Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 19.	V Ljubljani, dne 10. julija 1926.	Vlil. leto.
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani. ::
Cena posamezne št. 1*50 Din.
„NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din 40'— Polletna naročnina .	„	20'—
četrtletna naročnina. ... „	10'—
Za inozemstvo je dodati poštnino. ...... Oglasi po ceniku.
Uredništvo: Anton Adamič, Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno frankirane. Rokopise je adresirati le na urednika.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Srednji stan.
Kakor znano, je avstrijski »komisar za štedenje«, kakor imenujejo svojega finančnega ministra, sprožil pri Zveži narodov pobudo, da se preišče gospodarski položaj republike po nepristranskih strokovnjakih. V ta namen sta proučila eksperta W. T. Layton in C. H. Charles Rist gospodarske razmere v Avstriji. Tudi nas zanima pred vsem položaj takozvanega srednjega stanu, ki ga tvori po večini uradništvo. Ker veljajo opazovanja teh dveh strokovnjakov prav tako za naše razmere, naj podamo nekoliko teh misli iz te knjige str. 65, poglavje IV., tudi našim članom:
Optimistične sklepe, ki smo jih deducirali glede položaja ročnega delavstva, ne moremo redno aplicirati na srednji stan. Njegovi življenjski pogoji so se v primeri s predvojnimi razmerami zelo poslabšali.
Devalvacija krone je uničila največji del prihrankov tega stanu. Iz razloga, ker ni povpraševanja po ljudeh, ki so se posvetili prostim poklicom, in je teh'oseb zelo, zelo mnogo, nastala je situacija, ki jo je smatrati za nad vse perečo.
Univerze so zašle v težak položaj, ker ne zadoščajo dohodki ustanov, dijaških pristojbin in državnih subsidij za vzdrževanje učnih moči in znanstvenih pripomočkov. Istotako je tudi pravniški in zdravstveni poklic utrpel veliko izgubo, ker ni klijentov iz bivše velike države. Najznamenitejši zastopniki teh poklicev žive ponajveč od klijentov iz inozemstva. Mnogo pripadnikov srednjega stanu je prebilo leta in leta v največji revščini in životari še vedno jedva za silo, za kar gre pa zasluga zakonu, ki regulira najemnine za stanovanja in pa ker srednji stan sam oddaja dele svojega stanovanja v podnajem.
Prejemki so se državnim nameščencem Povečali le v najnižjih kategorijah; ti nameščenci žive za silo. Višje kategorije pa prejemajo komaj polovico tega, kar so dobivale Pred vojsko, in to vzlic podaljšanju uradnih ur od 6 na 7, kar velja tudi za občinske nameščence dunajskega magistrata. Povprečni Prejemki uradništva incl. vojaštvo znašajo Povprečno 240 S (enako 160 zlatim kronam) fia mesec, (šiling po 8 Din — 1921 Din). Karakteristično za povojne razmere v vseh državah je dejstvo, da sledi preobremenjevanju državnih financ pritisk na državne name-seence v tej smeri, da se utrgava v prvi vr-sti njim, nudeč jim najsiromašnejšo eksistenco- V Avstriji je penzijski etat vsled skrčenja Prevelikega števila prevzetega uradništva iz cele bivše monarhije narastel tako mogočno, if .^,3 mu ni Para v nobeni drugi državi.
mljivo je potemtakem, da ni zamogla in tu-v1 ni smela nuditi država ob redukciji zavr-zennn nameščencem znatnejših podpor; ker e eh nesrečnežev veliki del vsled vseobče
brezposelnosti brez zaslužka, je beda v družinah velika. Lahko trdimo, da iyia od 78.000 (!) upokojencev samo 25.000 oseb postranski zaslužek; vsi ostali žive zgolj od svoje penzije.
Kolikor je nam znano, imajo uradništvo in drugi prosti poklici v Nemčiji višje prejemke kot v Avstriji. Ce je tudi položaj uradništva v Avstriji ugodnejši kot je bil pred dvema letoma, učinkuje psihološko pritisk na življenjske razmere in skrb za vzgojo dora-ščajoče generacije na duhove srednjega stanu vendar le ubijajoče.	—č.
Razlike.
Mi državni mameščenci smo se že davno naučili, da živimo od obljub. Vsi, tako javnost kakor merodajni činitelji priznavajo, da je naš položaj težak, celo nevzdržljiv, da so naše zahteve upravičene, osnovane tudi v zakonu, da je skrajni čas, priskočiti mami m pomoč z izboljšanjem prejemkov za naporno in odgovorno delo, vendar se pa še do danes ni izvršilo v našo korist skoro ničesar, razen, da so uzakonili pomanjkljiv zakon o uradnikih itd. im da so razvrstili nameščence, to pa nesistematski, strankarski in krivično po kategorijah ter položajih. Popolnoma pravilno in v redu je zatorej, ako naše organizacije ne zamude nobene prilike, da me bi ponavljale in nagla-šale naših zahtev. Saj to je edina pot, po kateri zamore-mo doseči svoje pravice.
Kakor zaznamo po bratskem glasilu iz Zagreba, se je SJN zglasil 30. majal t. I. pri fma;:an;m ministru g. dr. Periču, ki se u mudil v Zagrebu, in ga zaprosil v imenu organiziranega namdščenstva za informacije glede aktualnih stanovskih vprašam j. Gospog minister je sprejel deputacijo zelo ljubeznivo ter je pazljivo poslušal, kar mu je deputacija proizmesla. Tudi mi ugotavljamo, da je že sprejem deputacije velik plus za naše razmere; kajti ministrov prednik dr. Stoja-dinovie mi umeval kot izrazit kapitalist socijalnih vprašanj. V svoji bankarski nadutosti mi on uradniških deputacij me sprejemal, ne poslušal, še pripoznaval jih ni kot zastopnikov uradništva.
Deputacija je zahtevala od g. ministra, da se pobriga vsaj za najnujnejša vprašanja, kakor za izplačilo razlik, prevedbo kronskih pokojnin v dinarske, uvrstitev mest, kot Zagreba v L draginjski razred, za pravično razvrstitev računskih in blagajniških uradnikov in za državno subvencijo podpornemu fondu SJS.
G. minister je izjavil, da je izplačilo razlik že odrejeno z novimi finančnim1 zakonom, kjer je zagotovljenih M ta natnen 10,000.000 Din, da bode pa za previšek potrebščine takoj zahteval dotacije. Skrb ga bode, da. se prične takoj z izplajčevanjem, ker ni nikakor v redu, da ima država take
vrste dolg. Tudi je obljubil, da se bode takoj zavzel- za kronske penzijoniste kakor tudi za vse ostale zahteve, ki so mu bile izročene v pismeni obliki. Ko ga je predsednik deputacije izrecno vprašal, če smejo za trdno upati na skorajšnje izplačilo razlik, je izjavil g. minister, da smejo in da bo on ukrenil vse potrebno, kar je v njegovi moči, da se vprašanje končno likvidira.
Vsakdo bode rekel: Zopet same obljube. Da, toda s to razliko, da se kaže sedaj vsaj dobra volja in socijalna misel. Pa tudi, če se minister ne bode zavzel za to stvar in bi morda nastale še kakšne zapreke, izplačilo razlik je toliko kot zagotovljeno; kajti po informacijah, ki jih imamo, je kritje za ta izdatek že tu.
Kakor znano, so navodila za izplačevanje razlik naj nižjim uslužbencem že prispela. Uradništva, kolikor ga je vzeti v poštev v južni Srbiji, je samo približno 40 rodbin. Pač pai ima nalog monopolna in poštna uprava in oddelki za šume in rudnike, da izplačajo — baje — diference vsem svojim uslužbencem do incl. H/3 takoj, to pa iz svojih previškov. izkaze o sklepnem finančnem efektu za vse resorte izdelujejo centrale z vso naglico,
Podaljšanje uradniške nestalnosti — protiustavno.
(Iz govna narodnega poslanika Ljube Jovanoviča v narodni skupščini.)
G. Ljuba Jovanovič je govoril:
Ministri, ki so bili dolžni brigati se za organizacijo državne službe, niso ali nič delali ali pa so prav slabo delali. To je pravosodni minister v svojem nagovoru in v pismeni motivaciji prav obširno popisal. Popolnoma se strinjamo s prejšnjimi govorniki, ki so rekli, da se pod besedo »redukcija« državnega uradništva« skriva čisto nekaj drugega. Poleg dobrega namena je tu tudi namen, da se odstranijo iz državne službe uradniki, ki so na poti članom vlade ali pa onim gospodom poslancem, ki brez poslušnega državnega uradnika v svojem kraju ne bi mogli priti do mandatov. Naše veliko zlo je, da pri nas ni politične odgovornosti. Minister tu lahko upropasti celo stranko s svojim delovanjem; samo da ima svoj položaj v stranki ali v parlamentu, pa je siguren.
Čudil sem se takrat, ko se je delal sedanji uradniški zakon, kako so bili vanj z več strani vrinjeni amandmani, o katerih v zakonodajnem odboru ni bilo nič slišati. Ta zakon je bil potem v tej obliki kar na »juriš« izglasovan in vsi amandmani sprejeti. Pravijo, da mora v teh treh letih provizorija biti predložen in sprejet zakon o centralni upravi. To pa je popolnoma neodvisno od današnjega predloga. Saj je to isti zakon o centralni upravi, ki je bi leta 1922. umak-
njen iz zakonodajnega odbora. Ko se je odbor sestal, ni bil noben član vlade navzoč.
Še nekaj izgovorov je, s katerimi se hoče nestalnost uradnikov opravičiti. Doseči se hoče s tem, da bi imeli še tri leta sejem za uradništvo Zakonski načrt, ki je na dnevnem redu, je neustaven in protiustaven. Če bi bil gospod pravosodni minister predsednik, bi ga prosil, da ta zakonski načr(t umakne. Zakonski načrt je nasproten z ustavo.
V členu 108. ustave je jasno rečeno: Uradnik, ki tnu je z zakonom zagotovljena stalnost, ne more proti svoji volji biti odpuščen brez razsodbe kazenskega ali disciplinarnega sodišča. Jasno je, da sc je v dobi treh let lahko izvršila revizija ivradništva. Ko je ta rok potekel, je ta pravica revizije prenehala tako za narodno skupščino kot za ministre. To je bilo določeno z ustavo in vi nimate več take pravice. Zato glasujte kakor hočete! A predno glasujete proti naši ustavi, bi bilo potrebno, da vprašate svojo vest in da se spomnite, kaj ste prisegli.
Gospodje ministri tega zakona ne bi smeli podpisati, ker po ustavi in po zakonu o ministrski odgovornosti odgovarjajo za vsako kršitev ustave. To jasno določa člen 106 in 108. Zadnjič apeliram na zavest o pravičnosti in prosim gospode ministre, da ta zakon umaknejo.
Sledilo je glasovanje v načelu in v podrobnostih. Po končnem glasovanju je bil zakon sprejet s 120 proti 88 glasovom.
Razmišljanje obsojenca.
Niso to razmišljevanja onega obsojenca, ki je bil morda pri zadnjem porotnem zasedanju obsojen v smrt na vešalih ali na 20-letno ječo, nego so to razmišljevanja onega, ki je obsojen- na 351etno službovanje med izmečki človeške družbe.
Vsakdo se zaima za obtoženca, dokler stoji pred poroto; vsakdo si globoko oddahne, ko čuje, da je ta ali oni nevarni vlomilec, tat, slepar, ropar, ubijalec, morilec itd. za toliko in toliko let ali celo za celo življenje izginil za varno obzidje jetnišnice ali kaznilnice. Ako je bil zločinec posebno »slaven« in »ženijalen«, se ga tudi pozneje še marsikdo spominja in se zanima za njegovo življenje tekom izvrševanja kazni. Nihče pa ne misli na one, ki so soobsojeni, da prebijejo večji del svojega življenja med temi zločinci, ki jih je izključila človeška družba iz svoje srede. Nihče se ne zanima za te trpine, ki jih Je država najela, da pripomorejo pravici do zadoščenja, da nudijo zakonom jamstvo za njihovo uveljavljenje in da s čuvanjem izločenih individujev varujejo javnost pred ponovnimi ozlcdami s strani teh elementov.
Širša javnost niti ne ve za jetniške in kaznilniške nameščence. In če ve, si gotovo misli, da je tu vendar ena častna izjema državnih uslužbencev, ki so s svojo usodo tako zadovoljni, da nimajo niti najmanjše želje po izboljšanju svojih življenjskih prilik; kajti še nihče ni čul, da bi se bil kak jetniški al kaz-nilniški uslužbenec oglasil s kako zahtevo oziroma pritožbo.
Ako je tako mnenje o nas razširjeno, smo temu seveda sami krivi, ker se nismo javili. Obžalovati pa je, da to mnenje ne odgovarja dejanskemu stanju. Že dejstvo samo, da smo državni uslužbenci, pove jasno, da imamo iste skupne težnje, kakor vsi drugi naši tovariši, ki jim država reže trdi vsakdanji kruh. Toda imamo še specijelne razloge, vsled katerih si upam trditi, da nobena druga stroka državnih uslužbencev ne trpi danes pod brezobzirnostjo merodajnih čini-teljev toliko, kot ravno jetničarji in kaznilni-čarji. Marsikdo bo temu ugovarjal, saj se najdejo celo med državnimi uslužbenci posamezniki, ki menijo, da pač ni lepše in udobnejše službe od pazniške. »Saj tak-le paznik cel božji dan ne dela drugega, kakor
za kaznjenci postopa,« sem čul že tega in onega. Da tako mnenje ovržemo, je potrebno, da si malo bližje ogledamo to »postopanje« in njega udobnosti.
Večina državnih uslužbencev opravlja svojo službo 7 do 8 ur na dan. Za paznike je s posebnimi propisi določen služben čas podnevi od 6 do 18 in pol ure z 2urnim opoldanskim odmorom. Ako se upošteva, da ima marsikdo do 3 četrt ure hoda do stanovanja, se lahko trdi, da znaša ta odmor za te v resnici le pol ure, ki jim komaj zadošča za použitje kosila. Iz popoldanske službe se vračajo taki oddaljene! v zimskem času po temi, v poletnem času pa pridejo z mrakom domov. Za rodbino in domače hišne opravke jim torej ne preostaja časa.
Poleg dnevne pa imamo tudi nočno službo, ki traja od 18. do 6. ure zjutraj in ki zadene vsakega paznika vsak drugi ali tretji dan. Po nočni službi so pazniki prosti pol dne, pravilno 6 ur, ki komaj zadoščajo za spanje. Toda malo jih je, ki gredo spat, zakaj vsakdanje skrbi za družino in nujna domača opravila jih silijo zopet le k delu.
In v čem obstoja ta služba? V nadzorovanju kaznjencev. Kaj si misliš o tem, cenjeni čitatelj, Skušaj se zamisliti malo vi položaj, da si sam v zaprti delavnici sredi 15 do 20 zločincev najtežjega kalibra. Vsak ima kako orodje v rokah, da lahko dela. Tudi ti si oborožen s sabljo in pištolo, toda dvomim, da bi bil gospodar situacije, ako so se trije, štirje onih ali pa vsi dogovorili, da v ugodnem trenotku planejo po tebi. Lahko si predstavljam tvoje občutke pri tej misli, toda pomisli samo, da smo mi vsak dan izpostavljeni taki nevarnosti. Sicer slučaji upora hvalabogu niso na dnevnem redu, toda dogajajo se vendar in vsak naših starejših tovarišev je tekom svoje dolge službene dobe gotovo že doživel vsaj eno tako pobuno kaznjencev, dočim so mnogi postali žalostne žrtve svojega poklica. — Poleg te nevarnosti preže nate zavratni bacili nalezljivih bolezni; neznosen vzduh v delavnicah in celicah ti mori pljuča. Morda si bil, dragi čitatelj, tudi vojak in si nosil puko? Ako ti je to ugajalo, lahko prideš k nam in nosil jo boš še 35 let. Ne boš samo »postopal« za kaznjenci, stal boš tudi na straži po 3 ure podnevi in ponoči, v vročini in mrazu, v dežju in snegu, v petek in svetek.
Toda dovolj o tem; vsaka služba ima svoje križe in težave. Hotel sem le opozoriti na največje nevarnosti in neprijetnosti naše službe tiste cenjene čitatelje, ki nam vsled nepoznanja naših službenih razmer zavidajo nekatere dozdevne ugodnosti ali takozvane beneficije, ki jih sicer že davno nimamo več, o katerih pa hočem baš vsled tega tukaj o njih govoriti.
Veliko nevarnost in odgovornost kaznilniške jetniške službe je uvidela že pokojna Avstro-Ogrska, ki je zato dovolila kaznilni-škim in jetniškim uslužbencem posebne olajšave, katerih so bili deležni ti nameščenci tudi še v naši državi prva leta po prevratu. Te ugodnosti so bile: brezplačno stanovanje, kurjava i razsventljava poleg pripadajoče ak-tivitetne doklade, brezplačna poprava služ-
bene obleke in čevljev, brezplačna hrana za nekatere paznike, brezplačna zdravniška ordinacija (z ozirom na veliko nevarnost infekcije), doklade za nedeljsko službo, doklade za obrtne giojstre, razne funkcijske doklade, gotov odstotek od čistega dobička, ki ga ima država od dela kaznjencev, im še nekatere druge malenkosti, ki pa so v pred-vojmem času tu dni že znatno olajševale življenje. — K temu moram še pripomniti, da je takrat vršilo zunanjo stražno službo vojaštvo, dočim mora danes tudi to službo opravljati paznilško osobje, ki je vsled tega dvakrat bolj obremenjeno, kot svojedobno.
Bivša Avstrija je torej znala ceniti naporno m nevarno službo v jetnišnicah in kaznilnicah in je tem svojim uslužbencem v znak priznanja uzakonila zgoraj omenjene beneficije, ki so postale zakonita in lepa dediščina nameščencev nasledstvenih držav. Žal, da so te beneficije kmalu pričele izginjati, vsak državni proračun jih je bolj in bolj utesnjeval, dokler jih niso končno lanske dvanajstine popolnoma odpravile. Ker se je že od prevrata sem ustvarjal nov uradniški zakon, smo verjeli obljubam raznih činitelj ev, da se bodo te beneficije na novo uredile z uradniškimi zakonom. Ta zakon je končno pred 3. leti iv resnici izšel, toda od obljub nam je prinesel le določilo čl. 40, ki pooblašča ministrski svet, da sme dovoliti za po-edine stroke državne službe posebne doklade v denarju ali v naravi. Kolikor je pa nam znamo, so bili do danes deležni dobrot tega člena edinole nameščenci državnih bolnic, dočim čakajo vsi drugi resorti zaman že 3. leto na tozadevne — pravilnike.
Enako je s čl. 39 ur. zak. Omenil sem že, da so nekateri naši nameščenci, ki morajo iz službene potrebe stanovati v jetnišnicah in kaznilnicah in morajo biti ponoči in podnevi službi na razpolago, uživali prosto uradno stanovanje poleg polne stanarine recte aktiivitetne doklade. Čl. 39 ur. zak. pa določa, da dobivajo taki nameščenci stanarino le v toliko, v kolikor presega vrednost stanovanja. Ta stanovanja so bila pred prevedbo v resnici uradno ocenjena in bi vsak tak nameščenec moral po tej cenitvi dobiti mesečno še malenkosten znesek iz naslova stanarine. Toda moti se, kdor misli, da nam te pare izplačujejo. Kljub uradni cenitvi stanovanj smo namreč prejeli prevedb en e dekrete, v katerih je ostalo vprašanje naših’ stanarin odprto, in dekret zopet le obljublja, da se bo vrednost stanovanja in pripadajoča stanarina ugotovila naknadno. Tudi na ta «naknadno» seveda še danes zaman čakamo.
Da se bo videlo, kako neopravičeno se vsled tega prikrajšani na svojih službenih prejemkih taki uslužbenci, ki uživajo naturalna stanovanja, naj predočim cenjenim čitateljem ta-le slučaj: V kaznilnicah je gotovo število samskih paznikov kasemiranih, ker morajo biti za vsako eventualnost pripravljeni na službo. Stanujejo po 4 do 6 skupaj v eni sobi, kjer mi razen postelj in skupne mize nobene druge oprave. Za tako »stanovanje« se jim odteguje vsa stanarina, ki znaša pri poedincih od 56 do 75 Din mesečno, tako da dobi država za eno samo tako
Modna manufakturna trgovina
Janko Česnik
Llngarjeva ulica Ljubljžlllžl Stritarjeva ulica
Opozarja pri nakupu za pomladansko letno sezijo, na svojo lepo zalogo, vseh novosti za dame In gospode.
------ Po najnižji ceni In solidni postrežbi. -
■
■
■
:
:
■
:
:
I
sobo mesečno lahko znesek 450 Din, ako stanujejo v njej sami starejši pazniki, ki jim pripada višja stanarina. Najbolj famozno pa je pri tem- dejstvo, da n. pr. od 4 paznikov, ki stanujejo skupaj v eni sobi, niti 2 ne plačujeta enake najemnine, dasi tudi imajo vsi štiri enaka ležišča. Odteguje se jim enostavno vsa stanarina, ki jim pripada po službenih letih. Ravno tako se seveda dogaja, da oni, ki je prejšnji mesec še plačal za kasarno 64 Din, plača prihodnji mesec naenkrat 75 Din, ako je med tem dobil pravo do višje stanarine, dasi tudi njegovo stanovanje ni pri tem' na vrednosti dejansko prav nič pridobilo. Kako se pavi temu, prijatelji?
Cuti'1 sem potrebo, navesti gornja dejsltva, da dokažem tistim našim tovarišem državnim nameščencem, ki površno poznaj a naše razmere, da naš položaj ni zavidanja vreden in da tudi mi trpimo škodo vsled neizvrše-vanja uradniškega zakona. Sicer se je baš te dni zopet čitalo v časopisih, da je ministrski svet končno izdal pravilnik o posebnih dokladah po čl. 40 ur. zak., toda ker smo že preveč vajeni razočaranj in časnikarskih rac, sprejemamo tudi to vest le s skepso, in naše misli zaenkrat niso dosti vedrejše od misli naših varovancev, ki zaman hrepene po svobodi.
Češkoslovaški drž. nameščenci, njih plače in napredovanje.
S 8. Ob novi a.lj ponovni naimestititvi in ob razvrščava n ju iz (drugega), kakoršnega-koli službenega razmerja, ki se ne nanaša na ta zakon, kakor tud j ob Ocenjevanju veljavnosti službene dobe, provedene v kakršnem drugem položaju (§ 2) ali v kakšni drugi javni ali v privatnj službi ali ki je eventualno provedena tudii v študijske svrhe, — zamore centralna oblast šteti uradniku v dobro iz-vestrLo dobo teh službenih let za višjo stopnjo plače.
§ 9. Nameščenci VI. razr., ki so pripravniki, dobivajo prva leta službe prejemke najnižje stopnje one grupe, za katero so imenovani, toda brez krajevnih doklad. Ta nagrada je enaka prejemkom najnižje stopinje pete skupine brez krajevnih doklad. Spočetkom drugega leta službe se imenuje pripravnik za stalnega, toda v najnižji stopnji one skupine, kamor spada po stroki, značaju službe in po svoj, šolski izobrazbi. Pripravniki VII. razreda se imenujejo s pričetkom četrtega službenega leta za definitivne, uvrstiti jih je pa v najnižjo stopnjo pete skupine.
§ 10. Če je stalni namestitvi predpogoj strokovni izpit, dobiva pripravnik VI. razreda s pričetkom drugega službenega leta polne prejemke najvišje stopnje one skupine, kamor spada po svoji stroki in po svoji šolski izobrazbi. Če napravi podpisani izpit v določenem roku, se ga Imenuje za stalnega nameščenca od drugega leta nameščeni a naprej s pravico d0 prejemkov za nazaj. Oni pa, ki ne napravijo izpita v podpisanem času, nameščeni bodo za stalne stoprav od dneva izpita im brez pravice do prejemkov za nazaj.
§ 11. Z definitivnim imenovanjem in z razvrstitvijo v najnižjo stopnjo dotične skupine pričanja časovno napredovanje, ki ga Pa zamore ukiniti edinole strokovna ali pa disciplinska komisija po izreku.
§ 12. Kadar se uvede proti nameščencu disciplinski postopek, tedaj počiva časovno napredovanje vse do završetka preiskave.
§ 133. Imenovanje nameščenca se izvrši z dekretom, ki mora vsebovati: uradni naslov nameščenca po njegovi stroki, njegov čim v službi, razred, plačo in stopnjo kakor tudi pravico do časovnega napredovanja.
§ 14. Za prosto napredovanje iz nižje v višjo stopnjo se ne izroča dekreta. Namešče-
nec je pa dolžan, da opozori merodajno oblast na svojo pravico štiri tedne pred dnevom, ko mu pripada višja stopnja in sifcer pismenim potom. Vsakemu nameščencu, ki ima pravico do časovnega napredovanja, izročiti je tkzv. likvidacijsko knjigo, ki mora biti iz nje razvidna plača, nasploh vsi prejemki, Iki so imlu že šli in mu še gredo; te knjige vodi nadrejena oblast.
§ 15. Časovno napredovanje prične v 5. skupino sl., završi se pa s 15. stopnjo osnovne plače po skali VII. razreda. — Časovno napredovanje v 4. skupini prične s 3., završi se ipa s 17. plačilno stopnjo! skale VII. razreda. — časovno napredovanje v 3. skupini pričenja, za uslužbence z nižjo kot popolno srednješolsko izobrazbo, s L, završi se Pa s 15. plačilno stopnjo skale VI. razreda. — Pri uslužbencih z nižjo kot popolno srednješolsko izobrazbo, toda š strokovno usposobljenostjo prične časovno napredovanje z 2., završi se pa s 16. stopnjo razreda VI. Časovno napredovanje v 2. skupini pričenja s 4., sklene paZ 18. stopnjo skale VI. razreda. — Časovno napredovanje v 1. skupini pričenja za absolvente srednješolskih zavodov in visokošolskega kurza z državnim,1 izpitom na univerzi s 5., konča pa z 19. stopnjo skale VI. razreda. — iPri absolventih srednje in visoke šole s propisanim državnimi izpitom pričenja s 6., završi pa z 20. stopnjo skale VI. razreda. Za uslužbence rudarsikh oblasti s propisanim državnim in rudaskim izpitom prične napredovanje s 7., završi se pa z 21. plačilno stopnjo lestvice VI. razreda.
§ 17. Prejemki državnih uslužbencev se dele na stalne in izredne. Kot stalni se smatrajo: a) plača, b) krajevna doklada, c) rodbinska doklada, d) kvalifikacijski dodatek. Kot izredni prejemki se pa smatra ja: a) sta-rejšinski dodatek in b) dodatek za jezike.
Plača se odrejhje po skali iz § 6. Krajevna doklada znaša za glavno mesto 20 %, plače, za ostala mesta 1. in 2. razreda po 90%, v mestih 3. razreda 80%, a za mesta 4. razreda 70% krajevne doklade za glavno mesto Praga. Rodbinska doklada znaša za vsakega nepreskrbljenega otroka letnih 1500 kon čeških. Poleg tega se pa izplačuje za vsakega nepreskrbljenega otroka' v krajih, kjer ni potrebuili šol in drugih pomožnih zavodov, še po 1000 Kč kot podporni dodatek.
§ 19. D0, rodbinskih doklad imajo pravico tudi uslužbenci, ki so v začasni, pripravljalni službi.
§ 20. Kvalifikacijski dodatek (-dodatek na oceno) pripada uslužbencem VII. do IV. razreda ter znaša 10% od plače z občo oceno »odličen«, a 5% z oceno »prav dober«.
§ 21. Starejšine samostojnih oblastev ali oddelka, kakor tudi uradniki, ki jim je poverjeno opravljanje kake oblasti ali oddelka, imajo pravico do starejšinskega dodatka, ki znaša: v Vil. razredu 5%, v ostalih razredih pa 15% osnovne plače. Stopnjuje se ta dodatek slično kot krajevna doklada po kraju, kjer kdo službuje (§ 17); pogojen je pa z vršitvijo funkcije ter prestane, kadar ista preneha.
§ 22. Dodatek za jezike znaša 10% od plače, a me -sme biti višji od 2000 Kč na leto; pravico do njega imajo oni uslužbenci, ki popolnoma ovladujejo državni jezik lin, ki so sposobni, da p0 § 2 zak. 1920, št. 122, vrše službo v krajih z narodno manjšino. Isto velja tudi za tuje jezike, če jih uradnik rabi pri izvrševanju svojega poklica. (Konec.)
Vestnik.
Dnevnice zvišane — a ne nam. Na seji finančnega odbora il. julija je poslanec Pušenjak ugotovil, da se je pred par dnevi razpravljalo o dokladah civilnemu uradništvu in da so se pod naslovom varčevanja doklade znatno zmanjšale. (§ 40 ur. z.) Nekaterim- kategorijam, kakor uradnikom in uslužbencem kmetijskih šol in drugih go-spodarsikh ustanov in edine rudarske šole v Celju so se ukinile dosedanje doklade. Ugotavlja, da vi ajda ne smatra za potrebno, določiti doklade za uradništvo finančne stroke, ki se največ trudi, dočim sedaj ministrstvo določa visoke doklade in dnevnice za častnike. Uradništvo ima še vedno na potovanju 65 dinarjev dnevnic. Po novem zakonu bodo dobivali podporočnik 100 Din, višji častnik 120, 150, 170, 200, 250 Din. Mesečne doklade znašajo 600 do 2601) Din. Isto dobijo komandanti polkov in nebroj drugih višjih častnikov. Vsi častnik kraljeve garde dobijo 500 Din mesečne doklade. Draginjo, ki jo navaja finančni minister, občutijo vsi uradniki, katerim bi v prvi vrsti bilo potrebno povišati dnevnice za potne in selitvene stroške, ker so njihove plače znatno manjše kakor plače častnikov. Kakor običajno, vojni minister ni označil finančnega efekta, niti ni povedal, ali bodo v proračunu odobreni krediti, zadostovali. Naša zahteva 'je, da se vsem uradnikom primerno draginji zvišajo dnevnice in selitveni stroški in dajo posebne doklade vsem' tistim, kateri so jih dosedaj uživali ter uradništvu finančne stroke. Za predlog ne moremo glasovati, ker se obenem ne povečajo selitveni stroški in dnevnice -civilnim uradnikoim. — Finančni minister je obljubil, da bo v kratkem predložil uredbo o povišanju selitvenih stroškov in dnevnic civilnih uradnikov.
Škodljvci našega pokreta. V debati o redukciji gimnazij je minister prosvete povedal, da je na naših vseučiliščih 14.000 dijakov (koliko jih pa vrhu tega študira v inozemstvu?), to je toliko, kolikor jih je imela Franciia pred vojno s 40 milijoni prebivalstva brez kolonij, ki tudi dajo mnogo dijaštva. Pravilno je minister opozoril na nevarnost, ki iz tega izhaja: da dobimo inteligenčni proletarijat z vsemi posledicami. Kjer se za eno mesto potegujejo štirje, nastajajo obupne razmere. Mi bi _ 'najresnejše opozorili v,šo javnost na to ministrovo konstatacijo. Nikjer tako, kakor pri nas me vre vise v duševni zasüußek. Velikanski naval v državne službe, kljub večnim pritožbam o slabih prejemkih. Za vsako mesto se potegujejo trije, čuvaj, sluga, pisar postati je pravi ideal. Srednje šole so nabite. Kam vse to pojde, tega nihče me ve. Vse šole in tudi strokovne dajejo — pisarje. Vprašam orožnika, kje se je učil in odgovori: na kmetijski šoli, vprašam pisarja in pove, da je iz obrtne šole. Med prosilci za vse vrste služb 'je polno »strokovnjakov«. Nihče noče biti kmet ali obrtnik, ampak vsak gospodin, ki »piše«, če je tudi lačen. — Ta naval, ki mu je v velikem delu vzrok v želji za komodnim življenjem. silno škoduje javnim nameščencem, kojih razredni boj se utaplja v tisočih pretendentov, ki jim je življenski dlj priti do kakega urada.
Dništvo davčnih izvrševalcev je imelo dne 6. junija t. 1. v Ljubljani svoj 19. občni zbor in je bil izvoljen za prihodnje društveno leto stari odbor z izpremembo podpredsednika, ker prosi dosedanji podpredsednik za upokojitev. Novi društveni odbor tvorijo torej tovariši: Franc Rojec iz 'Ljubljane kot predsednik; Josip Berger iz Maribora kot podpredsednik; Ciril Vrančič iz Ljubljane kot tajnik; Gustav Mlejnik iz Škofje Loke kot blagajnik; Jakob Ferčnik z Laškega; ■Ivan Romih iz Celja; Ig. Bregar iz Višnje gore in Blaž K o c m u r iz Kranja kot odborniki; Fr. Jaklič iz Celja in Ämtern Tavčar iz Cerknice kot namestnika ter Iv. Novak iz Ljubljane in Val. Resnik iz Celja kot preglednika .računov. Tudi članarina ostane dosedanja in sicer po 3 dinarje na mesec od člana, a novi člani plačajo enkratno vpisnino po 1 dinar. Ti društveni prispevki naj se pošiljajo vsaj za eno četrtletje vna-
T Fini ševro, lesena ali usnjata peta
Din 159--
Linbljana - nasproti Mestnega doma 1.
Državni nameščenci tudi na obroke.
L4 „Voika“
prej društvenemu blagajniku Mlejniku. Nekateri člani so na dolgu še za lansko1 leto. Ti se poživljajo, da takoj poravnajo svoj dolg. Društveno premoženje znaša ob koncu s tem občnim zborom zaključenega društvenega leta 1625 Din 22 par. Med letom je društvo vložilo na pristojnih mestih dve vlogi in sicer radii nameravamie1 nove redukcije 20 tovarišev ter s tem pripomoglo, da se je redukcija preprečila in je dobila Slovenija dve mesti več, tako, da ije zdaj tukaj ustanovljenih 60 mest davčnih izvrševalcev. Druga vloga je bila vložena šele pred kratkim časom zaradi priznanja in podelitve odvzete službene obleke in zaradi določitve dijet pri rubežni in dražbi tudi v večjih mestih, kakor v Ljubijani, Mariboru, Zagrebu in drugod. Pri predlogih se tovariši niso mogli zediniti za ustanovitev novega pogrebnega in podpornega skladb. Zato se je ta tisitanovitcv odložila za prihodnji občni zbor, ko bo društvo obhajalo 20-letnico obstanka in se za to priliko že letos opozarjajo vsi tovariši v Sloveniji z vabilom, da se tega občnega zbora, ki se bo vršil v začetku junija v Ljubljani, gotovo udeleže, ker se je izrekla na zadnjem občnem zboru splošna želja, da se damo zopet skupaj slikati pri fotografu, kakor pri prvem občnem zboru. Letošnjega občnega zbora se je udeležilo 21 tovarišev. — Za društvo: F. R.
Od katerega dne gre hišnemu lastniku najamnina po novem stanovanjskem zakonu z dne 15. maja 1925. Višje stanov, sodišče je pred nekaj meseci izpremenilo svoje dotedanje naziranje, da gre hišnemu lastniku, ako ni bil sklenjen med njim in najemnikom drugačen dogovor, nova najemnina, ki jo določa čl. 12. žc od 15. maja 1925 dalje. — Začelo je priznavati novo najemnino šele od prvega dne meseca, ki sledi vložitvi tožbe za zvišanje najemnine, kar pa je bilo popolnoma nepravilno ter je«odgovarjalo le prejšnjemu stanovanjskemu zakonu. Zadnji čas pa se je postavilo višje stanov, sodišče zopet na pravilno stališče ter je z odločbo Br. 558/1926 z dne 23. marca 1926 razsodilo, da ima najemnik plačti najemnino po novem stanov, zakonu od 15. maja 1925 dalje in to za to, ker je v tem slučaju hišni lastnik takoj, ko je stopil 'sedanji stanovanjski zakon v moč, zahteval od najemnika povišano najemnino ter je jemal odtlej od najemnika vsa plačila le na račun. V vseh slučajih torej, v katerih je hišni lastnik takoj, ko je novi stanovanjski zakon stopil v veljavo ali pa še prej naznanil najemniku, da stara najemnina ne velja več in da bo zahteval najemnino, kakor jo bo določil novi stan. zakon
ter je pri plačilu najemnine od 15. maja 1925 dalje vedno izrečno dejal najemniku, da vzame najemnino le na račun -r- mora stanovanjsko sodišče I. stp,pnje prisoditi hišnemu lastnikm ako toži na zvišanje najemnine, novo najemnino po čl. 12 stanovanjskega zakona za ves čas od 15. maja 1925 dalje. Pritožba na višje stanovanjsko sodišče v Zagrebu zoper vsako dirugačno odfdtibo prve instance mora imeti torej odslej uspeli ter se je sklicevati v pritožbi na zgoraj navedeno odločbo viš. stan. sodišča br. 558/1926 z dne 23. marca 1926.
Po kongresu poštnih maturantov. Maiturant-sko ‘druStvo pošt. in, telegr. činovnika kirallj. SMS nas :pirosi za naslednjo objavo: Kjer bi si lahko marsikdo mislil, kako to, da se ni vršil: te dini v Splitu komgires vsega ;poštmiega uradiništva brez razlike, sporoča m a'cuir antsko društvo poštnih uradnikov -sledleče: Skupen kongres bi se lahko vrši1!1, ko bi sc uradmištvo razvrstilo pravilno tako, 'kakor veleva zakon. Ker pa naredba poštnega ministrstva mi upoštevala čl. 6 zakona, po katerem gre dtuga kategorija dovršenimi srednješolcem z maturo in je kratkomalo pomešala ljudi z maturo, s štirimi razredi srednje šole in celo z -ljudska šolo, je čisto razumljivo, -da je' dvignilo 'te ni v Splitu 400 poštnih maturantov svoj glas proti takemu postopanju. Ta uneba je .rodila že take anomalije, da so imenovani za predstojnike večjih uradov ljudje, ki imajo bore malo 'šolske izobrazbe, ki ,pa, čeprav mlajši po totih, zapovedujejo starejšim uradnikom' z maturo in z izvrstno strokovno izobrazbo. Žalostno je, da se mora uradnik maturant boriti za pravice, ki mu jih daje zakon, za pravice, katere je ministrstvo prosvete v popolneml razumevanju dalo že a priori učiteljstvu. 400 'maturantov poštniih urad,-nikov nima pravice do I. skupine IL kategorije, kar bi veljalb letno nekaj tisočakov, če že ho-'čemo to 'tudi budžetamo opravičiti, -dočim se mimo izdaja letno okoli 15 milijonov dinarjev za njih kolege, ki so samo na podlagi zgoraj omenjene uredbe prišli v M. kat. in ki sedaj zapirajo pot polno kvalificiranim uradnikom! matu-ramtom. Temu bodo gotovo pritrdili itudi maturantje uradniki v drugih resontih, ki so zapostav-lj,eini na-pram svojim kolegom, 'kateri so manj kvalificirani. Vsekakor bi bilo dobro, da se pridružijo akciji poštnih imaturantov tudi maturantje ostalih nesortov, da bi iz vojevali vse pravice, ki jim gredo po zakonu in, da ,&e bo spoštovala v prvi .vrsti šolska izobrazba, ki se v državni službi preveč omalovažuje.
Listek.
Goigata, drama v petih dejanjih, spesnil Miroslav Krlež, založila v dobri prevedbi Zadružna založba v Ljubljani. Dejanje se vrši v centralni Evropi leta 1919. pred veliko nočjo. Motto: Agnus Dev! Oui toll,is peccata mundi! Ora pro nobis! Literarna drama o boju delavskih mas: silne napetosti z grandijozmim sklepom. Naročita pri Zadružni založbi v Ljubljani, Aleksandrova cesta 5.
Zdravje, št. 6, revija Migijenskega zavoda v Ljubljani, je izšla. Ne moremo dovolj toplo priporočati te publikacije, ki je odi nje s splošnega vidika dosedaj Slovenci nimamo koristnejše, Ne sme biti' družine, ki ne bi bila naročena na ta last, ki mora prodreti itudi v posledlnjo gorsko vaš. List stane letno 30' dinarjev in se naroča pri že omenjenem zavodu, Zaloška cesta št. 2.
CJnderiveed
pisalni stoj je dosegel svetovni sloves, nad 2,000.000 strojev v prometu in rabi.
LUD. BARAGA, Ljubljana,
Šelenburgova ulica 6.	Telefon 980.
Kolesa
samo pri Gorcu
Palača Ljublj. Kreditne banke
&
&
Je vendar najboljši 1
TOVARNA ČEVLJEV PETER KOZINA & KOMP. izdeluje odslej naprej tudi lahke damske čevlje ter čevlje za gospode najnovejše forme in najboljše kvalitete. Prodaja na malo: Ljubljana, Breg 20. Aleksandrova cesta 1, Prešernova ulica; Zagreb. Račkova ulica 3; Beograd, Knez JVVihaj-lova ulica 4.
Modna in športna trgovina za dame in gospode
P. Magdič
LJUBLJANA nasproti glavne pošte.
Telefon Int. 438.
L. Mikuš
Ljubljana, Metini tig 15.
priporoča svojo zalogo
dežnikov ter sprehajalnih palic
Popravila sc izvršujejo točno In solidno
nnnnnnmnaaaaDDDnnaaoDix
44
Specijalna trgovina Sčetarskih izdelkov
priporoča tudi svojo veliko izbiro spominskih izdelkov, galanterijo in parfumerijo
M. Mihelič
Ljubljana, Šelenburgova ul.
AajboJjs: so:
(Pjaff šivalni stroji
Pouk v vezenju brezplačen. 'Ugodne cene! ćPlačlijvo na obroke
Jgn. Vok
Ljubljana, ^Tavčarjeva ul. 7.
F. Szontner, Ljubljana
Šelenburgova ul. 1.
Špecijalist za ortopedi čna in anatomična obuvala in trgovec s čevlji.
Priporoča se
$^r* modna trgovina
fl. Sinkovič El. OE
LJUBLJANA, Mestni trg 19.
Najboljši
Sivami stroji in kolesa edino le
J* Petelin»
znamka
GrMn Feniks
za rodbino, obrt in industrijo
Ljubljana
lin« Pniemotei« iponiiglU
Pouk v vezenju brezplačen. Večletna garancija
Delavnica *a popravila.
Sa veliko	Telefon 913	Na malo
ZADRUŽNA BANKA V LJUBLJANI
Aleksandrova cesta	Aleksandrova cesta
se priporoča za vse finančne transakcije v tu In Inozemstvu. — Sprejema hranilne vloge na knjižice In na tekočem računu. Oddaja srečke državne razredne loterije.
I Uamann Vam nudi nalsolldnejši vir nakupa perila, opreme nevest. Jo naiiieMiif	novoroienžkov, perja in modnih potrebščin.
Uubliana
Predtiskarija modernih rožnih del.
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Anton Adamič. Za Narodno tiskarno Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljani.