Poštnina plačana v gotovini
Maribor, sreda 23. decembra 1956
Štev. 295. Leto X. (XVII.)
MARIBORSKI
Ce«*& 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. urctln. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri 1 Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dosUvljen na dom 12 Din / Oglasi po cenika / Ogla* se sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
ff
•JUTRA’
99
Židje m Hunti
Te dni je imel v Zagrebu v Novinarskem domu zanimivo predavanje g. Robert Neuman o temi »Hrvatski Židje kot narodni element« ter »Kakšni so vzroki protisemitskega razpoloženja Hrvatov?«
O tem predavanju so se nekateri zagrebški listi zelo razpisali, saj se je opažalo v zagrebški javnosti za to vprašanje, ki v zadnjem času zelo zaposluje pozornost mnogih krogov, izredno zanimanje. Radi informacije poročamo tudi v našem listu na kratko o tej zanimivi stvari.
V tem predavanju je g. Robert Neuman, ki je sam Žid, dejal, da je pri nas dvojni antisemitizem, in sicer 1. politični antisemitizem, 2. gospodarski antisemitizem. Vzrok političnega antisemitizma je cionistični pokret, ki gre za tem, da se v Palestini organizira posebna samostojna židovska država, za katero idejo se pripadniki cionizma brezobzirno borijo v zemlji, v kateri živijo. In to pomeni »obrniti hrbet narodu, ki je Židom dal dom, kruh in nudil možnost življenskega obstanka.« Cionizem bi imel samo to dobro j stran, da bi v samostojni državi Palestini omogočil eksistenco vsem onim, ki so bili izgnani iz Nemčije, toda takšna država najbrže ne bi mogla obstojati.
V okviru izvajanj o zagrebških in hr-vatskih Židih pa ie predavatelj, ki je izjavil, da je ramen njegovega predavanja obrniti pažnjo na bol, ki se danes povzroča Hrvatom židovske vere, navajal zanimivo okolnost, da je v Zagrebu 11.000 Židov, od katerih pa je samo 700 organiziranih cionistov. spričo česar je mogoče soditi po mnenju g. Neumana, da ta cionistična manjšina nikakor ne more covoriti v imenu zagrebškega židovstva, ki hoče in mora iti sporedno s hrvatskim narodom ter njegovo življensko in politično borbo. Precej ostro se je obrnil proti cionistom, ki jih je vprašal, »čigavi kruh jedo in kaj so storili za hrvatski narod«. Dočim ni v Srbiji nikakšnega sledu o antisemitizmu, ker so se srbski Židje povsem prilagodili srbskemu narodu, pa imajo po mnenju g. Neumana Hrvati vzrok, da gojijo antisemitsko razpolože-nie. ker so Židje, zlasti cionisti, vedno bojkotirali sodelovanje pri reševanju socialnih in kulturnih vprašanj hrvatskega; naroda. Radi tega je samo dvoje možnosti ori reševanju židovskega vprašanja v Hrvatski in sicer 1. da se Židje, ki živijo v hrvatpl'ih mestih in naselbinah, povsem pri!as;od'jo hrvatskemu narodu ter se skunno z njim borijo za hrvatske Ideale; 2. da izvaiajo posledice In da sledijo oni struji, ki hoče ustanoviti samostojno palestinsko državo.
Žanimive so predavateljeve bssede: »Če bi se rodil kot Francoz, potem bi bil prav tako dober Francoz, kakor sem danes dober Hrvat, ker sem se r°d'J v Hrvatski Radi tega morajo Židje, ki so se res rodili na hrvatski zemlji, sodelovati s Hrvati na političnem, gospodarskem iu socialnem polju.«
Ko ie predavatelj še navajal, da so Židie dali Hrvatom precej književnikov, intelektualcev in glasbenikov in ko je izjavil da hočejo tudi hrvatski Židje dati vse za svobodo in pravo Hrvatske, je nied občinstvom vstal neki Mustafija, cionist. ki je očital predavatelju Židu, da je njegov govor bil antisemitski V zbo-rovalni dvorani je nastalo razburjenje in ker je bila nevarnost da bi nastali neredi. « e debata prekinila in je predavatelj odšel.
CangkajškovG ujetništvo — fingirana zadeva
LONDON, 23. decembra. V Dairenu se govori, da Čankajšek ni ujet, marveč da }e vsa stvar skonstruirana, da ne bi Japonci imeli povoda, da se na brzo roko pripravijo za postopek proti Kitajski, predno bi bila pripravljena za obrambo. Veruje se, da bodo razgovori glede kitajske ofenzive trajali del} časa in ko bo Čankajšek »izpuščen na svobodo«, tedaj bo vse gotovo. V Dairenu se nadalje priznava, da so v toku razgovori med maršalom čangsulijangom ter predstavniki sovjetske Rusije, ki hoče za vsak slučaj preprečiti izvedbo ofenzivnega načrta proti komunizmu, ki so ga zasnovali v Berlinu in Tokiju. Sovjetska Rusija forsira dogodke v Kitajski radi tega, ker smatra, da ni Nemčžja še pripravljena na vojno In ker ne želi čakati, da bi se Nemčija na to pripravila. Japonska pa, ki se je mnogo angažirala v Mandžuriji in ki se mora sedaj sama v notranjosti boriti proti stalnim zarotam, ne W mogla tako hkro reagirati na kitajsko ofenzivo, četudi je zelo dobro oborožena, in gojijo radi tega sovjeti upanje, da bi mogli pridobiti za svoje ideje ne samo Kitajske, marveč da bi celo mogli prenesti svojo propagando tudi na Japonsko in v Mandžurijo. Ta vest se sicer z nobene strani ne potrjuje, smatra se pa, da gre za Japonske kombinacije, ki naj obrnejo pozornost vseh merodajnih činiteljev na morebitne takšne možnosti. Iz situacije v Kitajski je mogoče soditi, da se dogodki zares tako razvijajo in se nikakor ne zdi, da bi dairenska vest, tako zaključuje »Daily Herald«, utegnila biti nelogična in brez osnove.
Vse amet&ka tdata speavtieua v nodoetnslu uUd&i Hmm
Ne zamudite
V/ASHINGTON, 23. decembra. Ameriško ministrstvo pošte vrši danes prevoz šestih milijard dolarjev v zlatu v teži okoli 6000 ton v novozgrajene podzemske utrdbe trdnjave Knox v državi JKentucki.
To zlato spremlja v svrlio zaščite 250 oklopnih avtomobilov ter posebni oddelki vojske s topništvom. Transport bo sta! okoli 100.000 dolarjev. To je vse zlato bank. ki bo sedaj koncentrirano na enem mestu.
BUENOS AIRES, 23. decembra. Vse-
Muata..»
LONDON, 23. decembra. Današnji »Dai-ly Express« poroča, da je sovjetska policija v toku zadnjih 6 mesecev, koliko traja »akcija čiščenja«, aretirala skupno 150 oseb, ki bodo obtožene radi špijona-že, sabotaže, širjenja narodno socialistične propagande in zarote proti Stalinu.
Med aretiranimi je 35 Nemcev, dočim so
Vos6ed*ii: uk desta ...
ADDIS ABEBA, 23. decembra. Na za-padnem področju Šoa sta bila ujeta dva sina rasa Kase, ki sta bila kmalu zatem ustreljena na trgu v FiČe.
RIM, 23. decembra. Fašistično časopisje prinaša podrobna poročila iz Addis Abebe o operacijah italijanskih čet :ia jugu in jugozapadu Abesinije. Dopisnik »Oiornale d’ Italia« poroča iz Addis Abe-
ameriška konferenca je na svoji včerajšnji seji sprejela 37 predlogov. Vse ameriške države izjavljajo svojo politično svobodo in suverenitetno nedotakljivost. Teritorialna zavojevanja se odklanjajo. Vsi spori naj se rešujejo na podlagi mednarodnega sodnega postopka. Vsem vladani se priporoča, da s splošnimi dogovori omejijo oboroževanje. Vseameriška konferenca odklanja vojno in uporabo kemičnih sredstev v vojni.
ostali Rusi. Med Rusi so Karol Radek, Sokolnikov in general Putna.
PARIZ. 23. decembra. Havas poroča iz Moskve, da agencija Tass službeno poroča, da so neresnične vesti o tem, da bi bilo gotovo število sovjetskih pomorskih edinic odposlanih v španske vode.
be, da je po zajetju rasa Im ruja vsa Abe-sinija v italijanskih rokah. Od vseh abesinskih vojskovodij se nahaja na terenu še samo ras Desta, ki se je izkazal vrednega vojaka in ki je ostal dostojno na braniku poslednjega dela abesinske domovine, četudi ga je ueguš zapostavljal in preganjal.
Minska Mftoue vajna Jat$omIU?
LONDON, 23. decembra. »Daily Tele-1 zumel z maršalom Čangsulijanom in je graph« poroča iz japonske luke na man-j sprejel vse pogoje vstašev, v smislu ka-
džurski meji Dairena senzacionalno poročilo o razvoju položaja na Daljnem vzhodu, vendar isti list priznava, da ni ta vest še popolnoma potrjena. V smislu te vesti se je maršal Čangkajšek spora-
terih se kitajska nankinška vlada obve zuje za vojno proti Japonski. Maršal Čankajšek bo izpuščen na svobodo, čim podpiše to pogodbo
Soemnitt *© CMD!
PMetiu
DVA LUKSUZNA AVTOMOBILA.
Ob priliki včerajšnje seje Narodne skupščine v Beogradu je narodni poslanec Voja Lazič vprašal skupščinskega predsednika Čiriča, če je res, da je upravni odbor Narodne skupščine sklenil, da sc nabavita dva luksuzna avtomobila za
predsednika upravnega odbora. Obenem je izjavil, da je nabava obeh avtomobilov nepotrebna. Skupščinski predsednik Čirič je odgovoril, da je od administrat:vnega odbora sprejel odlok, da se kupi avtomobil. Predsednik finančnega odbora je ime: doslej vedno na razpolago avto. če pa ga rabi tudi predsednik upravnega odbora, to prepušča rešitvi upravnega odbora. Tudi je skupščinski predsednik iz
vožnjo predsednika finančnega odbora in I javil, da ne gre za luksuzna avtomobila, lilec.«
ugodne prilike za božično številko »Vecernika«, ker izide naš list za praznike v povečani nakladi in pestri vsebini ter oddajte svoj oglas takoj. Tudi najmanjši inse-rat je z uspehom zajamčen! — Oglase sprejema uprava »Večemika« vsak dan do 23. decembra od pol 8. do 12. in 14. do pol 19. ure, v Gosposki ulici 11, dvorišče I. nadstropje. 24. decembra pa samo do 9. ure zjutraj. Oglas oddate lahko tudi telefonično na štev. 24-55.
marveč za dva avtomobila, ki staneta največ 200.000 dinarjev. Voja Lazič je ta postopek ostro kritiziral in je izrazil mnenje, da predsednika omenjenih odborov po zgledu predsednikov ostalih odborov lahko brez avtomobilov izvršujeta svoje posle.
»SLOVENSKI DOM > OBSOJEN.
Včeraj je bila v Ljubljani razprava v tiskovni tožbi šefa ljubljanskega centra Aerokluba dr. Rapeta proti odgovornemu uredniku »Slovenskega doma« radi svo-ječasne .pisave v zvezi s pretresljivo letalsko nesrečo pri Bizoviku. Sodišče je odgovornega urednika »Slovenskega doma« spoznalo za krivega prestopka klevete po tiskovnem zakonu ter ga je obsodilo na 5 dni zapora, ki se spremeni v denarno kazen 300 Din in nadaljnjo globo 240 Din. Razen tega mora plačati obsojeni odgovorni urednik zasebnemu to-žitelju 300 Din, povprečnino 500 Din in sodne stroške.
NE MRTEV DROG, AMPAK ŽIV SLOVENEC.
Prav po rešetarsko modruje Peter Rešet ar v tuk. tedniku: »Za slovensko zastavo! Če sem se že enkrat zagnal za našo sveto stvar, na katero smo pozabili, pa moram še to omeniti! Srbi so si ohranili svojo srbsko zastavo na tak način, da so jo proglasili za — cerkveno, pravoslavno. Hrvati so si svojo hrvaško zastavo kar razvili. Slovenci smo letos v poletju tudi prišli s svojimi slovenskimi zastavami in znaki na slovenski tabor v Maribor. Sedaj sem proučil predpise o tej zadevi. Ti predpisi pravijo: Razobesit; na drogu ne smeš druge kot državne zastave ob gotovih praznikih. Nositi pa smeš znake itd. Torej smeš imeti veliko slovensko zastavo, samo glej, da ne boš sam zraven kakor drog, ampak kot živ Slovenec!« Pozabil pa je Rešetar pristaviti, kaj je on sam: togi drog (...?) ali •živ Slovenec.
ABSTINENCA.
V »Slov. gosp.« se nekdo vznemirja: »Vurberg-Grajena. Doživeli smo veliko sramoto, da je v naši občini šlo volit le 36.7% volilcev. Na vurberškem volišču jih je volilo 51%. toda na ptujskem volišču. zlasti v Krčevinah pri Ptuju, so agitirali za abstinenco. Kdo je agitiral? Celo možje naše stranke, ki so bili kandidatje na naši listi. Možje, ali je to moško, je to značajno? S to zadevo naj se peča krajevna organizacija. Tako se ne sme pojmovati strankarska disciplina. Ali je bil kak tehten razlog, da so nekateri agitirali proti udeležbi? Ne! Vurberško ljudstvo želi, da bi bila pisarna bolj na sredi občine, kjer stanuje sedanji obč. predstojnik g. Fr. Petek. Ali nima za to pravice? Še zdaj imajo iz Vumbaha skoraj poldrugo uro hoda v obč. pisarno, spodnji del pa najdaljši Ie nekaj čez pol ure. Enaka pravica za vse. — Vurberški vo-
feft itdHakU
Šolski nadzornik Ivan Tomažič — šestdeset-letnik
Jutri — na »sveti post« — dopolni ■ reski šol. nadzornik v pok., gospod T o-ni a ž i č Ivan, 60. leto svoje starosti. Je še zdrav in čil ter izredno delaven v narodnih in človekoljubnih organizacijah, zato mu ob tapi jubileju iskreno čestitamo. Zibel mu je tekla v Hermancih pri Sv. Miklavžu v ormoških goricah. Po dovršeni ljudski šoli je od doma obis koval enorazredno »realko« v Ljutomeru, nato meščansko šolo v nemški Radgoni. Od tam je vstopi! na drž. moško učiteljišče v Mariboru, kjer je leta 1896. prebil zrelostni, dve leti pozneje pa uspo sobljenostni izpit. — Prvo službo je dobil pri Svetinjah, drugo pa doma pri Sv. Miklavžu, kjer se je seznanil z učiteljico gčno Marijo Škerlec; z njo se je leta 1902. poročil, ko sta se preselila ■— 011 kot nadučitelj, ona kot učiteljica —- na novoustanovljeno šolo na Stari cesti v ljutomerskem okraju. Tam je kot priznan šolnik, ustanovitelj in predsednik kmetijskega društva, soustanovitelj Murskega Sokola v Ljutomeru ter kot predsednik učiteljskega društva zelo uspešno deloval do odhoda v Maribor. Zakonsko srečo sta njemu in gospe soprogi pomnožila in utrdila ljubezniva otroka Vlasta in Danilo; njuna gostoljubnost na Stari cesti pa še dandanes ni pozabljena.
Meseca aprila 1919 je višji šolski svet v Ljubljani pozval gda Tomažiča za nadučitelja na III. deško, njegovo soprogo pa za učiteljico na II. dekliško ljudsko šolo v Maribor. Jubilarjeve zmožnosti in dobre lastnosti je kmalu spoznalo mariborsko in okoliško učiteljstvo ter si ga je izvolilo za svojega društvenega
Redka so poročila v javnosti iz našega mesta, akoravno reagira tudi naše mesto na vse javne pojave sodobnosti in to celo velikokrat prej kakor druga večja mesta, ker ima ravno naše mesto zelo izrazito nacionalno in društveno življenje, pri čemur zavzemajo prvo mesto kulturne in socialne prireditve, ki pa ostajajo neopažene od široke javnosti.
Kakor vsako leto, zavzema tudi letos od božičnih prireditev prvo mesto božičnica, ki jo je priredilo Kolo jugoslovanskih sester dne 17. t. m. v mestnem gledališču za uboge šolske otroke vseh mestnih in tudi obeh okoliških šol. Po svojem dosedanjem, že toliko let starem
predsednika. Kot zaveden Sokol in bivši starosta Murskega Sokola, je kmalu bil izvoljen tudi v odbor Sokola-matice ter v odbore narodno-obrambnih društev sploh. — Leta 1924. je bi! predviden za sreskega šol. nadzornika v Maribor-me-sto in za srez levi breg, vendar je vsled menjave režima prišel na to častno in odgovorno mesto šele v zač. leta 1925. V svoji nadzorniški službi je bil objektiven in tovariški, previden in preudaren voditelj aktualnih stremljenj po moderni šoli; zato je po stalni upokojitvi maja 1935 ostal vsemu učiteljstvu v najlepšem spominu.
Pred par leti je bil izvoljen v osrednji odbor C M D, kjer se kot prav dober poznavalec naše severne državne meje za koristi obmejnih šol zelo uspešno udejstvuje. Njegova in tovariša Iv. Robnika velika zasluga je, da se je z gmotno pomočjo CMD zgradila letos moderno urejena narodna šola vGradišču na Kobanskem, istotako, da se je dobro premišljeno organizirala dobrodelna akcija za obdarovanje uboge šolske dece v krajih ob naši severni meji. Mimogrede bodi še omenjeno, da je naš jubilar poleg drugih častnih mest tudi član sreskega odbora Rdečega križa ter da je bil odlikovan z redom sv. Save.
Zaslužnemu šolniku, vnetemu narodnemu, prosvetnemu in človekoljubnemu delavcu ter iskrenemu Sokolu, gospodu Tomažiču Ivanu, kličemo povodom njegove 601etnice iz srca: Dobrotljivi Bog naj Te ohrani še mnoga leta zdravega in čilega med nami!
Zdravo !
običaju so naše Kolašice kot čebelice
tiho in mirno skozi vse leto zbirale prispevek za prispevkom, da so zbrale vsoto, ki je omogočila to lepo božičnico. V prejšnjih boljših časih je znašala ta od naših vrlih Kolašic z darovi v naravi zbrana vsota po Din 20.000 in čez, kljub težki gospodarski krizi, ki jo občuti veliko težje naše po večini uradniško in stran glavnih prometnih žil ležeče mesto, pa so premagale S' svojo agilnostjo vse težave in zbrale za naše razmere prav lepo vsoto Din 14.417, iz katerega zneska so obdarovale 326 ubogih otrok z obleko, čevlji, perilom, nogavicami in povrh še 61 pletenimi jopicami, ki so jih
spletle požrtvovalne odbornice same. Te številke že same dovolj pričajo o požrtvovalnosti naših marljivih Kolašic, pričajo pa tudi o tem, koliko veselja in sreče so povzročile s svojimi darovi za božičnico tem najrevnejšim otrokom. V prejšnjih letih so ob tej priliki obdarovale naše Kolašice tudi po 80 najrevnejših mater, česar pa letos z ozirom na zbrano vsoto niso mogle storiti in bo to storila občina sama.
Nad vse ljubka in v srce segajoča pa ie bila prireditev sama, koje glavni del je bil posvečen spominu 17. decembra in božični proslavi. Deklice mestne osnovne šole so pod vodstvom učiteljice Farazi-nove zapele par lepih rodoljubnih in božičnih pesmi, g. C. Rakuša je žel obilo priznanja s svojimi harmonikarji, kojim so sledile poučne in dnevu primerne deklamacije. nad vse ljubek pa je bil nastop
Na osnovi obvestil v zadnjem času je načelnik mestnega radijskega odseka podžupan F. 2 e b o t sklical v četrtek 17. decembra v mestni posvetovalnici sestanek predstavnikov vseh tukajšnjih narodno obrambnih, kulturnih, nacionalnih ter znanstvenih organizacij. Iz uvodnih besed podžupana Žebota in referata g. Krambergerja je bilo posneti, da je ta načrt za zgradnjo mariborske relejne postaje ogrožen in sicer tako iz finančnih, kakor tudi tehničnih vzrokov. Obe poročili sta izzveneli v to, da je dejansko stanje takšno, da ne moremo računati s sigurnostjo na realizacijo te stare mariborske želje. Ni namreč izgbda, da bi potrebni znesek prišel v novi proračun poštnega ministrstva in da bi se v doglednem času rešilo kabelsko vprašanje.
V izčrpni debati so posamezni udeleženci podčrtali svoje stališče ter povdar-jali veliki pomen, ki ga ima vprašanje relejne postaje za Maribor. . Načelnik mestnega gradbenega urada i n ž. B a r a n je naglašal, da moremo pričakovati vsaj
Palftabske ftmte
Božičnica revnim šolarjem. Rdeči križ in tukajšnje učiteljstvo sta pripomogla, da je bilo pred božičem obdarovanih okrog 150 revnih šolaTjev s perilom, obleko in obutvijo. V imenu dece se je vsem dobrotnikom zahvalila učenka Ribičeva. Zahvalila se je predvsem predsedniku Rdečega križa g. dr. Hronovskemu, ki se je kljub toliko zaposlenosti v svojem poklicu zavzel s svojo gospo, da je dobrodelna akcija žela uspeh. Seveda je ostalo še nekaj zelo potrebnih otrok neobdaro-
otroškega vrtca, ko je množica angelj-čkov obojega spola zapela in zarajala božično kolo okrog razsvetljenega božičnega drevesca.
Nato je sledila pod vodstvom že preko lOletne neumorne predsednice ge. dr. Šalamunove ob zvestem sodelovanju ostalih odbornic in posebno požrtvovalne istotako dolgoletne tajnice učiteljice K:>c-mutovc Lojzke, obdaritev navedene množice otrok, katerih obrazi so sijali srečnega zadovoljstva.
Imenom teh malih in njih staršev se iskreno zahvaljujemo vsem. ki so prispevali k tako lepo uspeli božičnici, predvsem pa se zahvaljujemo odboru in vsem sestram-članicatn, ki so poleg svojega dela še našle toliko požrtvovalnosti, da so z darovi razveselile toliko otrok in jim pripravile pravo božično veselje. n.
to, kar v Mariboru finančno in kulturno zmoremo. Arhivar prof. Baš, ki je zastopal tudi Zgodovinsko in Muzejsko društvo, je opozarjal na potrebo, pomen in kvalifikacijo Maribora ter vse mariborske javnosti za takšno ustanovo. Prof. dr. Dolar, predsednik Narodne odbrane in Zveze Maistrovih borcev je poudarjal veliki pomen nujno potrebne radijske relejne postaje iz narodno obrambnih vidikov in sta se v tem smislu izrekla za to tudi predsednik CMD g. dr. Lasič in g. Golež v imenu ZKD. V zvezi s tem se je nadalje naglašala potreba, da pripravi zadevni mestni odsek potrebna finančna sredstva za realizacijo tega načrta, pa tudi primemo gradivo, ki naj bi se zbralo v posebno obširno utemeljeni spomenici, ki naj bi jo ustno obrazložila posebna deputacija mariborskih organizacij, ki naj bi v kratkem odpotovala v Beograd in v zadevi relejne radijske postaje v Mariboru zaprosila za razgovor pri poštnem ministru.
vanih, ker zbrana sredstva vendarle niso zadostovala. Zato smo prepričani, da bo dobro delo in marljive delavce, ki jim je pri srcu revna mladina, zdaj v do voljni meri podprla banovina. S tem bi nedvomno oblast vlila nesebičnim delavcem novo veselje do dela.
Dva, ki si delita usodo.
Moric: Že deset let igram na loterijo i" niti enkrat nisem zadel dobitka.
Izak: To še ni tako hudo; jaz sem že dvajset let zavarovan proti požariu i" mi hiša do danes še nd pogorela.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦'♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦t
PoHtm Mopedi
Plemenito srce ptujskih Kolašic
fhoti&at&ki fitoBktfU
Kaj je z mariborsko regino postajo
Na »železnih konjih" po Cehoslovaški
Sobotna predavanja Počitniške zve-<.e, ki bi naj nadomestovala dijaštvu kul turni film in združevala šolo in dom, so vedno bolj obiskana in zanimiva. Tako je bila dvorana Ljudske univerze nabito polna, ko je zadnjič predaval g. prof. V. Gruntar o dijaški ekskurziji s kolesi no Češkoslovaški.
Skupina 14 dijakov mariborskih srednjih šol se je odpravila 4. julija t. 1. pod vodstvom g. prof. Gruntarja na kolesih v Češkoslovaško. Dijaki so se tudi idejno pripravljali na njo s tečajem češkega jezika, ki ga je vodil g. upravitelj tukajšnje češke šole g. Drly. Več predavanj jim je dalo pregled zanimivosti tistih krajev, ki so si jih pozneje ogledali. G. prof. Gruntar je kot izkušen kolesar, dajal v svojem izredno zanimivem predavanju najprej praktična navodila za večja potovanja. Posrečilo se mu je iznajti način, kako je mogoče vzeti na kolesu s seboj razmeroma zelo mnogo stvari.
Ker se ekskurziji kljub vsemu prizadevanju ni posrečilo dobiti skupnega potnega lista, se je izlet zakasni! za štiri dni, kar je bilo neprijetno zaradi tega, ker je mariborska Jugoslov.-češkoslova-ška liga obvestila o prihodu naših kolesarjev z natančnim sporedom vse bratske lige v Češkoslovaški oh nameravani poti.
Prihod v Češkoslovaško jih je presenetil, ker so se vozili dolgo, ne da bi
videli kakega žandarja. V nasprotju z našimi obmejnimi organi, so jim bile čsl. obmejne oblasti ne samo naklonjene, ampak celo prijateljske.
V B u d j e j o v i c a h so bili gostje češkega polka. Pričakovali so jih štiri dni. Ker jih ni bilo ob napovedanem času, jih je vsak dan pričakoval nekaj ur ob cesti v mesto kak odbornik Jugo-slov.-čsl. lige. Ko pa jih le predolgo ni bilo, je liga naprosila policijo, da jih sprejme in obvesti o prihodu ligo. Tako jih zaustavi tik pred mestom z bratskim pozdravom — predstojnik mestne policije, ki jih je odvedel na južino. Spali so naši dijaki v vojašnici, kakor v hotelu. Od polkovnika do priprostega vojaka so vsi kar tekmovali, kako bi goste čim bolje pogostili in jim napravili bivanje v Budjejovicah čim prijetnejše. Častniki se odlikujejo po globoki izobrazbi in resnem zanimanju za vsa pereča vprašanja. En major jim je bil stalno na razpolago za razkazovanje mesta in za usluge, enako en časnikar in naš rojak prof. Vuga, ki službuje na tamkajšnji trgovski akademiji. Prof. Vuga stalno seznanja s svojimi izvrstnimi članki češko javnost z življenjem naše manjšine v Italiji. V Budjejovicah so si med drugimi znamenitostmi ogledali tudi znamenito tovarno za svinčnike Hartmuth. Svečan banket se je vršil v Mčšfanski besedi. Vsi bud-jejoviški listi so obširno poročali o prvi jugoslovanski dijaški kolesarski ekskurziji v Češkoslovaško. Ne samo besede, temveč vsa dejanja in še celo kamni so govorili, kako iskreno ljubijo Cehi Jugo-,
slovane.
Enako gostoljubje so doživeli v zgodovinsko znamenitem mestu Taboru. Tam so imeli tudi srečo videti preziden-ta češkoslovaške republike, ki se pripelje vsako soboto na oddih v Tabor.
V Benešovu so se zaustavili samo krajši čas, ker jih je gnalo v P r a g o. Že 15 kilometrov pred Prago jim je prišel nasproti na kolesu posebni odposlanec pražke Csl.-jugoslov. lige. V Pragi jih je pozdravil zastopnik mestne občine, lige, kluba čsl. turistov, kluba čsl. kolesarjev in raznih drugih organizacij.
Štiri dni so si ogledovali Prago, to živo kroniko češke preteklosti, ki je v prometnem oziru mravljišče, v umetniškem pa ena sama umetniška galerija, in najsijajnejši dokaz stvariteljskega genija češkega naroda. Ogledali so si ne samo vse važnejše znamenitosti, ampak jih je sprejel tudi pražki župan dr. Baxa, ki jih je zadržal v razgovoru mnogo dalje kakor malo poprej odlično angleško druž bo. Po Pragi jih je vodil bivši ljubljanski čsl. konzul dr. Otokar Beneš, ki je poravnal v muzejih in drugod vstopnino in napitnino za vse iz svojega žepa, kar znaša pri takem številu veliko vsoto. Tudi na tramvaju so dobili brez prošnje polovično vožnjo.
Ogledali so si tudi znamenite češke toplice P o d e b r a d y, rojstni kraj češkega kralja Jurija Podjebradskega, sredi najbogatejših predelov češke dežele. Hradec Kralove je sicer manjši od Maribora, ima pa krasne najmodernejše strokovne šole, velikanski muzej, zimsko
kopališče, kjer električni tok vzbuja valove kakor v morju. Vse novejše javne in zasebne zgradbe kakor tudi čudovito lepa železobetonska cerkev sv. Vaclava so po načrtu ing. Gočara, ki je izdelal tudi gradbeni načrt. Tudi tukaj so naše kolesarje gostili in navdušeno sprejemali.
Ker so ceste po Češkoslovaški po večini asfaltirane, so se odpeljali iz Kraljevega Gradca ponoči v 170 kilometrov oddaljeno Brno. Brnska čsl.-jugosl. liga je posestrima naše mariborske, s katero jo vežejo prav posebno prisrčne prijateljske vezi. Zato se je tukaj še stopnjevalo gostoljubje, ki so ga uživali na-,ši kolesarji ves čas po Češkoslovaški, če je stopnjevanje sploh še bilo mogoče.
Tudi na Dunaju so bili češki gostje v Češkem domu. Dunaj je sedaj to, kar je bila Praga pred vojno, Praga pa Je sedaj to, kar je bil Dunaj umetno pred vojno.
Ekskurzija je trajala 19 dni. Udeleženci so porabili po 1000 Din. V Avstriji so prenočevali v senu. Tudi Avstrijci so bili napram njim več kakor samo korektni. Ekskurzija je imela iz vrst dijakov po sebnega strokovnjaka za popravilo koles, posebnega kuharja in ranocelnika. Zadnji je pokazal svoje sposobnosti samo enkrat, ne da bi ekskurzija koga izgubila. Vsi so se vrnili domov ne samo pijani ljubezni do bratov Cehov in Slovakov, ampak so prinesli s seboj tisti zdravi optimizem in veselje do dela, h' se kažeta povsod v Češkoslovaški.
—11- '
V M a ri Sor u, 'dne 23. XII. 1936.
'NTariiSorslf! »VeSerniE« jutra
Strah 3.
f&oai$66sk6 kt	movUa
Cenjene naročnike »Večernika« ponovno opozarjamo na zaključek leta ter jih vljudno prosimo, da zanesljivo poravnajo zaostalo naročnino. Posebno pa prosimo zamudnike, da se poslužijo položnic, ki so bile priložene začetkom meseca decembra in poravnajo zaostalo naročnino najkasneje do 31. decembra, ker bi sicer bila primorana uprava zamudnikom nadaljno dostavo lista ukiniti.
Uprava »VEČERNIKA«.
60letnico rojstva obhaja te dni upokojeni šolski upravitelj tukajšnje III. deške osnovne šole ter znani čebelarski strokovnjak in vneti lovec g. Ivan Lukman. Vrlemu, zaslužnemu šolniku kličemo ob lepem življenjskem jubileju: Na mnoga leta!
Silvestrovanje Sokola v Narodnem domu. Tistim, ki doslej še riso obiskali silvestrovanje Sokola v Narodnem domu, izdamo, da se bodo vršili tudi letos v okviru pestrega sporeda razni humoristični nastopi, ki na originalen način predstavljajo parodijo in satiro na vse aktualnejše svetovne dogodke, kar vsako leto
veliki meri doprinaša k že popularnemu sijajnemu razpoloženju na tej najbolj priljubljeni silvestrovi prireditvi. Prijatelje zdravega humorja in neprisiljene zabave opozarjamo, da si vstopnice pravočasno nabavijo v predprodaji pri Burešu v Vetrinjski ulici.
Pozor smučarji! Mestna podjetja, avtobusni promet, priredi za božične praznike posebno vožnjo na Ribnico na Pohorju dne 25., 26. in 27. t. m., dnevno z odhodom z Glavnega trga ob 6. zjutraj, povratek iz Ribnice ob 18. uri. Cena sem in tja Din 40. Prijave se sprejemajo dnevno v prometni pisarni na Glavnem trgu do 18. ure, telefon 2275.
Božična darila
IVAN KRAVOS, Aleksandrova c. 13
promet na mestnih in podeželskih progah tako kakor običajno vsako nedeljo.
Opozorilo. Ponovno opozarjamo, da so trgovine v mestu Mariboru o božičnih praznikih zaprte vse tri dni, t. j. 25., 26. in 27. decembra. P. n. občinstvo naj si blagovoli preskrbeti vse potrebščine danes v sredo in jutri v četrtek, ko še trgovine poslujejo. — Združenje trgovcev za mesto Maribor.
~ ■:  ”
Albume, pisalne podloge v naifi-nejši izdelavi dobite pri tvrdki
V, WE8XL, MftRBBOR.
Mestna podjetja, avtobusni promet, priredi za božične praznike posebno vožnjo na Pohorje, in sicer dne 25. na Božič. Odhod z Glavnega trga ob 7. zjutraj in popoldne ob 14. uri; v soboto dne 26. odhod z Glavnega trga ob 7. zjutraj in v nedeljo 27. t. m. ob 7. zjutraj. Cena do odcepa Din 20, do Reke Din 12. Prijave dnevno do 18. ure v prometni pisarni na Glavnem trgu, telefon 2275. Istočasno se sprejemajo prijave za povratek. Cena ista.
Vsi oni, ki nimajo kje prebiti Svetega večera, prisrčno vabljeni v Kino kavarno, kjer bo božičnica in slovesno obhajanje Svetega večera.
Najprimernejše darilo — polnilno pero — ogromna izbira prvovrstnih znamk po najnižjih cenah pri Zlati Brišnik, Slovenska 11.
Prvovrstno pristno dalmatinsko vino opolo, izvrstna štajerska črnina in izbo-vcn pristni belogranjski cviček, čez ulico (samo čež božične, praznike) po reklamni ceni Din 8 za liter.
Kino Union. Danes zadnji dan velena-peti senzacijski film »90 minut postanka« s Harry Pielom.
Za Boili
ure
zlatnina
Posestna sprememba. Železničar Eeliks Obreht je prodal poslovodju državnih železnic Francu Gselmanu 780 m2 veliko parcelo v magdalenskem predmestju za 14.812 dinarjev.
Lepo praktično darilo je keramika in svinčeni kristal, priznano najlepši komadi pri Zlati Brišnik, Slovenska 11.
Diplomiral je za magistra farmacije na zagrebški univerzi znani mariborski športnik g. Tonček P.rivoršek. Čestitamo!
Dobro srce Maribora. K božični zbirki Družbe sv. Cirila in Metoda so še naknadno darovali lepe prispevke v denarju ali blagu: tovarne Mirini v Mariboru, Tivar v Varaždinu, Bat’a Borovo, Ruška tekstilna industrija, F. Vlach, Ruše, nadalje gdč. Janja Lobcmvein, skladišče Bern-dorf v Mariboru, Peter Semko, B. Suče-vič, g. ravn. Pišek, ga. Kunstek, A. Klun, ga. Macarol, I. Lukman, Klub lekarnarjev
v Mariboru, B. Mejovšek, vrtnarija Požar. ga. Rojkova, ga* Benčanova, Jugo-slov. udružena banka, Putnik Maribor, Celjska posojilnica, podruž. v Mariboru, Hranilnica drav. banovine. Podružnica Ljubljanske kred. banke, Prva hrv. šte-dionica, F. Tavčar-Kališnik, J. Soper, M. Gajšek, A. Štuhec, tri neimenovani. M. Vrhunc, Karničnik Josip, Zadružna gosp. banka. F. Filipič, gradb. podjetje inž. Je-lenec <5: Šlajmer,. F. Majzel, dr. K. Ska-Pin, notar J. Kogej, dr. L. Boštjančič, dr. M. Vauhnik, dr. F. Hojnik, dr. F. Lipold, stavbenik R- Kiffmann, dr. I. Rosina, notar 1. Ašič, F. Gartner, Polskava, dr. II. ^obič, dr. I. Majcen, dr. L. Novak, dr. F. Starnol, dr. M. Černič. Vsem darovalcem Prisrčna hvala!
Pisemski papir, amaterski albumi, spominske knjige so darila, ki vedno razveje. Najokusnejšo izbiro dobite pri Zlati Brišnik. Slovenska 11.
Mestna podjetja, avtobusni promet. Celjeno občinstvo se opozarja, da vozi dne 24. t. m. mestni avtobus na progi Selnica, Sv. Martin in Ruše kakor ob sobotah. Obenem se daje občinstvu na znanje, da se dne 25. t. m., to je na božični dan, vrši
briljanti
od urarja in juvelirja
M. JLGER-JEV SIN
Gosoocka ulica 15
Velika izbira, neverjetno nizke cene!
Tudi na obioke. brez poviSania cen
Specijaliteta Velike kavarne je Silvestrova večerja s sporedom.
Staro-katoliška cerkev. Na božič bo ob pol 8. uri prva sv. maša, ob 9. uri pred tretjo slovesno sv. mašo se bo pa blagoslovil novi oltar.
Kakšno vreme se nam obeta. V smislu dunajske vremenske napovedi za danes ne bo nobenih bistvenih izprememto dosedanjega vremena.
Nočno lekarniško službo imata ta te den Maverjeva lekarna v Gosposki ulici in Vaupotova lekarna na Aleksandrovi cesti.
Najlepši božični nakit in razglednice kupite pri Zlati Brišnik, Slovenska 11.
Odbor Krščanske žensko zveze se tem
potom najprisrčneje zahvaljuje v imenu revnih članic vsem cenj. gg. tovarnarjem, trgovcem, denarnim zavodom in ce njenemu občinstvu, ki so prispeval: kako podporo, ter tako malo omilili njih bedo. Obenem želi odbor vsem svojim članom, članicam in dobrotnikom vesele božične praznike. Odbor.
Putnikova vremenska poročila z dne 23. decembra: Mariborska koča in Po horski dom: jasno, mirno, 20 cm srenja, smuka možna; Pesek: —5, mirno, jasno, 50 cm srenja, vsa pota izvožena; Senjor-jev dom: —5, 40 cm srenja, jasno; Peca:
— 9, jasno, 80 cm sreža, smuka idealna; Smrekovec: —5, jasno, na južnih pobočjih 20 cm srenja, na severnih pa 10 cm sreža, smuka idealna; Mozirska koča:
— 5, jasno, na južnih pobočjih 20 cm srenja, na severnih 60 cm sreža, smuka odlična.
Rokomaviil ne mirujejo. V Orehovi vasi so doslej neznani tatovi vdrli v stano vanje posestnika Ludvika Frica ter odnesli razne obleke, perilo, čevlje in druge predmete v skupni vrednosti okoli 3500 dinarjev. Za storilci poizvedujejo orožniki.
Tajinstveni napad. Ko se je trgove Anton Svoršak iz Kirnove v Slovenskih
Zadaje letefoMCM vesti
goricah vračal domov, ga je na banovinski cesti pri Brengovi napadel neki mlajši moški ter navalil nanj z odprtim nožem. Svoršak se je napadalca otresel na ta način, da ga je s palico premikastil. Toda napadalec se je ponovno zagnal v Svoršaka, v naslednjem trenotku pa sta počila dva strela in napadalec se je zgrudil na tla. Zadobil je dva strela v levo nogo. Ker >3 bila tema, trgovec ni videl, kdo je strele oddal, ter je vso zadevo prijavil orožnikom, ki so napadalca prijeli. Gre za 211etnega Franca K., ki je pri zaslišanju izjavil, da se je v osebi zmotil in da je hotel premikastiti nekega drugega trgovca, na katerega ima silno jezo.
Zavarovanje za onemoglost mariborskega delavstva — razširitev — večje dajatve za svolce. Prejeli smo s prošnjo za objavo: V korist in razvoj človekoljubne' institucije, se ie delavstvo mariborskih tovarniških in industrijskih podjetij izjavilo za pristop k Staniči za socialno- skrb rekonvalescentnih delavcev. Članski prostovoljni prispevki po .50 para na mesec in osebo, se lahko po delodajalcu odtegujejo od plače. Z ozirom na pristop vsega industrijskega delavstva je Staniča na svoji zadnji seji sklenila, da ne bo podpirala samo one osebe, ki izčrpajo pri OUZD vse zakonite dajatve, temveč bo pristopila na pomoč tudi rodbinam onih bolnih zavarovancev, ki se zdravijo na račun OUZD v sanatorijih, zdraviliščih in okrevališčih in sicer prav na enak način v obliki izdaje nakaznic za živila, obleko, kurivo in stanarino. Rodbine teh bolnikov prejemajo namreč za časa sanatorijske oskrbe vzdrževatelja, samo polovično podporo-hranarino. Ker zakon o zavarovanju delavcev v takih slučajih ne dovoljuje večjih podpor, bo za drugo polovico podpore skrbela Staniča. Do teh večjih dajatev je poleg pristopa delavstva pripomogla tudi pretežna večina mariborskih podjetnikov-indu-strijcev in tovarnarjev, ki prostovoljno tudi sami prispevajo v fond Staniče mesečno po en dinar od vsake zaposlene osebe. Uverjeni smo, da bodo vsi ostali gg. podjetniki in industrije! sledili socialnemu čutu teh podjetnikov, ki že od ustanovitve redno podpirajo to plemenito in človekoljubno ustanovo in bodo pristopili k Staniči. Uprava Staniče je brezplačna in se vsi dohodki porabijo stopro-centno izključno samo za podpore onemoglim in najbednejšim osebam. Vsak interesent ima lahko vsak čas vpogled v delovanje te institucije in se o resničnosti navedb lahko osebno prepriča. Posle Staniče vodi poseben kuratorij, ki sestoji iz zastopnikov delodajalcev in v istem številu iz zastopnikov delojemalcev. V obeh skupinah pa je zastopana industrijska, obrtna in trgovska skupina.
h	m	sveto
POROKA V LEVJIH KOŽAH IN PREDZGODOVINSKI JAMI.
Američani sami ne vedo več, kakšno pot bi ubrali, da bi postali še popularnejši nego so že. Jack Moribar in Madeleine Fermeck sta se odločila, da se vzameta. Kakor vsak Američan, tako sta tudi ona dva hotela postati popularna. Nista bila zadovoljna, da bi za njuno poroko vedel samo ozek krog njunih poznancev, temveč sta si želela, da bi njuna poroka bila za vso Ameriko prava senzacija. Objavila sta poroko v vseh časopisih z dodatkom, da se bosta poročila v Združenih državah ameriških in to v neki predzgodovinski jami v državi Oregon. Da sta se mogla poročiti v tem »podzemlju«, str morala napraviti posebno vlogo na državno oblast, ki jima je poroko v tej jami tudi dovolilo. Na dan poroke se je zbrala pred jamo tisočglava množica ljudi, da pozdravi novoporočenca. Na veliko začudenje vseli navzočih sta izstopila iz nekega avtomobila ženin in nevesta, oblečena v levje kože. Tudi te kože sta si nadela samo radi reklame in čim večje pozornosti. In res, kože levov so »vžgale«, Po prvem presenečenju ju je začela množica burno pozdravljati, časopisi so
Ribbentrop poroča Hitlerju o pogajanjih radi nemikih kolonialnih zahtev
BERLIN, 23. decembra. Nemški poslanik v Londonu Joaehim vond Ribbentrop, kj je prispel v Berlin po nalogu nemške vlade, da poroča o pogajanjih z britanskim zunanjim ministrom Edenom, je obširno poročal kancelarju Hitlerju o teli pogajanjih. Kakor se doznava v nemških vladnih krogih, je von Ribbentrop sporočil Edenu, da zavzame angleška vlada v vprašanju nemških kolonij že dokončno, jasno stališče. Nemška vlada ne želi, da bi to vprašanje še delj časa ostalo nerešeno. Ribbentrop je Edenu namignil, da v Nemčiji ne morejo sedaj, ko je Anglija priznala italijanski imperij v Abesiniji, razumeti, zakaj ne mara Anglija sprožiti nemških kolonijalmh zahtev in zahtev po sirovinah. Od angleškega stališča v tem vprašanju zavisi tudi nemško zadržanje napram ostalim političnim problemom in tudi v španski zadevi. Tudi o tem je bil Eden informiran. Nemčija je primorana, da sproži to vprašanje, da dobi kolonije iz gospodarsko političnih razlogov. Kolonije naj bi služile oskrbi Nemčije s siro-vinami. Anglija ima v rokah ključ situacije. Če se kolonialno vprašanje reši v prid Nemčije, se tudi v ostalih vprašanjih ne bodo delale nobene težave, pri čemer !e zlasti mišljen novj Locarno.
posvetili temu nenavadnemu »dogodku-< cele kolone člankov. Mladoporočenca pa sta bila izredno zadovoljna, ker sta s tem dosegla to, kar sta si želela, postala sta v vsej Ameriki popularna. V Evropi takšnih porok doslej še nismo imeli, je pa mogoče, da jih bomo imeli, ker le pre-radi posnemamo Ameriko.
KDO VELJA ZA ORJAKA.
Kdo velja za orjaka? Tako imenujemo človeka, čigar telo presega normalno človeško velikost, namreč 175 do 205 cm. Takih ljudi je 5 do 6% med vsem prebivalstvom zemlje, Nad 205 cm visok človek velja torej za orjaka. Navadno imajo taki ljudje razmeroma majhne glave, kratke hrbtenice, dolge noge in roke, ožja ramena in sploh vse dele telesa v čudnem medsebojnem razmerju. Orjaki imajo močno razvito, naprej štrlečo spodnjo čeljust. Njihove mišice niso dobro razvite in zato orjaki tudi močni niso. Gogea je tehtal 185 kg in meril 142 cm, pa je dvignil komaj 170 kg. Duševno so orjaki zelo slabo razviti, da bi jih lahko primerjali z otroci. Med ženskami orjaških postav skoraj ne najdemo. Orjaške postave se ne podedujejo iz roda v rod. Navadno se začno šele okrog 10. leta silno razvijati kosti. Orjaki imajo močno razvite samo prebavne organe.
Rus Fedor Mahnov, rojen v Harkovu leta 1881. kralj takratnih orjakov, je najbolj rasel od 4. do 14. leta. Kot sedemletni deček je bil žc razvit kakor obrasli moški. Z 12 leti je meril nad 2. metra, v 14. letu nad 2.20, v 24. letu pa že 2.40. V času najhitrejše rasti je spal često 36 ur nepretrgoma. Popil je naenkrat nad 2 litra mleka ali čaja ter pojedel za zajtrk 16 trdo kuhanih jajc ter 8—10 kosov kruha z maslom. Za obed je pojedel skledo juhe, štiri funte mesa, poleg tega pa še enega ali dva piščanca, nekaj rib, skledo sočivja in hlebec kruha. Za večerjo je imel 25 jajc s hlebcem kruha, dva ali tri funte masla ter 6—8 litrov piva. Navzlic temu je bil pa vedno slabokrven.
smeU Ut doita mtfc
Samo za oženjene.
A: Kakor vidim iz vaše vloge, ste še vedno samec, jaz pa sprejemam v službo samo oženjene moške.
B: Mar nimam pravice do službe, če sem samec, «aj sem vendar verziran knjigovodja. Poglejte moja spričevala, prosim!
A: Vse zaman; v podjetju rabim samo oženjene, ker so ti že navajeni, da so poslušni in pokorni!
Mladina med seboj.
On: Ko bom dorasel, tedaj bom kakor moj atek; služil si bom čim več denarja.
Ona: Ko bom pa jaz velika, bom vse porabila, prav tako kakor moja mamica,
faspodatske te&eake
Konkurzi in prisilne poravnave. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 1. do 15. dec. 1936 sledečo statistiko: Otvorjeiii konkurzi: v Dravski banovini 1, v Savski 1, v Dunavski 2, Beograd, Zemun, Pančevo 2. — Razglašene prisilne poravnave izven konkurza: v Dravski banovini 1, v Savski 2, v Dunavski 1, Beograd, Zemun, Pančevo 1. —- Končana konkurzna postopanja: v Dravski banovini 1, v Savski 3, v Primorski 1, v Drinski 2, v Dunavski 1. v Moravski 4, Beograd, Zemun, Pančevo 4. -- Potrjene prisilne poravnave: v Savski banovini 2 in v Zetski banovini 1.
Na torkov živinski sejem dne 22. decembra v Mariboru je bilo pripeljanih
22 konjev, 9 bikov, 90 volov, 412 krav in
23 telet, skupno 556 komadov. Povprečne cene so bile: debeli voli 1 kg žive teže od 3.60—4.10. poldebeli voli 3.50—4, plemenski voli 3.25—3.50, biki za klanje 3 do 3.25, klavne krave debele 3—3.50, plemenske krave 2.50—3, krave za kloba-do 3.25, klavne krave debele 3—3.30, ple-ie krave 2.75—3.50, klavna živina mlada 3.75—4.50. teleta od 4.50 do 5.50 Din za kilogram. Prodanih je bilo 239 komadov (od teh za izvoz v Italijo 10 kom.). Mesne cene: volovsko meso I. vrste od 8—10,. volovsko meso II. vrste od 6—8 Din, meso bikov, krav in telic od 5—S, telečje meso I. vrste od 10—12, telečje meso II. vrste od 8—10, svinjsko meso sveže od 10—14 Din za kilogram. Prihodnji živinski sejem bo v torek 29. decembra 1.1.
JHuisite Mvkf
Važna konferenca Protituberkulozne lige v Ptuju. Na pobudo Protituberkulozne zveze je sklicala krajevna protifuber-kulozna liga v Ptuju konferenco, ki se je vršila preteklo nedeljo v mestni posvetovalnici ob obilni udeležbi občinstva. Konferenco je vodil Hgin predsednik dr. Štuhec, tajmk Šalamon pa je raztolmačil navzočim pomen konference in cilje, katere bi naj ista zasledovala.
Glavno in zanimivo poročilo pa je iM)dal šef - zdravnik dispanzerja dr. Bo-lesjav Okolokulak. Podal je statistiko za preteklo dobo o delovanju dispanzerja
v Ptuju. Iz te statistike je posneti, da je bilo prvič preiskanih 1444 oseb, pri katerih se je v 124 slučajih ugotovila odprta tuberkuloza, v 307 slučajih zaprta tuberkuloza, sumljivih na tuberkulozi 21, tuberkuloza kosti 6 slučajev, tuberkuloza /lez 15 slučajev, kožna tuberkuloza 2 slučaja, larinska 7 slučajev, drugih bolezni tuberkuloznega značaja 319, zdravih pa 383, — Pregledanih je bilo tudi 521 šoloobveznih otrok, popolnoma pregledanih je bilo 60 družin z 176 družinskimi člani. Obiskov na domu s strani zaščitne sestre dispanzerja jc bilo izvršenih 402. Krona sedimentacije je bila napravljena v 973 slučajih. Preiskava špiituma se je izvršila v 568 slučajih odnosno primerih. Biološka reakcija so se izvršila v 447 slučajih. Rcntgenološkili preiskav je bilo 687. Odprta tuberkuloza odpade na vse občine ptujskega sreza, posebno pa na občine v Halozah, kjer vlada velika revščina. Po zanimivem poročilu šefa-zdravnika dr. Okolokulaka, ki je bilo sprejeto z veli-
kim odobravanjem, se je razvila debata o tem, na kak način priti do sredstev, da se dispanzer dvigne na dolžno višino, da bi dobil svoje prostore, svoj rentgen-aparat, svoj bakteriološki laboratorij, mogoče celo mobilni rentgen, kateri daje možnost potovanja od vasi do vasi. V tem smislu se je sestavila obširna resolucija na bansko upravo v Ljubljani.
Pobrežki šahovski prvak. Te dni se je
končal šahovski turnir za prvenstvo Pobrežja. Turnir je razpisal SK Slavija in se ga je udeležilo 11 igralcev. Prvo mesto in naslov »Pobreškega prvaka 1936« si je priboril Kobljer z 9 točkami in pol. Razen enega remija je vse partije dobil. Drugo mesto je zasedel Reinsberger z 8 točkami in dvema porazoma. Tretji je Skoberne z 6K> točkami in 3 porazi.
Božični repertoar mariborskega gledališča.
Sreda, 23. decembra: Zaprto.
Četrtek, 24. decembra: Zaprto.
Petek, 25. decembra ob 15. uri: »Ukročena trmoglavka«. Znižane cene. — Ob 20. uri »Visokost pleše«. Izven. Premiera.
Sobota, 26. decembra ob 15. uri: »Baron Trenk«. Znižane cene. — Ob 20. uri: »Ciganski primaš«. Znižane cene.
Nedelja, 27. decembra ob 15. uri: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Znižane cene. — Ob 20. uri: »Visokost pleše«. Bloki.
Na božični dan, v petek popoldne po-nove Shakespearejevo komičnih zaplet-ijajev in duhovitih misli polno komedijo »Ukročeno trmoglavko« po znižanih cenah. — Zvečer bo tretja letošnja glasbena premiera — Ascherjeva opereta »Visokost pleše«, ki je muzikalno z izredno fineso in nežno pisano delo s pestro in veselo vsebino. Seveda ne manjka tudi ganljivih prizorov. Režija in koreografija je Harastovičeva, večje uloge igrajo Igli-čeva, Barbičeva, Zakrajškova, Sancin, Harastovič, Gorinšek in Kovič P. Bloki ne veljajo.
Na Štefanovo bo popoldne uprizoritev povsod mnogo igrane Albinijeve operete »Baron Trenk«, ki je zlasti v glasbenem pogledu odlično delo. Znižane cene. — Zvečer ponove Kahnanovo opereto »Ciganski primaš« po znižanih cenah. Delo splošno ugaja.
V nedeljo 27. t. m. popoldne pojde čez oder Cankarjeva vedno aktualna in v Mariboru nad vse pričakovanje uspela farsa »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Veljajo znižane cene. — Zvečer bo prva ponovitev operete »Visokost pleše« pri 'blokih.
h ZMjekja in weia
KAJ JE TO »MORGANATIČNI ZAKON«
Zadnje čase se je mnogo pisalo in govorilo o morganatičnih zakonih, o katerih je splošno znano, da so jih sklenili nekateri kralji, dočim so bili »tajni« zakoni bolj v modi na francoskem dvoru. Mor-ganatičen zakon, kakor ga definira v An-
gliji merodajni Websterjev slovar, je inferiorna oblika zakonske zveze, ki jo lahko sklenejo moški člani kraljevskega rodu z damami nizkega rodu. Žena ne dobi mo ževega dostojanstva in tudi otroci nimajo nobenih pravic do prestola. Izraz morganatični se pa ne rabi pri možitvi princese z moškimi iz nizkega rodu. Web ster pripominja, da se morganatični zakon v Angliji v nobeni oblkii ne priznava, kar je trdil tudi ministrski predsednik Bajd\vin. Odkod izvira beseda »mor-ganatičen«? Iz latinskega »morganica«,
kar pomeni jutranje darilo. To je prastari običaj germanskega zakona, pri katerem je mož dajal svoji ženi zjutraj po poročni noči darilo. Če si torej zakonca kupita na ženitovanjskem potovanju le najmanjše darilo, je mnogo zakonov morganatič-uih, ne da bi se zakonci tega zavedali.
Platonska ljubezen.
Sinko: Mama. kakšna pa jc platonska ljubezen?
Mati: Samo počakaj, da boš vsaj eno leto poročen, pa tl bo vse jasno!
Mali o
VINOTOČ STROHMAYER
od 5 litrov, odprt. Aleksandrova cesta 12. Krčevina. 6497
v največji izbiri
Maribor, Gosposka 14
Razno
V GRAJSKI KLETI
danes velika izbira morskih rib, škampi. 	-.'505
»PLZENSKI DVOR«
A. Senica. Tattenbachova ul..
za praznike izborna vina. rizling in mozlavee čez ulico od 1 litra naprej, liter S Din. — Vsem cenjenim gosn.u vesele božične praznike in srečno novo leto.	6499
BRZOJAVI
Danes in jutri sveže dobro sortirane ribe, dalmatinska in štajerska vina. Gostilna pri »Kralju morskih rib«. Rotovški 8.	6501
SADNI KRUH
kekse, mlečni kruh itd. priporoča pekarna Rakuša. Koroška cesta.	6492
VSAKO GOSPODINJO
in njenega gosta zadovolji le Čeboklijev »suhor«, Glavni trg 9.	6466
Službo dobi
KUHARICA
z večletno prakso v boljših rcstavracjiah. specializirana v pripravljanju vsakovrstnih rib, dobi takoj mesto. Zglasiti se osebno Wi!denrainerjeva ul. 16-11. vrata 9.	5519
Sprejmem takoi prvovrstno PLAČILNO NATAKARICO
za boljšo restavraciio v Ma-riboru. Ponudbo s sliko na upravo pod »Najboljša«. 65C-2
Za Božji
smo cene blagu znižali.
6340	Manufakturna	trgovina
Srečko Pihlar, Gosposka ul. 5
GOSTILNA »TRiGLAV«,
Glavni trg. Za božične praznike postrežem z najboljšo kapljico, prvovrstne steklenice iz Peker, kakor tudi z raznovrstnimi jedili. Vsem svojim cenjenim gostom telita vesele praznike gostilničarja.	6504
SIJAJEN PROŠEK
najboljše kvalitete dobite v kavarni »Orient« na Kralja Petra trgu. Kapljica, ki ji ni para! Točim tudi preko ulice za Din 22— po litru. Poskusite in se prepričajte! Franc Majcen, kavarnar. 6452
PRIMA CRNO VINO
od 1 litra naprej po Din 7.— čez ulico. Prima muškate1'ec iz Sv. Urbana. Vse cenjene goste vabi na veselo silvestrovanje gostilna »Mesto Ptuj«, Tržaška 7. pod vodstvom M, Seifried. 6498
Benaenevo
peruo
prinaša
Maribor. Gosposka 14
Kupujte svoje p©, trubiflne pri naših inserentlh l
lastna speci jaha delavnica
Najprimernejše darilo za Božič ali Novo leto
so glasbila in muzikalije. Vpoštevajte mojo 40 letno tvrdko in naročite pri meni.
Za niega
naJDrikladnaiie darilo
pri
99
ELITE* *9 Gosposka ulica 32
(zraven hotela „Zamorc“)	6491
Spedjalna modna trgovina «a gospode.
KLOBUKE m GOSPO! E
v najnovejši fazoni, kakor športne čepice v največji izbiri dobite po najnižjih cenah pri tvrdki
BOGATA] A JANC
6463 Maribor	Gosposka ulica 3
mmm
5	eesotskega peestola v Uoeutka
88
Duh ananasa.
Glejte.in občudujte te vrhove Sierre v čudovitem svetlikanju zvezd. Zdi se mi, da pričenjam šele sedaj razumevati veličastvo prirode. Toda z njo vred tudi Bcnita .Tuareza. Tudi on menda sedaj razume mene. Duh ananasa je sladek in zastrupljevalcu. Sedaj šele čutim vso to pustolovščino in vso to čudno zemljo, pod svojimi stopinjami. Čutim jo kakor popotnik, ki ve za svoj cilj,«
Toda, ati jc Maksimiljan vedel za ta cilj?
Herzfeld karakiterizira v tej Werfelovi dlianii Maksimilijana sledeče:
»Cesar Maksimilijan je izjema v vrsti pripadnikov njegovega stanu. Vsa krivda njegova je v tem, ker je dovolil, da ga na-zivajo za cesarja. Ni li on prišel v to zemljo kakor apostol, prežet s socialnim smislom in čutom, ki se postavlja nasproti radikalizmu Benita Juareza?«
In vendar ni imel mehiški narod niče-, sar od tega Maksimilijanovega socialnega čuta, ki je obstojal samo v teoriji. Zato ni nič čudnega, da je zmagal Juarezov radikalizem.
Četudi l>i bil novi Krist...
Diaz pravi o tej zmagi Juarezovega radikalizma:
»Mi smo izvojevali več, kakor zmaga navadne stranke v državljanski vojni. Naj se samo skuša odtrgati ta krinka od naslova in denarja. Tukaj v tej zemlji in povsod bo poginila od strupa lastnega mrtvega telesa. Žal jc, da je princ Maksimilijan človek višje vrste. Toda on mora pasti na svobodoljubni mehiški zemljj skupno z vso družbo, ki mu pripada, četudi bi bil novi Krist.«
Ouerctaro je zavzet, cesarstvo je zrušeno, vpostavljena je Juarezova republika. Maksimilijan ter njegovi generali so obsojeni na smrt. Cesar osebno ne prosi za pomilostitev, razen za svoje generale. Vsi ostali poskusi pa propadejo.
Sam Diaz hoče Maksimilijana rešiti in nese Jttarezu znano Garibaldijevo pismo: »Jaz, Garibaldi, sovražnik vsakega kr-voprclitja, prosim za Maksimilijanovo življenje. Prosim te, oprosti mu. Tudi moji so narodnjaki, katerih kri je v poto-
kih prelival kruti, rabeljski rod Habsbur-govcev, tudi oni te prosijo: Oprosti mu. Velikodušen narod vedno zmaguje in vedno oprošča.«
Želja po dobroti še ni dobrota.
Vendar tudi to ni zaleglo. Dne 16. junija je razglašena ustrelitev cesarja Maksimilijana. To ne moti Maksimilijana prav nič, da ne bi tudi v tem trenotku filozofiral:
»Sedaj, ko sem popolno osvobojen, brez položaja in pomislekov, sedaj veni špic, kaj je to krivda. Krivda je tedaj, če človek, ni dorastel onemu, kar dela. Neuspeh pa je krivica. Želja po dobroti še ni dobrota. Moja konstrukcija in zamisel o radikalni monarhiji je bila laž. velika laž.«
Zadnje Šarlotino plsino.
In njegov telesni zdravnik dr. Basch mu bere zadnje pismo njegove zblaznele žene Šarlote:
(Dalje sledi.)
Izdaja konzorcij^Jntna« v fcjublja-ni. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAV|KO REJA.
mstmaik tavaateJj SIANK0 DEIEkA, xsi v Mariboru
Tiska Mariborska tiskarna d. d„