Lelo XII V.b.b. Dunaj, dne 24. februarja 1932 Šl. 8 KOROŠKI SLOVENEC Naroča se podnaslovom: „K0R0ŠKI SLOVENEC11. Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: taftKlO in gospodarsko društvo, Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. Ust za politiko, gospodarstvo in prosveto Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev, Stane četrletno : 1 S 50 g ; celoletno : 6 S — g Za Jugoslavijo četrtletno: Din. 25'—; celoletno: Din. 100.— Za mir in varnosi. Od 2. februarja tega leta že zboruje razoro-žitvena konferenca v Ženevi. Ves ta čas se je vršila generalna debata, to se nravi, v tem času so prišli komaj zastopniki poedinih držav k besedi, da podajo v obrisih načelno stališče svojih držav k vprašanju razorožitve. Dva temeljna nazora sta tukaj trčila skupaj: nemški in francoski, V bistvenem vprašanju, kako naj pridemo do znižanja r^-»-ožit-ve, gresta nemško in francosko stališče svojo pot, medtem ko so izjave drugih držav več ali manj priključujejo enemu teh dveh različno usmerjenih mnenj. Francija zahteva, da je treba najprej zagotoviti trajen mir, potem bo tudi mogoče prenehati z dosedanjim tekomovanjem pri oborožitvi. Od nobene države se ne more zahtevati, da naj zmanjša svoje izdatke za vojaške naprave, dokler je ogrožena od svojih sosedov. Zato zahtevajo Francozi, da naj se Društvo narodov organizira kot zaščitnik miru. Vsaka država naj se obveže, da stavi gotovo množino vojaštva in vojnega materijala na zahtevo Društva narodov temu na rozpolago. Tako bi Društvo narodov proti državam, ki bi ogrožale meje sosedov, lahko nastopalo z orožjem in jih prisililo, da se pokoravajo mednarodnim pogodbam. Vsa zračna brodovja naj se nevtralizirajo in predajo Društvu narodov. Nasprotno stališče zopet trdi, da je jako dvomljivo, ali bi Društvo narodov kot mednarodna izvršujoča oblast bila kos svoji nalogi. Najprej je treba vzpostaviti odločne odredbe, ki naj omejijo dosedanje tekmovanje narodov v oborožitvi. Nemški predlog zahteva odpravo vseh napadalnih letal: ta naj se prepovejo, istotako kemična vojna (vporaba strupenih plinov) in pa uporaba podmornikov. Ostale vojne priprave naj bodo vezane na gotovo višino in izdatki držav za vojaške naprave ne smejo prekoračiti določene meje. Tozadevno mednarodne določbe naj bi nadziralo Društvo narodov in skrbelo, da se izvedejo. Dasiravno so mnenja različna, vendar si niso nasprotna. Saj gre le za različne načine, po katerih naj se doseže eden in isti cilj. namreč trajen mir in omejitev dosedanjih neznosnih izdatkov za nepotrebne vojaške priprave. Kdor v resnici ne misli na vojno, se bo lahko vzporedno priključil obojnemu stališču: ukine naj se nadaljne oboroževanje in uvedejo naj se vsaj jamstva, da Evropa ne bo doživela zopet tako krvavega spopada, kakršna je bila zadnja svetovna vojna. Konferenca bo torej pokazala, v koliko si je ideja miru že našla pot do evropskih narodov. V bistvu gre tukaj za obstoj položaja, kakor so ga ustvarile mirovne noeodbe in za-ohranitev današnjih državnih meja. V Nemčiji se baš sedaj močno širi revizionistično gibanje pri desničarskih stranka!]; to gibanic zanikava veljavnost ..verzajskega diktata" in zahteva gotove izpremembe, posebno kar se tiče vzhodne meje napram Poljski. Bivše antantne in nasledstvene države pa zavzemajo stališče, da so mirovne pogodbe nedotakljive. Osobito Francija predstavlja to misel in goji bojazen, da bi pod vodstvom Nemčije razširjeno revi- zijonistično gibanje privedlo do novega spopada med narodi. Ako torej zajamemo vprašanje do dna, se kaže, da gre tudi tukaj boj za zemljo. Vprašanje razorožitve bo rešeno, kakor hitro bodo narodi postali eden napram drugemu dober mejaš, ki ne bo segal po posesti soseda. Ko zaseda v Ženevi Svet Društva narodov, ko zaseda istotam razorožitvena konferenca, ko obstoja Kelloggov pakt o nenapadanju, vodi Japonska na Kitajskem že več mesecev o^vo-jevalno vojno. Z Ženevi se posvetujejo držav niki, v Mandžuriji pa govorijo topovi, ropočejo strojnice, pokajo puške, padajo bombe z letal in eksplodirajo mine, umira v notranjem razkosani veliki kitajski narod. In ni nikogar, ki bi se postavil na stran napadenega in zagrozil japonskim osvajalcem. Japonska šteje s svojimi kolonijami okrog 140 milijonov ljudi. Japonci so na svojem otočju, kjer štejejo 64 milijonov, omejeni na gotov prostor. Ker se japonski narod zelo hitro množi, pride na kilometer površine 169 prebivalcev, katero gostoto prekašata '■amo še dva otoka. Japonska sama na svojem ozemlju ne more preskrbeti vseh ljudi in zato rabi manj obljudeno zemljo, ki je kitajska Mandžurija, za izkoriščanje in naselitev. Že sedaj je šel velik del japonskega izvoza na Kitajsko in Kitajska kakor druge velesile bi z bojkotom japonskega blaga lahko prisilile Japonce, da opuste osvojevalno vojno. Kitajska šteje 500 milijonov prebivalcev. Kitajci so v splošnem popuščali. Ugodili so celo japonski zahtevi ter razpustili vse protijaponske organizacije itd. Umakni'! so se celo za veliki kitajski zid, da bi ne dali povoda za nadaljno prodiranje. Pa to je Japonce šele bolj opogumilo. Pričeli so z napadi na trdnjavo Vusung, mesto Capei in nazadnje na Šanghaj. Nad Šanghajem, ki je trgovsko središče. imajo interes skoro vse velesile, kjer imajo posebno mednarodno četrt, ki vživa posebno mednarodno zaščito. Četudi so padle v mednarodno četrt granate, četudi so bili mrtvi, so Amerikanci, Angleži in Italijani poslali v mesto samo vojne ladje in svoje čete v varstvo svojih ljudi in protestirali. To ie bilo Kitajski preveč in general Čangkajšek je prevzel poveljstvo nad kitajskimi edinicami in izjavil, da se bodo Kitajci bojevali do zadnjega moža. Po kratkem premirju, da so mogli Japonci zbrati nove sveže čete, so pričeli isti zadnje dni z novo ofenzivo. Kitajci se dobro branijo in so zopet odbili napad na trdnjavo Vusung, ki gori, ter imajo Japonci zaenkrat samo velike izgube. Uvaževati je treba, da je japonska vojska najmodernejše opremljena, dočim manjka Kitajski vsega. Japonci ne bombardirajo samo s suhega, ampak tudi z ladij in zraka. Predlog, da se nevtralizirajo omenjena mesta, je zadel pri Japoncih na gluha ušesa. Zahtevali so celo. da se Kitajci umak- Do tega mirnega ozračja bi v veliki meri pripomogla tudi pravična rešitev manjšinskih vprašanj. Zakaj zatiranje rojakov, ki žive onstran meja lastne države, bo vedno ustvarjalo stremljenje po odrešitvi zatiranih „neodrešenrh bratov". nejo 20 kilometrov za Šanghaj. Ko to ni uspelo, so pričeli z novo ofenzivo, ki še traja. Japonci imajo v rokah takorekoč že vso Manžurijo. V začetku so izajvljali. da hočejo ozemlje iztrebiti samo ..roparskih band", ki baje ogrožajo japonske interese. Sedaj se je pokazal pravi namen japonskega prodiranja. Proglasili so samostojno Mandžurijo, ki bo seveda pod japonskim protektoratom, in 'me-novali za dosmrtnega predsednika bivšega cesarja Puyja. V zvezi s tem se govori o dobavi orožja evropskih velesil obema vojskujočima se državama, o sporazumu Japonske z Rusijo in angleških in ameriških interesih. Dejstvo je, da je v tem slučaju odpovedalo Društvo narodov, da so pogodbe o nenapadanju samo krpe papirja za onega, ki je močan, da so razorožit-veni načrti golo besedičenje in da ima močnejši še vedno pravico, da zadavi slabeišega. Da to ni v smislu enakopravnosti narodov ie umljivo. Počakajmo, če ne bo bodočnost prinesla kljub vsem mogočim mednarodnim mirovnim ustanovam novo in hujšo bedo in večje razvaline. Zavratni in brezsrčni boj Japonske Jiaj fc 'Vam pokaditi eno samo cigareto ali pili en teden dolgo dnevno k zajutrku Kathreiner? Slane isto! je le nov dokaz gnilobe družabnega reda v vsem življenju sodobnega človeštva. Kedaj pač vzraste sodobnemu rodu spoznanje, kako življensko resnična ie ona veličastna zapoved o ljubezni do Stvarnika in njegovega stvarstva! Vojna brez napovedi. Društvo narodov igra žalostno vlogo. — Kitajci popuščajo, Japonci pa so gluhi za vse. Kitajci hočejo braniti svojo zemljo do skrajnosti. — Srditi boji. — Napad na Šanghaj. Velesile samo protestirajo in priporočajo. — Ustanovitev samostojne Mandžurije. Avstrija za gospodarsko zbližan je. Zvezni kancler jc povabil k sebi poslanike Nemčije. Anglije, Francije in Italije in jim izjavil, da je Avstrija spričo vedno manjšega izvoza in ker ji ni mogoče z uvozom deviz kriti niti lastne potrebe in poleg tega plačevati še dolgove, prisiljena na novo urediti svoj uvoz. Vlada je prepričana, da takšna ureditev uvoza ne bo ogrožala njenih trgovinskih pogodb z inozemstvom. Ti ukrepi sicer ne ustrezajo namenom in željam vlade vendar pa so zaradi večje svobode gibanja neobhodno potrebni. Avstrija je pri vseh svojih akcijah na finančnem polju kakor tudi v vprašanjih valute in kreditov dokazala, da je trdno odločena si z lastnimi silami pomagati iz sedanje težke krize. Zato pa ii ie potrebna najmanjša mera gospodarske in finančne podpore. Zvezni kancler je zaprosil poslanike, da bi o tem sklepu obvestili svoje vlade. Na konferenci tiska je o istem predmetu govoril sekcijski načelnik dr. Schiiller. ki je med drugim povdaril, da je treba nameravano omejitev uvoza smatrati samo za začasno. Avstrija bo skušala čimprej zopet normalizirati svoje trgovinske odnošaje. Važno vprašanje ie le, kako se bo dalo ustvariti možnosti za olajšave pri izvozu. Mi si ne domišljujemo. da bomo samo počakali, kaj bodo predlagale druve države. Kot sredstva takšne trgovinske politike se smatrajo kontigenti in prednostne carine, proti katerim pa je cela vrsta držav zavzela načeloma odklonilno stališče. Kljub temu pa se je nekaterim državam posrečilo, da so enake trgovinsko-politične ukrepe, kakor jih namerava uvesti sedaj Avstrija, izvedle brez odpovedi trgovinskih pogodb. Avstrija. Državni dohodki so v zadnjih mesecih lanskega leta zelo padli, pa tudi letošnji februar ne dosega preračunane vsote. Zato je vlada izdelala zasilni proračun, ki ga namerava predložiti državnemu zboru, ako se državni dohodki v kratkem ne zvišajo. — Listi poročajo, da je vlada izdelala osnutek naselitvenega zakona. Po tem zakonu bi se odpravili fidei-komisi in pridobilo bi se 40.000 oralov zemlje. Vlada namerava dalje odkupiti od veleposestnikov zemljišča. Veleposestniki bi dobili za svet 3 odstotne obligacije. Naselitev bo izvedla posebna naselitvena banka pod vodstvom notranjega ministrstva,. Že letos se namerava naseliti 5000 družin, to je okrog 20.000 ljudi. Vsàka družina bi dobila 8 do 10 oralov zemljišča/ —Parlament, je z večino enega glasu sklenil, da se dne 21. t. m. zaključi jesensko zasedanja' državnega zbora. Še prej ie dobila vlada posebna pooblastila, da sme samostojno ukrepati v- denarnih in trgovinsko-oolitičnih zadevah. — Na drugem mestu poročamo, da dobi glavni ravnatelj Kreditnega zavoda od zavoda sajnega ,100 000 S. od inozemskih upnikov pa še poleg tega 300.000 S plače na leto. Dobi tedaj na dan okrog 2100 S plače. Ko bi večji posestnik mogel beležiti na koncu leta, da je prigospodaril 2100 S, bi mogel biti zadovoljen. Van Haengel pa ni zadovoljen, da zasluži na dan 2100 S, ampak si je za slučaj celo zagotovil, da se mu mora plačati plača v zlatu. Poleg tega je njegova plača davka prosta, dočim mora posestnik od svojega dohodka plačati dohodninski davek. Čudne stvari so mogoče v naši republiki. Krivi pa so tega oni. ki so zakrivili sedanji položaj. Ali je bil polom Kreditnega zavoda potreben? Da, brezsrčni kapitalizem je uničil že marsikatero dobrino človeštva. Francoska vlada je ostala v senatu v manjšini in po'dala vsled tega ostavko. To oa ravno v časuj ko zaseda v Ženevi razorožitvena konferenca. Painlevé je moral odložiti mandat, ker s sestavo''ni uspel. Sestavil pa jo ie Tar-dieu, ki de prevzel poleg predsedstva tudi zunanje ministrstvo. Politika nove vlade sc skoro ne bo razločevala od politike dosedanjih vlad. V novi vladi je 7 ministrov manj. Politične vesti. Romunska vlada namerava izvesti prisilno notranje posojilo za 30 let v obliki 5 letnega davka na nepremičnine v znesku 1 odstotne vrednosti. Vlada računa s tem, da bo dobila na ta način 10 milijard lejev, katere hoče porabiti za delno odplačilo agrarnih dolgov,. Mali kmetje, ki imajo manj posestva kot 10 ha, ne bodo plačali davka. — Dne 13. marca se vršijo v Nemčiji predsedniške volitve. Sedanji državni predsednik Hindenburg je kandidaturo sprejel. Vsled tega bodo morale nacionalne stranke postaviti svojega kandidata. ! — Bolgarski ministrski predsednik Mušanov, ki se je tačas vrnil iz Ženeve, je izjavil, da je v Ženevi zagovarjal stališče, da Bolgarija ne more vršiti svojih plačil, ker so padle cene poljedelskih pridelkov in so se tako izčrpale zaloge tujih deviz. Kljub temu vlada in bolgarski trgovci točno izpolnjujejo svoje obveze. Če Bolgarija danes zahteva nekatere olajšave, se to ne zgodi zato, ker bi ne marala plačati, nego zato, ker tega ne more. Olajšav prosi glede inozemskih posojil in je lastnikom kuponov teh posojil svoje stanje tudi pojasnila. Bilo bi v korist dolžnikov in upnikov, da bi v tem vprašanju prišlo do sporazuma, ker nihče ne more izvršiti nemogočih stvari. Zadnji čas se je mudila na Bolgarskem posebna komisija, ki je preiskovala gospodarski položaj države. Eden članov komisije je izjavil, da je gospodarski položaj Bolgarske sicer slab, vendar še ne tako slab kakor drugih držav. Zdaj na se človek spoznaj. — I DOMAČE NOVICE j Govorica slovanskih narodov. Med vojno smo videli, da so se naši ljudje z ruskimi vojnimi ujetniki kmalu sporazumeli. Kako to? Zato, ker so Rusi Slovani kakor mi. Nekoč sem slišal govornika, ki je nazival Slovane z „naši bratje po krvi in jeziku". Če so nam ostali Slovani ..bratje po krvi in jeziku", je prav, če nekaj povemo o govorici bratskih slovanskih narodov. Profesor dr. Ludovik Reinprecht. Nemec po rodu, je trdil, da sta si slovenščina in hrvaščina mnogo bolj podobodni med seboj nego razna nemška narečja. Hrvatje in Srbi govorijo isti jezik, samo da Hrvatje pišejo v latinici. Slovenci, Hrvatje, Srbi, Bolgari: to so štirje jugoslovanski rodovi. Severoslovanom prištevamo: Čehe. Slovake, Poljake in Ruse. Glede Maio-rusov, Rusinov ali Ukrajincev do vojne dobe ni bilo gotovo, ali naj so del Rusov, ali pa naj tvorijo poseben narod. Kajti v carski ruski državi je vladal za Ruse, Maloruse in Beloruse samo en pismen jezik, namreč ruski. Vzemimo nekatere besede. Slovenec, Hrvat, Srb, Čeh, Poljak. Malorus pravi: voda, Rus pravi vada. Značilno je, da tudi naš Pod-junčan pravi: vada. V nekaterih besedah ie ruščina slovenščini bližja nego češčina ali poljščina. Rus pravi: gavarit paruski, t. j. govoriti po rusko. Čeh pravi mesto govoriti: mluviti: Poljak: mluvic. Ali pa vzemimo besedo: gospod. Rus pravi: gaspadjin, Srbohrvat: gospodin. Poljak, Ukrajinec in Čeh pa: pan. Kako slični so si slovanski jeziki med seboj, kaže beseda: glava. Čeh pravi: hlava, Malorus: holovà. Rus: galavà, Poljak: gvovà, Srbohrvat: glava. I^uski jezik je izredno mehek jezik: Češki in poliski jezik sta gotova trša. Mesto: prosim pravi Rus: pažalujsta. Hrvat pravi: molim, Poljak: prošen, Rusin: prošu, Čeh: prosim. Mesto: hvala, zahvalim pravi Rus: blahadarjti vas ali soašiba. Čeh pravi: djekuji. Poljak: dzienkujen. Rusin: djakuju. Sveče. Da je pri nas vedno kaj zanimivega, skrbijo komunisti in narodni socialisti. Oboji pridno prirejajo shode. Tako so imeli dne 14. t. m. prvi shod v Kramarjevi gostilni, drugi pa pri Wuteju. Ker so se oblasti bale, da ne bi prišlo do spopada, se je izvršila koncentracija orožništva, skupaj preko 10 mož. Drugače je šlo vse mirno, samo to smo opazili, da se meša v politiko mladina, ki študira tehniko in sorodne stroke. Eden teh fantov je ugovarjal govorniku narodnih socialistov. Mi ne zagovarjamo ne teh ne drugih, ker oboji vodijo ljudstvo v pogubo. Tu se vidi, da je današnja ljudska vzgoja, kateri pomagajo tudi naše šole. zgrešila pravo smer. Kako je mogoča rešitev iz tega blata? Edino v okvirju katoliške cerkve. Borovlje. V nedeljo dne 14. febr. t. 1. ie izbruhnil zvečer okoli 10. ure ogenj v garaži in uti mesarja Urbanca. Le sreča, da ie bila takoj na mestu domača pož. hramba, ki ima izredno močno motorno brizgalnico, da je mogla požar lokalizirati. Garaža je sicer pogorela, vsa sosedna poslopja so se obvarovala. Naivečja čuda pri tem je, da je bilo mogoče obvarovati veliko leseno skladišče oglja, ki je last puškarske zadruge in oddaljeno od garaže komaj 1 meter. Požar pa je zahteval tudi človeških žrtev. V garaži je bilo precej bencina ter je med ognjem eksplodiral cel barel. ki se je zlil po celem dvorišču. Bilo je za trenutek, kot bi se odprl pekel, celo dvorišče v plamenu. Pri tem so dobile močne opekline štiri osebe: Oli-novec in Lakovnik sta bila takoj prepeljana v celovško bolnico, od katerih je prvi že drugi dan umrl. Močno poškodovan je tudi g. Sušnik, kateremu je nudil prvo pomoč g. dr. Jug. Gospodu Sušniku, ki je posebno znan vsem Slovencem in je pri zadnji pev«ki prireditvi v Borovljah igral in pel obtoženca, želimo, da bi prav kmalu okreval! Slovenji Plajberk. (Požar.) Piše se nam. da so imeli v Slovenjem Plajberku v nedeljo 14. t. m. nesrečo v župni cerkvi. Okrog poldneva je začelo goreti v zakristiji. Pravi se. da je povzročila ogenj žerjavica od kadilnice, in imeli smo mnogo dela, da smo oteli cerkev. Uvaževati je treba, da pri nas ni nobenega bazena, da je potok skoro suh in da nimamo niti ročne brizgalnice. V zakristiji so bile uničene bandere in druga cerkvena oprava ter se škoda ceni na 3000 S. Nadaljno bo ugotovila preiskava. Velikovec. (Neslanost.) Dne 17. t. m. popoldne smo na pokopališču pri Sv. Neži pokopali posestnika in deželnega poslanca Mihaela Feniga. Udeležba je bila ogromna, saj jo je mož kot oseba in kot agilna delavna moč v političnem in gospodarskem življenju tudi zaslužil. Govorili so mu v slovo domači č. župnik Brandstatter, predsednik deželnega zbora Lukas, namestnik dež. glav. inž. Schumv, zastopnik Heimatbunda Gratzhofer, zastopnik požarnih bramb Rogy in v imenu pevcev Leber. Peli so pevski zbori iz Velikovca, Vovber in Sveč, kjer je bil rajni rojen. Resnici na ljubo bodi povedano, da so govorniki govorili pametno in taktno., lepo so večinoma slovenska grla zapela rajnemu, ki je bil v mladosti še odločen Slovenec, nemške nagrobnice. Lep vtis in podobo je nudila Feinigova pogrebna slovesnost. Pa je hotela nesreča in pljunil ie nemški šovinizem na to lepo podobo s pesmijo .,Vom Tal bis an die Gletscherwand". ki pač na noben način ne spada na kraj, kjer ni politike in razločka, in kjer res smrt vse pobrati. Kako abotna bi bila kaka pogrebna slovesnost slovenskega moža, ki bi mu pevci nazadnje zapeli slovensko himno. Pamet, pamet! Rajnega je sram! Dunaj. V nedeljo, dne 14. t. m. se je slavila po dunajskih cerkvah desetletnica vladanja sv. očeta papeža Pija XI. V lichtentalski farni cerkvi so ob tej priliki proizvajali Te Deum in mašo v čast Kralju Kristusu, skadbi dvornega svetnika Emila Hochreiterja. Ti ve,:;!"~f'ii kompoziciji sta napravili globok vtis celo v tej cerkvi, ki slovi kot Schubertova cerkev in ie ponosna na to, da zvesto čuva Schubertovo tradicijo. Orkester in pevci morajo biti dovršeno izšolani, da so svoji nalogi kos in to le oo tru-dapolnih vajah. Morda leži tudi v tem vzrok, da se Hochreiterjeve skladbe na Dunaju le redko slišijo. Hochreiter pozna temeljito klasike in moderno glasbo, a se na nje ne naslanja, temveč hodi svojo Istno vzvišeno pot. V mnogih noveiših mašnih skladbah se zelo uporabljajo trobila, ki jim davajo poseben, čaren blesk; tudi Hochreiter se poslužuje trobil, toda zelo zmerno, pač pa se mnogo čuje harfa, ki kaj prijetno vpliva na uho. Skladatelj je naše gore list. Ljudsko šolo in gimnazijo je dovršil v dolenjski metropoli, v Rudolfovem, pravne študije pa na Dunaju, kjer je ostal kot uradnik. Svojo glasbeno izobrazbo je prejel v Rudolfovem od p. Hugolina Sattnerja, na Dunaju pa od Antona Brucknerja, in to tako temeljito, da je kot mlad jurist vodil glasbeno vzgojo gimnazijskega konvikta očetov jezuitov v Kalks-burgu pri Dunaju, kjer tudi sedaj kot upokojenec živi cerkveni glasbi. Dr. L. P. „Der Skilaufer" je naslov novega lista, ki ga je začelo izdajati lani založništvo H. Kapri-Co., Wien, Vil., Burgg. 6. ..Smučar" ie uradno glasilo avstrijske smuške zveze in zveze poklicnih avstrijskih smuških učiteljev. Vsebuje lepe strokovne članke, uradne objave, poročila o tekmah, krasne zimske slike in ilustracije. Smučarji naidejo v listu veliko zanimivega gradiva in navodil. Posamezna številka stane 20 g, celoletna naročnina na znaša S 3.60. Dobijo se tudi številke na ogled. Lučka z neba. List izhaja vsak mesec in ima nekoliko manjšo obliko kot naša ..Nedelja’4. Obsega 16 strani. Izvod stane za celo leto 6 Din. tudi za Koroško, doplačati je treba samo poštnino. Letos bo izšlo 7 št«vilk. List ie vsebinsko tako bogat in obenem tako lahek, da bi ga zares morala imeti vsaka slovenska družina. Posebno pri nas na Koroškem ga potrebujemo, ker je izginila iz naših šol slovenščina. Na podlagi tega lista bodo starši, ako imajo le nekaj smisla za izobrazbo in dobrobit svojih otrok, otroke lahko naučili čitati slovenski. List je zelo poceni in bi ga mogla naročiti vsaka župnija po več izvodov. To vsoto lahko plačajo dve ali tri rodoljubne osebe. Ne ljubimo naš narod v gostih besedah, ampak vsaj s skromnimi dejanji! Naši otroci so naše ljubezni vredni in prihod-njost bo potrebovala močnih ljudi. Skrbi za list bi mogli prevzeti župnijski odbori. Naroča se pod naslovom: Uprava ..Lučke z neba”. Ljubljana, Marijin trg 4. Ruda. (Občinsko gospodarstvo.) Govori se, da se bodo občinske doklade zvišale na 160%. Pred malo leti so znašale 70%, nato 80%, zdaj 90%, a zanajprej naj bi se zvišale kar na 160%. V sosedni občini Blato znašajo samo 60%, v žvabeški občini menda samo 40%. Ljudstvo v naši občini povečini ni premožno in bo težko zmagovalo tako visoke doklade. Kajti gospodarska kriza hudo pritiska. Nastane vprašanje, ali bi ne bilo boljše povečanje šole v Srednji vasi odložiti na boljše čase? Borovlje. (Občinske zadeve.) Na izredni seji mestne občine Borovlje koncem meseca januarja se je soglasno sklenilo, da se dosedanji kino prezida in preuredi na zvočni film. Ker z osebo, ki je hotela vzeti kino v najem, ni prišlo do sporazuma, se je občina odločila, da izpelje preureditev sama. Celokupni stroški so preračunani na 16.000 S. Denar, ki se bo porabil za to, se najame na račun uprave kine in župan zagotavlja, da se občinskega denarja v te svrhe ne bo porabilo. Z delom se ie že pričelo in upa se, da se bo predstavljal prvi zvočni film že dne 5. marca t. 1. — Na obč. seji dne 16. febr. 1932 se je prerešetal proračun za leto 1932. Ubožni proračun predvideva 50.000 S izdatkov, dohodkov pa komaj 13.700 S. Pri-manjklaj 36.700 se mora kriti z obč. doklado. Za šole se rabi: Borovlje, ljudska šola 7200 S, glav. š. 3200 S, Podljubelj 2100 S, Kapla 1200 S (poleg tega prispevajo tudi sosedne obč.). Baj-iiše 600 S. Občinska doklada se določi kot lani na 300%. Slišale so se ob tej priložnosti pritožbe, naj bi se tudi pri obč. gospodarstvu šte-dilo, da so posebno kmetje iz Kožentavre, Kaple in okolice z davki itak že preobremenjeni. Kmetje teh krajev nikakor ne morejo razumeti, kako je mogoče, da plačujejo njih sosedje v občini Svetna vas samo 70 ali 80 odstotkov. Kritizira se tudi, da se porabijo vsi dohodki boroveljskega vodovoda, približno 13.000 S za druge stvari, za napravo vodovoda pa ni nobenega šilinga. Pred 20 leti se je že obljubila voda Dolanom, a smo še danes ravno tam. kjer smo bili takrat. — Pasji davek se določi kot lani 15 S za enega psa, kdor ima dva. plača 45 S. Večina se izreče za proračun v smislu predloga. — Stavbni odsek predlaga, da se vasi Kobl in Dobrava spojijo z Borovljami. Ko se bodo sedaj imenovale nove ulice ter napravile tudi tozadevne tablice na hiše, se bo to izvršilo obenem. — Nato se reši še nekaj točk ubožnega odseka. Bilčovs. (Občinsko gospodarstvo.) Dne 6. t. m. so se sestali naši občinski očetje, da pregledajo in odobrijo račun o prejemkih in izdatkih občine. Daši so časi težki in pomanjkanje denarja zelo občutljivo, moramo vendar reči, da smo lahko zadovoljni, če ob koncu leta krijejo dohodki izdatke. Lansko leto smo imeli 100 odstotno obšinsko doklado. Z 31. decembrom je bilo že preko 3400 S zaostale občinske doklade, kar kaže, da je tudi naše posestnike močno zajela gospodarska kriza. Pri najboljši volji res ni mogoče spraviti denarja skupaj, da bi človek poravnal vsaj davke. Uvaževati je treba, da imajo kmetijski proizvodi tako nizko ceno, da kmetje obupavajo. Povsod se priporoča štedenje in gotovo je to tudi v prvi vrsti potrebno v občinskem gospodarstvu. Upoštevalo se je to tudi pri nas, vendar so danes občine z raznimi drugimi izdatki, ki jih deželno računovodstvo kar odtegne tako obremenjene. zeitundScheiiem! da mora občina kljub štednji izdajati težke milijone. Bilanca občinskega računa za 1. 1931. je pri nas sledeča: Ubožni račun: prejemkov 199 S, izdatkov 1347 S: primanjkljaj 1148 S. Občinski račun: dohodki 8764 S. izdatki s primanjkljajem ubožnega sklada 8760 S. Ostalo | je preko starega leta 4 S. Račun krajnega šolskega sveta izkazuje 4375 S prejemkov, i 4449 S izdatkov in 74 S primanjkljaja. — Tudi se je na isti seji razpravljajo o proračunu za leto 1932,' ki predvideva 13.820 S izdatkov. 7370 S kritja in 5450 S primanjkljaja. Ta primanjkljaj se bo kril z 80 odstotno občinsko doklado. V primeri z drugimi občinami, so naši davkoplačevalci lahko zadovoljni, da se je dala občinska doklada napram lanskemu letu znižati za 20 odstotkov, ker ravno vsled krize so se pomnožili izdatki občin. Hodiše. (Občni zbor Posojilnice.) Dne 21. februarja se je tu vršil ob lepi udeležbi občni zbor naše posojilnice, na katerem je podal g. Starc zelo zanimivo poročilo o gospodarskem stanju, sploh o vzrokih krize in pomanjkanja denarja, o šilingu in zaupanju v njegovo vrednost. Posojilnica je vsled svoje lastne moči kljub krizi mogla redno poslovati in ustreči vsem stavljenim nalogam, tako da od strani | posojilnice člani sploh niso čutili krize. To je najboljši dokaz njene zdrave podlage. Zato uživa tudi tako obširno zaupanje. Nato so se podala poročila ostalega dnevnega reda. Namesto umrlega Ludvika Zwandra se je v odbor volila nova mlada moč, Kristej Ogris, ostali odborniki so ostali isti kakor prej. Z najboljšimi nadami. kljub težki'krizi, se je zaključil občni zbor. Mokrije. (Poroka.) Ne smemo zamolčati velikega veselja, ki smo ga letošnji pust doživeli v naši vasi. K ugledni in zavedni Sturmovi hiši so dobili mlado gospodinjo. Cela vas in sorodstvo od blizu in daleč se je veselilo, da dobi vdova, ki je svojega moža, ženinovega očeta, zgubila že prvo leto vojne daleč gor na bojnih poljanah Galicije, za obsežno gospo- j darstvo pomočnico iz hiše, kjer se ljubi delo, dom in krščansko življenje. Zato je nevesta svojo mladost preživela v Marijini družbi, v obilnem številu so družice spremljale neve-sto' k poročnemu oltarju in obema prepevale med sv. mašo in ori poroki. Poročal je ženinov sorodnik, č. g. Starc. Popoldne se je vršila svatba pri Volavčniku v Grabalji vasi, lepa, domača in nadvse kratkočasna. Družice pod vodstvom č. g. kaplana iz Dobrle vasi in voditeljice naših gospodinjskih tečajev gdč. Milke Hartmanove so pridno prepevale. Mežnar je ves večer zbiral vse potrebno za nove coklje in povzročil obilo smeha. Vmes so se vršile . napitnice. Prvo je govoril mil. g. prošt, ki je ! ženina in nevesto tudi počastil s svojim obiskom, in slavil to poroko kot nekaj izrednega. G. Starc je povdarjal važnost poroke za obstoj doma in kazal, kako imata ženin in nevesta vse predpogoje, da se vzdrži njih dom tudi v najtežjih časih. Iz ženinove hiše izhaja brat, priden dijak, za katerega naj skrbita, da se bo v Mokrijah spet pela nova maša; dokler bo naš rod skrbel za duhovnike, bo ohranil zvestobo veri in narodu. Da so tudi godci skrbeli za zabavo, se razume, tudi gostilna se je z vsemi močmi potrudila, da je vse zadovoljila. Mlademu, zavednemu paru kličemo: Na mnoga leta tihe sreče! Hodiše. (Smrt.) Ta mesec smo spremljali k zadnjemu počitku zavednega Slovenca Blaža Janše, p. d. Robca, v Plešerki, ki je bil dolga leta občinski odbornik naše stranke in član načelstva posojilnice. Kljub nasprotovanju sta ves čas on in cela njegova hiša ohranila ljubezen do svojega naroda, prepričana, kako je ničvredno, če kdo pred svetom zatajuje značaj svojega doma in svoiih prednikov. Naj počiva mirno v domači zemlji! Apače. (Smrt.) Le malokaj posebnega se zgodi na naši tihi vasi, da bi bilo vredno to sporočiti širšemu svetu. Zdaj pa ie zadela našo vas izguba, katero moramo naznaniti. Dne 3. febr. smo se ob grobu poslovili od Petra Pir-čarja, p. d. Pirčarja. Teden prej je še sam šel v Celovec k pogrebu, po povratku se ga ie pa lotila pljučnica, kateri je po treh dneh podlegel. Rajni je bil kljub svojim 76 letom krepak mož: bil je dober gospodar, prej več let cerkveni ključar in načelnik krajnega šolskega sveta. Zelo rad je čital Mohorjeve knjige in prebiral „Kor. Slovenca". Posebej moramo omeniti, da je bil Pirčar med ustanovniki Hranilnice in posojilnice v Galiciji, ki se je ustanovila pred 29 leti, in nje odbornik do leta 1921. Vsled tega sc je tudi celoten odbor Hranilnice in posojilnice udeležil njegovega pogreba. Obilna udeležba pri pogrebu in nagovor č. župnika je pričal, da je bil spoštovan. Naj počiva v miru! Kaj naj še povemo? „Freie Stimmen” se razburjajo vsled tega, ker je na programih za koncert filharmonije v Pragi bilo napisano, da je Brahms komponiral D-dur simfonijo v ..Porečah ob Vrbskem jezeru”. List bržkone ne ve, da je slovensko krajevno ime obstojalo prej nego Pòrtschach am Wòrthersee in da ie bilo slovensko krajevno ime navedeno samo v češkem pravopisu. Čuditi se moramo, da objavlja list, ki se hoče smatrati za resnega, take klobasarije. — Landbundovski organ ve povedati, da se vršijo občinske volitve dne 10. aprila 1932. — Dne 12. t. m. so zabeležili na Koroškem 19.219 podpiranih brezposelnih. Na dražbo pride 12. marca pri okrajnem sodišču v Velikovcu Pibernikovo posestvo na Diekšah. Cena 10.375 S, najnižja ponudba 6917 S. Dne 7. marca pride pri okrajnem sodišču v CTVovcu na javno dražbo Hanferjevo posestvo v Č^hor-čah. Cena 14.683 S, najnižja ponudba 9784 S. — Na Jesenicah je umrl meščanskošolski ravnatelj Ivan Magerl. Pred plebiscitom ie bil pri-deljen meščanski šoli v Velikovcu. V tem času je urejeval list ..Korošec”. Naj počiva v miru! NASA PROSVETA pasma mm mm® Slovenska krščansko-socialna zveza za Kopoško vabi na razstavo in prireditev kmetijsko-gospodinjskega tečaja v Železni Kapli v nedeljo, dne 6. marca 1.1. Razstava kuhar kih izdelkov bo v prostorih Kolarjeve gosti ne od 8 zjutraj do 7 zvečer. Izdelki bodo v prid tečaju naprodaj. Popoldne ob 1. uri se vrši v kinodvorani zaključna prireditev s sledečim sporedom: 1. Predsednikov pozdrav. 2. Deklamacij •, govor č. Poljanca. 3. »Koroške dečle«, prizor. 4. »Kmetsko dekle«, solospev. 5. »Bandrovka«. 6. »Ribiška hči«, igra. Med odmori sodeluje domači mešani zbor. Vodstvo tečaja se nadeja, da se bo vabilu odzvala vsa okolica in polnoštevilno poselila prireditev naših mladih gospodinj. S. K. S. Z. ©mommi Našim fantom-lečajnikom! Trikrat je zboroval naš fantovski parlament: V Št. Janžu, Pliberku in Maioščah. Dobro nam je bilo, ker je čutila naša duša nov razmah v lepi svet v nas in okoli nas. Se li naša srca po dvadnevnem delu niso našla v enem samem močnem utripu, v želji, da bi zamegli mi rasti še naprej v zdravo fantovstvo in končno dorasti v cele osebnosti?! Na teh naših tečajih smo storili korak, ki nam je vsem odprl prvi pogled v dosedai neza-sluteno skrivnost in lepoto vsega življenja. L1 vam je, fantje, te