TA TEDEN / TA TEDEN fosljfe i^ihajajo in odhaiaio^ Razmišljanja o tem, da je razvoj Ptuja nujno povezan z raz- vojem turizma, smo že zdavnaj presegli. V turizmu to območje išče izziv tudi zaradi sprememb v gospodarski strukturi Spodnje- ga Podravja. Kljub večnemu nezadovoljstvu, da se v tej de- javnosti nič ne dogaja, je vendarle opaznih nekaj kvalitetnih pre- mikov, ki dajejo zagotovilo, da začetni zagon iz obdobja oživljanja ptujskega turizma, kot ga je nakazala strategija raz- voja turizma na Ptuju, ni bil sam sebi namen in kaže neke spodbudne rezultate. Ker so intenzivne promocijske aktivnosti (beri oglaševanje, ki je bilo začrtano kot investicija za široko na- cionalno akcijo promocije Ptuja, z vložkom, ki ni bil majhen, brez tega pa bi v prazno izzvenele vse posamične investicije v ob- jekte in programe) zastale iz znanih vzrokov - javni interes se je namreč s spremembo oblasti čez noč prepolovil se je začelo obdobje intenzivnega organiziranja prireditev. Kot kaže, uspešno. Kurentovanje in poletne prireditve skupaj so letos priva- bile sto tisoč obiskovalcev, kijih sicer ne bi bilo, od tega kar tride- set odstotkov od drugod. Pomemben pa je tudi zasuk v sami strukturi financiranja osrednje ptujske prireditve. Se pred tremi leti je bilo zanjo potrebnih 90 odstotkov javnih sredstev, danes le še deset, ostalo prispevajo sponzorji in drugi. Res pa je, da se Ptuj še ni uspel izviti iz pretežno izletniškega in tranzitnega turizma. Kljub svoji prepoznavnosti, to je letos po- kazala tudi turistična porota Dela, še vedno ni kraj, v katerem bi se gostje zadržali dlje časa. Povprečna doba njihovega bivanja je še vedno manj kot tri dni. Pa tudi število nočitev ni takšno, kot bi ga moral imeti najlepši turistični kraj v Sloveniji, pesti pa ga tudi kronično pomanjkanje postelj. V zadnjih letih sicer število nočitev opazno raste, vendar še zdaleč ne dosega rekorda iz leta 1989, ko smo dosegli 101.768 nočitev. Po vsej verjetnosti turisti pri nas še vedno ne najdejo tistega zadovoljstva, ki ga iščejo, in to kljub vsemu bogastvu, s katerim se radi pohvalimo. Bo že držalo, da bo na ponudbeni strani še potreben kakšen impulz s pravo vsebino. Morda pa nastaja v trikotniku golf igrišča, centra za ja- hanje in ptujskih Term, kjer naj bi zrastel tudi hotel s centrom za zdravje? S pravo ponudbo in njeno kvaliteto bo tudi pot do novih gostov lažje, in kar je najpomembnejše, iz leta v leto jih bo več. Svetovni dan turizma - 21. september - pa je s svojo sporočilnost- jo lahko le v spodbudo. Turizem je, če hočemo ali, ne največja svetovna industrija. Ko- \ ^ odvisno od nas samih. 11 \j PTUJ /NA OBISKU DRŽAVNI SEKRETAR ZA INVESTICIJE (Icfarec prizadeva- njem la gimnazijo Gimnazije na Ptuju ne bodo pričeli graditi pred jesenjo pri- hodnjega leta, je na posvetu o šolstvu na Ptuju dejal državni sekretar za investicije v šolstvu Matjaž Vrčko. Po tej napovedi naj bi bila investicija končana in torej možna preselitev gimnazijcev ko- nec leta 1999 ali v začetku leta 2000. To je vsekakor poraz za ptujska pri- zadevanja za novo gimnazijo, prav tako pa dodatni udarec prostorski stiski v šolskem centru. Ptujski center je namreč največji center srednjih šol v Sloveniji. Obis- kuje ga 3300 dijakov, kar je 5 odstot- kov vseh srednješolcev v Sloveniji. Pouk poteka popolnoma dvoiz- mensko, kar pomeni, da so dijaki v šoli tudi do 19. ure. Razmere v šols- kem centru so izredno naporne in izčrpavajoče tako za dijake kot za profesorje že nekaj let. Ptuj si že dlje časa prizadeva za novo gimanzijo. Ministrstvo za šolstvo, celo sam mi- nister Slavko Gaber je že nekajkrat zatrdil, da je gradnja nove stavbe tik pred zdajci. Podpisal je že tudi dve pismi o nameri. Prvo je predvidevalo preselitev vojašnice in vselitev gimnazije za leto 1996, drugo pa iz- gradnjo v letu 1998. Tokrat pa je Matjaž Vrčko, ki je odgovoren za in- vesticije v šolstvu, obrazložil, da država z investicijami v celoti kasni, saj so gradnje šol načrtovane po za- gotovilu, da bo zanje namenjenih 5,5 milijarde letno, vendar toliko denar- ja ni. Ker ni sprejet niti proračun za leto 1997, je denarja za investicije še manj. Sicer pa država gradi toliko šol, kot še nikoli v zadnjih desetlet- jih, je dejal Matjaž Vrčko. Franc Pukšič, poslanec v držav- nem zboru in član državnega odbora za kulturo, šolstvo in šport, je natočil Ptujčanom čistega vina s podatkom, da za ptujsko gimnazijo ni v na- tančnem razrezu proračuna za leto 1997 namenjenega niti tolarja. To pomeni, da obljube ministrstva in splošno znano dejstvo o gradnji gi- manzije v letošnjem letu, ki ga je na Ptuju širil tudi odbor za izgradnjo gimnazije, ni imelo realne podlage. Prav zato tudi tokratna napoved državnega sekretarja na ptujskem posvetu ni vlilaj)retiranega zaupanja in optimizma. Zal. Ptujčani pa so se spraševan, ali ne stoji za odlaganjem gradnje ptujske gimnazije kakšna druga namera ministrstvo, ki bi okr- nila možnosti šolanja na Ptuju. Mat- jaž Vrčko je vsem zbranim zatrdil, da ne. Milena Zupanič Dobrodelni Orfeliek za diomavski grad v nedeljo, 28. septembra, ob 15. uri bo na grajskem dvorišču javna radijska oddaja Orfejček. Nastopili bodo: ljudski pevci iz Lancove vasi, Primož Kelenc s svojim ansamblom, Veseli Urbančani z Destrnika, ansambel Tornado, harmonikar Stanko Mušič, Štajerski baroni, ansambel Ambicija, ansambel Črički s haloških gričev, oktet iz Dornave, Ptujskih 5 in sku- pina iz zavoda dr. Marijana Borštnarja, Dornava. Prireditev bosta povezovala Danica Godec in Ljubo Huzjan. Vabljeni tudi vi, saj boste s svojo udeležbo pomagali ohraniti dornavski grad pri življenju in izboljšati bivalne razmere sedanjim stano- valcem, ki živijo v neprimernih ter nevarnih prostorih. Izkupiček prireditve bo v celoti namenjen za obnovo dvorca v Dor- navi. Organizatorja: RADIO-TEDNIK PTUJ in ODBOR ZA OBNOVO GRADU DORNAVA. Če bo slabo vreme, bo prireditev v vaški dvorani. Vstopnice lahko dobite eno uro pred prireditvijo. 2 četrtek, 25. september 1997 - TEDNIK « v. v . • • ^ PTUJ / MESTNI ČETRTI NAJ BI LETOS S KTV OBRNILI 600.000 DEM 1/ Se vedno nezakonito v letošnjem letu se bo na račun mestnih četrti Center in Ljudski vrt za kabelski televizijski sistem steklo več kot 56 milijonov tolarjev ali skoraj 600 tisoč nemških mark. Več kot polovico tega denarja se bo nabralo od vzdrževal- nine, ki jo plačuje 5000 Ptujčanov. Vendar bo odbor za KIT, ki deluje v okviru mestnih četrti, dejansko porabil za vzdrževanje "samo" 104 tisoč DEM, kot so zapisali v fl- nančnem planu za leto 1997. To je seveda za redno vzdrževanje ogromno denarja, saj vemo, da plačamo vsako popravilo znotraj hiše ali bloka še posebej. Toda za kaj bo odbor porabil preostalih 246 tisoč DEM, ki jih bo zbral za "vzdrževanje" od uporabnikov? Zakaj pobira za vzdrževan- je več denarja, kot ga potrebuje? Nobenemu od 5000 občanov, ki plačujejo vsak mesec znesek na položnici, to ni pojasnjeno. Pa bi vendar moralo na vsakem računu, torej tudi na položnici, pisati, kaj z denarjem pravzaprav plačujemo. No, iz finančnega plana odbora za KTV za leto 1997 je razbrati, da bo šlo približno 95 tisoč DEM za plačevanje programov, 34 tisoč DEM pa za upravljanje. Medtem ko je zapisano, da zajemajo stroški vzdrževanja in obrato- vanja (104 tisoč DEM) servisi- ranje KTV, elektriko, zavaro- vanje sistema, pisarniški materi- al, poštnino, najemnino in članarino, ni nikjer obrazloženo, kaj sodi pod 34 tisoč DEM vredno upravljanje. Ko vse te številke seštejemo, ugotovimo, da bo ostalo še 117 tisoč DEM nerazporejenega denarja. Sicer pa je denar ostajal tudi prejšnja leta. Lani je bilo na računu KTV 181 tisoč DEM ne- porabljenih sredstev. Skupaj z letošnjimi bo neporabljenega de- narja torej 298 tisoč DEM. Očitno namerava odbor za KTV letos večji del tega denarja ven- darle porabiti, kot je zapisano v finančnem planu. In kdo bo odločal o porabi te velike vsote denarja? Kdo bo odločal o novih investicijah, ki se obetajo letos? Vsak kmet hoče sam odločiti, ali bo na svoji njivi posejal koruzo ali pšenico, ali bo investiral v na- makanje ali pa bo njivo rajši dal v najem sosedu, sam pa bo počel kaj drugega. Tudi v gmajnah, ki so bile v lasti mnogih kmetov, so se le-ti dogovarjali, ali bodo pasli krave, travo kosili ali kaj tretje- ga. Nič drugače ni s sistemom KTV. Lastniki so znani, odbor v okviru mestnih četrti pa se še vedno obnaša, kot da bi bila KTV v družbeni lasti. Zato je prav smešno, da sta si dve mestni četrti. Center in Ljudski vrt, zadali upravljanje s KTV med svoje temeljne naloge kar v svojem statutu. To je približno tako, kot da bi lastnik enega stanovanja v bloku v svo- jem družinskem proračunu zapi- sal, da bo upravljal s celim blo- kom. In to ne da bi druge lastni- ke karkoli vprašal. Nato pa bi njegovi sosedje, če bi bili dovolj neumni, pridno plačevali vse položnice, ki bi jih razpošiljal, on pa bi z njihovim denarjem počel, kar se mu zljubi. Če bi mu uspelo zbrati od lahkovernih sosedov dovolj denarja, bi deni- mo blok začel celo dograjevati, nova stanovanja oddajati in se bogatiti. Odbor za KTV je tako v svo- jem načrtu za letos zapisal, da namerava z zbrano vzdrževalni- no, ki jo plačujejo lastniki in uporabniki, in z denarjem iz preteklih let ter drugimi prihod- ki izpeljati kar nekaj investicij: dokončati drugo fazo izgradnje, linkovsko ali optično povezati KTV sisteme v občini, posodo- biti glavno postajo in omrežje, vzpostaviti povratno zvezo med občino, šolskim centrom in KTV postajo, zamenjati ojačevalnike, razširiti sprejemne kanale. Sicer pa odbor načrtuje pridobiti tudi uporabno dovol- jenje, ki ga sistem še nima, in še letos ustanoviti zavod, ki naj bi upravljal s KTV. Jasno je, da zavoda v nobenem primeru ne moreta ustanoviti mestni četrti, kaj šele odbor znotraj njiju, ker pač za usta- navljanje zavodov niso pristojni. Zato je ta načrt odbora za KTV v okviru mestnih četrti povsem brezpredmeten. Zavod bi lahko ustanovila občina, če bi imela in- teres. Vendar pa bi si morala za ustanovitev zagotoviti privoljen- je vseh 5000 solastnikov KTV sistema. Lastniki imamo namreč pravico odločati o svoji lastnini. In o denarju, ki ga obračata dve mestni četrti s KTV-jem, ne da bi ju lastniki za to na kakršenko- li način pooblastili. Letos gre za 600 tisoč DEM. Milena Zupanič Odbor za KTV je v letu 1996 v okviru takrat že neobstoječih krajevnih sku- pnosti obrnil 26 milijonov 979 tisoč tolarjev ali 287 tisoč DEM, od tega je bilo z vzdrževalninami občanov zbranih 221 tisoč DEM. Za vzdrževanje je porabil 98 tisoč DEM, za upravljanje 32 tisoč DEM, nadaljnjih 19 tisoč DEM za plačljive pro- grame, skoraj 25 tisoč DEM za praznovanje 10-letnice dela in nagrado bivšim čla- nom odbora, 24 tisoč DEM za večja investicijska dela, dobrih 27 tisoč DEM pa je obračunal amortizacije. Med prihodki in odhodki so še in- vesticije izgradnje druge faze in plačilo novih priključkov, skupaj 66 tisoč DEM. Na računu pa je imel še 154 tisoč DEM neporabljenih sredstev iz preteklih let. Za evropske pogole ohrii Na povabilo Območne obrtne zbornice Ptuj, da obiščejo mednarodni obrtni sejem v Celju, kjer že po tradiciji razstavljajo obrtniki s Ptujskega, letos jih je bilo okrog petdeset, se je odzvalo pet od devetih županov iz novih občin na območju bivše občine Ptuj. Spremljali so jih ne- kateri sodelavci, pridružili pa so se jim tudi predsedniki posameznih sekcij pri Območni obrtni zbornici Ptuj in člani upravnega odbora zbornice. Na poti v Celje so si ogledali sodobni mesarski obrat Jožeta Fingušta na Pragerskem, ki je eden tistih slovenskih obrtnih obratov, ki so že pripravljeni za vstop v Evropsko skupnost, večino slovenskih obrtnikov pa to še čaka. Vsem perspektivnim obrtnikom in podjetnikom je že danes potrebno pričeti pomaga- ti, da bodo poslovali pod enaki- mi pogoji kot evropski obrtniki, ko bomo v naslednjih letih spre- jeti v Evropsko skupnost. To pa je po besedah Stanislava Kram- bergerja, predsednika upravnega odbora Obrtne zbornice Slove- nije, pričakovati okrog leta 2003. Pet let je kratka doba za tehno- loško posodobitev, od ministra za finance Mitja Gasparija je potrebno zahtevati večje olajšave za reinvestiranje, za tehnološko posodobitev, za nova delovna mesta. Obrtna zbornica Sloveni- je se bori za evropske pogoje dela obrti, za strategijo razvoja obrti in podjetništva v Sloveniji, ker na tem nihče od vladnih služb in ministrstev ne dela. Podporo pri tem obrtniki pričakujejo od vseh strank, ne glede na barvo, pri tem pa poudarjajo, da ne potrebujejo denarja, le prave, ev- ropske okvire za razvoj. Kljub temu da vlada in parlament nista izpolnila skoraj nobene zahteve obrti iz leta 1991, je ta v petih oziroma šestih letih odprla 30 tisoč novih delovnih mest ali po- lovico tega, kar je napovedala ob pogoju, da bi bile njene zahteve uresničene. To pa je izreden dosežek glede na to, da je bil dosežen v izredno težkih, za obrt nenaklonjenih razmerah. Danes sta v obrtnih obratoval- nicah v Sloveniji v povprečju za- poslena 2,4 delavca, v primerjavi z Avstrijo in Nemčijo, kjer je po- vprečna zaposlenost šest oziro- ma osem, pa imamo še veliko rezerv. Tudi zato je potrebno vlado in parlament prepričati, da v novo delovno zakonodajo vne- se evropske usmeritve in da med drugim zaščiti male delodajalce. Čas je, da se slovenska oblast strezni in za obrt sprejme takšno zakonodajo, ki bo vzpodbujala njen razvoj, ne pa da ga zavira. Za zagotovitev pogojev za razvoj obrti in podjetništva so odgovor- ni tudi v občinah. V okviru za- gotovljene porabe sicer občine v tem trenutku ne sprejemajo no- benega denarja za te namene. Ptujski župan dr. Miroslav Luci se med drugim zavzema za to, da bi vsaj deset odstotkov denarja, ki je sedaj razpršen v 40 različnih državnih skladih, pri- peljali v občine, ker bi ga te zna- le veliko racionalneje porabiti. Na stojnici Območne obrtne zbornice Ptuj je župane s sodela- vci s Ptujskega pogostil mesar Anton Žerak, žlahtno kapljico pa je prispeval znani vinar Jože Milošič. MG TRNOVSKA VAS / SEJA SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI Razmišljajo o veterinarski postaji v četrtek, 18. septembra, so se na 14. redni seji sestali člani sveta KS Trnovska vas. Najprej so poslušali poročilo volilne komisije o izvedbi referenduma za krajevni samoprispe- vek. Referendum je uspel, zato so člani sveta sprejeli sklep o uvedbi krajevnega samopris- pevka v denarju za sofinanciranje dograditve osnovne šole in večnamenskega prostora ter drugih komunalnih objektov na območju kra- jevne skupnosti za dobo petih let. Poslušali so tudi poročilo gradbenega odbora za modern- izacijo krajevne ceste Bišečki Vrh - Hum in se dogovorili, da pričnejo gradbena dela. Računa- jo, da bi cesto asfaltirali še letos v sklopu mod- ernizacije vinske ceste. Dogovorili so se tudi, da del prostorov novega zdravstvenega doma v Trnovski vasi ponudijo bankam za delovanje bančne enote, saj ima prostor ločen vhod, sani- tarije in garderobo. Želijo pa tudi urediti lastništvo za parcelo v Trnovski vasi, za katero se zanimajo posamezni veterinarji, da bi zgradi- li veterinarsko postajo. Pobudo so poslali v obravnavo občinskemu svetu, ta pa bo pobudo obravnaval jutri (26. septembra) na 24. redni seji in omenjeni sklep poslal v obravnavo dru- gim osmim občinam, saj še vedno ni zaključena delitvena bilanca. Ob koncu so se člani sveta dogovorili, da bodo pred zimo izvedli gramoziranje krajevnih cest v višini enega milijona. Zmago Šalamun Velika pmvna praznina 31. avgusta letos je nehala veljati večina panožnih kolek- tivnih pogodb. Brez svoje panožne kolektivne pogodbe so od prvega septembra tudi delavci tekstilne in usnjars- kopredelovalne industrije. Takšno stanje, ki omogoča ri- barjenje v kalnem, zahteva hitro ukrepanje. V sindikatu tekstilne in usnjarskopredelovalne industri- je so prepričani, da morajo skle- niti nove kolektivne pogodbe dejavnosti. Če delodajalci ne bodo pristali na njihove argu- mente, zlasti na to, da se onemo- goči pravna praznina, ki delavce postavlja v brezpravni položaj, bodo prisiljeni uporabiti najos- trejše oblike sindikalnega boja. Zaradi trenutnih razmer imajo delodajalci proste roke. Povsem neurejeni so možni daljši dnevni in tedenski delovni čas, izraba letnih dopustov, varstvo pri delu, zaščita starejših delavcev, poleg tega pa sindikat nima več pravice braniti članov v disciplinskih postopkih. Vse to so glavni razlogi, ki so vodili v akcijo zbiranja podpisov med člani za podporo sklepov or- ganov sindikata dejavnosti, da ne bi prišlo do ukinitve nekate- rih pridobljenih pravic.'Kot je povedal sekretar Območne orga- nizacije svobodnih sindikatov v Ptuju Boris Frajnkovič, so za- posleni v tekstilni in usnjars- kopredelovalni industriji zaradi odpovedi panožne kolektivne pogodbe trenutno prizadeti tudi pri izplačilih jubilejnih nagrad, drugi problemi pa se navezujejo na sprejem nove delovne zako- nodaje, ki mora biti takšna, da delavcem ne bo zmanjševala pra- vic in ogrožala njihove pravne in socialne varnosti. To pa zadeva vse slovenske delavce in jih vodi v skupne aktivnosti. S podpisovanjem zahtev dela- vci izražajo odločnost in podpo- ro zahtevam, da se pogajalci s strani socialnih partnerjev odgo- vorneje lotijo pogajanj. Ta se morajo začeti takoj, do sklenitve nove panožne pogodbe pa mora biti podaljšana veljavnost sedan- jih pogodb. Panožna kolektivna pogodba tekstilne in usnjars- kopredelovalne industrije je te- meljni akt, s katerim se urejajo delovne razmere zaposlenih v panogi, podpis zahtev pa šteje in velja tudi kot soglasje za orga- niziranje stavke, če pogajanja ne bodo uspešna. Zbiranje podpi- sov poteka tudi v Delti in Labo- du. Ker so v podobnem brezp- ravnem položaju po odpovedih panožnih kolektivnih pogodbah tudi v drugih dejavnostih, se vsi panožni sindikati, teh je dvajset, solidarizirajo z zahtevami pro- testnega shoda SKEI v Ljubljani, ki je vezan tudi na organizacijo izredne konference Zveze svo- bodnih sindikatov Slovenije ozi- roma izrednih konferenc območnih organizacij sindika- tov. Iz Ptuja se je shoda udeležilo okrog sto delavcev in delavk. MG TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO - TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Franc Lačen. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki l^emenčič - Ivanuša, Martin Ozmec, (novinarji), Slavko Ribarič, (grafično-tehnični urednik), Jože Mohorič (tehnični urednik). Propaganda: Oliver Težak, o 041-669-509 Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; « (062) 771-261, 779-371, 771-226; faks (062) 771-223. Predstavništvo Ormož: Vrazova 5; tel.lfaks: (062) 702-345. E-pošta: tednik@ kdm-ptuj.si Celoletna naročnina 6.360 tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev. Žiro račun: 52400-603-31023 Tisk: MA-TISK, Maribor. Po mnenju Ministrsti/a za informiranje Republike Slovenije št. 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. GORISNICA/ SEPTEMBRSKA SEJA OBČINSKEGA SVETA Ponovno o delitveni biianti Gorišniški svetniki so se minuli četrtek sestali prvič po enomesečnem dopustu, na dnevnem redu pa so imeli precej poročil občinskih odborov in znova razpravo o de- litveni bilanci. Ptujsko gradbeno podjetje Gradiš so izbra- li za izvajalca pri gradnji šolskega prizidka z večna- mensko dvorano pri gorišniški šoli. Nadzorni odbor je poročal, da pri poslovanju občine ni bilo ugotovoljenih nepravilnosti, po mnenju članov odbora pa je bila bilanca prihodkov in odhodkov za prvo polovico letošnjega leta dobro pripravljena. Svetniki so tokrat potrdili tudi pre- moženjsko bilanco občine, ki je bila narejena decembra lani, znova pa je bila dolga razprava o delitveni bilanci z nekdanjo občino Ptuj. Ta še zdaleč ni končana in novonastale občine na Ptujskem aktivnosti delitve premoženja peljejo naprej. Prob- lem je predvsem pri kapitalskih deležih, omenili so Komunalno podjetje Ptuj, kjer naj bi bila me- rilo le poraba, občine pa so mnenja, da mora biti narejen kriterij osnovne delitve. Sicer občine pri ustanoviteljskih pra- vicah nimajo težav, mnogo več pa jih je pri delitvi nepremičnin: stanovanj, poslovnih prostorov in garaž. Občinski svet je sklenil, da bodo tudi v Gorišnici čakali na nov dogovor, sklenjen z mestno občino Ptuj. Potem ko je Andrej Horvat, predsednik komisije za ak- tivnosti na gradu Borlu, poročal o letošnjem delu in pripreditvah na Borlu, pa je bilo slišati, da še ni napisano pismo o nameri ter da je še daleč do podpisa kakršnekoli pogodbe. Bori naj bi po nekaterih informacijah postal središče fundacije Idriart, ven- dar občina o tem še ni rekla končne besede, čeprav bo sredstva za obnovo gradu potre- bovala, predvsem nekaterih prostorov: grajske kapele, poročne dvorane in muzeja. Na seji smo tudi slišali, da je letos za športne dejavnosti na- menjenih 6 milijonov tolarjev iz proračuna, to pa po mnenju ne- katerih naj ne bi zadostovalo z^ vse aktivnosti. Omenjeni znesek namreč porabljajo za tekmoval- ne športe, rekreacijo, strokovna usposabljanja, šolski šport in ne nazadnje tudi za delovanja športne zveze v občini. T. Mohork« tednik - četrtek, 25. september 1997 PTUJSKA DELEGACIJA V FRANKFURT | Prihodnji petek in soboto bo delegacijo mestne občine Ptuj tako kot vsako leto v tem času obiskala Kulturno-prosvetno J! društvo Sava v Frankfurtu. Na osrednji slovesnosti, ki bo v sobo- 1 to, 27. septembra, jim bodo izročili tri komplete narodnih noš za j njihovo folklorno skupino. OKTOBRA SLOVESNOST OB 70-IETNICI ! V Domu upokojencev Ptuj bodo sredi oktobra pripravili sloves- | nost, s katero bodo počastili 70-letnico uspešnega dela in f j hkrati tudi vse pridobitve v zadnjih petih letih. V tem obdobju so | I pridobili objekt E, center zdravja in prenovili poslovne prostore. ^ i Na slovesnost bodo povabili številne goste, med njimi bo po vsej ! ; verjetnosti tudi predsednik države Milan Kučan. J AVDICIJA ZA FOTOMODELE IN MANEKENE J V prostorih multimedialnega centra Kibla v Narodnem domu v Mariboru bo v petek, 26. septembra, ob sedemnajstih oziro- i : ma osemnajstih avdicija za nove fotomodele in manekene, ki jo h - organizira Modnooblikovalni studio Marjana Podlesnika. Gre za ; studio z dolgoletno tradicijo s področja sveta mode, manekenov, f : fotomodelov in prestižnih lepotnih tekmovanj, iz katerega izhaja- j ' jo številne slovenske lepotice in znane manekenke, med katerimi : i je tudi Vesna Dolenc, prva kraljica Slovenije. V studiu Marjana 'r i Podlesnika sta svojo manekensko pot pričeli tudi druga kraljico j Slovenije Nataša Keuc in sedanja, četrta, Ptujčanka Barbara I Cenčič. Avdicija bo potekala v dveh delih. V prvem, ki se bo ; pričel ob sedemnajstih, vabijo otroke od četrtega do dvanajste- ■ I ga leta starosti, v drugem delu, ob osemnajstih, pa dekleta m ' i fante od dvanajstega leta dalje, ki se bodo pred žirijo sprehodili j tudi v kopalkah. Vse dosedanje avdicije Marjana Podlesnika so I bile uspešne tudi za ptujske dekleta in fante. PRED SEJMOM GOST TUR V Mariboru bo od sedmega do dvanajstega oktobra peti, jubi- i lejni mednarodni sejem gostinstva in turizma Gost Tur '97. Že ! četrto leto bo Ptuj, njegove javne in gospodarske interese j predstavljalo Gospodarsko interesno združenje Poetovio Vivat. I Letošnji Gost Tur je pomemben tudi zato, ker bodo na njem I Ptujčani predstavili nov katalog turistične ponudbe Ptuja, prav 'i tako pa tudi bogat program prireditev za novo sezono, ki • predstavljajo pomemben segment ptujskega turizma, s po- Isebnim poudarkom na kurentovanju '98, ki bo med 14. in 24. februarjem. Za prihodnje kurentovanje so pripravili tudi poseben ® receptivni program za tuje goste, s katenm želijo število tujih ' obiskovalcev ptujskega kurentovanja še povečati. | PRIPRAVE NA MARTINOVANJE Pri turističnem društvu Ptuj so začrtali bogat program jesenskih j aktivnosti. Med drugim bodo organizirali prodajo domačega !| namiznega grozdja iz Haloz in Slovenskih goric, peko kostanjev j| i ter skupaj z nekaterimi drugimi tudi martinovanje. Prvi sestanek z ~ i vsemi zainteresiranimi bo 25. septembra. Sklicala ga bo mestna | I občina Ptuj. j| ! v SOBOTO IN NEDELJO NA PTUJSKI TV | Na programu je redna glasbena oddaja "Video-boom 40", v | kateri se bodo predstavili znani slovenski pevci in ansambli, i Pripravila: MG il Izvedeli smo ... DAradijska anketa o poštarjih t^ natančno odgovorila, zakaj psi sohražijo poštarje. Menda zaradi ljubosumja in bojazni za svoje gospodarice. ... DA ptujski davkarji na veliko prodajajo premoženje zapufanih obrtnikov. Morda si bodo sedaj lahko kupili boljše službene avto- mobile. ... DA imamo v Sloveniji že sko- raj vse najpomembnejše: imamo niss, imamo kraljico, parlament in'^edseMiike. Sedaj poskrbimo le še za postransko zadevo - gos- podarstvo, pa smo na konju. ... DA je neka politična stranka dobila prostore v cerkvenem hra- mu. Morda je to že priprava na naslednje volitve, kjer jim lahko, glede na dosedanje izkušnje, po- maga le bog. ... DA bi lahko občine uveljavile svoj delež v Termah tako, da bi le-te dale županom do konca nji- hovega mandata vstopnico za neomejeno število brezplačnih ko- panj. ... DA bi občinstvo za najboljšega policista izbralo tistega, ki ne uporablja alkotesta, radarja in listkov za napačno prakiranje. ... DA bi imel varuh človekovih pravic (na osnovi izkušenj ob prvem obisku) v Ptuju toliko dela, da menda že razmišlja o us- tanovitvi podružnice. ... DA moramo biti Ptujčani in okoličani zelo zaskrbljeni, saj za- enkrat še nimamo svojega predsedniškega kandidata. PTUJ / S 33. SEJE MESTNEGA SVETA ProntiuM^ izlditev sol, lekarna^ plače, juršinska pobuda Ptujski mestni svetniki in svetnice so v okviru 33. seje, ki je bila 22. septembra, razpravljali o 18 točkah dnevnega reda, eno točko so dodali še naknadno. Največ so razp- ravljali o proračunu, sklepu o izločitvi podružničnih šol Vitomarci in Trnovska vas iz OŠ Mladika in priključitvi k OŠ Destrnik ter lokaciji za novo lekarniško enoto javnega zavoda Lekarne Ptuj ob vhodu v Zdravstveni dom, ki je niso podprli. Podpirajo namreč lokacijo na desnem bregu Drave. Pri proračunu je zaznavno pomanjkanje denarja, zato se bo potrebno skrajno racionalno obnašati, lahko pa bo tudi, če ne bodo zagotovili premostitve, prišlo do krčenja nekaterih nenujnih programov. LUKNJA V PRORAČUNU V prvem polletju letos je bila rea- lizacija prihodkov proračuna mestne občine Ptuj nižja v primer- javi s planirano za 7,47 odstotka, pri prihodkih za zagotovljeno po- rabo pa znaša realizacija skoraj 45 odstotkov. Nižje realizirani pri- hodki so posledica nerealiziranih sredstev za investicije za družbene dejavnosti, ki pa jih še ni, ker še ni sprejet državni proračun, zato jih dobivajo v omejenem obsegu. Pod povprečjem pa je tudi realizacija prihodkov za druge namene in to zlasti zaradi nižje realiziranih pri- hodkov sklada stavbnih zemljišč iz naslova kupnin od prodanih zemljišč, prihodkov od taks, pri- hodkov od obresti in najemnin. Odhodki proračuna so v polletju letos dosegli 36,08 odstotka, ker so prikazani le plačani odhodki do vključno 30. junija. Takšno stanje ptujske občinske blagajne zahteva uskladitev proračunskih prihod- kov in odhodkov z viri. Po vsej verjetnosti pa bo potrebno pripra- viti rebalans. Na to opozarjajo tudi v nadzornem odboru mestne občine Ptuj, kjer so ob razpravi polletne realizacije proračuna opo- zorili tudi na velik primanjkljaj pri najemninah. Večjih dolžnikov je kar 33, dolgujejo pa skoraj 44 mili- jonov tolarjev. Šlo naj bi za dolgo- ve iz prejšnjih let, ki pa v realizaci- ji proračuna niso zajeti, tekoča rea- lizacija prihodkov iz najemnin je dobra. Predsednik sveta Milan Čuček je zahteval poročilo o tem, kako poteka oziroma v kakšni fazi je izterjava posameznih dolgov. V večini primerov bo prišlo do izp- raznitve lokalov. Odbor za gospodarstvo je skla- dno s svojimi pristojnostmi pono- vno opozoril na že sprejeti sklep, da se z rebalansom za leto 1997 v proračunski postavki 'sredstva za razvojne namene' poskušajo zago- toviti nadomestna sredstva v višini 10 milijonov tolarjev. Odbor za fi- nance pa je posebej opozoril na to, da bo do konca leta na neki način potrebno premostiti 300 milijonov tolarjev, če bodo želeli realizirati vse sprejete naloge v okviru pro- računa, ker predvideni prihodki ne bodo realizirani. ZA FUNKCIONARSKE PIAČE 0,7 ODSTOTKA PRORAČUNA Za funkcionarske plače v mestni občini Ptuj do konca leta ne bo potrebno zagotoviti dodatnih sredstev, čeprav se bodo te s spreje- mom pravilnika o plačah in drugih prejemkih funkcionarjev v mestni občini Ptuj povečale. Po novem se med funkcionarske plače uvrščajo tudi svetniške sejnine, ki bodo od prvega oktobra letos namesto deset tisoč znašale 15.477 tolarjev po seji. V celoti bodo za funkcionars- ke plače v mestni občini Ptuj letos porabili nekaj več kot 22 milijonov tolarjev ali 0,7 odstotka proračuna. Mestni svetniki in svetnice naj bi se na 33. seji opredelili tudi do po- bude županov in predsednikov občinskih svetov, ki so jo ti sprejeli na sestanku v Juršincih v začetku septembra. Nanaša se na ureditev premoženjsko-pravnih razmerij med novonastalimi občinami na območju bivše občine Ptuj. Župa- ni in predsedniki svetov občin v svoji pobudi predlagajo, da se deli- tev stanovanj opravi po osnovnem delitvenem kriteriju, prav tako tudi poslovnih prostorov in garaž. Ugotovljeni solastniški deleži sta- novanj naj bi tako postali skupno premoženje vseh novonastalih občin na območju bivše občine Ptuj v skupnem stanovanjskem skladu, ki bi ga te ustanovile. V predlogu delitvene bilance, ki jo je sprejel mestni svet mestne občine Ptuj na seji 28. oktobra leta 1996, je opredeljeno, da se nepre- mičnine, med katere spadajo tudi stanovanja, poslovni prostori in garaže, delijo po legi nepre- mičnine. Juršinske pobude, kot so jo nekateri poimenovali, ptujski svetniki in svetnice niso sprejeli, dali pa so zeleno luč za nadaljnje dogovarjanje med župani in predsedniki svetov. Morebitni do- govor je po njihovem mnenju mogoč le pri dogovarjanju oziroma oblikovanju stanovanjskega skla- da, saj so kriteriji bili sprejeti, prav tako podpisane delitvene bilance razen občine Majšperk, pozneje pa jp je preklicala občina Kidričevo. Če bi mestni svetniki sprejeli omenjeno pobudo, bi mestna občina imela 45,1-odstotni delež na poslovnih prostorih, garažah in stanovanjih, pri delitvi nepre- mičnin po legi pa ta delež znaša 88,7 odstotka od skupne vrednosti poslovnih prostorov in garaž, pri stanovanjih pa 85,2 odstotka. Ses- tavni del razprave o juršinski po- budi je bila tudi pobuda Liste KS mesta Ptuja, da se v celotno delit- veno bilanco vključi tudi kadrovs- ka delitvena bilanca, saj bi se mo- rali občinski sveti vseh občin, us- tanovljenih na območju prejšnje občine Ptuj, v roku enega meseca po sprejemu statutov in sistemiza- ciji delovnih mest dogovoriti o razporeditvi delavcev v posamezne občine. Tega pa ni bilo, ker se je pričakovalo, da bodo ptujske mestne službe opravljale delo tudi za druge občine, v novih občinah pa so si službe organizirali na novo. BO NOVA lEKARNA NA BREGU? Ptujski lekarnarji si že vrsto let prizadevajo, da bi uredili oziroma ustanovili drugo lekarniško enoto v Ptuju oziroma da bi sedanjo veli- ko lekarno v Trstenjakovi ulici razdelili v dve manjši. To je zapi- sano tudi v usmeritvah za zdravstvo do leta dva tisoč v bivši občini Ptuj in usklajeno z že spre- jeto lekarniško mrežo na Ptujskem, ki ob dveh enotah javnega zavoda Lekarne Ptuj za Ptuj predvideva še koncesijsko le- karno ter po eno lekarno v Kidričevem, Majšperku, Vidmu in Gorišnici na širšem območju Ptu- ja. V vseh teh letih pa se je vedno zatikalo pri lokaciji. Tudi s kon- ceptom, da bi jo uredili v prizidku zobozdravstva na Potrčevi, niso uspeli. Lokacijo pa je na tem območju dobila koncesionarka. Najprej so lokacijo iskali s pomočjo občine, nato pa so vsaj pri zadnjem predlogu dobili proste roke in podporo mestne občine, podprla pa jih je tudi Lekarniška zbornica Slovenije. Kot se je poka- zalo na ponedeljekovi seji sveta mestne občine Ptuj, pa niso izbrali prave lokacije, takšne, ki bi zado- voljila pričakovanja ptujskih lokaciji nove lekarniške enote na desnem bregu Drave po vsej ver- jetnosti moral upoštevati, čeprav kot je bilo slišati na seji mestnega sveta, ga ne bodo v ničemer prepričevali oziroma prisiljevali, če za gradnjo ne najde ekonomskih razlogov. V nasprotnem bodo za lekarno na tem območju razpisali koncesijo. VITOMARCI IN TRNOVSKA VAS IZ OŠ MLADIKA Na hitro in skoraj brez argumen- tirane razprave, razen predsednika sveta Milana Čučka in še nekate- rih, so ptujski mestni svetniki in svetnice sprejeli sklep o izločitvi podružničnih šol Vitomarci in Trnovska vas iz javnega vzgojno- varstvenega zavoda OŠ Mladika in priključitev k javnemu vzgojno- varstvenemu zavoda OŠ Destrnik. Po besedah vodje oddelka za družbene dejavnosti mestne občine Ptuj ta sklep ni v nasprotju z obstoječo zakonodajo in mnen- jem ministrstva za šolstvo in šport. Med drugim naj bi obstajalo 500 podpisov krajanov, ki so proti izločitvi. Ta podatek je bil predstavljen tudi mestnem svetu. Najbolj naj bi prizadete krajene bolelo to, da jih o tem nihče ni vprašal in da so se za takšen sklep v občini Destrnik odločili samovol- jno. MG mestnih svetnikov in svetnic, za katere so bili v glavnem sporni metri, oddaljenosti med konce- sijsko lekarno in predvideno loka- cijo nove lekarniške enote javnega zavoda ob vhodu v Zdravstveni dom. Ta je hudo vprašljiva, če se jo eni namerili med 370 in 380 metri, drugi 627,40 metra, eni pa nad 600 metrov. Glavni razlog za nega- tivno odločitev o tej lokaciji pa naj bi bil v prizadevanjih za pri- liževanje lekarniških storitev upo- rabnikom oziroma enakomerna porazdelitev enot zdravstvnega varstva oziroma oskrbe. Zato nak- lonjenost lokaciji v mestni četrti Breg, kjer si za lekarno že dolgo prizadevajo, ker se na njihovem območju, torej na desni strani Drave, oblikuje pomemben center, ki po odprtju novega mostu za pešce čez Dravo v Ptuju še prido- biva pomenu. V bodočnosti se bo še povečal glede na predvideno gradnjo hotela s termalno riviero in golf igrišča, ki je že v gradnji. Zato naj bi bili jalovi izgovori javnega zavoda Lekarne Ptuj o rea- lizaciji le 860 receptov mesečno glede na sedanje število zdravni- kov na tem območju, saj novi še prihajajo, in glede na gravitacijsko območje deset tisoč prebivalcev (poleg Brega tudi Hajdina in Vi- dem). Poleg tega pa velja spomniti tudi na usmeritve mestnega sveta, da naj se izvaja politika enakomer- nega razvoja vseh četrti, še posebej pripominjajo v mestni četrti Breg. Ker je javni zavod Lekarne Ptuj zavod, katerega ustanovitelj je mestna občina Ptuj, ki mora zago- varjati interese vseh občanov ozi- roma enakomerno približevanje lekarniških storitev vsem svojim občanom, bo zavod priporočilo o tednik - četrtek, 25. september 1997 _.7 KULTURA, IZOBRMZeVAMJE MARKOVCI / PRIPRAVE NA REFORMO OSNOVNE SOLE Med prvimi v devetletki? že nekaj let poteka v šolskih krogih temeljita priprava na prenovljeno, uspešnejšo, otrokom prijaznejšo osnovno šolo. Devetletka, v katero bodo otroci vstopili s šestim le- tom starosti in bi trajala do njihovega petnajstega leta, bo postala slej ko prej obvezna. Ministrstvo za šolstvo in šport bo v tem šolskem letu objavilo razpis za poskusno izvajanje devetletke na posameznih šolah v šolskem letu 1999/2000. V poskus naj bi se uvedlo 10 odstotkov osnov- nih šol, zato tudi na OŠ Markovci zelo resno razmišljamo o tej osrednji šolski novosti. Vsekakor je ta članek namenjen predvsem staršem, ki se še vedno s strahom in negotovostjo sprašuje- jo, ali bodo njihovi otroci to zmogli, kako bo z ocenjevanjem, ali bodo otroci v takšni šoli sploh kaj znali, kaj bo s prenavljanjem učnih načrtov... Verjamemo, da se poraja na tisoče vprašanj, pa vendar bi vas radi spomnili na knjižico, ki je izšla v marcu 1997 in so jo učenci prinesli staršem v vpogled. V njej so osnovne informacije o prenovi osnovne šole, torej o devetletki. Vse šole, ki se bodo prijavile na razpis, morajo izpolnjevati nekate- re pogoje in eden izmed teh je, da starši soglašajo s tem, da njihov ot- rok obiskuje oddelek z novim programom. V nasprotnem prime- ru se šola v program ne more vključiti. Šola, ki se vključi v pos- kus, ga nadaljuje v naslednjih šols- kih letih in prestop v "stari" pro- gram ni mogoč. Vemo, da se se- danja šola deli na razredno in predmetno stopnjo in da je prehod z ene na drugo za mnoge učence zahteven, saj se izrazito poveča šte- vilo predmetov in tudi njihova usklajenost je včasih premajhna. V novi šoli pa bodo tri triletja omo- gočila postopnejše in lažje preha- janje iz nižjih v višje razrede. Vsi si želimo, še posebej pa starši, da bi se naši otroci izobliko- vali v celega človeka. To pa pome- ni, da želimo ob učnih predmetih razvijati tudi učenčeve sposobnos- ti, da bo življenjsko zrel in samos- tojen, da bo moralno kvaliteten človek in kulturno razgledan. Prepričani smo, da bo prenova šolskega sistema pripomogla k temu, da bomo ob učnih vsebinah otroka tudi bolj poglobljeno vzga- jali, saj bo ob prvem učitelju sode- loval tudi strokovni delavec - vzgojitelj, t.i. drugi učitelj. Ta se bo prav tako vključeval v vzgojno- izobraževalno delo. Velika prednost prenove je, da bomo učence razbremenili, saj bodo učni načrti zasnovani tako, da bo imel učitelj več samostojnosti pri izbiri vsebin, pri časovni razporeditvi, pri oblikah in metodah dela ... S tem se bo prav tako zmanjšala mo- notonost pouka in utrujenost učencev. Učni načrti bodo razbre- menjeni odvečnih učnih vsebin in tudi učenčevega domačega dela bo manj, saj bo nekaterim predme- tom namenjenih več ur pouka. Svet šole je prepričan, da Osnov- na šola Markovci zadovoljuje pros- torske in kadrovske pogoje, zato je dal pobudo in soglasje za vključitev OŠ v poskusno izvajanje 9-letnega programa. Zavedamo se, da so učenci v sedanji šoli zaradi svojega dela in po zaslugi učiteljev in staršev dokaj uspešni v vzgojno- izobraževalnem delu, vendar si v prihodnje želimo še boljše rezulta- te. Zato razmišljamo in iščemo rešitve za devetletni program na naši osnovni šoli. Z veseljem vas povabimo, da s skupnimi močmi ustvarimo še kvalitetnejšo osnovno šolo, predvsem v prid našim otrokom oz. učencem, ki si resnično želijo ustvarjalno in prijazno šolo. Kolektiv OŠ Markov€l MARIBOR / KONCERT AKADEMSKE- GA ZBORA MIHAIL IVANOVIČ GLINKA Jesenska turneia Akademski zbor Mihail Ivanovič Glinka iz Sankt Petersburga ali Ca- pella iz St. Petersburga je že stoletja veselje in ponos ruskega glasbenega sveta ter središče poklicnega glasbe- nega izobraževanja. Zgodovina zbo- ra je povezana z razvojem ruske glas- bene kulture v vsej njeni celovitosti: Kapela predstavlja prvi ruski zbor, prve operne in baletne predstave v Rusiji, prvo posebno glasbeno šolo, šolsko središče za vodje cerkvenih zborov, prvi ruski simfonični orkes- ter, prvo filharmonično združenje. Dosežki najodličnejših vrhunskih umetnikov so proti koncu 19. stolet- ja ustvarili v Rusiji edinstveno glas- beno ustanovo, ki ji ni bilo para na svetu. Njeni začetki segajo v leto 1476, ko je veliki moskovski vojvoda Ivan III. za potrebe Cerkve in države ustanovil Zbor vladarjevih diako- nov. Ta je bil tesno povezan z vladar- ji in je bil nepogrešljiv na dvoru, pri bogoslužju, na banketih itd. V 18. stoletju, ki je zelo pomembno za rus- ko zgodovino, se je zbor s carjem Petrom Velikim preselil na obrežje Baltika, v današnji St. Petersburg. Veliki car kot tudi njegovi nasledni- ki so bili nadvse pozorni do svoje Dvorne kapele, ki se je uspešno raz- vijala. Kritika iz leta 1755 je pohval- na: "Enkraten zbor, sestavljen iz pet- desetih izbranih dvornih pevcev, je med občinstvom povzročil nemalo osuplosti. Ob koncu te sijajne predstave je vsakdo pokazal svoje odobravanje s ploskanjem ..." (Sankt Petersburgskie vedomosti, februar 1755). Sredi 18. stoletja je prišlo do izjemno pomembnega povezovanja zahodnih in vzhodnih glasbenih to- kov. Skozi Petrovo okno v Evropo so v Rusijo prihajali ustvarjat in poučevat odlični evropski skladatel- ji. V okrilju Dvorne kapele so v ozračju medsebojnega bogatenja ev- ropske in ruske kulture dozorevali skladatelji M. Berezovski, D. Bortnjanski, M. Glinka, M. Mus- sorgski, A. Borodin, N. Rimski-Kor- sakov, P. Čajkovski idr. Dvor je na- jbolj nadarjene ruske glasbene ustvarjalce pošiljal na Zahod. Med njimi sta bila najuspešnejša Maksim Berezovski, ki je postal član Bo- lonjske glasbene akademije, in Di- mitrij Bortnjanski (ruski Mozart). V zgodovini Dvorne Kapele so po- membni še nekateri časovni mejni- ki: 1802 - ustanovitev filharmonične družbe; 1882 - rojstvo simfoničnega orkestra; 1902 - začetek rednih kon- certov v koncertni dvorani Dvorne kapele. Zbor je bil vedno nepogrešljiv pri iz- vajanju najzahtevnejših del svetovne zborovske literamre. V zadnjem času so v čudoviti dvorani filharmonične družbe z orkestrom Kapele iz St. Pe- tersburga sodelovali najvidnejš umetniki: Leopold Stokowski, Zu bin Mehta, Jevgenij Svetlanov, Da vid in Igor Ojstrah, Svjatoslav Rich ter, Emil Gilels, Mstislav Rostropo vič. Z dejavnostjo orkestra so po vezani: S. Prokofjev, D. Šostakovič, G. Sviridov. Po padcu komunizma doživlja nekdanja Dvorna kapela svojo novo preobrazbo in poslanstvo. Zbor in orkester želita ohranjati vi- soko strokovno kvaliteto najstarejše ruske glasbene institucije. Kapela iz St. Petersburga je pomemben spo- menik ruske kulture, ki z nesmrtni- mi stvaritvami človeškega genija gasi žejo po lepoti. Vladislav Černušenko je ena najpo- membnejših osebnosti na sedanji glasbeni sceni v Rusiji. Kot dirigent se je izkazal na področju operne, simfonične in zborovske glasbe. Vodstvo Kapele iz St. Petersburga je prevzel leta 1974. Pod njegovim vodstvom je zbor spet dosegel za- vidljivo umetniško raven in pričel izvajati rusko duhovno glasbo, ki je bila dolgo časa prepovedana. Leta 1982 so ljubitelji glasbe po več kot pol stoletja v koncertni dvorani Ka- pele spet slišali Večernice Sergeja Rahmaninova. Leta 1979 je Černušenko postal rektor najsta- rejšega ruskega konservatorija v St. Petersburgu. Tako je v njegovih ro- kah že vrsto let vodstvo dveh najsta- rejših glasbenih institucij v Rusiji. Bil je pobudnik in organizator mno- gih festivalov v St. Petersburgu, z zborom pa gostuje v mnogih državah po svetu. Je izvirni umetnik, glasbe- ni prebuditelj in pedagog, ki je svoje življenje posvetil nadaljevanju boga- te ruske glasbene tradicije. V sklopu jesenske turneje bo aka- demski zbor Mihael Ivanovič Glinka iz St. Petersburga nastopal tudi v Mariboru. Koncert bo 1. oktobra ob 20. uri v Unionski dvorani. Prodaja kart pri blagajni Unionske dvorane in v Slomškovi knjigarni v Maribo- ru. Vabimo ljubitelje na koncert imenitnega zbora. dr, Slhfo Novak, Združenje prijateljev umetnosti Lumen, Tržič RISE: BRANKO VNUK / KRATEK PREGLED ZGODOVINE NEKDANJEGA PTUJSKEGA DOMINIKANSKEGA SAMOSTANA - 41 Dominikanski samostan Zahodni zaključek prvotne cerkvene ladje Kot smo že opozorili, določuje zahodni konec prvotne cerkve- ne ladje pristrešeni 260 cm dol- gi in 145 cm visoki talni zidec, viden v drugi obočni poli sever- nega trakta križnega hodnika, ki se naslanja na zunanjščino južne ladijske stene. Nad njim je sled podolgovatega okna s poševnim maltastim ostenjem. J. Curk je zapisal, da je to okno nekoč verjetno osvetljevalo pevsko emporo, datira pa ga v 16. stoletje. Temu treba dodati, da pevske empore ni moglo os- vetjevati, saj se pevske empore pojavijo šele v času baroka (pri- jazno opozorilo J. Hoflerja), niti ni moglo nastati šele v 16. sto- letju, saj gornji del okna zakriva obok križnega hodnika, ki pa je nastal v prvi četrtini 15. stoletja. Že sama prisotnost talnega zidca v zahodnem delu cerkve- ne ladje priča o tem, da gre za obokani del cerkve, da pa je bil prostor nadstropen, priča tudi že omenjena sled okna, ki se je navzven lijakasto odpiralo. Pri opisu južne ladijske stene smo ugotovili, da je ta prostor moral segati, vsaj za približno 3,15 metra v globino prvotne ro- manske cerkvene ladje. Vse govori za to, da se je na tem mestu nahajala zahodna empo- ra. Pri tem je vabljiva misel, da je imela zahodna empora, sočasna s cerkvijo, posebno funkcijo, ki opredljuje nastanek in značaj cerkve, ji daje pose- ben pomen, se pravi, da bi mogoče lahko imeli opravek s primerom tako imenovane "gosposke empore", na kateri je zemljiški gospod prisostvoval obredom in službi božji v svoji lastniški cerkvi. Tega žal zaradi pomanjkanja ustreznih zgodo- vinskih virov ne moremo doka- zati, vendar le tvegajmo kratek ekskurz. Kot je zapisal M. Zadnikar, je kapela sv. Martina v Do- manjševcih dandanes v slo- venskem prostoru najbolj proti severovzhodu pomaknjen spo- menik romanske arhitekture pri nas in hkrati edini z "zahodno" ali "gosposko" emporo. Zadni- kar sklepa, da je domanjševska kapela nastala kot lastniška cerkev nekega lokalnega zemljiškega gospoda, ki je bil na zemlji, ko jo je dobil v fevd od vladarja ali deželnega kneza, domala neomejen gos- podar. Tako je lahko v cerkve- nem pogledu pri svoji cerkvi sam nastavljal duhovnike in jih je moral pristojni škof samo potrditi. Tako lastniško cerkev, ki si jo je na svoji zemlji postavil zemljiški gospod na svoje stroške, je plemič ali visoki državni uradnik lahko tudi pro- dal, sam je določal cerkvene dohodke in je imel pravico biti v cerkvi tudi pokopan, na odličnem mestu je v njej pri- sostvoval službi božji in v njej izvrševal tudi svojo omejeno posvetno oblast. Samo institu- cijo lastniških cerkva pa so v nasledstvu antike sprva prevze- li pokristjanjeni Germani kot no- silci svetega rimskega ce- sarstva nemške narodnosti, od njih pa drugi narodi. V obravnavi domanjševske crkve spregovori M. Zadnikar o pojavu "gosposkih" empor, ki so bile v romanski dobi zlasti pogoste v deželah vzhodne srednje Evrope, pri tem pa se nasloni na A. Tomaszevvskega, ki je kritično strnil vsa novejša spoznanja o "gosposkih" em- porah, tudi ob upoštevanju poljskega prostora. Tako Zadnikar zapiše, da je A. Tomaszevvski ugotovil, da se na vzhodnem obrobju ev- ropskega latinskega sveta, to je na Češkem, Madžarskem in Poljskem, ki so se kot "nove" srednjeveške države s spre- jetjem krščanstva zavestno naslonile na zahodno kulturo, kot najpogostejša oblika ro- manskega stavbarstva pojavlja- jo enoladijske cerkve z vzidano zahodno emporo. Nastajale so največ od preloma 11. in 12. stoletja do druge polovice 13. stoletja. Njihova bistvena sesta- vina je zahodna empora, ki določa tudi namen in prvotno funkcijo teh cerkva. Vsi dote- danji raziskovalci so zahodne empore razlagali kot nekakšne lože za zemljiškega gospoda, s čimer se je razvila češka teorija o "gosposkih" ali poljska teorija o "grajskih" cerkvah. Zato so zgolj intuitivno predvidevali, da je ob cerkvi moral obstajati tudi dvor, s katerim je bila njena za- hodna empora povezana po le- senem mostovžu, kar pa bi po Tomaszevvskem šele bilo potrebno arhivsko in arheo- loško tudi dokazati. To- maszevvski je na ozemlju Češke, Poljske in srednjeveške Ogrske naštel okrog 250 pri- merkov cerkva z zahodnimi emporami. Za Poljsko je ugoto- vil, da so bile zahodne empore zlasti v 12. stoletju splošna ses- tavina arhitektonskega progra- ma cerkvenih stavb, vse od stolnic in samostanskih cerkva do enoladijskih zasnov, teh zlasti v bližini grajskih in drugih upravnih središč, pa tudi na podeželju, kjer je imelo nižje plemstvo svoje sedeže, za ka- tere pa ni nujno, da so bili utrje- ni. Isto velja za Češko in Mo- ravsko, kjer pa nimajo zahodne empore nobene zveze z arhi- tekturo Velike Moravske. Za- hodne empore se zgostijo zlasti v sredini 12. stoletja na podeželju, z drugo polovico 13. stoletja pa že pojenjujejo. Za neposredno povezavo z biva- lišči zemljiških gospodov ni no- benih dokazov, pogosto pa so stale take cerkve na višinah in bile obdane s pokopališči, ka- kor je to tudi v Domanjševcih, kjer je bilo pod zvonikom mogoče ugotoviti pravo kos- tišče. V 12. stoletju so se razširi- le enoladijske cerkve z za- hodnimi emporami tudi na Ogrsko, tako da v 13. stoletju skoraj ni bilo podeželske cer- kve brez nje. Dalje poroča M. Zadnikar, da je, kar zadeva izhodišče, To- maszevvski mnenja, da so dežele na vzhodnem obrobju latinske ali zahodne evropske kulture z zamudo prevzele ta stavbni tip od zahodno- evropskih dežel. Pri tem nika- kor ni šlo za redukcijo trila- dijskih zasnov, v katerih so se zahodne empore kot Westwerki pojavljale že v karolinški dobi, marveč za obogatitev prepros- tih enoladijskih cerkva z apsi- dami z novim arhitektonskim členom, ki ga je narekovala razširitev njihove funkcije. V nemškem cesarstvu naj bi se ta prenos izvršil že v prvi polovici 11. stoletja, te nove oblike pa bi naj obvladovale podeželsko stavbarstvo vse do 13. stoletja. Toliko o zahodni empori. Kar se tiče prvotne zahodne cer- kvene fasade lahko rečemo le. da o njejni podobi ne vemo nič konkretnega. Edini oprijemljivi podatek, ki nam je znan, je širi- na in višina tega pročelja. Tako je zahodna stran bila široka 13,1 metra, visoka 11,7 metra, kolikor znaša tudi višina južne ladijske stene. Domnevati sme- mo tudi, da je talni zidec tekel vzdolž celotne širine tega pročelja. Kolikor lahko razbere- mo iz Vischerjeve grafike Ruja, se je cerkvena streha na za- hodni strani ravno zaključevala, se pravi, da je zahodni fasada morala imeti podobno kot mi- noritska cerkev zatrepno čelo, portal pa se je moral nahajati v sredinski vzdolžni ladijski osi, kot lahko to razberemo iz Kreiz- tallerjevega in Stierovega načrta mesta Ptuja. Na obeh načrtih je pred pročeljem vidna vrisana vhodna lopa, o kateri pa ni znano nič otipljivejšega. Da pa se izračunati približna višina, v kateri se je nahajalo sleme prvotne romanske cer- kve. Današnje sleme cerkvene ladje se nahaja namreč v višini 25 metrov nad nivojem križnega hodnika, in če od tega odbijemo baročno, poznogots- ko in zgodnjegotsko povišanje cerkvene ladje, ki skupaj znašajo 5,3 metra, dobimo teo- retično višino romanskega sle- mena, ki bi se potemtakem na- hajalo 19,7 metra nad današnjim nivojem križnega hodnika. Lit.: I. KOMELJ 1973, p. 39; J. CURK 1974, p. 238, M. ZADNIKAR 1982, pp. 204ss, posebej za A. Tomaszevvski cf. p. 204 op. 348; B. VNUK 1996, pp. 66, 83 -85 8 četrtek, 25. september 1997 - tednik nlk . , ; J.' : ZAVRČ / POL STOLETJA LOVSKE DRUŽINE Haloški lovci ohranjmjo lovsko poslanstvo Foto: Kosi Ob zlatem jubileju zbrana lovska druščina v Zavrču. "V 50 letih se je lovstvo pri nas precej spreminjalo: na- jprej je hotel lovec biti popoln svobodnjak, nato se je mo- ral spreminjati in izobraževati. Vedno bolj pa se lovci za- vedamo, da nismo samo uporabniki lepega in zdravega okolja, čeprav del javnosti še zmeraj razmišlja, da smo lo- vci le ubijalci, ki sproščamo svojo agresivnost nad di- vjadjo. Svetovni strokovnjaki pa slovenskim lovcem priz- navajo odlično organiziranost in lovskogojitveno de- javnost," je na jubilejni slovesnosti Lovske družine Zavrč dejal njen starešina Anton Petrovič. Lov na tem območju ima dolgo zgodovino, enajst ustanovnih članov pa se je šele septembra leta 1947 odločilo za ustanovitev lovske družine, ki danes šteje 34 lovcev. Lovska organizacija je ljubi- teljsko združenje ljudi, ki so ne- nehno v skrbi za ohranitev di- vjadi in našega okolja. Marjan Toš, slavnostni govornik, je v imenu Lovske zvevze Slovenije in revije Lovec med drugim po- vedal: "Slovenski lovci odgovor- no podpiramo prizadevanja, po katerih lov primarno ni varstvo, marveč odgovorno, vzdrževalno izkoriščanje narave in naravnih virov, ob kakršnem se ohranjajo prostoživeče živalske vrste in očuvajo njihovi življenjski pros- tori. Narava je živ sistem, ki terja veliko znanja in tenkočutnega ukrepanja, vodilno načelo našega ravnanja pa mora postati odgovornost do družbe in do živali, ki jo lovec lovi, in zlasti vse večja odgovornost do njene- ga življenjskega prostora. Po- končno stopamo v novo obdob- je, ki ga bo zaznamovala tudi nova lovska zakonodaja." O LOVSKEM DELU V PUBLIKACIJI Pet desetletij so Zavrčani složno živeli z lovci in njihovim delom. Ob praznovanju jubileja so lovci izdali publikacijo, v njen pa orisali zgodovino slovenskega lovstva na območju Haloz (tudi med obema svetovnima vojna- ma), začetek LD Zavrč in poznejšo štiriletno združitev z LD Cirkulane, predstavili so svoje lovišče z revirji, vse dose- danje člane, lovski turizem in strelstvo ter dodali še marsikate- ro šalo na račun lovcev. Usta- novni člani LD Zavrč so bili: Starešina Anton Petrovič. Foto: TM Ivan Bratuša, Vanč in Anton Bu- digan, Anton Ivančič, Ivan Ke- kec, Joža in Anton Kokot, Peter in Martin Pravdič, Alojz Veselič in Štefan Vesenjak. Svojega prostora lovci takrat še niso ime- li, šele po 20 letih so pričeli gradnjo lovskega doma v Hras- tovcu. Lovišče LD Zavrč danes obse- ga naselja završke občine in jih je blizu 2000 hektarje, od tega so skoraj vse površine lovne. Lovišče po letu 1973 spada v haloški bazen, razdeljeno je na tri revirje in je bogato s srnjadjo, poljskim zajcem, fazanom, je- rebico in mnogimi drugimi živalmi, občasno pa tam prebi- vajo še mnoge selilske vrste. Lo- vci vse leto skrbijo za divjad, saj imajo nastavljenih okrog 30 ure- jenih krmišč, po letu 1970 pa so pričeli s postavitvijo lovskih prež razvijati še lovski turizem in lovsko strelstvo. V petih desetletjih je LD Zavrč vodilo kar nekaj lovskih mojstrov: Anton in Vanč Budi- gan, Franc Žuran, Franc Kralj in Franc Kokot, sedaj pa je sta- rešina družine Anton Petrovič, najstarejši član bratovščine pa je Anton Kardinar iz Maribora. Številni lovci so ob jubileju prejeli odlikovanja Lovske zveze Slovenije: Anton Kardinar, Ivan Pravdič, Anton Furjan, Melenko Stojičevič, Branko Vidovič in Marjan Pongrac, ZLD Ptuj in Ormož pa je za dolgoletno delo- vanje namenila LD Zavrč po- sebno plaketo. Praznovanje so lovci pripravili v prostorih ki- nodvorane in ne pri lovskem domu, z nastopom pa so kultur- ni program obogatili lovski ro- gisti, lovski sekstet LD Lesko- vec in tamkajšnji osnovnošolci. Tatjana Mohorico ORMOŽ / ZELENA BRATOVŠČINA JE PROSLAVLJALA nali jubilej amaških loviev člani Lovske družine Ormož Ormoška lovska družina je v minulem letu praznovala 50 let aktivnega delovanja, uradno proslavo visokega jubile- ja pa so pripravili pred kratkim. Ob tej priložnosti so iz- dali bilten, ki zajema pet desetletij delovanja družine. Poleg lovstva v ožjem pomenu besede so delovali in dosegli priznanja vredne uspehe tudi pri športnem udejstvovanju in pri razvoju turizma ter pri obliko- vanju naravovarstvene zavesti in varstva okolja, kot je v voščilu povedal župan Vili Trofenik. Slovesnosti so se udeležili števil- ni gostje, med njimi tudi Emili- jan Trafela, predsednik ZLD Ptuj, predsednik občinskega sveta Alojz Sok in predstavniki sosednjih lovskih družin. Za pri- jeten program so poskrbeli člani lovskega kvinteta iz Leskovca in rogisti ptujsko-ormoške lovske zveze. Na slovesnosti so podelili priznanja Lovske zveze Sloveni- je, prejeli pa so jih Ludvik Cigler, Miran Topolovec, Milan Ritonja, Franc Horvat, Rudi Plaveč, Jože Ivanuša in starosta ormoškega lovstva Jože Sever. Starešina lovske družine Sta- nislav Frangež se je v svojem na- govoru dotaknil nove lovske za- konodaje in poudaril, da ima po- litika svoje, narava pa druge za- konitosti ter da je najpomem- bneje strniti vrste in z vso odgo- vornostjo pristopiti k ohranitvi vsega ogroženega, saj bo le tako mogoče preživeti tudi človeku. Lovska družina Ormož je bila ustanovljena 1. septembra 1946 v prostorih gostilne Horvat v Ormožu. Na ustanovnem sestan- ku je bilo prisotnih 14 lovcev, že 21 pa jih je bilo, ko so dva mese- ca kasneje sklenili zakupno po- godbo. Danes šteje družina 47 članov, njihovo lovišče pa se razprostira na 2968 hektarjih zemljišč, od tega je 2491 hektar- jev lovne površine. V lovišču je 713 hektarjev gozdnih, skoraj tisoč več kmetijskih in 147 hek- tarjev vodnih in močvirnih površin. Zato je srnjad najpo- membnejša divjad, ki pa v zadnjih letih številčno upada. Si- cer pa številčno upadajo vse vrste divjadi, razlogi pa so po- dobni. Največ izgub povzročajo zgodnje košnje, intenziven hiter promet, spremembe v načinu kmetovanja - melioracije, koma- sacije, uporaba kemičnih sredstev, dodatne izgube pa povzročajo še klateški mački in psi. Vse to vpliva na vedno večje upadanje števila zajcev in fa- zanov. Fazan ni avtohtona di- vjad in vsi dosedanji načini vzgajanja za dvig številčnosti so se pokazali za neustrezne in ne- uspešne. Jerebic je kljub že zelo dolgi zaščitenosti izredno malo, ocenjujejo jih na pribljižno 10 primerkov. Zadnja jerebica je bila ustreljena 1970, nato pa je bilo veliko storjenega za njeno ohranjitev in povečanje šte- vilčnosti. Z nastankom akumu- lacijskega jezera so se izboljšali pogoji za raco mlakarico in dru- go vodno perjad, vendar so po pričetku obratovanja Tovarne sladkorja Ormož postale lagune in okoliške vode močno ones- nažene. Razen manjših potokov race nimajo pogojev za razmnoževanje. Zelo negativno vpliva tudi nemir na akumula- cijskem jezeru in meja s sosednjo Hrvaško, kjer je lovna doba daljša in lov intenzivnejši. Divji prašič se je v lovišču poja- vil po letu 1950. Od takrat je v lovišču vedno prisoten, vendar ni številen. V 50 letih delovanja lovske družine se je marsikaj spremeni- lo, tudi sama vloga in naloge družine. V pričetku delovanja so se ukvarjali predvsem z varovan- jem divjadi, kar je lepo vidno iz zapisnika občnega zbora iz leta 1949, kjer je bilo rečeno, da "/v/ bodoče moramo še večjo pažnjo polagati škodljivcem. Bodisi štiri ali dvonožnim in to na zemlji in med nebom in zemljo. Ali so v hlačah, kožuhih ali operjeni. Za te je tudi črni smodnik dober." Obdobje med 1962 do 1970 je nudilo lovcem obilo užitkov, saj je ravnovesje v naravi nudilo povsem drugačno sliko kot danes. Potem pa so se pričele uresničevati črnoglede napovedi: izgradnja akumula- cijskega jezera, izgradnja TSO s pripadajočimi lagunami, posegi v kmetijstvu. S temi posegi v na- ravo je bil zadan hud udarec predvsem mali divjadi v najbo- gatejšem lovišču Otok in deloma tudi Zvirijak. Na ta način so lo- vci izgubili 200 hektarjev na- jboljšega zemljišča. Nihova fun- kcija se je začela spreminjati. Pričeli so zasajati remize, prva večja je bila pri lagunah v izmeri 2 hektarjev, kjer so posadili ok- rog 8000 sadik drevja in grmov- nic. Začeli so tudi odkupovati manjvredna kmetijska zemljišča ter jih preurejali v remize in krmne njive. Želja po zagotovitvi lastnih prostorov je pripeljala v letu 1978 do gradnje doma društev. Lovska družina je pri gradnji so- delovala s 26-odstotnim deležem v denarju in prostovoljnem delu, saj so dom gradili skupaj ribiška družina, AMD in obrtna zborni- ca. Delo je bilo kronano z uspe- hom, ko so 1980 odprli nove prostore, dve leti kasneje pa so razvili društveni prapor. V teh letih je bilo v družini očitno precej delovnega elana in uredili so še strelišče in bivak.Z leti je bilo v lovišču vedno manj divja- di, manj je bilo tudi dohodka. Da bi zagotovili finance, so se odrekali lova v korist lovskega turizma. Tujim gostom so na- menjali vedno večji del odstrela srnjadi, v ta namen pa so pos- tavljali preže, ki jih je danes v lovišču že 42. Ves čas delovanja se lovci ukvarjajo s kinologijo, saj brez uporabnih lovskih psov ni lova. Dolgo tradicijo ima tudi strelstvo, ki se je od skromnih začetkov po letu 1960 razvijalo predvsem iz razlogov varnega ravnanja z orožjem in urjenja veščin streljanja, da bi bilo čim manj zastreljane divjadi. Poleg naštetega so lovce družila še družabna srečanja, izleti, šporna tekmovanja in še kaj. vki Jože Meško iz Gorišnice 71 je letos prvič posejal semena šefov. Semena je dobil od tašče. Takšnega "pridelka" ni pričakoval niti v snu: iz treh semen je zraslo kar 22 šefov. Šefe sb nekoč uporabljali za jemanje vina iz sodov. Jože jih bo uporabil za okras. Foto: Laura fcdnik - Četrtek, 25. september 1997 9 PTUJ / 59. OBLETNICA MATURE Obujanje spominov v pHialiovanju 60. ofc/efnice 13. septembra so se v ptujski restavraciji Ribič ob Dravi zbrali posebni gostje. To soboto so si za srečanje zbrali ptujski gimna- zijski maturanti iz leta 1938, da bi v lepem in prijaznem okolju obujali spomine na napozabna gimnazijska leta. Od 38 jih živi še dvanajst, srečanja pa se jih je udeležilo pet: Dragica Polič iz Ljubljane, Vida Kovačič iz Cel- ja, Franček Gunžer iz Ptuja, Truda Gaiser iz Ptuja, iz Lyssa v Švici pa se je tako kot vsako leto pripeljal Emest Lipič. Dru- gi so izostali zaradi bolezni in drugih vzrokov. Večina jih živi v Sloveniji, štirje v tujini, med drugim tudi v Venezueli in Ar- gentini. Srečanja ptujskih gimna- zijskih maturantov iz leta 1938 imajo že častitljivo tradicijo. Prvič so se srečali leta 1948, nato vsakih deset let. Ob petdesetlet- nici mature, ko je bilo srečanje še posebej slovesno, pa so skleni- li, da se srečujejo enkrat letno. Tej tradiciji se doslej niso izne- verili. Tudi letos so v restavraciji Ribič, ki je postala njihova stal- na postojanka, obujali lepe spo- mine na dijaška leta. Pogovarjali pa so se tudi o čisto vsakdanjih življenjskih vprašanjih. Kljub vitalnosti, ki jo še izžarevajo, jim tu in tam že nagajajo leta. Od njihovih profesorjev živi le še Foto: Kosi prof. dr. France Habe, ki jih je poučeval zgodovino in zemlje- pis. Prof. Habe je priznani slo- venski speleolog, ki je vzgojil večino slovenskega jamarskega kadra. Prva njegova služba je bila v Ptuju. MG Srečanje gimnazijskih maturantov iz leta 1938. TEDNIKOVA KNJIGARNICA / TEDNIKOVA KNJIGARNICA Včerajšnji dan je razveljavljen ček; jutrišnji dan je zadolžnica; današnji dan je edina gotovina, ki jo imaš - zato ravnaj z njo razumno. Kav Lvons Zgornjo misel si velja zapomniti in se ravnati po njej; vsaj pri tis- tih osebnih rečeh, kjer smo edi- no sami gospodarji. Tam pa, kjer nimamo nobenega vpliva, vsaj skušajmo razumeti in spre- jeti okoliščine ter dopustimo, da reči stečejo, kakor jim je pač na- menjeno. Vsak dan napolnimo z ljubeznivo mislijo in bodimo strpni do tistih, ki jim življenje manj naklonjeno. Se posebej, če so to otroci, ki trpijo po krivdi odraslih. Bliža se TEDEN OTROKA, ko bo zopet veliko besed na račun otroških pravic, ko bo veliko pri- reditev za otroke, ko bodo orga- nizirane okrogle mize ..., ko bomo v enem tednu želeli pop- raviti vse tisto, kar bi nam otroci lahko očitali. In očitajo nam lah- ko veliko: onesnažen planet, neprijazno šolanje, premalo igrišč in zelenic, brezskrbnost do zdravja, zanemarjanje os- novnih potreb po igri in zabavi ... Kako težko je pravzaprav današnje otroštvo, se odrasli očitno niti ne zavedamo! Med najhuje prizadetimi so tisti otro- ci, ki morajo iz različnih razlogov zapustiti domačo hišo, kraj, pri- jatelje. O teh otrocih govori nova knjižna zbirka NE POZABITE NAS!, ki jo je letos izdala in založila založba Učila iz Tržiča. Knjižna zbirka obsega osem tanjših, bogato barvno ilustrira- nih knjig, ki otrokom predstavljajo zgodovino, kulturo in način življenja begunskih ot- rok iz vsega sveta. Knjige želijo s preprosto, osebno izpovedjo, s fotografijami in risanimi ilustra- cijami razložiti, kdo so begunci, iz katerih držav prihajajo in čemu so morali bežati. Knjige orisujejo tudi njihovo življenje v državah, kjer so morali iskati pri- bežališče. Iz Kurdistana prihaja deklica z imenom Bervian, je Kurdinja. Njena družina je zapustila svoj dom v Turčiji, da bi se umaknili pred bojem in pobijanjem. Kur- distan je dežela, ki se nahaja v petih različnih državah, a si želi samostojnosti. Iz Somalije prihaja Ali Hussein Jama, ki je domače ognjišče za- pustil zaradi suše, lakote in vo- jne. Moral se je privaditi popol- noma drugačnemu življnju. Iz Palestine prihaja Ahmed. Pa- lestina je zgodovinska pokrajina in je del Izraela. Želja po samos- tojnosti je temelj spora in brutal- nih spopadov, ki so tudi Ahme- dovo družino pregnali z domačega ognjišča. Iz Kitajske prahaja deklica Sun Dan. Rojena je bila v Pekingu. Njena družina je zbežala zaradi strogih pravil in zakonov ta- mkajšnjega komunističnega režima. Iz Vietnama je zbežal fantič Han, kot so zbežali tisoči pred divjan- jem vojne. Han in njegova družina so pobegnili s čolnom, zato jim pravijo "ljudje s čolnov". Iz Romunije prihaja Mariana. Njena družina je zbežala pred vladajočim režimom in si pois- kala svobodo. Toda nekoč se bodo, tako upa deklica, vrnili. Iz Bosne prihaja deklica Samira, ki jo je pregnala vojna. Rada bi se vrnila domov, a njen dom je uničen, izropan in požgan. Celotna zbirka je napisana preprosto in daje osnovne po- datke o prebivalstvu in državah. Knjige priporočam učencem razredne stopnje, ki si bodo ob njih laže predstavljali oddaljene dežele ter spoznavali druge na- vade in običaje. Vsaka knjiga ima 32 strani, na koncu je stvar- no kazalo in preglednica osnov- nih podatkov države, ki jo je mo- ral otrok (pripovedovalec) za- pustiti. Liliana Klemeniii SL. BISTRICA / NOVOST V KNJIŽNICI DR. JOSIPA VOŠNJAKA Odslej računalniški vpogled "Knjižničarji se dolgo nismo mogli dogovoriti za enoten računalniški sistem, vsak je poskušal po svoje. Tako smo se kar dolgo odločali in končno je Izum v Mariboru uvedel enotni računalniški sistem Cobis. Se- veda je bilo v začetku nekaj nezaupanja, ker so bili doslej z raznimi računalniškimi programi, za katere smo menili, da so pravi, v knjižnicah nekateri problemi. V igri je bilo več programov, vendar pa nobeden ni bil takšen, da bi z njegovo pomočjo lahko povezali slovenske knjižnice v eno- ten informacijski sistem," je pojasnila ravnateljica Anica Koročec odločitev, zakaj so se v Slovenski Bistrici odločili za program Cobis, na ka- terega so priključeni od letošnjega julija. Da je program Cobis pravi, vedo sedaj zagotovo. Z njegovo pomočjo So knjižnice povezane v enoten in- formacijski sistem, čeprav se zanj Jiiso odločile nekatere večje l^njižnice, kar otežuje vnos podat- kov. "Če mora vsaka knjižnica knjigo Vnesti sama, potem morajo vse opra- viti enako delo. Pri programu Cobis Pa se podatki o knjigi vnesejo samo enkrat, druge pa jih potem kopirajo v Svojo lokalno bazo," je povedala ravnateljica bistriške knjižnice. Če sedaj iščemo katero knjigo in je v knjižnici, kamor navadno zahaja- mo, nimajo, lahko sedaj pogledamo, v kateri knjižnici jo še imajo, ali je knjiga prosta ali izposojena in kdaj jo bodo vrnili. Če se bralec za knjigo zelo zanima, si jo lahko tudi rezervi- ra. V slovenjebistriški knjižnici je to že tretji računalniški program, po katerem vnašajo knjige v bazo podat- kov. Že prej je bilo narejenega veliko dela, vendar je kljub opravljeni kon- verziji nekaj zapisov zelo po- manjkljivih. To jim za interno rabo v knjižnici sicer zadostuje, ni pa kvali- tetno. "Veliko podatkov o posamez- nih knjigah, ki jih sedaj vnašamo v našo lokalno bazo podatkov, upora- bnik ne vidi, vendar so zelo pomem- bni za mednarodno izmenjavo, zato je kvaliteta vnosa toliko pomem- bnejša," je povedala Anica Korošec. Nov računalniški sistem ni bil poceni. Slovenjebistriška knjižnica je nekaj denarja za to pomembno naložbo dobila od občine, za del de- narja se dogovarjajo z ministrstvom za kulturo, del pa bodo pokrili s sredstvi, ki jih knjižnica pridobi s članarino, od zamudnin in z izposojo videogradiva. Vida Topolovec PTUJ / ALENKA VINDIS PRED NOVIMI IZZIVI V Študentka in manekenka Novi mišici želi Alenka vse najlepše, zase pa, da se utrdi na manekenski pisti. Sedaj bo za to imela več časa, ker se je tudi odločila za izredni študij raz- rednega pouka. Prvega oktobra jo bomo lahko ponovno občudo- vali v spektakularni obleki, s ka- tero se je predstavila v Indiji. Si- cer pa jo bosta tudi za ta dogo- dek, ko bodo v Lutkovnem gle- dališču v Ljubljani izbirali spek- takularno obleko za novo miss Slovenije Majo Šimec, ki jo bo ta oblekla na Sejšelih, oblekli Bar- bara in Sonja Plaveč, ki sta jih tudi prvi zaupali kot manekenki. Se preden je postala miss Slove- nije in preden so jo spoznali na lepotni in manekenski sceni, sta z njo posneli katalog oblačil, ki je spremil pohod blagovne zna- mke Barbare Plaveč na slo- vensko modno sceno. Brez dvoma je Alenka Vindiš ena tistih slovenskih lepotic, ka- terih čas šele prihaja. Modni in lepotni strokovnjaki so si edini, da je v enem letu naredila iz sebe veliko, postala je lepša, zrelejša, elegantnejša in samozavestnejša. Alenka Vindiš pa je tudi ena tis- tih slovenskih lepotic, ki je zasi- jala čez noč: miss Slovenije je postala že v prvem lepotnem preizkusu. MG Alenka Vindiš na novem ptujskem mostu. Foto: Blaž Brodnjak PTUJ / VIKTORINOV VEČER »Pokliial sem te« VEČER Z NOVOMAŠNIKI V PE- TEK, 26. SEPTEMBRA, OB 19.30 V REFEKTORIJU MINORSTSKE- GA SAMOSTANA NA PTUJU Po dopustih in počitnicaii bodo zopet stekli Viktorinovi večeri v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju, ki jih prireja Društvo izobražencev sv. Vikto- rin Ptujski. Za uvod v novo sezo- no bodo gostje "ptujski novo- mašniki": Vito Muhič, Vlado Ko- lenko, Slavko Haložan in Janez Ferlež. Znano je, da je bil Ruj z okolico letos, kar se tega tiče, blago- slovljen. V petek, 26. septembra, ob 19.30 se bodo novomašniki skupaj predstavili tudi občinstvu Viktorinovih večerov pod naslo- vom: Poklical sem te. Neposredno bodo spregovorili o sebi, svojem poklicu in poti, o prvih korakih v duhovništvu in redovništvu, o s^^o- jem delu, pa tudi o svojih dejavnos- tih, s katerimi se neobvezno ukvar- jajo v veselje sebi in drugim: poezi- ja, prepevanje, glasba ... Nekaj tega bo vseboval tudi glasbeni utri- nek, ki ga pripravljajo kantavtor Ja- nez Ferlež in vokalni kvartet bratov kapucinov Mir in dobro, pri kate- rem prepeva Vlado Kolenko. Društvo sv. Viktorin Rujski vas lepo vabi na večer posredovanja osebnih pričevanj, pogovora, glas- be in vsega, kar Vam pripravljajo "ptujski novomašniki". C B 10 četrtek, 25. september 1997 - tednik KULTURA^ IIOBRAIEVAMJE PTUJ / IVAN VIDOVIČ, VODJA OBČINSKEGA ODDELKA ZA DRUŽBENE DEJAVNOST »Naša možnost je v prepriievaniu svetnikov« Dobra dva meseca je minilo, odkar je bil diplomirani ekono- mist Ivan Vidovič imenovan za vodjo oddelka za družbene de- javnosti Mestne občine Ptuj. Oddelek obravnava široko paleto dejavnosti, ki se tičejo najširšega kroga Ptujčanov, To so kul- tura, šolstvo, šport, zdravstvo, socialno varstvo, predšolska vzgoja in raziskovalne dejavnosti. Povedano skozi denar, po- menijo te dejavnosti dobro tretjino sredstev občinskega pro- računa. Nikakor torej ni vseeno, kako deluje oddelek, saj pripravlja strokovne rešitve za vrsto kočljivih vprašanj na Ptuju, o katerih nato seveda odločajo mestni svetniki. PREIZKUŠANJE MOČI PRI KULTURI TEDNIK: Kultura je kljub razmeroma majhnemu pro- računu področje, na katerem se lomijo kopja političnih strank in se kaže vplivnost posamez- nikov ali skupin. Občina na- menja denar na eni strani za vzdrževanje kulturnih spome- nikov in na drugi omogoča kul- turne dejavnosti. Ena največjih in zelo problematičnih investi- cij je v zadnjih letih Mali grad. Ni še do konca obnovljen in in- vesticija je finančno nepokrita. Občina pričakuje od države dobrih 380 milijonov tolarjev. Ali se kulturno ministrstvo od- ziva na zahteve ali pa bo občina Ptuj prisiljena prekiniti delo? Ivan Vidovič: "Ptuj ima kot najstarejše slovensko mesto veli- ko nepremične in premične kul- turne dediščine in to, kako zago- toviti dovolj sredstev za obnovo, je velik problem. Zraven tega, da tekoče vzdržuješ spomenike, za kar ni dovolj denarja, tečejo še nekatere velike investicije, kot je Mali grad, ki je namenjen za knjižnico. Investicija je na polo- vici vrednosti in na polovici op- ravljenih del. V preteklosti smo ministrstvu poslali pogodbo o sofinanciranju, da bi lahko na- daljevali delo. Dela smo namreč že ustavili. Končana je fasada, vendar znotraj še marsikaj man- jka, objekt pa ni niti zastekljen. Zaenkrat smo dobili za letošnje leto od ministrstva negativen odgovor, a smo še optimisti, vse- kakor pa so obljubili, da nas bodo vključili v program za leto 1998. Pogovori bodo še tekli v tem smislu, da bi stavbo pred zimo zaprli in tako preprečili škodo, ki se bo sicer na objektu dogajala pozimi." TEDNIK: Ali načrtujete v bližnjih letih še kakšno tovrstno obnovo? Ivan Vidovič: "Pred kratkim smo podpisali pogodbo za obno- vo Orfejevega spomenika, o čemer ste že pisali, ena večjih za- dev pa je gotovo grajski hrib, za katerega bo potrebno napraviti celovit projekt. Za tamkajšnje pristore in celoten grajski hrib še nimamo celovite rešitve. V bodoče nameravamo posvetiti temu vprašanju na našem oddel- ku veliko pozornosti in energi- je." TEDNIK: Prav sedaj zbira občina vloge za programe kul- turnih dejavnosti za proračun prihodnjega leta. Vedno zbere prijav za mnogo več sredstev, kot jih je na razpolago, lani je bilo želja in zahtev sedemkrat več kot razpoložljivega denarja. Ocenjujem, da je občina v zadnjih letih vodila vzpodbuje- valno politiko za vrsto na- jrazličnejših kulturnih ak- tivnosti. Tako je danes več po- rabnikov kulturnega proračuna kot pred nekaj leti, vendar so na ta način sredstva razdroblje- na in morda izpadejo zaradi tega kateri finančno zah- tevnejši, vendar potrebni pro- jekti. Kakšna kulturna politika bi bila po vašem mnenju na- jboljša? Ivan Vidovič: "Pri razdelje- vanju denarja bosta seveda obs- tajali dve plati, in sicer v tem smislu, da bo potrebno zago- tavljati sredstva za javne zavode, ki sta jih ustanovili občina ali država, drugi segment kulture pa je takšen, da se mora občina v okviru svoje kulturne politike odločati, kakšno politiko bo vo- dila. Ravno na tem področju se bo v prihodnosti najbrž marsikaj spremenilo. Sedaj namreč država podrobno predpisuje, ko- liko mora občina v okviru pro- računa namenjati za posamezno dejavnost. V bodoče naj bi država določila obseg sredstev za kulturo, stvar občine pa naj bi bila, kakšno kulturno politiko bo vodila. Seveda pa je potreb veliko več kot sredstev. Nekatere stvari, ki so bile doslej urejene nesistemsko, bo potrebno po- vezati. Ena takšnih je prireditve- na dejavnost, ki bi jo lahko prevzela poslovalnica. Sedaj del- no prevzema to delo celo občina, kar pa nikakor ni njena naloga. Njena naloga je vodenje politike na tem področju." OBČINA PREMOŠČA DRŽAVNO LUKNJO PRI GRADNJI ŠOL TEDNIK: Do leta 2002/03 ali leto kasneje naj bi bile vse šole pripravljene za devetletni pouk, kar pomeni bodisi dogra- ditve šol bodisi novogradnje. Kakšen je vrstni red dograditev oziroma gradenj v ptujski občini? Kako se oddelek ali kar vi osebno opredeljujeje do dile- me, ali nadgraditi in obnoviti osnovni šoli Olge Meglič in dr. Ljudevita Pivka ali namesto tega na novi lokaciji zgraditi novo šolsko zgradbo? Ivan Vidovič: "Ugotavljamo, da država ne bo mogla zagotoviti potrebnih sredstev za investicije v šolstvu do leta 2002/03, zato se utegnejo zavleči v leto 2005. 26. septembra bo odprta nova šola oziroma prizidek na Hajdini. Kar se tiče drugih šol moramo zaenkrat slediti dogovoru, ki je bil z ministrstvom podpisan ok- tobra lani." TEDNIK: Ministrstvo za šolstvo se je zavezalo, da bo fi- nanciralo vse te investicije s 50-odstotnim deležem. Vemo, da ministrstvo tako rekoč pri vsaki šoli na Ptuju in okoli Ptu- ja zamuja pri svojem plačilu, tako tudi pri Hajdini. Ali ima občina kak mehanizem pritis- ka na državo, da bi ta redneje poravnavala svoje obveznosti? Sredstva mora namreč pre- moščati občina, kar gre na škodo drugih projektov. Ivan Vidovič: "Pri Hajdini mora občina premostiti več kot 60 milijonov tolarjev. Pos- kušamo se dogovarjati, vendar država pravi, da ne more plačati, ker še ni bil sprejet proračun. Po Hajdini je na vrsti ureditev pod- strešja OŠ Mladika, potem OŠ Olge Meglič in OŠ dr. Ljudevita Pivka. V Mladiki bi morali pričeti delo že v letošnjem letu, vendar moramo pregledati fi- nančno stanje. Zaradi pre- meščanja sredstev, ki jih država ni nakazala za Hajdino, se bo iz- vedba del na OŠ Mladika pre- maknila v naslednje leto." KDAJ DO PRAVEGA MESTNEGA STADIONA? TEDNIK: V ptujskem športu je bilo v zadnjih letih izpeljanih nekaj manjših investicij: zara- di podvoza je nekoliko spre- menjen mestni stadion, center srednjih šol je pridobil lasten manjši stadion, za katerega je občina prispevala manjši del sredstev. Vendar ostaja akutno vprašanje mestnega stadiona odprto. Ptuj nima stadiona, na katerem bi lahko organiziral kakršnokoli večje, torej vsaj državno atletsko tekmovanje. Občina je bila doslej neaktivna na tem področju, oziroma tudi če so kakšni načrti, jih nihče ne poizkuša izpeljevati. Kakšne so možnosti ptujskega športa v naslednjih, recimo, petih letih? Ivan Vidovič: "Občina Ptuj bo ponovno pregledala razvojne načrte iz preteklosti. Potrebno jih bo prenoviti, predelati in ugotoviti, kako s športom na- prej. Danes atletska steza iz umetne mase ni nikakršen nadstandard, pač pa nuja. Dejstvo je, da je podvoz zahteval svoje žrtve tudi na področju športa. Strategijo razvoja športa bo resnično potrebno na novo zastaviti. Naloga oddelka je, da pripravi razvojno strategijo, mestni svet pa bo moral seveda o tem odločiti." TEDNIK: Na področju predšolske vzgoje se obeta v kratkem nekaj organizacijskih sprememb. Ali ima občina ne- posreden vpliv na predšolsko vzgojo v občini? Ivan Vidovič: "Seveda, saj se v občini oblikujejo politika na tem področju in cene. Zakon nalaga vrsto sprememb. Do leta 1999 se bo ptujski VVZ moral reorga- nizirati v dva zavoda. Trenutno so aktualna vprašanja sočasne prisotnosti vzgojiteljice in njene pomočnice šest oziroma štiri ure dnevno in to bo zahtevalo kad- rovske dopolnitve. Na Ptuju imamo toliko vpisanih otrok, da zmogljivosti vrtcev komaj zadoščajo." TEDNIK: Kolikšen je znesek najvišje oskrbovalnine? Ivan Vidovič: "V primerjavi s cenami v drugih občinah so cene za ptujski vrtec v zgornji tretjini cen za jaslice, za otroke od 3 do 7 let pa je cena podpovprečna v slovenskem merilu. Najvišji prispevek starša je 85 odstotkov ekonomske cene programa, kar znaša za jaslice 63.147 SIT, za skupine od 3 do 7 let pa 24.806 SIT." TEDNIK: Ali razmišljate gle- de na veliko povpraševanje in glede na to, da se v Sloveniji pojavljajo tudi drugi načini predšolske vzgoje, o zasebnih vrtcih, o koncesiji za vrtce? Ivan Vidovič: "Zakon to dopušča, in če vrtec ne bo mogel ugoditi povpraševanju na tem področju, bo občina razpisala koncesijo. Seveda pa so zasebne pobude možne že tudi sedaj. Če je kakšen problem, se starši seve- da lahko oglasijo na našem od- delku na občini. Če bomo ugoto- vili, da obstaja povpraševanje, ki mu vrtec ne zmore ugoditi. bomo seveda z ustreznimi orga- nizacijskimi prijemi in razpisom koncesije uredili tako, da bodo občani zadovoljni." ZA SOCIALNO VARSTVO 131 MILIJONOV IZ OBČINSKEGA PRORAČUNA TEDNIK: V zdravstvu pa je zasebna iniciativa prišla že zelo do veljave. Kako ocenjuje- te to ponudbo? Ali se bo za- sebna dejavnost še razmahni- la? Ste prejeli v zadnjem času kaj pobud? Ivan Vidovič: "Prav gotovo razvoj na tem področju sledi raz- voju v svetu. Še vedno se po- javljajo pobude, predvsem na področju zobozdravstva, fiziote- rapije ... Največji problem je v tem trenutku kategorizacija bol- nišnice. Občina sicer ni nepos- redno vključena v ta problem, saj je bolnišnica državni zavod, vendar smo na občini še kako zainteresirani, da bi bolnišnica obdržala sedanji status." TEDNIK: Kako se občina vključuje v problematiko ukin- janja specialističnih ambulant na Ptuju? Ivan Vidovič: "Občina se po- govarja z ministrstvom in ga prepričuje, kako je to za tu- kajšnje prebivalce nujno potrebno. Ptujska bolnišnica se- veda ne pokriva le mestne občine, pač pa več kot 100 tisoč prebivalcev širšega območja." TEDNIK: Socialno varstvo imenujemo področje, ki se ukvarja z vsemi socialno šibki- mi, množico brezposelnih in ljudmi, ki so na kakršenkoli način prikrajšani. Kakšna sredstva namenja občina Ptuj za reševanje socialnih proble- mov? Ivan Vidovič: "Oblik socialne- ga varstva je zelo veliko: subven- cije stanarin, sredstva za huma- nitarna društva, del oskrbnin v socialnih zavodih, sredstva za dejavnost Centra za socialno delo, rejnine, počitniško leto- vanje socialno ogroženih otrok, izjemne socialne pomoči, stroški javnih del, sredstva za socialno zavarovanje brezposelnih oseb. V okviru socialnega varstva tečejo tudi projekti javnih del, v katere se vključujejo brezposel- ne osebe. V letu 1997 je 80 Dogovor o izgradnji šol, podpisan med Mestno občino Ptuj in Ministrstvom za šolstvo, predvideva naslednjo dinamiko izgradnje šol v Mestni občini Ptuj: 1. Ljudski vrt (v 1. fazi nadzidava učilniškega dela in upravnega trakta, kar je bilo dokončano 1996, v 2. fazi prizidek in telovadnica, za kar naj bi načrte pripravili v letu 1997 in zgradili od 1998 do 2000); 2. Hajdina - gradnja prizidka in telovadnice, kar je dokončano po dogovoru in bo uradno odprto jutri; 3. Mladika - v 1. fazi gradnja mansardne etaže (načrti v letu 1996, gradnja v letu 1997); 4. OŠ Olge Meglič - adapta- cija in prizidek (načrti 1997, izgradnja 1998 do 1999); 5. OŠ dr. Ljudevita Pivka - adaptacija in prizidek (načrti 1997, izgradnja 1998 - 2000); 6. OŠ Grajena - adaptacija in prizidek s telovadnico (načrti 1998, izgradnja 1999 - 2000); takšnih projektov na območju naše občine. Za leto 1997 znesejo sredstva za vse našteto v pro- računu 131 milijonov." TEDNIK: Vi in vaši strokovni delavci obravnavate zares širo- ko paleto najraznovrstnejših dejavnosti, ki se tičejo izjemno širokega kroga prebivalcev. Ali menite, da boste kot vodja od- delka za družbene dejavnosti lahko na kak način tudi odločali o teh vprašanjih? Ivan Vidovič: "Na neki način na oddelku tudi odločamo, čep- rav je v končni fazi odločitev v pristojnosti mestnega sveta. Vendar lahko le dobro in stro- kovno pripravljeno gradivo na mestnem svetu uspe. V tem je možnost in priložnost oddelka za družbene dejavnosti. Osebno gledam na svojo funkcijo tako: dokler mi bo to delo pomenilo izziv, ga bom opravljal, ko pa zame ne bo več izziv, bom delal kaj drugega. Zaenkrat je moje delo raznovrstno in kreativno. Menim, da imamo veliko možnosti, da s strokovnimi rešitvami prepričamo mestne svetnike." Milena Zupanli Ivan Vidovič, vodja oddelka za družbene dejavnosti IS^O Na ogled slike Vilme Kat V ptujski trgovini Blagovnica so razstavljene oljne slike ptuj- ske ljubiteljske slikarke, članice likovne sekcije DPD Svoboda Ptuj Vilme Kac. Kacova razsta- vlja že polnih 20 let samostojno in v skupinah. Njeni motivi so realistični in upodabljajo svet okoli nas, vendar na način, ki bi nas lahko prepričal tudi o nas- protnem - da gre za izmišljeno, abstraktno deželo. Vilma Kac nekaj let ni slikala, v tem času pa se je ob krajinskih motivih in tihožitjih posvetila še figuraliki. V Blagovnici razstavljene slike je naslikala v letošnjem letu. Razstava je prodajna in bo na og- led do konca meseca. MZ Slika z naslovom Giamour Gulij 1997) je kreacija v spomin na tragično pre- minulega modnega krea- torja Giannija Versacea. VITOMARCI / PRIPRAVLJAJO ZBORNIK IN SLAVNOSTNO AKADEMIJO 700 let Vitomanev v občini Destrnik-Trnovska vas so skupaj z Univerzo Maribor pripravili že dva znanstvena simpozija. V krajevni skupnosti Sv. Andraž pa razmišljajo o pripravi krajše slavnostne akade- mije v spomin Francu Jurteii. Ta bi bila na Andraževo nedeljo (30. novembra), ko praznujejo krajevni praznik. Franc Jurteia se je rodil 2. septembra 1853 v Hvaletincih. Kot pravnik je služboval na Ruju in v Šmarju. Deloval je pri slovenskih društvih in bil predsednik ptujske čitalnice. Bil je tudi poslanec, ne- kaj časa pa tudi namestnik deželnega glavarja v Ruju. Dopisoval je v Slovenskega gospodarja. Po propadu Avstro-Ogrske je bil vodja mestnih poslov na Ruju, kjer je 28. junija 1926 umrl. 1. februarja letos je minilo 700 let od prve pisne omembe kraja Vi- tomarci (VVitmarsdorf). Vas je omenjena v listini salzburškega nadškofa, s katero je bilo priznano nadomestilo za škodo, ki so jo povzročili Ogri v teh krajih. Kopija listine je shranjena v Zgodo- vinskem arhivu na Ruju. Na pobudo Vide Toš so se v KS Sv. Andraž odločili izdati zbornik, v katerem bodo v besedi in sliki predstavili zgodovina in razvoj svoje krajevne skupnosti. Pri pripra- vi sodelujejo trije strokovnjaki s tega področja: p. dr. Slavko Krajnc (zgodovina župnije Sv. Andraža), dipl. zgod. Ivan Lovrenčič (zgo- dovina kraja) in Jakob Emeršič (pomembni ljudje iz teh krajev). Drugi del zbornika pa bo obsegal laično zapisane ustne vire, ki jih pripravljajo domačini po posameznih področjih. Med njimi najde- mo tudi znana imena, kot so Tone Peršak (pisatelj, publicist in po- litik), Slavko Fras (novinar, dolgoletni glavni urednik Naših razgle- dov) ... Zbornik nameravajo predstaviti v sklopu slavnostne akade- mije na Andraževo nedeljo. Zmago Šalamun fcdnik - Četrtek, 25. september 1997 11 PO NAŠIH KRAilH Obvestilo uredništva Bralce prosimo, da svoje prispevke omejijo na dve tipkani strani (60 vrst s po 65 znaki v vrstici), saj bomo v nasprotnem primeru prisiljeni njihova pisma krajšati oziroma jih ne bomo objavili. Hvala za razumevanje. Jože Šmlgo€, odgovorni urednik PREJELI SMO Urad župana, občinski urad ali urad duhov? Sem eden od dveh avtorjev "nadaljevank na temo KTV PTUJ, ki menda že kar lep čas zaposluje in buri številne duhove", kot temu reče Županov urad Mestne občine Ruj. Če gre za lep čas, ne vem, čemu kogarkoli buri, ko pa je lep čas. Še manj jasno je, čemu se slabo počutijo, če so zaposleni, saj večina ljudi trdi, da so srečni, ker so vsaj zaposleni. Morda 30 res zaposleni, zdi pa se mi, da bi bil že čas, da bi kaj tudi naredeli - rešili ali celo razrešili. Trditev, da gre za površne razlage, je iz trte zvita in je le pri- ložnosten izgovor in njihova trenutna obramba. Nihče namreč niti z eno samo besedo ne pove, kaj je ostra kritika in kaj je grobo obtoževanje. Mar je to resnica, ki jI ne morejo oporekati In pogledati v OČI? Le kako bi lahko v ožjem županovem uradu, ki se poimenuje kar "Občinski urad", pričakovali dru- gačno reakcijo, ko pa odgovor pišejo prav tisti, ki so krivi za večino neurejenih stvari. V desetih letih za le- galizacijo KTV niso uredili nič in pihajo v isti rog s tis- timi, ki so vse, kar so naredili, naredili z našim denar- jem, ki si ga še vedno lastijo. Očitno je, da je največ površnosti prav v župano- vem uradu. Prav oni površno berejo in si površno razlagajo tisto, kar so nam sami ponujali. To ponov- no dokazujejo z zadnjim člankom. Gledajo vse, vidijo pa samo še tisto, kar je v njihovo korist in obrambo in je proti ostalim 5.000 lastnikom KTV Ruj. Slabo bere- jo pogodbo o sofinanciranju, še slabše berejo pogo- je, ki so jih sami postavili in so sestavni del pogodbe o financiranju izgradnje KTV. Če vse to zanikajo, so lagali že takrat, ko so predlagali in jemali denar in naše vloženo delo. Da prav slabo berejo in da razumejo svoja besedi- la vsakokrat drugače, dokazujejo vedno, ko se poja- vijo. Obnašajo se kot skrivači resnice. Ne prenesejo odprtih dialogov in odprtih računov. Bežijo pred lastno senco. "Občinski urad", kot se imenujejo, ozi- roma Županov urad, kot pravi župan, pa ni nes- končno pregrinjalo, ki bi večno pokrivalo vse neum- nosti, neresnice In sprenevedanje. To ni pregrinja- lo, ki bi nekaterim za vedno ohranjalo službo in oblast nad drugimi, saj se je rodila demokracija, ki lahko odkriva tudi skrivače pod težkim, včasih so rekli železnim ogrinjalom. Prvič je pokukala tja leta 1990. Po prvih demokratičnih volitvah me je imeno- vanje za predsednika IS SO Ruj potegnilo v aktualna dogajanja. Prvič po 45 letih se je zgodilo, da je bilo na pomembnih mestih v občinski upravi zamenjanih osem ljudi, ki so do takrat tam rotirali tudi že nekaj mandatov. Zamenjav ni bilo zaradi tega, da bi se zgodile zamenjave, ampak zato, da bi lahko pričeli delati na novo, bolje in odkrito - za Rujčane. Potem so proti meni preko medijev nastopile lažnive grdobi- je in izmišljene zgodbe za diskvalifikacijo. Z mojim odhodom pa je nastopilo tudi sedemletno mirovanje v zamenjavah. Stare sile so pod krinko demokracije dovolile še več nepravilnosti, kot jih je bilo kadarkoli prej. Tudi tistih osem, ki so po meni ostali, je pod takšnimi ali drugačnimi pogoji kmalu omagalo in nI vzdržalo demokracije. Zagotovo pa se bo resnična demokracija, ki zahteva veliko odkritega dela in časa, ponovno pojavila. V tem trenutku bi zapustitev občinskega skrivališča zaslužili še vsaj trije staro- režlmskl "duhovi" M. K., St. N. In J. M., ki še naprej delajo slabo In v škodo večine. Ker "Občinski urad" govori o površni razlagi, pred- lagam, naj v Tedniku v celoti objavi svojo, kot mislijo nepovršno, "Informacijo o delovanju KTV sistemov v Mestni občini Ruj". Pismo, ki gaje novoustanovljeno društvo KTV lastnikov poslalo kot opredelitve do občinskega gradiva, je vsak trenutek na razpolago za objavo. Upam, da bo Tednik našel dovolj prostora za objavo otieh pisem. Zaradi mene pa lahko vsebino objavite tudi v Ptujčanu, saj zato je, ali ne? In še opredelitve do pojasnil, ki jih je navedel "Občinski urad". NI res, da veljavna zakonodaja ne omogoča usta- novitve Društva lastnikov KTV sistema. V Sloveniji je namreč 7 takšnih društev že ustanovljenih. To je ob- javilo GIZ kabelskih operaterjev Slovenije 12. 2.1996, o čemer so razpravljali na 4. seji sveta Mestne četrti Panorama Ruj 23.12. 1996. NI res, da so primarni deli naprave ter sekundarni vodi KTV sistema last občine, priključki v stano- vanjskih hišah pa last lastnikov stanovanj oziroma hiš. Edini, ki imamo dokaz o investiranju sredstev v KTV sistem, smo individualni lastniki, ki lahko to dokažemo s položnicami in pogodbami, v katerih piše tudi: "S to pogodbo urejata pogodbeni stranki medsebojne odnose pri izgradnji KTV sistema, ki bo omogočil dovod televizijskega (TV) in radijskega (UKV) signala do vtičnice v stanovanju udeleženca, njegovo vzdrževanje in normalno rabo." Nadalje piše: "Udeleženec združuje v izgradnjo KTV sistema denarna sredstva /.../". V "pogojih", ki bi naj bili ses- tavni del pogodbe, pa piše še: "Izgradnja KTV siste- ma predstavlja vse stroške od projektiranja do uredit- ve dovoljenj in celo opravila knjigovodsko admi- nistrativnih del." NI res, da je upravljanje komurkoli poverjeno. Up- ravljanje so si privzeli samozvani upravljalci. Up- ravljanje bomo lahko zaupali nekomu samo lastniki. in to tistemu KABELSKEMU OPERATERJU (beri up- ravi), ki bo deloval po volji in v dobro lastnikov. NI res niti to, da Zakon o javnih glasilih in Zakon o telekomunikacijah nalagata izrecno obliko organizi- ranosti v gospodarsko družbo, kot to trdi "Občinski urad", je pa možna opcija. To opcijo pa bo zagotovo znalo uporabiti tudi društvo lastnikov, ki se lahko preoblikuje, ko bodo lastniki tako želeli. To, da poročila obravnavajo nelegitimni samozva- ni organi, ne pomeni nič. Poročila je potrebno dati lju- dem, ki so investirali v KTV sistem, ne pa občinskim samozvancem in samorazlagalcem zakonov in po- godb, ki lastninskega stanja nočejo razčistiti in si našo lastnino po tej poti prisvajajo. Še vedno imajo KTV sistem v rokah tisti, ki so bili dolžni v skladu s 4. In 5. točko 3. člena SPORAZUMA O IZGRADNJI IN SOFINANCIRANJU CATV sistema na območju KS Ruj urediti premoženjsko-pravne zadeve s krajani in izvršiti finančni obračun po zaključeni izgradnji CATV sistema, pa tega niso opravili. Očitno je, da županov urad ni sposoben priti zade- vi do dna ali pa stoji za manjšino goljufov, ki so prepričani, da lahko v Ruju počno, kar se jim zahoče. Ko bo društvo začelo delovati, ste vsi, ki ste plačali izgradnjo sistema, v društvo vljudno vabljeni. Za delovanje bo društvo lastnikov uporabljalo uradne in veljavne poti in bo po tej poti tudi prevzelo, kar mu pripada in česar si nihče drug ne more prilastiti, ker bi to bila navadna kraja. Sicer pa nisem edini, ki teh goljufij, nepoštenosti in prisvajanj ne morem trpeti. Poklicalo me je že veliko enako mislečih in upam, da se bodo postavili tudi javno. Ljudje, Rujčani, povejte že tem samoza- dostnežem, kaj si o vsem mislite. Napišite, pa čeprav eno samo vrstico, in jim povejte, da se iz Vas ne bodo več norčevali in da Vam za KTV ne bodo več neupravičeno pobirali denarja, ki ga porabijo v druge namene ali ga usmerjajo za svoje interese. Razmisli- te, ali ste stroške vzdrževanja sploh še pripravljeni plačati, dokler se zadeva z lastništvom ne uredi. Na- vsezadnje imamo do tega vso pravico. Potem bomo videli, ali bo odnos samozvancev in županovega ura- da do večine lastnikov in imetnikov KTV sistema še naprej takšen, kot je bil 10 let. Prisrčen pozdravi Janez LAH JAVNO PISMO DR. JANEZU PODOBNIKU Spoštovani kolega, v času, ko sva se v Državnem zboru skupaj učila politike, sem Te cenila kot enega redkih mladih prišlekov v slovensko politiko, ki obetajo, da se bodo razvili v voditelje naroda, da se boš znal ogibati Scil in Karibd političnega življenja in ne boš svoje visoke etike in predarrosti potrebam ljudstva nikoli prodal za kratkoročne politične dobičke, kot jih počne toliko na današnji slovenski politični sceni. Za razliko od stran- ke, ki sem jo zastopala v parlamentu jaz, si je Tvoja na volitvah znala pridobiti zaupanje slovenskega ljudstva in si zato, začetnik v politiki, prevzel zelo od- govorno funkcijo človeka, ki je prvi v državi odgovo- ren za spoštovanje zakonov, saj vodi tiste, ki zakone sprejemajo. Menila sem, da si eden redkih prišlekov v slovensko politiko, ki bo funkcijo predsednika DZ znal opravljati in je ne bo nikoli zlorabil ali oma- deževal. Zato sem bila izjemno presenečena, ko sem v Dnevniku prebrala, da si je Tvoja stranka, poleg Po- kala Vitranc edina v državi, drznila prekršiti Zakon o omejevanju uporabe tobaka in je dovolila na svojem shodu ne le plakatno oglaševanje, kot so to storili or- ganizatorji Vitranca, ampak je dala tobačni tovarni celo prostor, da je ljudem cigareto prodajala (upam, da jih ni dajala zastonj, je pa seveda tudi to možno). Zaradi bodočnosti dežele, ki jo imamo vsi radi, upam, da za to početje Tvoje stranke nisi vedel - za- kaj je to naredila, vemo vsi; od kod je prišel denar za sponzoriranje, tudi vemo. Ti še bolj kot jaz, saj si imel pri svojem poklicnem delu priliko mnogo pogosteje kot jaz lajšati trpljenje revežem, ki so se dušili zaradi posledic zastrupljanja s tobakom. Politiki, zlasti mladi in neizkušeni, radi podlegajo vplivom močnejšega. A v razvitem svetu ni močan le tisti, ki ima denar, močan je tudi tisti, ki ima na svoji strani moralo in osveščeno javnost. Protitobačna liga je v razvitem svetu prav tako dobro organizirana, kot je tobačni kartel, zato sem prepričana, da danes po zaslugi Interneta že ves osveščen svet ve, da si je ena od vodilnih dveh strank v Sloveniji privoščila na svojem shodu nezakonito reklamiranje tobaka, in to stranka, ki trdi, da bo pometla s korupcijo in z vsemi barabijami, ki se rojevajo v mladi državi. Prepričana sem, da se prav dobro zavedaš, da je pajdašenje države z industrijo, ki z dovoljenjem politične elite zastruplja skoraj pol milijona prebivalstva, skrajno nemoralno dejanje. Kot predsednika DZ, kot zdravni- ka in kot bodočega voditelja ljudstva Te prosim, da tega Tvoja stranka ne počne več. Raje se nam pridružite v skrbi za zdravje prebivalstva. Samo krat- koviden politik se bo dal ob takem početju preslepiti s pohvalami tistih tujih držav, kot je Nemčija, ki nam strup prodajajo. Nemci se dobro zavedajo, da se bliža dan (morda že konec tega leta, kot mi pravijo znanci pri EU), ko bodo morali doma nehati zast- rupljati s tobakom zlasti tujo delovno silo, kajti domačini že zelo malo kadijo, in zato pospešeno iščejo nove kolonije, kamor bodo prodajali tobak. Računam na Tvojo razsodnost in tudi na način, kako boš kot državnik prenesel pritiske nemške industrije, ki ne prihajajo iz njihovih src, ampak iz njihovih de- narnic. Kot zdravnik dobro veš, da samo zdrav dela- vec lahko popolnoma izrabi svojo delavnost in krea- tivnost, ki pa je osnovni pogoj za hitrejši razvoj Slove- nije. Mateja Kožuh Novak, 12 četrtek, 25. september 1997 - TEDNIK FRANCIJA / PTUJSKI PLANINCI NA VRHU MONT BLANCA Bliže somu na Belo goro Za večino Evropejcev predstavlja Mont Blanc (4807 m) le najvišjo goro Evrope. Tega pa ne moremo zapisati za ljudi, ki se mesec za mesecem, leto za le- tom odpravljamo v gore, višje in bližje soncu, kot je nekoč zapisal znan slovenski alpinist v svoji neskončni poti. Bela gora ali streha Evrope, kot radi porečemo za Mont Blanc, je v letošnjem poletju na svoja pobočja ponovno privabila sku- pino ptujskih planincev, ki so jo sestavljali Anka in Milan Oster- man, Oton Velunšek, Minka Rorzman, Jože Majerhofer, Pe- ter Šilak, Jožica Feguš, Mitja Žuran, Mariča in Silvo Strašek, Janko Vogrinec, Uroš Vidovič ter kuharica Marica Sti^ar sku- paj z gornikoma Marijanom Ber- varjem in Marjanom Lahovičem iz Maribora ter Robertom Grme- kom iz Sežane. Ob predlogu, da se povzpnemo na najvišji vrh stare celine, ki sta ga že v pričetku leta oblikovala Anka in Milan, sem najprej po- mislil na trenutek, ko smo s sku- pino 22 planincev iz planinske skupine Gerečja vas leta 1996 v kristalno jasnem jutru stopali proti vrhu te v lepem vremenu "božanske" gore. A že ob misli na te besede se pričnejo nehote zgrinjati oblaki, ki pogosto pre- krijejo bele poljane, prepolne le- deniških razpok in nevarnih opasti. Besedo božanska lahko kaj hitro zamenjamo z izrazi, kot je zahrbtna, nepredvidljiva ali kar nevarna, predvsem pa spoštovanja vredna gora. Ob tej paleti besed, ki niso preveč svet- le, pomaga le eno: za vzpon in osvojitev gore, kot je Mont Blanc, je potrebno veliko pre- mislekov, tehtanj, variant, predvsem pa dobre in sistema- tične predhodne fizične in z nji- mi povezane psihične priprave. Prav ta drznost in vnema člove- ka, ki se odpravlja na prostrana ledeniška pobočja Bele gore, naj bodo povabilo za vas, dragi bral- ci, da se skupaj z našo odpravo podate v Savojske Alpe in na bela pobočja štiritisočakov montblanške skupine. Že v uvodu sem izpostavil po- men predhodnih priprav. Pričeli smo jih v začetku letošnjega leta. V sklopu teh aktivnosti smo v pričetku julija obiskali Kamni- ško-Savinjske Alpe in za nas zelo zanimiv ledenik na Ledinah pod Skuto (2531 m). Čeprav bi mu lahko rekli kar ledeniček, saj se njegova površina iz leta v leto hitro krči, je zadostoval za preiz- kus ledeniških tehnik, kot so hoja po snegu in ledu, ustavljan- je s cepinom in premagovanje razbrazdane ledeniške površine. Starostni razpon članov odprave je bil sicer kar širok, toda ob spuščanju po ledeni površini, prevračanju in številnih nepla- niranih prevalih so razlike v le- tih hitro podlegle prijetnemu in mladostnemu vzdušju. Hkrati s spoznavanjem tehnik gibanja smo pokramljali tudi o številnih dilemah in vprašanjih, saj so prav ta osebna vprašanja najpo- membnejša za skupinski uspeh odprave. Nizki oblaki, ki so se tisti dan dvigovali iz Ljubl- janske kotline, nam niso vzeli poguma, da se ne bi povzpeli iz Logarske doline po zavarovani plezalni poti na vrh 2433 metrov visoke Koroške Rinke ter tako preverili trdnosti svojega kora- ka. Z vrha Koroške Rinke, še po- sebej pa z drzno speljane poti po njeni severni steni se nam odpira širok pogled na avstrijski in slo- venski del Koroške, prepreden s številnimi dolinami, nad kateri- mi se pnejo skalnati vršaci. Po spustu s Kranjske koče na Ledi- nah čez Žrelo smo dan zaključili na Češki koči, ki pod budnim očesom družine Karničar na Spodnjih ravneh pod Grinta- vcem (2558m) kljubuje že celih 97 let. Koča sicer leži na Koroškem, kar oskrbik Andrej s ponosom pove vsakemu obisko- valcu, ki misli, da je na Go- renjskem, toda že ob vstopu sko- zi prikupne lesene duri nam je takoj jasno, da bi bilo brez Šta- jercev dokaj prazno in otožno. Po prespani noči na skupnih ležiščih, kjer smo prvič preizku- sili skupno prenočevanje ob raz- nih zvočnih dodatkih, smo se v kristalno jasnem jutru podali na vrh Grintavca, ki bi ga lahko poimenovali kar očak Kamniško-Savinjskih Alp. Pol- ni novih moči in pomembnih izkušenj, pridobljenih na zava- rovanih plezalnih poteh, smo preko Turškega žleba sestopili v Logarsko dolino ter se poslovili z besedami: "Nasvidenje na Mont Blancu!" Dan D smo postavili na 2. av- gust, ki je predstavljal velik tre- nutek, saj se je večina članov odprave prvič odpravljala proti Savojskim Alpam, ob tem pa je prav vse družila skupna misel: povzpeti se na vrh Mont Blanca z varno vrnitvijo domov. Po zadnjem pregledu opreme in slo- vesu od domačih smo se oglasili še v študentski oddaji radia Ptuj, kjer smo skupaj z voditeljem Mi- lanom Krajncem spregovorili nekaj besed o naših načrtih v Franciji, nato pa se podali na pot preko slovenske prestolnice, tržaškega zaledja in obširne Padske nižine vse do Aoste, kjer smo se prvič srečali z zahodnimi Alpami. Glede na dolgo in utru- jajočo vožnjo, ki je pogosto zah- tevnejša od vzponov na alpske vršace, se odločimo za daljši pos- tanek ob cesti, ki nas bo pripelja- la do gorskega prelaza Grand St. Bernard, saj smo se odločili za pot v Chamonix preko Švice. Po obilnem zajtrku in jutranji telovadbi zaspanih okončin se naša kombija počasi vzpenjata do vhoda v tunel, kij)ovezuje Italijo s sosednjo Švico. S tovrsmim tehničnim posegom je omogočen veliko lažji promet med državama, kar še posebej pride do izraza v zimskih mese- cih, ko je 2469 metrov visok pre- laz zaprt za promet. Toda še pre- den dejansko prestopimo mejno črto, nas čaka dokaj natančna kontrola švicarskih obmejnih organov, ki se je običajno spo- minjamo le še iz časov naše bivše države. A tudi tovrstne postanke izkoristimo kar se da koristno ter si med prepotrebnim razgi- bavanjem veselo ogledujemo mejni prehod. (Nadaljevanje prihodnjič) Uroš Vidovii Počitek članov ptujske odprave na Mont Blanc med pripravljalno turo v Kamniško-Savinjskih Alpah. V ozadju južna stena Mrzle gore. Foto: Anka Osterman ŠIŠA PANGMA/ DNEVNIK SLOVENSKE HIMALAJSKE ODPRAVE Aklimatizacilske priprave končane Člani slovenske himalajske odprave smo kljub slabemu vremenu, ki nas je spremljalo ves čas, uspešno končali šti- rinajstdnevni aklimatizacijski pohod pod streho sveta Mt. Everestom. Že na začetku naše poti ni šlo brez težav. Helikopter MI 17 le- talske družbe Royal Nepal je moral zaradi slabega vremena v Lukli, kamor smo bili namenje- ni, prisilno pristati. Pozno po- poldan smo vendarle prispeli v Luklo (2800 m). Najeli smo tri nosače in krenili na pot, ki nas je vodila ob kanjonu hudourniške reke Dudh Kosi, ki smo jo smo večkrat prečkali. Viseči mostovi, ki omogočajo prehod preko di- vje reke, so prava posebnost tu- kajšnje dežele. Najprej smo se spustili do Pakdinga (2600 m), kjer smo prenočili. Spali in prehranjevali smo se v lodgih (tukajšne planinske koče). Pot nas je nato vodila skozi Nanche Bazar (3440 m), ki je pravo mon- deno središče za nepalske razme- re in zadnje večje mestece na naši poti, do Thyangbocheja (3867 m). V Tyangbocheju smo si ogledali znani budistični sa- mostan, nato pa krenili proti Chhukungu (4730 m). Načrtova- ni vzpon na 6189 m visoki Island Peak zaradi obilnih padavin in megle ni bil mogoč. Odločili smo se, da ostanemo v Chhu- kungu, aklimatizacijske ture pa smo opravili na nekoliko nižjih vrhovih, visokih okrog 5600 m, v okolici. Ves čas bivanja v Chhukungu so nam bogovi nak- lonili samo pičle pol ure jasnega vremena, kar je bilo ravno dovolj za fotografiranje veličastnih vrhov Lhotseja (8501 m), Nuptseja (7896 m) in Ama Da- blama, ki smo jih sicer lahko samo slutili. Med vračanjem v Luklo smo doživeli lepo jutro v Tyang- bocheju na najrazglednejši točki naše poti. Iz megle se je sra- mežljivo prikazal celo Mt. Eve- rest. Nekoliko manj sreče smo imeli v Lukli, saj smo dva deževna dneva čakali na prista- nek helikopterja in polet v Khat- mandu. Prehodili smo okrog 180 km poti in opravili kar precejšnjo višinsko razliko. V Katmanduju imamo sedaj veliko dela, ki ga moramo hitro opraviti, saj smo časovno omeje- ni. Od 17. do 19. septembra je v Nepalu napovedana generalna stavka. Upamo, da nam bo uspe- lo do takrat urediti vsa potrebna dovoljenja za bivanje v Tibetu. Čaka nas še nabava in pakiranje za okrog 2500 kg hrane in opre- me ter pot v Tibet oziroma na Kitajsko. Upam, da se vam bom lahko naslednjič javil z dobrimi novi- cami iz baznega tabora pod Shis- ha Pangmo. Iz Katmanduju za Tednik Sandi Vaupotii GRADIŠČA / BLAGOSLOVILI SO OBNOVLJENO KAPELO Kulturni spomenik sredi haloških gričev "Štuhčeva kapela je lepotica našega kraja in okolice. Lahko je ponos vseh krajanov in zaščitni znak v raznih kroni- kah, almanahih in drugih turis- tično-gospodarskih publikaci- jah. Obnovljeno in olepšano je predajamo novim generaci- jam," je minulo nedeljo v Gra- diščah ob blagoslovu obnovljen kapele dejal Ivan Maroh, predsednik tamkajšnjega vaškega odbora. Štuhčevo ka- pelo je blagoslovil pater Emil Drev, dekan završke dekanije, zanjo pa bo odslej skrbela družina Letonja. Ko so klopotci ob koncu tedna oznanjali zorenje grozdja, so se Gradiščani in okoličani zbrali pri obnovljeni vaški kapeli, kjer so darovali tudi slovesno mašo in v spomin zasadili lipo kot simbol slovenstva. Domačini si- cer ne vedo povedati, kdaj je bila kapela zgrajena, so pa v 100-letni katastrski knjigi našli letnico 1904, ko sta zakonca dr. Bela Štuhec in njegova žena Ana (dobrotnika iz teh krajev) kapelo odkupila od ptujske gospode. Še pred vojno sta kapelo obnovila in dogradila, ji dala današnjo po- dobo, kapela pa je v tistih časih služila združevanju haloških lju- di, pri njej so se ustavljali mlatiči in molili za dobro mlatev, vse do današnjih dni pa je ostala hram duhovno-kulturnega življenja haloškega človeka. V kapeli se je ohranil tudi kipec Marije^ in majhen zvon, ki ga je Ana Štu- hec dobila za 70-letnico od domačinov. Za kapelo je precej let skrbela "župska" Trezika. Predsednik VO Ivan Maroh je na slovesnosti med drugim dejal, da bodo o vaški kapeli poizvedo- vali tudi v prihodnje, saj so v ptujske arhive že dali vlogo za nove podatke. Obnova je trajala nekaj mese- cev in pri delu so pomagali tudi domači obrtniški mojstri. Fres- ke so delo Draga Ficka iz Ljuto- mera, skupna vrednost obnove pa znaša skoraj milijon tolarjev- Prispevke so zbrali v župnji sv- Barbare, veliko so prispevali domačini, skoraj polovico pa sta prispevala gorišniška občina tef vaški odbor Gradišča. Besedilo in posnetka: T. Niohorko Lipo je posadil župan Slavko Videnjak (v sredini) ob pomoči Ivana Maroha (levo) in Miro Lesjak tednik - četrtek, 25. september 1997 13 SREČANJE EVROPSKIH SPACKARJEV Spatek in Samo na Nizozemskem I\a naših cestah je videti vedno manj spačiiov ali charlstonov. So pa ljudje, ki $o izredni ljubitelji tega nekoč zelo priljubljenega avtomobila, ki je bil pred leti hit, sedaj pa spada že v atrakcijo. Tudi spačkarji se dobivajo na srečanjih, kjer je možno videti vse, kar se tiče teh priljubljenih jekle- nih konjičkov. Samo Cobelj, košarkar in kaja- kaš, sicer pa velik ljubitelj svoje- ga charlestona, je letos sodeloval na srečanju spačkarjev na Nizo- zemskem. Z njim smo opravili kratki pogovor o vzdušju, vtisih in ne nazadnje tudi o dolgi poti, ki jo je moral prestati njegov konjiček. # Kje je bilo srečanje ljubi- teljev Citroenovega spačka in kako dolga je bila pot? "Srečanje je bilo v Mavricku, mestecu na Nizozemskem, ki leži nekako na sredini med Rot- terdamom in Amsterdamom. Pot je bila dolga 1300 kilomet- rov, ob vrnitvi v Slovenijo pa sem opravil nekoliko več kilo- metrov." # Kako je prišlo do ideje za obisk na zboru spačkarjev? "Do ideje je prišlo že lansko leto, tako da sem se pripravljal skoraj leto dni. Sem včlanjen v slovenski klub spačkarjev, kjer vsake tri mesece dobivamo ob- vestila. Iz Slovenije je bilo pri- sotnih 106 vozil - spačkov, dian in amijev. Vsega skupaj pa je bilo več kot 4000 avtomobilov. Organizator je bil presenečen nad tem številom, saj so komajda uspeli zagotoviti hrano, vodo itd." • Kako dolgo ste bili na srečanju in kaj vse ste videli in doživeli? "Tabor je potekal pet dni. Bila so razna lepotna tekmovanja, spretnostna vožnja, tam pa je bilo tudi vse, vse, kar je v zvezi z avtomobili in kar so potrebovali obiskovalci. Bilo je zelo živah- no." Samo, njegov prijatelj, spaček več kot 500 kilogramov opreme so se srečno vrnili na Ptuj. Spo- minov je več kot dovolj. Vsi spačkarji pa so z mislimi že na naslednjem srečanju, ki bo čez slabi dve leti v Grčiji. Tekst in foto: Danilo Klainšek VESOUE / POTOVANJE SKOZI CAS Ob/šofe svo/o prefeklost Dolgo je veljalo, da so potovanja v preteklost ali prihodnost le privlačna tema piscev znanstvene fantastike in nimajo prav nobene zveze z resno znanostjo. S konstruiranjem časov- nih strojev se je ukvarjala le peščica "premaknjenih" znanstvenikov v hollywoodskih filmih in cenenih ro- manih. Pred nekaj leti pa je prišlo do presenetljivega preobrata, saj je ne- kaj vrhunskih fizikov z računi napo- vedalo možnost potovanja v drugi čas skozi črne luknje. Velikokrat se primemo za glavo, ko storimo napako, vendar popraviti se več ne da. Takrat bi najraje zavrte- li čas nazaj, a žal ne gre. Morda je to trenutek, ko začnemo razmišljati, kaj pravzaprav čas je. Ljudje smo si čas izmislili kot četrto dimenzijo v pros- toru, kot nek zaporeden zapis dogod- kov. In kako bi lahko potovali skozi čas, skozi ta zaporedni niz dogod- kov? Spet se pojavi vprašanje: Kam in kako se ti dogotki shranjujejo? Tam, kjer je tema, ne vidimo nič, torej je svetloba tista, ki dogodke za- pisuje in shranjuje. In če je svetloba kriva za čas, jo je potrebno dohiteti, če hočemo priti do podatkov, ki jih shranjuje. Potovali moramo z njeno hitrostjo. O njej so se spraševali že pred tristo leti, ko je astronomov še veliko dvomilo o Kopernikovem he- liocentričnem sistemu, po katerem planeti, med njimi tudi naša Zemlja, krožijo okoli Sonca. Pravilnost Ko- pernikovih misli je prav tedaj s po- membnimi odkritji potrdil danski fizik Olaf Roemer. Še kot mladeniča so ga povabili v Pariz, kjer je nato postal astronom na tamkajšnji zvez- dami in član akademije znanosti. Tu je zelo zvesto opazoval Jupitrove sa- telite (lune). Ko je meril njihove ob- hodne čase okrog Jupitra, je opazil neko nerednost, ki je morala biti v zvezi z gibanjem Zemlje. Ko se je Zemlja približala Jupitru, je bil ob- hodni čas premajhen, ko se je oddal- jevala od njega, pa prevelik. Te razli- ke v obhodnih časih si je pojasnil s tem, da ima svetloba končno hitrost (pred njim so namreč mislili, da je hitrost svetlobe neskončno velika). Tako je Roemer uspel določiti hit- rost svedobe. Kako? Okrog Jupitra kroži več sa- telitov, od teh so štirje približno tako veliki kot naša Luna. To so Jo, Evro- pa, Animed in Kalisto. Imenujejo jih tudi velike ali Galilejeve satelite, saj jih je 1610 z daljnogledom prvi zapa- zil prav Galilei. Sonce osvetljuje Ju- piter, in ker je zelo daleč od Sonca, je njegova senca zelo dolga. Jupitrov tir in tiri njegovih štirih velikih sateli- tov ležijo v isti ravnini. Satelid so razmeroma blizu Jupitra, zato gredo pogosto skozi Jupitrovo senco. Ko stopijo vanjo, postanejo nevidni - mrknejo. Nevidni pa ostanejo vse dotlej, dokler na drugi strani ne izto- pijo iz sence. Mrke teh satelitov lah- ko z Zemlje opazujemo z daljnogle- dom. Ker poznamo gibanje satelitov, lahko vnaprej izračunamo vstop sa- telitov v senco (začetek mrka) in iz- top satelitov iz nje (konec mrka). Če redno opazujemo mrke Jupitro- vih lun, zasledimo, da enkrat preteče med dvema zaporednima začetkoma mrka krajši čas, drugič pa daljši. To je prvi opazil Roemer (1675). Pravil- no je pojasnil, da je to zato, ker svet- Astronavt v vesolju loba, ki nam prinaša informacije o pojavih v vesolju, potrebuje nekaj časa, da prepotuje določeno razdaljo. Z drugimi besedami: hitrost svetlo- be, čeprav je zelo velika, je mogoče izmeriti. Opazovalec opazuje začetek mrkov satelita, ki si sledijo v časovnem presledku 1,75 dneva; v tem času Zemlja prepotuje približno 4,5 mili- jona kilometrov. Svetloba, ki nam naznanja začetek mrka, za nas nasto- pi toliko prej, kolikor časa potrebuja svetloba, da prepotuje pot 4,5 milijo- na km. Isti podatki veljajo za druge tri satelite. Skrajšanje časa med dve- ma zaporednima začetkoma mrka je približno 15 sekund. Sklep je sedaj preprost. Če v 15 sekundah prepotu- je svetloba pot 4,5 milijona kilomet- rov, potem v eni sekundi prepotuje 300 tisoč kilometrov. Torej je hitrost svetlobe 300.000 km/s. Ugotovili smo, da ima svetloba neko hitrost, kar pomeni, da potrebuje nek čas, da prepotuje neko razdaljo. Zemlja je od Sonca oddalje- na 150 milijonov kilometrov, kar po- meni, da do nas potuje dobrih osem minut. Če je svetloba iz kraja nastanka ali odboja potrebovala nekaj časa, da je do nas prinesla to informacijo, smo jo mi prejeli z zamudo, čeprav se tega ne zavedamo. Toraj se je tisto, kar vi- dimo, že zgodilo in ves čas gledamo v preteklost - zgodovino svoje sedan- josti. Vendar so te zamude pri majh- nih (zemeljskih) razdaljah zane- marljivo majhne. Te razlike pridejo v poštev predvsem v vesolju, kjer so razdalje ogromne. Primer: ko gleda- mo zvezde, ki so od nas oddaljene sto tisoč svetlobnih let, gledamo sto tisoč let v preteklost. Vsak naš pogled v nebo je pogled v preteklost. Na primer če ste danes stari dvajset let, še na objektu, oddaljenem tride- set svetlobnih let, o vas nič ne vedo, na objektu, oddaljenem dvajset svet- lobnih let, pa gledajo vaše rojstvo. To se pravi, da če bi v tem trenutku Jupitrova luna lo hotel videti svoje rojstvo, bi moral biti tam. Slike našega življenja potujejo s hitrostjo svetlobe, in če bi jo uspeli prehiteti, bi videli svojo preteklost. Sedanjost potuje s svetlobno hitrost- jo, ki velja za največjo hitrost v vsem vesolju (Einsteinova teorija rela- tivnosti). Če bi potovali z isto hit- rostjo kot svetloba in informacija, ki jo nosi, bi vse okoli nas mirovalo. Čas si torej moramo predstavljati kot filmski trak, ki se vrti s hitrostjo tris- to tisoč kilometrov na sekundo. In če bi mogli potovati tako hitro, bi poto- vali v prihodnost, pri tem pa spremljan svojo preteklost. Hitreje ko potujemo, krajši je čas. Če bi dva vklopila štoparice, eden na cesti, drugi v vozilu, ki bi potovalo blizu svetlobni hitrosti, in bi jih izklopila, ko bi oba mirovala, bi što- parica v vozilu kazala veliko manj časa. S tem, ko potujemo z velikimi hitrostmi, se nam krajšajo čas in raz- dalje. (Vendar zaradi tega, da bi žive- li dlje, ni potrebno na cesti voziti hit- ro, ker se lahko zaradi promemih ne- varnosti življenje prehitro konča.) Trenutno vse skupaj ostaja pri teo- riji, saj ne moremo potovati s svet- lobno hitrostjo. Zato pa v vesolju obstajajo razne uganke, kot so črne lukje, ki bi bile vrata v časovni stroj. Več o tem v prihodnji številki. Milan Kro/nc 14 četrtek, 25. september 1997 - tednik .1 ' - LURD / V NAJVEČJEM SREDIŠČU ROMARSKEGA SVETA Krmi prošenl^ mahvale, tolažbe Slovenci smo narod romarjev. Veliko romarskih poti je tudi v Sloveniji posvečenih Mariji in jih obišče mnogo vernikov. Svete kraje običajno obiščemo zaradi nekega cilja ali kraja samega. Med največja romarska središča krščanskega sveta pa gotovo spada tisoč sedemsto kilometrov oddaljeni francoski Lurd. Avtobusno potovanje, ki ga je organizirala romarsko-turistična agencija Aritours iz Maribora, je zraven končnega cilja, Lurda, vključevalo ogled številnih krajev po Italiji in v Provansi v Franciji, pot do Lurda pa nas je vodila tudi ob Ažurni obali. Preveč bi bilo opisovati obisk vseh krajev in doživetij v njih, zato se pomudi- mo le v nekaterih. Z udobnim avtobusom znamke Volvo smo začeli romarsko poto- vanje v Ptuju, člane romarske druščine pa smo dobivali tudi v Mariboru, Celju, Ljubljani ter na Primorskem in na koncu smo bili Slovenija v malem. Potovanje je potekalo brez zapletov, čeprav se nam je že pred Ljubljano strgal pogonski jermen. Šoferja, oče Tone in sin Beno Sever, sta se iz- kazala, saj sta ga zamenjala v ne- kaj minutah. Pot nas je, potem ko smo prečkali Italijo, vodila po čudovi- ti, mondeni Ažurni obali, kjer smo pričakali sončni vzhod. Za- tem smo zavili v notranjost Fran- ! cije, v eno njenih najlepših po- j krajin, Provanso. Ta je vredna og- j leda zaradi slikovite pokrajine, ' plaž in nenavadne svetlobe, ki je bila izziv mnogim vrhimskim mnetnikom in pesnikom. Vsesko- zi nas je spremljalo veliko oljk, polj s sivko, cipres, mandljevcev, nasadi maka in vinske trte, ki ras- te v drugačnih nasadih, kot smo jih vajeni pri nas. Občutili pa smo lahko tudi značilni veter mistral, ki ob izstopu iz avtobusa deluje blagodejno. Lahko bi rekli, da je vseeno, v katerem letnem času jo obiščemo - zmeraj nas pričaka s ' svojimi čari. V tej pokrajini Francozi pridelajo dve tretjini kvalitetnih vin, po katerih so zna- ni po svetu. Provansa je polna rimskih os- tankov. Najprej smo se ustavili v i znamenitem galskem mestu Avig- nonu - mestu s slavno zgodovino, ki so jo v veliki meri pisali papeži. V Avignonu je v 14. stoletju vla- dalo sedem papežev. S tem se je to mesto spremenilo v drugi Rim ter ' postalo središče dogajanja tedanje Evrope. Obdobje bivanja papežev I je pustilo Avignonu svoj pečat, I gotovo pa je najzanimivejša ^ papeška palača z lepim parkom in kovnico denarja, v kateri je danes glasbeni konservatorij. Mesto je obdano z obzidjem, a ga zaradi po- manjkanja denarja ne morejo vzdrževati, zato ga je pošteno načel zob časa. V današnjem času je Avignon mesto mladih, slovito predvsem po glasbenih in folklor- nih festivalih z gosti iz vsega sve- ta. Lep je tudi kilometrski most sv. Bennezeta, ki ga krasi 14 mogočnih lokov. Nedaleč od nje- ga pa smo lahko v Pont du Garde občudovali dva tisoč let star akva- dukt, vrhunski dosežek rimskih arhitektov v treh nadstropjih, ki meri 49 metrov in je dolg 275 me- trov. Po njem so stari Rimljani speljali vodo do 50 kilometrov od- daljenega cvetočega mesta Nimsa .(dnevno okrog 20 kubičnih me- trov vode), v katerem je rimski imperij zapustil stebriščni tem- pelj in areno, ki je še danes prizo- rišče slovitih bikoborb. Bežno smo se seznanili z značil- nim, tako imenovanim rdečim mestom Toulousom in prispeli v Lurd. RAZLIČNE USODE VODIJO V LURD Ker to mestece leži blizu severne španske meje, nas je pričakal čudovit pogled na zasnežene Piri- neje. Lurd gotovo sodi med naj- bolj obiskana romarska središča in Marijina svetišča, saj ga letno obišče več kot pet milijonov ljudi iz vsega sveta. Največ je še vedno romarjev iz Evrope. Tudi mnogo Slovencev potuje tja. Kot nam je povedal vodja agencije Aritours Ciril Arih, je lani z njihovo agen- cijo poromalo 1200 romarjev, le- tos pa jih bo še nekoliko več. Čeprav Lurd ne spada med večja mesta, je v njem več kot 400 hote- lov z več kot 16.000 sobami za gos- te. Organizirana romanja se običajno začnejo ob veliki noči in trajajo vse do 1. novembra. Različne so življenjske zgodbe in tudi poti, ki pripelje množico ljudi v to mesto, kjer se je leta 1858 revni deklici Bernardki Sou- birous v Massabiejski votlini, ki leži na zahodu tega mesta, večkrat Mavrični pogled na nasade vinogradov v Provansi Akvadukta v Pont du Garde ni mogel nihče uničiti, ne človek ne naravne katastro- fe. Lani so ga začeli obnavl- jati. Bloki, iz katerih je gra- jen, tehtajo po 6 ton, zato bodo potrebovali veliko časa, denarja in tehničnega znanja. Massabiejska votlina v Lurdu, kjer se je leta 1858 štirinajst- letni Bernardki Soubirous osemnajstkrat prikazala Marija. Danes je to mesto čudežev, molitve, sprave in miru. Nekdanje papeško mesto Avignon obišče mnogo turistov. Lurški studenec. Najprej so mislili, da je to izvir termalne vode, toda analize so potrdile, da gre za navadno pitno vodo brez snovi, ki bi lahko delovale zdravilno. Kljub temu se po uživanju ali kopanju v tej vodi zgodi mnogo ozdravl- jenj. Večerne procesije s prižganimi svečkami se vsak večer ude- leži mnogo vernikov. V vseh jezikih prepevajo znano lurško pesem "Ave Marija" in molijo. prikazala Marija. Še posebej živahno je na trgu Esplanade z Marijinim kipom, ki je pred Mari- jinimi svetišči, pred Pijevo pod- zemsko baziliko in sprejme do sto tisoč ljudi. Pred tremi bazilikami se od ranega jutra do pozne noči vrstijo procesije romarjev iz cele- ga sveta, ki molijo, pojejo in vsak po svoje častijo lurško mater božjo. V mestu lahko doživimo tipično romarsko vzdušje, vse to pa spremlja množica trgovin, natrpanih s kičastim blagom. Toda v vseh teh letih je Cerkvi ne- kako uspelo, da iz Lurda ne bi na- redili sejma za goljufe in preva- rante. V Lurdu je vsak samo romar. Vse mesto jih je polno, povsod jih najdeš. Romajo v veselju, žalosti, stiskah in prošnjah. Ko danes go- vorimo o Lurdu, pomislimo na verska romanja, procesije, bolnike na bolniških vozičkih. Vsak ro- mar pride v Lurd, da bi obiskal votlino Marijinega prikazovanja in vsak to mesto po svoje doživlja. Čeprav pred votlino čakajo ljudje Papeški prestol v metropoli- tanski baziliki, kjer je vladalo sedem papežev. v dolgih vrstah več ur za mimo- hod ob Marijinem kipu, vlada tam popolna tišina. V znak zahvale in tui prošnje je ob izviru položene- ga veliko cvetja in prižganih mno- go sveč. V votlini je namreč iz ne- kega izvira pritekla voda in ta naj bi kot pijača ali za umivanje povzročila veliko število čudežnih ozdravitev. Rezultati analiz te vode kažejo, da se ne razlikuje od večine gorskih studencev, ki izvi- rajo v apnenčastih tleh. Ne vsebu- je nobenih aktivnih snovi, ki bi ji lahko dale izrazito terapevtsko uporabnost, lahko pa jo tudi brez škode pijemo. Vodo iz studenca, ki ga je odkrila Bernardka, zbirajo v podzemnih rezervoarjih in jo od tam vodijo do bazenov in vodnja- kov. Velik zbiralnik z zmoglji- vostjo okrog 450.000 litrov stoji pod severno stransko ladjo rožno- venske cerkve. Temperatiu-a vode je od 13 do 14 stopinj Celzija. Leta 1955 so zgradili 18 bazenov (ločeno za moške in ženske) iz sivo modrega marmorja. Dnevno se v njih okopa približno 2.000 ljudi in dvakrat dnevno v bazenu vodo zamenjajo. Kljub temu pa je zanimivo, da še ni prišlo do nobe- nih okužb. Ko se bolnik sleče, ga zavijejo v modro rjuho in do vratu potopijo v vodo, kjer ostane pri- bližno eno minuto. Tretjina oz- dravitev se zgodi ravno v teh baze- nih. Mogoče kdo misli, da vsako leto padajo novi rekordi v številu j čudežev v Lurdu in da je njihovo J število že vrtoglavo visoko. Cer- kev pa je ob priznanju prikazo- ^ vanj in čudežev vedno zelo ' počasna in previdna, da ji ne bi mogel kdo kaj očitati. KAJ JE ČUDEŽ čudež je viden dogodek, ki po naravnih zakonih ni mogoč. Čudeži, ki se godijo v Lurdu, so predvsem različna nenadna in po- polna ozdravljenja, ki jih cerkve- na oblast in zdravniški konzorcij po skrbni preiskavi razglasi za čudež. Koliko takih ozdravljenj je pravzaprav bilo, je težko vedeti. V spisih Zdravniškega urada v Lur- du, ki ga sestavljajo zdravniki in drugi strokovnjaki, jih je doslej zabeleženih in preiskanih precej nad 2.000. Od teh jih je Cerkev razglasila in proglasila 65. Zadnji je bil pred 20 leti, ko je ozdravela mlada Italijanka. Vsak dan je organizirana proce- sija za invalide, in šele ko vidiš to množico invalidov in bolnih, začneš razmišljati o zdravju kot največji dobrini in ga tudi ceniti. Lurd obišče letno do 25 tisoč hudo bolnih ali invalidov. Pripel- jejo jih na zelo značilnih vozičkih z modrimi senčniki. In ko množica teh vozičkov napolni trg, je videti kot modra preproga. Za bolnike v Lurdu skrbijo člani malteškega reda, oblečeni v čmo- rdeča oblačila. Ob tem razmišljaš, ali tudi to romarsko vzdušje povečuje upanja in pričakovanja bolnikov, ki iščejo ozdravitve, na smrt bolnih ljudi in njihovih spremljevalcev, ki molijo skupaj z njimi. Za vrstami bolnikov je zbranega ogromno ljudi, ki s pre- tresljivimi klici prosijo pomoč. Vedno glasneje in burneje se dvi- gajo klici proti nebu. Povsod lahko opaziš tiho ihtenje in ganje- ne obraze, tudi oči trdih mož se polnijo s solzami. Nekateri klici so v znak prošnje, drugi zahvale, tretji si želijo odgovor za svoje življenjske odločitve. V Lurdu je zelo poskrbljeno in vse zelo prilagojeno vsem tistim, ki jih je narava bolezni tako priza- dela, da se premikajo s pomočjo invalidskega vozička. Ne samo da ni arhitektonskih ovir, predvsem je pomembno, da ni ovir v raz- mišljanju in sebičnosti, saj poma- gajo drug drugemu. Še posebej de- luje tu človeška solidarnost, ki brez velikih kretenj in glasnih krikov ustavi tudi avtobus ali av- tomobil in da prednost tistim, ki so na invalidskih vozičkih. Po znamenitih večernih procesijah ali shodih za bolnike je na ozkih lurških ulicah včasih tudi več kot sto tisoč ljudi. In zanimivo je, da se prometne nesreče zgodijo zelo redko, ne pomnijo pa, da bi prišlo do incidentov. Za vsakega obiskovalca Lurda je večerna procesija z lučkami ob 20.30 uri nepozabno doživetje. Kolona ljudi z gorečimi svečkami se vije, da ji ne vidiš konca. Vidiš pa romarske zastave vseh vrst in slišiš molitev ter pesem v vseh svetovnih jezikih. Tudi v slo- venščini. Vsakodnevna procesije se začne z glasno molitvijo in pet- jem, potem se sprevod pomika proti lurški votlini ter nadaljuje proti ravnini. Ko se romarji ponoči vrnejo v hotel ali celo v domači kraj, še v prenekaterem odmeva refren "Ave Marija", ki jo pojejo med večerno procesijo. Vodja Aritoursa Ciril Arih, z znanjem oborožen vodnik, je ob koncu romanja povedal: "Mi smo romarska in tudi turistična agen- cija, s tem da v naši agenciji damo poudarek romanjem. V vsakoletni standardni program je vključeno romanje v Lurd, kajti največ ljudi se še vedno odloča, da obišče to božjepotno središče Evrope. Pro- gram našega romanja je zanimiv, imenujem ga duhovno obogaten izlet. Cilj je sicer Lurd kot romar- ski kraj, med potjo pa vidimo veli- ko znamenitosti. Ogledamo si Nico, ki je znana po filmskih in festivalih cvetja, kneževino Mo- naco in Monte Carlo, enega naj- bolj znanih in mondenih turis- tičnih mest na svetu s slovitimi igralnicami, pot pa nas pripelje domov mimo Genove, Brescie, Gardskega jezera, Verone in Pa- dove. Značilnost naših romanj je tudi ta, da se na njih zbirajo ro- marji iz vseh koncev Slovenije. V začetku so vsi malo zadržani, toda na svoje domove se vračajo kot novi prijatelji." Takšna romanja pa so poleg vsega, kar vidimo, priložnost, da doživimo topel človeški odnos, saj živimo v času, ko je veliko- krat težko razločevati dobro od slabega. Mlade in starejše težijo danes različne preizkušnje, brezciljnost, nerazumevanje, razočaranje, naveličanost, raz- lične zasvojenosti, brezposel- nost, nasilje, krivice in na mno- go teh težav ti takšno romanje nudi odgovor. Tekst in fotografije: Marija Slodnjak fcdnik - Četrtek, 25. september 1997 15 Kuharski nasveti Drobovina Velikokrat si /a različne dnevne obroke, na primer zajtrk, kosilo, večeijo ali malico, pripravljamo jedi iz drobovine. Pri nas so še posebej cenjene jedi iz svinjskih, telečjih ali perutninskih jeter; med perutniskimi so posebej cenjene gosje, saj veljajo za pravo kulinarično poslastico. Najbolj so cenjena jetra mla- dih živali, ki so mila in nežna ter primerna za toplotne postop- ke, kot so pečenje, pečenje na žaru ali v pečici ter praženje. Za praženje najpogosteje izbiramo telečja in svinjska jetrca. Cela telečja jetra tehtajo približno 1,5 kg in so sestavljene iz enega ve- likega kosa, ki se ga drži manjši privesek. Jetra drugih živali imajo več priveskov. Manj po- gosto pri nas pripravljamo jetra mladih jagnjet. V primerjavo s telečjimi so čvrstejša in bolj suha in jih lahko prav tako uspešno pripravljamo v raz- ličnih omakah. Vse vrste jeter so najprimer- nejše za dušenje. Za vse tudi vel- ja, da jih pred uporabo dobro operemo, del močnega vonja pa lahko odpravimo tudi tako, da jih za nekaj časa potopimo v mleko, vendar pri mladih jetrcih to ni potrebno. Pred to- plotno obdelavo jih narežemo na tanke lističe, ki naj ne bodo preveliki. Svinjska jetra imajo izrazit okus in zaradi tega so primerna za različne jedi. Po- gosto jih uporabljamo tudi pri pripravi zahtevnejši jedi, kot so testenice in terine. Goveja jetra pa ponavadi uporabljamo oziro- ma dušimo skupaj z aroma- tičnimi dodatki, kot je majaron. da izravnamo njihov izraziti okus. Če pripravljamo cela jetra, naj- prej ločimo posamezne priveske od celote. Vidne kite, žile in ve- zivo odrežemo. Zunanjo kožo potegnemo z jeter s pomočjo roke in prstov. Jetra nato poševno zrežemo na tanke rezi- ne, tako narezane lahko povalja- mo v moki in jih spečemo na žaru ali v manjši količini maščobe na štedilniku. Solimo tik pred koncem pečenja. Če je- tra predolgo pražimo ali pečemo, postanejo trda. Pri nas najpogosteje pripravl- jamo pražena jetrca, kisla, jetra s smetano, jetra po lovsko, in po- dobne jedi. V svetu pa so znana na žaru pečena jetra z gorčico. Ta so značilna za Francijo. V Veliki Britaniji jih pripravljajo s slanino in čebulo - te pripravl- jamo tudi pri nas, v Italiji jih pogosto pripravljajo s para- dižnikom, česnom in žajbljem, v Maroku si lahko privoščite marinirana z vloženimi limona- mi in zelenimi olivami ter dušena s hruškami in slanino, v Franciji pa lahko dobite tudi nadevana s peteršiljem in jajci. Vsa ta živila uporabljamo tudi pri nas, zato si jih lahko pripra- vite tudi sami. Jetra po lovsko so zagotovo jed, ki jo lahko pripravimo tudi za nekoliko boljši obrok. Pri- pravimo jih tako, da odstranimo zunanjo kožico in jih pretakne- mo s prekajeno slanino. Torej v večji kos jeter naredimo s pomočjo koničastega ozkega noža globoke vdolbinice, v kate- re zataknemo na daljše rezance narezano prekajeno slanino. Po- tresemo ji s poprom in seseklja- nimi brinovimi jagodami. V ko- žici segrejemo manjšo količino maščobe, dodamo sesekljano čebulo in jušno zelenjavo, ki smo jo narezali na drobne re- zance, jo narahlo prepražimo, dodamo jetra in jih na hitro opečemo z vseh strani. Zalijemo z govejo juho in dušimo tako dolgo, da se zmehčajo. Jetra damo v primerno posodo in jih pokrijemo. V omako zakuhamo podmet iz moke, da se primerno zgosti, in dobro prevremo. Za boljši okus omake lahko vanjo damo tudi na rezance narezano prekajeno slanino. Jetra narežemo na rezine kot pečeno meso, jih damo nazaj v omako, solimo in prevremo le toliko, da se jetra dobro razsolijo. Servira- mo na servirnem krožniku ali plošči, tako da najprej damo na krožnik rezine jeter, nato jih prelijemo z omako in potresemo s peteršiljem. Jetra se rada pri- mejo na dno posode, zato med dušenjem posodo velikokrat pretresemo. Za boljši okus oma- ke lahko dodate nekaj kapljic vina ali limo- r T? ninega soka. Nada (V^V Pignar, učiteljica kuharstva Krvodajalci 9. september: MIlan Vervega, Jurov- ska C. 11, Lenart. Branko Šenkiš, Žab- jak 61, Franček Ljubeč, Zagojiči 27, Oskar Šturm, Raičeva 11, Ptuj, Andrej Ploj, Drbetinci 41, Franc Vršič, Novin- ci 5, Janez Rojs, Vitomarcl 77, Alojz Kario, Krivi Vrh 22, Sv. Trojica v Slo- venskih goricah, 11. september: Mirko Lukaček, Vrtna 5, Virje, Boris Vukan, Dr. Kovačiča 4, Onnož, Branko Horvat, Miklavž 2, MI- lan Orešnlk, Hardek 20, Slavko Piki, ŠatovcI 3, Srigita Božlčko, Strmec 6, Stanko Korez, Strmec pri Sv. Florija- nu, Marija Lampret, Majšperk 51, Mi- lan Toplak, Gorišnica 8/a, Stanka Šoba, Strug 11, Emestina Lešnik, Ul. Vide AIIČ 17, Ptuj, Ivanka Narat, Sestrže 84a, Daniel Horvat, Formin 2/b, Marija Korez, Breg 15, Danica ; Malek, Krčevina pri Vurbergu, Zvonko Purg, Dravinjski Vrh 58, Silva Auer, Pobrežje 151/a, Zvonko Zajšek, Ptuj- ska Gora 104/a, Dušana Brodnjak, I Gorišnica 24/a, Matej Pleteršek, Mi- i hovce 20, Irena Zajšek, Ptujska Gora i 104/a, Stanko Peter, Pobrežje 6, Mar- • jan Kocmut, Koritno 17, Stanko Petek, j Desenci 6, Janko Notersberg, Hrasto- j vec 130, Irena Leben, Forniln 47/a, I Andrej Lampret, Majšperk 51, Mojca j Kušar, Nova vas 73, Franc Brglez, I Breg 55, Mojca Toplak, Gorišnica 8/a, Lidija Derič Simonič, Kicar 77/b, Jožica Svenšek, Lešnikova ui. 13, Orehova vas, Roman Križnjak, Formin 39, Silvo Koren, C. talcev 33, Rače, Branko Cajnko, Nova vas pri Ptuju 10, i Anton Ratek, Kicar 118/b, Lovro Rap, I Laporska c. 13, Poljčane, Tomistav ; Pulko, Hajdoše 10/c, Avgust Bec, I MezgovcilO. IMMimmilyimnlil. Iiiiliumi i u iz dogajal^ v posam^niku, medsebojnih odnosov v družini kot tudi tiste, ki izh^|ajo Iz sociol<^je soA>bnega zakona in družine ter tudi iz vplivov širših soclalno-eko- nomskih dejavnikov na odnose in df^janja v zakonu in družini. Ko govorimo o zdravem ali bolnem zakonu in družini ter o dejavnikih duševnega zdravja ali bolezni, moramo upoštevati vse spremembe (in spremenje- ne poglede) v zakonu in družini in tudi glede vredno- tenja zakona in družine. Srečujemo se tudi z ekstremni- mi stališči - od idealiziranja, da sta zakon in družina instituciji, brez katerih bi bilo duševno zdravje ljudi že v temeljih ogroženo ali celo onemo- gočeno, do stališč, da družina vcepi otroku le strah pred avto- ritetami in služi le ohranjanju obstoječega stanja, ali stališča, da je družina le vežbališče otrok za prilagajanje na vsako- kratno dnižbo. Kljub temu da ne moremo povsem zanikati pozitivnih vrednot družine, je vseeno po- trebno upoštevati posledice splošnih in naglih družbenih sprememb po II. svetovni vojni vse do danes. Pomembnejše posledice so predvsem: - nova motivacijska osnova za sklepanje zakona, - pojavljanje novih pogledov na funkcijo zakona, - proces rušenja moške avtori- tete v zakonu, - proces emancipacije žene v zakonu, - problem večkratne zaposle- nosti žene, - proces zmanjševanja števila članov družine, - proces individualizacije čla- nov družine, - večja možnost zadovoljevan- ja temeljnih človeških potreb zunaj družinskega kroga, - večja seksualna svoboda, - lažji osip družinske organi- zacije zaradi ločitve zakonov in osamosvajanja otrok. Seveda zaradi tega nekateri opozarjajo na krizo zakona in družine. Če izluščimo iz socio- logije sodobne družine le tiste dejavnike, ki so osrednjega po- mena za duševno zdravje, zares opazimo, da marsikateri proces odpravlja stare duševnohigien- ske neugodne pojave in odnose, prinaša pa tudi nove, večkrat ne tako nepomembne nevar- nosti. Tako so bili na primer partnerji v tradicionalnem za- konu preveč vezani drug na drugega. Prav tako so bili pre- več pod vtisom idealov, ki jim v zakonski praksi večinoma sploh niso bili kos. Ker so se njihova nerealna in romantična pričakovanja v zakonu le redko uresničila, je prišlo v teh zako- nih do številnih razočaranj in večinoma neizgovorjenih očit- kov. Še neugodnejši duševno- higienski dejavnik v teh zako- nih pa se je kazal v tem, da je bil par navzven večinoma pre- več zaprt, medtem ko navzno- ter ni bilo mogoče ustvariti prave samostojnosti in diferen- ciacije. Toda tudi sodobni za- kon ni brez duševnohigienskih problemov. Res je, da imata za- konca drug do drugega in do zakona bolj realistična stališča, težita bolj k partnerskemu od- nosu in si dovolita v zakonu več osebne svobode, toda zato se borita z novimi bojaznimi. Njuna svoboda je večkrat samo navidezna, saj je dobljena za ceno odprave jasno orisanih in obvezujočih norm. In ravno ta odsotnost orientacije povzroča mladim zakoncem največ nego- tovosti. Pa tudi tam, kjer o nor- mah in orientaciji še lahko go- vorimo, opažamo nekakšno nevrotično ideologijo. Iz pro- testa proti utesnjujočim obli- kam zakona staršev in starih staršev si mlada zakonca s to ideologijo nalagata nove okvi- re. Posledica poenostavljene predstave o "svobodnem odno- su svobodnih partnerjev" je iskanje samega sebe skozi krčevito, a pretirano željo po samostojnosti in neodvisnosti od zakonskega partnerja, sek- sualno ekspirementiranje ipd. Tisto kar je pri tem izrinjeno, zapostavljeno in sramežljivo zanikano, sta predvsem čustvi ljubeče pripadnosti in nežnos- ti. Več o tem pa naslednjič, mag. Bojan Šinko Obilna krom- plrjeva letina Ne preveč vroče in dokaj vlažno poletje je na rast poljščin vplivalo ugodno. Obilna krompirjeva letina je presenetila tudi Pernatove v Župečji vasi 14. Pred dnevi se je v našem uredništvu oglasil 31-letni Stanko Pernat, ki skupaj z očetom in bratom skrbi za srednje veliko kmetijo. Takega pridelka krompirja, kot je letos, že dolgo ne pomni, saj so z 2,5 hektarja izkopali več kot 30.000 kg pridelka. Gomolji so veliki, zdravi in težki, med njimi je veliko težkih čez kilogram. O semenu Stanko ni hotel veliko govoriti, le to, da je krompir prever- jene domače sorte. Zelo dobro pa letos kaže tudi pridelek rdeče pese in koruze. •OM Stanko Pernat z največjima med krompirjevimi velikani, ki tehtata po 1,6 in 1,5 kg. Foto: M. Ozmec 16 četrtek, 25. september 1997 - tednik PTUJ / KRALJICA SLOVENIJE JE PTUJČANKA BARBARA CENCIC Lepotna kraljita - ffia/več/f uspeh Barbara Cenčič je šestega septembra dosegla svoj doslej na- jvečji uspeh v tekmovanjih za lepotni naslov - postala je kral- jica Slovenije '97. Kot predstavnica Slovenije se bo udeležila svetovnega izbora za kraljico sveta '97 v Baden Badnu, ki bo 4. oktobra. Barbara je že druga Ptujčanka z najvišjim naslovom v Sloveniji. Alenka Vindiš je bila miss Slovenije '96, Barbara je kraljica Slovenije '97 in in na nekk način prevzema lepot- ni oltar, na katerega vse pogosteje zelo uspešno stopajo tudi ptujska dekleta. Barbara Cenčič je ena redkih slo- venskih lepotic, ki se ponaša z nekaj prestižnimi lepotnimi naslovi: letos je bila tudi prva spremljevalka naj- lepše Slovenke, pred tem je osvojila naslov miss bikini Hawaiian Tropic '97, lani pa je bila četrta na tekmo- vanju za miss Slovenije '97. V njenih vitrinah pa je še nekaj drugih naslo- vov, ki jih je osvojila v okviru predtekmovanj za miss Slovenije, najlepšo Slovensko in kraljico Slo- venije ter na drugih tekmovanjih. Za tiste, ki ne veste: delno smo Bar- bari njena lepotna in manekenska vrata pomagali odpirati tudi v uredništvu Tednika, saj je bila ena od šestih najboljših na naši prvi av- diciji za manekenke in manekene, ki smo jo organizirali novembra 1995; na drugem je zmagala Alenka Vindiš. Za 19-letno Ptujčanko je naslov kraljice Slovenije, ki ji med vsemi dosedanjimi naslovi pomeni največ, prišel kot prijetno presenečenje, ki si ga je že dolgo želela, saj kot sama pravi, v Sloveniji šteje le naslov, vse drugo je brez pomena. Lahko, da je bilo na tem tekmovanju katero še lepše dekle, ampak sreča je v tistem trenutku izbrala njo, samokritično ugotavlja. "Na lepotnih tekmovanjih ni po- membna samo lepota, dekle, ki zma- ga, mora biti tudi komunikativno, znati mora tuje jezike. Če je dekle še tako lepo, ji to v tujini nič ne poma- ga, če Sloji v ozadju, se ne zna pogo- varjati in tudi sicer postaviti." Do največjega uspeha je Barbaro pot vo- dila po stopničkah, kar jo je na neki način tudi navdajalo s prepričanjem, da ji bo nekoč le uspelo. Če pride uspeh prehitro, če stopnice preska- juješ, lahko hitro padeš, je med dru- gim prepričana. Res pa je, da če ne bi bila ambiciozna in če ne bi zaupa- la vase in ne bi bila samozavestna, komunikativna, uspehov ne bi bilo. Pridnost se ji pozna tudi pri študiju, študira ekonomijo. Znanje ekono- mije bo skušala koristno izrabili za trženje svojih lepotnih dosežkov. Nasploh pa želi biti uspešna. Na modni brvi se že nekaj časa uspešno pojavlja. Dneve do Baden Badna je skušala izkoristili maksimalno. Na pot bo odšla danes ali jutri; ko sva se pogo- varjali, natančnega datuma še ni ve- dela. Delno sem se lahko seznanila z njeno garderobo, predvsem pa sem prepričana, da bo blestela v prelepi vijoUčni spektakularni obleki, ki je delo Barbare in Sonje Plaveč. Da ji obleko zašijejo v tem ptujskem buii- ku, je bila Barbarina izrecna želja in zahteva. Kreacije Barbare Plaveč je nosila tudi na svetovnem tekmovan- ju za miss Hawaii Tropic '97. Na svetovnem tekmovanju za kraljico sveta se želi kar najbolje odrezati, potrudila se bo po najboljših močeh. Lanska kraljica Slovenije Renata Bohinc se je na tem tekmovanju lani uvrstila med šest najlepših. Po Baden Badnu ji bodo v resni- ci izročili zasluženi avto za naslov kraljice Slovenije - Suzuki allo; na prireditvi so ji le simbolično izročili ključe zanj. Pričelo pa se bo tudi intenzivnejše delo na modnih pistah in v šoli, ki je kljub vsemu ne misli zanemariti. Trdno je odločena, da jo bo uspešno končala, se zaposlila in da bo tisto, kar si je zastavila, tudi uresničila, ker kot sama pravi, je zelo ambiciozna, komunikativna, v bistvu bolj ali manj vsestranska osebnost. Zanjo je lepota tisto, kar prihaja iz človeka, in tisto, kar ti pokažeš do drugih ter da se znaš včasih tudi zadržati. MG TEDNIKOVO NAGRADNO VPRAŠANJE Ali prepozntrie km/ na fotagrafili? Iz ptičje perspektive je videti vse nekoliko drugače. V prejšnji, 38. številki Tednika smo objavili kopališče Banovci, v 37. številki Tednika pa Hajdino. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali nagrajenca Edija Krajnca z Zg. Hajdine 7. Dobro si oglejte današnjo fotografijo. Med Vašimi pisnimi odgovori, ki jih boste poslali do četrtka, 2. ok- tobra, na naslov Uredništvo Tednika, Raičeva 6, Ptuj, bomo ponovno izžrebali nagrajenca. Tokratna nagrada je kaseta z domačo zabavno glasbo, ki jo bo nagrajenec lahko dvignil v pisarni uredništva. MT TEDNIK - 25. SEPTEMBER 1997 PO NAŠIH KRAJIH -17 IMAJSPERK / OB 1. OBČINSKEM PRAZNIKU Predstavili grb in zastavo obilne \ občini Majšperli so z nedeljslio osrednjo popoldanslio slovesnostjo sMenili dober teden dni dolgo praznovanje pr\ega občinskega praznika. Prireditve so se vrstile od sredine septembra, na nedeljski osrednji slovesnosti pa so javnosti prvič predstavili občinske simbole, grb in zastavo, pnič so podelili tudi plaketo občine in občinska priznan- ja. Prireditve so pričeli že prejšnji petek, 12. septembra, ko so se na tamkajšnjem igrišču pomerili člani v malem nogometu. V so- boto, 13. septembra, popoldne je v gasilskem domu v Majšperku potekalo regijsko srečanje ga- silk, ki se ga je udeležilo blizu 300 gasilk iz mariborske regije. Zvečer so se v malem nogometu pomerili še mladinci, naslednji dan, v nedeljo, 14. septembra, dopoldne pa še veterani. Glavnina prireditev v počasti- tev prvega občinskega praznika pa je potekala v drugi polovici minulega tedna v velikem šoto- ru, ki so ga postavili za majšperškim gasilskim domom. V četrtek, 18. septembra, je pod geslom Otroštvo in mladost občine Majšperk potekalo sečanje otrok in mladine z glasbenikom Vili- jem Resnikom. Šotor so napol- nili šolarji iz žetalske in majšperske šole, iz po- družničnih šol na Ptujski Gori in v Stopercah, pa seveda malčki iz vrtca. Zvečer so člani radio kluba Ptujska Gora vzpos- tavili radioamatersko zvezo na kanalu S-16. Pozno v noč jim je uspelo vzpostaviti več kot 35 zvez. V petek, 19. septembra, po- poldne so s krajšo slovesnostjo v Stogovcih pričeli gradnjo vodo- vodnega omrežja Majšperk - Stogovci - Slape - Naraplje v dolžini dobrih 5 km. S prikl- jučki bo investicija veljala okoli 40 milijonov tolarjev. Na slove- snosti v Podložah pa so prosla- vili pričetek gradnje vodovoda od Podlož do Sestrž v dolžini okoli 6 km, kar bo veljalo okoli V šotoru so bili na ogled tudi li- kovni izdelki dvanajstih sli- karjev, udeležencev slikarske kolonije ex tempore Majšperk '97, ki so si zagotovo zaslužile boljši, primernejši razstavni prostor. Ne le da so bile slabo osvetljene, ogorčeni likovniki so prepričani, da v šotoru niso prišle do izraza. Sicer pa so tudi začudeni, kajti obljubili so jim, da bo razstava v prostorih občinske zgradbe. 10 milijonov tolarjev. Zvečer ob 20. uri so se sestali na slavnostni seji občinskega sveta, na kateri so sprejeli sklep o podelitvi občinskih priznanj in plakete. V soboto, 20. septembra, do- poldne se je srečanja starejših občanov udeležilo več kot 200 udeležencev, ki so jih pogostili in jim pripravili prisrčen kul- turni spored. V manjšem šotoru pa so odprli zanimivo razstavo domačih izdelkov pod naslov- om Tudi mi smo občina. Osrednja in sklepna slove- snost ob prvem občinskem praz- niku pa je bila v nedeljo, 21. sep- tembra, nekaj po štirinajsti uri v velikem šotoru, kjer je številne občane in goste od blizu in daleč uvodoma pozdravila predsedni- ca občinskega sveta Darinka Fakin, pozdravni nagovor pa je imel majšperški župan Franc Bezjak. Mladi iz vseh krajev občine so v dvorano prinesli lis- tino občine Majšperk, Valt Juračič iz ljubljanske Heraldice pa je predstavil nov grb in zasta- vo občine Majšperk. Oba občin- ska simbola je blagoslovil kano- nik Stanko Lipovšek iz mari- borske škofije. Župan Franc Bezjak pa je izročil zastave pred- stavnikom štirih KS krajevnih skupnosti: Majšperk, Stoperce, Žetale in Ptujska Gora in vseh 30 krajev v občini. V grbu občine Majšperk je v modrem ščitu na zelenem hribu srebrna gotska cerkev z rdečo streho zvonika. Iz kotov nad njo rasteta navzdol po dva rumena lista pravega kostanja, kar tvori navidezno veliko črko M. Po- dobna je tudi zastava, ki je mo- dre barve s štirimi rumenimi listi pravega kostanja v prvem kvadratu zastavine rute, ki je od ostalega dela ločen z vertikalno rumeno črto. Slovesnost so prijetno pope- strili člani godbe na pihala iz Podlehhika, pevci mešanega pevskega zbora sv. Miklavža iz Majšperka ter učenci tam- kajšnje osnovne šole in najmlajši iz vrtca. V imenu državnega zbora je Majšperčanom ob zgodovin- skem dogodku čestital podpred- sednik Miroslav Luci in v ime- nu mestne občine Ptuj slavljen- cem izročil spominsko likovno delo; pridružili pa so se mu tudi prisotni poslanci in župani so- sednjih občin. Ob prvem prazniku občine Majšperk so plaketo občine izročili Cirilu Murku iz Majšperka, občinska priznanja pa so prejeli Emica Rodošek s Ptujske Gore, Anton Galun iz Stoperc in Štefan Zver, farni župnik v Žetalah. /M. Oxmec Ob prazniku so Majšperčani pripravili srečanje, ki se ga je udeležilo okoli 200 starejših krajanov PTUJ / 5. RAZSTAVA KOZ Koze in kozli ena A Na živinskem sejmšiču ob Ormoški cesti v Ptuju je konec minulega tedna potekala 5. državna razstava koz, na kate- ri je bilo tokrat na ogled 40 živali srnaste, sanske in prvič tudi burske pasme, ki je primerna predvsem za vzrejo mesa. Na sobotnem ocenjevanju je strokovna komisija proglasila prvake posameznih pasem in kar 18 živali je prejelo oceno lA. Med kozami srnaste pasme je bila najbolje ocenjena koza Anja, last Kristovičevih iz Pa- cinja, med kozli te pasme pa Aro iz Kozelovega hleva v Gra- diščah. Med kozami sanske pa- sme je zmagala koza Bejbi, last Podvezovih iz Verja pri Medvo- dah, iz istega hleva pa prihaja tudi najbolje ocenjeni kozel srnaste pasme Boss. Predsednik Zveze kozjerskih društev Slovenije, dipl. ing kmetijstva Igor Tumpej, sicer iz ptujske Kmetijsko po- speševalne službe, je ob zakl- jučku razstave povedal: "Letošnja, peta razstava koz je vsekakor uspela, tako orgazani- zacijsko kot sicer. Vseh 40 živali sanske, srnaste in burske pasme je v soboto opoldne ocenila po- sebna 3-članska ocenjevalna ko- misija, v kateri so bili inženirji kmetijstva Dušan Bertič in Dušan Kastelic iz republiške se- lekcijske službe za drobnico ter Vesna Mazej iz svetovalne službe v Celju. Kar 10 živali srnaste pasme je komisija oceni- la z 1 a, v pasmi sanske koze pa je najvišjo oceno prejelo 8 koz. Moram reči, da je bilo število živali omejeno zaradi omejenih finančnih sredstev, saj smo vsa- ko žival morali pregledati ter ji odvzeti in pregledati kri. S ptujskega območja so bili posebej uspešni razstavljalci iz haloškega dela - iz Cirkulan, saj je kozel Kozelovih postal prvak razstave, dobro ocenjene živali pa so imeli tudi drugi naši raz- stavljalci. Rahlo sem zaskrbljen zaradi padca staleža koz na širšem ptujskem območju, kjer je bilo pred leti ustanovljeno prvo kozjerejsko društvo. To je predvsem posledica krize v mle- karstvu, saj ptujska mlekarna ni sposobna odkupiti vseh količin kozjega mleka, po katerem je si- cer veliko povpraševanje. Krizo poskušamo reševati na ta način, da se dogovarjamo o j)rodaji mleka zasebni sirarni Šentjošt pri Ljubljani. Peta razstava je bila tako po vsebini kot po organizacijski plati med boljšimi, pa tudi sej- mišče v Ptuju je nadvse primer- no zanjo. Letošnja posebnost je bila nova pasma pri nas, burska koza, ki smo jo uvozili iz Avstri- je, kjer jo uspešno redijo za pri- rejo mesa." M. Ozmec Posebnost letošnje razstave je bila burska koza, ki so jo uvozili iz sosednje Avstrije in je primerna za pridelavo konzumnega mesa Za obiskovalce so bili posebej zanimivi pasem- skl kozli. Foto: M. Ozmec Pod naslovom 'Tudi mi smo občina' so v manjšem šotoru pripravili zanimivo razstavo domačih izdelkov. Župan Franc Bezjak je zastave občine Majšperk izročil predstavnikom štirih krajevnih skupnosti in vseh 30 krajev v občini. Foto: M. Ozmec ZAVRC / PRVI OBČINSKI PRAZNIK Otvorifev nove šole v občini Zavrč bodo ta konec tedna praznovali pr>i praznik občine, ob tej priložnosti pa bodo predstavili tudi grb in zastavo, nova simbola občine. V soboto ob 10. uri bo slovesnost ob odprtju nove šolske zgradbe, ki ima vse pogoje za 9-letno šolanje, med gosti pa pričaku- jejo tudi ministra za šolst>o dr. Slavka Gabra. Nova završka šola je bila zgrajena v dobrem letu, tri tedne pa v njej že nemoteno poteka pouk. Učenke in učenci za ta veseli trenutek pripravljajo kulturni proram, podano bo poročilo o gradnji šole, mo- derno urejeno šolske zgradbo pa si bo mogoče ogledati tudi odzno- traj. Občina Zavrč se je odločila otvoritev nove šole povezati s prvim občinskim praznikom, ko bo slavnostni govornik župan Franc Maj- cenovič, ki bo predstavil nove smernice te male obmejne haloške občine z devetimi naselji. (TM) PLACAR Nevaren ovinek - past za motoriste Vsak dan se zgodi veliko prometnih nesreč. Velikokrat je kriv voznik ali kateri drugi udeleženec prometa. Takrat prevzame krivdo povzročitelj. Kaj pa če je cesta poškodo- vana ali je na njej kamenje, kdo je kriv? V avtošoli so nas učili, da mora- mo hitrost prilagoditi razmeram na cestišču. In prav slednje smo člani motorističnega kluba Ku- rent Ptuj upoštevali na cesti v Pla- carju. Prejšnji petek smo bili na ogledu proge, saj smo v nedeljo spremljdi kolesarje na njihovem tekmovanju. Pa smo bili kljub majhni hitrosti, dvajset kilome- trov na uro, prehitri zaradi ka- menja na cesti. Prvi v koloni, predsednik kluba Damjan Ribič, je žal nesrečno padel, kar mu je odvzelo nekaj prostih dni, ki jih je preživel v ptujski bolnišnici, in skoraj sto petdeset tisoč tolarjev zaradi škode na motorju. Kdo bo sedaj prevzel odgovornost? Lastnik cest je država oz. občina, vendar za njihovo vzdrževanje skrbijo cestna podjet- ja, ki jim plačujemo občani. Tako odgovornost za cestišče, ki je poškodovano in ni primerno označeno oz. zavarovano, prevza- me cestno podjetje. V tem prime- ru pa so nam zatrdili, da so ceste pred kolesarsko dirko dobro in strokovno pripravili, tako da je skoraj nemogoče, da bi pri tako majhni hitrosti prišlo do nezgode (čeprav je pet prič). Na sami dirki ni bilo nesreč na ovinku, saj so or- ganizatorji tam "dežurali" z metla- mi za primer kamenja na cesti. Takoj po dirki pa se je ovinek vrnil v prvotno neturejeno stanje. Stanovalci ob cesti v Placarju so nam zagotovili, da svojo pot na tem ovinko konča vsaj en voznik na mesec. Zal je takih ovinkov in cest še več, le da dokler ne ogrozi- jo človeškega življenja, ostane glas krajanov, ki se pritožujejo, nes- lišen. Milan Krajnt Kraj, kjer je padel motorist. Foto: Nini 18 - OD TOD IN TAM 25. SEPTEMBER 1997- TEDNIK ŠTATENBERG / ŠESTA LIKOVNA KOLONIJA POD POKROVITEUSTVOM TALUMA Slikarji med gostoljubnimi ljudmi Ko se poletje prevesi v jesen, se na Štatenbergu prične li- kovna kolonija. Letos so se likovniki iz vse Slovenije ter iz zamejstva v tem prijetnem naravnem okolju z obilo narav- nih in drugih motivov zbrali že šestič. Njihov pokrovitelj je Talum iz Kidričevega, /akaj to počnejo? Darko Ferlinc je povedal, da ima Talum slikaije preprosto rad. 'To ni zato, da bi lažje prodajali aluminij, temveč zato, ker imamo posluh za umetnost," je poudaril. Letos je v dvorcu in tudi izven njega, saj je bilo vreme kot naročeno, ustvarjalo štirinajst li- kovnikov, medse pa so povabili še znanega mojstra fotografije Stoja- na Kerblerja iz Ptuja, ki je v tem okolju prav tako našel obilo odličnih motivov za svoje fotograf- sko ustvarjanje. Poleg njega so se kolonije udeležili Rudi Benetik iz avstrijske Koroške, Gregor Kokalj iz Ljubljane, Andrej Božič in Jože Foltin - oba iz Ptuja, Frenci Košec - Karaš iz Celja, Todorče Atanas6v iz Makedonije, ki sicer živi v Ljubljani, Vojko Pogačar iz Mari- bora, Vesna Obid, Manca Juvan in Apolonija Simon - vse iz Ljublja- ne, Dragica Rožmarin iz Miinchna, Branko Gajšt iz Sestrž, Dušan Fišer s Ptujske Gore ter Huiqin Wang, slovenska Kitajka iz Ljubljane. Kot že nekaj let je bil tudi letos njihov "imietniški" vodja Dušan Fišer. Takole je ocenil letošnjo ko- lonijo:"Bila nas je dokaj pisana druščina, večina akademskih sli- karjev, le trije med njimi sodijo med likovne ljubitelje. Prizadeva- mo si, da povabimo čim več priz- nanih slovenskih umetnikov iii tu in tam tudi kakšnega iz tujine. Šta- tenberška kolonija postaja vseslo- venska, umetniki te kraje že poz- najo, vsi, ki gredo od tod, povedo drugim, kako lepo je bilo tukaj, in tako je precejšnje zanimanje za udeležbo. Letos sicer nismo toliko hodili naokoli kot prejšnja leta, ker nam je bil čas, ki smo ga potre- bovali za likovno ustvarjanje, dra- gocen. Kljub temu pa smo bili na Ptujski Gori, kamor nas je povabil Stojan Kerbler, nekaj jih je bilo v Talumu in zadnji dan, v nedeljo, smo bili na majhnem potepu po bližnji okolici Štatenberga, kjer smo »i ogledali še jamo Belojačo. Če pa bi ocenjeval letošnjo koloni- jo po strokovni plati, bi dejal, da je bila stilno in motivno zelo pestra. Različni pogledi mnetnikov na po- samezni motiv so še posebej lepo vidni na sami razstavi. Največji čar letošnje likovne kolonije je ravno v različnem gledanju likovnih umetnikov na nekatere stvari." Organizatorji likovne kolonije so se odločili, da vsakega umetnika povabijo na Štatenberg samo dva- krat. Tako se krog tistih, ki spoz- navajo lepoto in gostoljubje teh si- cer odmaknjenih krajev, širi. "Smisel vidim v tem, da pride v ta konec Slovenije čim več novih lju- di in tako tudi naša likovna srečanja lažje umetniško izgrajuje- mo. Tako lahko potem dobiš sem vrhunske umetnike, kar bo imelo tudi večjo medijsko odrnevnost, drugače pa se to ne zgodi. Če bi vsa leta prihajali eni in isti, bi bila po- tem to pač le neka lokalna priredi- tev, ki pride in gre mimo brez večje javne pozornosti," še dodaja Dušan Fišer. 'Težko je povedati, zakaj je Ta- lum vsakoletni pokrovitelj srečanja likovnih umetnikov na Štatenbergu. Preprosto, ker ima slikarje rad. To ni neka naša ko- mercialna poteza, zato da bi alumi- nij, ki ga proizvajamo, boljše in lažje prodajali, temveč preprosto zato, ker podpiramo kulturo. Pod- piramo pa tudi druge dejavnosti, na primer šport, vendar smo likov- no kolonijo, ki poteka tu na Šta- tenbergu že šestič, vzeli za svojo in bo 'naša' še naprej," je v imenu po- krovitelja povedal Darko Ferlinc. Likovna razstava bo še do konca tedna na Štatenbergu, potem pa se seli na Ptuj, kjer jo bodo konec ok- tobra postavili na ogled širši jav- nosti v Miheličevi galeriji, nato pa bodo slike našle svoj prostor v Ta- limiu v Kidričevem, kjer so pono- sni, da stene njihovih poslovnih prostorov krasijo dela slovenskih umetnikov. Teh slik pa imajo v Talumu že toliko, da bi lahko na- redili stalno zbirko, ki bi bila na ogled širši javnosti. Darko Ferlinc je dejal, da so o tem že razmišljali, vendar je to stvar prihodnosti. Kaj kot pokrovitelji nudijo sli- karjem? Celotno bivanje na Šta- mon. tenbergu, platna in tudi barve. Le- tos so jih obdarili z akrilnimi bar- vami. Umetniki sicer pri svojem delu uporabljajo različne tehnike in tudi barve, zato je po nmenju pokrovitelja to bolj simbolična gesta. Sodelovanje med slikarji in Talumom postaja in leta v leto globlje, in kar je najpomembnejše, v obojestransko zadovoljstvo. Branko Gajšt iz Sestrž je neke vrste "krivec", da je do likovne ko- lonije na Štatenbergu sploh prišlo in da se nadaljuje. Vesel je, da je pokroviteljstvo prevzel Talum iz Kidričevega, saj so mu s tem odvzeli veliko breme. Kljub temu pa je še veliko opravil, ki jih posto- ri za svoje prijatelje - slikarje. Po- maga jim pri okvirjanju slik ter skrbi za platna. Letos je imel toli- ko drugih opravil, da je komaj ut- egnil naslikati eno sliko. Apolonija Simon, akademska sli- karka sp^ialistka iz Ljubljane, je letos na Štatenbergu že drugič in meni, da je kolonija nadvse odlično organizirana. "Ko gledam to pokrajino, je podobna mojim rodnim Brežicam in okolici, kjer Foto: VT je prav tako vsega po malem - goz- dov, travnikov in vinorodnih gričev. Všeč mi je, da so nas vključili v ta prelepi ambient dvor- ca Štatenberg, kjer so nam že sami prostori dajali dodaten impulz pri delu. Vsak je bil v svojem kotičku, vendar smo se med sabo obiskova- li, izmenjavali izkušnje, še posebej zanimivo pa je bilo pri kosilu in večerji, kjer smo se zbrali vsi. Ker sem letos v koloniji že drugič, po vsej verjetnosti prihodnje leto ne bom prišla, vendar pa imam na- men te kraje še kdaj obiskati in sem pripeljati prijatelje, da jim pokažem, kje smo se imeli tako lepo." Ljubezen gre skozi želodec, pra- vijo. Tega se zavedata tudi Drago in Olga Lesjak, najemnika dvorca Štatenberg, ki za slikarje skrbita že četno leto. Tudi tu bi lahko rekli, da je ljubezen obojestranska. Oba, tako Drago kot Olga, skrbita po svojih najboljših močeh za svoje varovance in jih razvajata z dobro hrano in prijetnim počutjem. Dra- go pravi, da levji delež tega odpade na ženo Olgo. Zanimivo je, da se prijateljstvo med njima in posa- mezniki nadaljuje še potem, ko li- kovna kolonija že davno zapre svo- ja vrata. Kljub temu da so na Šta- tenbergu težave z nočitvami, pa sta z iznajdljivostjo uspela usposobiti petnajst ležišč, ravno toliko, da vsi hkovniki, ki pridejo od daleč, lahko tu tudi primemo prenočijo. Letošnja šesta likovna kolonija na Štatenbergu, ki je trajala od 16. do 21. septembra, je tako zaprla vrata. Na predvečer zadnjega dne so postavili razstavo, ki bo v viteški dvorani dvorca na ogled do konca tega tedna, na dvorišču pa je obiskovdce, ki jih ni manjkalo, razveseljeval s svojim nastopom Peter Lovšin. Vida Topolovet Skupina udeležencev letošnje šeste likovne ko- lonije na Štatenbergu, med njimi naši sogovor- niki Branko Gajšt, Dušan Fišer in Apolonija Si- Dijaki dijakom Dijaška skupnost ptujske gimnazije je kljub prostorski stiski in nemogočim delovnim razmeram zaradi dvoizmen- skega pouka precej aktivna. Svoje delo, ki ni strogo veza- no le na pouk, so se dijaki odločili predstaviti tudi drugim dijakom in vsem, ki so jim pripravljeni prisluhniti. Zato pripravljajo prireditev z naslovom Dijaki dijakom ali Mini gimnazijada, s katero se hočejo upreti tihemu čakanju na gradnjo nove gimnazije. Poka- zati želijo, da lahko veliko ust- varijo, čeprav žal za to porabijo skoraj nadnaravne napore, in da bi lahko pokazali in dosegli še veliko več, če bi imeli za to ugodnejše pogoje. Prireditev Dijaki dijakom bo potekala 2. in 3. oktobra ter bo grajena iz zelo pestrega progra- ma. Med drugim bodo priredili Fazanijado, to je simboličen krst 1. letnikov. Sledile bodo košarkarske tekme med dijaki in profesorji ter med dijakinja- mi in bivšimi dijakinjami gim- nazije. Dijaki fotografi bodo pripravili fotografsko razstavo, ki jo bo popestrila tudi otvoritev šolske temnice. Ljubitelji poezije se bodo lahko pridružili literatom, ki bodo pripravili literarni večer. Ta bo predvsem promoviral nji- hovo delo in literarno glasilo Razokvirjena beseda, ki bo rav- no takrat zagledalo luč sveta. Seveda ne bo manjkala niti gledališka predstava z naslovom Psiha, katere večina članov so sedanji ali bivši dijaki ptujske gimnazije in se je javnosti že predstavila, a je zanimanje zanjo še vedno veliko. Tudi plesalci ptujske gimnazi- je bodo prisotne s svojimi lahkotnimi plesnimi koraki za več kot eno uro popeljali v čudoviti svet plesa. Prireditev Dijaki dijakom vse- buje tudi slikarsko razstavo av- torskih del ptujske gimnazije in predstavitev projekta Srednje- veška mesta, dijaki pa bodo imeli tudi možnost udeležiti se eks- kurzije v Francijo ali Belo kraji- no, pa tudi video konference, na kateri bodo navezali stike z vrstniki v tujini. Prireditev se bo končala z mega koncertom treh ali štirih mladih, nadebudnih glasbenih skupin, katerih člani so tudi ptujski gimnazijci. Prireditev bo potekala v pros- torih Šolskega centra, na Muršičevi, v stari steklarni in še kje. Temeljila bo na poglabljan- ju medsebojnih odnosov in predstavitvi svojega dela mladih podobno mislečim. Njen namen je spoznavanje vrstnikov oziro- ma aktivnosti, s katerimi se gimnazijci ukvarjajo. Iskreno pa lahko rečemo, da s prireditvijo Dijaki dijakom ali Mini gimna- zijado želijo gimnazijci opozori- ti nase in na svojo prostorsko stisko. Platon je rekel: "Mladi niso posode, ki jih je treba napolniti, so le bakle, ki jih je treba prižgati." In ko se bodo tisti, ki lahko pomagajo, poglobili v po- men teh besed ter omogočili boljše delovne pogoje, bodo gimnazijci dosegali še boljše in plodnejše rezultate. Jana Skaza MATERI TEREZI V SLOVO Tavajoiim je podala roko "Gospod, kričim od bolečine v upanju, da boš slišal moj krik in se sklonil k meni ter mi pomagal." Ta in mnogi svetopisemski odlomki in molitve so bili vo- dilo življenja, dela in bivanja na tem svetu velike, tople in neizmerno dobre matere Te- reze. Mnogi, ki jih je reševala iz vsakdanjih stisk, jih dvigo- vala iz najbolj prašnih cest, neustrašno pomagala bolnim in pohabljenim, niso nikoli znali ne brati ne pisati. To je bila mati, topla, izobražena in dobra, pa vendar globoko ponižna tudi pred najbolj ponižanim. Njena roka, njeno telo ni ječalo v bolečini, ni se ustrašilo posledic svojega rav- nanja. Bila je povsod tam, kjer se niso ustavljali ne državniki in ne ljudje velikih obljub, kaj šele podali roko človeku in ga popeljali v zavetišče. Ti zapuščeni in revni ne poznajo velikih obljub in besed, a čuti- jo morda bolj kot vsi učenjaki sveta toplino in božjo bližino, ki so je bili deležni v topli roki matere Tereze. In vsem je mati Tereza bila, je in bo ostala ne samo vzgled, temveč predvsem vest in vabilo v skušnjavah, ko se človek išče in tava. Kajti: "Le v Bogu mi- ruje moja duša, le od Njega mi pride pomoč. Le On je moja skala in moja rešitev, moja trdnjava: ne bom se veliko opotekal." (Ps 62/ 2,3) To in še neizmerno več je bila in bo ostala mati Tereza za vse ljudi, za vsa verstva in za vse čase. Dan/ca Tetiekovii SV. TROJICA / KULTURNI PRAZNIK POSEBNE VRSTE soboto in nedel/o 25. sreirnje pisiev zaietnikov PO PETINDVAJSETIH lETIH SE PRIREDITEV VRAČA TJA, KJER SE JE ZAČEIA, V SVETO TROJICO, NEKDANJE GRADIŠČE • RAZSTAVA IN SPOMINSKA PlOŠČA • IZID PRVENCA METKE DEMŠAR Ta konec tedna bo v os- rednjih Slovenskih goricah kulturno obarvan, saj bo pri Sveti Trojici jubilejno, 25. srečanje pesnikov in pisatel- jev-začetnikov. Prireditev, ki bo dodobra zaznamovala je- senski kulturni utrip lenarške občine, skupaj pripravljajo domače KUD Ernestek Go- lob-Peter, ZKO Lenart in ZKOS, ki je že od samega začetka veliko pomagala pri razvoju svojevrstnega literar- nega gibanja piscev začetni- kov. Trojičani so organizacijske naloge v glavnem opravili, po- skušali so animirati ves kraj, ki je na začetku teh prireditev veliko prispeval k razvoju gi- banja mladih literatov. Pro- gram je zanimiv, organizatorji so ga uskladili, tako da pričakujejo dober odziv stro- kovne in druge javnosti. Praznovanje se bo začelo v soboto, 27.septembra, ko bo v galeriji Konrada Krajnca v Lenanu sprejem udeležencev, ki ga pripravlja lenarški župan Slavko Kramberger. Po spre- jemu se bodo udeleženci od- peljali k Sveto Trojici, kjer si bodo ogledali znamenitosti trga in okolice, ustavili pa se bodo tudi v cerkvi in samosta- nu. V trojiški osnovni šoli se bodo v tem Času zbrali šolarji in njihovi mentorji, ki so so- delovali na natečaju občinske ZKO iz Lenarta. Ob tej pri- ložnosti bodo predstavili prve- nec, knjižico nadarjene domačinke Metke Demšar, ki je s pomočjo OŠ Sveta Trojica zbrala na enem mestu nekaj najboljših spisov in veliko pe- smi. Knjižica ima simbolni naslov "Metkine melodije" in jo je avtorica sama ilustrirala, založila jo je trojiška osnovna šola pod vodstvom ravnatelja Darka Škergeta, lektorica je bila Dragica Lovše, tisk in oblikovanje pa v rokah podjet- ja Štrakl od Svete Trojice. V soboto popoldne, predvi- doma ob 16. uri, bodo v predd- verju doma kulture odprli raz- stavo o zgodovini teh srečanj, ki jo je pripravila Nataša Ko- lar. Razstava vsebuje tudi ne- kaj zanimivih podatkov in gradiva iz zgodovine Svete Trojice. Ob tej priložnosti bo Peter Božič, dolgoletni orga nizacijski in strokovni sodela- vec ter mentor mladih piscev, odkril spominsko ploščo, s ka- tero bodo trajno zaznamovali literarno gibanje piscev-začet- nikov pri Sveti Trojici v Slo- venskih goricah. Prvi dan ju- bilejnega srečanja bodo skle- nili pri lovskem domu v Do- bravi, kjer bodo pripravili lite- rarni piknik s kulturnim nas- topom domačih ljubiteljskih kulturnih skupin. Zaslužnim krajanom in sodelavcem bodo podelih posebna spominska priznanja. Drugi dan bodo imeli strokovni razgovor ude- ležencev srečanja (literatov) z mentorji in popoldne še lite- rarno-glasbeni nastop. Vse skupaj bodo obogatili in zao- krožili z razstavo slik ude- ležencev 4. slikarskega ex- tempora, ki so ga pripravili prejšnji teden, in z razstavo knjig, ki so jih izdali ude- leženci dosedanjih srečanj pesnikov in pisateljev-začetni- kov. Med številnimi uglednimi li- terati in drugimi gosti pričakujejo ta konec tedna pri Sveti Trojici tudi ministra za kulturo Jožefa Školča. M.roš TEDNIK - 25. SEPTEMBER 1997 PO NAŠIH KRAJIH -19 LOVRENC / PRVO TEKMOVANJE GASILSKIH ZVEZ PODRAVJA y Kidriievem prvi dan gasilcev Gasilska zveza Kidričevo je bila ob koncu minulega tedna or- ganizatorica pr\ega gasilskega tekmovanja gasilskih zvez po- dravske regije. Tekmovalo je 87 gasilskih desetin, od tega 11 domačih, tokrat pa je bila na sporedu hitra mokra vaja. Prve tri ekipe po posameznih kategorijah prihodnje leto čaka ude- ležba na državnem gasilskem tekmovanju. Na velikem gasilskem tekmo- vanju na športnem igrišču v Lovrencu na Dravskem polju in ob bližnji reki Polskavi so pomerili svoje moči in gasilsko znanje tekmovalci iz enajstih gasilskih zvez Podravja. Rezul- tati: pri pionirkah 1. ekipa PGD Oplotnica, 2. PGD Šmart- no na Pohorju in 3. PGD Bu- kovci, pri pionirjih 1. PGD Ma- kole, 2. PGD Oplotnica in 3. PGD Podlehnik. V kategoriji mladinke (do 500 1) 1. PGD Pragersko, mladinci (do 500 1) 1. PGD Oplotnica, pri mladin- cih (300 1) pa: 1. mesto PGD Laporje, 2. mesto PGD Majšperk in 3. PGD Poljčane. Med osmimi ekipami članic A so bile prve gasilke PGD Haj- doše, druge članice PGD Tržeč in tretje PGD Zagojiči, pri čla- nicah B pa je 1. mesto osvojila ekipa PGD Zamušani, 2. PGD Mala vas in 3. PGD Pragersko. Največ desetin je tekmovalo med člani A (13): 1. PGD Šmartno na Pohorju, 2. PGD Tržeč in 3. PGD Oplotnica, pri članih B pa 1. PGD Hajdoše, 2. PGD Opolotnica in 3. PGD Videž. Tekmovali so tudi veterani in se uvrstili takole: 1. PGD Opo- lotnica, 2. PGD Impol in 3. PGD Lovrenc na Dravskem polju. V konkurenci poklicnih gasilskih enot so tekmovale samo tri ekipe: 1. Impol Slo- venska Bistrica, 2. Steklarna in 3. Tovarna sladkorja Ormož. Najboljšim ekipam so podeli- li tudi pokale in vsem ude- ležencem priložnostna priz- nanja. Ta petek in soboto bosta v občini Kidričevo znova v znamenju gasilstva, saj je napo- vedano gasilsko tekmovanje, gasilci pa bodo slavili tudi 50. letnico PGD Talum in prvi dan gasilcev GZ Kidričevo. TM Gasilci tokrat na preizkušnji v hitri mol