Pofttatna pUUm v gotovHM.
V Ljubljani, dne /. marca 1934
Štev. 29,
Letnik LXXI\. (Sol. leto 1933J34.)
Včiielfslci tovariš
GianovsKo poliiišRo glasilo J. C/. C/. — sekci/e sa dravsko banovino v £fublfanl
riCaCLllU	== — M» — fc...«O Čhri ««*»»» P P.	' H-*. OllmMp. tmlln tm ^...J». d«™*	PmU.Uk. rmi.11.19J. T*l./n3111
Intelektualka in sedanji socialni položaj
Naš čas ni naklonjen sodelovanju žensk, predvsem poročenih ženi pri reševanju skupnih naliog človeštva. Jasno odseva to dejstvo iz naših meščanskih listov, ki registrirajo z velikim veseljem vsak najmanjši udarec delu poročenih žen pri nas in po drugod in se menda pri tem ne zavedajo, da sestavljajo ženske gotovo nad polovico armade njih čitateljev. Če bi se tega dejstva zavedali, bi najbrže ne prinašali z debelo tiskanim niaslovom notic, kakor »Na Solnograškem odpuščajo omožene učiteljice« (v resnici so samo nekatere upokojili) itd. Prav tako se tudi v nekaterih naših najvažnejših ustanovah baš zato, ker v njih nimajo ženske zastopstva, vedno znova načenja vprašanje odpusta poročenih učiteljic in se celo odreka učiteljici sposobnost, da bi lahko zadovoljivo upravljala in vodila šolo, ko je že nešteto učiteljic tudi pri nas s požrtvovalnim delom ini odlično sposobnostjo dokazalo, da zna rešiti tako nalogo prav tako dobro, če ne bolje kot njen moški tovariš.
Boj poklicnih in delovnih žensk z neprijaznim javnim mnenjem postaja tudi pri nas vedno trši prav zato, ker se vedno znova na nje meče krivda na današnji krizi in z njo združeni brezposelnosti. Seveda je to samo varanje širokih množic, kajti tisti, ki tako govore, že vedo, da je splošna brezposelnost samo posledica do korenin gnilega svetovnega gospodarstva, ki je potrebno bolj temeljite preosnove, kakor pa samo te, da se odstranijo poročene žene iz javnih služb. Vsak, ki ima količkaj vpogleda v javno življenje in v gospodarstvo, ve, da bi to bila le majhna kaplja, ki bi v suši našega gospodarstva prav nič ne zalegla in bi se niti na površju ne poznala, kamoli da bi segla do korenin. Prav gotovo bi eno ali dve leti po taki delni ali popolni redukciji poročenih žen bilo kljub temu spet še večje število inteligentov brezposelnih, saj se pri današnjem gospodarskem stanju število brezposelnih vedno bolj veča.
Za nas ženske mora veljati načelo: Nesporno je dejstvo, da je dandanašnja oblika gospodarstva, kapitalizem, ki na podlagi svobodnega trgovanja omogoča, da se kopiči premoženje neomejeno v rokah manjšine človeštva, popolnoma odpovedalo. Moški so ustvarili sedanji kapitalistični gospodarski red, za katerega sedaj vendar že vsi priznavajo, da se je preživel, saj skuša vsaka politična stranka reševati gospodarsko vprašanje po svoje. Moški naj sedaj tudi gledajo, kako bodo preosnovali -naše gospodarsko in z njim zvezano družabno življenje, kako bodo rešili svet. Pri reševanju nedostatkov sedanjega gospodarskega reda imajo ženske dosedaj še jako malo besede, ker je ravno gospodarstvo popolnoma v moških rokah. Moški imajo v rokah svetovne institucije, kakor n. pr. Mednarodni urad dela. Tudi pri gospodarskih konferencah sodelujejo samo moški, ki imajo sploh vsa gospodarstvena vprašanja v zakupu in naj tudi izdajo vse potrebne zakone in uredbe za ozdravitev gospodarstva. Ženske pa ne smejo dopustiti, da bi se to zgodilo na njihov račun, da bi morale ženske prve plačati račun za ono, kar so moški do sedaj pogrešili. Brezposelnost, ki spremlja naš propadajoči gospodarski red, zadeva žensko prav v isti meri kakor moškega in nikakor ne gre, da bi hoteli moški zasilno krpati barko, v katero teče voda z vseh strani, s pomožnimi sredstvi, ki gredo na ženski računi.
Kako zelo ostaja tak načrt rešitve na površju, nam dokazuje že dejstvo, da se ozira izključno na inteligenčne stanove, da ne sega v kmečki in proletarski razred. Samo intelektualka zavira gospodarstvo, delavka pa menda ne. Ker se pri ženskah v svobodnih inteligenčnih poklicih, pri zdravnicah, pisateljicah itd. tak boj težje začne, se ga je začelo previdno pri onih, kjer je največ izgleda na uspeh, pri ženskah v javnih poklicih, pri učiteljicah, uradnicah itd. Kmečka ženska lahko še naprej dela od zore do mraka, po poroki bolj ko prej, saj njeno delo nikomur ne diši. Prav tako delo proletarske ženske ne pride v poštev in bo lahko ostala tovarniška delavka, perica, postrežnica itd. še naprej. Pri inteligenčnih poklicih pa je seveda nekaj drugega, v njih se poročene žene ne smejo udejstvovaiti in je treba mlajšim vstop v nje sploh onemogočiti. Izjtega vidika moramo tudi razumeti zahtevo točne ločitve poklicev v moške in ženske poklice, o katerih se zadnje čase toliko govori. Po mnenju marsikaterega bi najbrže taka ločitev poklicev izgledala tako, da bi veljali kot moški poklici vsi boljše plačani, socialno višje stoječi poklici, medtem ko bi ostala ženskam samo najnižja in najbolj nehvaležna opravila. Če pa gledamo tako delitev poklicev z ženskega stališča, bi morala izpasti tako, da bi bili potem pač vsi poklici strogo deljeni in bi tako imele ženske povsod opraviti le z ženskami, ako mislijo drugi, da je to praktično mogoče. Potem bi smele vzgajati ženski naraščaj samo vzgojiteljice, zdraviti bi jih morale samo zdravnice, soditi samo sodnice, zagovarjati samo odvetnice, njih obleke šivati
samo šivilje itd. Da bi pa taka ločitev poklicev ne bila v prilog obstoječemu stanju, hegemoniji moških v boljše plačanih poklicih, je jasno.
Kdor razume, da je sedanja brezposelnost le posledica kapitalističnega gospodarskega reda, ki umira v svojih lastnih ruševinah, bo tudi razumel, zakaj skušajo fašisti in hitler-jevci reševati brezposelnost tako enostransko, v škodo žensk, s tako malenkostnimi zasilnimi sredstvi, namesto da bi velikopotezno reševali celotno gospodarstvo. Fašizem je skrajni, zadnji napor kapitalizma za obstoj, in zato narekuje rešitev kapitalističnega gospodarskega reda tudi borba proti poklicni ženi. Da potolaži nezadovoljnost širokih množic, da zakrije prave vzroke sedanje bede, zato meče fašizem žene iz poklicev, a nima pri tem niti trenutnih uspehov, saj je znano, da tudi v fašističnih državah brezposelnost stalno narašča, dasi hočejo to dejstvo z napačnimi številkami prikriti.
Tudi pri nas bi radi našli rešitev iz bede in brezposelnosti s tem, da kažejo s prstom na intelektualke v poklicih, predvsem na poročene žene. V ozadju pa tiči prozorni namen, izriniti polagoma vse ženske iz javnega življenja, tudi neporočene. Tudi so že začeli ženskam kratiti možnost poklicne izobrazbe. Tako n. pr. nimamo v dravski banovini nobenega prvega letnika ženskega učiteljišča.
Res je. da bi morale v izjemnih časih, kakor so današnji, prednjačiti socialne dolžnosti pred manj nujnimi pravicami posameznikov, n. pr. pred pravico svobodne izbire poklica tudi po poroki. Toda ženstvo stoji na stališču, da morajo takrat, če se rešuje naše gospodarstvo z zasilnimi odredbami, prispevati ženske samo tako velik delež kakor moški. Če združuje posamezni moški par dobro plačanih mest v svoji osebi, naj odstopi vse razen enega prav tako kakor ženska, če je v enakem položaju. Ako izgubi poročena žena službo, ker je njen mož dobro situiran, je samo pravično, da izgubi javno službo tudi moški, ki se poroči n. pr. z bogato trgovko ali gostilničarko, kakor imamo par primerov tudi pri nas. Res je, da je marsikateremu moškemu neznosna misel, da bi moral biti go-soodarsko odvisen od žene, toda prav tako je včasih ženski težko, če je denarno odvisna od moža, posebno še, če mora skrbeti za svoj-
ce, n. pr. za starše, in ne more zahtevati, da bi mož še te redil.
Prav tako ne more ženstvo dopustiti, da bi se ženskemu naraščaju kratila pravica do poštenega dela in kruha in se jih navajalo samo v zakon in materinstvo ter v gospodinjstvo. Seveda je materinstvo nesporno ženski poklic, ampak mater je vedno lahko samo toliko, kolikor je istočasno moških voljnih prevzeti odgovornosti očetovstva. Moški so pa v teh težkih časih pripravljeni na očetovstvo le tedaj, če vedo, da jim bo bodoča žena pomagala nositi del bremena, ne pa, če vedo v naprej, da jim bo žena le povečavala breme in jih ovirala v ugodju. Znaten del deklet je pa tudi, ki se ne morejo poročiti; n. pr. tiste, ki so revne ali telesno nesposobne. Mnogo jih je tudi, ki se nočejo poročiti, morda ker so kje doživele razočaranje in teh ne bo mogel nihče siliti, kajti za poklic žene in matere je prav gotovo treba predvsem notranje pripravljenosti. Pa tudi ona dekleta, ki se kasneje poreče, se morajo pred poroko udejstvovati v poklicih, saj danes starši v večini primerov komaj čakajo, da pride otrok od mize. Poklicno delo pripravi tudi poročeno ženo na vse poznejše možnosti in s temi zvezana razočaranja, n. pr. za primer moževe smrti, ločitve i. dr.
Ker bomo rabili ženske, ki so pripravljene za življenje in njegove zahteve, ki bodo prevzele v življenju soodgovornost za del nove zgradbe, ki vstaja, pridemo do zaključka, da naj država uporabi pri svoji notranji dograditvi v bodoče še bolj kot doslej tudi sile in sposobnosti ženske, da ji pa naj zato tudi dopusti, da na vseh območjih in na vseh področjih soustvarja in sooblikuje. Ni treba, da hodimo po potih onih, ki so našemu narodu že davni neprijatelji, tembolj, ker nismo prepričani, če vodijo te poti do končnega cilja, do resnične ozdravitve gospodarskega in javnega življenja. Če se bo žena zavestno vzgajala za javno življenje, če se ne bo obsoje-vala samo na izživljanje ob domačem ognjišču, potem šele bomo tudi lahko zahtevali od njih zmisel za skupnost, ki ga bodo presojale in gojile v dušah svojih otrok. To nam bo pa v bodočnosti nujno potrebno, saj sili ves gospodarski, politični in kulturni razvoj človeštvo neizbežno, da se veže v vedno tesnejše in obsežnejše enote.	Milica Stupanova.
Izredna skupSiina JUU - odgodena
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
IV. No. 3622/1. Ljubljana, dne 23. februarja 1934. Jugoslovenskemu učiteljskemu udruže-nju v Ljubljani na znanje z vabilom, da o tem obvesti posamezna učiteljska društva. Po po-obvestilu bana zast. načelnika prosvetnega oddelka: Vrhovnik Fran, 1. r.
Kraljevskoj banskoj upravi, prosvetno odelenje, Ljubljana.
Odlukom 11495 od 22. februara 1934 stavljena je van snage odluka O. N. br. 2440 od 18. januara 1934 kojom su odobrena osustva delegatima za vanrednu skupštinu Jugoslaven-skog učiteljskog udruženja koja se shodno istoj neče održati o čemu telegrafski obave-stite sekciju i učiteljska društva. O. N. br. 11495. Načelnik: Jakšič, s. r.
Jugoslovensko učiteljsko udruženje Broj 1223. 23 februara 1934. godine, Beograd. Ju-goslovenskom učiteljskom udruženju, Sekciji Dravske banovine, Ljubljana.
Gospodin M i nista r prosvete u saglasnosti sa Ministarskim savetom, a na osnovu §-a 76, tačka 10, Zakona o činovnicima i u vezi sa članom 3. v, i 26 A. a. Pravila Jugoslovenskog učiteljskog udruženja rešio je s obzirom na to, da je sada rad u školama najintenzivniji, da se vanredna skupština učiteljskog udruženja sazvana za 4 mart t. g. u Beogradu ne održi. Obavestite o ovome hitno uprave svih sreskih društava. Pretsednik Jugoslovenskog učitelj, udruženja: D. Rašič, s. r. Sekretar: Blagoje M. Radojevič, s. r.
OKROŽNICA POOBLAŠČENCA SEKCIJI.
Jugoslovenskom učiteljskom udruženju, Sekciji za Dravsku banovinu u Ljubljani.
Ministarstvo Prosvete dostavlja: »Odlukom O. N. br. 11.495 od 22. II. 1934. stavljena je van snage odluka O. N. br. 2440 od 18. I. 1934., kojom su odobrena otsustva delegatima za Vamrednu skupštinu J. U. U., koja se shodno istoj neče održati o čemu telegrafski obavestite Sekciju i učiteljska društva.«
Prema tome, naša Vanredna skupština, zakazana za 4. III. o. g. u Beogradu, neče se održati.
To odgadanje medutim ne znači da na poslu sporazuma prestanemo raditi. Napro-tiv, sve ono, što smo na sporazumu radili, i Sto radi kratkoče vremena nije moglo biti u detaile izvedeno, sad treba da se nastavi. Jer,
jedan sporazum donet bez dovoljno obazri-vosti, nosi u sebi sve opasnosti novih ličnih razmirica, kojih smo se baš sporazumom želeli rešiti.
U Upravu našeg Udruženja treba kandi-dovati najbolje izmedu najboljih medu nama, ličnosti koje su u svakom pogledu besprekor-ne i uživaju opšte poverenje i naše i naših pretpostavljenih. Kaindidovanjem i hiranjem ličnosti koje nisu fakve, koje ulaze u Upravu sa bolesnim ličnim ambicijama ili iz sebičnih i materijalnih razloga a ne iz čiste ljubavi prema Udruženju, ne samo da ne bi unapre-dili, nego bi upropastili ugled našeg Udruženja.
Revidirajmo još jednom i pravila i poslovnik, da ne bi svake godine morali unositi novele. Ima još uvek nejasnih mesta, koja se mogu razino tumačiti a to unosi u naše redove zabunu i nesporazume.
Za svaki naš sporazumni rad, bičemo u kontaktu i dogovorno čemo utvrditi sve detaile rada iduče Skupštine, koja je pozvana da definitivno sredi prilike našeg Udruženja.
Molim da o svemu obavestite i Vaša sre-ska društva i pozovete ih, da održe dostojanstvo, slogu i disciplinu. da od sporazuma niko ne otstupa i da u svemu imaju poveirenja u svojim sekcijskim Upravama, koje če ih o svakom našem zajedničkom poslu na izvode-niu sporazuma tačno i verno obaveštavati. Svaki nenromišljen gest i nepotrebna komen-tarisanja, škodiče izvodenju našeg sporazuma.
Naš sporazum nije ničim okrnjen, napro-tiv, utvrden. Vreme, koje mam sad stoji na rasooloženju, treba iskoristiti, da se opšta sloga u Udruženju — a to je želja i naših pretpostavljenih — definitivno izgradi.
S drugarskim pozdravom
D. Mirkov, s. r.,
II potpredsednik J. U. U., preds. sekcije za Dunav. ban.
Novi Sad, 24. II. 1934.
IZ PREDSEDSTVA BEOGRAJSKE SEKCIJE,
PRED ODGODITVIJO SKUPŠČINE.
Dragi druže!
Pošto smo 10 februara konačno utvrdili sporazum i kandidaciju pretsednika, ja te najlepše molim, da od danas do 4 marta upotre-biš sve moči i umešnost, da naša sporazumna lista pobedi i na taj način dovršimo sveto delo saniranja prilika u mašem udruženju, na
čemu če nam, znam sigurno, celokupno učiteljstvo biti zahvalno.
Molim Te, druže, budi dobar, te me izvesti kako stvari stoje za glasanje, a ja te mogu uveriti, da če svih 25 beogradskih gla-sača glasati za našu sporazumnu listu.
Srdačan drugarski pozdrav od
Drag. S. Ostojič, s. r.,
Bretsed. Sekcije: Gajeva 4.
15-11-1934 godine Beograd.
IZ SEKCIJE JUU ZA DRAVSKO BANOVINO, PRED ODGODITVIJO SKUPŠČINE.
Jugoslovensko učiteljsko udruženje, sekcija grada Beograda, Beograd.
Na dopis predsednika Vaše sekcije tov. Dragutina Ostojiča z dne 15. t. m. nam je čast odgovoriti, da pozdravlja sekcija za dravsko banovino vsako prizadevanje in vsak korak, ki stremi za dosego sporazumne liste in bo članstvo tudi sigurno glasovalo za tako listo. Načelno pa moramo vedeti:
1.	V kakem obsegu je prišel na tej listi do izraza sporazum in katere grupacije vsebuje lista?
2.	Kdo so nosilci in predstavniki v tej listi in kakšno je njihovo dosedanje delo za prosveto, šolstvo, stan in organizacijo?
3.	Kateri načelni program zastopa ta lista in njen delovni program za bližnjo bodočnost. (Načelni in delovni program te liste bi se moral zrcaliti že v resoluciji, ki naj bi jo sprejela izredna skupščina).
V teh vprašanjih morajo biti delegati že pred otvoritvijo skupščine na jasnem.
Pričakujemo blagohotnega obvestila na gornja vprašanja in tovariško pozdravljamo!
Št. 1799/33-34. Ljubljana, 20. II. 1934.
Predsednik:	Tajnik:
Ivan Dimnik, s. r.	Metod Kumelj, s. r.
IZ BEOGRAJSKE SEKCIJE JUU PO ODGODITVI SKUPŠČINE.
Jugoslovenskom učiteljskom udruženju, Sekcija za dravsku banovinu, Ljubljana.
Na dopis te sekcije br. 1799/33-34, čast nam je odgovoriti sledeče:
Beogradska sekcija stoji na stanovištu sporazuma od 14 i 15 decembra, koga su potpisali svi pretsednici sekcija, kao i na sporazumu za budučeg pretsednika JUU g. Dorda Mirkova, koji je kandidovan od strane pretsednika svih sekcija na dan 10 februara o. g.
Što se tiče ostalih ličnosti, koje treba da udu u I. O., ova sekcija stala je na stanovištu da se biraju i kandiduju u oči vanredne skupštine i to opčim poverenjem svih sekcija.
Načelni program te liste bio bi rezolucija svih naših razgovora i sporazuma od 14 i 15 decembra prošle godine i 10 februara ove god.
No pošto je danas preko Radio stanice več objavljeno, da se ne če održati vanredna skupština, to če posle ovoga svakako nastati druga situacija u kom če se slučaju voditi ponovni razgovori, koji moraju srediti saniranju prilika u JUU.
Verujuči uvek u dobru volju drugova naših iz dravske banovine, šaljemo Vam srdač-ne i drugarske pozdrave.
Beograd, Br. 70 od 23 febr. 1934.
Sekretar:	Pretsednik:
I. Trinojevič.	Drag. S. Ostojič.
KOMENTARJI ČASOPISJA.
Dnevni listi so prinesli poleg obvestila tudi sledeči komentar.
Izredna skupščina JUU onemogočena.
Kakor znano so imeli v Beogradu 10. t. m. predsedniki vseh banovinskih sekcij JUU skupen sestanek, na katerem so se posvetovali o ureditvi razmer v JUU in o sporazumu za izredno skupščino. Zedinili so se na to, da se izredna skupščina vrši in da na njej sporazumno izvolijo novo upravo. Že prej je bil med njimi dosežen sporazum v pogledu iz-premembe pravil in skupščinskega poslovnika. Ob tej priliki so imeli tudi skupno konferenco s predsednikom izvršne uprave JUU, ki pa se je odločno izrekel proti izredni skupščini.
IZŠLA JE DRUGA IZDAJA RIBIČIČEVE KNJIGE »MIHEC IN J A K E C« KAR-TONIRANI IZVODI STANEJO 8 DIN. NAROČILA SPREJEMA MLADINSKA MATICA, LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA 6/1.
Driavnl proračun in učiteljstvo
AMANDMANI
K FINANČNEMU ZAKONU ZA L. 1934./35.
Racionalna štednja.
1.	Ministrski svet se pooblašča, da v cilju znižanja državnih izdatkov za leto 1934./35. in v svrho ustvaritve trajnih predpogojev za
sistematično in racionalno štednjo v vsem javnem, to je državnem in samoupravnem gospodarstvu, podvzame vse potrebne ukrepe, in to tako v okviru sedanjih zakonskih predpisov in uredb, kakor s pomočjo uredb z zakonsko veljavo s katerimi lahko določi osnove državnih in samoupravnih izdatkov v drugačnem Obsegu, kakor veljajo po sedaj veljavnih predpisih.
Revizija postranskih zaslužkov.
2.	Vsi predpisi o postranskih prejemkih in pristojbinah, pod katerim koli nazivom ali vidom se izplačujejo (dnevnice, honorarji, nagrade, tantijeme m temu slično) državnih in samoupravnih uslužbencev, aktivnih in upokojenih ter vseh drugih oseb, zaposlenih pri državnih gospodarskih in denarnih zavodih, kakor Državna hipotekama baraka, Razredna loterija, Poštna hranilnica, Uprava državnih monopolov, gozdarsko - industrijska podjetja, sladkorne tovarne, državna tvornica svilfe, drž. železarne in rudniki itd., v svojstvu članov upravnih ali nadzornih odiborov, komisarjev in slično, se morajo podvreči reviziji brez ozira na osnovo in višino teh prejemkov po sedaj veljavnih zakonskih predpisih in sicer tako, da se s 1. aprilom ti prejemki znižajo za polovico dosedanje višine. Prav tako more ministrski svet število članov upravnih in nadzornih odborov v teh podjetjih izmenjati, znižati ter imenovati nove brez ozira na čas, za katere so bili po dosedaj veljavnih predpisih postavljeni odnosno izvoljeni.
Ženske v javni službi.
3.	Da bi se dosegli prihranki pri osebnih izdattkih in ob enem ustvarila možnost zaposlitve brezposelnih inteligentov, ki so dovršili fakultete in strokovne šole, bo ministrski svet določil pogoje, pod katerimi morejo ostati še nadalje v državni službi ženske* čijih možje so prav tako v državni, samoupravni ali zasebni službi ali ki imajo sicer dovoljne dohodke za vzdrževanje svoje rodbine.
Revizija posebnih doklad.
4.	Ministrski svet se pooblašča, da izvrši revizijo posebnih doklad, honorarjev, nagrad in drugih postranskih prejemkov, ki jih dobivajo po sedaj veljavnih zakonskih predpisih poleg svojih rednih prejemkov ter da omeji te postranske prejemke na največ polovico višine rednih prejemkov.
Sistemizacija službenih mest.
5.	V svrho priprave za sistemizacijo mest v državni službi bo ministrski svet točno proučil Število osobja in obseg poslov posameznih državnih uradov in. ustanov ter po potrebi izdal ukrepe, da se take ustanove ali ukinejo ali združijo z drugimi, ako se izkaže da so v sedanjem obsegu in sestavu nepotrebne.
Posvetovalna komisija.
6.	Za izvršitev tega posla in v svrho iskanja novih prihrankov v državnem in samoupravnem gospodarstvu bo ministrski svet imenoval posebno komisijo s posvetovalno pravico, v katero bodo pozvani v svrho sodelovanja v primernem številu tudi člani obeh zbornic Narodnega predstavništva.
Finančni odbor je danes začel razpravljati o tem amandmanu.
IZ NAČELNE RAZPRAVE O DRŽAVNEM PRORAČUNU.
V finančnem odboru so bili sprejeti posebni amandmani, ki pooblaščajo vlado, da mora izvesti potrebne reforme za ustvaritev potrebnih pogojev za sistematično in racionalno štednjo.
Posnemamo važna poglavja iz poročila finančnega odbora, ki zadevajo državne nameščence, med njimi tudi učitelje.
Osebni izdatki.
Poročilo finančnega odbora se obširno bavi z vprašanjem osebnih izdatkov ter podrobno analizira proračune posameznih ministrstev. Pri tem ugotavlja, da gre za aktivne državne uslužbence 3.9 miljarde, za upokojence eno miljardo in za invalide 100 milijonov dinarjev. Aktivnih uslužbencev je 207.130. V državni upravi jih je 128.338, pri državnih podjetjih pa 78.792, pri čemer so všteti tudi člani vojske in mornarice, ki jih je 34.959 ali 27.24 odstotkov celokupnega števila. V številki uslužbencev pri državnih podjetjih je vračunanih tudi 10.505 delavcev prometnega ministrstva ter 10.319 delavcev pri državnih rudarskih in gozdnih podjetjih.
Razpored in prejemki nameščencev.
Kako so vsi uslužbenci razporejeni po svojem položaju, služijo naslednji statistični podatki: ministrov in banov je 27, v I. skupini je 20 uradnikov, v II. skupini prve stopnje 313, v II. skupini druge stopnje 156, v III. skupini prve stopnje 336, v III./2. 717, v IW.II. 1226, v IV./2. 1480, v V. 2439, v VI. 9162, v VII. 6857, v VIII. 12.252, v IX. 13.674, v X. 5844, pripravnikov je 15.352, zvanični-kov 34.984, služiteljev 11.075, kontraktualnih in honorarnih uradnikov ter dnevničarjev (in 20.824 delavcev) 25.359, nerazvrščenega osobja 2142, častnikov in vojnih uradnikov 10.107, podčastnikov, kaplarjev in orožnikov 39.933, skupno 207.130 oseb.
Ministrski predsednik prejema 15.960'67 dinarjev na mesec, minister 9767'34 Din, uradnik I. skupine 6520'67 Din, v II./1. skupini
597J25 Din, v II./2. 542889 Din, v III./l. 5010*42 Din, v III./2. 4540'— Din, v TV./l. 3737'92, v IV. 298792, v V. 2668'67, v VI. 2319'42, v VII. 2017 92, v VII. 1788'42. v IX. 1561'46, v X. 1380*30, zvaničniki 1005'— do 1297'—, služitelji 803— do 967'—, uradniški pripravniki od 1147'— do 1447'— Din.
Redukcija uradništva ali prejemkov?
Problem osebnih izdatkov v sedanjem času ni samo fiskalni problem in zato ni mogoče govoriti edino o številu uradnikov in njihovih dohodkih ter v zvezi s tem določati redukcijo števila uradnikov in tako znižati izdatke v državnem proračunu. Kakor koli bi bilo to izredno velikega pomena za naše finance, je vendar socialni in gospodarski značaj osebnih izdatkov glede na one, ki so zaposleni, a še bolj glede na one, ki so brezposelni, izrednega pomena.
Med osobjem državne uprave je mnogo uslužbencev, katerih dohodki so dandanes nedvomno večji kakor je zgoraj navedeno, ker prejemajo tantijeme in stalne nagrade od drž. podjetij ali podjetij, za katere jamči država ali ki so po svojem položaju za to delegirani. Razen aktivnih uradnikov je v takem položaju tudi gotovo število upokojencev, kakor tudi svobodnih poklicev, ki imajo take vrste dohodke. O vseh teh dohodkih, ki ne slone na sistemizirani plači ali pokojnini, je finančni odbor obširno razpravljal in smatra, da je najdena ugodna rešitev v amandmanu, po katerem se morajo od 1. aprila dalje vsi ti postranski dohodki znižati na polovico sedanje višine. To pa še ne pomeni, da jim je s tem že določena najnižja stopnja, marveč se morejo znižati tudi pod to mero sorazmerno z dosedanjo višino. Prav tako važna je določba, da se lahko število članov in sličnih funkcionarjev s 1. aprilom zniža brez ozira na to, pod kakimi pogoji so bili postavljeni dosedaj.
V zvezi s tem je bil sprejet tudi predlog, da se na sličen način revidirajo tudi vse posebne doklade, honorarji in drugi postranski dohodki državnih in samoupravnih uslužbencev. Finančni odbor upa, da bo s tem rešeno zelo važno vprašanje.
Vprašanje ženskih uslužbencev.
Kar se tiče števila osobja tako v državni upravi kakor pri gospodarskih podjetjih, je finančni odbor mnenja, da se lahko zniža. Pri tem pa se mora upoštevati ne samo šolska kvalifikacija uslužbencev, marveč tudi njihov socialni položaj, položaj njihove rodbine in njihovo gospodarsko stanje. Vsi ti oziri se morajo upoštevati pri izdaji odlokov o znižanju osobja. Posebno pozornost pa se moira pri tem posvetiti ženskim uslužbencem, kar pa še ne pomeni, da se morajo enostavno vse ženske odpustiti. Tudi v tem pogledu so potrebni socialni in ekonomski obziri. Predvsem pa je treba točno proučiti one primere, kjer zaslužita mož in žena, oceniti njihove skupne dohodke ne glede na to ali gre za državno samoupravno ali privatno službo ali za dohodke svobodnega poklica. Prav tako se je v finančnem odboru naglasilo, da se v bodoče ne sme več dopuščati, da bodo v posameznih družinah vsi ženski člani ali večina njih zaposleni. Tu je treba določiti primerno mejo. Otroci odnosno ženske premožnih ljudi, višjih državnih funkcionarjev, zlasti pa one brez fakultetne izobrazbe, se v bodoče ne smejo sprejemati v službo, niti dopustiti, da ostanejo v službi, ker je dovolj otrok siromašnih staršev, odnosno brez staršev, ki so brez kruha in zaslužka, čestokrat pa še z boljšo kvalifikacijo, da ne govorimo o moških, ki leta in leta čakajo na zaposlitev. V tem pogledu se mora izvršiti strožja izbira, da se bodo službe oddajale pravičnejše.
Zaposlitev brezposelnih.
Pooblastilo vladi naj omogoči, da se izdajo nagli ukrepi in določijo pogoji, kdo more biti v javni službi. Upoštevati je treba ne samo kvalifikacije, marveč tudi druge okoliščine, ki so danes čestokrat še bolj važne.
Treba je najti zaposlitev za doraščajočo inteligenco. Napačno je sicer mnenje, da ima vsakdo, ki dovrši kakršnokoli šolo, s tem že pravico na državno službo. Na drugi strani pa je res, da je država največji delodajalec in mora zato paziti na primerno .ravnotežje v duhu časa. Država mora gledati, da bo preskrbljen kruh večjemu številu družin, ne pa poedincem iste družine. Inteligentni naraščaj v vedno večjem številu sili v državno službo, ker spričo sedanjih gospodarskih prilik ne more najti zaslužka drugod. Od leta 1930. dalje je bilo v gospodarskih podjetjih redu-ciranih 126 tisoč oseb. Zato se morajo ustvariti možnosti ne samo za redukcijo, marveč tudi za zaposlitev novih moči.
Potrebe narodne prosvete.
Znižanje števila osobja je možno, na drugi strani pa je prav tako jasno, da so resori, kjer se bo moralo število uslužbencev povečati. To je n. pr. prosvetno ministrstvo. — Osnovna izobrazba je eminentna naloga države, a baš v tem pogledu sedanje stanje ni niti najmanj zadovoljivo. V osnovnih šolah je okrog 1200 razredov brez učiteljev. Cele občine so brez šole in mnoge izmed njih z lastnimi sredstvi grade šolska poslopja, toda manjka jim učiteljev. Niso redki primeri, da je v posameznih razredih 90 do 120 in še več učencev. Temu stanju se mora napraviti konec. Na drugi strani pa leži v prosvetnem ministrstvu okrog 1700 prošenj učiteljskih kandidatov, ki čakajo na namestitev. Ti mladi ljudje nestrpno čakajo, da se posvetijo svojemu poklicu, na katerega so se pripravili. Veliko je tudi število absolviranih filozofov, ki
čakajo na namestitev ▼ srednjih šolah. Tudi zanjo ni kredita. Ce pa bodo nastavljeni, se bo število osobja prosvetnega ministrstva znatno povečalo. Slična je situacijo tudi pri mnogih drugih ministrstvih. Navajamo to zaradi tega, ker učitelji in profesorji ne morejo zlahka drugod najti zaposlitve kakor v šoli, k! je v državnih rokah. Da se to omogoči, je bil predlagan amandman, ki pooblašča ministrski svet, da izvrši potrebne reforme.
Revizija upokojencev.
Prav tako se je finančni odbor bavil z vprašanjem upokojencev, ki so zaposleni pri posameznih gospodarskih podjetjih ali v
upravni službi ter je v tem pogledu sklenil gotove omejitve, ki so prav tako vsebovane v finančnem zakonu. Finančni odbor upa, da bo na podlagi omenjenih pooblastil predvidena komisija mogla v kratkem času izvršiti svojo nalogo.
Šolstvo in prosveta v dravski banovini
(Nadaljevanje.)
Meščanske šole.
V	dravski banovini sta 32 državni meščanski šoli, od teh je ena dvorazredna, ostale so vse štirirazredne. V 176 odd. se je vpisalo 3.457 dečkov in 3.048 deklic, skupno torej 6.505. Porast napram lanskemu šol. letu znaša 708 učencev in učenk, ter 8 oddelkov.
Na državnih meščanskih šolah je pouk trpel radi pomanjkanja in premeščanja učiteljstva. Na osnovi zakona o verskem pouku je ministrstvo prosvete v mesecu decembru razrešilo 18 honorarnih veroučiteljev, katere bo treba nagraditi iz občinskih proračunov. Zelo neugodno učinkuje prepozni nastop absolventov višje pedagoške šole. Absolventov višje pedagoške šole iz dravsike banovine je bik) nad polovico nameščenih izven dravske banovine. Učiteljstvo je večinoma preobremenjeno s poukom, nekaj učnih ur v posameznih predmetih pa je na nekaterih šolah reducira-nih. Posebno prizadete so bile v tem pogledu 3 meščanske šole.
Učnih prostorov za meščanske šole ne-dostaja zlasti v Ljubljani, Mariboru in na Jesenicah. Trenja med meščanskimi in osnovnimi šolami za učne sobe so na dnevnem redu že nekaj let. V Ljubljani nima nobena državna meščanska šola svojega poslopja. Spričo še trajajoče gospodarske krize ter pomanjkanja denarnih sredstev ni upati na skorajšnje izboljšanje tega stanja.
Domovina vzdržuje delno ali celotno 14 drž. mešč. šol in je za kritje vzdrževanja izdala dosedaj 180.000 Din. Ostale meščanske šole vzdržujejo občine, kjer je sedež šole. Že iz navedenih dejstev je razvidno, da so stroški za vzdrževanje meščanskih šol neenakomerno razdeljeni. Da bi se ti stroški razdelili med vse občine, ki imajo korist od šole, so se po določilih člena 5 zakona o meščanskih šolah določili šolski okoliši in predložili ministrstvu prosvete v odobritev. Na podlagi teh šolskih okolišev bodo všolane občine prevzele vzdrževanje meščanskih šol. Zaradi komasacij občin/ je bila ureditev vzdrževanja meščanskih šol za tekoče leto v navedenem smislu neizvedljiva in se je ureditev prenesla na prihodnje proračunsko leto.
Srednje in učiteljske šole.
Z ukazom Nj. Vel. kralja od 30. julija 1933. je bila na novo otvorjena III. realna
gimnazija v Ljubljani; nastanjena je s prvo realno gimnazijo v istem poslopju. Kraljevska banska uprava je meseca julija predložila ministrstvu prosvete prošnjo, podprto s tehtnimi razlogi za otvoritev višjih razredov na državni gimnaziji v Murski Soboti.
V	vsej državi je bilo lansko leto 8000 učencev odnosno učenk, ki so se vozili dnevno v šolo; od teh jih po podatkih ministrstva prosvete ni uspelo 4.500. Ker je to dnevno voza-renje učencev v šolo eden izmed važnih vzrokov njihovega slabega uspeha v šoli — to dnevno potovanje je tudi škodljivo zdravju učencev, ter velika ovira pri učenju — je ministrstvo prosvete izdalo odlok, da se smejo učenci prvega razreda srednjih šol 'voziti dnevno v šolo do največ 20 km razdalje, za ostale razrede pa sme trajati vožnja do šole največ 1 uro. Učenci potniki, ki imajo ob koncu prvega polletja dva ali več slabih ocen v naučnih predmetih, izgube to ugodnost.
Na osnovi finančnega zakona 1932./33. je ministrstvo prosvete odredilo, da se sprejme za šolsko 1. 1933./34. v prvi razred drž. učit. šol v vsej državi samo 710 učencev. V vsaki banovini je bilo v to svrho določenih gotovo število učiteljskih šol. V dravski banovini je bila designi ran a za vpis v prvi razred učiteljska šola v Ljubljani. Prijavilo se je za vpis samo 9 učencev, od katerih zdravstveno in glasbeno ni bilo sposobnih 5, radi tega se tudi ta razred ni otvoril.
Stanje na srednjih in učiteljskih šolah je naslednje:
V	banovini imamo 2 državni klasični gimnaziji, eno nepopolno in 9 popolnih realnih gimnazij, od katerih imata dve realčne oddelke v viš. razredih. Skupno je torej 12 državnih srednjih šol z 92 temeljnima razredoma in 198 oddelki: 12 oddelkov več kot lansko leto. Na srednjih šolah so poučevali 273 profesorji, suplenti, kontraktualni in honorarni nastavniki z direktorji in 30 učiteljev veščin. Na novo sta bila postavljena dva suplenta; imenovanih je bilo 5 honorarnih nastavnikov za verouk; eden učitelj osnovnošolski pa je bil prideljen kot telovadni učitelj eni gimnaziji; 1 profesor je umrl, 3 učne osebe so odšle na študijski dopust, 3 pa so trajno obolele.
Tudi v letošnjem šol. letu trpi pouk na državnih srednjih šolah radi pomanjkanja učiteljstva (30) in s tem združene preobremenitve učiteljstva odnosno redukcije učnih ur v posameznih predmetih ter radi natrpanih razredov (59 oddelkov ima nad 50 učencev).
Na državne srednje šole se je vpisalo v mesecu septembru 6.092 učencev in 2.475 učenk, skupno torej 8.567; porast napram lanskemu šol. letu znaša 583. Na oddelek pridejo povprečno 43 učenci, kar znači, da so oddelki prenatr^ini.
Radi nedostajanja prostorov se vrši v Ljubljani na klasični gimnaziji v dveh oddelkih, na drugi realni gimnaziji pa v 11 odd., v
Mariboru pa v 9. odd. le popoldanski pouk; Na I. in III. real. gimnaziji v Ljubljani pa se vrši popoldanski pouk izmenoma poltedensko v 20. odnosno 16. odd. ker sta oba zavoda nastanjena v enem poslopju.
Na treh zasebnih srednjih šolah (dve popolni, ena nepopolna) se je vpisalo v 29 oddelkih 347 učencev in 791 učenka, skupno torej 1.138, za 35 manj kot lansko šolsko leto.
Učiteljski šoli sta dve državni, ena v Ljubljani, 1 v Mariboru, z moškimi in ženskimi oddelki. Vsak zavod ima 4 temeljne razrede. (1. raz. letos ni) in pa devet oddelkov; Število je torej padlo na obeh zavodih za 6. Vpisali so se na obeh zavodih 233 učenci in 389 učenk (torej za več kot polovico več učenk kot učencev (skupno 622). Učencev je 89, učenk pa 143 manj kot lani. Obe drž. učit. šoli razpolagata letos z zadostnim številom učnih moči, 1 profesor je umrl. Pouk se je vršil v popolnem redu.
Na privatnih učiteljskih šolah (popolna v Mariboru, v eno se izpopolnujočih v Ljubljani in Skofji Loki), ki letos nimata prvih razredov, se je vpisalo v 6. odd. 126 učenk. Trije oddelki in 83 učenke so manj.
Podpore srednješolcem. Z ozirom na skromna sredstva določena v banovinskem proračunu, se podpirajo najpridnejši in najsi-romašnejši učenci srednjih in učiteljskih šol s podporami, da se jim omogoči nadaljnje šolanje, predvsem se skrbi, da dobe pridni in nadarjeni učenci prehrano.
Obmejno in manjšinsko šolstvo.
V	obmejnih srezih: Dolnja Lendava, Murska Sobota, Maribor levi breg, Ljutomer, Prevalje, Kranj, Radovljica, Logatec in v sre-ski izpostavi Škofja Loka je 290 narodnih šol z 1127 oddeljenji (razredi). Učnih oseb je v teh oddeljenjih 1037. Primanjkuje tedaj v obmejnih srezih 90 učnih oseb,
V	naštetih srezih sta 92 obmejni šoli s 349 oddeljenji (razredi), ki so več ali manj nacionalno ogroženi, ali pa v neposredni bližini državne meje. Na teh šolah je 330 narodnih in 19 manjšinskih oddeljenj (razredov), skupaj 349. Učnih oseb je na teh obmejnih šolah 326, torej jih trenutno primanjkuje 24.
V	začetku 1. 1933./34. je primanjkovalo na obmejnih šolah 37 učiteljev, stanje se je tedaj izboljšalo za 13 učnih oseb.
Spopolnitev učiteljskega staleža v narodno mešanih obmejnih srezih je spričo splošnega pomanjkanja učiteljstva v dravski banovini in utesnjenega državnega proračuna zelo otežkočeno. Po drugi strani vplivajo kvarno na prosvetne in narodno obrambne naloge tudi slaba in nezadostna šolska poslopja, kakor tudi težke gospodarske in. socialne prilike prebivalstva v teh krajih. V obmejne kraje bo treba nastavljati v bodoče le najboljše mlajše učitelje, ki se bodo lahko v razmere uživeli, se v kraju ukoreninili in z voljo delali za narod tudi izven šole v nacionalnem, pa tudi gospodarskem pogledu.
Banovinski šolski odbor je razpravljal o predmetu in sklenil predlagati, da se podrobno prouči obmejno šolstvo in pridobi delovne, sposobne in preudarne učitelje za službo v teh krajih.
Banovina je po možnostih podpirala zidanja in prezidavanja šol v obmejnih krajih, kolikor so se vsled težkih gospodarskih razmer sploh še mogla vršiti. Podpirala je pa tudi razne kulturne in socialne ustanove, posebno s tem, da je podpirala šolske kuhinje in pomagala prirejati božičnice za revno in nacionalno ogroženo deco. Zalagala je tudi šole s knjigami.
V	srezu Dolnja Lendava podpira banovina tečaje za šoli odraslo mladino, v katerih se ta uči državnega jezika in uživa potrebno državljansko vzgojo.
Narodno izobraževanje.
Referat za narodno izobraževanje, ki deluje na prosvetnem oddelku že tretje leto, postaja vedno važnejša ustanova. K nalogam, ki jih temu referatu daje zakon o narodnih šolah, so se pridružile še naloge, ki mu jih bo polagal zakon o telesni vzgoji naroda. Referat bo moral postati centralna celica vsega kulturnega gibanja v dravski banovini. Dosedaj se je referat omejeval bolj na to, da ugotovi obstoječe stanje prosvetno-gospodar-skega življenja v naši banovini ter da pripravi vse potrebno, da se na osnovi obstoječega stan.ja prične z inicijativnim delom, ki naj vse kulturno življenje usmeri in duhovno preobrazi v enotno smer. Prosvetno-gospo-darske ustanove bodo morale postati sredstvo za državljansko prevzgojo naše vasi.
V	ta namen vodi referat za narodno izobraževanje dvoje evidenc: prva je kataster ustanov, ki kaže, katere prosvetno-gospodar-ske ustanove so v posameznih šolskih občinah. V ta kataster se vpisuje vsakokratna izprememba tako. da kaže vedno sliko obstoječega stanja. Druga evidenca je evidenca kvalifikacije vsakega učitelja in učiteljice glede na izvemšolsko delo. Ta evidenca se vodi v statistiki »Službenih podatkov«, kamor se vnašajo vsakokratne izpremembe. Ti dve statistiki se izpolnjujeta, ker kažeta, kak kvalificiran učitelj ali učiteljica je potrebna v posameznem kraju.
Ta evidenca nam kaže naslednjo sliko: '
Število učiteljstva na osnovnih šolah 3822 se aktivno udeležuje dela pri Sokolu
kot funkcionarji	1570
se udejstvuje pri humanih društvih kot
funkcionarji	980
pri prosv. društvih kot funkcionarji 430 pri knjižnicah kot funkcionarji ^ 503 pri dramatičnih društvih in krožkih
koit funkcionarji	919
pri patriotskih in nacionalnih društvih
kot funkcionarji	. 724
pri stanovski organizaciji kot funkcionarji	334
Jože Župančič:
0 poizkusni številki „Mlade Jugoslavije"
»Mlada Jugoslavija« naj bi bil štirinajstdnevnik s tako vsebino, ki bi služila naši šoli v oporo in bi to dosegala s času primernimi članki, ter bi se ozirala tudi na posamezne učne predmete in obstoječe učne načrte za vse kategorije šol in vse šolske stopnje.
Nizka cena bi omogočila, da si jo nabavi vsak šolar.
»Mlado Jugoslavijo«, poizkusno številko mladinskega časopisa, imate zdaj že v roki. Izšla je po naročilu naše lanske banovinske skupščine JUU. V tiskovnem odseku smo se na podlagi želja iz sreskih društev odločili za izdajo šolskega časopisa in to zaradi številnih glasov, ki zahtevajo, naj ima naše uči-teljstvo in naša mladina v roki list, ki ne bo posvečen zgolj leposlovju; prinaša naj Snov, ki mu bo pomagala širiti obzorje, dobljeno v učilnicah. Tiho čtivo naj bo to, ki bo otroka samo vodilo v svet in življenje.
Vedeli smo, da bi takojšnja odločitev morda koga le težko prizadela, če bi se bili odločili za takošnjo izdajo mladinskega časopisa že s pričetkom tekočega šolskega leta. Zato je bil izvoljen odbor iz kroga naših učiteljev, ki so pripravili poizkusno številko. V odboru so bili tov. Dolgan Josip iz Planine pri Rakeku, tov. Žerjav Albert iz Trbovelj, tov. Roš Fran jo iz Celja, tov. Vrane Ernest iz Studencev pri Mariboru, tov. Josip Juran-
pri zadrugah in gospodarskih ustanovah
kot funkcionarji	757 pri pevskih ini glasbenih društvih kot
funkcionarji	641
pri pedagoških listih	47
literairno se udejstvuje	85
pri predavanjih se udejstvuje	265
vodi tečaje in krožke	185
se udejstvuje pri športnih društvih	157
se ne udejstvuje aktivno nikjer	469
Specialna statistika učiteljev zadrugarjev kaže, da je teh 268. Tu so všteti učitelji, ki imajo zadružne tečaje ali pa imajo večletno prakso pri vodstvu zadrug.
čič od Sv. Marka pri Ptuju in pisec teh vrst.
Poudariti je treba, da je številka »Mlade Jugoslavije«, ki je bila iz tehničnih razlogov priložena februarskemu »Našemu rodu« — in je datirana s 1. marcem, zajeta vsebinsko za prvo polovico marca. Vsa snov je osredotočena zgolj na to časovno razdobje. Spreten, razgiban učitelj se bo lahko povsem oprl v tem času na snov, ki mu jo nudi časopis. Zlasti še tistemu, ki ni zaprl oken svoje učilnice vplivom zunanjega sveta in mimo katerega ni šel klic za delovno šolo tiho, neslišno.
Za vsakogar, na vseh učnih stopnjah, je »Mlada Jugoslavija« prinesla prgišče snovi, ki naj oživi učilnico in naj v bodoče zgradi most, ki naj veže šolo in dom, življenje in svet.
Vem, da se bo marsikdo spodtaknil ob marsikaj, ali pa celo ob vse... S Franom Levstikom naj bo priznano: »Bog živi kritiko!« Uredniški odbor tudi prav gotovo ni povsem zadovoljen z vsem, kar je bil pripravil. Zadovoljen biti bi pomenilo ustvariti — ideal. Kako, kje neki!
Ob povabilu k sodelovanju in nasvetom je prejel uredniški odbor toliko gradiva, toliko dobrih nasvetov, da nas je že to dejštvo spodbudilo in nam pokazalo, kako se naši tovariši širom banovine zanimajo za javna -■zgojna in učna vprašanja in žele pomagati, da stopimo iz starih kolovoznic, ozkih in za-gnetenih, na boljšo pot, na široko cesto, po kateri naj stopajo naša šola, naše tovarišice, tovariši in naša mladina.
Ideja mladinskega časopisa pri nas ni od včeraj. Vprašajte naše sivolase tovariše, ki so stali že pred 35 leti v prvih vrstah učiteljskega pokreta! Že takrat so hoteli ustvariti nekaj takega, kar smo zdaj s poizkusno številko iz-
poedinec do spoznavanja in ocenjevanja samega sebe v vsakem pogledu — v telesnem, duševnem in moralnem — to je z vzgajanjem, csnovanim na popolni enakosti, na bratski ljubezni in človečnosti in na vseh svojstvih čistih značajev.«
»Moralno in telesno vzgojo smatramo za temelj vsega življenja naroda, njegovega zdravja, njegove svežosti in njegove delavnosti. Samo na tem temelju se morejo tudi socialna vprašanja pravično reševati. Naše So-kolstvo mora biti najjačja opora in vzpodbuda vseh teženj naroda k višjim smotrom, mora biti izraz njegoVe moči in njegove zavesti. V svoji svobodni državi svojega pripadnika tako, da postane dober, telesno, duševno in moralno razvit in zdrav člbVek. Takšno je naše sotrudništvo na izgradbi čvrstega in zd-avega temelja pridobljene samostojnosti naše države, čije osnovo napravija in ustvarja zdrav, izobražen, moralen in samozavesten državljan. Sokolstvo hoče biti steber domovine, njene veličine in moči, čuvar njene časti in slave, branilec njene samostojnosti in svobode.«
Z ozirom na narod' in državo pa je v »Potih in ciljih« naše stališče izraženo tako:
»Naše Sokolstvo, obrazovano v Savezu Sokola kraljevine Jugoslavije, je z zakonom osnovana organizacija zasebne iniciative, organizacija najbolj zdravih individualnih in kolektivnih moči v jugoslovensketti narodu, ki vanjo vsak poedinec prinaša svojo osebno vrednost in svoje osebno delo. V tej organizaciji vsakdo nesebično sodeluje na uresni-čenju velikih sokclskih idealov v dobro kralju, narodu in domovini.«
»Kot vsenarodna organizacija mora Sokol kraljevine Jugoslavije razvijati v vseh slojih naroda jugoslovensko nacionalno zavest, ki jo smatra za bistveni pogoj vsestranskega in zdravega razvoja našega naroda. Odstranjevanje anacionalnih pojavov na vseh področjih narodnega življenja in učvrstitev jugosloven-ske nacionalne misli — posebno v onih predelih, kjer je nacionalna zavest pod vplivom nepovoljnih zgodovinskih okolnosti ostala nerazvita — je ena prvih dolžnosti Sokolstva.«
»Z delom v tem pravcu mora biti Sokolstvo zdrav vzgojevalec mladine, pobornik bratstva in ljubezni, bojevnik velike jugoslo-venske misli, nosilec viteškega nacionalnega duha in budni čuvar plamenečega rodoljubja, plemenite navdušenosti in vseh nacionalnih idealov.«
»Sokolstvo smatra, da je jugoslovenski narod v svobodni in neodvisni, eni in nedeljivi kraljevini Jugoslaviji, notranje urejeni brez
ozira na prejšnje plemenske in pokrajinske meje, ki so bile vedno motnja pravilnemu nacionalnemu oblikovanju in razvoju, dobil svojo najiprikladnejšo, že po zgodovinski nujnosti odrejeno državno organizacijo, ki je na njeni ustvaritvi ono sodelovalo, in sicer ne samo s svojimi idejami, nego tudi s krvjo svojih najboljših bratov.«
»Sokol kraljevine Jugoslavije, ki mu je smoter podvig telesno zdravih, moralno jakih in nacionalno zavednih državljanov kraljevine Jugoslavije, je prevzel na sebe eno od jako važnih nalog države same.«
»Sokol kraljevine Jugoslavije smatra, da more to nalogo najbolje izpolniti na ta način, ako vzgaja svoje pripadnike v duhu sokolskih načel in napravi iz svojih telovadnic šole državljanskih vrlin, razvijajoč v njih nacionalno in državljansko zavest, zavest o državljanskih dolžnostih in pravicah in čut skupne odgovornosti, kadar se odločuje o usodi lastne države, čije jakost izhaja iz zavednega naroda, a čije največja slabost bi bila v nezavednih, neizobraženih in nepožrtvovalnih državljanih.«
Vse, kar tukaj govori naše Sokolstvo, je popolnoma jasno in nedvoumno. Vsi, ki hočejo in morejo izven svojih poklicnih dolžnosti posvetiti svoje delovne moči blaginji naroda imajo tukaj na vse strani v širino razprostrto torišče, kjer se morejo izživljati po svojih najboljših močeh in sposobnostih v delu za vse.
Ta poziv na vsa dobra in rodoljubna srca prihaja v najresnejšem času, ko se rušijo moralne dobrine, ko materializem razpleta svoje mreže kakor polip in ko zaradi teh odprtih ran na našem narodnem telesu drvi pod ce^tio obče kulturno in gospodarsko napredovanje.
V	dobi, ko niti pri nekaterih roditeljih ne vidimo resnega, skrbi polnega ozira na moralno in telesno zdravje lastnih otrok, ki jih puščajo na bedasta veseljačenja, kjer se jim Dude predčasno bolestni fizični instinkti; v d'obi, ko se ljudje pobijajo in koljejo med seboj in plenijo drug drugega iz golega pohlepa po denarju; ko se na eni strani grabi in razsipava denar na kupe iz blazne samogoltnosti, a na drugi strani siromak, ki ne dobi dela, ginie in zdvaja od gladu — v t.ej sfrašni dbbi za-strupljenja, že po gnilobi smrdečega socialnega in družabnega reda, gori naš duhovni svetilnik kot plameneči meč Ariiangela, braneč oitrovanemu valoVju razdivjanega sveta poplavo tjakaj, kamor kaže in od koder seva naš svetilnik in kamor veleva naš poziv:
V	sokolske telovadnice — zbor!
»Sok. glasnik«.
V telovadnice — zbor!
Sokolsko vzgojno delovanje v pravcu državljanske in nacionalne zavesti.
Po vsem kulturnem svetu se danes z veliko intenzivnostjo ukvarjajo pedagogi in sociologi z vprašanji državljanske vzgoje.' Tudi v naši državi opažamo v tem pogledu v učiteljskih krogih živahno gibanje. Nacionalna vzgoja širokih plasti naroda dobiva s tem pravo lice in pravilno pot. Vrača se doba neminljivih naukov, ki jih je postavil veliki Ceh Jan Amos Komensky, ki jim je dal realno obliko dr. Miroslav Tyrš in ki, smo jih prevzeli v polnem obsegu tudi mi jugoslbvenski Sokoli pri izvajanju svojega vzgojnega delovanja v zgoraj označenem pravcu.
Vprašanje državljanske in nacionalne vzgoje je nad vse aktualno, posebno od časa propasti stare Evrope in nje preobličenja z osnovanjem novih državnih tvorb, ki med njimi zavzemajo prvenstveno mesto slovanske države: Bolgarija, Češkoslovaška, Jugoslavija in Poljska.
Poklicni vzgojevalci so svojemu udejstvo-vanju v lastni nacionalni državi iskali vzorcev in pobud tudi na tujerodnih popriščih novega vzgojstva, kar je dopustno že po Tyrševem nauku, da smemo pridobitve znanosti in vede, kjerkoli jih zajamemo s svojim kritičnim duhom, prenesti v svoj dom ter jih uporabljati svojim potreban primerno.
Starim Sokolom take nove orientacije ni bilo treba, ker so pravilno pojmovanje državljanske in nacionalne vzgoje že pred vojno nosili v svoji zavesti, ki se je med vojno le utrdila kot bistveni in sestavni del naše miselnosti in se dvignila v duhovni svetilnik našega hotenja. Na stotisoče naših bratov je tej zavesti v prid in zanos žrtvovalo svoje življenje ali pa se je izpostavljalo pogumno in smelo vsem. tudi najskrajnejšim in najkru-tejšim posledicam.
To smo — vsi več ali manj fizično izčrpani in materialno izmozgani, a duševno osveženi in ojačani, — soglasno poudarili takoj leta 1919. v Novem Sadu, še odločneje in precizneje leta 1924. v Zagrebu, a čisto koncizno in naravnost dogmatično leta 1931. v Beogradu.
Življenje je pokazalo, da se nismo motili. Pa saj je zmota izključena, kjer se zida zgradba duha in materije iz čiste in zdrave ideje, ki se je zmagovito prebila skozi vse viharje od svojega početika pa do današnjega dne.
V svoji knjigi »Pota in cilji« pravimo, da so naši injazori glede na vse življenje »v prvi vrsti plod našega pojmovanja sokolske ideje in naših pogledov na vsa vprašanja nacionalnega, državnega in obče slovanskega življenja, ki jih mora vsak pripadnik Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije spoznati, da po njih uravna svoje delo in svoje življenje. — Sokolstvo je organizacija živega gibanja in zdravega življenja in zato ne more in ne sme brezbrižno ali indiferentno mimo teh vprašanj. V Sokolstvu so osredotočene vse moči, ki na njih počiva in raste nacionalni, materialni, etični in socialni svet. In kakor ta svet vpliva na nas Sokole, tako hočemo tudi mi s svojimi notranjimi lastnostmi in po svojem vzgojnem delovanju vplivati na svet in življenje okrog sebe. Naše prizadevanje stremi
za tem, da vse, kar živi, preide v nas, kakor je treba, da preide naša ideja v vse in prešine vse, kar živi in čuti. Tako se poraja nov svet v naši domovini.«
Potrebno se nam vidi, da obudimo v spominu te besede vsem starim sokolskim borcem, a da nanje obrnemo pozornost mlajšemu sokolskemu pokoltnju, ki se je zbralo in se še zbira ob sokolski zastavi, da temu pokolenju pokažemo in povemo, kako tisti zgoraj pri-spodobno omenjeni duhovni svetilnik našega hotenja sveti tudi in zlasti njemu!
Kam padajo in od kod svetijo žarki tega svetilnika?
V sokolsko telovadnico in iz nje! Svetilnik našega duhovnega in idejnega življenja kliče: v telovadnico — zbor!
Tukaj je naša, sokolska šola!
Zbor v telovadnico kakor jo označuje beseda, a kakor je vsebovana v širokem pojmovanju vsega sokolskega delovanja in življenja. Tu stoje v stalnem pozoru vsi naši tehniški in prosvetni činitelji, ki nenehoma stra-žijo nad čistostjo ideje, vežbajo naše telesne moči, a istodobno in popolnoma skladno z negovanjem telesnega zdravja vežbajo in dvigajo duševne in moralne moči poedinca, ki jih ta — jak na sebi in močan v sebi — prenaša na našo skupnost in celoto.
Vsi naši poklicni pedagogi in šolniki imajo v sokolskem vzgojnem delovanju, ki ima popolnoma ustanovljena in ustaljena načela, vse ono, po čimer teži novodobna delovna šola, poslužujoča se snovi Komenskega, ki je svoje življenjsko delo postavil na temelj materinskega jezika in nazornega pouka, in imajo vse ono, po čimer teži novodobna pedagogika in metodika, že zbrano v sokolski ideji, ki daje poedincu in celoti sredstva in smotre za harmonično moralno in fizično razvijanje indi-vidua in po njem naše skupnosti in celote: to so poglavitni pogoji pravilne in s trajnimi uspehi računajoče državljanske in nacionalne vzgoje.
Ali je to res?
Prinašamo dokaze!
»Naša naloga — naše življenje« sta označeni v »Potih in ciljih« tako:
»V Savezu Sokola kraljevine Jugoslavije teži vzgojno nacionalno delo za tem, da se brez ozira na pleme, vero in poklic ustvari višji kulturni tip jugoslovenskega človeka* ki hoče v vsakem času čuvati in hraniti pred vsemi sovražniki edinstvo jugoslovenskega naroda, edinstvo in nezavisnost kraljevine Jugoslavije. — Mi hočemo, da izvedemo trajno duhovno edinstvo vsega našega naroda.«
»Hočemo, da našemu narodu damo in očuvamo največjo moč, ki mu s svojim neprestanim dviganjem, izpopolnjevanjem in jača-njem zagotavlja nezmagljivo in trajno življenje v brezkončni čvrstosti, globoki zavesti in neminljivem navdušenju. Svoj namen in svoj smoter hočemo doseči s harmonično telesno in duševno vzgojo, ki ima svoj temelj v težnji po pridobitvi telesne in duševne svobode in samostojnosti in ki ji je osnova prosveta, napredek in lastno presojanje vsakega poedinca. Svoj namen in svoj smoter hočemo doseči s harmoničnim telesnim, moralnim in duševnim vzgajanjem, ki ga vodi težnja, da pride vsak
Sploine vesti
—	Praktični učiteljski izpiti na drž. učiteljski šoli v Ljubljani se bodo v aprilskem roku začeli v petek dne 20. aprila 1934. ob 8. uri dopoldne. Kandidatje naj svoje pravilno opremljene prošnje za pripustitev k izpitu vlože uradnim potom pravočasno tako, da bodo vsaj do 14. aprila 1934. v rokah izpitnega odbora, sami pa naj se zglasijo pol ure pred začetkom v direktorjevi pisarni. Zakasnele prošnje kakor tudi zamudniki pridejo v po-štev še le za prihodnji izpitni rok v jeseni. Posebna obvestila se kandidatom ne bodo razpošiljala. Izpitni odbor. — Ravnateljstvo drž. učiteljske šole v Ljubljani, direktor: N. Ma-rolt.
—	Dopusti za učiteljice in učitelje v dravski banovini. Kraljevska banska uprava je odredila, da morajo šolska upraviteljstva poročati vsak mesec o dopustih, ki so jih šolska upraviteljstva in sreska načelstva dovolila učiteljicam in učiteljem po § 84. ali 87. zakona o uradnikih. Poročila morajo biti izdelana posebej za učiteljice in posebej za učitelje. Tiskovine za ta mesečna poročila je založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Dobe se tudi v njeni podružnici v Mariboru.
—	Upoštevanje izvenšolskega dela pri namestitvah učiteljstva. Ministrstvo p ros ve te je
izdalo odlok O. N. br. 7825 od 6. II. 1934., v zmislu katerega morajo šolska upraviteljstva pri vseh učnih osebah, ki prosijo za premestitev priložiti uradno potrdilo o sledečem izvenšolskejn udejstvovanju: 1. Da je prosilec (prosilka) aktiven član Sokola kraljevine Jugoslavije in kako se udejstvuje; 2. da je pro-silec(ka) aktiven član drugih kulturnih in humanih društev in kako se udejstvuje; 3. za one učne osebe, ki se udejstvujejo v nasprotnem zmislu, je treba priložiti obširnejši referat. Za verodostojnost navedb mora odgovarjati šol. upravitelj in sreski šol. nadzornik, ki morata uradno poročilo potrditi s podpisom.
—	Brezposelni učiteljski abiturienti, katerih število znaša v dravski banovini 752, so v zelo težkem položaju. Mnogo od njih jih študira na univerzi in skoro vsi so navezani sami nase, ker jih starši ne morejo več podpirati. Da se jim vsaj malo odpomore, je »0xlsek brezg. učit. abit. pri sekciji JUU v Ljubljani« ra^iposTaT na vse ljubljanske javne kuhinje prošnjo za morebitno brezplačno hrano najpotrebnejšim. I. Vegetarijanska in splošna ku-
___________
dali mi. In drugod, po svetu?... Hiteti bo trčba, da jih dohitimo, kajti drugod napredujejo v jadrnem koraku.
Zamisel šolskega časopisa je že močno pognala korenine ob priliki, ko je naše učiteljsko udruženje opustilo »Zvonček«. Takrat smo menili, da bomo dobili pri sekciji list, ki naj bi bil šolski priročnik in naš vodnik.
Pa je prišlo drugače. Dobili smo beletri-stično revijo v 2. izdaji, kakor je bila njena prednica. Saj je lepa, dobro urejena, jo naročamo, čitamo in vsi delamo zanjo. Vendar si želimo učitelji, ki smo v vsakodnevnem dotiku z mladino, ki preživljamo svoja leta sredi učilnice, tudi opore za šolo, za pouk in za pot v svet.
Naštevanje, kaj naj bi v glavnem nudila učitelju in mladini »Mlada Jugoslavija«, bi bilo odveč. Vzemite poizkusno številko v roke. Njeno ime in njena vsebina sta nam program in smoter. Vsebinsko jo bo treba širiti, da bomo z listom, kolikor pač največ mogoče, zadovoljni vsi, prav vsi!
Že prihajajo o njej prvi glasovi. So zaenkrat le od strani tistih, ki so za zamisel navdušeni. Oglasite se vsi, ki vam je bil list v oporo, ki si ga želite še nadalje. Povejte, kaj bi bilo treba izboljšati, kaj spopolniti, kaj dodati in kaj opustiti.
Vse, ki so dobre volje, ki razumejo novi čas, prosimo, naj razmišljajo o zadevi, naj jo sodijo in povedo, ikaj in kako je treba stvar izboljšati. Posamezniki, učiteljski zbori, naša sreska društva — povsod se o stvari pomenite, saj hoče biti »Mlada Jugoslavija« last vseh nas in bo potrebovala opore in sotrud-ništva od vseh, ki se čutijo sposobni in dolžni, da pomagajo graditi našo jugoslovansko šolo in s tem našo narodno prosveto!
Pedagoški zbornik
XXIX. zv. SŠM 1933. 8° 146 str.
Uredil dr. K. Ozvald.
1. Prof. Ozvald razvija v razpravi: »Nove« psihološke smeri (psihoanaliza, individualna psihologija) in pedagoška vprašanja sledeče misli: Vsak vzgojnik si mora pred vsem drugim vestno odgovoriti na vprašanje, kaj bi hotel napraviti iz človeškega bitja, ki mu je izročeno v oblikovanje. A že formuliranje vzgojnih ciljev mora računati s človeško dušo, še bolj pa se moramo ozirati nanjo, če hočemo te cilje tudi dosezati. Ni pa dovolj, da vzgojnik ve, kaj so človeške sposobnosti vobče, kaj je človeško okolje, kaj je človeška usoda, kaj razvojne stopnje človeka in pa po kakih zakonitostih se uveljavlja vse to. Vedeti je treba, kako se imajo te stvari prav glede tega ali onega posameznika. To zlasti naglaša psihoanalitska smer dušeslovja, ki tudi uči, da se je treba ozirati na živi spoj posameznika z okrožjem, v katerem in iz katerega živi.
Sigmund Freud naglaša zlasti važnost prvih fT—¿"življenjskih let in pa važnost gonske-ga življenja. Nekakšni sledovi vtiskov iz de-tinske dobe tvorijo človekov značaj. — Adler pa uči, da ¡temelji človekov značaj v izravnavanju med zavestjo manjvrednosti in težnjo po vsakojakem uveljavljanju, ki se vrši različno po spolih. — V istini pa že zavisi nekako od značaja človekovega, koliko v borbi za svoje smotre zmaguje ali podlega, če se sploh zanje odloča in jih ne zavrača. Individualna psihologija nam je dober kažipot k doumevanju značaja kakega človeka, povsem pa tudi ona ne razgrinja zastora. — Psihoanalitska smer dušeslovja nas zlasti uči, da se
Driavnl proračun in učiteljstvo
AMANDMANI
K FINANČNEMU ZAKONU ZA L. 1934./35.
Racionalna štednja.
1.	Ministrski svet se pooblašča, da v cilju znižanja državnih izdatkov za leto 1934./35. in v svrho ustvaritve trajnih predpogojev za
sistematično in racionalno štednjo v vsem javnem, to je državnem in samoupravnem gospodarstvu, podvzame vse potrebne ukrepe, in to tako v okviru sedanjih zakonskih predpisov in uredb, kakor s pomočjo uredb z zakonsko veljavo s katerimi lahko določi osnove državnih in samoupravnih izdatkov v drugačnem obsegu, kakor veljajo po sedaj veljavnih predpisih.
Revizija postranskih zaslužkov.
2.	Vsi predpisi o postranskih prejemkih in pristojbinah, pod katerim koli nazivom ali vidom se izplačujejo (dnevnice, honorarji, nagrade, tantijeme in temu slično) državnih in samoupravnih uslužbencev, aktivnih in upokojenih ter vseh drugih oseb, zaposlenih pri državnih gospodarskih in denarnih zavodih, kakor Državna hipotekama banka, Razredna loterija, Poštna hranilnica, Uprava državnih monopolov, gozdarsko - industrijska podjetja, sladkorne tovarne, državna tvornica svilfe, drž. železarne in rudniki itd., v svojstvu članov upravnih ali nadzornih odborov, komisarjev in slično, se morajo podvreči reviziji brez ozira na osnovo in višino teh prejemkov po sedaj veljavnih zakonskih predpisih in sicer tako, da se s 1. aprilom ti prejemki znižajo za polovico dosedanje višine. Prav tako more ministrski svet število članov upravnih in nadzornih odborov v teh podjetjih izmenjati, znižati ter imenovati nove brez ozira na čas, za katere so bili po dosedaj veljavnih predpisih postavljeni odnosno izvoljeni.
Ženske v javni službi.
3.	Da bi se dosegli prihranki pri osebnih izdatkih in ob enem ustvarila možnost zaposlitve brezposelnih inteligentov, ki so dovršili fakultete in strokovne šole, bo ministrski svet določil pogoje, pod katerimi morejo ostati še nadalje v državni službi ženske* čijih možje so prav tako v državni, samoupravni ali zasebni službi ali ki imajo sicer dovoljne dohodke za vzdrževanje svoje rodbine.
Revizija posebnih doklad.
4.	Ministrski svet se pooblašča, da izvrši revizijo posebnih doklad, honorarjev, nagrad in drugih postranskih prejemkov, ki jih dobivajo po sedaj veljavnih zakonskih predpisih poleg svojih rednih prejemkov ter da omeji te postranske prejemke na največ polovico višine rednih prejemkov.
Sistemizacija službenih mest.
5.	V svrho priprave za sistemizacijo mest v državni službi bo ministrski svet točno proučil število osobja in obseg poslov posameznih državnih uradov in ustanov ter po potrebi izdal ukrepe, da se take ustanove ali ukinejo ali združijo z drugimi, ako se izkaže da so v sedanjem obsegu in sestavu nepotrebne.
Posvetovalna komisija.
6.	Za izvršitev tega posla in v svrho iskanja novih prihrankov v državnem in samoupravnem gospodarstvu bo ministrski svet imenoval posebno 'komisijo s posvetovalno pravico, v katero bodo pozvani v svrho sodelovanja v primernem številu tudi člani obeh zbornic Narodnega predstavništva.
Finančni odbor je danes začel razpravljati o tem amandmanu.
IZ NAČELNE RAZPRAVE O DRŽAVNEM PRORAČUNU.
V finančnem odboru so bili sprejeti posebni amandmani, ki pooblaščajo vlado, da mora izvesti potrebne reforme za ustvaritev potrebnih pogojev za sistematično in racionalno štednjo.
Posnemamo važna poglavja iz poročila finančnega odbora, ki zadevajo državne nameščence, med njimi tudi učitelje.
Osebni izdatki.
Poročilo finančnega odbora se obširno bavi z vprašanjem osebnih izdatkov ter podrobno analizira proračune posameznih ministrstev. Pri tem ugotavlja, da gre za aktivne državne uslužbence 3.9 miljarde, za upokojence eno miljardo in za invalide 100 milijonov dinarjev. Aktivnih uslužbencev je 207.130. V državni upravi jih je 128.338, pri državnih podjetjih pa 78.792, pri čemer so všteti tudi člani vojske in mornarice, ki jih je 34.959 ali 27.24 odstotkov celokupnega števila. V številki uslužbencev pri državnih podjetjih je vračunanih tudi 10.505 delavcev prometnega ministrstva ter 10.319 delavcev piri državnih rudarskih in gozdnih podjetjih.
Razpored in prejemki nameščencev.
Kako so vsi uslužbenci razporejeni po svojem položaju, služijo naslednji statistični podatki: ministrov in banov je 27, v I. skupini je 20 uradnikov, v II. skupini prve stopnje 313, v II. skupini druge stopnje 156, v
III.	skupini prve stopnje 336, v III./2. 717, v
IV./l.	1226, v IV./2. 1480, v V. 2439, v VI. 9162, v VII. 6857, v VIII. 12.252, v IX. 13.674, v X. 5844, pripravnikov je 15.352, zvanični-kov 34.984, služiteljev 11.075, kontraktualnih in honorarnih uradnikov ter dnevničarjev (in 20.824 delavcev) 25.359, nerazvrščenega osobja 2142, častnikov in vojnih uradnikov 10.107, podčastnikov, kaplarjev in orožnikov 39.933, skupno 207.130 oseb.
Ministrski predsednik prejema 15.960'67 dinarjev na mesec, minister 9767'34 Din, uradnik I. skupine 6520*67 Din, v II./1. skupini
5972'25 Din, v II./2. 542889 Din, v Ulj]. 5010*42 Din, v III./2. 4540'— Din, v IV./l. 3737*92, v IV. 2987*92, v V. 2668*67, v VI. 2319*42, v VII. 2017*92, v VII. 1788*42. v IX. 1561*46, v X. 1380*30, zvaničniki 1005'— do 1297*—, služitelji 803— do 967*—, uradniški pripravniki od 1147'— do 1447'— Din.
Redukcija uradništva ali prejemkov?
Problem osebnih izdatkov v sedanjem času ni samo fiskalni problem in zato ni mogoče govoriti edino o številu uradnikov in njihovih dohodkih ter v zvezi s tem določati redukcijo števila uradnikov in tako znižati izdatke v državnem proračunu. Kakor koli bi bilo to izredno velikega pomena za naše finance, je vendar socialni in gospodarski značaj osebnih izdatkov glede na one, ki so zaposleni, a še bolj glede na one, ki so brezposelni, izrednega pomena.
Med osobjem državne uprave je mnogo uslužbencev, katerih dohodki so dandanes nedvomno večji kakor je zgoraj navedeno, ker prejemajo tantijeme in stalne nagrade od drž. podjetij ali podjetij, za katere jamči država ali ki so po svojem položaju za to delegirani. Razen aktivnih uradnikov je v takem položaju tudi gotovo število upokojencev, kakor tudi svobodnih poklicev, ki imajo take vrste dohodke. O vseh teh dohodkih, ki ne slone na sistemizirani plači ali pokojnini, je finančni odbor obširno razpravljal in smatra, da je najdena ugodna rešitev v amandmanu, po katerem se morajo od 1. aprila dalje vsi ti postranski dohodki znižati na polovico sedanje višine. To pa še ne pomeni, da jim je s tem že določena najnižja stopnja, marveč se morejo znižati tudi pod to mero sorazmerno z dosedanjo višino. Prav tako važna je določba, da se lahko število članov in sličnih funkcionarjev s 1. aprilom zniža brez ozira na to, pod kakimi pogoji so bili postavljeni dosedaj.
V zvezi s tem je bil sprejet tudi predlog, da se na sličen način revidirajo tudi vse posebne doklade, honorarji in drugi postranski dohodki državnih in samoupravnih uslužbencev. Finančni odbor upa, da bo s tem rešeno zelo važno vprašanje.
Vprašanje ženskih uslužbencev.
Kar se tiče števila osobja tako v državni upravi kakor pri gospodarskih podjetjih, je finančni odbor mnenja, da se lahko zniža. Pri tem pa se mora upoštevati ne samo šolska kvalifikacija uslužbencev, marveč tudi njihov socialni položaj, položaj njihove rodbine in njihovo gospodarsko stanje. Vsi ti oziri se morajo upoštevati pri izdaji odlokov o znižanju osobja. Posebno pozornost pa se moira pri tem posvetiti ženskim uslužbencem, kar pa še ne pomeni, da se morajo enostavno vse ženske odpustiti. Tudi v tem pogledu so potrebni socialni in ekonomski obziri. Predvsem pa je treba točno proučiti one primere, kjer zaslužita mož in žena, oceniti njihove skupne dohodke ne glede na to ali gre za državno samoupravno ali privatno službo ali za dohodke svobodnega poklica. Prav tako se je v finančnem odboru naglasilo, da se v bodoče ne sme več dopuščati, da bodo v posameznih družinah vsi ženski člani ali večina njih zaposleni. Tu je treba določiti primerno mejo. Otroci odnosno ženske premožnih ljudi, višjih državnih funkcionarjev, zlasti pa one brez fakultetne izobrazbe, se v bodoče ne smejo sprejemati v službo, niti dopustiti, da ostanejo v službi, ker je dovolj otrok siromašnih staršev, odnosno brez staršev, ki so brez kruha in zaslužka, čestokrat pa še z boljšo kvalifikacijo, da ne govorimo o moških, ki leta in leta čakajo na zaposlitev. V tem pogledu se mora izvršiti strožja izbira, da se bodo službe oddajale pravičnejše.
Zaposlitev brezposelnih.
Pooblastilo vladi naj omogoči, da se izdajo nagli ukrepi in določijo pogoji kdo more biti v javni službi. Upoštevati je treba ne samo kvalifikacije, marveč tudi druge okoliščine, ki so danes čestokrat še bolj važne.
Treba je najti zaposlitev za doraščajočo inteligenco. Napačno je sicer mnenje, da ima vsakdo, ki dovrši kakršnokoli šolo, s tem že pravico na državno službo. Na drugi strani pa je res, da je država največji delodajalec in mora zato paziti na primerno iravnotežje v duhu časa. Država mora gledati, da bo preskrbljen kruh večjemu številu družin, ne pa poedincem iste družine. Inteligentni naraščaj v vedno večjem številu sili v državno službo, ker spričo sedanjih gospodarskih prilik ne more najti zaslužka drugod. Od leta 1930. dalje je bilo v gospodarskih podjetjih redu-ciranih 126 tisoč oseb. Zato se morajo ustvariti možnosti ne samo za redukcijo, marveč tudi za zaposlitev novih moči.
Potrebe narodne prosvete.
Znižanje števila osobja je možno, na drugi strani pa je prav tako jasno, da so resori, kjer se bo moralo število uslužbencev povečati. To je n. pr. prosvetno ministrstvo. — Osnovna izobrazba je eminentna naloga države, a baš v tem pogledu sedanje stanje ni niti najmanj zadovoljivo. V osnovnih šolah je okrog 1200 razredov brez učiteljev. Cele občine so brez šole in mnoge izmed njih z lastnimi sredstvi grade šolska poslopja, toda manjka jim učiteljev. Niso redki primeri, da je v posameznih razredih 90 do 120 in še več učencev. Temu stanju se mora napraviti konec. Na drugi strani pa leži v prosvetnem ministrstvu okrog 1700 prošenj učiteljskih kandidatov, ki čakajo na namestitev. Ti mladi ljudje nestrpno čakajo, da se posvetijo svojemu poklicu, na katerega so se pripravili. Veliko je tudi število absolviranih filozofov, ki
čakajo na namestitev v srednjih šolah. Tudi zanjo ni kredita. Če pa bodo nastavljeni, se bo število osobja prosvetnega ministrstva znatno povečalo. Slična je situacijo tudi pri
mnogih drugih ministrstvih. Navajamo to zaradi tega, ker učitelji in profesorji ne morejo zlahka drugod najti zaposlitve kakor v šoli, ki je v državnih rokah. Da se to omogoči, je bil predlagan amandman, ki pooblašča ministrski svet, da izvrši potrebne reforme.
Revizija upokojencev.
Prav tako se je finančni odbor bavil z vprašanjem upokojencev, ki so zaposleni pri posameznih gospodarskih podjetjih ali v
upravni službi ter je v tem pogledu sklenil gotove omejitve, ki so prav tako vsebovane v finančnem zakonu. Finančni odbor upa, da bo na podlagi omenjenih pooblastil predvidena komisija mogla v kratkem času izvršiti svojo nalogo.
Šolstvo in prosveta v dravski banovini
(Nadaljevanje.)
Meščanske šole.
V dravski banovini sta 32 državni meščanski šoli, od teh je ena dvorazredna, ostale so vse štirirazredne. V 176 odd. se je vpisalo 3.457 dečkov in 3.048 deklic, skupno torej 6.505. Porast napram lanskemu šol. letu znaša 708 učencev in učenk, ter 8 oddelkov.
Na državnih meščanskih šolah je pouk trpel radi pomanjkanja in premeščanja učiteljstva. Na osnovi zakona o verskem pouku je ministrstvo prosvete v mesecu decembru razrešilo 18 honorarnih veroučiteljev, katere bo treba nagraditi iz občinskih proračunov. Zelo neugodno učinkuje prepozni nastop absolventov višje pedagoške šole. Absolventov višje pedagoške šole iz dravske banovine je bilo nad polovico nameščenih izven dravske banovine. Učiteljstvo je večinoma preobremenjeno s poukom, nekaj učnih ur v posameznih predmetih pa je na nekaterih šolah reducira-nih. Posebno prizadete so bile v tem pogledu 3 meščanske šole.
Učnih prostorov za meščanske šole ne-dostaja zlasti v Ljubljani. Mariboru in na Jesenicah. Trenja med meščanskimi in osnovnimi šolami za učne sobe so na dnevnem redu že nekaj let. V Ljubljani nima nobena državna meščanska šola svojega poslopja. Spričo še trajajoče gospodarske krize ter pomanjkanja denarnih sredstev ni upati na skorajšnje izboljšanje tega stanja.
Domovina vzdržuje delno ali celotno 14 drž. mešč. šol in je za kritje vzdrževanja izdala dosedaj 180.000 Din. Ostale meščanske šole vzdržujejo občine, kjer je sedež šole. Že iz navedenih dejstev je razvidno, da so stroški za vzdrževanje meščanskih šol neenakomerno razdeljeni. Da bi se ti stroški razdelili med vse občine, ki imajo korist od šole, so se po določilih člena 5 zakona o meščanskih šolah določili šolski okoliši in predložili ministrstvu nrosvete v odobritev. Na podlagi teh šolskih okolišev bodo všolane občine prevzele vzdrževanje meščanskih šol. Zaradi komasacij občini je bila ureditev vzdrževanja meščanskih šol za tekoče leto v navedenem smislu neizvedljiva in se je ureditev prenesla na prihodnje proračunsko leto.
Srednje in učiteljske šole.
Z ukazom Nj. Vel. kralja od 30. julija 1933. je bila na novo otvorjena III. realna
gimnazija v Ljubljani; nastanjena je s prvo realno gimnazijo v istem poslopju. Kraljevska banska uprava je meseca julija predložila ministrstvu prosvete prošnjo, podprto s tehtnimi razlogi za otvoritev višjih razredbv na državni gimnaziji v Murski Soboti.
V	vsej državi je bilo lansko leto 8000 učencev odnosno učenk, ki so se vozili dnevno v šolo; od teh jih po podatkih ministrstva prosvete ni uspelo 4.500. Ker je to dnevno voza-renje učencev v šolo eden izmed važnih vzrokov njihovega slabega uspeha v šoli — to dnevno potovanje je tudi škodljivo zdravju učencev, ter velika ovira pri učenju — je ministrstvo prosvete izdalo odlok, da se smejo učenci prvega razreda srednjih Šol voziti dnevno v šolo do največ 20 km razdalje,^ za ostale razrede pa sme trajati vožnja do šole največ 1 uro. Učenci potniki, ki imajo ob koncu prvega polletja dva ali več slabih ocen v naučnih predmetih, izgube to ugodnost.
Na osnovi finančnega zakona 1932./33. je ministrstvo prosvete odredilo, da se sprejme za šolsko 1. 1933./34. v prvi razred drž. učit. šol v vsej državi samo 710 učencev. V vsaki banovini je bilo v to svrho določenih gotovo število učiteljskih šol. V dravski banovini je bila desigmirana za vpis v prvi razred učiteljska šola v Ljubljani. Prijavilo se je za vpis samo 9 učencev, od katerih zdravstveno in glasbeno ni bilo sposobnih 5, radi tega se tudi ta razred ni otvoril.
Stanje na srednjih in učiteljskih šolah je naslednje:
V	banovini imamo 2 državni klasični gimnaziji, eno nepopolno in 9 popolnih realnih gimnazij, od katerih imata dve realčne oddelke v viš. razredih. Skupno je torej 12 državnih srednjih šol z 92 temeljnima razredoma in 198 oddelki: 12 oddelkov več kot lansko leto. Na srednjih šolah so poučevali 273 profesorji, suplenti, kontraktualni in honorarni nastavniki z direktorji in 30 učiteljev veščin. Na novo sta bila postavljena dva suplenta; imenovanih je bilo 5 honorarnih nastavnikov za verouk; eden učitelj osnovnošolski pa je bil prideljen kot telovadni učitelj eni gimnaziji; 1 profesor je umrl, 3 učne osebe so odšle na študijski dopust, 3 pa so trajno obolele.
Tudi v letošnjem šol. letu trpi pouk na državnih srednjih šolah radi pomanjkanja učitelj stva (30) in s tem združene preobremenitve učiteljstva odnosno redukcije učnih ur v posameznih predmetih ter radi natrpanih razredov (59 oddelkov ima nad 50 učencev).
Na državne srednje šole se je vpisalo_v mesecu septembru 6.092 učencev in 2.475 učenik, skupno torej 8.567; porast napram lanskemu šol. letu znaša 583. Na oddelek pridejo povprečno 43 učenci, kar znači, da so oddelki prenatr^ni.
Radi nedostajanja prostorov se vrši v Ljubljani na klasični gimnaziji v dveh oddelkih, na drugi realni gimnaziji pa v 11 odd., v
Mariboru pa v 9. odd. le popoldanski pouk; Na I. in IIL real. gimnaziji v Ljubljani pa se vrši popoldanski pouk izmenoma poltedensko v 20. odnosno 16. odd. ker sta oba zavoda nastanjena v enem poslopju.
Na treh zasebnih srednjih šolah (dve popolni, ena nepopolna) se je vpisalo v 29 oddelkih 347 učencev in 791 učenka, skupno torej 1.138, za 35 manj kot lansko šolsko leto.
Učiteljski šoli sta dve državni, ena v Ljubljani, 1 v Mariboru, z moškimi in ženskimi oddelki. Vsak zavod ima 4 temeljne razrede. (1. raz. letos ni) in pa devet oddelkov; Število je torej padlo na obeh zavodih za 6. Vpisali so se na obeh zavodih 233 učenci in 389 učenk (torej za več kot polovico več učenk kot učencev (skupno 622). Učencev je 89, učenk pa 143 manj kot lani. Obe drž. učit. šoli razpolagata letos z zadostnim številom učnih moči, 1 profesor je umrl. Pouk se je vršil v popolnem redu.
Na privatnih učiteljskih šolah (popolna v Mariboru, v eno se izpopolnujočih v Ljubljani in Škofji Loki), ki letos nimata prvih razredov, se je vpisalo v 6. odd. 126 učenk. Trije oddelki in 83 učenke so manj.
Podpore srednješolcem. Z ozirom na skromna sredstva določena v banovinskem proračunu, se podpirajo najpridnejši in najsi-romašnejši učenci srednjih in učiteljskih šbl s podporami, da se jim omogoči nadaljnje šo-lanje, predvsem se skrbi, da dobe pridni in nadarjeni učenci prehrano.
Obmejno in manjšinsko šolstvo.
V	obmejnih srezih: Dolnja Lendava, Murska Sobota, Maribor levi breg, Ljutomer, Prevalje, Kranj, Radovljica, Logatec in v sre-ski izpostavi Škofja Loka je 290 narodnih šol z 1127 oddeljenji (razredi). Učnih oseb je v teh oddeljenjih 1037. Primanjkuje tedaj v obmejnih srezih 90 učnih oseb,
V	naštetih srezih sta 92 obmejni šoli s 349 oddeljenji (razredi), ki so več ali manj nacionalno ogroženi, ali pa v neposredni bližini državne meje. Na teh šolah je 330 narodnih in 19 manjšinskih oddeljenj (razredov), skupaj 349. Učnih oseb je na teh obmejnih šolah 326, torej jih trenutno primanjkuje 24.
V	začetku 1. 1933./34. je primanjkovalo na obmejnih šolah 37 učiteljev, stanje se je tedaj izboljšalo za 13 učnih oseb.
Spopolnitev učiteljskega staleža v narodno mešanih obmejnih srezih je spričo splošnega pomanjkanja učiteljstva v dravski banovini in utesnjenega državnega proračuna zelo otežkočeno. Po drugi strani vplivajo kvarno na prosvetne in narodno obrambne naloge tudi slaba in nezadostna šolska poslopja, kakor tudi itežke gospodarske in socialne prilike prebivalstva v teh krajih. V obmejne kraje bo treba nastavljati v bodoče le najboljše mlajše učitelje, ki se bodo lahko v razmere uživeli, se v kraju ukoreninili in z voljo delali za narod tudi izven šole v nacionalnem, pa tudi gospodarskem pogledu.
Banovinski šolski odbor je razpravljal o predmetu in sklenil predlagati, da se podrobno prouči obmejno šolstvo in pridobi delovne, sposobne in preudarne učitelje za službo v teh krajih.
Banovina je po možnostih podpirala zidanja in prezidavanja šol v obmejnih krajih, kolikor so se vsled težkih gospodarskih razmer sploh še mogla vršiti. Podpirala je pa tudi razne kulturne in socialne ustanove, posebno s tem, da je podpirala šolske kuhinje in pomagala prirejati božičnice za revno in nacionalno ogroženo deco. Zalagala je tudi šole s knjigami.
V	srezu Dolnja Lendava podpira banovina tečaje za šoli odraslo mladino, v katerih se ta uči državnega jezika in uživa potrebno državljansko vzgojo.
Narodno izobraževanje.
Referat za narodno izobraževanje, ki deluje na prosvetnem oddelku že tretje leto, postaja vedno važnejša ustanova. K nalogam, ki jih temu referatu daje zakon o narodnih šolah, so se pridružile še naloge, ki mu jih bo polagal zakon o telesni vzgoji naroda. Referat bo moral postati centralna celica vsega kulturnega gibanja v dravski banovini. Dosedaj se je referat omejeval bolj na to, da ugotovi obstoječe stanje prosvetno-gospodar-skega življenja v naši banovini ter da pripravi vse potrebno, da se na osnovi obstoječega stanja prične z inicijativnim delom, ki naj vse kulturno življenje usmeri in duhovno preobrazi v enotno smer. Prosvetno-gospo-darske ustanove bodo morale postati sredstvo za državljansko prevzgojo naše vasi.
V	ta -namen vodi referat za narodno izobraževanje dvoje evidenc: prva je kataster ustanov, ki kaže, katere prosvetno-gospodar-ske ustanove so v posameznih šolskih občinah. V ta kataster se vpisuje vsakokratna izprememba tako. da kaže vedno sliko obstoječega stanja. Druga evidenca je evidenca kvalifikacije vsakega učitelja in učiteljice glede na izveinšolsko delo. Ta evidenca se vodi v statistiki »Službenih podatkov«, kamor se vnašajo vsakokratne izpremembe. Ti dve statistiki se izpolnjujeta, ker kažeta, kak kvalificiran učitelj ali učiteljica je potrebna v posameznem kraju.
Ta evidenca nam kaže naslednjo sliko: '
Število učiteljstva na osnovnih šolah 3822 se aktivno udeležuje dela pri Sokolu
kot funkcionarji	1570
se udejstvuje pri humanih društvih kot
funkcionarji	980
pri prosv. društvih kot funkcionarji 430 pri knjižnicah kot funkcionarji	503
pri dramatičnih društvih in krožkih
kot funkcionarji	919
pri patriotskih in nacionalnih društvih
kot funkcionarji	. 724
pri stanovski organizaciji kot funkcionarji	334
pri zadrugah in gospodarskih ustanovah
kot funkcionarji	757 pri pevskih In glasbenih društvih kot
funkcionarji	641
pri pedagoških listih	47
literarno se udejstvuje	85
pri predavanjih se udejstvuje	265
vodi tečaje in krožke	185
se udejstvuje pri športnih društvih	157
se ne udejstvuje aktivno nikjer	469
Specialna statistika učiteljev zadrugarjev kaže, da je teh 268. Tu so všteti učitelji, ki imajo zadružne tečaje ali pa imajo večletno prakso pri vodstvu zadrug.
V telovadnice — zbor!
Sokolsko vzgojno delovanje v pravcu državljanske in nacionalne zavesti.
Po vsem kultutnem svetu ¡se danes z veliko intenzivnostjo ukvarjajo pedagogi in sociologi z vprašanji državljanske vzgoje." Tudi v naši državi opažamo v tem pogledu v učiteljskih krogih živahno gibanje. Nacionalna vzgoja širokih plasti naroda dobiva s tem pravo lice in pravilno pot. Vrača se doba neminljivih naukov; ki jih je postavil veliki Čeh Jan Amos Komensky, ki jim je dal realno obliko dr. Miroslav Tyrš in ki smo jih prevzeli v polnem obsegu tudi mi jugoslOvenski Sokoli pri izvajanju svojega vzgojnega delovanja v zgoraj označenem pravcu.
Vprašanje državljanske in nacionalne vzgoje je nad vse aktualno, posebno od časa propasti stare Evrope in nje preobličenja z osnovanjem novih državnih tvorb, ki med njimi zavzemajo prvenstveno mesto slovanske države: Bolgarija, Češkoslovaška, Jugoslavija in Poljska.
Poklicni vzgojevalci so svojemu udejstvo-vanju v lastni nacionalni državi iskali vzorcev in pobud tudi na tujerodnih popriščih novega vzgojstva, kar je dopustno že po Tyrševem nauku, da smemo pridobitve znanosti, in vede, kjerkoli jih zajamemo s svojim kritičnim duhom, prenesti v svoj dom ter jih uporabljati svojim potreban primerno.
Starim Sokolom take nove orientacije ni bilo treba, ker so pravilno pojmovanje državljanske in nacionalne vzgoje že pred vojno nosiifi v svoji zavesti, ki se je m6d vojno le utrdila kot bistveni in sestavni del naše miselnosti in se dvignila v duhovni svetilnik našega hotenja. Na stotisoče naših bratov je tej zavesti v prid in zanos žrtvovalo svoje življenje ali pa se je izpostavljalo pogumno in smelo vsem. tudi najskrajnejšim in najkru-tiejšim posledicam.
To smo — vsi več ali manj fizično izčrpani in materialno izmozgani, a duševno osveženi in ojačani — soglasno poudarili takoj leta 1919. v Novem Sadu, še odločneje in precizneje leta 1924. v Zagrebu, a čisto koncizno in naravnost dogmatično leta 1931. v Beogradu.
Življenje je pokazalo, da se nismo motili. Pa saj je zmota izključena, kjer se zida zgradba duha in materije iz čiste in zdrave ideje, ki se je zmagovito prebila skozi vse viharje od svojega početika pa do današnjega dne.
V svoji knjigi »Pota in cilji« pravimo, da so naši nazori glede na vse življenje »v prvi vrsti plod našega pojmovanja sokolske ideje in naših pogledov na vsa vprašanja nacionalnega, državnega in obče slovanskega življenja, ki jih mora vsak pripadnik Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije spoznati, da po njih uravna svoje delo in svoje življenje. — Sokolstvo je organizacija živega gibanja in zdravega življenja in zato ne more in ne sme brezbrižno ali indiferentno mimo teh vprašanj. V Sokolstvu so osredotočene vse moči, ki na njih počiva in raste nacionalni, materialni, etični in socialni svet. In kakor ta svet vpliva na nas Sokole, tako hočemo tudi mi s svojimi notranjimi lastnostmi in po svojem vzgojnem delovanju vplivati na svet in življenje okrog sebe. Naše prizadevanje stremi
za tem, da vse, kar živi, preide v nas, kakor je treba, da preide naša ideja v vse in prešine vse, kar živi in čuti. Tako se poraja nov svet v naši domovini.«
Potrebno se nam vidi, da obudimo v spominu te besede vsem starim sokolskim borcem, a da nanje obrnemo pozornost mlajšemu sokolskemu pokolenju, ki se je zbralo in se še zbira ob sokolski zastavi, da temu pokolenju pokažemo in povemo, kako tisti zgoraj pri-spodobno omenjeni duhovni svetilnik našega hotenja sveti tudi in zlasti njemu!
Kam padajo in od kod svetijo žarki tega svetilnika?
V sokolsko telovadnico in iz nje! Svetilnik našega duhovnega in idejnega življenja kliče: v telovadnico — zbor!
Tukaj je naša, sokolska šola!
Zbor v telovadnico kakor jo označuje beseda, a kakor je vsebovana v širokem pojmovanju vsega sokolskega delovanja in življenja. Tu stoje v stalnem pozoru vsi naši tehniški in prosvetni činitelji, ki nenehoma stra-žijo nad čistostjo ideje, vežbajo naše telesne moči, a istodobno in popolnoma skladno z negovanjem telesnega zdravja vežbajo in dvigajo duševne in moralne moči poedinca, ki jih ta — jak na sebi in močan v sebi — prenaša na našo skupnost in celoto.
Vsi naši poklicni pedagogi in šolniki imajo v sokolskem vzgojnem delovanju, ki ima popolnoma ustanovljena in ustaljena načela, vse ono, po čimer teži novodobna delovna šola, poslužujoča se snovi Komenskega, ki je svoje življenjsko delo postavil na temelj materinskega jezika in; nazornega pouka, in imajo vse ono, po čimer teži novodobna pedagogika in metodika, že zbrano v sokolski ideji, ki daje poedincu in celoti sredstva in smotre za harmonično moralno in fizično razvijanje individua in po njem naše skupnosti in celote: to so poglavitni pogoji pravilne in s trajnimi uspehi računajoče državljanske in nacionalne vzgoje.
Ali je to res?
Prinašamo dokaze!
»Naša naloga — naše življenje« sta označeni v »Potih in ciljih« tako:
»V Sadežu Sokola kraljevine Jugoslavije teži vzgojno nacionalno delo za tem, da se brez ozira na pleme, vero in poklic ustvari višji kulturni tip jugoslovenskega človeka* ki hoče v vsakem času čuvati in braniti pred vsemi sovražniki edinstvo jugoslovenskega naroda, edinstvo in nezavisnost kraljevine Jugoslavije. — Mi hočemo, da izvedemo trajno duhovno edinstvo vsega našega naroda.«
»Hočemo, da našemu narodu damo in očuvamo največjo moč, ki mu s svojim neprestanim dviganjem, izpopolnjevanjem in jača-njem zagotavlja nezmagljivo in trajno življenje v brezkončni čvrstosti, globoki zavesti in neminljivem navdušenju. Svoj namen in svoj smoter hočemo doseči s harmonično telesno in duševno vzgojo, ki ima svoj temelj v težnji po pridobitvi telesne in duševne svobode in samostojnosti in ki ji je osnova prosveta, napredek in lastno presojanje vsakega poedinca. Svoj namen in svoj smoter hočemo doseči s harmoničnim telesnim, moralnim in duševnim vzgajanjem, ki ga vodi težnja, da pride vsak
poedinec do spoznavanja in ocenjevanja samega sebe v vsakem pogledu — v telesnem, duševnem in moralnem — to je z vzgajanjem, csnovanim na popolni enakosti, na bratski ljubezni in človečnosti in na vseh svojstvih čistih značajev.«
»Moralno in telesno vzgojo smatramo za temelj vsega življenja naroda, njegovega zdravja, njegove svežosti in njegove delavnosti. Samo na tem temelju se morejo tudi socialna vprašanja pravično reševati. Naše So-kolstvo mora biti najjačja opora in vzpodbuda vseh teženj naroda k višjim smotrom, mora biti izraz njegoVe moči in njegove zavesti. V svoji svobodni državi svojega pripadnika tako, da postane dober, telesno, duševno in moralno razvit in zdrav čldVek. Takšno je naše sotrudništvo na izgradbi čvrstega in zd-avega temelja pridobljene samostojnosti naše države, čije osnovo napravija in ustvarja zdrav, izobražen, moralen in samozavesten državljan. Sokolstvo hoče biti steber domovine, njene veličine in moči, čuvar njene časti in slave, branilec njene samostojnosti in svobode.«
Z ozirom na narod' in državo pa je v »Potih in ciljih« maše stališče izraženo tako:
»Naše Sokolstvo, obrazovano v Savezu Sokola kraljevine Jugoslavije, je z zakonom osnovana organizacija zasebne iniciative, organizacija najbolj zdravih individualnih in kolektivnih moči v jugoslovenskem narodu, ki vanjo vsak poedinec prinaša svojo osebno vrednost in svoje osebno delo. V tej organizaciji vsakdo nesebično sodeluje na uresničenju velikih sokclskih idealov v dobro kralju, narodu in domovini.«
»Kot vsenarodna organizacija mora Sokol kraljevine Jugoslavije razvijati v vseh slojih naroda jugoslovensko nacionalno zavest, ki jo smatra za bistveni pogoj vsestranskega in zdravega razvoja našega naroda. Odstranjevanje anacionalnih pojavov na vseh področjih narodnega življenja in učvrstitev jugosloven-ske nacionalne misli — posebno v onih predelih, kjer je nacionalna zavest pod vplivom nepovoljnih zgodovinskih okolnosti ostala nerazvita — je ena prvih dolžnosti Sokolstva.«
»Z delom v tem pravcu mora biti Sokolstvo zdrav vzgojevalec mladine, pobornik bratstva in ljubezni, bojevnik velike jugoslo-venske misli, nosilec viteškega, nacionalnega duha in budni čuvar plamenečega rodoljubja, plemenite navdušenosti in vseh nacionalnih idealov.«
»Sokolstvo smatra, da je jugoslovenski narod v svobodni in neodvisni, eni in nedeljivi kraljevini Jugoslaviji, notranje urejeni brez
ozira na prejšnje plemenske in pokrajinske meje, ki so bile vedno motnja pravilnemu nacionalnemu oblikovanju in razvoju, dobil svojo najprikladnejšo, že po zgodovinski nujnosti odrejeno državno organizacijo, ki je na njeni ustvaritvi ono sodelovalo, in sicer ne samo s svojimi idejami, nego tudi s krvjo svojih najboljših bratov.«
»Sokol kraljevine Jugoslavije, ki mu je smoter podvig telesno zdravih, moralno jakih in nacionalno zavednih državljanov kraljevine Jugoslavije, je prevzel na sebe eno od jako važnih nalog države same.«
»Sokol kraljevine Jugoslavije smatra, da more to nalogo najbolje izpolniti na ta način, ako vzgaja svoje pripadnike v duhu sokolskih načel in napravi iz svojih telovadnic šole državljanskih vrlin, razvijajoč v njih nacionalno in državljansko zavest, zavest o državljanskih dolžnostih in pravicah in čut skupne odgovornosti, kadar se odločuje o usodi lastne države, čije jakost izhaja iz zavednega naroda, a čije največja slabost bi bila v nezavednih, neizobraženih in nepožrtvovalnih državljanih.«
Vse, kar tukaj govori naše Sokolstvo, je popolnoma jasno in nedvoumno. Vsi, ki hočejo in morejo izven svojih poklicnih dolžnosti posvetiti svoje delovne moči blaginji naroda imajo tukaj na vse strani v širino razprostrto torišče, kjer se morejo izživljati po svojih najboljših močeh in sposobnostih v delu za vse.
Ta poziv na vsa dobra in rodoljubna srca prihaja v naj resnejšem času, ko se rušijo moralne dobrine, ko materializem razpleta svoje mreže kakor polip in ko zaradi teh odprtih ran na našem narodnem telesu drvi pod cesto obče kulturno in gospodarsko napredovanje.
V	dobi, ko niti pri nekaterih roditeljih ne vidimo resnega, skrbi polnega ozira na moralno in telesno zdravje lastnih otrok, ki jih puščajo na bedasta veseljačenja, kjer se jim bu-de predčasno bolestni fizični instinkti; v dobi, ko se ljudje pobijajo in koljejo med seboj in plenijo drug drugega i? golega pohlepa po denarju; ko se na eni strani grabi in razsipava denar na kupe iz blazne samogoltnosti, a na drugi strani siromak, ki ne dobi dela, ginie in zdvaja od gladu — v t.ej strašni dbbi za-strupljenja, že po gnilobi smrdečega socialnega in družabnega reda, gori naš duhovni svetilnik kot plameneei meč Artiangela, braneč otrovanemu valoVju razdivjanega sveta poplavo tjakaj, kamor kaže in od koder seva naš svetilnik in kamor veleva naš poziv:
V	sokolske telovadnice — zbor!
»Sok. glasnik«.
Splošne vesti
—	Praktični učiteljski izpiti na drž. učiteljski šoli v Ljubljani se bodo v aprilskem roku začeli v petek dne 20. aprila 1934. ob 8. uri dopoldne. Kandidatje naj svoje pravilno opremljene prošnje za pripustitev k izpitu vlože uradnim potom pravočasno tako, da bodo vsaj do 14. aprila 1934. v rokah izpitnega odbora, sami pa naj se zglasijo pol ure pred začetkom v direktorjevi pisarni. Zakasnele prošnje kakor tudi zamudniki pridejo v po-štev še le za prihodnji izpitni rok v jeseni. Posebna obvestila se kandidatom ne bodo razpošiljala. Izpitni odbor. — Ravnateljstvo drž. učiteljske šole v Ljubljani, direktor: N. Ma-rolt.
—	Dopusti za učiteljice in učitelje v dravski banovini. Kraljevska banska uprava je odredila, da morajo šolska upraviteljstva poročati vsak mesec o dopustih, ki so jih šolska upraviteljstya in sreska načelstva dovolila učiteljicam in učiteljem po § 84. ali 87. zakona o uradnikih. Poročila morajo biti izdelana posebej za učiteljice in posebej za učitelje. Tiskovine za ta mesečna poročila je založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Dobe se tudi v njeni podružnici v Mariboru.
—	Upoštevanje izvenšolskega dela pri namestitvah učiteljstva. Ministrstvo prosvete je izdalo odlok O. N. br. 7825 od 6. II. 1934., v zmislu katerega morajo šolska upraviteljstva pri vseh učnih osebah, ki prosijo za premestitev priložiti uradno potrdilo o sledečem izvenšolskejn udejstvovanju: 1. Da je prosilec (prosilka) aktiven član Sokola kraljevine Jugoslavije in kako se udejstvuje; 2. da je pro-silec(ka) aktiven član drugih kulturnih in humanih društev in kako se udejstvuje; 3. za one učne osebe, ki se udejstvujejo v nasprotnem zmislu, je treba priložiti obširnejši referat. Za verodostojnost navedb mora odgovarjati šol. upravitelj in sreski šol. nadzornik, ki morata uradno poročilo potrditi s podpisom.
—	Brezposelni učiteljski abiturienti, kate- ; rih število znaša v dravski banovini 752, so v zelo težkem položaju. Mnogo od njih jih študira na univerzi in skoro vsi so navezani sami nase, ker jih starši ne morejo več podpirati. \ Da se jim vsaj malo odpomore, je »0dsek 1 brezp. učit, abit. pri sekciji JUU v Ljubljani« ! ražposIaT~na vse ljubljanske javne kuhinje prošnjo za morebitno brezplačno hrano najpotrebnejšim. I. Vegetarijanska in splošna ku-
■B5MBS II lil...................... HI—......—...........
Jože Župančič:
0 poizkusili številki „Mlade Jugoslavije"
»Mlada Jugoslavija« naj bi bil štirinajstdnevnik s tako vsebino, ki bi služila naši šoli v oporo in bi to dosegala s času primernimi članki, ter bi se ozirala tudi na posamezne učne predmete in obstoječe učne načrte za vse kategorije šol in vse šolske stopnje.
Nizka cena bi omogočila, da s| jo nabavi vsak šolar.
»Mlado Jugoslavijo«, poizkusno številko mladinskega časopisa, imate zdaj že v roki. Izšla je po naročilu naše lanske banovinske skupščine JUU. V tiskovnem odseku smo se na podlagi želja iz sreskih društev odločili za izdajo šolskega časopisa in to zaradi številnih glasov, ki zahtevajo, naj ima naše učitelj stvo in naša mladina v roki list, ki ne bo posvečen zgolj leposlovju; prinaša naj snov, ki mu bo pomagala širiti obzorje, dobljeno v učilnicah. Tiho čtivo naj bo to, ki bo otroka samo vodilo v svet in življenje.
Vedeli smo, da bi takojšnja odločitev morda koga le težko prizadela, če bi se bili odločili za takošnjo izdajo mladinskega časopisa že s pričetkom tekočega šolskega leta. Zato je bil izvoljen odbor iz kroga naših učiteljev, ki so pripravili poizkusno številko. V odboru so bili tov. Dolgan Josip iz Planine pri Rakeku, tov. Žerjav Albert iz Trbovelj, tov. Roš Franjo iz Celja, tov. Vrane Ernest iz Studencev pri Mariboru, tov. Josip Juran-
čič od Sv. Marka pri Ptuju in pisec teh vrst.
Poudariti je treba, da je številka »Mlade Jugoslavije«, ki je bila iz tehničnih razlogov priložena februarskemu »Našemu rodu« — in jc datirana s 1. marcem, zajeta vsebinsko za prvo polovico marca. Vsa snov je osredotočena zgolj na to časovno razdobje. Spreten, razgiban učitelj se bo lahko povsem oprl v tem času na snov, ki mu jo nudi časopis. Zlasti še tistemu, ki ni zaprl oken svoje učilnice vplivom zunanjega sveta in mimo katfe-rega ni šel klic za delovno šolo tiho, neslišno.
Za vsakogar, na vseh učnih stopnjah, je »Mlada Jugoslavija« prinesla prgišče snovi, ki naj oživi učilnico in naj v bodoče zgradi most, ki naj veže šolo in dom, življenje in svet.
Vem, da se bo marsikdo spodtaknil ob marsikaj, ali pa celo ob vse... S Franom Levstikom naj bo priznano: »Bog živi kritiko!« Uredniški odbor tudi prav gotovo ni povsem zadovoljen z vsem, kar je bil pripravil. Zadovoljen biti bi pomenilo ustvariti — ideal. Kako, kje neki!
Ob povabilu k sodelovanju in nasvetom je prejel uredniški odbor toliko gradiva, toliko dobrih nasvetov, da nas je že to dejstvo spodbudilo in nam pokazalo, kako se naši tovariši širom banovine zanimajo za javna -zgojna in učna vprašanja in žele pomagati, da stopimo iz starih kolovoznic, ozkih in za-gnetenih, na boljšo pot, na široko cesto, po kateri naj stopajo naša šola, naše tovarišice, tovariši in naša mladina.
Ideja mladinskega časopisa pri nas ni od včeraj. Vprašajte naše sivolase tovariše, ki so stali že pred 35 leti v prvih vrstah učiteljskega pokreta! Že takrat so hoteli ustvariti nekaj takega, kar smo zdaj s poizkusno številko iz-
dali mi. In drugod, po svetu?... Hiteti bo treba, da jih dohitimo, kajti drugod napredujejo v jadrnem koraku.
Zamisel šolskega časopisa je že močno pognala korenine ob priliki, ko je naše učiteljsko udruženje opustilo »Zvonček«. Takrat smo menili, da bomo dobili pri sekciji list, ki naj bi bil šolski priročnik in naš vodnik.
Pa je prišlo drugače. Dobili smo beletri-stično revijo v 2. izdaji, kakor je bila njena prednica. Saj je lepa, dobro urejena, jo naročamo, čitamo in vsi delamo zanjo. Vendar si želimo učitelji, ki smo v vsakodnevnem dotiku z mladino, ki preživljamo svoja leta sredi učilnice, tudi opore za šolo, za pouk in za pot v svet.
Naštevanje, kaj naj bi v glavnem nudila učitelju in mladini »Mlada Jugoslavija«, bi bilo odveč. Vzemite poizkusno številko v roke. Njeno ime in njena vsebina sta nam program in smoter. Vsebinsko jo bo treba širiti, da bomo z listom, kolikor pač največ mogoče, zadovoljni vsi, prav vsi!
Že prihajajo o njej prvi glasovi. So zaenkrat le od strani tistih, ki so za zamisel navdušeni. Oglasite se vsi, ki vam je bil list v oporo, ki si ga želite še nadalje. Povejte, kaj bi bilo treba izboljšati, kaj spopolniti, kaj dodati in kaj opustiti.
Vse, ki so dobre volje, ki razumejo novi čas, prosimo, naj razmišljajo o zadevi, naj jo sodijo in povedo, ikaj in kako je treba stvar izboljšati. Posamezniki, učiteljski zbori, naša sreska društva — povsod se o stvari pomenite, saj hoče biti »Mlada Jugoslavija« last vseh nas in bo potrebovala opore in sotrud-ništva od vseh, ki se čutijo sposobni in dolžni, da pomagajo graditi našo jugoslovansko šolo in s tem našo narodno prosveto!
Pedagoški zbornik
XXIX. zv. SŠM 1933. 8" 146 str.
Uredil dr. K. Ozvald.
1. Prof. Ozvald razvija v razpravi: »Nove« psihološke smeri (psihoanaliza, individualna psihologija) in pedagoška vprašanja sledeče misli: Vsak vzgojnik si mora pred vsem drugim vestno odgovoriti na vprašanje, kaj bi hotel napraviti iz človeškega bitja, ki mu je izročeno v oblikovanje. A že formuliranje vzgojnih ciljev mora računati s človeško dušo, še bolj pa se moramo ozirati nanjo, če hočemo te cilje tudi dosezati. Ni pa dovolj, da vzgojnik ve, kaj so človeške sposobnosti vobče, kaj je človeško okolje, kaj je človeška usoda, kaj razvojne stopnje človeka in pa po kakih zakonitostih se uveljavlja vse to. Vedeti je treba, kako se imajo te stvari prav glede tega ali onega posameznika. To zlasti naglaša psihoanalitska smer dušeslovja, ki tudi uči, da se je treba ozirati na živi spoj posameznika z okrožjem, v katerem in iz katerega živi.
Sigmund Freud naglaša zlasti važnost prvih .T—(Tživljenjskih let in pa važnost genskega življenja, Nekakšni sledovi vriskov iz de-tinske dobe tvorijo človekov značaj. — Adler pa uči, da temelji človekov značaj v izravnavanju med zavestjo manjvrednosti in težnjo po vsakojakem uveljavljanju, kj se vrši različno po spolih. — V istini pa že zavisi nekako od značaja človekovega, koliko v borbi za svoje smotre zmaguje ali podlega, če se sploh zanje odloča in jih ne zavrača. Individualna psihologija nam je dober kažipot k doumevanju značaja kakega človeka, povsem pa tudi ona ne razgrinja zastora. — Psihoanalitska smer dušeslovja nas zlasti uči, da se
hinja Marica Brišnik, Ljubljana, Igriška ul. 3., je poklonila vsakodnevno brezplačno kosilo enemu članu, za kar se zgoraj omenjeni odsek najlepše zahvaljuje.
—	»Odsek brezposelnih učiteljskih abitu-rientov pri sekdji JUU za dravsko banovino v Ljubljani« se najiskreneje zahvaljuje »Slomškovi družbi« za denarno podporo v znesku 200 Din. Posnemajte! Odsek.
—	V vednost sreskim društvom JUU in vsem brezposelnim tovarišem in tovarišicam.
Ker je bil odsek brez. učit. abit. od raznih sreskih društev obveščen, da se abiturienti kljub pozivom na zborovanjih tem še niso prijavili, ponovno pozivamo vse brezp. tovariše in tovarišice, da to store. Drugače je odseku nemogoče, z ozirom na sreze sorazmerno predlagati brezposelne tovariše banovini pri razdeljevanju podpor iz bednostnega fonda.
Odbor.
—	Komentar k zakonu o narodnih šolah.
Gg. Brana Todorovič in Adam Bogosavljevič imata pripravljeno za tisk posebno izdajo zakona o narodnih šolah s komentarjem v zvezi z odloki državnega sveta, ministrstva prosve-te ter zakonom o upravnih sodiščih, občinah in drugo. V prednaročilu bo stal izvod 20 Din ter je poslati denar na naslov: Uredništvo komentarja k zakonu o narodnih šolah (gg. Br. Todorovič in Adam Bogosavljevič) Beograd, Sarajevska 40/11.
—	Gostovanje Učiteljskega pevskega zbora iz Ljubljane v Bolgariji. »Narodna pro-sveta« poroča v zadnji številki, da prinaša bratski učiteljski list »Soznanie« poročilo, da bo posetil Učiteljski pevski zbor iz Ljubljane Bolgarsko koncem maja ali početkom junija t. 1. Uprava bolgarskega učiteljskega saveza je odgovorila upravi zbora, da bo zbor naj-prisrčneje sprejet kot gost tamošnjega uči-teljstva.
—	Udruženje jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov — sekcija Ljubljana vabi na predavanje, ki bo v četrtek, dne 1. marca ob 20. uri v lastnem družabnem lokalu na Kongresnem trgu l/II. Predaval bo gospod Filip Uratnik o »Gledanjih M. Kenyesa na vzroke konjunkturnega valovanja«. Vabljeni člani in vsi, ki se zanimajo.
—	Ustanavljanje društev kmetskih fantov in deklet od uciteljstva. Kr. ban. uprava je izdala sledečo odredbo: Ustanovitve društev kmetskih fantov in deklet so vsega priporočila vredne, za kmetsko mladino pa neprecenljive vrednosti. Mnogokje bi se mladina rada udej-stvovala v društvih pa ji manjka mož, žena, voditeljev(ic), ki bi jo usmerjali v pravilno, narodu in splošnosti koristno delo. Če kje, je tu najlažje mogoč stik šole z mladino tudi še po dovršeni šolski obveznosti. Koliko lepega in dobrega stori lahko v tej smeri učitelj(ica) koliko napak in zablod, ki bi jim lahko zapadla sama sebi prepuščena šoli odrasla mladina, lahko prepreči učitelj(ica), ki je v taikih društvih v ožjem stiku z njo! Temelje, ki jih je položil v šolski dobi vsestransko in učinkoviteje utrditev že zreli mladini in jih razširi, stavbo svojih naukov v šoli dvigne mladini sami in splošnosti v korist sam sebi pa v vedno večji ugled. Prav učitelju(ici) se v takih društvih odpira široko in idealno polje vse splošno koristnega udejstvovanja. Povsod naj bi se torej ustanovila uvodoma omenjena društva. Posebno se to še priporoča učiteljstvu na bivšem Štajerskem, kjer jih še ni. Kmetska mladina bo učiteljstvu zato vedela hvalo. O tem, kaj se je ukrenilo in o uspehu naj sreska načelstva predlože svoj čas semkaj svoja poročila. Sreska načelstva in sreska izpostava naj dostavijo priložene izvode okrožnice vsem šolskim upraviteljstvom. — Ban: dr. D. Ma-rušič, s. r.
Z ozirom na gornjo okrožnico objavljamo glavne določbe iz pravil društva kmetskih fantov in deklet.
Društva kmetskh fantov in deklet so člani Zveze kmetskih fantov in deklet s sedežem v Ljubljani.
morajo zahtevki do otroka in mladostnika prilagoditi njegovim močem; mlade moči pa je treba tudi podpirati in bodriti — Pa tudi glede prave ženske izobrazbe se lahko marsikaj naučimo pri Freudu in Adlerju. — Radi važnosti gonskega življenja, pa ne smemo pozabiti, da se vsa kultura pričenja s kulturo gonskega življenja.
2.	Milčinski-Puhar: Pijanec pred sodiščem. Za obletnico smrti »enega izmed najvišjih pedagoških vrhov na slovenski zemlji« (str. 19), Fr. Milčinskega, je izšla ta razprava. Prikazuje nam eno skupino pijancev, tiste, ki prihajajo radi svoje zapravljivosti v stik s sodiščem. Globokovidni Milčinski odkriva v svojih zapiskih zastrupljeno življenje nekaterih družin, strupeno ozračje, v katerem propadajo razen pijancev samih tudi njihove žene in otroci. Nekateri se zavedajo gospodarskega in nravnega propada, ki jim grozi in se skušajo iznebiti pogubne strasti, a nimajo dovolj moralne moči za to, drugi pa se zagovarjajo in prti jo vso krivdo drugim, zlasti svojim ženam na rovaš.
Razprava je tako bogata, da je težko iztrgati iz nje nekaj misli ali v nekaj besedah vse povedati. Nehote pa se mi vsiljuje misel: ali se res ne bi našel nihče pri Slovencih, ki bi nam skušal napisati nekako treznostno pedagogiko,« to je podati nekak sistematičen prikaz vseh pedagoških vrednot glede na treznost. Tak oris bi pomagal vsem, ki se teoretski ali praktično bore proti alkoholizmu, vzbuditi pa bi utegnil tudi vsaj nekatere izmed tistih, ki v tem ne vidijo problemov, zlasti ne pedagoških problemov. O potrebi »treznostne pedagogike« nas prepričuje v letošnjem Zborniku tudi sledeča, to je
3.	Škerljeva razprava: Socialno-antropolo-ška študija k vprašanju manjvrednega otroka.
Društvo ima namen kmetsko mladino organizirati in ji nuditi priliko za vsestransko izobrazbo, jo vzgajati v ikmetskem duhu in v državljanski zavesti; dvigati ugled in ščititi dobro ime naše vasi in čast kmetskega dela, gojiti med člani slogo in tovarištvo ter zdravo in trezno življenje in delati za zboljšanje gmotnega in socialnega položaja našega človeka.
Društvo je nepolitično.
Sredstva v dosego društvenega namena
so: prirejanje članskih in javnih sestankov, predavanj o gospodarskih, kulturnih, socialnih in drugih vprašanjih; prirejanje shodov, tečajev, iger, razstav, izletov itd; prirejanje tekem koscev, žanjic, tesačev, oračev, kolesarskih in konjskih dirk, smučarskih in plavalnih tekem itd.; prirejanje tekmovanj v produkciji kmetskih pridelkov in v raznih panogah kmetskega gospodarstva; izdajanje in razširjanje knjig in časopisov, ustanavljanje knjižnic in čitalnic itd.; podpiranje — gmotno in moralno — vseh stremljenj naše kmet-ske mladine.
Člani so redni, podporni, ustanovni in častni. Redni član je lahko fant in dekle od 14. leta naprej, podporni član je vsak, ki plačuje redno prispevke, ustanovni, ki plača enkratno ustanovnino, častni član, kogar imenuje občni zbor za njegove zasluge.
Redni člani imajo pravice: udeleževati se vseh društvenih prireditev, razprav in podjetij; voliti in voljen biti; v vseh društvenih zadevah glasovati.
Dolžnosti vsakega člana so: pospeševati po svojih močeh društveni namen; redno plačevati članarino in druge od odbora, oziroma občnega zbora določene prispevke; varovati društveno čast v javnem in zasebnem življenju ter se pokoravati v društvenih zadevah društvenim pravilom; sodelovati pri vseh akcijah za vsestransko pomoč kmetskemu človeku.
Član preneha biti: kdor prijavi odboru svoj izstop; kdor ni plačal društvenih prispevkov do občnega zbora; kogar odbor izključi.
Društveno upravo vodita občni zbor, kot posvetovalni organ tudi članski sestanek.
Za vse panoge društvenega delovanja se lahko ustanovijo posebni odseki, ki so podrejeni odboru.
Občni zbor je redni ali izredni. Redni občni zbor se snide vsako leto najkasneje do konca aprila.
Izredni občni zbor se snide: kadar smatra odbor to ža potrebno in ga skliče; kadar ga skličejo društveni nadzorniki v slučaju, da odbor ne vrši svoje dolžnosti; kadar ga zahteva ena tretjina vseh članov, ki pa morajo obenem naznaniti, o čem naj obravnava občni zbor.
Pravice občnega zbora. Občni zbor ima pravico odločati o vseh društva se tikajočih zadevah, posebno mu pripada: voliti predsednika (predsednico), podpredsednika (podpredsednico), 6—12 odbornikov, eventualno tudi namestnike ter dva nadzornika; presojati in odobriti odborovo delovanje in poročilo nadzornikov; predlagati glavnemu odboru Zveze spremembo pravil; določati članarino; odobriti po odboru predloženi letni proračun; sklepati o predlogih in nasvetih odbora ali posameznih članov.
K sejam se shaja odbor najmanj enkrat na mesec na poziv predsednika.
Odborove seje so za člane (društvene) javne. Če pa se razpravlja o osebnih zadevah članov društva, ali če to zahteva korist društva, se po odborovem sklepu javnost lahko izključi.
Odbor vodi notranje in zunanje društvene zadeve, v kolikor niso pridržane občnemu zboru. Posebno pa so njegove naloge: sprejemati člane, proglašati, da so izstopili, ali jih izključevati. Izključeni člani imajo pravico priziva na občni zbor društva; oskrbovati društveno imetje, sprejemati in izdajati denar; skrbeti za red v društvu; sklicevati občne
Avtor se bavi s 76 učenci ljubljanske pomožne šole. Raziskuje njihove telesne znake, razvoj ter različne anomalije in bolezni, pa tudi »navade in razvade« ter socialni položaj njihovih staršev in ostalih prednikov. Ugotavlja, da je polovica staršev alkoholizirana, ko pa obravnava ostale prednike, je dognal alkoholno obremenjenost v 53 rodovinah od 63 (= 84, 2% ! — str. 63). Tu pa »je šteta le obremenjenost prednikov brez staršev; če pa upoštevamo, da v nekaterih primerih pijo še starši (ne pa drugi predniki), potem najdemo* komaj pet, šest rodovnikov brez alkoholne obremenitve. Mislim, da je tu vsak komentar odveč — številke govore preveč jasno!« (str. 63). V tem smislu tudi veliko pove tabela na strani 66 in večina rodovnikov. — Avtor skuša pokazati vlogo dedne tvarine pri vseh anomalijah in opozoriti na nevarnosti, ki prete človeški družbi, če se bo premalo brigalo za te pojave. Človeka zlasti pretrese pogled na tabelo stran 76 (spodnjo) in sliko 3 stran 99. Ker se rodbine, ki pošiljajo otroke v pomožno šolo v isti generaciji hitreje množe od normalnih (razmerje 1 : 1, 48 — str. 76) in ker je generacija take rodbine povprečno za 8 let krajša, lahko v kakih 420 letih (po tabeli str. 76 in besedilu pod njo ter po si. 3 str. 99) manjvredni dosežejo 98,3% vsega prebivalstva!
Posebno dragocena priloga razprave je 36 tabel in slik ter 64 rodovnikov, ki je v njih zbran ogromen obtožujoč material.
Morda bi avtor hotel ob priliki še primerjati alkoholno obremenjenost rodbin, ki pošiljajo otroke v pomožno šolo, z normalnimi rodbinami! Zanimivo bi bilo dognati, koliko je alkohol v manjvrednih rodbinah bolj razširjen. To bi bil hkratu važen prispevek k naši »trezmostni pedagogiki«.
zbore in članske sestanke ter jim določati dnevni red in pripraviti za nje svoje predloge; redno poročati o društvenem delovanju Zvezi in biti z njo v stalnih stikih.
Odborniški namestniki se udeležujejo sej, glasujejo pa le tedaj, če na predsednikov poziv zastopajo kakega odbornika.
Tajnik poroča pri sejah o društvenih zadevah in izvršuje vse pisarniške posle. Blagajnik sprejema denar, pobira članarino, izdaja zneske po sklepih odbora in vodi blagajniško knjigo, iz katere mora biti vedno razvidno stanje blagajne. Nadzornika nadzirata vsa društvena dela, posebno pa morata paziti na odborovo gospodarstvo z društvenim imetjem, pregledovati društveno blagajno, račune in knjige ter na občnem zboru poročati o rednosti stanja društvene blagajne in imovine.
O važnih vprašanjih, ki pa še niso zrela za občni zbor, se posvetuje odbor na članskih sestankih. Za to veljajo določbe pravil kot za občni zbor, samo za sklicanje zadostuje rok treh dni.
Spore med člani rešuje društveno razsodišče. Proti odločbam društvenega razsodišča ni priziva. Kdor se jim ne pokori, se izključi iz društva.
O razidu društva se sklepa na obenem zboru ob navzočnosti polovice članov. Za razdružitev mora glasovati tričetrtinska večina. V slučaju razdružitve in tudi če bi bilo raz-puščeno, pripada vse premoženje Zvezi, ki ga mora upravljati najmanj eno leto ter ga izročiti drugemu društvu, ki bi se ustanovilo tekom enega leta v istem kraju in z istim namenom. Po preteku enega leta pripade premoženje Zvezi kmetskih fantov in deklet v Ljubljani.
— URADNI REPERTORIJ. Učiteljska tiskarna je založila uradni repertorij v obliki beležnega mesečnega koledarja, ki bo stal od 10 do 12 Din (po višini naklade). Naroča se direktno pri Učiteljski tiskar-n i. Tiskovina je praktično sestavljena in vse-kemu šolskemu upravitelju nujno potrebna. — Naročite takoj, ker bo šele naklada določila definitivno ceno.
JMimxmiMmmmmsMmMmwmmgm<<Mttimm
Osebne zadeve
—i Imenovani so: Z odlokom prosvetnega ministra je razrešen dolžnosti upravitelja osnovne šole v Novem mestu Venčeslav Skebe in na njegovo mesto imenovan za šolskega upravitelja Fran Zagorc s tem, da še nadalje vrši dolžnosti šolskega nadzornika. Prav tako je razrešen upravitelj IV. deške osnovne šole v Ljubljani Julij Slapšak in na njegovo mesto postavljen Ivan Mihler, dosedaj pri banski upravi s tem, da vrši dolžnosti šolskega nadzornika za srez Ljubljana-okolica. Za vršilca dolžnosti sreskega šolskega nadzornika v Kamniku je postavljen Anton Arrigler, dosedaj šolski upravitelj v Trzinu. Premeščena je učiteljica Zofija Jeirele od Sv. Križa v Vodice.
—i Diplomirali so v februarskem terminu na Višji pedagoški šoli v Zagrebu: Vlado Ber-toncelj iz Maribora, Albert Žerjav iz Trbovelj, Peter Suhadolc iz Dobrove, Straus Marija iz Rajhenburga in Marija Ozvald iz Ljubljane.
—i Napredovali so v V. skupino: Pibro-vec Ema iz Jesenic, Bavdek Angela iz Les-kovca, Lunder Hermina iz Hrastnika, Legat Stanko iz Ljubljane, Korbar Franc iz Sv. Petra na Medv. sela, Raunicher Helena iz Frama; v VIII. skupino Mehora Dragotin iz Krašnje.
Učiteljski pravnik
—§ Ali so za otroške vrtce potrebni posebni odloki za proslave državnih šolskih praznikov, ali velja isti odlok kakor za osnovne šole.
4.	Senkovičev članek »Šola in dom« prinaša »nekaj snovi in pobud za predavanja in razgovore« na roditeljskih sestankih (103). V prvem poglavju hoče avtor pokazati bistvo vzgoje ter njene naloge in meje. Zato navaja posamezne doživljaje in jih analizira. Bistvo vzgoje mu je v tem, da je treba »vse, kar je v otroku dobrega in dragocenega, skrbno negovati, da raste in postane čvrsto«. (106). — Nato govori o nekaterih nalogah praktične vzgoje ter se zlasti bavi s svojeglavnostjo, naglo jezo in trmo ter otroško lažjo. Zopet navaja posamezne doživljaje in jih analizira. Najboljše sredstvo zoper otroško trmo in svo-jeglavnost sta mu »enakomeren mir in vzgo-jiteljeva doslednost«. (110.) Dobro tudi učinkuje, če nenadoma obrneš pozornost svoje-glavnega, oz. trmastega otroka od incidenta, ki ga trenotno razburja, tako da ga s tem presenetiš. Nikoli pa ne sme vzgojitelj otroku streti lastne volje, kajti »vsi veliki in slavni ljudje so postali veliki, ker so imeli močno lastno voljo« (112). — Proti otroški laži se je treba boriti zlasti z zgledom. »Lahko bi bili vsi naši otroci resnicoljubni, če bi jih mogli postaviti v okolje samih resnicoljiibmh ljudi« (119); »ni pa treba že pri naivnem in nerazsodnem otroku predpostavljati zrelosti, ki je mnogi odrasli nikdar ne dosežejo« (Förster; str. 121). — Nadalje razpravlja avtor o vzgojnih sredstvih (o zapovedi in ukazu, grožnji, razgovoru, graji, kazni, pohvali in nagradi, vzgledu, igri, zaposlitvi in delu, bajkah in pripovedkah) in v končnem poglavju o vzgo-jiteljevi osebnosti.
5.	Šedivyjev pregled bolgarskega šolstva je nadaljevanje v podajanju slovanskega šolstva. Pisatelj nam riše razvoj bolgarskega šolstva izza dobe učencev sv. Cirila in Metoda
Odgovor: Ker spadajo otroški vrtci pod upravo osnovne šole, veljajo za te isti odloki kot za narodne šole.
§— »Zvanje« in »položaj«! Zvanja vseh drž. uslužbencev so našteta v § 346. urad. zakona in v istem paragrafu tudi razporejena po skupinah t. j. na položaje.
Zvanja v stroki narodnih šol so: »banski šolski nadzornik«, »sreski šolski nadzornik«, »nasta^nik šole za defektno deco«, »učitelj narodne šole«, »učiteljica gospodinjske šole«, »zabavilja«.
Naše pravilno zvanje je torej »učitelj narodne šole« in ne samo »učitelj«, kajti učiteljev je več vrst.
Ža označbo položaja velja skupina, v kateri je uslužbenec, ne glede na to, ali uživa že prejemke te skupine.
§— Odgovor tovarišici »P. V.« Ker imate 35 let službe in ste v V. skupini, Vam bo pripadala pokojnina v iznosu 95% aktivnih prejemkov V. skupine in razlike, ki jo uživate še po § 259. urad. zakona. Za izračun pokojnine naj Vam služi primer na str. 110. in 111. Roč. Kat. 1933./34. Drag. doklada se odmeri s 95% draginjskega razreda, v katerem boste stalno bivali.
Tudi selilni stroški se Vam izplačajo, ako javite v 30 dneh po upokojitvi pristojni oblasti (ban. upravi), kam se stalno preselite iz kraja upokojitve (čl. 25/1-a uredbe o povračilu potnih in selilnih stroškov — Roč. kat. str. 129. točka 2).
—§ Kuluk. Glasnik železničara i brodara
objavlja v št. 4. od 15. II. t. 1. sledeče pojasnilo, ki bo gotovo zanimalo učiteljstvo:
Oblastna uprava je prejela s strani podružnic in posameznih članov nešteto .prošenj za posredovanje, da se ukine plačevanje ku-luka. Obrnili smo se na merodajno mesto, to je kralj, bansko upravo v Ljubljani ustno in pismeno s posebno spomenico. Prejeli smo odgovor, ki ga v informacijo članstva v naslednjem priobčujemo in ki se glasi:
Na spomenico z dne 2. januarja t. 1. glede odkupnine javnih uslužbencev za nedržavne ceste ugotavljam, da je ta davščina predpisana z zakonom o nedržavnih cestah, Ur. 1. 247/60 cx 1929. § 38. Z novelo k citiranemu zakonu, SI. 1. 114/20 ex 1930. je v § 21. izrecno predpisano, da plačujejo javni uslužbenci obvezno odkupnino tudi v dobi, ko se ljudsko delo na nedržavnih cestah ne izvaja. V dravski banovini je mesto ljudskega dela uvedena 25% nadomestna cestna doklada kot banovin-ska davščina.
Ker se po čl. 97. zakona o neposrednih davkih na službene prejemke privatnih uslužbencev ne pobirajo samoupravne doklade, če ne presegajo njih dohodki 4000 Din, so ti uslužbenci oproščeni tudi 25% nadomestne doklade do označenega zneska, dočim so po citirani noveli javni uslužbenci zavezani plačevati odkupnino brez ozira na višino službenih prejemkov.
Na to pravno in socialno neenakomernost sem opozoril ministrstvo za zgradbe v predlogih za noveliranje zakona o nedržavnih cestah s predlogom, da se citirana izjemna določba glede javnih uslužbencev v polnem obsegu ukine.
Oblastni odbor izvoli vzeti to pojasnilo na znanje.
Ban: Dr. Marušič, s. r. ■■■nmnHHBHBnHRngHn«'
Naša gospodarska organizaciji
UČITELJSKI ZDRAVILIŠKI DOM V ROGAŠKI SLATINI
registrovana zadruga z omejeno zavezo vabi na svoj XIV. redni občni zbor, ki se bo vršil v ponedeljek dne 19. marca 1934. ob 9. uri v posvetovalnici mestne deške osnovne šole v Celju po sledečem dnevnem redu:
1.	Zapisnik zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelnika o poslovanju zadruge v poslovnem letu 1933.
skozi vso turško dobo do naših dni. Očrtava borbo z grškim vplivom, ki so ga Bolgari končno premagali šele v dobi preporoda v začetku 19. stoletja. — Iz prijetno pisanega članka omenjam le to: V desetih letih 1835 do 1845 so bolgarske občine osnovale 289 osnovnih šol ter jim preskrbele učitelje in učila. Do 1878 so imeli Bolgari že 1658 občinskih osnovnih šol. — L. 1846., so ustanovili prvo srednjo šolo, 1. 1840. prvo dekliško osnovno in 1. 1856 prvo dekliško srednjo šolo. Na dveh gabrovskih srednjih šolah se je poučevala tudi pedagogika.
Osvobojenje je prineslo nov razmah šolstva. L. 1923. so imeli Bolgari že 3943 državnih osnovnih šol z 12.264 učitelji in učiteljicami ter 560.789 učenci in učenkami ter 1572(!) progimnazij (nižjih srednjih šol). Srednjih šol je bilo lani 14 moških, 12 ženskih in 15 mešanih popolnih ter 49 nepopolnih. Obiskovalo jih je 23.646 dijakov in 14.764 dijakinj bolgarske narodnosti ter nekaj nad 1000 drugih. Poučevalo je 965 profesorjev in 931 profesoric. Na 23 zasebnih gimnazijah se je vzgajalo 1012 dijakov in 1087 dijakinj. — Poleg tega imajo Bolgari v Sofiji univerzo s 7 fakultetami in okrog 4000 slušatelji,' razen tako zvane Svobodne univerze (s tremi fakultetami in okrog 500 slušatelji) ter Umetnostne in Glasbene akademije. — Zanimiv je tudi seznam najvažnejših prosvetnih ministrov!
Sledi še Horvatovo poročilo o Antauerje-vi knjigi: Do stvarnega uka v I. razredu osnovne šole.
Zborniku je priložen tudi Upravni vest-nik SŠM.
3.	Odobrenje letnega računa za 1933.
4.	Čitanje revizijskega poročila.
5.	Sklepanje o prenovitvi fasade, instalaciji električne razsvetljave v dom in najetju v ta namen potrebnega posojila.
6.	Slučajnosti.
Ako bi prvi sklicani občni zbor ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki bo sklepal ob vsakem številu zastopanih zadružnikov.
Dol pri Hrastniku, dne 25. februaraja 1934. Anton Gnus,	Vitko Jurko,
načelnik.	tajnik.
Ob 8. uri istega dne se vrši ravno tam skupna seja načelstva in nadzorstva »Učit. zdrav, doma«, h kateri so člani najvljudneje vabljeni.
—g Članom Učiteljske samopomoči. V
teh dneh ste prejeli položnice za poravnavo prispevkov za 317. in 318. smrtni primer (Fortunat Jelovšek, Sodražica in Marija Er-ker, Stara cerkev.) Sorodnikom je uprava izplačala 25.080 Din. Samci nakažejo 16 Din, t. j. 2 smrtna primera in prispevek 5 Din za podporni sklad kot 11. obrok in 1 Din poštnine. Poročeni pari 31 Din. Zamudnikom je uprava prištela ta znesek k prejšnjim dolžnim prispevkom. Vse p. n. zadružnike ponovno prosimo: Nakažite prispevke takoj po prejemu plače, ko jih najlažje pogrešite! — Upravi prihranite s tem mnogo dela.
Uprava U. S.
—g Samopomoč učiteljskih otrok. Učiteljski starši še vedno ne znajo pravilno oceniti važnosti zavarovanja svojih otrok in ugodnosti, ki jim jo nudi Samopomoč. Na številne informativne notice je odziv le neznaten. Ako bi bila zavarovana v Samopomoči vsaj polovica
učiteljskih otrok, bi dosegla podpora resnično znatno vsoto.
Ker prejemamo številna vprašanja, kakšne dajatve so v zvezi z zavarovanjem, navajamo podatke, ki smo jih sicer že ponovno objavili.
Za zavarovanje poljubnega števila otrok zadostuje staršem en sam delež, ki znaša 10 Din. Pri vstopu je treba plačati še pristopnino, ki se ravna po starostnih letih zavarovanca in znaša 10 Din, za one od 3. do 4. leta, 15 Din za 5. in 6. leto starosti, 30 Din za 7. in 8. leto starosti in 50 Din za 9. in 10. leto starosti. Letna upravnina znaša 10 Din, za rezervni sklad se plača letno 5 Din, za prvi primer podpore pa 10 Din. Poleg deleža plačajo torej starši pri vpisu otroka, kj je star 3. do 4. leta 35 Din, 40 Din za starost od 5 do 6 let, 55 Din za starost 7 in 8 let ter 75 Din za otroka v starosti 9 do 10 let. V naštetih zneskih je vštet že znesek 10 Din za prvi primer podpore.
Učitelji starši, zavarujte vsi svoje otroke pri Samopomoči Učit. otrok v Ljubljani, Tyr-ševa cesta 17/1.
—g Učiteljskemu domu v Mariboru je poklonila Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev v Mariboru znesek 1000 Din. Imenovana zadruga prednjači vsem sličnim zadrugam v državi. Do njenega napredka je pripomoglo v ne najmanjši meri tudi učiteljstvo, ki je v njej včlanjeno ne samo v Mariboru in bližnji okolici, ampak tudi še daleč od Maribora. Po učiteljstvu je prišla že marsikatera tvrdka do procvita. A še nobena se ni spomnila učiteljskih ustanov s kakim večjim darom. Zato nas ta dar mariborske zadruge tembolj veseli, ker se ž njim izraža priznanje našemu delu. Hvala ji!
Mladinska matica
»MLADA JUGOSLAVIJA« NAROČNINA
Mladinska matica je izdala kot prilogo 5. štev. »Našega roda« poizkusno številko mladinskega časopisa »Mlada Jugoslavija«. Za to številko pobirajo naši poverjeniki po 50 p, da se krijejo s tem zneskom samo stroški tiskarne in priprave.
Na podlagi konkretnega obračuna je uprava Mladinske matice napravila kalkulacijo za mesečno naročnino takega časopisa.
Za dvakratno izhajanje »Mlade Jugoslavije« na mesec na 8 straneh istega formata kot je poizkusna številka, toda z dvakrat več ilustracijami, bi znašala mesečna naročnina pri nakladi 20.000 izvodov Din 1'50, letno torej za 10 mesecev 15 Din.
Toliko v znanje danes vsem, ki se zanimajo in propagirajo realizacijo šolskega mladinskega časopisa.
Če bi se pridružile temu časopisu še publikacije Mladinske matice, bi bilo treba doplačati k tej naročnini še 10 Din, skupno torej letno 25 Din za časopis in knjige, a brez »Našega roda«.
EKSPEDICIJA »MLADE JUGOSLAVIJE«.
Vsem onim šolam, ki so še posebno naročile večje ali manjše število »Mlade Jugoslavije«, sporočamo, da bomo izvršili ta naročila šele po končani ekspediciji 5. štev. »Našega roda«, ker nam je še-le takrat mogoče razpolagati z morebitno odvišnimi izvodi »Mlade Jugoslavije«, ki se je tiskala v prav taki-nakladi kot »Naš rod«. To se bo zgodilo pa še-le po prvem tednu meseca marca. Iz povedanega je tudi razvidno, da ni gotovo, če bomo mogli ustreči vsem naročnikom. Pri ekspediciji se bomo ozirali na zgodnejša naročila. — To sporočamo, da prihranimo interesentom morebitne reklamacije.
IZŠLA JE DRUGA IZDAJA »MIHCA IN JAKCA«.
Ribičičeva knjiga, ki je bila že davno razprodana, je izšla zdaj v drugi izdaji. Prva izdaja je imela izreden uspeh. V enem samem mesecu je bilo razprodanih nad 2000 izvodov. Po knjigi je bilo veliko povpraševanje in to je napotilo Mladinsko matico, da je izdala drugo izdajo. Vsa mnenja o knjigi so si bila v tem edina, da ni knjiga samo dobra in lepa, ampak, da je s svojo slikopisno metodo tudi izredno koristna in potrebna. Kjerkoli so »Mihca in Jakca« v šoli rabili kot pomožno učno knjigo, je imela čudovit uspeh. O tem pričajo neštete izjave učiteljev, ki so se knjige posluževali. Knjiga ima nad 1000 sličic Mak-sima Gasparija. Cena kartoniranim izvodom prve izdaje je bila 12 Din. Za drugo izdajo je bila določena cena knjigi na 10 Din. Ker pa želimo, da bo mogoče kupiti knjigo tudi manj imovitim učencem, smo znižali ceno do preklica na 8 Din. V tej ceni je všteta tudi poštnina.
Knjiga je priporočena od ministrstva pro-svete.
KAKO SODI MLADINA O PRISPEVKIH V »NAŠEM RODU«.
Svojčas je bilo učiteljstvu naročeno, naj prilično poroča o vtisih, ki jih narede publikacije »Mlad. m.« in »Našega roda« na našo mladino.
O zadnjih knjigah je sodba otrok pri nas sledeča: Najbolj ugaja »Brkonja Čeljustnik« in to vsem.
Prav všeč so jim zadnje »Kresnice«. Pisana raznoterosti o naših krajih in o morju otroke splošno zanima. Zemljepisni opisi so boljši kot v naših čitankah in jih s pridom rabimo zlasti pri pouku.
»Lovci na mikrobe« vlečejo bolj odrasle. Vidi se pa, da mora učitelj poseči vmes, ker otroci še ne pojmujejo — tudi večji ne — kaj pomeni za človeštvo žrtvovanje nekaterih.
Učiteljski pevski zbor JUU
—pev. Članstvo ponovno opozarjamo na pevski tečaj, ki bo 9., 10. in 11. marca ob 9. uri v Glasbeni Matici. Ker so predvideni samo 3 pevski tečaji, prosimo vse, da so točni. Brez turnejskega fonda turneje ne bo!
Program: Tajčevič: 1. Četiri duhovna stiha L in IV. stavek, Lajovic: Bolest, Pomladni spev, Ravnik: Poljska pesem, Adamič: Vragova nevesta, Mlad junak.
2. Zgane: Didl duda, Cin can, Švab: Slanica, Slavenski: Šaljivka, Slepačka, Svatovska, Hubad: Škrjanček, Koporc: Primorčice in 4damič: Potrkan ples.
Poleg navedenih skladb bomo študirali bolgarsko himno in par bolgarskih popularnih pesmi.
Šolski
—r XXI. teden. V torek dne 6. marca bo predaval g. Viljem Kus o Čehoslovaški in njenem predsedniku Masaryku. Razpored: 1. Iz Ljubljane preko Maribora v Budejovice. 2. Ogled najimenitnejših mest v Č. S. R. 3. Življenje, šege in navade Čehoslovakov. 4. Njihov Osvoboditelj Tomaž Gairigue Masaryk. — V petek dne 9. marca bo predaval g. dr. Vladimir Murko: »Kaj s,e da doseči z varčevanjem.
—r Kmetijska radio predavanja. V nedeljo dne 4. marca ob 7. uri 45 minut: O konjskih boleznih; g. dr. Franc Veble. Ob 16. uri: Spomladanska dela v sadovnjaku; g. Anton Flego.
RADIO APARAT V VSAKO NAŠO ŠOLO.
Vem, da bo marsikdo že ob naslovu ne-voljno odkimal, češ da je to nemogoče. Težko je res, nemogoče ni, a potrebno je tudi!
V 7. številki radijske revije »Radio Ljubljana« čitamo na 3. stirani kratko novico: »V Italiji pride na trg poseben radijski aparat za šole. Šole ga bodo dobivale za 300 lir.« Notica je kratka, a daje mnogo misliti. V času, ko se po svetu širi tendenca, da se radio podržavi, obstoja nekje možnost, da dobe šole radijske aparate za minimalno ceno. Naj-brže bodo aparati sestavljeni tako, da bo inozemski prejem — tudi minimalen. Če že ne možnost, vsaj želja bi bila taka ...
To posnemam tudi iz 5. številke iste revije, ki pod naslovom »Enovalovni prejemnik« prinaša sledeče : »Laški šolski radio ima novo pridobitev. Jj\> natečaju, ki ga je razpisalo prometno ministrstvo (pod katero nemara spada radiofonija v Italiji) se je izdelal poseben tip aparata, ki se uporablja za sprejemanje samo ene, in sicer najbližje postaje. Ta tip aparata služi tudi kmetijskemu radiu za sprejemanje predavanj na kmetih. Ima tudi napisno tablico »Kmetijski radio« in fašistični znak. Ti aparati so ceneni in vrhu tega oproščeni vsake takse. Ta pridobitev je zanimiva in bo brez dvoma dobila posnemal-cev. Ko bi pri nas bili med njimi, bi ne bilo napak. Tako bi bilo kmalu rešeno vprašanje šolskega radia pri nas.«
Ali mar pri nas to ni potrebno?
Pa saj bi niti ta stvar tako komplicirana ne bila. SaJ v naših krajih ni potreben enovalovni prejemnik. Tuji valovi :— bodisi od tod ali odtod — niso našemu ljudstvu prav nič nevarni, noben val nas ne more zastrupiti! Edino, kar nam more škodovati, je to, da smo sami premalo gibčni. Denarja bi bilo treba dobiti, morali bi ga dobiti. Saj je to življenjskega pomena za nas,
Če se ne motim je že pred leti opozarjal na to bivši sodelavec in propagator za uvedbo šolskega radia g. prof. Kuret. Pod vodstvom g, prof. Andree-ja je odbor za šolski radio pri JUU započel obsežno akcijo v tej smeri. Akcijo je finančno podpirala in jo še podpira kr, banska uprava. Dalo bi se pa narediti še mnogo več. Vem za šole, ki so si zelo zgodaj, že ob počeitku naše postaje nabavile aparat. Litijska je bila med prvimi- Mnogo šol upra-
viteljev ali na šolah službujočih učiteljev daje svoje baterijske aparate šolskim oddajam na razpolago in to ob svojih stroških, Širom države napeljujemo električno omrežje. Ne bo dolgo, ko bo v vsaki vasi zažarela elektrika. Ali ne bi bilo prav, ko bi mislili na to — morda se že dela na tem? — da bi dobili cenen radijski aparat za šolsko uporabo kakor ga uvajajo naši sosedje. Mi in prav mi v dravski banovini smo ga potrebni, Dvomim, da bi ministrstvo ne ukinilo svoje odredbe, po kateri novi nakup šolskih aparatov ni dovoljen — razen če je i? doslej neznanih vzrokov bolje tako.
Z ustanovo šolskega radia gre kmetijski radio roko v roki. Šolski radio je izobraževalna in vzgojna ustanova. Kmetijski radio pa je ustanova, ki more odlično in odločilno prispevati h gospodarskemu napredku našega naroda. To pa le, če imajo šole radijske aparate. Brez tega bi gospodarska predavanja kaj hitro vzvalovila — mimo ušes.
Šola iz dneva v dan raste y ono ustanovo, krog katere naj se zhira ljudstvo v svrho izobraževanja in gospodarskega napredka. Če sem zadnjič trdil, da moramo po šolskem radiu vzbujati državljansko zavest naše mladine, moram danes trditi še to, da moramo po šolskem radijskem aparatu gojiti napredek v gospodarstvu, kajti v blagostanju, ti j. v gospodarski samozavesti je fundirana tudi državljanska samozavest.
Radi tega bi bilo dati šoli vse možnosti za nabavo cenenih aparatov, učiteljstvu pa odpreti pot, da v čim največji meri sodeluje pri izobraževalnem in gospodarskem delu za napredek naroda.
Pero Horn.
Zelo posrečena je slikanica »Za vesele in žalostne čase,« vendar bolj slike kot verzi. Ti se mi zde sem iter tja malo prisiljeni, bolj narejeni. (To sklepam tudi iz tega, ker se jih otroci ne uče na pamet, pač pa pridno preri-savajo slike.)
To sem v glavnem razbral iz razgovorov z otroki.
V letošnjem »Našem rodu« najbolj ugaja realistični »Šimnov Lipe«. V isti sapi imenujejo tudi »Medveda Markca«, ki je tudi po moji sodbi res posrečen. Za njim pride »Brdavs«, kjer pa še ni viden končni učinek.
Lansko leto je izredno ugajala zgodba »Med vulkani in atoli« in to prav vsem. Pravijo, da je to najlepša povest v vseh »Naših rodih«. — (Robinzon ne bo v človekovi krvi nikoli umrl.)
Radi so seveda brali tudi Milčinskega. Opažam pa, da otroci nimajo razumevanja za satiro. Moraš jim pomen takih črtic točno pojasniti, potem se jim šele »posveti«.
Za bodoče bi bilo želeti ali v »Kresnicah« ali v posebni knjigi kaj več o našem nebu. Sem ter tja izprašujejo o znanih zvezdah. Marsu itd. (Pisatelja ne bo težko dobiti, saj imamo že odlične astronome, tudi neprofesij-ske.)
Stanovska organizacija JUU
Iz sekcije
—s Statistika o brezposelnih učiteljskih abiturientih. Prosimo ona sreska učiteljska društva, ki še niso poslala statistike o brezposelnih učiteljskih abiturientih, da to nemudoma store. Statistiko nujno potrebuje odsek pri sekciji JUU.
—s Učiteljske lige. Za sodelovanje se je prijavil tov. Viktor Engelsberger, učitelj v Zg. Šiški.
—S Učitelji — občinski odborniki. Pod to
rubriko bomo redoma objavljali seznam tovarišev, ki so bili pri zadnjih volitvah izvoljeni v občinske odbore. Sekcija namerava ustreči izraženim željam teh tovarišev ter posredovati, da se bo zanje priredil posebni tečaj o občinski komunalni politiki in sodobnih tozadevnih problemih, čim bodo priprave izvršene. V brežiškem sreskem učiteljskem društvu je 5 učiteljev v občinskih odborih in sicer: Rošker Janko, Meden Branko, Gajšek Stanko, Župevc Slavko in Voglar Alojzij. V kočevskem s. u. dr. je 6 učiteljev v občinskih odborih: Debeljak Ivan, Jaklič Joško, Žitko Matija, Sumperer Ivan, Krische Anton in Blenkuš Alojzij.
Iz druStev:
= JUU SRESKO DRUŠTVO V KRANJU bo zborovalo v petek 9. febr. t. 1. ob 9. uri na deški narodni šoli v Kranju s sledečim dnevnim redom: 1. Situacijsko poročilo. 2. Predavanje sreskega kmet. referenta g. J. Šuštiča. 3. Predlogi in razgovori. 4. Odlikovanje učiteljice.	Odbor.
— JUU SRESKO DRUŠTVO V LAŠKEM bo zborovalo v soboto 10. marca 1934. ob 9. uri v šoli v Zidanem mostu s sledečim dnevnim redom: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Poročilo o predsedniškem zboru naše sekcije.
4.	Najnujnejša spomladanska dela na vrtu. in sadonosniku — referira tov. Jurko iz Dola.
5.	Pomen in važnost mladinskega časopisa — referira tov. Žerjav iz Trbovelj. 6. Slučajnosti. Vabimo vse abituriente(ke) našega sreza, da se tega zborovanja sigurno udeleže, ker bodo ob tej priliki izpolnili statistične pole, ki jih sekcija nujno potrebuje v svrho evidence naših brezposelnih tovarišev in tovarišic.
Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO V CELJU
bo zborovalo v soboto 10. marca t. 1. v Otlju v mestni narodni šoli. — Na dnevnem redu so društvene in stanovske zadeve ter predavanje g. profesorja SI. Sile iz Maribora: Svetovni nazori in vera. Začetek ob osmi uri.
Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO V PTUJU
bo zborovalo v soboto 10. marca v Glasbeni Matici v Ptuju ob 9. uri.
Na dnevnem redu je poleg situacijskega poročila predavanje tov. Hasla Draga in Ju-rančiča Josipa. Razgovor o učnih načrtih za osnovno šolo, ter o učnem načrtu za šolske vrtove.	Odbor.
= JUU ZA SREZ LOGATEC bo zborovalo dne 17. marca 1934. ob pol 9. uri v osnovni šoli na Rakeku. Na zborovanju bo predaval tov, Dolgan iz Planine o temi: »Koncentracija izvenšolskega dela v okraju«.
Udeležite se zborovanja v čim večjem številu!
Ta oglas velja kot vabilo.
U JUU SRESKO DRUŠTVO MARIBOR desni breg bo zborovalo dne 10. marca 1934 ob 10. uri dopoldne v mali dvorani Narodnega doma po sledečem dnevnem redu. 1. Predavanje o Lavtarjevi računski metodi in njegovih računicah. 2. Iz šolske prakse. 3 Dopisi.	Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO ŽUŽEMBERK bo zborovalo v sredo dne 14. marca 1934. ob 10. uri dopoldne v Žužemberku. — Dnevni red: 1. Došli dopisi. 2. Situacijsko po-
dočilo. 3. Referat o državljanski vzgoji. Predava tov. Anica Šercelj. 4. Razgovor o preureditvi šolskih vrtov in pomladanskih delih na vrtu. 5. Slučajnosti. — Pridite gotovo vsi.
PoroClla i
+JUU — SRESKO DRUŠTVO V BREŽICAH je zborovalo 10. feb. 1934. v Brežicah.
Včlanjenih 108, nevčl. 5, navzočih 65, t j.
60%.
1.	Predavanje prof. Finka o Lavtarjevi metodi računskega pouka. Sklepi, ki so se razvili iz debate po predavanju:
a)	Zopetna uvedba računic v L in II. razredu osnovnih sol.
b)	Prilagoditev učne snovi iz .računstva v načrtu za vilšje narodne šole praktičnim potrebam naše šole in ljudstva.
2.	Situacijsko poročilo in dopisi ter tozadevni sklepi:
a)	Za brezposelne učit. abit. prispeva vsak član a 1 Din mesečno.
b)	Naprava načrtov šolskih okolišev naj se od godi do definitivne združitve občin in ureditve šolskih okolišev.
c)	Vplačevanje kuluka naj se ukine, že letos vplačani zneski naj se uporabijo za fond za brezposelne učit. abituriente.
č) Določila § 61. z. o nar. šolah se naj izpremene, da se prenese izrekanje in izvršitev kazni na politično oblast I. stopnje.
d)	Prispevki šolskim občinam naj se nakazujejo direktno od davčnih uprav kraj. šol. odborom.
e)	Pri nameščanju brezposelnih učit. abit. iz bednostnega fonda naj bi bili naši domači abit. bolj upoštevani.
f)	Nujno potrebno je poenostavljenje administracije, ki po nepotrebnem visoko po-dražuje uradni aparat.
3.	Po poročilu nadzornega odbora je tov. blagajnik prejel absolutory. Zaostanki na članarini se bodo izterjali v mesečnih obrokih do konca šol. leta.
4.	Delegata za izredno državno skupščino sta tov. predsednik in tov. Ravbar.
Po zborovanju se je vršil sestanek tov. upraviteljev, pri katerem so se obravnavala razna šoisko-upr. vprašanja..
Knapič, predsednik.	Svetina, tajnica.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO GORNJI GRAD je zborovalo dne 10. februarja 1934 v šoli na Ljubnem.
Včlanjenih 38, navzočih 27*. t- j. 71% — 6 nevčlanjenih.
Tov. predsednik pozdravi vse navzoče posebej toy." Minko Lešnjakovo, ki je postavljena v naš srez, kakor tudi domače abituri-enfcke Prislanovo, Lichteneggerjevo in Semo-vo, ki so se zborovanja udeležile.
Tov. predsednik je podal poročilo o predsedniškem zboru z dne 14. jan. 1934.
Tov. Kolar France nam je v svojem referatu: »Kritični pogled v naše in svetovno gospodarstvo,« podal pregled zadnjega časa v tem predmetu. Predavatelj se je poglobil v snov in si jo vsestransko osvojil.
Poročevalci podrobnega učnega načrta se sestanejo dne 2. februarja v Ksaveriju. — Uradna konferenca se naj vrši v Mozirju.
Seznam knjig okrajne učitelj, knjižnice naj se pošlje ad cirkulandum po šolah, da si ga vsaka šola prepiše. Potem naj se vsako leto nabave novih knjig pripisujejo.
Vodstvo razstave šolskih vrtov naj kot strokovnjak prevzame sreski kmetijski referent.
Glede odpusta 14 letnikov iz šole naj bi se stopilo v stik s sosednjimi društvi v svrho enotnega postopanja.
Tovariš nadzornik se naprosi, da pošlje šol. vodstvom nov seznam poročil z navedbo datumov, ker se je od zadnjega izdanja že marsikaj izpremenilo.
PripoidČa šle zbiranje narodnega blaga kakor pesmi, pripovedk — zgodovinske snovi itd.
Prihodnje zborovanje bo v aprilu. Kraj in dan se bo pravočasno javilo. A. Rozman, preds.	Iva Cerne, tajnica.
+ JUU SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO V LITIJI je zborovalo 17. februarja 1934. v Ljubljani. Uvodoma je pozdravil navzoče tov. predsednik Župančič Jože, imenoma pa nove člane: tov. Senegačnika iz Javorja, Potočnika iz Polšnika, Lazarja s Svete Planine, Kolešo iz Sv. Križa, Ambrožiča iz Št. Vida, Zakovška iz Zagorja, Zabovnikovo iz Žalne ter Cernelca iz Višje ped. šole v Beogradu.
Situacijsko poročilo je podal tov. predsednik: Omenjal je devetdesetletnico Jurčičevega rojstva, ki je naš srezan, ter 50 letnico rojstva bana g. dr. Marušiča. Soglasno je bilo odobreno postopanje tov. predsednika v zadevi z neko organizacijo. Dosegel se je popoln sporazum in je zadeva likvidirana. Proslava 90 letnice rojstva tov. Lobeta s Krke je preložena na kasnejši čas. Za našega častnega člana tov. Gangla bo izdelal tov. Turnher Edo iz Višnje gore diplomo, ki jo bomo izročili jubilantu Ganglu na pomladanskem zborovanju v Litiji. Nato je podal izčrpno poročilo o predsedniškem zboru z dne 14. jan. v Ljubljani. Mladinska matica bo priložila februarskemu »Našemu rodu« šolski časopis »Mlado Jugoslavijo«. Lep dokaz za marljivost Mladinske matice je tudi Ribičičev »Mihec in Jakec«, ki izide te dni že v drugi izdaji po znižani ceni. Priporočal ga je vsem v nabavo. Učiteljska tiskarna je izdala prav te dni 4 slike, ki so za nacionalno zgodovino nujno potrebne. Krasne slike, ki so krožile med zborovalci, so žele pohvalo vseh. Priporočil je tudi Lavrenčičeve »Telovadne igre«, praktično knjigo za pripomoček v telovadni uri. Premestitev marljivega tov. Kluna, ki je odličen nacionalni delavec, načelnik Sokola itd., iz Zagorja na Konjšco, je bila preklicana. O učnih načrtih se je razvnela živahna debata. Upoštevati bo treba vse tri življenjske tipe: meščanskega, industrijskega in kmečkega. Vsak član bo izdelal predlog za sestavo učnega načrta, ki se bodo izdelali potem za ves srez skupno.
Nadzornik g. Ivan Bezeljak je podal globoko zasnovan referat: Državljanska vzgoja — temelj učiteljevega šolskega in javnega udejstvovanja.
Tajniško poročilo je podal namesto od-stopivšega tov. Kovačiča njegov začasni namestnik tov. Netko Adamič iz Zagorja. Seznanil je članstvo z dopisi, predvsem onimi iz sekcije.
Blagajnik tov. Kopriva je poročal o obrambnem skladu, za katerega smo dolžni prispevati vsak po 5 Din. Člani naj plačajo ta znesek pri marčevi članarini. Odbor je dosegel, da se plačuje članarina redno. Od 126 članov plačuje v tem šolskem letu 121^ član redno vsakega prvega v mesecu, nevšečnosti dela društvu le 5(!) zaostankarjev. Morda se bo še ta petorica ravnala kakor ostala večina.
O razstavi šolskih vrtov je poročal tov. Kolenc Lojze. Nato je bil prečitan referat tov. Vebra, ki se je zaradi bolezni opravičil, o brezposelnih učiteljskih abiturientih našega Breza. Nekaj jih je že spet nastavljenih. Tov. Kovičeva iz Jevnice pa je podala referat o Učiteljski samopomoči ter je vabila k pristopu. Iz našega društva je 58 članov US, 6 pa se jih je prijavilo na novo.
Pri slučajnostih je sprožil tov. Mišo Potočnik zadevo glede načrtov šolskih okolišev, tov. Klun pa glede zaostale stanarine mlajših tovarišev. Tov. Adamič se je dotaknil tudi »Učiteljskega tovariša«, ki prinaša v tekstnem delu obširna nezanimiva poročila, razne poslovnike itd. Predlagal je, naj se stvari, ki smo jih že čitali v dnevnem časopisju (na pr. o zasedanju banskega sveta) opuste, poslovniki pa se naj priobčijo v prilogi.
Po raznih ostalih društvenih zadevah ie bilo lepo zborovanje, ki se ga je udeležilo 85 članov, zaključeno.
Jože Župančič, s. r.	Adamič Netko, s. r.
predsednik.	zapisnikar.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO V ŠOŠTANJU je zborovalo dne 17. febr. 1934. v Šoštanju ob 92% udeležbi. Glavni točki dnevnega reda: situacijsko poročilo in predavanje gospe M. Pirkmajerjeve o Lavtarjevi metodi računstva. Situacijsko poročilo se je izluščilo v glavnem iz obravnavanih dopisov in na podlagi sklepov predsedniškega zbora. Glede dostavljanja dopisov kmetijske stroke smo mnenja, da bi šole dobivale samo najvažnejše, ker jih učiteljstvo, ki se zato zanima, lahko dobi pri dotičnih kmet. korporacijah, kjer se udej-
stvuje. Dostava vseh dopisov bi pa pomenila nepotreben balast uiradovanja. V ostalem opozarja predsednik še na Učit. samopomoč, na prijavo otrok pri samopomoči, na organizacijo PJS in PRK ter na Lavrenčičevo knjigo »Telovadne igre«.
Nato je predavala gospa M. Pirkmajerjeva v lepo zasnovani nazorni obliki o Lavtarjevi metodi računstva, čemur je sledilo članstvo do konca z velikim zanimanjem. Saj je bilo med poslušalci še nekaj učencev pok. prof. Lav-tarja. Po predavanju se je razvila kratka debata, učiteljski zbori poedinih šol bodo pa o tej metodi razmišljali pri domačih konferencah. Seveda se bo treba v to poglobiti, nakar bodo uspehi zasigurani po tej metodi. Vsi smo pa soglasni v tem, da so računice potrebne tudi v 1. in 2. razredu.
Tov. preds. se zahvali predavateljici za njen trud in ji čestita k lepo uspelemu uspehu predavanja.
Prihodnje zborovanje bo v prvi polovici marca v Velenju.
Predsednik: Vrečko. Tajnik: R. Macarol.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO V KAMNIKU je zborovalo v soboto dne 17. februarja 1934. v šolskem poslopju v Kamniku. Zborovanja se je udeležilo 77 tovarišev in tovarišic.
Po pozdravnem nagovoru tov. predsednika Arriglerja je razvil tov. Mayr minimalni učni načrt za posamezne predmete in razrede za nižjo narodno šolo. Učiteljstvo je pazno sledilo izvajanjem tovariša Mayerja in živahno debatiralo o učnih načrtih. Na predlog tov. Arriglerja se je sklenilo: Učiteljstvo kamniškega sreza, zbrano na zborovanju 17. februarja 1934. v Kamniku, predlaga potom sreske-ga načelstva banski upravi: Termin za sestavo učnih načrtov naj se podaljša šolam do 15. junija. Krčenje učne snovi naj izvrše posamezne kategorije šol skupno. Nato naj se obravnavajo učni načrti na uradni konferenci.
Nadalje se je sklenilo, da se društvo pridružuje sklepu sreskega društva Sv. Lenart v Slovenskih goricah, da se pošiljajo dopisi kmetijske stroke tudi šolskim upraviteljstvom.
Za brezposelne tovariše se bo plačeval mesečno 1 Din — po možnosti več. Nabrani denar se bo po uvidevnosti razdelil med brezposelne tovariše in tovarišice v srezu.
Izredne skupščine v Beogradu, ki bo 3. in 4. marca v Beogradu, se udeleže: tovariš predsednik Arrigler in delegata tov. Cenčič Julij in Hrovat Ivo. Predlogi:
1.	Med vsemi državnimi uradniki smo edini, od katerih se zahteva, da tudi izven šolskega dela vršimo važno kulturno, prosvetno in gospodarsko nalogo med narodom. S tem deiom pa so zvezani veliki stroški, ki jih dandanes komaj zmoremo. Zato naj se prizna učiteljstvu za tako izvenšolsko kulturno delo posebna nagrada — to je — odpade naj kuluk, ki je za naše dejanske potrebe naravnost krivičen. v
2.	Prevodnice so nepraktične, ne ustrezajo svojemu namenu, zato naj se opuste. Usedejo naj se zopet matični listi, ki so se izkazali kot zelo pregledni in praktični.
Mesto dosedanjih dijaških knjižic naj se zopet vpeljejo izkazi, ki imajo to prednost, da je v njih popoln pregled učenčevega šolanja in uspeha. Sekcija naj stopi v tozadevne stike z gospodi senatorji in poslanci, da se zakonitim potom uvedeta gornji listini.
Zborovanje se je nato zaključilo.
Arrigler,	Gizela Ušeničnik,
predsednik.	tajnica.
+ JUU, SRESKO DRUŠTVO V ORMOŽU je imelo svoje zborovanje dne 10. februarja 1934 v Ormožu. Udeležba: 63%.
Tov. predsednik oriše plodonosno delovanje častnega člana tov. ravnatelja Kosija povodom njegove 70 letnice.
Podpora za brezposelne abituriente se bo nakazala iz blagajne brez povišanja članarine.
Glede predloga sres. društva Sv. Lenart radi dostavljanja dopisov kmetijske stroke od kr. banske uprave vsem šol. upraviteljstvom je naše članstvo zavzelo odklonilno stališče.
Tov. Rajšp tolmači okrožnico US ter vabi k pristopu še neorganizirane naše člane. — Kljub njegovim navdušenim besedam je' prijavil samo en tovariš svojo ženo-neučiteljico, mlajši tovariši, tudi poročeni, pa se nikakor niso hoteli izjaviti za pristop.
Tov. predsednik poda poročilo o žboru društvenih predsednikov v Ljubljani.
Predavanje tov. Porekarja »O slovenskem zadružništvu« je obsegalo v glavnem zgodovino zadružništva.
Tov. Vittori razpravlja o izpremembi pravil JUU ter poroča o občnem zboru UD v Mariboru.
Poverjeništvo Samopomoči za otroke odda tov. Rajšp in predlaga na to mesto tov. Vittorija. Sprejeto.
Predlogi: Iz časopisnega poročila o zasedanju banskega sveta dravske banovine smo zvedeli, da je v dravski banovini 40 popolnoma nemških šol in 11 delno nemških. Statistično pride na 53 nemške otroke ena nemška šola, na 216 slovenskih otrok pa samo ena slovenska državna šola. Avstrija zatira narodne manjšine, v Jugoslaviji pa imajo Nemci popolno svobodo.
Zaprejo naj se torej vse nepotrebne manjšinske nemške šole v dravski banovini, kajti z njimi si sami vzgajamo nemčurstvo in podpiramo nemško iredento. V mlačnem nacionalizmu in v prevelikem tolerantstvu si kopljemo svoj lasten grob.
Sekcija se naproša, da posreduje pri finančni direkciji, naj se nakazujejo službeni dohodki tako, da prispe čekovna nakaznica vsaj 3—4 dni pred izplačilnim dnevom na pošto, ne pa šele zadnji dan pred izplačilom. Podeželske pošte navadno nimajo potrebne vsote na razpolago ter morajo denar šele naročiti, kar traja nekaj dni. Preden pošta lahko izplača, mine več dni, da dobi učiteljstvo svoj denar.
Prihodnje zborovanje se bo vršilo drugo soboto v aprilu v Ormožu. Predsednik: M. Megla. Tajnica: Olga Šijanec.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO V PTUJU je zborovalo dne 5. februarja t. 1. v Ptuju.
Navzočih je bilo 87 članov, to je 60%.
Sprejet je bil predlog, da vsak član prispeva mesečno 1 Din za brezposelne učiteljske abituriente s 86 glasovi proti 1, ki je zahteval večji prispevek.
Pošlje se na izredno drž. skupščino v Beograd delegat in sicer tov. Šterk Davorin.
Predavanje ge. Pirkmajerjeve o Lavtarje-vih računicah se preloži na poletje, ko bodo daljši dnevi.
Tovarišicam in tovarišem, ki so za 3 mesece s članarino v zaostanku, se s februarjem ustavijo listi, če zaostalih zneskov ne povrnejo do 10. februarja.
Predsedniku sekcije tov. Dimniku in sek-cijskemu tajniku tov. Kumelju izrečejo navzoči za njuno sodelovanje v sekciji popolno zaupanje in to soglasno.
Soglasno je bil pa tudi sklep navzočih, naj se apelira na zaupanje članstva le v res nujnih slučajih.
Tov. Hasl Drago je govoril o: Sodobni krizi pedagoškega delovanja. Znanost, umetnost, religija, so bile v minulih časih pravec vzgoje. Danes prevladuje razum injnateriali-zem. Primer" naši novi učni načrti. Vzgoja srca, ne samo razuma in spomina, medsebojna pomoč, ljubezen do dela, spoznavanje človeka bo dovedlo do odprave gori imenovane krize.
Šestan Dušan, preds. Kaukler V., tajnica.
Novosti na knjižnem trgu
—k Upton Sinclair: Dolarji I. del. Prevedel Mirko Javornik. Izdala Delavska založba v Ljubljani. Cena vezani knjigi je 40 Din, broširani 28 Din.
—k Četrtletna revija »KRONIKA«, ki jo je
letos pričelo izdajati Mestno načelstvo ljubljansko, je s svojo prvo številko dosegla tako velikanski uspeh, kakršnega ni doživela doslej še nobena slovenska revija. Najboljši dokaz za to sta dejstvo, da je domača in celo deloma tudi tuja kritika sprejela revijo nad vse laskavo, ter dejstvo, da je velika naiklada prve številke že povsem pošla. Ker se še vedno priglašajo novi naročniki, se je Mestno načelstvo odločilo za ponatisk prve številke »Kronike«. Vsebinski program je zamišljen tako, da se bo revija »Kronika« bavila 6 sodobnimi problemi mesta Ljubljane, hkrati pa bo pri-občevala članke o zgodovinskem razvoju mesta. Svoje sotrudništvo so obljubili mnogi naši odlični znanstveniki in pisatelji, številne slike pa se bodo priobčevale iz lastnih zbirk. Izbor sotrudništva daje polno poroštvo, da bodo nadaljnje številke vsaj na isti višini, kakor je prva številka. Mestno načelstvo ljubljansko smatra za svojo dolžnost na tem mestu opozoriti vse cenjeno učiteljstvo, ki se doslej še ni naročilo na revijo »Kroniko«, na to, da se pripravlja ponatisk prve številke, in sicer samo v omejenem številu izvodov. Mislimo namreč, da je vsak učitelj, pa naj bo vzgojitelj v zadnji gorski vasi, tako osebno kakor tudi kot funkcionar na nacionalnem, pedagoškem polju tako zelo tesno povezan z mestom ljubljanskim, da bo težiko pogrešal njegovo revijo. Saj je bila Ljubljana študijsko mesto skoraj slednjega učitelja, poleg tega pa je danes Ljubljana upravno in kulturno središče dravske banovine, iz katerega vodijo kulturne in upravno - politične vezi v poslednjo slovensko vasico. Zavedajoč se eminentne važnosti revije »Kronike«, je Mestno načelstvo ljubljansko določilo tako nizko naročnino in tako ugodne plačilne pogoje, da si jo more omisliti pač vsakdo. Celoletna naročnina znaša 60"—, polletna 30'—, četrtletna 15'— Din. Ker bo> druga naklada prve številke izšla le v omejenem številu izvodov, zato prosi Mestno načelstvo ljubljansko, da bi se z naročilom podvizali, in javili svojo naročbo z dopisnico na naslov: Mestno načelstvo v Ljubljani, Uprava revije »Kronike«, vsaj do 15. marca tega teta, nakar Vam bomo revijo poslali takoj, čim bo dotiskana 2. naklada.
MALI OGLASI
Mali ogltsl, ki slnilj» v posredovalne In socialne nanene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Dia 5 —
SLUŽBENO MESTO
na šestrazrednici pri Sv. Rupertu v Slov» goricah zamenjam radi družinskih razmer za učiteljsko ali upr. mesto kjerkoli. Lepo stanovanje s pritiklinami, trikrat dnevno avtobusna zveza z Mariborom, idealne razmere. Grem tudi na enoraz-rednico. Tovariši(ice). nabrusite peresa!
Grogl Feliks, učitelj.
FR. P. ZAJEC
izprašan optik Ljubljana, Stari trg»
priporoča: naočnike,. ščipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno.
Šolske knjige
za vse kategorije šol in po najnovejših izdajah
Šolske zvezke
vsakovrstne, za šolske in domače vaje
šolske potrebščine
za vse mogoče šolske zahteve Vam nudi vedno
KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA 6 — MARIBOR, TYRŠEVA ULICA 44
m i
!
Za dame
elegantne damske plašče in kostume, od cenejšega do finega, izgotavljamo po meri
| Za gospode
vsakovrstne obleke in površne suknje po meri, že od nizkih cen navzgor
Za dame In gospode
vsa športna oblačila kakor: trenčkoti, dežni plašči, pum-parice, vsakovrstne specialne jopiče za šport, ter vsa smučarska oblačila
Za deco plaščki
K. PUČNIK
Selenburgova ulica Slev. 1
nasproti kavarne „Zvezda"
Za cenjeno učiteljstvo znatno nižje cene in ugodnosti odplačevanja! «■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■mmmHHiim?
Avgust Agnola
LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA 10. Telefon 2478.
Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal in Sip. Kompletne opreme za restavracije, hotele, gostilne, kavarne in bare ter za splošno gospodinjstvo.
Lnbmni predmeti.
Gostilna
Ražem
Ljubljana
nažabjakušt.3
Točijo se pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina. - Primorska kuhinja. Vsak četrtek, petekin nedeljo sveže morske ribe
Priporočamo Iwflte, ki imajo v m glasilu!
RESTAVRACIJA
NOVI SVET
LJUBLJANA
GOSPOSVETSKA CESTA 14
Priznano dobra kuhinja, posebna soba za sestanke; spre" jema naročila za skupne obede po zmernih cenah. Postrežba točna in solidna.