po poljski: „mir, mir" ter vlada še istega dne sklenila pomiriti se začel objemati poslance. Potem jih je odvel z Rusi.	i v kibitko, jih posadil ter začel gostiti z vi- i
nom in raznimi prikuski. Poljaki so se zopet izvesti poljsko vojsko iz Varšave; narod var-zjokali.	; savski pa se je vznemiril ter kričal po
Dogovarjati se niso imeli za dolgo o ulicah, da noče nič drugega nego mir. Stvar ničemer in poslanci so se odpravili domov, se je kmalu poravnala, most so naredili, te-Ves varšavski breg Visle je bil nagneten z saje ga dan in noč, in 29. oktobra so prišli narodom ; mnogo tisoč naroda je spremljalo Rusi v Varšavo.
poslance, ko so odhajali v Prago in ostalo na Poprejšnji večer je bila izdana zapoved, mestu ter čakalo na njih povrnitev. Bilo je da se ima vojska vesti redno in mirno, pu-čisto tiho med to množico kakor tudi v sami. šek ne basati; če se bode streljalo iz hiš, Varšavi; srce je upalo vsakomur, nemir in ne sme se niti odvračati. Vojska se je pristran sta osvojila dušo in jezik se ni brusil pravila, kakor za parado ; odšli so z godbo radi nepotrebnih besed. Ko so se poslanci in z razvitimi zastavami. Prvi oddelek je približevali varšavskemu bregu, so začeli stopil na most ob 8. zjutraj ; za njim je kričati: „mir, mir". Ves breg je zadonel od jahal Suvorov z velikim spremstvom. Mestno radostnega narodnega krika, mnogi so skočili poglavarstvo ga je vsprejelo pri varšavskem v vodo ter iznesli poslance na rokah.	kraju mosta; najstareji člen poglavarstva mu
Suvorov je dal rok za odgovor 24 ur; je podal mestne ključe na baržunasti blazini ali odgovor je malo zakasnil ter je prispel še in tudi soli in hleba ter ga pozdravil s krat-le ob desetih zjutraj 26. oktobra. Varšavsko: kim govovom. Suvorov je vzel ključe, jik po-pogiavarstvo je odpisalo, da je sporazumno z ljubil ter glasno Boga zahvalil za to, da vsem, samo mosta ne more tako hitro popra-1 Varšava ni dobljena tako drago kakor Praga, viti in pa razorožanja vojske se ne more lo- On se je po bratinski objel s členi poglavar-titi, ker vojska ni podložna glavarstvu. Va- j stva in z mnogimi drugimi, ki so stali na vržecki je zares zadrževal vse, samo da more okrog, a drugim je stiskal roke. ^(Dalje.)
3Uau TI
>EDINOBTc St. 285
V Trstu, dne 15. oktobra 1907
»Rude-državni po-
sem oziroma deloma odpusti naklada na nove
zgradbe. Ta zakonski načrt je bil vsprejet v	, .. Vi ... .
drugem in tretjem čitanju. — O načrtu de-	Izjava. \ zadnji številki
želnega odbora za urejenie učiteljskih plač je	£ega praporja« izjavlja
poročal posl. Bennati. Predsednik je prečital	s]anec p i 11 o n i, da nf on o vpraša-
predlog posl. Spinčića, ki gre za tem, da se	. ^ k g l y Trgtll govoril i
odpravilo kategorije in da se izjednačijo place	. , . __, .. .. 2nrnm i
učiteliev in učiteljic, da se razprava o tem	nikdar z nobenim sekCIJSkim sefom. |
predmetu odgodi do jutri. Posl. Spinčić je Iz komentarja, ki ga dodaja k tej j zagovarjal predlog. Podarjal je dobre in slabe izjavi politični odbor jugoslov. soc. j strani zakonskega načrta ter priporočal, naj cjem> stranke5 jn \z članka j Slovenske
se vsprejme njegov predlog. Posl Bennati je	Trstu in socialistični poslanci«
govoril proti predlogu, izlasti proti temu, da	.	J	r. ...
fe razprava odgodi. Na to je predsednik pre- v isti številki posnemam, da ima biti
kinil sejo ter jo odgodil do 4. ure popoludne, ta izjava odgovor na moj poziv od ker je bil cb 3. uri pogreb bivšega ravnatelja gimnazije in bivšega člena deželnega zbora Jakoba Babuderja.
Ko je bil predlog posl. Spinčiča odklonjen, je zbornica prešla v specijalno debato, katere so se razun poročevalca Dr. Bennatija udeležili posl. Spinčić, Trinajstić in Chersicli, na kar je bilo predmetnih šest zakonskih načrtov vsprejetili v 2. in 3. čitanju. Vsprejet je bil tudi zakonski načrt, da se pogozdovanje krasa razširi na vso Istro. Konečno je bila prečitana interpelacija posl. Stangerja in tov. glede naprave telefonske zveze Opatije z Dunajem in Istro. Prihodnja seja jutri ob 9Vs uri pred-poldne.
Pogajanja za narodno sporazumlje nje v Istri so ostala brezvspešna.
Pogajanja za narodno sporazumljenje v I.^tri so ostaia definitivno brez rezultata. V včerajšnji, zadnji seji komisije je bilo sklenjeno, da dobita obe stranki prepi3 odnosnih zapisnikov za uporabo. Obveza molka o ^teku razprav je prenehala. Pričakovati je torej da se vname sedaj živahna diskusija po časopisih in gotovo je, da bod j italijanski listi skušali zvaliti vso krivdo na... pretirane zahteve Slovanov. Nas bodo taka očitanja puščala povsem hladne. Radovedni pa smo, kako stališče zavzame socijalna demokracija nasproti dejstvu, da ni prišlo do sporazumlje-nja? Ali bo zopet pomnoževala zbor italijanskih kamorističnih glasil o nenasitnosti Slovanov ?!!
Nam je znano, da so šli hrvatski in slovenski poslanci do skrajne meje popustljivosti; šli so celo dalje, nego je vlada sama pričakovala. _
bolane fantazije, živijo le zanj in verujejo j ne ugaja monopolu Stolz & C. Ta se drži vanj. Realnost jim je groza, fikcija — vse. strogo načela : od severa do Seinennga, zato Žalostni znak dekadencije !	i naroča učiteljske moči ali iz Lutomenc ali
Kje pa ste vi tržaški Slovenci? — Saj | pa iz njegove domovine Heida. Povsod dru-vas ne vidimo! — rekel je malikovalec. In : god imajo domačini prednost. In potem pri-rekel s takim glasom, da se mu je videlo, j haja še le tujec, če je usposobljen.
Princ Hohenlohe zapusti Trst.
Dunajska „Deutsche Zeitung" poroča iz Trsta, da tržaški namestnik princ Hohenlohe zapusti svoje mesto in da postane njegov naslednik kranjski deželni predsednik Schwarz. Princ Hohenlohe pa da zameni sedanjega namestnika, grofa Clary-ja v Gradcu. Graška ..Tagespost" pravi, da je ta poslednja vest povsem neutemeljena, kajti nihče ne misli, odpozvati grofa Clary-ja iz Gradca. V parlamentarnih krogih pa menijo, da ob spopol-nitvi izpraznjenega mesta namestnika na Mo-ravskem utegneta priti v poštev toliko grof C!ary kolikor princ Hohenlohe, ker sta oba vešča češkemu jeziku.
Dogodki na Ogrskem.
Svečanost ustavne stranke.
Klub ogrske ustavne stranke je priredil klub ovo svečanost v počeščenje spomina na prvega ministra vnanjih stvari grofa Julija Andrassy-ja, ki je tudi sestavil prvo nagodbo z Avstrijo. O tej priliki sta imela predsednik kluba, bivši ministerski predsednik Koloman pl. Szell in posl. Szivak govor, v katerem sta omenjala velikih zaslug prvega ogrskega ministerskega predsednika, grofa Julija An-drassy-ja. Njegov sin in sedanji minister za notranje stvari grof Julij Andrassy se je navzočim zahvalil, da so priredili to svečanost v slavo njegovega očeta, katerega političnim idealom da ostane on vedno zvest. Ustavno stranko, ki stoji nepremično na programu 67. leta, smatra za pravo boriteljico idej njegovega očeta. Svečanosti so se udeležili skoraj vsi členi ustavne stranke, nadalje ministerski predsednik dr. Wekele, minister za poljedelstvo Daranvi. Tekom svečanosti so govorniki ponovno naglašali, da ostajajo, zvesti načelom programa 67. leta.
Drobne politične vesti-
Nova sekcija v avstrijskem ininisterstvu. Z Dunaja poročajo z verodostojne srani, da se v ministerstvu za vnanje stvari v bližnjem času osnuje sekcija za ogrske državnopravne posle.
šole na Balkanu. Na Balkanu je stanje šol nastopno: v Romunski prihaja j ena osnovna šola na 82 km in na 2800 prebivalcev ; v Srbiji na 1230 prebivalcev in na 42 km: v Črnogori na 2900 prebivalcev in na vsakih 70 km; v Bolgarski na 1102 pre
na
15. septembra tek. I.
G. Pittoni izjavlja tu nekaj za neresnično, kar nisem jaz nikdar trdil. Jaz sem na shodu od 15. septembra j tek. 1. rekel, da sem govoril »z jako imenitno in merodavno osebo« o našem šolskem vprašanju ; nisem pa govoril o kakem sekcijskem šefu. Kdo pa je ta jako imenitna in merodavna oseba zna g. Pittoni zelo dobro, saj jo imenuje sam v svoji izjavi. Ce pa misli on, da mi ona oseba ni povedala tega, kar sem priobčil na shodu dne 15. septembra tek. 1., v a-bim ga vljudno, naj se sedaj, ko se zopet na Dunaju sestanemo v parlamentu, potrudi z menoj in z g. posl. Spinčićem k dotični osebi in naj od nje same zahteva pojasnil.
Toliko g. poslancu Pittoniju na njegovo, sicer mirno izjavo. »Rudečemu praporju« pa na njegove insinuacije ne odgovarjam.
Dr. Otokar Hybar.
„Slovenske šole v Trstu in socijalistični — poslanci." Pod tem naslovom prinaša,. Rdeči prapor" članek, ki se odlikuje s posebno neresnicoljubnostjo. Prihaja namreč z lažjo, da je dr. Rybar na shodu pri sv. Ivanu trdil, da je socijalna demokratična stranka in sosebno pa sodrug Pittoni kriv, da niso dobil tržaški Slovenci še^vojih ljudskih šol. Dr. Rybar je na shodu pri sv. Ivanu le povdaijal neoporečno resnico, da nas je socijalna demokracija vedno le ovirala v borbi za šolo, do-čim osebe Pittonijeve ni niti omenjal ni z eno besedo. „Rdeči prapor" pa je toliko drzen, da zatrja, da je sosebno na Pittonija zvračal krivdo.
Po shodu pri sv. Ivanu je trdil zopet „Rdeči prapor", da dr. Rybar ni bil toliko pošten, da bi povedal, da se slovenska šola v Trstu podržavi, ker da hoče — Rybar namreč — še nadalje izrabljati to šolsko vprašanje v strankarske svrhe. Na to drzno insinuacijo je reagiral dr. Rybar na protestnem shodu Narodne delavske organizacije v „Narodnem domu" v Trstu dne 15. septembra. Povedal je, da mu je neka imenitna in merodavna oseba aa Dunaju rekla, da z našim šolskim vprašanjem ne bo za sedaj nič ker treba socijalnim demokratom prizanašati (schonen), da ne pade na njih odij, kajti, če bi sedaj prišla slovenska šola v Trst, bi to — tako je rekla dotična oseba — škodovalo socijalno demokratičnim poslancem. Iz tega je razvidno, da dr. Rybar niti izustil ni besede „sekcijski načelnik", vendar ponavlja „Rdeči prapor" tudi neresnično trditev posl. Pittonija, da je dr. Rybar govoril o „sekcijskem načelniku". Na navedenih dveh izgledih se vidi, kakih desperatnih sredstev se poslužuje „Rdeči prapor", kadar je v zadregi!!
Dr. Rybar je zaključil tozadevna svoja izvajanja na protestnem shodu: „In socijalisti sami, ki so se bahali na slovenskih -shodih, češ, da oni nam prej pribore šolo, nego mi sami, so v resnici ovira! Taka je stvar. Predrznost najhuje vrste jetorej, ako me „Rdeči prapor" obrekuje, češ, da sem kaj zamolčal iz pomanjkanja poštenosti."
In take lojalne, odkrite, na dejstvih sloneče izjave dra. Kybara označa „Rdeči prapor" kakor neresne. Drugače si ne ve pomagati. Zato mu mora ta le od njega zatrjevana ne-resnost služiti v pretvezo, s katero bi hotel opravičiti posl. Pittonija na tem, da je toliko časa čakal predno se je odzval na Rybai*eve izjave na protestnem shodu v „Narodnem domu". Mi pa pravimo, daje ravno okolnost, da je Pittoni čakal cel mesec, predno se je odločil za odgovor, nevarljiv znak največe zadrege.
kako se sili sam verjeti v to, kar pravi. Takim ljudem ni pomoči; z njimi razpravljati ni mogoče. Edini lek je — katastrofa.
Čitatelj, ki je tudi površno prečital Broe-chijev govor, je opazil takoj pomanjkanje vsega zdravega kriterija in mu ni treba daljšega pojasnila. Le eno treba tu naglasiti. Dr. Brocchi je hotel Slovence „panati", češ, kaj se vi pritožujete ; saj mi posnemamo le ljubljanske Slovence. Toda vrezal se je. V Ljubljani se je šlo za poulične napise. Mestni svet je sklenil, da bodijo napisi le slovenski in kakor je rekel sam Dr. Brocchi — je imel pravico do tega. Hišni gospodarji memške narodnosti so pa zahtevali, da smejo oni vsaj na svojih hišah razobešati poulične napise tudi v nemškem jeziku.
To pa ni šlo, ker razobešanje pouličnih napisov je izključna dolžnost in pravica občine.
Ako pa občina — razsodilo je upravno sodišče = izvršuje svoje pravice, ne krati
Ali na vse zadnje ni zameriti monopolu Stolz & C, ker dela tako. Zakaj bi pa tudi ne, ko se mu vse posreca ? ! To pa zato, ker od naše strani ni potrebnega energičnega odpora. Nujno potrebno je, da naši poslanci v istrskem in tržaškem deželnem zboru in v državnem zboru zaprično z odločnimi nastopi proti samodržtvu Stolza in družbe — Swide in Czermaka. Pod takimi razmerami se šolski pouk ne more vspešno razvijati. Vsi poklicani faktorji, naj bodo klerikalci, liberalci, ali socijalisti, morajo nastopiti proti takim razmeram, ob katerih nima pri nas nikdo drugi besede, nego gori označena dražba. Vsem nam bodi deviza : proč s protekcionizmom, proč z nepotizmom, proč z utiho-tapljanjem ptujih elementov in oddajanjem služeb, ne da bi bile ;iste razpisane". Vsako službo se mora javno razpisati in imenovan naj bo oni, ki je v vsakem pogledu najbolje vsposobljen za službovanje v naših krajih ! Ni ii javen škandal tak učitelj, ki ne zna
g "tem pravic drugih. In kar velja za juridične občevati z otroci v njihovem materinem osebe — občine — velja tudi za vsakega po- jeziku ? A tisočkrat škandal je, ako se to sameznika. v našem slučaju za trgovce in obr- dogaja na državnih zavodih, ki jih morajo tnike.	vzdrževati državljani iz svojih žepov! Ali ni
Izključna dolžnost istih je razobe-, to golo nasilje, ako so stariši siljeni poši-šanje napisov na svoji trgovini in kakor sme ljati otroke v take šole, bodi že nemške ali občina določati jezik napisov, tako smejo to italijanske ?
tudi oni. Altrocche Liubljana. gospod Dr. Mi ne smemo več dopuščati takega na-Brocchi?	na naš* narodnosti od strani monopola
Domovinsko pravico v Trstu ie za- j Stolz & C, da se našim otroiifiem usiljujejo dobil g. Fran Meden trgovec v sv. Križu. Na kakor vzgojevatelji l,udje, k. ne ljub,.,o teb tem ne bi bilo ni6 posebnega, ako ne bi ob- , "troč.čev m k. ne poznavajo nj.bovega jez.ka!
staj al fakt, da se je" to zgodilo, ne da bi ^ | U-mo - o^	, ;,
g. Meden niti ganil s prstom v ta namen,! . Poverjenik. Matice siovenSKe za marveč je občina njegove dosedanje pristoj- Pnmorsko so sledeča gospoda. Ajdovsčma nosti Št. Vid pri Vipavi, dobro umevajoča : Josip C.goj, župnik: Batuje trn.ee Igoac.i ™ofo lastno korist, X.ma potrebno, da je Lebao. žuon.k: Bovec Kr.st.jan Bratma;
g. Meden zadobil v Trstu domovinsko pravico. Beležimo to dejstvo s posebnim povdar
Leban, župnik; Bovec Kristijan Bratina; Brezovica - Rodik Josip Elssnic, župnik; Cirkno Fran Hiiš, kaplan; Čepovan Jakob
čina nikdar videla ni. Ali dogaja se še hujše. Često se dogaja namreč, da posamičnik ali pa urad pol. društva „Edinost" v njegovem imenu prosi občino, najdopošlje domovinco v svrho. da se dotičniku izposluje domovinska pravica v Trstu. Občine pa niti tega nočejo storiti in ne dajajo nobenega odgovora, vsled česar as često stvar zavlačuje mesece in mesece.
kom iST^	^pni^ Devin Edvard Praprotnik.
čin, ki postopa ajo ravno nafprotno na svojo ; učitelj; Divača Kocijančič, zel. uradnik; Do-las no škodo. Prezanikarne so, da bi se po- i lina Josip Zupan dekan ; Dornberg Lovro služile zakona ter da bi same ukrenile po-; Juvancic, župnik ; Gorica a) mesto dr. Anton trebne korake, da se iznebe pripadnikov, ki že i Gregorčič, drz. in dez. poslanec sem pro-leta ne bivajo v občini, ali pa jih celo ob- f«or itd., b) semenišče Idrasko Mihelič bo-,—	. ■ - * - goslovec: Kanal Alojzij Verč, nadučitelj :
Kobarid Ivan Lapanja, zemljemerec in dež. poslanec ; Komen Anton Leban, nadučitelj; Medana-Ločnik Ivan Kurinčič, kurat. Miren Vekoslav Urbančič, nadučitelj ; Nabrežina Avgust Tance, nadučitelj ; Opčina Štefan Fer-luga, učitelj ; Podgrad Dragotin Gobec, poso-jilnični tajnik; Predloka Josip Sanci n, žup-! nik: Prosek Henrik Leban, c. kr. učitelj ;
Novi razprodaji „Edinosti ■ _ ulica Eenče-št Peter Ignacij Valentine^ župnik ;
Giulia štev. 39. Passeggio St. Andrea št. 32.
Jugoslovansko korospondenco namerava na Dunaju izdajati visokošolec g. Jaklič.
Nova slovenska umetnica. Zuriški časopisi „Ziiricher Post" in „Tagesanzeiger" prinašajo v izdaji z dne 2. oktobra t. 1. jako laskavo oceno prvega nastopa Slovenke, bivše učiteljice V Štanjelu, g.ce Vere Eppich, na tamošnjem mestnem gledališču. Omenjena gospica je nastopila dne 28. sept. t. 1. v naslovni in zelo težki ulogi Schillerjeve „Device Orleanske pod umetniškim imenom „Ma-ria Vera" s krasnim in mnogoobetujočim uspehom. Nova slovenska umetnica absolvi-rala je s preteklim šolskim letom dramatični oddelek dunajskega konservatorija kakor prva odlikovanka ter uživala štipendij dvornega gledališča na Dunaju. Angažirana je sedaj za dre leti v Ziirichu ter pride potem na dvorno gledališče na Dunaj.
Z radostjo pozdravljamo ta novi od tujcev priznani talent ter moramo gospici na takih vBpehih iskreno čestitati, želeč zajedno da bi enkrat gostovala tudi na naših slovanskih glediščih.
Monopol Stolz & C.i Prejeli smo: Čitateljem se bo morda zdel ta naslov čuden. Ali žalostna resnica je, da ta gospod ravnatelj nemške državne šole postopa o vspreje-manju, oziroma odvračanju naših šolskih otrok na šoli na Lipskem trgu tako. da moramo govoriti o monopolu Stolz & C. Pri njem je v praksi kategoričen — nein.
Nuy danes nočem govoriti o ^sprejemanju naših otrok, ampak o nameščanju učiteljev na tržaških državnih šolah. Kdor hoče priti na to šolo, mora biti v posebni milosti pri
Sežana Matko Kante, c. kr. okr. šolski nadzornik ; Šmarje Janko Kavs, nadučitelj; Tolmin-Sveta Lucija Josip Fabijan, župnik ; Trst Fran Gustin, mestni kapelan ; Volosko Fran Sever, c. kr. sod. kancelist. Knjige se tiskajo ; poleg običajnih zabavnih knjig, izide letos ilustrirani geološki opis Kamniških planin in II. zvezek konsentirnee rHrv. knjižnice".	_
T&ŽAŠ&& MALA	A.
Samomor, — 25 letni poljedelec Jo3ip Ivančič je sinoči malo pred 10, uro skočil v morju z obrežja poleg pomola sv. Karola. Neki finančni stražnik mu je vrgel rešilni pas, a Ivančič ga ni hotel prijeti in je vtoni!. Pri-staniščni čuvaji so vzeli truplo vtopljenca iz vode in ga spravili ua kopno. Obveščena je bila policija. Preiskavši vtopljenčeve žepe, so našli v enemu istih poselsko knjižico, iz katere so zvedeli za ime nesrečnega samomorilca. ^ tej knjižici je bilo tudi pismo, naslovljeno vtop-ljenčevi ljubici Mariji Rust, stanujoči v ulici del Teatro. Samomorilčevo truplo je bilo pre-nešeno v mrtvašnico pri sv. Justu.
Dva pijanca se slabim namenom. 19 letni Ivan J., stanujoči v ulici del Croci-fUso, in 18 letni Lucijan P., stanujoči v ulici Prelaser, sta bila predminolo noč aretovana v ulici delle Beccherie. Ta dva ptička sta se namreč delala, kakor da bi bila pijana in sta se pri tem zaletovala v mimo njiju idoče ljudi, z namenom, da bi — če možno — kaj vkradia.
Neznani tatovi so kmetici Mariji udovi Menut, ki ima kmetijo nekje v Vrdeli, predminolo noč vkradli 30 kron vrednega —os!a-
— Krčmarju Karolu Rončeljnu, ki ima
____ v ulici del Broletto, je neznan
ko se je on vozil predvčerajšnjim po-
Sploh naj se posl. Pittoni zahvali „Rdečemu praporju", ki je se svojimi perfidnimi
bivalca in na 27 km, šolo pohaja 44 odstot-	napadi in svojo netaktnostjo izzval dra. Ry-
kov otrok; na Grškem 690 prebivalcev in na	bara> da 3e ?bjavil te za socijaliste tako ne-
19 km, šolo pohaja 59 odstotkov otrok. V	Vnetne stvan, ki jih. kakor je dr. Rvbar sam
Bosni in Hercegovini prihaja ena osnovna	poudarjal iz ozirov na delikatnost stvari m
šola na prostor 145 km in na 4289 prebi-	^ .if obzirnosti do socijahshcmh poslancev
valca. Torej na 100 otrok jih samo 12 pohaja	P1 ^ spravljati v javnost. Poslanec Pittoni
šolo oziroma pohaja šolo 32.786 otrok	^ razloga vzklikniti: Bog me varuj pnjate-Načrt za reformo h o 1 an d K?r?d3	se bom že sam branil !
s k e ustave. Iz Haaga javljajo, da je' Ne?aJ «,OS * «0V1°rU dra' Brocchi ja
vlada predložila zbornici zakonski načrt glede	Govor dra. Brocchi-ja, ki smo ga omenjali v
reforme ustave, po kateri bi se odpravile	nedeljskem izdanju, je prekrasno zrcalo pok-
omejitve volilne pravice, bi se uvedla splošna	tičneSa zaziranja naših sosedov. Ta oačm mi-
volilna pravica ter bi se dovolila aktivna in	šl3eDja Je nam nepojmlnv; razlagati si ga
pasivna volilna pravica tudi ženskam.	moremo le s psikopatičnega stališča. Laški
šoveni so si stvorih malika — fikcijo — in
'	božajo, negujejo, malikujejo ta izrodek »voje
na iu &UIU, muia v puacum mii^au . krfim0 g. Stolzu — to pa more biti le če je navdu- t tJ_ 8
šen Nemec, ali pa — izvrsten pevec. Ni j _^ludne z Opčin v Trst — vkradel konjsko dolgo temu, ko je pisala „Edinost", kako si ^ fcQ fQ njegovo suknjo. Oboje skupaj je je neki učitelj na neki zasebni šoli s petjem vredn0 le 10 kron.
prislužil mesto podučitelja na državni šoli.: - Nevaren tovariš. 23 letni Anton G. je
m _ 1_ _ —M l.nA I •	.-v	l.a	I.^Avrn /• ^ "d! T	____t •	1 •
Take so kvalifikacije, ki jih zahteva g. Stolz za državne ljudske šole v Tr3tu in g. dež. nadzornik Swida je bil tudi vedno Stolzovega
stanoval skupaj s Franom Čergoljem v ulici sv. Cilina. Pred par dnevi je pa Anton G.
/S____K..	X Irnnn l'» 'J anft V» 1 A 1(1 Rf>
---------	...	,ve8* i Gergolju vkradel 5 kron iz žepa hlač, ki so
mnenja. Na resnično vsposobljenost se malo j vigele na zidu> in Oergolj ga je dal aretovati. ali nič ne gleda. Z enako učno silo je mo-; Žepni tatovi 4nton P., stanujoči v ulici nopol tudi letos osrečil mesto Pula. Srečna dd MoJino a Vent je šel predminolo noč spat dežela je pač to naše Pnmoije. Na migljaj y hley ^ . y hi§i ^ 654 y ulici della Tesa. — in mladenič je preskrbljen za življenje. j Tam	nQČi vkradel hlevaiju Mateju
Mej tem pa naše sposobne- mladeniče,j Cibronu 8 kroa in 56 stotink. vaeraj v jutro ▼ešče deželnim jezikom, poznavatelje krajev- . ^ CibrQa aretovati# nih razmer m prebivalstva, na kratko odkla- i & " _ 3q letni Ivan C., stanujoči v ulici del njajo, ker imajo nesrečo, da so — SlovenciCrocifi3S3< je bil štovan včeraj v jutro ob Za našince m mesta tu, državne ljudske ftole! g uri ^ pol ker je predsinočnjim v krčmi ; v Trstu so nemška domena. Sploh odklanjajo |	tro orte-> v uli€j dei p0zzo bianco
i vseh, ki poznajo še kak drug dež. jezik po-!	i3 žepa tam dremajočemu Josipu Bo-
jleg nemščme. Kajti moiopol Stolz & C. no- ^^ novčarko> v kateri je bii0 5 kron. čejo, da br kdo zimi na posku kako nenem-, smeinioa. Otroška logika Mala Zo'ka je gko besedo. To morajo biti germanizacijski jokala, da bi jO vte^ila ji je teta rekla: „Nikar no 'zavodi. Pouk. 3 pomočjo* materinega jezika j?6i, Zork?.! Ce bo$ jokala, postaneš grd?. - =
V Trstu dne 15. oktobra 1906
»EDINOST<= štev. 285
Stran III
f.<-poludiie -f 225 Celzius. — Vreme včeraj: oblačno.
jruštvene vesti in zabave.
\ Zorka na to: „Torej si pa ti. teta, mnogo jo-1rija, je vedno „šumela". Zdi &e, da prihajajo
kala, ko si bila majhna	..	v naše gledališče v gotovih časih gotovi ele-■
Koledar in vreme. Danes: Terezija, opa- ;	,7	... 0	*>
tica; Radislav; Trnjina. - -Jutri: Gal, opat; . mentl, ki ne sodijo noter. Drživoj ; Velena.— Trmperatura : včeraj ob 2. uri	*
V nedeljo se uprizori burka hrvaškega pisatelja Gr. Prejaca „Kdo je mrtev".
Darovi. Podružnici družbe sv. Cirila in Metoda na Greti su darovali gg.: Ditrich i Fran 2 K., Bandelj Alojz 40 st,, pri balin- j canju 1 K, 12 st.
„Za dijaško podporno društvo". Ker Fran-	^nton Stare po dom. Trinajsti na Kon-j
! tovelju umaknil tožbo radi žaljenja na časti; proti Antonu Danev p. d. Štegandov s Kon-j tovelja, ter se je zadovoljil s tem, da toženec plača 6 K. za „Dijaško podporno društvo", Danev izročil za rečeno društvo 6 K., ki jih hrani naša uprava.
Ža možko podružnico družbe sv. Cirila in Melodija v Trstu se je nabralo o priliki inštalacije bazovškega šolskega voditelja 4 K. Srčna hvala!
Za možko podružnico družbe sv. Cirila in Metodija je darovala družba pevcev Hajdrih 2 K., odbivši 2 litra vina, ponujena od g. A. Skabar u Vel. Repnju.
?OE0i* SScvenci!
V nekoliko dneh otvori naš rojak	I UlCI
Veselični odsek „Trgovsko - izobraževalnega društva" naznanja, da se z da-
rašnjo plesno vajo začne učiti ples „Slovan". One gospice in gospodje plesalci, ki se žele učiti tega krasnega slovanskega plesa, naj blagovolijo priti danes zvečer ob 8. uri v dvorano gori imenovanega društva (S cesco 2 L).
Slovensko akad. društvo „Adrija" v Pragi priredi dne 39. m. ob 8. uri zvečer v restavrantu „U černeho pivovaru" (Karlove . Anton namesti) na čast novodošlim članom prvolet-; n on miki večer. Gosti somišljeniki so dobrodošli.
trgovino
pozor Slovenci! ^Sši
v ulici Vincenzo Belimi št. 13
nasproti cerkve f^v. Antona novega
Jeraj
raznovrstnim pohištvom
Blago bo solidno
cene zmerne.
NASE GLEDALIŠČE. *
Morrejev „Gospod Jakob", ki smo ga videli v nedeljo prvikrat na našem odru, se sme prištevati najboljšim ljudskim igram. Ne samo da je njena moralna potenca močna, tudi literarno je ta igra nekaj vredna, tehnično pa je naravnost izborna kompozicija. V tem pogledu in kar zadeva čistoto milieua, r r kaša „Gospod Jakob" prav očitno „Revčka Ariurejčka", ki je delo istega pisatelja: no, tudi glede karakterizacije same je kvaliteta tih dveh iger na precej enaki višini. A daje čricFgel „Revček Andrejček" tako brezpri-rnerno večjo popularnost, ni čudno : S tako
figuro gospod Jakob pač ni v stanu konku- j °aP|;a!e- ®P°mem®0 J® «ozU in branil stav
riniti. Po svojih lastnostih je torej „Gospod Ju(* .,z Solkana, k. je, aokler ni b. izvol,
t	- - i 4.	i _	i ■! mestnim očetom, priznaval sociiahsticna na
Jakob- igra. iz Kaiere se aa na oaru „neKaj
! pflJo cnnoi no nnn locira likaviolnn aI^a^La
festi iz Soriške.
x Laško slepomišenje. V zadnji seji mestnega sveta goriškega so prečitali neko spomenico vselaškega društva „Societa popo-lare friulana", v kateri zahteva isto od mestnega sveta razne, nekatere prav koristne Spomenico je vložil in branil stavec
en
Lapraviti", da se tako izrazimo, — če je v dobrih rokah. In to je bila pri nas, in zato
C tudi slavila tako izvrsten uspeli. Prva la-	T ...	f- , ,
vorika gre seveda zopet mojstru Verovšku, ki j ™estal fastoP*	seje tudi poseben odsek,
umetnostjo očaral ob in- ^ naj Preu*ava in svoječasno stavi ume-
čela, sedaj pa ona iaške liberalne stranke. V spomenici zahtevajo tudi spremembo mestnega statuta in razširjenje volilne pravice v
je s svojo izbrano umetnostj stvo. Bilo je poznati, kako je srca vseh gledalcev napolnjevalo spoštovanje do idealne osebe župnika Jakoba, iz čigar oči jo sijalo toliko blagega človekoljubja, kako je raslo od prizora do prizora sočutje, ljubezen do tega častitljivega, sivolasega moža. Diven je bil g. Verovšeh zlasti v veledramatičnem prizoru, ko ga tako nezaslišano žalijo njegovi župljani, in pa v krasnem sklepnem prizoru. „Pustite me v moj parlament!" je zaklical z ganjenim glasom in tresočih korakov stopal v cerkev — tedaj so v mogočnih akordih zabučale orgije, s solzami hvaležnosti v očeh se je obrnil starček k svojim župljanom — in solze so lesketale v očeh gledalcev. Verovškov župnik Jakob ostane našemu občinstvu pač v neizbrisnem spominu. Izvrstni so bili tudi nekateri igralci v stranskih ulogah. Pred vsem g. Viktor v komični figuri pismonoše Streharja, ki ga je znal jako fino karikirati — dokaz umetniškega okusa tega igralca, ki ga prištevamo najboljšim močem našega odra. G. V e b 1 e nam je podal s pisarjem Suhačem istotako srečno figuro. Na g. Vebleju je kaj simpatična premišljenost in umerjenost njegovega igranja. Na gospej V e b 1 e v i, ki je nastopila v nedeljo prvikrat, smo videli takoj ru-tinirano igralko, a želimo jo gledati skoraj v hvaležnejši vlogi nego je ona stare beračice pogorelke, katero je izvela s fino komiko, samo glas ji je zvenel nekoliko premladostno: O iT. Lesiču kakor kovaču Anžetu so bila v nedeljo med nami različna mnenja. Mi za svojo osebo moramo izjaviti odkritosrčno, da nam je g. Lesic izvrstno ugajal. Morda marsikdo tipa kovača Anžeta ne razume docela, gotovo pa je to, da je g. Lesić pravilno — čisto po pisateljevih intencijah — interpretiral. V ostalem treba pomisliti, da g. Lesic ni še čisto trden v slovenskem jeziku in da zatorej tudi še ne more kreirati vsega tako, da bi se skladalo s slovensko naturo. Svoje priznanje moramo izreči nadalje damam : gospej Grmekovi, gdč. Garvasovi in Ja-novi: poslednji je uspel zlasti ljubavni prizor z Aažetom. Markanten tip kmeta je bil g. Jaklič (Mokar), mestoma pač nekoliko pre-divje narave, in dober tudi g. Mihajlovič, dasi za starega moža, ki je delal 60 let v tovarni, premalo karakterističen. Oba igralca sta hvalevredna akvizacija za naš oder. Jako posrečil se je g. R a j n e r j a (tov. ravnatelj) njegov efektni prizor z župnikom : samo malo preveč nervozen je bil, skoro afektiran — sicer pa je bilo njegovo prednašanje zares ekscelentno. Učitelj Koprivnik g. Zvez-d a n a je bil najboljši njegov tip od vseh, ki jih je predstavljal doslej ; — fino in pristno, ss tem je povedano dovolj. Čestitamo ! Pohvalno omenjamo slednjič gg. Cotiča in Bo-leslavskega, gdč. Turkovo m gg. Mikuletiča m Opašiča, ki obetata postati prav porabna igralca. Komparzerija je bila v „Gospodu Jakobu" mestoma precej slaba, tako zlasti v prizoru, v katerem je višek cele igre : ko nastopijo farani proti svojemu župniku. Tu je manjkalo žive, harmonično - dramatične slike. Celo nekateri boljši igralci so pozabili tu na situvacijo in gledali zamišljeno okoli sebe — tako je izgubil prizor mnogo na svojem efektu Režija je bila v splošnem izvrstna, de janja, lepo inscenirana, so se razvijala gladko m precizno, le medakti so se vlekli kakor morske kače. No, na tem je režija pač vrlo malo kriva : kriva je nepopolnost, bor nost našega odra. Nobenega stroja, vse na roko, in prostor tesen, da se Bog usmili ! — Gledališče ie biio v nedeljo zopet napolnjeno in zato tudi v dvorani pošteno vroče. Ali res ni mogoča boljša ventilacija ? Publika to-pot ni bila tako pri lna ko zadnjič; zlasti gale-
stne predloge.
Mestni štatut goriški je star nad 50 let, torej gotovo ne odgovarja zahtevam današnjega časa; mora se na V3ak način spremeniti in popolniti. Gospodujoča stranka bi tudi rada razširila volilno pravico, a boji se teh presnetih Slovencev, da bi jo spravili potem ob nadvlado v mestnem gospodarstvu. Da pa je spomenica-peticija za spremembo mestnega pravilnika le slepomišljenje in pesek v oči davkoplačevalcem, dokazuje najbolje uvodnik sobotne številke magistratovega glasila, zloglasnega, po Židih in židovkah ureje-vanega «Corriere friulano*. Ta uvodnik je zagrešil gotovo kak pametni mestni očak v dogovoru s solkanskim Jugom in začetkoma navedenim društvom.
V članku se trdi najprej, da se nikakor ne sme tja v en dan spreminjati, kar so določili predniki italijanske Gorice, ker bi v današnjem času premembe prav lahko obrnile svojo ost proti laškemu življu v Gorici. Ako bi se s premembo ojačila laška posest, morala bi se ta nemudoma izvesti; ker se pa na proletariat nikakor ne more zanašati, je to vprašanje jako kočljivo. V Gorici živi mnogo tnjih «usiljencev», katerih število slovenski «mestatori> vedno povečujejo. Ako bi se dala tem volilna pravica, vzgojilo bi si mesto kačo v nedrih, ki bi je svoječasno zastrupila. Pa tudi na laške socijaliste se ni zanašati ; ker bi ti prej potegnili s privandrovci nego pa s pravimi Goričani. ki se jih povsodi zatira.
Potem dokazuje člankar, da obrtniki, ki jlačujejo direktnega davka pod 20 kron, niso Dravi obrtniki. Iz tega sklepa, da bi bilo razširjenje volilne pravice v prilog le težakom, dninarjem, slugom v hotelih in enakim, pri tem pa da se mora vpoštevati. d* so vsi ti elementi „stranieri alia nostra na2ionalita". Nadaljuje, da v 3. volilnem razredu je zadosti volilcev. ljudstvo ima v tem razredu že skoraj splošno volilno pravico.
Te izvajanja so prav slaba sofisterija in člankar mora biti jako ubog na duhu, ne jozna prav nič resničnih razmer v Gorici, ali pa hoče ljudstvo slepiti, kar je najprej verjetno. (O tem drugi krat.)
Iz vsega sledi, da bi bili mogotci na magistratu pripravljeni razširiti volilno pravico, ako bi to mogli dati le zanesljivim pristašem, ker pa to ne gre, se morajo smatrati vsi taki predlogi za — slepomišenje in varanje ljudstva.
Iz Velikega Repna. Od raznih strani čitamo sporočila o letošnji trgatvi. Ta poročila pravijo, da se je letošnja letina bolje obnesla, nego je bilo pričakovati. Pri nas pa je žalostno in nikdo ne bi bil pričakoval kaj tacega v tako malo letih. Ni je vasi v goriški deželi, ki bi bila tako prizadeta po trtni uši, kakor Veliki Repen. Resnica je, da se je v vasi, ki šteje 74 številk, nabralo do 50 hektolitrov, dočim se jih je v prejšnjih boljših letih pridelovalo 600—700. Ali ni to žalostna u3oda? Tako prijazna dolina, v naj-
Mala Lizika prosi svojo mater:
Kupi mi vendar > AY-ove sodene rudninske pa-stilje. Vsi otroci jih mrdajo na potu v šolo in o počitku in vsi so zdravi in ne kašljajo. Jaz pa vedno kapljam in včeraj mi je rekel učitelj, da vendar enkrat ukrenete kaj proti temu. Prosim prosim mamica kupi tudi meni pristne FAY-ove sodene pastilje, katere se jih dobi v vsaki lekarni, mirodilnici in prodajalnici mineralnih vod po --K 125 škatljlca.	■■
Glavno zastopstvo za Avstro-Ogrsko:
CT. TH. GUNTZERT, DUNAJ XII
Belghoferstrasse 6. -
ZAHVALA.
Podpisana izrekam n-tn pot -ni uajprisrinfjo zalivalo na izkazanem čut«Tovanju povodom -mrti mojegi nepozabnega soproga
Ivana Sebec.
Posebno se zahvaljujem gospodu dru. .Tustu Pertotu, ki se je neumorno trudil, da bi pokojnega mojega soproga otel sinrti. dalje premikaćem v svobodni luki za.podarjeni venec na krsto in za denarno [lodporo, ki »o jo dali meni p<> smrti pokojnega, dra-iini Benćina za venec na krstD in si. ,.Narodni delavski organizaciji" za meni podeljeno denarno podporo, kakor tudi vsi-m ostalim blagim ljudem, ti e<> premilega pokojnika spremili k večnemu počitka.
TUST, dne J4. oktobra 1907.
ANA udova REBEC.
C. kr. priv.
Riunione Aririatica di Sicurta
Glavnica in rezervni zakladi društva glasom bilance ^coco^^ccocco 31. decembra 1904.
Zadružna glavnica (od kojih vplačano K 5,200.000)..............K R.OOO.OOC
Kezervni zakladi dobitkov ....	„ 7,4b9.915 „ za'dad proti vpadanju vrednostij javnih efektov ...	„ 4,14.4154 Rezervni zaklad premij za zavarovanja . . . ..........n 83,152.182
Zavarovanja na živltenje v veljavi
31. decembra 1904 ............295,436.382
Izplačane Škode v vseh oddelkih od
ustanovitve društva [1838—1904]	„ 512,251.551
Društvo sprejema po jako ugodnih pogojih zavarovanja proti požaru., streli, škodi vsled razstreli:, ulomu kakor tudi prevozov po suhem in morju; sklepa pogodbe za zavarovanje življenja po razro vratnih kombinacijah, za glavnice, rente plačljive za življenja aJi po smrti zavarovanca, doto otrokom itd
vx\ x -v^fk	x vVf»jf V^JBF
Oittorio Vatdevii
Delalnica pohištva v modernem kroju
za sobe in kuhinje. 'IH
Izdelale priprave za proflajalnice Od zunaj in znotraj in dela za sram TRST — ulica Vaile št. 8.
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov,
izdiranje zobov brez vsake bdačine
v zobars&era ks&lse*a isiik &n
L l
T iS S T
uiica dsHa Castnna štev. 13, <1. aaftt

i
FRANGESC0 S. DONATI
elektrotehnik TRST, mliea deli* Acqned»tU It. 95
Aiteriiivsn Mektretefi Mtliia i wim* mehanično delalnlco
lm)Mii vpeljevo «hktr1«M nantl)««, tolafonoT, ■tralorodov, kakai tudi mebu>J£uuu,n m t md m •UktrotehnJko, kakor peprtv* dln»»i6-alh at«t*rj«T Ln preorao.« rretiljk kAk«riB«g» >1 Ml
liitnu,
Cest Jaka znera« In Izvršitev pajnlu.
Zaloga vina in piva
v buteljikah iz zagrebške in puntigamske tovarne s prodajo na drobno za družine
p* S. KERZEJ Trst
ulica Cereria štev. 6. -
ALEXIH
Najfineja Rastlinska Zabela Za Kuhanje Praženje in Pečenje. 25% Izdatneje Od Vsake Druge Masti. Radi Lahke Prabave Zdravn.
priporočena
Dobi se v vs&kl	«
prodajalulcl specijalitet £




Prodaja tudi koruzno perje za postelje.
2ML ud. ZERQUENI£
nlica lm fla Palestrtna 2 (ogel nI. Coroneo)
m ■! [■■milina—— i ■ Hiiiimi
Dr. Fran Korsano
specijalist za sifilitične in kožne bolezni
ima svoj ambulatorij
v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9
(nad Jadransko Banko)
Sprejema od 12. do 1. in od 5. in pol do 6. in pol pop
Tovarna pohištva
MIMMii
nlica della £esa št. 46
ZALOGA: Piazza Rosario št. i
Katalogi načrti in proračuni
NA ZAHTEVO.
Giacomo Pellegrina::
Zavod za nakelovanje
Trst, ul. Stadion 10 (dvorišče»
Pozlačenje in posrebrnenje cerkvenih predmetov, svečnikov, poprave umetniških predmetov in potrebščin za dela iz žolte medi.

IE
3
V dobro trajno službo
sprejme se spretno, trgovsko izobraženo moč. Zahteva se znanje slovenščine in laščine ter po možnosti tudi nemščine v govoru in pisavi. V kolonijalni stroki verzirani in za obisk odjemalcev porabni, ter vojaščine prosti prosilci imajo prednost. Želi se tudi nekaj službene varščine. Mesto službovanja je v Gorici. Nastop službe lahko 15. decembra t. 1., ali pa i. januv. 1908. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in reference, pošiljati je na „Inseratni oddelek Edinostiu do 28. t. m.
pod
39
POSLOVODJA".



zns-jam-
Denarna posojila ^„"^i
i stvu, zamorejo dobiti osebe vsakega sloja toliko na osebni kolikor na hipotekami kredit, pod ugodnimi povračili. Hipotekama posojila, v vsakem znesku se dajejo po želji strank proti primernim obrestim oziroma proti amortizaciji. Obrniti se je na JOSIPA ZIDABIv ulica della Caierma št. 14, I. nadat od 9.—12. predpol. in od 3.-6. popoludne.
Artistično - kromolito-zavod I. reda.
BONIVENTO & Comp.
TRST, ulica Tiziano Vecellio št. 4. — Tel. 19-97
Sprejema vsakovrstna trgovinska dela reklamne lepake, naslove, napisne listke itd. in jamči za perfektno in lepo izvršitev.
—Poseduje stroj povsem nov, in najnovejega zistoma.
solidno in elegantno
po zmernih cenah
Rafaele Italia
TRST — Via Malcanton 7
Stran IV
►EDINOST« štv. 285
V Trstu, dne 15. oktobra 11)07
IOTEL BALKAI
T 78 ctektr. rnsvH^ MU, tepci**
H#TKL, BALK1S
boljši legi za trto, je rsa opustošena. Tam, kjer so se nekdaj nahajaji ▼»liki trtni nasadi, ni videti zelenega pereica. Že prod 17 leti je preiskovalna komisija konstatirala, da se je pojavila trtna uš v tako nevarnem kraju, kjer je bilo pričakovati, da bodo ulai vetrovi vplivali na naglo uničevanje trti. Ali mi nismo hoteli verjeti veičakom in smo mirno čakali, da se je mrčes tako grozno namnožil, sla je uničil veliko število trti.
Ali ▼ zadnje čase so se naši posestniki vendar ganili in se trudili in mučili, da bito propadanje zaustavili in uničene trte nadomestili z novo trto. Ali huda zima je pogubno delovala in pomagala trtni uši na nničevalnem delu. Zimski mrazovi so močno ikodovali, kajti zemlja je zmrznila tako na debelo, da ni bilo možno kopati po cele mesece. Poleti pa je prišla zopet nenavadna suša, ki je pogubno delovala na nasade. Tako smo izpostavljeni vsemu pomanjkanju in v kleteh, ki so bile nekdaj polne vina, trka kmetič na — prazne sode ter vzdihuje : kaj bo ?! V prejšnjih letih je bila kaka kronica v žepu, zdaj je ni... S čim naj plačuje davke in pokriva druge potrebščine ? Ze lanjsko leto je trkal marsikdo na vrata te ali one posojilnice. Kaj bo še le letos, ko bo stiska Še veča za seno in klajo. Ali bi ne bilo nmestno, da bi tukajšnje prebivalstvo zaprosilo cesarsko vlado in deželni odbor oziroma zbor za posojila za nove nasade ? ! Doslej ni prosil še nobeden naših posestnikov, kajti ti! se ne ganejo, dokler ni prav skrajna sila. j Požurimo se, dokler je še čas, dokler ne bo i prekasno ! Zahtevajmo od vlade in avtonomnih i oblasti, da se ozrejo na te opustošene kraje, da nam prihite na pomoč, da se zboljša obupno stanje revnemu prebivalstvu tega dela Krasa!	_
lfesti iz Istre.
Tujci v Opatiji. Od 1. sept. 1907. do j 9. oktobra 1907. je prišlo v Opatijo 4631 i oseb. Od 3. do 9. okt. 1907. je|$na novo i došlo 652 oseb. Dne 9. oktobra je bilo v Opatiji navzočih 2084 tujcev.
Umrl je v nedeljo v Kopru' umirovljeni! ravnatelj koperske italijanske državne gimna- ! zije, šolski svetnik Jakob Babu d e r. Po- ; kojnik je bil rojen v Kopru leta 1834. Bil je ravnatelj na omenjeni gimnaziji od 1871. 1899.
Iz šolske službe. Ravnatelj nemške državne gimnazije ▼ Puli Peter Maresch je imenovan ravnateljem Elizabetine gimnazije na Dunaju. _____
Književnost in umetnost.
F. M. dostofevski. Ponižani in razžaljeni. Roman v štirih delih z epilogom. Prevel iz ruskega VI. Levstik. Založila „Katoliška bukvarna* ? Ljubljani. Gena knjige 3 S, vež. 4 K 20 vin. S to knjigo ei je pridobila „Katoliška bukvama" pač veliko zaslugo. Zdaj bodo poznali tudi Slovenci Dostojevskega, slavnega ruskega pisatelja, tega največjega dušeslovca, kar jih pozna svetovna književnost. Roman „Ponižani in razžaljeni" je izmed njegovih {.najboljših del in poln brezprimernih čarov. Priporočamo knjigo »ajtopljeje!
Adria Klange. Auswahl aus den Ge-dichten des Simon Gregorčič. Ubersetzt von J. Pregel. |;Druck der „Narodna Ti ' skarna", Giirz 1907. Cena 2 kroni. 'Petnajst najznačilnejših in najlepših Gregorčičevih poezij je prevel tukaj mlad pesnikov častilec na nemško in s tem brez dvoma pridobil lepo zaslugo. Podal je tudi kratko karakteristiko o pesniku in mu posvetil nekaj toplih kitic lastne muze. Pesmi so prav dobro prevedene, a s Funtkovimi izbornimi prevodi nekaterih Gregorčičevih poezij se pač ne morejo primerjati. Knjižico, ki je zelo lična in katere čisti dobiček je namenjen za Gregorčičev spomenik, priporočamo toplo.
Gospodarstvo.
Balkanska razstava v Londonu je
bila nedavno zatvorena. Kakor poročajo izlasti angležki listi, je balkanska razstava imela popolen vspeh in je mnogo pripomogla, da se je ugled balkanskih držav povzdignil.
Razne vesti.
Povodnji na Francozkem. V Franciji so bile v zadnjih dneh silne povodnji. Reka Rona je izstopila na mnogih krajih ter poplavila mesta, vasi in polja. Utonilo je tudi mnogo ljudi. Isto tako je tudi Loara izstopila iz svoje struge. Te poplave so navstale vsled silnega deževja zadnjih dni.
Originalno ime dala je „Prva kranjska tvornica testenin" v SI. Bistrici zavarovati za svoje izdelke. Vzela je namreč začetne črke svoje tvrdke P. k. t. t. katere, izgovorjene z alfabetičnim priglasom, dajo besedo „Pekatete". Beseda se nam zdi prav primerna in vsakdo si jo lahko zapomni, ako se le domisli tvrdkinega besedila. Kakor nam tvrdka poroča, nosila bo vsa embalaža, zaklopnice i. t. d. vidijivo natisnjeno to ime, tako, da bo odslej zamenjava nemogoča. Gospodinje in kuharice, ki bodo hotele v testeninah „kaj boljšega", zahtevati morajo torej „Pekatete
Kako potuje primadona? Iz Pariza pišejo: Francoska primadona Ema Calve se pripravlja na pot v Ameriko. Ona ponosno pripoveduje o načinu, kako more
dandanes .glasovita pevkinja potovati. Dala si je napraviti posebni železniški ▼agxm. To je prava hiša dolga 2.5 metrov. Tamkaj zamore delati, kar se jej poljubi. Zamore se sprehajati, svirati na glasovir, ali sedeti s prijatelji pri igri. Tu je krasni vsprejemni salon v štilu Ludovika XVI., obednica za 12 oseb in poleg soba za spavanje. V vagonu je tudi kopališčna soba, kuhinja, shramba za jedila in pijače, in dve soki za služabništvo.
Ferdinando Ferlettig 3SE&2S!;
grb«, vp»ko»rstna lakiranja in tageeirenka dela b papilom TRST, ulica Chiozaa 4.
Vnlllrn dvokolea (bicifclov) navadnih in tudi na VvlIKtl prosti tek, malo rablj«n», m proda prav po ceni. NmIov: Gorica, ulica Duomo It. 3. (1268
PrnHo CO 7 kosov zsuiljtičm v TrebCah. Na-rrutlcft OD alo* pove Inaeratni oddelek Edi-
1311
□ Oltl.
Radi starosti rr*
r*
MALt 6SLASS.


M ali oglasi raf-^naj') se po 3 sto t. be?edo; ai^MtnotfakKne >%ftede h»> računajo ontrai Najmanjšo prnto^buia 40 »tutijifc
^	: P}nt*H *P tuVro. -
Klor Izvnu Trsta plsnano n treći tat „HALI 09LA 9»*>I» tteo&r v nxpr*J, kor Crcpać« na bo rjaflcv oglat obj&vljaa nI oseba poznana Upravi llata. Tarifa ]• natianltna ca čalu „BALiH OGLASOV" In vsakdt lahka preračuni, koliko mu jo plačat) a tem, da preštele besede Oglase trab« nasloviti na „liaERATSI ODDELEK" „Edlnoatl". Sa vprašanja patom pisarn bo dajal „IHSERATS1 ODDELEK n formacija eoino le, ča bo pismu priloiana znamka za odgovor
Ugodna prilika. strojev Singer, novih,
elegantnih z lahkim tekom, šivanje precizno, uporabljivi za	-vsako delo gld. 3'2-— Kupljeni so bili na dražbi.	Trai, ulica S. Oaterina 9, dvorišče skladišče 1 a.	1317
■e proda, dobro obiskana prodajalnica jestrin z velikim skladiščem, najemnina 500 kron na leto. Naalov : Ivan Lapainer, ul. Rigutti SL 7.	1305
Tapecirarska delavnica
Alberto Senoich
Zrst, via Čiziano Vecellie št. 4
vsprejema vsako tapecirarsko delo in tudi popravljanja.
= CENE NIZKE. =====
Išče
gg dijak, kateri bi jodučeval dva prva
gimnazijca. Ponudbe pod rDIJAKu na Inseratni oddelek Edinosti.	1316
Javno tombolo
nedeljo dne 20. oktobra 1907. v prostorih gostilne Konsumnega društva. Dobitki : Cinkvina K 25; I. tombola K 100, II. tombola K 50. Srečka velja 40 stot. Začetek ob 4. uri popoludne; po tombol bode javni ples. V slučaju slabega vremena se vrši tombola naslednjo nedeljo dne 27. oktobra. Za obilno u deležbo uljudno vabi Odbor.	1314
TnU9rn9 volnenega blaga Gustav Weissen-■ UVal lid stein. Bi stran, prodaja jako trpežne vomene jopiče za ženske po K 1*20 gladke, po K 140 pisane. Na poštni zaboj o kg pride 6 koaov. Samo po poštnem povzetju poštnine prosto.
1309
jorkširske pasme dobe Ee pri Josipu" Živic v Skopem. Isti zelo radi žro, niso v hraDi izbirčni, se hitro debele ter rajajo fino okusno meso in slanino.	1304
Lepi prašički velike
V ZOlOŽbi „TISKARNE EDINOST"
v TRSTU, ulica Giorgio Galatti štev. 18

je izšel v sloven. prevodu
VOflUfl
ROMAN
AMlešti spisal J. F. COOPER.
Elegantno broširana knjiga s finim svetlim papirjem, obsegajoča 420 strani male osmerke stane
1 krono 6 O st.
po pošti 20 stot. več.
Dobi a« g-a v vseh knjigarnah po Slovenskem.
@
Razpošilja se le proti povzetju ali naprej poslanemu znesku
111
Moja pred štiridesetinai leti ustanovljena in ca obrtni razstavi v Trstu odlikovana
tovarna sodov
izvršuje naročbe vsakovrstnih sodov, bodisi za vino špirit, likere, tropinovec, olje, slivovec, maraškin itd. Jamčim za dobro delo in po nizkih cenah, da se ne bojim konkurentov. — Na deželo pošiljam cenike.
Jran $bram
Trst, ulica S. Francesco 44.
Pietro Cucit
mizar
Trst, ulica Fontana št 7 in
Specijalist za razkošno pohištvo vsakega kroja. Vsakovrstna dela v lesu.
Angelo Iiizza
slikar, dekorater, slika izveska itd., lakir « Trst — ulica Paduina št. 9
(vogal ulica Chlozza).
Vsprejema vsakovrstno dekoracijsko, umetniško delo. kakor sobe izveske in lakiranja.

Jabolka

Podpisani sem v alioft Lu aaretto veoohlo štev !• aa Toghl ali o« Ban Giorgio) otToril
IT ZALOGO VINA
u domačo rabe, pridelek li mojih Tinogrado^ ▼ Bola (otok Bra4> ta fa prodajam * sodčekih In steklenicah. Ze »c kraj Vam ngotovlja, da Je kakovost najbolja. Da samorem ceajenim odjemalcem jam (iti sa pristno vino, sem sklenil, da ga dobivam v originalnih sodoaklh naravnost lz mojih klati v Bola In da ga tako razpotiljam tudi na stanovanja.
Za krčmarje in gostilničarje primerne cene.
V aadl. da m« počaatlu a Vaio naroibo bele ti m »e čaj-
ianojo
IVAN CVITANI6.
fina namizna v vsaki množini po ijld 8 do 14 za kilogr. iz kolodvoru Litija razpošilja
Ivan Eazboršek
Šmartno pri Litiji, Kranjsko. Poštna korbica 5 kg. franco gld. I-20.
Električno vpeljavo
izvršuje
franjo S. Dalsasso
TRST
ulica S. Spiridione štev. 6.
RAR l/^RNIPA pralnica in čistil-DHfl V MH lil UM nica oblek na suho
CENE ZMERNE. Ulica Far neto 11. A. Boegan
Skladišče pohištva
VITTORIO VOSILLA
preseljeno iz Lipskega trga 7 v ulico Saniti št. 8, vogal ul. Porporelia
nasproti kavarne Fedel Triestino
je bogato založeno z novim neprenosljivim solidnim in eleg. pohištvom.
Cene zmerne.
Hočete se prepričati?
obiščite velika skladišča
Parije vdove Salarini
»onto della Fabra 2 H ul. Poste Nu»ve •
(vogal Torrente).	nAlla CittA di Londr»-
Veiik izbor izgotovljenih oblek ra mofke, dpfk« toatumi za otroke. Površniki, močne jope. kožuhi i» raznih paletotov. Obleke za dom in delo. Delavsk« obleke. Tiroliki loden. Nepremočljivi plaSči fpristnl angleški). Specijaliteta: blago tu- in Inozemski* ovarE. Izgotovljajo se obleke po meri po najDOvajii »»odi, toćno, solidno in elegantno po nizkih cenah
BOGOMIL Pim
bivši urar v Sežani
ima svojo novo
prodajalnico ur
v TRSTU
VVMM Mie najbolja tinktura za lasa. V ^^	isti ni nikakih škodljivih stvari.
■■■■■■■■■■TBobi sc plavoUso, kostanjevo, črnikasto, črno barvo. Stekleniea 3-— K v odlikovani lekarni PRENDINI
^mmmmmtmm^m PoftUJatra po poštnem porae^Ja.
C' Enoletni trgovski tečaj za deklice
^p	.... ....... .—rtr-.........ii i>i................ —*............

^ Poj
lH odg
Zavod šolskih sester v Trstu, ulica P. Besenghi 6
Na tej oblastveno potrjeni šoli je vpisovanje vsak dan do 15 oktobra od O.-ffl. ure dopoludne in od 3.-5. ure popoludne. - Trgovski tečaj obsega sledeče predmete .
1. Enostavno in dvostavno knjigovodstvo. 2. Nemško in italijansko trgovsko korespondenco. 3. Trgovsko aritmetiko. 4. Trgovsko in menično pravo. 5. Pisanje na stroj.	Predavanje je nemSko.
Pogoj za -prejem je, da Je »ojenka £e zadostila šoleki dolžno^. - »a eventnelna vp'aiaaj oioiarja	PREDSTOJNlŠTVO ZAVODA ŠOLSKIH SESTER.
iL:	-	■	'__
>S nJIca Vincenzo Bellini štr^. 13
nasproti cerkve sv, Antona novega
prodaja vsakovrstne ure in popravlja iste
po zmernih cenah in z jamstvom.
Virgilio Cisilino
TRST, ulica Barriera vecchia 4
Velika izbera
igrač, drobnarin, srajc, ovratnikov, zapestnic, ovratnic, parfimov itd.
po konkurenčnih cenah.
Zdravljenje trii
i Čaj „Tisočerni cvet" (Millefiori 2
Čisti kri ter je izvrstno sredstvo proti ouiru slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slab inu prebavljauju in hemeroidam. Jeden omot zh zdravljenje stane 1 K ter se dobiva v odli-kovani lekarni
PRAXMARER „fi\ Sue J^ori" Crst, veliki trg
• • •
2). t9enitzky-a nasledniki
ulica S. Antonio, 2.
prodajo VSO opravo in iz angleškega blaga obstoječo zalogo v eelem ali en detail po jako znižanih cenah.
Skladišče GASPARINI, Corso štev. 34 prodaja
65 kr. predpasniki
80	„ ženske srajce
130	„ „	m
160	m ženska spodnja krila
40	„ ena peča čipk
175 kr. spodnje hlače za moike 150 „ srajce iz zefirja barvane lOO ,, » is surove Žide za moike 170 rjuha z robom za eno oseho 130 ,, beli prti z robom.
Vse po tovarniških cenah	_
Kranjske kloba
iz finega prašičjega mesa priporoča za sezono
Velike komad 2© nč. Male „ 1© „
.... Trgovcem daje popust. -
Anton Anžiča
mesarija — Ljubljana.
jI. JKitlovate
mehanična delalnica Trst — ulica del Trionfo 1
izvršuje vsakovrstna
kovaška in mehaniška deia
kakor tudi nikelovanja.