TA TEDEN / TA TEDEN
fosljfe i^ihajajo
in odhaiaio^
Razmišljanja o tem, da je razvoj Ptuja nujno povezan z raz-
vojem turizma, smo že zdavnaj presegli. V turizmu to območje
išče izziv tudi zaradi sprememb v gospodarski strukturi Spodnje-
ga Podravja. Kljub večnemu nezadovoljstvu, da se v tej de-
javnosti nič ne dogaja, je vendarle opaznih nekaj kvalitetnih pre-
mikov, ki dajejo zagotovilo, da začetni zagon iz obdobja
oživljanja ptujskega turizma, kot ga je nakazala strategija raz-
voja turizma na Ptuju, ni bil sam sebi namen in kaže neke
spodbudne rezultate. Ker so intenzivne promocijske aktivnosti
(beri oglaševanje, ki je bilo začrtano kot investicija za široko na-
cionalno akcijo promocije Ptuja, z vložkom, ki ni bil majhen,
brez tega pa bi v prazno izzvenele vse posamične investicije v ob-
jekte in programe) zastale iz znanih vzrokov - javni interes se je
namreč s spremembo oblasti čez noč prepolovil se je začelo
obdobje intenzivnega organiziranja prireditev. Kot kaže,
uspešno. Kurentovanje in poletne prireditve skupaj so letos priva-
bile sto tisoč obiskovalcev, kijih sicer ne bi bilo, od tega kar tride-
set odstotkov od drugod. Pomemben pa je tudi zasuk v sami
strukturi financiranja osrednje ptujske prireditve. Se pred tremi
leti je bilo zanjo potrebnih 90 odstotkov javnih sredstev, danes le
še deset, ostalo prispevajo sponzorji in drugi.
Res pa je, da se Ptuj še ni uspel izviti iz pretežno izletniškega
in tranzitnega turizma. Kljub svoji prepoznavnosti, to je letos po-
kazala tudi turistična porota Dela, še vedno ni kraj, v katerem bi
se gostje zadržali dlje časa. Povprečna doba njihovega bivanja je
še vedno manj kot tri dni. Pa tudi število nočitev ni takšno, kot bi
ga moral imeti najlepši turistični kraj v Sloveniji, pesti pa ga tudi
kronično pomanjkanje postelj. V zadnjih letih sicer število
nočitev opazno raste, vendar še zdaleč ne dosega rekorda iz leta
1989, ko smo dosegli 101.768 nočitev. Po vsej verjetnosti turisti
pri nas še vedno ne najdejo tistega zadovoljstva, ki ga iščejo, in to
kljub vsemu bogastvu, s katerim se radi pohvalimo. Bo že držalo,
da bo na ponudbeni strani še potreben kakšen impulz s pravo
vsebino. Morda pa nastaja v trikotniku golf igrišča, centra za ja-
hanje in ptujskih Term, kjer naj bi zrastel tudi hotel s centrom za
zdravje? S pravo ponudbo in njeno kvaliteto bo tudi pot do novih
gostov lažje, in kar je najpomembnejše, iz leta v leto jih bo več.
Svetovni dan turizma - 21. september - pa je s svojo sporočilnost-
jo lahko le v spodbudo. Turizem je, če hočemo ali, ne največja
svetovna industrija. Ko- \	^
odvisno od nas samih.	11	\j
PTUJ /NA OBISKU DRŽAVNI
SEKRETAR ZA INVESTICIJE
(Icfarec prizadeva-
njem la gimnazijo
Gimnazije na Ptuju ne bodo
pričeli graditi pred jesenjo pri-
hodnjega leta, je na posvetu o
šolstvu na Ptuju dejal državni
sekretar za investicije v šolstvu
Matjaž Vrčko. Po tej napovedi naj
bi bila investicija končana in torej
možna preselitev gimnazijcev ko-
nec leta 1999 ali v začetku leta 2000.
To je vsekakor poraz za ptujska pri-
zadevanja za novo gimnazijo, prav
tako pa dodatni udarec prostorski
stiski v šolskem centru.
Ptujski center je namreč največji
center srednjih šol v Sloveniji. Obis-
kuje ga 3300 dijakov, kar je 5 odstot-
kov vseh srednješolcev v Sloveniji.
Pouk poteka popolnoma dvoiz-
mensko, kar pomeni, da so dijaki v
šoli tudi do 19. ure. Razmere v šols-
kem centru so izredno naporne in
izčrpavajoče tako za dijake kot za
profesorje že nekaj let. Ptuj si že dlje
časa prizadeva za novo gimanzijo.
Ministrstvo za šolstvo, celo sam mi-
nister Slavko Gaber je že nekajkrat
zatrdil, da je gradnja nove stavbe tik
pred zdajci. Podpisal je že tudi dve
pismi o nameri. Prvo je predvidevalo
preselitev vojašnice in vselitev
gimnazije za leto 1996, drugo pa iz-
gradnjo v letu 1998. Tokrat pa je
Matjaž Vrčko, ki je odgovoren za in-
vesticije v šolstvu, obrazložil, da
država z investicijami v celoti kasni,
saj so gradnje šol načrtovane po za-
gotovilu, da bo zanje namenjenih 5,5
milijarde letno, vendar toliko denar-
ja ni. Ker ni sprejet niti proračun za
leto 1997, je denarja za investicije še
manj. Sicer pa država gradi toliko
šol, kot še nikoli v zadnjih desetlet-
jih, je dejal Matjaž Vrčko.
Franc Pukšič, poslanec v držav-
nem zboru in član državnega odbora
za kulturo, šolstvo in šport, je natočil
Ptujčanom čistega vina s podatkom,
da za ptujsko gimnazijo ni v na-
tančnem razrezu proračuna za leto
1997 namenjenega niti tolarja. To
pomeni, da obljube ministrstva in
splošno znano dejstvo o gradnji gi-
manzije v letošnjem letu, ki ga je na
Ptuju širil tudi odbor za izgradnjo
gimnazije, ni imelo realne podlage.
Prav zato tudi tokratna napoved
državnega sekretarja na ptujskem
posvetu ni vlilaj)retiranega zaupanja
in optimizma. Zal. Ptujčani pa so se
spraševan, ali ne stoji za odlaganjem
gradnje ptujske gimnazije kakšna
druga namera ministrstvo, ki bi okr-
nila možnosti šolanja na Ptuju. Mat-
jaž Vrčko je vsem zbranim zatrdil, da
ne.
Milena Zupanič
Dobrodelni Orfeliek za diomavski grad
v nedeljo, 28. septembra, ob 15. uri bo na grajskem dvorišču javna radijska oddaja Orfejček. Nastopili bodo: ljudski
pevci iz Lancove vasi, Primož Kelenc s svojim ansamblom, Veseli Urbančani z Destrnika, ansambel Tornado, harmonikar
Stanko Mušič, Štajerski baroni, ansambel Ambicija, ansambel Črički s haloških gričev, oktet iz Dornave, Ptujskih 5 in sku-
pina iz zavoda dr. Marijana Borštnarja, Dornava. Prireditev bosta povezovala Danica Godec in Ljubo Huzjan. Vabljeni tudi
vi, saj boste s svojo udeležbo pomagali ohraniti dornavski grad pri življenju in izboljšati bivalne razmere sedanjim stano-
valcem, ki živijo v neprimernih ter nevarnih prostorih. Izkupiček prireditve bo v celoti namenjen za obnovo dvorca v Dor-
navi. Organizatorja: RADIO-TEDNIK PTUJ in ODBOR ZA OBNOVO GRADU DORNAVA. Če bo slabo vreme, bo prireditev
v vaški dvorani. Vstopnice lahko dobite eno uro pred prireditvijo.
2
četrtek, 25. september 1997 - TEDNIK
« v. v .	• • ^

PTUJ / MESTNI ČETRTI NAJ BI LETOS S KTV OBRNILI 600.000 DEM
1/
Se vedno nezakonito
v letošnjem letu se bo na račun mestnih četrti Center in
Ljudski vrt za kabelski televizijski sistem steklo več kot
56 milijonov tolarjev ali skoraj 600 tisoč nemških mark.
Več kot polovico tega denarja se bo nabralo od vzdrževal-
nine, ki jo plačuje 5000 Ptujčanov. Vendar bo odbor za
KIT, ki deluje v okviru mestnih četrti, dejansko porabil
za vzdrževanje "samo" 104 tisoč DEM, kot so zapisali v fl-
nančnem planu za leto 1997. To je seveda za redno
vzdrževanje ogromno denarja, saj vemo, da plačamo vsako
popravilo znotraj hiše ali bloka še posebej. Toda za kaj bo
odbor porabil preostalih 246 tisoč DEM, ki jih bo zbral za
"vzdrževanje" od uporabnikov? Zakaj pobira za vzdrževan-
je več denarja, kot ga potrebuje?
Nobenemu od 5000 občanov,
ki plačujejo vsak mesec znesek
na položnici, to ni pojasnjeno.
Pa bi vendar moralo na vsakem
računu, torej tudi na položnici,
pisati, kaj z denarjem pravzaprav
plačujemo. No, iz finančnega
plana odbora za KTV za leto
1997 je razbrati, da bo šlo
približno 95 tisoč DEM za
plačevanje programov, 34 tisoč
DEM pa za upravljanje. Medtem
ko je zapisano, da zajemajo
stroški vzdrževanja in obrato-
vanja (104 tisoč DEM) servisi-
ranje KTV, elektriko, zavaro-
vanje sistema, pisarniški materi-
al, poštnino, najemnino in
članarino, ni nikjer obrazloženo,
kaj sodi pod 34 tisoč DEM
vredno upravljanje. Ko vse te
številke seštejemo, ugotovimo,
da bo ostalo še 117 tisoč DEM
nerazporejenega denarja.
Sicer pa je denar ostajal tudi
prejšnja leta. Lani je bilo na
računu KTV 181 tisoč DEM ne-
porabljenih sredstev. Skupaj z
letošnjimi bo neporabljenega de-
narja torej 298 tisoč DEM.
Očitno namerava odbor za KTV
letos večji del tega denarja ven-
darle porabiti, kot je zapisano v
finančnem planu. In kdo bo
odločal o porabi te velike vsote
denarja? Kdo bo odločal o novih
investicijah, ki se obetajo letos?
Vsak kmet hoče sam odločiti, ali
bo na svoji njivi posejal koruzo
ali pšenico, ali bo investiral v na-
makanje ali pa bo njivo rajši dal
v najem sosedu, sam pa bo počel
kaj drugega. Tudi v gmajnah, ki
so bile v lasti mnogih kmetov, so
se le-ti dogovarjali, ali bodo pasli
krave, travo kosili ali kaj tretje-
ga. Nič drugače ni s sistemom
KTV. Lastniki so znani, odbor v
okviru mestnih četrti pa se še
vedno obnaša, kot da bi bila
KTV v družbeni lasti.
Zato je prav smešno, da sta si
dve mestni četrti. Center in
Ljudski vrt, zadali upravljanje s
KTV med svoje temeljne naloge
kar v svojem statutu. To je
približno tako, kot da bi lastnik
enega stanovanja v bloku v svo-
jem družinskem proračunu zapi-
sal, da bo upravljal s celim blo-
kom. In to ne da bi druge lastni-
ke karkoli vprašal. Nato pa bi
njegovi sosedje, če bi bili dovolj
neumni, pridno plačevali vse
položnice, ki bi jih razpošiljal,
on pa bi z njihovim denarjem
počel, kar se mu zljubi. Če bi mu
uspelo zbrati od lahkovernih
sosedov dovolj denarja, bi deni-
mo blok začel celo dograjevati,
nova stanovanja oddajati in se
bogatiti.
Odbor za KTV je tako v svo-
jem načrtu za letos zapisal, da
namerava z zbrano vzdrževalni-
no, ki jo plačujejo lastniki in
uporabniki, in z denarjem iz
preteklih let ter drugimi prihod-
ki izpeljati kar nekaj investicij:
dokončati drugo fazo izgradnje,
linkovsko ali optično povezati
KTV sisteme v občini, posodo-
biti glavno postajo in omrežje,
vzpostaviti povratno zvezo med
občino, šolskim centrom in
KTV postajo, zamenjati
ojačevalnike, razširiti sprejemne
kanale. Sicer pa odbor načrtuje
pridobiti tudi uporabno dovol-
jenje, ki ga sistem še nima, in še
letos ustanoviti zavod, ki naj bi
upravljal s KTV.
Jasno je, da zavoda v nobenem
primeru ne moreta ustanoviti
mestni četrti, kaj šele odbor
znotraj njiju, ker pač za usta-
navljanje zavodov niso pristojni.
Zato je ta načrt odbora za KTV v
okviru mestnih četrti povsem
brezpredmeten. Zavod bi lahko
ustanovila občina, če bi imela in-
teres. Vendar pa bi si morala za
ustanovitev zagotoviti privoljen-
je vseh 5000 solastnikov KTV
sistema. Lastniki imamo namreč
pravico odločati o svoji lastnini.
In o denarju, ki ga obračata dve
mestni četrti s KTV-jem, ne da
bi ju lastniki za to na kakršenko-
li način pooblastili. Letos gre za
600 tisoč DEM.
Milena Zupanič
Odbor za KTV je v letu
1996 v okviru takrat že
neobstoječih krajevnih sku-
pnosti obrnil 26 milijonov
979 tisoč tolarjev ali 287
tisoč DEM, od tega je bilo z
vzdrževalninami občanov
zbranih 221 tisoč DEM. Za
vzdrževanje je porabil 98
tisoč DEM, za upravljanje 32
tisoč DEM, nadaljnjih 19
tisoč DEM za plačljive pro-
grame, skoraj 25 tisoč DEM
za praznovanje 10-letnice
dela in nagrado bivšim čla-
nom odbora, 24 tisoč DEM
za večja investicijska dela,
dobrih 27 tisoč DEM pa je
obračunal amortizacije. Med
prihodki in odhodki so še in-
vesticije izgradnje druge faze
in plačilo novih priključkov,
skupaj 66 tisoč DEM. Na
računu pa je imel še 154
tisoč DEM neporabljenih
sredstev iz preteklih let.
Za evropske
pogole ohrii
Na povabilo Območne obrtne zbornice Ptuj, da obiščejo
mednarodni obrtni sejem v Celju, kjer že po tradiciji
razstavljajo obrtniki s Ptujskega, letos jih je bilo okrog
petdeset, se je odzvalo pet od devetih županov iz novih
občin na območju bivše občine Ptuj. Spremljali so jih ne-
kateri sodelavci, pridružili pa so se jim tudi predsedniki
posameznih sekcij pri Območni obrtni zbornici Ptuj in
člani upravnega odbora zbornice.
Na poti v Celje so si ogledali
sodobni mesarski obrat Jožeta
Fingušta na Pragerskem, ki je
eden tistih slovenskih obrtnih
obratov, ki so že pripravljeni za
vstop v Evropsko skupnost,
večino slovenskih obrtnikov pa
to še čaka. Vsem perspektivnim
obrtnikom in podjetnikom je že
danes potrebno pričeti pomaga-
ti, da bodo poslovali pod enaki-
mi pogoji kot evropski obrtniki,
ko bomo v naslednjih letih spre-
jeti v Evropsko skupnost. To pa
je po besedah Stanislava Kram-
bergerja, predsednika upravnega
odbora Obrtne zbornice Slove-
nije, pričakovati okrog leta 2003.
Pet let je kratka doba za tehno-
loško posodobitev, od ministra
za finance Mitja Gasparija je
potrebno zahtevati večje olajšave
za reinvestiranje, za tehnološko
posodobitev, za nova delovna
mesta. Obrtna zbornica Sloveni-
je se bori za evropske pogoje dela
obrti, za strategijo razvoja obrti
in podjetništva v Sloveniji, ker
na tem nihče od vladnih služb in
ministrstev ne dela. Podporo pri
tem obrtniki pričakujejo od vseh
strank, ne glede na barvo, pri
tem pa poudarjajo, da ne
potrebujejo denarja, le prave, ev-
ropske okvire za razvoj. Kljub
temu da vlada in parlament nista
izpolnila skoraj nobene zahteve
obrti iz leta 1991, je ta v petih
oziroma šestih letih odprla 30
tisoč novih delovnih mest ali po-
lovico tega, kar je napovedala ob
pogoju, da bi bile njene zahteve
uresničene. To pa je izreden
dosežek glede na to, da je bil
dosežen v izredno težkih, za obrt
nenaklonjenih razmerah.
Danes sta v obrtnih obratoval-
nicah v Sloveniji v povprečju za-
poslena 2,4 delavca, v primerjavi
z Avstrijo in Nemčijo, kjer je po-
vprečna zaposlenost šest oziro-
ma osem, pa imamo še veliko
rezerv. Tudi zato je potrebno
vlado in parlament prepričati, da
v novo delovno zakonodajo vne-
se evropske usmeritve in da med
drugim zaščiti male delodajalce.
Čas je, da se slovenska oblast
strezni in za obrt sprejme takšno
zakonodajo, ki bo vzpodbujala
njen razvoj, ne pa da ga zavira.
Za zagotovitev pogojev za razvoj
obrti in podjetništva so odgovor-
ni tudi v občinah. V okviru za-
gotovljene porabe sicer občine v
tem trenutku ne sprejemajo no-
benega denarja za te namene.
Ptujski župan dr. Miroslav Luci
se med drugim zavzema za to, da
bi vsaj deset odstotkov denarja,
ki je sedaj razpršen v 40
različnih državnih skladih, pri-
peljali v občine, ker bi ga te zna-
le veliko racionalneje porabiti.
Na stojnici Območne obrtne
zbornice Ptuj je župane s sodela-
vci s Ptujskega pogostil mesar
Anton Žerak, žlahtno kapljico
pa je prispeval znani vinar Jože
Milošič.
MG
TRNOVSKA VAS / SEJA SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI
Razmišljajo o
veterinarski postaji
v četrtek, 18. septembra, so se na 14. redni seji sestali člani
sveta KS Trnovska vas.
Najprej so poslušali poročilo volilne komisije
o izvedbi referenduma za krajevni samoprispe-
vek. Referendum je uspel, zato so člani sveta
sprejeli sklep o uvedbi krajevnega samopris-
pevka v denarju za sofinanciranje dograditve
osnovne šole in večnamenskega prostora ter
drugih komunalnih objektov na območju kra-
jevne skupnosti za dobo petih let. Poslušali so
tudi poročilo gradbenega odbora za modern-
izacijo krajevne ceste Bišečki Vrh - Hum in se
dogovorili, da pričnejo gradbena dela. Računa-
jo, da bi cesto asfaltirali še letos v sklopu mod-
ernizacije vinske ceste. Dogovorili so se tudi, da
del prostorov novega zdravstvenega doma v
Trnovski vasi ponudijo bankam za delovanje
bančne enote, saj ima prostor ločen vhod, sani-
tarije in garderobo. Želijo pa tudi urediti
lastništvo za parcelo v Trnovski vasi, za katero
se zanimajo posamezni veterinarji, da bi zgradi-
li veterinarsko postajo. Pobudo so poslali v
obravnavo občinskemu svetu, ta pa bo pobudo
obravnaval jutri (26. septembra) na 24. redni
seji in omenjeni sklep poslal v obravnavo dru-
gim osmim občinam, saj še vedno ni zaključena
delitvena bilanca.
Ob koncu so se člani sveta dogovorili, da bodo
pred zimo izvedli gramoziranje krajevnih cest v
višini enega milijona.
Zmago Šalamun
Velika pmvna praznina
31. avgusta letos je nehala veljati večina panožnih kolek-
tivnih pogodb. Brez svoje panožne kolektivne pogodbe so
od prvega septembra tudi delavci tekstilne in usnjars-
kopredelovalne industrije. Takšno stanje, ki omogoča ri-
barjenje v kalnem, zahteva hitro ukrepanje.
V sindikatu tekstilne in
usnjarskopredelovalne industri-
je so prepričani, da morajo skle-
niti nove kolektivne pogodbe
dejavnosti. Če delodajalci ne
bodo pristali na njihove argu-
mente, zlasti na to, da se onemo-
goči pravna praznina, ki delavce
postavlja v brezpravni položaj,
bodo prisiljeni uporabiti najos-
trejše oblike sindikalnega boja.
Zaradi trenutnih razmer imajo
delodajalci proste roke. Povsem
neurejeni so možni daljši dnevni
in tedenski delovni čas, izraba
letnih dopustov, varstvo pri
delu, zaščita starejših delavcev,
poleg tega pa sindikat nima več
pravice braniti članov v
disciplinskih postopkih. Vse to
so glavni razlogi, ki so vodili v
akcijo zbiranja podpisov med
člani za podporo sklepov or-
ganov sindikata dejavnosti, da
ne bi prišlo do ukinitve nekate-
rih pridobljenih pravic.'Kot je
povedal sekretar Območne orga-
nizacije svobodnih sindikatov v
Ptuju Boris Frajnkovič, so za-
posleni v tekstilni in usnjars-
kopredelovalni industriji zaradi
odpovedi panožne kolektivne
pogodbe trenutno prizadeti tudi
pri izplačilih jubilejnih nagrad,
drugi problemi pa se navezujejo
na sprejem nove delovne zako-
nodaje, ki mora biti takšna, da
delavcem ne bo zmanjševala pra-
vic in ogrožala njihove pravne in
socialne varnosti. To pa zadeva
vse slovenske delavce in jih vodi
v skupne aktivnosti.
S podpisovanjem zahtev dela-
vci izražajo odločnost in podpo-
ro zahtevam, da se pogajalci s
strani socialnih partnerjev odgo-
vorneje lotijo pogajanj. Ta se
morajo začeti takoj, do sklenitve
nove panožne pogodbe pa mora
biti podaljšana veljavnost sedan-
jih pogodb. Panožna kolektivna
pogodba tekstilne in usnjars-
kopredelovalne industrije je te-
meljni akt, s katerim se urejajo
delovne razmere zaposlenih v
panogi, podpis zahtev pa šteje in
velja tudi kot soglasje za orga-
niziranje stavke, če pogajanja ne
bodo uspešna. Zbiranje podpi-
sov poteka tudi v Delti in Labo-
du.
Ker so v podobnem brezp-
ravnem položaju po odpovedih
panožnih kolektivnih pogodbah
tudi v drugih dejavnostih, se vsi
panožni sindikati, teh je dvajset,
solidarizirajo z zahtevami pro-
testnega shoda SKEI v Ljubljani,
ki je vezan tudi na organizacijo
izredne konference Zveze svo-
bodnih sindikatov Slovenije ozi-
roma izrednih konferenc
območnih organizacij sindika-
tov. Iz Ptuja se je shoda udeležilo
okrog sto delavcev in delavk.
MG
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki ga
je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj
leta 1948. Izdaja RADIO - TEDNIK,
d.o.o., Ptuj.
Direktor: Franc Lačen.
Uredništvo: Jože Šmigoc
(odgovorni urednik), Jože Bračič,
Majda Goznik, Viki l^emenčič -
Ivanuša, Martin Ozmec, (novinarji),
Slavko Ribarič, (grafično-tehnični
urednik), Jože Mohorič (tehnični
urednik).
Propaganda: Oliver Težak,
o 041-669-509
Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95,
Raičeva 6, 2250 Ptuj; « (062)
771-261, 779-371, 771-226; faks
(062) 771-223.
Predstavništvo Ormož: Vrazova 5;
tel.lfaks: (062) 702-345.
E-pošta: tednik@ kdm-ptuj.si
Celoletna naročnina 6.360
tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev.
Žiro račun: 52400-603-31023
Tisk: MA-TISK, Maribor.
Po mnenju Ministrsti/a za
informiranje Republike Slovenije št.
23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje
Tednik za izdelek informativnega
značaja iz 13. točke tarifne številke
3, za katerega se plačuje
petodstotni davek od prometa
proizvodov.
Nenaročenih fotografij in rokopisov
ne vračamo.
GORISNICA/ SEPTEMBRSKA SEJA OBČINSKEGA SVETA
Ponovno o
delitveni biianti
Gorišniški svetniki so se minuli četrtek sestali prvič po
enomesečnem dopustu, na dnevnem redu pa so imeli
precej poročil občinskih odborov in znova razpravo o de-
litveni bilanci. Ptujsko gradbeno podjetje Gradiš so izbra-
li za izvajalca pri gradnji šolskega prizidka z večna-
mensko dvorano pri gorišniški šoli.
Nadzorni odbor je poročal, da
pri poslovanju občine ni bilo
ugotovoljenih nepravilnosti, po
mnenju članov odbora pa je bila
bilanca prihodkov in odhodkov
za prvo polovico letošnjega leta
dobro pripravljena. Svetniki so
tokrat potrdili tudi pre-
moženjsko bilanco občine, ki je
bila narejena decembra lani,
znova pa je bila dolga razprava o
delitveni bilanci z nekdanjo
občino Ptuj. Ta še zdaleč ni
končana in novonastale občine
na Ptujskem aktivnosti delitve
premoženja peljejo naprej. Prob-
lem je predvsem pri kapitalskih
deležih, omenili so Komunalno
podjetje Ptuj, kjer naj bi bila me-
rilo le poraba, občine pa so
mnenja, da mora biti narejen
kriterij osnovne delitve. Sicer
občine pri ustanoviteljskih pra-
vicah nimajo težav, mnogo več
pa jih je pri delitvi nepremičnin:
stanovanj, poslovnih prostorov
in garaž. Občinski svet je sklenil,
da bodo tudi v Gorišnici čakali
na nov dogovor, sklenjen z
mestno občino Ptuj.
Potem ko je Andrej Horvat,
predsednik komisije za ak-
tivnosti na gradu Borlu, poročal
o letošnjem delu in pripreditvah
na Borlu, pa je bilo slišati, da še
ni napisano pismo o nameri ter
da je še daleč do podpisa
kakršnekoli pogodbe. Bori naj bi
po nekaterih informacijah postal
središče fundacije Idriart, ven-
dar občina o tem še ni rekla
končne besede, čeprav bo
sredstva za obnovo gradu potre-
bovala, predvsem nekaterih
prostorov: grajske kapele,
poročne dvorane in muzeja.
Na seji smo tudi slišali, da je
letos za športne dejavnosti na-
menjenih 6 milijonov tolarjev iz
proračuna, to pa po mnenju ne-
katerih naj ne bi zadostovalo z^
vse aktivnosti. Omenjeni znesek
namreč porabljajo za tekmoval-
ne športe, rekreacijo, strokovna
usposabljanja, šolski šport in ne
nazadnje tudi za delovanja
športne zveze v občini.
T. Mohork«
tednik - četrtek, 25. september 1997
PTUJSKA DELEGACIJA V FRANKFURT |
Prihodnji petek in soboto bo delegacijo mestne občine Ptuj
tako kot vsako leto v tem času obiskala Kulturno-prosvetno
J! društvo Sava v Frankfurtu. Na osrednji slovesnosti, ki bo v sobo-
1 to, 27. septembra, jim bodo izročili tri komplete narodnih noš za
j njihovo folklorno skupino.
OKTOBRA SLOVESNOST OB 70-IETNICI !
V Domu upokojencev Ptuj bodo sredi oktobra pripravili sloves-	|
nost, s katero bodo počastili 70-letnico uspešnega dela in	f
j hkrati tudi vse pridobitve v zadnjih petih letih. V tem obdobju so	|
I pridobili objekt E, center zdravja in prenovili poslovne prostore.	^
i Na slovesnost bodo povabili številne goste, med njimi bo po vsej	!
; verjetnosti tudi predsednik države Milan Kučan.	J
AVDICIJA ZA FOTOMODELE IN MANEKENE J
V prostorih multimedialnega centra Kibla v Narodnem domu v
Mariboru bo v petek, 26. septembra, ob sedemnajstih oziro- i
: ma osemnajstih avdicija za nove fotomodele in manekene, ki jo h
- organizira Modnooblikovalni studio Marjana Podlesnika. Gre za ;
studio z dolgoletno tradicijo s področja sveta mode, manekenov, f
: fotomodelov in prestižnih lepotnih tekmovanj, iz katerega izhaja- j
' jo številne slovenske lepotice in znane manekenke, med katerimi :
i je tudi Vesna Dolenc, prva kraljica Slovenije. V studiu Marjana 'r
i Podlesnika sta svojo manekensko pot pričeli tudi druga kraljico
j Slovenije Nataša Keuc in sedanja, četrta, Ptujčanka Barbara
I Cenčič. Avdicija bo potekala v dveh delih. V prvem, ki se bo
; pričel ob sedemnajstih, vabijo otroke od četrtega do dvanajste- ■
I ga leta starosti, v drugem delu, ob osemnajstih, pa dekleta m '
i fante od dvanajstega leta dalje, ki se bodo pred žirijo sprehodili
j tudi v kopalkah. Vse dosedanje avdicije Marjana Podlesnika so
I bile uspešne tudi za ptujske dekleta in fante.
PRED SEJMOM GOST TUR
V Mariboru bo od sedmega do dvanajstega oktobra peti, jubi- i
lejni mednarodni sejem gostinstva in turizma Gost Tur '97. Že
! četrto leto bo Ptuj, njegove javne in gospodarske interese
j predstavljalo Gospodarsko interesno združenje Poetovio Vivat.
I Letošnji Gost Tur je pomemben tudi zato, ker bodo na njem
I Ptujčani predstavili nov katalog turistične ponudbe Ptuja, prav 'i
tako pa tudi bogat program prireditev za novo sezono, ki •
predstavljajo pomemben segment ptujskega turizma, s po-
Isebnim poudarkom na kurentovanju '98, ki bo med 14. in 24.
februarjem. Za prihodnje kurentovanje so pripravili tudi poseben ®
receptivni program za tuje goste, s katenm želijo število tujih '
obiskovalcev ptujskega kurentovanja še povečati.	|
PRIPRAVE NA MARTINOVANJE
Pri turističnem društvu Ptuj so začrtali bogat program jesenskih	j
aktivnosti. Med drugim bodo organizirali prodajo domačega	!|
namiznega grozdja iz Haloz in Slovenskih goric, peko kostanjev	j|
i ter skupaj z nekaterimi drugimi tudi martinovanje. Prvi sestanek z ~
i vsemi zainteresiranimi bo 25. septembra. Sklicala ga bo mestna	|
I občina Ptuj.	j|
! v SOBOTO IN NEDELJO NA PTUJSKI TV |
Na programu je redna glasbena oddaja "Video-boom 40", v |
kateri se bodo predstavili znani slovenski pevci in ansambli, i
Pripravila: MG il
Izvedeli smo
... DAradijska anketa o poštarjih
t^ natančno odgovorila, zakaj psi
sohražijo poštarje. Menda zaradi
ljubosumja in bojazni za svoje
gospodarice.
... DA ptujski davkarji na veliko
prodajajo premoženje zapufanih
obrtnikov. Morda si bodo sedaj
lahko kupili boljše službene avto-
mobile.
... DA imamo v Sloveniji že sko-
raj vse najpomembnejše: imamo
niss, imamo kraljico, parlament
in'^edseMiike. Sedaj poskrbimo
le še za postransko zadevo - gos-
podarstvo, pa smo na konju.
... DA je neka politična stranka
dobila prostore v cerkvenem hra-
mu. Morda je to že priprava na
naslednje volitve, kjer jim lahko,
glede na dosedanje izkušnje, po-
maga le bog.
... DA bi lahko občine uveljavile
svoj delež v Termah tako, da bi
le-te dale županom do konca nji-
hovega mandata vstopnico za
neomejeno število brezplačnih ko-
panj.
... DA bi občinstvo za najboljšega
policista izbralo tistega, ki ne
uporablja alkotesta, radarja in
listkov za napačno prakiranje.
... DA bi imel varuh človekovih
pravic (na osnovi izkušenj ob
prvem obisku) v Ptuju toliko
dela, da menda že razmišlja o us-
tanovitvi podružnice.
... DA moramo biti Ptujčani in
okoličani zelo zaskrbljeni, saj za-
enkrat še nimamo svojega
predsedniškega kandidata.
PTUJ / S 33. SEJE MESTNEGA SVETA
ProntiuM^ izlditev sol, lekarna^
plače, juršinska pobuda
Ptujski mestni svetniki in svetnice so v okviru 33. seje, ki
je bila 22. septembra, razpravljali o 18 točkah dnevnega
reda, eno točko so dodali še naknadno. Največ so razp-
ravljali o proračunu, sklepu o izločitvi podružničnih šol
Vitomarci in Trnovska vas iz OŠ Mladika in priključitvi k
OŠ Destrnik ter lokaciji za novo lekarniško enoto javnega
zavoda Lekarne Ptuj ob vhodu v Zdravstveni dom, ki je
niso podprli. Podpirajo namreč lokacijo na desnem bregu
Drave. Pri proračunu je zaznavno pomanjkanje denarja,
zato se bo potrebno skrajno racionalno obnašati, lahko pa
bo tudi, če ne bodo zagotovili premostitve, prišlo do
krčenja nekaterih nenujnih programov.
LUKNJA V
PRORAČUNU
V prvem polletju letos je bila rea-
lizacija prihodkov proračuna
mestne občine Ptuj nižja v primer-
javi s planirano za 7,47 odstotka,
pri prihodkih za zagotovljeno po-
rabo pa znaša realizacija skoraj 45
odstotkov. Nižje realizirani pri-
hodki so posledica nerealiziranih
sredstev za investicije za družbene
dejavnosti, ki pa jih še ni, ker še ni
sprejet državni proračun, zato jih
dobivajo v omejenem obsegu. Pod
povprečjem pa je tudi realizacija
prihodkov za druge namene in to
zlasti zaradi nižje realiziranih pri-
hodkov sklada stavbnih zemljišč iz
naslova kupnin od prodanih
zemljišč, prihodkov od taks, pri-
hodkov od obresti in najemnin.
Odhodki proračuna so v polletju
letos dosegli 36,08 odstotka, ker so
prikazani le plačani odhodki do
vključno 30. junija. Takšno stanje
ptujske občinske blagajne zahteva
uskladitev proračunskih prihod-
kov in odhodkov z viri. Po vsej
verjetnosti pa bo potrebno pripra-
viti rebalans. Na to opozarjajo tudi
v nadzornem odboru mestne
občine Ptuj, kjer so ob razpravi
polletne realizacije proračuna opo-
zorili tudi na velik primanjkljaj pri
najemninah. Večjih dolžnikov je
kar 33, dolgujejo pa skoraj 44 mili-
jonov tolarjev. Šlo naj bi za dolgo-
ve iz prejšnjih let, ki pa v realizaci-
ji proračuna niso zajeti, tekoča rea-
lizacija prihodkov iz najemnin je
dobra. Predsednik sveta Milan
Čuček je zahteval poročilo o tem,
kako poteka oziroma v kakšni fazi
je izterjava posameznih dolgov. V
večini primerov bo prišlo do izp-
raznitve lokalov.
Odbor za gospodarstvo je skla-
dno s svojimi pristojnostmi pono-
vno opozoril na že sprejeti sklep,
da se z rebalansom za leto 1997 v
proračunski postavki 'sredstva za
razvojne namene' poskušajo zago-
toviti nadomestna sredstva v višini
10 milijonov tolarjev. Odbor za fi-
nance pa je posebej opozoril na to,
da bo do konca leta na neki način
potrebno premostiti 300 milijonov
tolarjev, če bodo želeli realizirati
vse sprejete naloge v okviru pro-
računa, ker predvideni prihodki
ne bodo realizirani.
ZA
FUNKCIONARSKE
PIAČE 0,7
ODSTOTKA
PRORAČUNA
Za funkcionarske plače v mestni
občini Ptuj do konca leta ne bo
potrebno zagotoviti dodatnih
sredstev, čeprav se bodo te s spreje-
mom pravilnika o plačah in drugih
prejemkih funkcionarjev v mestni
občini Ptuj povečale. Po novem se
med funkcionarske plače uvrščajo
tudi svetniške sejnine, ki bodo od
prvega oktobra letos namesto deset
tisoč znašale 15.477 tolarjev po
seji. V celoti bodo za funkcionars-
ke plače v mestni občini Ptuj letos
porabili nekaj več kot 22 milijonov
tolarjev ali 0,7 odstotka proračuna.
Mestni svetniki in svetnice naj bi
se na 33. seji opredelili tudi do po-
bude županov in predsednikov
občinskih svetov, ki so jo ti sprejeli
na sestanku v Juršincih v začetku
septembra. Nanaša se na ureditev
premoženjsko-pravnih razmerij
med novonastalimi občinami na
območju bivše občine Ptuj. Župa-
ni in predsedniki svetov občin v
svoji pobudi predlagajo, da se deli-
tev stanovanj opravi po osnovnem
delitvenem kriteriju, prav tako
tudi poslovnih prostorov in garaž.
Ugotovljeni solastniški deleži sta-
novanj naj bi tako postali skupno
premoženje vseh novonastalih
občin na območju bivše občine
Ptuj v skupnem stanovanjskem
skladu, ki bi ga te ustanovile. V
predlogu delitvene bilance, ki jo je
sprejel mestni svet mestne občine
Ptuj na seji 28. oktobra leta 1996,
je opredeljeno, da se nepre-
mičnine, med katere spadajo tudi
stanovanja, poslovni prostori in
garaže, delijo po legi nepre-
mičnine. Juršinske pobude, kot so
jo nekateri poimenovali, ptujski
svetniki in svetnice niso sprejeli,
dali pa so zeleno luč za nadaljnje
dogovarjanje med župani in
predsedniki svetov. Morebitni do-
govor je po njihovem mnenju
mogoč le pri dogovarjanju oziroma
oblikovanju stanovanjskega skla-
da, saj so kriteriji bili sprejeti, prav
tako podpisane delitvene bilance
razen občine Majšperk, pozneje pa
jp je preklicala občina Kidričevo.
Če bi mestni svetniki sprejeli
omenjeno pobudo, bi mestna
občina imela 45,1-odstotni delež
na poslovnih prostorih, garažah in
stanovanjih, pri delitvi nepre-
mičnin po legi pa ta delež znaša
88,7 odstotka od skupne vrednosti
poslovnih prostorov in garaž, pri
stanovanjih pa 85,2 odstotka. Ses-
tavni del razprave o juršinski po-
budi je bila tudi pobuda Liste KS
mesta Ptuja, da se v celotno delit-
veno bilanco vključi tudi kadrovs-
ka delitvena bilanca, saj bi se mo-
rali občinski sveti vseh občin, us-
tanovljenih na območju prejšnje
občine Ptuj, v roku enega meseca
po sprejemu statutov in sistemiza-
ciji delovnih mest dogovoriti o
razporeditvi delavcev v posamezne
občine. Tega pa ni bilo, ker se je
pričakovalo, da bodo ptujske
mestne službe opravljale delo tudi
za druge občine, v novih občinah
pa so si službe organizirali na
novo.
BO NOVA
lEKARNA NA
BREGU?
Ptujski lekarnarji si že vrsto let
prizadevajo, da bi uredili oziroma
ustanovili drugo lekarniško enoto
v Ptuju oziroma da bi sedanjo veli-
ko lekarno v Trstenjakovi ulici
razdelili v dve manjši. To je zapi-
sano tudi v usmeritvah za
zdravstvo do leta dva tisoč v bivši
občini Ptuj in usklajeno z že spre-
jeto lekarniško mrežo na
Ptujskem, ki ob dveh enotah
javnega zavoda Lekarne Ptuj za
Ptuj predvideva še koncesijsko le-
karno ter po eno lekarno v
Kidričevem, Majšperku, Vidmu in
Gorišnici na širšem območju Ptu-
ja. V vseh teh letih pa se je vedno
zatikalo pri lokaciji. Tudi s kon-
ceptom, da bi jo uredili v prizidku
zobozdravstva na Potrčevi, niso
uspeli. Lokacijo pa je na tem
območju dobila koncesionarka.
Najprej so lokacijo iskali s
pomočjo občine, nato pa so vsaj pri
zadnjem predlogu dobili proste
roke in podporo mestne občine,
podprla pa jih je tudi Lekarniška
zbornica Slovenije. Kot se je poka-
zalo na ponedeljekovi seji sveta
mestne občine Ptuj, pa niso izbrali
prave lokacije, takšne, ki bi zado-
voljila pričakovanja ptujskih
lokaciji nove lekarniške enote na
desnem bregu Drave po vsej ver-
jetnosti moral upoštevati, čeprav
kot je bilo slišati na seji mestnega
sveta, ga ne bodo v ničemer
prepričevali oziroma prisiljevali,
če za gradnjo ne najde ekonomskih
razlogov. V nasprotnem bodo za
lekarno na tem območju razpisali
koncesijo.
VITOMARCI IN
TRNOVSKA VAS
IZ OŠ MLADIKA
Na hitro in skoraj brez argumen-
tirane razprave, razen predsednika
sveta Milana Čučka in še nekate-
rih, so ptujski mestni svetniki in
svetnice sprejeli sklep o izločitvi
podružničnih šol Vitomarci in
Trnovska vas iz javnega vzgojno-
varstvenega zavoda OŠ Mladika in
priključitev k javnemu vzgojno-
varstvenemu zavoda OŠ Destrnik.
Po besedah vodje oddelka za
družbene dejavnosti mestne
občine Ptuj ta sklep ni v nasprotju
z obstoječo zakonodajo in mnen-
jem ministrstva za šolstvo in šport.
Med drugim naj bi obstajalo 500
podpisov krajanov, ki so proti
izločitvi. Ta podatek je bil
predstavljen tudi mestnem svetu.
Najbolj naj bi prizadete krajene
bolelo to, da jih o tem nihče ni
vprašal in da so se za takšen sklep v
občini Destrnik odločili samovol-
jno.
MG
mestnih svetnikov in svetnic, za
katere so bili v glavnem sporni
metri, oddaljenosti med konce-
sijsko lekarno in predvideno loka-
cijo nove lekarniške enote javnega
zavoda ob vhodu v Zdravstveni
dom. Ta je hudo vprašljiva, če se jo
eni namerili med 370 in 380 metri,
drugi 627,40 metra, eni pa nad 600
metrov. Glavni razlog za nega-
tivno odločitev o tej lokaciji pa naj
bi bil v prizadevanjih za pri-
liževanje lekarniških storitev upo-
rabnikom oziroma enakomerna
porazdelitev enot zdravstvnega
varstva oziroma oskrbe. Zato nak-
lonjenost lokaciji v mestni četrti
Breg, kjer si za lekarno že dolgo
prizadevajo, ker se na njihovem
območju, torej na desni strani
Drave, oblikuje pomemben center,
ki po odprtju novega mostu za
pešce čez Dravo v Ptuju še prido-
biva pomenu. V bodočnosti se bo
še povečal glede na predvideno
gradnjo hotela s termalno riviero
in golf igrišča, ki je že v gradnji.
Zato naj bi bili jalovi izgovori
javnega zavoda Lekarne Ptuj o rea-
lizaciji le 860 receptov mesečno
glede na sedanje število zdravni-
kov na tem območju, saj novi še
prihajajo, in glede na gravitacijsko
območje deset tisoč prebivalcev
(poleg Brega tudi Hajdina in Vi-
dem). Poleg tega pa velja spomniti
tudi na usmeritve mestnega sveta,
da naj se izvaja politika enakomer-
nega razvoja vseh četrti, še posebej
pripominjajo v mestni četrti Breg.
Ker je javni zavod Lekarne Ptuj
zavod, katerega ustanovitelj je
mestna občina Ptuj, ki mora zago-
varjati interese vseh občanov ozi-
roma enakomerno približevanje
lekarniških storitev vsem svojim
občanom, bo zavod priporočilo o
tednik - četrtek, 25. september 1997
_.7
KULTURA, IZOBRMZeVAMJE
MARKOVCI / PRIPRAVE NA REFORMO OSNOVNE SOLE
Med prvimi v devetletki?
že nekaj let poteka v šolskih krogih temeljita priprava na
prenovljeno, uspešnejšo, otrokom prijaznejšo osnovno
šolo. Devetletka, v katero bodo otroci vstopili s šestim le-
tom starosti in bi trajala do njihovega petnajstega leta, bo
postala slej ko prej obvezna. Ministrstvo za šolstvo in
šport bo v tem šolskem letu objavilo razpis za poskusno
izvajanje devetletke na posameznih šolah v šolskem letu
1999/2000. V poskus naj bi se uvedlo 10 odstotkov osnov-
nih šol, zato tudi na OŠ Markovci zelo resno razmišljamo
o tej osrednji šolski novosti.
Vsekakor je ta članek namenjen
predvsem staršem, ki se še vedno s
strahom in negotovostjo sprašuje-
jo, ali bodo njihovi otroci to
zmogli, kako bo z ocenjevanjem,
ali bodo otroci v takšni šoli sploh
kaj znali, kaj bo s prenavljanjem
učnih načrtov...
Verjamemo, da se poraja na
tisoče vprašanj, pa vendar bi vas
radi spomnili na knjižico, ki je
izšla v marcu 1997 in so jo učenci
prinesli staršem v vpogled. V njej
so osnovne informacije o prenovi
osnovne šole, torej o devetletki.
Vse šole, ki se bodo prijavile na
razpis, morajo izpolnjevati nekate-
re pogoje in eden izmed teh je, da
starši soglašajo s tem, da njihov ot-
rok obiskuje oddelek z novim
programom. V nasprotnem prime-
ru se šola v program ne more
vključiti. Šola, ki se vključi v pos-
kus, ga nadaljuje v naslednjih šols-
kih letih in prestop v "stari" pro-
gram ni mogoč. Vemo, da se se-
danja šola deli na razredno in
predmetno stopnjo in da je prehod
z ene na drugo za mnoge učence
zahteven, saj se izrazito poveča šte-
vilo predmetov in tudi njihova
usklajenost je včasih premajhna. V
novi šoli pa bodo tri triletja omo-
gočila postopnejše in lažje preha-
janje iz nižjih v višje razrede.
Vsi si želimo, še posebej pa
starši, da bi se naši otroci izobliko-
vali v celega človeka. To pa pome-
ni, da želimo ob učnih predmetih
razvijati tudi učenčeve sposobnos-
ti, da bo življenjsko zrel in samos-
tojen, da bo moralno kvaliteten
človek in kulturno razgledan.
Prepričani smo, da bo prenova
šolskega sistema pripomogla k
temu, da bomo ob učnih vsebinah
otroka tudi bolj poglobljeno vzga-
jali, saj bo ob prvem učitelju sode-
loval tudi strokovni delavec -
vzgojitelj, t.i. drugi učitelj. Ta se
bo prav tako vključeval v vzgojno-
izobraževalno delo. Velika
prednost prenove je, da bomo
učence razbremenili, saj bodo učni
načrti zasnovani tako, da bo imel
učitelj več samostojnosti pri izbiri
vsebin, pri časovni razporeditvi,
pri oblikah in metodah dela ... S
tem se bo prav tako zmanjšala mo-
notonost pouka in utrujenost
učencev. Učni načrti bodo razbre-
menjeni odvečnih učnih vsebin in
tudi učenčevega domačega dela bo
manj, saj bo nekaterim predme-
tom namenjenih več ur pouka.
Svet šole je prepričan, da Osnov-
na šola Markovci zadovoljuje pros-
torske in kadrovske pogoje, zato je
dal pobudo in soglasje za
vključitev OŠ v poskusno izvajanje
9-letnega programa. Zavedamo se,
da so učenci v sedanji šoli zaradi
svojega dela in po zaslugi učiteljev
in staršev dokaj uspešni v vzgojno-
izobraževalnem delu, vendar si v
prihodnje želimo še boljše rezulta-
te. Zato razmišljamo in iščemo
rešitve za devetletni program na
naši osnovni šoli.
Z veseljem vas povabimo, da s
skupnimi močmi ustvarimo še
kvalitetnejšo osnovno šolo,
predvsem v prid našim otrokom
oz. učencem, ki si resnično želijo
ustvarjalno in prijazno šolo.
Kolektiv OŠ Markov€l
MARIBOR / KONCERT AKADEMSKE-
GA ZBORA MIHAIL IVANOVIČ GLINKA
Jesenska turneia
Akademski zbor Mihail Ivanovič
Glinka iz Sankt Petersburga ali Ca-
pella iz St. Petersburga je že stoletja
veselje in ponos ruskega glasbenega
sveta ter središče poklicnega glasbe-
nega izobraževanja. Zgodovina zbo-
ra je povezana z razvojem ruske glas-
bene kulture v vsej njeni celovitosti:
Kapela predstavlja prvi ruski zbor,
prve operne in baletne predstave v
Rusiji, prvo posebno glasbeno šolo,
šolsko središče za vodje cerkvenih
zborov, prvi ruski simfonični orkes-
ter, prvo filharmonično združenje.
Dosežki najodličnejših vrhunskih
umetnikov so proti koncu 19. stolet-
ja ustvarili v Rusiji edinstveno glas-
beno ustanovo, ki ji ni bilo para na
svetu. Njeni začetki segajo v leto
1476, ko je veliki moskovski vojvoda
Ivan III. za potrebe Cerkve in države
ustanovil Zbor vladarjevih diako-
nov. Ta je bil tesno povezan z vladar-
ji in je bil nepogrešljiv na dvoru, pri
bogoslužju, na banketih itd. V 18.
stoletju, ki je zelo pomembno za rus-
ko zgodovino, se je zbor s carjem
Petrom Velikim preselil na obrežje
Baltika, v današnji St. Petersburg.
Veliki car kot tudi njegovi nasledni-
ki so bili nadvse pozorni do svoje
Dvorne kapele, ki se je uspešno raz-
vijala. Kritika iz leta 1755 je pohval-
na: "Enkraten zbor, sestavljen iz pet-
desetih izbranih dvornih pevcev, je
med občinstvom povzročil nemalo
osuplosti. Ob koncu te sijajne
predstave je vsakdo pokazal svoje
odobravanje s ploskanjem ..." (Sankt
Petersburgskie vedomosti, februar
1755). Sredi 18. stoletja je prišlo do
izjemno pomembnega povezovanja
zahodnih in vzhodnih glasbenih to-
kov. Skozi Petrovo okno v Evropo so
v Rusijo prihajali ustvarjat in
poučevat odlični evropski skladatel-
ji. V okrilju Dvorne kapele so v
ozračju medsebojnega bogatenja ev-
ropske in ruske kulture dozorevali
skladatelji M. Berezovski, D.
Bortnjanski, M. Glinka, M. Mus-
sorgski, A. Borodin, N. Rimski-Kor-
sakov, P. Čajkovski idr. Dvor je na-
jbolj nadarjene ruske glasbene
ustvarjalce pošiljal na Zahod. Med
njimi sta bila najuspešnejša Maksim
Berezovski, ki je postal član Bo-
lonjske glasbene akademije, in Di-
mitrij Bortnjanski (ruski Mozart). V
zgodovini Dvorne Kapele so po-
membni še nekateri časovni mejni-
ki: 1802 - ustanovitev filharmonične
družbe; 1882 - rojstvo simfoničnega
orkestra; 1902 - začetek rednih kon-
certov v koncertni dvorani Dvorne
kapele.
Zbor je bil vedno nepogrešljiv pri iz-
vajanju najzahtevnejših del svetovne
zborovske literamre. V zadnjem času
so v čudoviti dvorani filharmonične
družbe z orkestrom Kapele iz St. Pe-
tersburga sodelovali najvidnejš
umetniki: Leopold Stokowski, Zu
bin Mehta, Jevgenij Svetlanov, Da
vid in Igor Ojstrah, Svjatoslav Rich
ter, Emil Gilels, Mstislav Rostropo
vič. Z dejavnostjo orkestra so po
vezani: S. Prokofjev, D. Šostakovič,
G. Sviridov. Po padcu komunizma
doživlja nekdanja Dvorna kapela
svojo novo preobrazbo in poslanstvo.
Zbor in orkester želita ohranjati vi-
soko strokovno kvaliteto najstarejše
ruske glasbene institucije. Kapela iz
St. Petersburga je pomemben spo-
menik ruske kulture, ki z nesmrtni-
mi stvaritvami človeškega genija gasi
žejo po lepoti.
Vladislav Černušenko je ena najpo-
membnejših osebnosti na sedanji
glasbeni sceni v Rusiji. Kot dirigent
se je izkazal na področju operne,
simfonične in zborovske glasbe.
Vodstvo Kapele iz St. Petersburga je
prevzel leta 1974. Pod njegovim
vodstvom je zbor spet dosegel za-
vidljivo umetniško raven in pričel
izvajati rusko duhovno glasbo, ki je
bila dolgo časa prepovedana. Leta
1982 so ljubitelji glasbe po več kot
pol stoletja v koncertni dvorani Ka-
pele spet slišali Večernice Sergeja
Rahmaninova. Leta 1979 je
Černušenko postal rektor najsta-
rejšega ruskega konservatorija v St.
Petersburgu. Tako je v njegovih ro-
kah že vrsto let vodstvo dveh najsta-
rejših glasbenih institucij v Rusiji.
Bil je pobudnik in organizator mno-
gih festivalov v St. Petersburgu, z
zborom pa gostuje v mnogih državah
po svetu. Je izvirni umetnik, glasbe-
ni prebuditelj in pedagog, ki je svoje
življenje posvetil nadaljevanju boga-
te ruske glasbene tradicije.
V sklopu jesenske turneje bo aka-
demski zbor Mihael Ivanovič Glinka
iz St. Petersburga nastopal tudi v
Mariboru. Koncert bo 1. oktobra ob
20. uri v Unionski dvorani. Prodaja
kart pri blagajni Unionske dvorane
in v Slomškovi knjigarni v Maribo-
ru. Vabimo ljubitelje na koncert
imenitnega zbora.
dr, Slhfo Novak,
Združenje prijateljev umetnosti
Lumen, Tržič
RISE: BRANKO VNUK / KRATEK PREGLED ZGODOVINE NEKDANJEGA PTUJSKEGA DOMINIKANSKEGA SAMOSTANA - 41
Dominikanski
samostan
Zahodni zaključek
prvotne cerkvene
ladje
Kot smo že opozorili, določuje
zahodni konec prvotne cerkve-
ne ladje pristrešeni 260 cm dol-
gi in 145 cm visoki talni zidec,
viden v drugi obočni poli sever-
nega trakta križnega hodnika,
ki se naslanja na zunanjščino
južne ladijske stene. Nad njim
je sled podolgovatega okna s
poševnim maltastim ostenjem.
J. Curk je zapisal, da je to okno
nekoč verjetno osvetljevalo
pevsko emporo, datira pa ga v
16. stoletje. Temu treba dodati,
da pevske empore ni moglo os-
vetjevati, saj se pevske empore
pojavijo šele v času baroka (pri-
jazno opozorilo J. Hoflerja), niti
ni moglo nastati šele v 16. sto-
letju, saj gornji del okna zakriva
obok križnega hodnika, ki pa je
nastal v prvi četrtini 15. stoletja.
Že sama prisotnost talnega
zidca v zahodnem delu cerkve-
ne ladje priča o tem, da gre za
obokani del cerkve, da pa je bil
prostor nadstropen, priča tudi
že omenjena sled okna, ki se je
navzven lijakasto odpiralo. Pri
opisu južne ladijske stene smo
ugotovili, da je ta prostor moral
segati, vsaj za približno 3,15
metra v globino prvotne ro-
manske cerkvene ladje. Vse
govori za to, da se je na tem
mestu nahajala zahodna empo-
ra.
Pri tem je vabljiva misel, da je
imela zahodna empora,
sočasna s cerkvijo, posebno
funkcijo, ki opredljuje nastanek
in značaj cerkve, ji daje pose-
ben pomen, se pravi, da bi
mogoče lahko imeli opravek s
primerom tako imenovane
"gosposke empore", na kateri je
zemljiški gospod prisostvoval
obredom in službi božji v svoji
lastniški cerkvi. Tega žal zaradi
pomanjkanja ustreznih zgodo-
vinskih virov ne moremo doka-
zati, vendar le tvegajmo kratek
ekskurz.
Kot je zapisal M. Zadnikar, je
kapela sv. Martina v Do-
manjševcih dandanes v slo-
venskem prostoru najbolj proti
severovzhodu pomaknjen spo-
menik romanske arhitekture pri
nas in hkrati edini z "zahodno"
ali "gosposko" emporo. Zadni-
kar sklepa, da je domanjševska
kapela nastala kot lastniška
cerkev nekega lokalnega
zemljiškega gospoda, ki je bil
na zemlji, ko jo je dobil v fevd
od vladarja ali deželnega
kneza, domala neomejen gos-
podar. Tako je lahko v cerkve-
nem pogledu pri svoji cerkvi
sam nastavljal duhovnike in jih
je moral pristojni škof samo
potrditi. Tako lastniško cerkev,
ki si jo je na svoji zemlji postavil
zemljiški gospod na svoje
stroške, je plemič ali visoki
državni uradnik lahko tudi pro-
dal, sam je določal cerkvene
dohodke in je imel pravico biti v
cerkvi tudi pokopan, na
odličnem mestu je v njej pri-
sostvoval službi božji in v njej
izvrševal tudi svojo omejeno
posvetno oblast. Samo institu-
cijo lastniških cerkva pa so v
nasledstvu antike sprva prevze-
li pokristjanjeni Germani kot no-
silci svetega rimskega ce-
sarstva nemške narodnosti, od
njih pa drugi narodi.
V obravnavi domanjševske
crkve spregovori M. Zadnikar o
pojavu "gosposkih" empor, ki
so bile v romanski dobi zlasti
pogoste v deželah vzhodne
srednje Evrope, pri tem pa se
nasloni na A. Tomaszevvskega,
ki je kritično strnil vsa novejša
spoznanja o "gosposkih" em-
porah, tudi ob upoštevanju
poljskega prostora.
Tako Zadnikar zapiše, da je A.
Tomaszevvski ugotovil, da se
na vzhodnem obrobju ev-
ropskega latinskega sveta, to je
na Češkem, Madžarskem in
Poljskem, ki so se kot "nove"
srednjeveške države s spre-
jetjem krščanstva zavestno
naslonile na zahodno kulturo,
kot najpogostejša oblika ro-
manskega stavbarstva pojavlja-
jo enoladijske cerkve z vzidano
zahodno emporo. Nastajale so
največ od preloma 11. in 12.
stoletja do druge polovice 13.
stoletja. Njihova bistvena sesta-
vina je zahodna empora, ki
določa tudi namen in prvotno
funkcijo teh cerkva. Vsi dote-
danji raziskovalci so zahodne
empore razlagali kot nekakšne
lože za zemljiškega gospoda, s
čimer se je razvila češka teorija
o "gosposkih" ali poljska teorija
o "grajskih" cerkvah. Zato so
zgolj intuitivno predvidevali, da
je ob cerkvi moral obstajati tudi
dvor, s katerim je bila njena za-
hodna empora povezana po le-
senem mostovžu, kar pa bi po
Tomaszevvskem šele bilo
potrebno arhivsko in arheo-
loško tudi dokazati. To-
maszevvski je na ozemlju
Češke, Poljske in srednjeveške
Ogrske naštel okrog 250 pri-
merkov cerkva z zahodnimi
emporami. Za Poljsko je ugoto-
vil, da so bile zahodne empore
zlasti v 12. stoletju splošna ses-
tavina arhitektonskega progra-
ma cerkvenih stavb, vse od
stolnic in samostanskih cerkva
do enoladijskih zasnov, teh
zlasti v bližini grajskih in drugih
upravnih središč, pa tudi na
podeželju, kjer je imelo nižje
plemstvo svoje sedeže, za ka-
tere pa ni nujno, da so bili utrje-
ni. Isto velja za Češko in Mo-
ravsko, kjer pa nimajo zahodne
empore nobene zveze z arhi-
tekturo Velike Moravske. Za-
hodne empore se zgostijo zlasti
v sredini 12. stoletja na
podeželju, z drugo polovico 13.
stoletja pa že pojenjujejo. Za
neposredno povezavo z biva-
lišči zemljiških gospodov ni no-
benih dokazov, pogosto pa so
stale take cerkve na višinah in
bile obdane s pokopališči, ka-
kor je to tudi v Domanjševcih,
kjer je bilo pod zvonikom
mogoče ugotoviti pravo kos-
tišče. V 12. stoletju so se razširi-
le enoladijske cerkve z za-
hodnimi emporami tudi na
Ogrsko, tako da v 13. stoletju
skoraj ni bilo podeželske cer-
kve brez nje.
Dalje poroča M. Zadnikar, da
je, kar zadeva izhodišče, To-
maszevvski mnenja, da so
dežele na vzhodnem obrobju
latinske ali zahodne evropske
kulture z zamudo prevzele ta
stavbni tip od zahodno-
evropskih dežel. Pri tem nika-
kor ni šlo za redukcijo trila-
dijskih zasnov, v katerih so se
zahodne empore kot Westwerki
pojavljale že v karolinški dobi,
marveč za obogatitev prepros-
tih enoladijskih cerkva z apsi-
dami z novim arhitektonskim
členom, ki ga je narekovala
razširitev njihove funkcije. V
nemškem cesarstvu naj bi se ta
prenos izvršil že v prvi polovici
11. stoletja, te nove oblike pa bi
naj obvladovale podeželsko
stavbarstvo vse do 13. stoletja.
Toliko o zahodni empori. Kar
se tiče prvotne zahodne cer-
kvene fasade lahko rečemo le.
da o njejni podobi ne vemo nič
konkretnega. Edini oprijemljivi
podatek, ki nam je znan, je širi-
na in višina tega pročelja. Tako
je zahodna stran bila široka
13,1 metra, visoka 11,7 metra,
kolikor znaša tudi višina južne
ladijske stene. Domnevati sme-
mo tudi, da je talni zidec tekel
vzdolž celotne širine tega
pročelja. Kolikor lahko razbere-
mo iz Vischerjeve grafike Ruja,
se je cerkvena streha na za-
hodni strani ravno zaključevala,
se pravi, da je zahodni fasada
morala imeti podobno kot mi-
noritska cerkev zatrepno čelo,
portal pa se je moral nahajati v
sredinski vzdolžni ladijski osi,
kot lahko to razberemo iz Kreiz-
tallerjevega in Stierovega
načrta mesta Ptuja. Na obeh
načrtih je pred pročeljem vidna
vrisana vhodna lopa, o kateri
pa ni znano nič otipljivejšega.
Da pa se izračunati približna
višina, v kateri se je nahajalo
sleme prvotne romanske cer-
kve. Današnje sleme cerkvene
ladje se nahaja namreč v višini
25 metrov nad nivojem
križnega hodnika, in če od tega
odbijemo baročno, poznogots-
ko in zgodnjegotsko povišanje
cerkvene ladje, ki skupaj
znašajo 5,3 metra, dobimo teo-
retično višino romanskega sle-
mena, ki bi se potemtakem na-
hajalo 19,7 metra nad
današnjim nivojem križnega
hodnika.
Lit.: I. KOMELJ 1973, p. 39;
J. CURK 1974, p. 238, M.
ZADNIKAR 1982, pp. 204ss,
posebej za A. Tomaszevvski cf.
p. 204 op. 348; B. VNUK 1996,
pp. 66, 83 -85
8
četrtek, 25. september 1997 - tednik
nlk . , ; J.' :
ZAVRČ / POL STOLETJA LOVSKE DRUŽINE
Haloški lovci ohranjmjo
lovsko poslanstvo
Foto: Kosi
Ob zlatem jubileju zbrana lovska druščina v Zavrču.
"V 50 letih se je lovstvo pri nas precej spreminjalo: na-
jprej je hotel lovec biti popoln svobodnjak, nato se je mo-
ral spreminjati in izobraževati. Vedno bolj pa se lovci za-
vedamo, da nismo samo uporabniki lepega in zdravega
okolja, čeprav del javnosti še zmeraj razmišlja, da smo lo-
vci le ubijalci, ki sproščamo svojo agresivnost nad di-
vjadjo. Svetovni strokovnjaki pa slovenskim lovcem priz-
navajo odlično organiziranost in lovskogojitveno de-
javnost," je na jubilejni slovesnosti Lovske družine Zavrč
dejal njen starešina Anton Petrovič. Lov na tem območju
ima dolgo zgodovino, enajst ustanovnih članov pa se je
šele septembra leta 1947 odločilo za ustanovitev lovske
družine, ki danes šteje 34 lovcev.
Lovska organizacija je ljubi-
teljsko združenje ljudi, ki so ne-
nehno v skrbi za ohranitev di-
vjadi in našega okolja. Marjan
Toš, slavnostni govornik, je v
imenu Lovske zvevze Slovenije
in revije Lovec med drugim po-
vedal: "Slovenski lovci odgovor-
no podpiramo prizadevanja, po
katerih lov primarno ni varstvo,
marveč odgovorno, vzdrževalno
izkoriščanje narave in naravnih
virov, ob kakršnem se ohranjajo
prostoživeče živalske vrste in
očuvajo njihovi življenjski pros-
tori. Narava je živ sistem, ki terja
veliko znanja in tenkočutnega
ukrepanja, vodilno načelo
našega ravnanja pa mora postati
odgovornost do družbe in do
živali, ki jo lovec lovi, in zlasti
vse večja odgovornost do njene-
ga življenjskega prostora. Po-
končno stopamo v novo obdob-
je, ki ga bo zaznamovala tudi
nova lovska zakonodaja."
O LOVSKEM
DELU V
PUBLIKACIJI
Pet desetletij so Zavrčani
složno živeli z lovci in njihovim
delom. Ob praznovanju jubileja
so lovci izdali publikacijo, v njen
pa orisali zgodovino slovenskega
lovstva na območju Haloz (tudi
med obema svetovnima vojna-
ma), začetek LD Zavrč in
poznejšo štiriletno združitev z
LD Cirkulane, predstavili so
svoje lovišče z revirji, vse dose-
danje člane, lovski turizem in
strelstvo ter dodali še marsikate-
ro šalo na račun lovcev. Usta-
novni člani LD Zavrč so bili:
Starešina Anton Petrovič.
Foto: TM
Ivan Bratuša, Vanč in Anton Bu-
digan, Anton Ivančič, Ivan Ke-
kec, Joža in Anton Kokot, Peter
in Martin Pravdič, Alojz Veselič
in Štefan Vesenjak. Svojega
prostora lovci takrat še niso ime-
li, šele po 20 letih so pričeli
gradnjo lovskega doma v Hras-
tovcu.
Lovišče LD Zavrč danes obse-
ga naselja završke občine in jih
je blizu 2000 hektarje, od tega so
skoraj vse površine lovne.
Lovišče po letu 1973 spada v
haloški bazen, razdeljeno je na
tri revirje in je bogato s srnjadjo,
poljskim zajcem, fazanom, je-
rebico in mnogimi drugimi
živalmi, občasno pa tam prebi-
vajo še mnoge selilske vrste. Lo-
vci vse leto skrbijo za divjad, saj
imajo nastavljenih okrog 30 ure-
jenih krmišč, po letu 1970 pa so
pričeli s postavitvijo lovskih
prež razvijati še lovski turizem
in lovsko strelstvo.
V petih desetletjih je LD
Zavrč vodilo kar nekaj lovskih
mojstrov: Anton in Vanč Budi-
gan, Franc Žuran, Franc Kralj
in Franc Kokot, sedaj pa je sta-
rešina družine Anton Petrovič,
najstarejši član bratovščine pa je
Anton Kardinar iz Maribora.
Številni lovci so ob jubileju
prejeli odlikovanja Lovske zveze
Slovenije: Anton Kardinar, Ivan
Pravdič, Anton Furjan, Melenko
Stojičevič, Branko Vidovič in
Marjan Pongrac, ZLD Ptuj in
Ormož pa je za dolgoletno delo-
vanje namenila LD Zavrč po-
sebno plaketo. Praznovanje so
lovci pripravili v prostorih ki-
nodvorane in ne pri lovskem
domu, z nastopom pa so kultur-
ni program obogatili lovski ro-
gisti, lovski sekstet LD Lesko-
vec in tamkajšnji osnovnošolci.
Tatjana Mohorico
ORMOŽ / ZELENA BRATOVŠČINA JE PROSLAVLJALA
nali jubilej amaških loviev
člani Lovske družine Ormož
Ormoška lovska družina je v minulem letu praznovala 50
let aktivnega delovanja, uradno proslavo visokega jubile-
ja pa so pripravili pred kratkim. Ob tej priložnosti so iz-
dali bilten, ki zajema pet desetletij delovanja družine.
Poleg lovstva v ožjem pomenu
besede so delovali in dosegli
priznanja vredne uspehe tudi pri
športnem udejstvovanju in pri
razvoju turizma ter pri obliko-
vanju naravovarstvene zavesti in
varstva okolja, kot je v voščilu
povedal župan Vili Trofenik.
Slovesnosti so se udeležili števil-
ni gostje, med njimi tudi Emili-
jan Trafela, predsednik ZLD
Ptuj, predsednik občinskega
sveta Alojz Sok in predstavniki
sosednjih lovskih družin. Za pri-
jeten program so poskrbeli člani
lovskega kvinteta iz Leskovca in
rogisti ptujsko-ormoške lovske
zveze. Na slovesnosti so podelili
priznanja Lovske zveze Sloveni-
je, prejeli pa so jih Ludvik
Cigler, Miran Topolovec, Milan
Ritonja, Franc Horvat, Rudi
Plaveč, Jože Ivanuša in starosta
ormoškega lovstva Jože Sever.
Starešina lovske družine Sta-
nislav Frangež se je v svojem na-
govoru dotaknil nove lovske za-
konodaje in poudaril, da ima po-
litika svoje, narava pa druge za-
konitosti ter da je najpomem-
bneje strniti vrste in z vso odgo-
vornostjo pristopiti k ohranitvi
vsega ogroženega, saj bo le tako
mogoče preživeti tudi človeku.
Lovska družina Ormož je bila
ustanovljena 1. septembra 1946
v prostorih gostilne Horvat v
Ormožu. Na ustanovnem sestan-
ku je bilo prisotnih 14 lovcev, že
21 pa jih je bilo, ko so dva mese-
ca kasneje sklenili zakupno po-
godbo. Danes šteje družina 47
članov, njihovo lovišče pa se
razprostira na 2968 hektarjih
zemljišč, od tega je 2491 hektar-
jev lovne površine. V lovišču je
713 hektarjev gozdnih, skoraj
tisoč več kmetijskih in 147 hek-
tarjev vodnih in močvirnih
površin. Zato je srnjad najpo-
membnejša divjad, ki pa v
zadnjih letih številčno upada. Si-
cer pa številčno upadajo vse
vrste divjadi, razlogi pa so po-
dobni. Največ izgub povzročajo
zgodnje košnje, intenziven hiter
promet, spremembe v načinu
kmetovanja - melioracije, koma-
sacije, uporaba kemičnih
sredstev, dodatne izgube pa
povzročajo še klateški mački in
psi. Vse to vpliva na vedno večje
upadanje števila zajcev in fa-
zanov. Fazan ni avtohtona di-
vjad in vsi dosedanji načini
vzgajanja za dvig številčnosti so
se pokazali za neustrezne in ne-
uspešne. Jerebic je kljub že zelo
dolgi zaščitenosti izredno malo,
ocenjujejo jih na pribljižno 10
primerkov. Zadnja jerebica je
bila ustreljena 1970, nato pa je
bilo veliko storjenega za njeno
ohranjitev in povečanje šte-
vilčnosti. Z nastankom akumu-
lacijskega jezera so se izboljšali
pogoji za raco mlakarico in dru-
go vodno perjad, vendar so po
pričetku obratovanja Tovarne
sladkorja Ormož postale lagune
in okoliške vode močno ones-
nažene. Razen manjših potokov
race nimajo pogojev za
razmnoževanje. Zelo negativno
vpliva tudi nemir na akumula-
cijskem jezeru in meja s
sosednjo Hrvaško, kjer je lovna
doba daljša in lov intenzivnejši.
Divji prašič se je v lovišču poja-
vil po letu 1950. Od takrat je v
lovišču vedno prisoten, vendar
ni številen.
V 50 letih delovanja lovske
družine se je marsikaj spremeni-
lo, tudi sama vloga in naloge
družine. V pričetku delovanja so
se ukvarjali predvsem z varovan-
jem divjadi, kar je lepo vidno iz
zapisnika občnega zbora iz leta
1949, kjer je bilo rečeno, da "/v/
bodoče moramo še večjo pažnjo
polagati škodljivcem. Bodisi
štiri ali dvonožnim in to na
zemlji in med nebom in zemljo.
Ali so v hlačah, kožuhih ali
operjeni. Za te je tudi črni
smodnik dober." Obdobje med
1962 do 1970 je nudilo lovcem
obilo užitkov, saj je ravnovesje v
naravi nudilo povsem drugačno
sliko kot danes. Potem pa so se
pričele uresničevati črnoglede
napovedi: izgradnja akumula-
cijskega jezera, izgradnja TSO s
pripadajočimi lagunami, posegi
v kmetijstvu. S temi posegi v na-
ravo je bil zadan hud udarec
predvsem mali divjadi v najbo-
gatejšem lovišču Otok in deloma
tudi Zvirijak. Na ta način so lo-
vci izgubili 200 hektarjev na-
jboljšega zemljišča. Nihova fun-
kcija se je začela spreminjati.
Pričeli so zasajati remize, prva
večja je bila pri lagunah v izmeri
2 hektarjev, kjer so posadili ok-
rog 8000 sadik drevja in grmov-
nic. Začeli so tudi odkupovati
manjvredna kmetijska zemljišča
ter jih preurejali v remize in
krmne njive.
Želja po zagotovitvi lastnih
prostorov je pripeljala v letu
1978 do gradnje doma društev.
Lovska družina je pri gradnji so-
delovala s 26-odstotnim deležem
v denarju in prostovoljnem delu,
saj so dom gradili skupaj ribiška
družina, AMD in obrtna zborni-
ca. Delo je bilo kronano z uspe-
hom, ko so 1980 odprli nove
prostore, dve leti kasneje pa so
razvili društveni prapor. V teh
letih je bilo v družini očitno
precej delovnega elana in uredili
so še strelišče in bivak.Z leti je
bilo v lovišču vedno manj divja-
di, manj je bilo tudi dohodka.
Da bi zagotovili finance, so se
odrekali lova v korist lovskega
turizma. Tujim gostom so na-
menjali vedno večji del odstrela
srnjadi, v ta namen pa so pos-
tavljali preže, ki jih je danes v
lovišču že 42.
Ves čas delovanja se lovci
ukvarjajo s kinologijo, saj brez
uporabnih lovskih psov ni lova.
Dolgo tradicijo ima tudi
strelstvo, ki se je od skromnih
začetkov po letu 1960 razvijalo
predvsem iz razlogov varnega
ravnanja z orožjem in urjenja
veščin streljanja, da bi bilo čim
manj zastreljane divjadi. Poleg
naštetega so lovce družila še
družabna srečanja, izleti, šporna
tekmovanja in še kaj.
vki
Jože Meško iz Gorišnice 71 je letos prvič posejal semena šefov.
Semena je dobil od tašče. Takšnega "pridelka" ni pričakoval niti v snu:
iz treh semen je zraslo kar 22 šefov. Šefe sb nekoč uporabljali za
jemanje vina iz sodov. Jože jih bo uporabil za okras. Foto: Laura
fcdnik - Četrtek, 25. september 1997
9

PTUJ / 59. OBLETNICA MATURE
Obujanje spominov v
pHialiovanju 60. ofc/efnice
13. septembra so se v ptujski
restavraciji Ribič ob Dravi zbrali
posebni gostje. To soboto so si za
srečanje zbrali ptujski gimna-
zijski maturanti iz leta 1938, da
bi v lepem in prijaznem okolju
obujali spomine na napozabna
gimnazijska leta. Od 38 jih živi
še dvanajst, srečanja pa se jih je
udeležilo pet: Dragica Polič iz
Ljubljane, Vida Kovačič iz Cel-
ja, Franček Gunžer iz Ptuja,
Truda Gaiser iz Ptuja, iz Lyssa
v Švici pa se je tako kot vsako
leto pripeljal Emest Lipič. Dru-
gi so izostali zaradi bolezni in
drugih vzrokov. Večina jih živi v
Sloveniji, štirje v tujini, med
drugim tudi v Venezueli in Ar-
gentini.
Srečanja ptujskih gimna-
zijskih maturantov iz leta 1938
imajo že častitljivo tradicijo.
Prvič so se srečali leta 1948, nato
vsakih deset let. Ob petdesetlet-
nici mature, ko je bilo srečanje
še posebej slovesno, pa so skleni-
li, da se srečujejo enkrat letno.
Tej tradiciji se doslej niso izne-
verili. Tudi letos so v restavraciji
Ribič, ki je postala njihova stal-
na postojanka, obujali lepe spo-
mine na dijaška leta. Pogovarjali
pa so se tudi o čisto vsakdanjih
življenjskih vprašanjih. Kljub
vitalnosti, ki jo še izžarevajo, jim
tu in tam že nagajajo leta. Od
njihovih profesorjev živi le še
Foto: Kosi
prof. dr. France Habe, ki jih je
poučeval zgodovino in zemlje-
pis. Prof. Habe je priznani slo-
venski speleolog, ki je vzgojil
večino slovenskega jamarskega
kadra. Prva njegova služba je
bila v Ptuju.
MG
Srečanje gimnazijskih maturantov iz leta 1938.
TEDNIKOVA KNJIGARNICA / TEDNIKOVA KNJIGARNICA
Včerajšnji dan je razveljavljen
ček; jutrišnji dan je zadolžnica;
današnji dan je edina gotovina,
ki jo imaš - zato ravnaj z njo
razumno.
Kav Lvons
Zgornjo misel si velja zapomniti
in se ravnati po njej; vsaj pri tis-
tih osebnih rečeh, kjer smo edi-
no sami gospodarji. Tam pa,
kjer nimamo nobenega vpliva,
vsaj skušajmo razumeti in spre-
jeti okoliščine ter dopustimo, da
reči stečejo, kakor jim je pač na-
menjeno. Vsak dan napolnimo z
ljubeznivo mislijo in bodimo
strpni do tistih, ki jim življenje
manj naklonjeno. Se posebej,
če so to otroci, ki trpijo po krivdi
odraslih.
Bliža se TEDEN OTROKA, ko bo
zopet veliko besed na račun
otroških pravic, ko bo veliko pri-
reditev za otroke, ko bodo orga-
nizirane okrogle mize ..., ko
bomo v enem tednu želeli pop-
raviti vse tisto, kar bi nam otroci
lahko očitali. In očitajo nam lah-
ko veliko: onesnažen planet,
neprijazno šolanje, premalo
igrišč in zelenic, brezskrbnost
do zdravja, zanemarjanje os-
novnih potreb po igri in zabavi
... Kako težko je pravzaprav
današnje otroštvo, se odrasli
očitno niti ne zavedamo! Med
najhuje prizadetimi so tisti otro-
ci, ki morajo iz različnih razlogov
zapustiti domačo hišo, kraj, pri-
jatelje. O teh otrocih govori nova
knjižna zbirka NE POZABITE
NAS!, ki jo je letos izdala in
založila založba Učila iz Tržiča.
Knjižna zbirka obsega osem
tanjših, bogato barvno ilustrira-
nih knjig, ki otrokom
predstavljajo zgodovino, kulturo
in način življenja begunskih ot-
rok iz vsega sveta. Knjige želijo
s preprosto, osebno izpovedjo,
s fotografijami in risanimi ilustra-
cijami razložiti, kdo so begunci,
iz katerih držav prihajajo in
čemu so morali bežati. Knjige
orisujejo tudi njihovo življenje v
državah, kjer so morali iskati pri-
bežališče.
Iz Kurdistana prihaja deklica z
imenom Bervian, je Kurdinja.
Njena družina je zapustila svoj
dom v Turčiji, da bi se umaknili
pred bojem in pobijanjem. Kur-
distan je dežela, ki se nahaja v
petih različnih državah, a si želi
samostojnosti.
Iz Somalije prihaja Ali Hussein
Jama, ki je domače ognjišče za-
pustil zaradi suše, lakote in vo-
jne. Moral se je privaditi popol-
noma drugačnemu življnju.
Iz Palestine prihaja Ahmed. Pa-
lestina je zgodovinska pokrajina
in je del Izraela. Želja po samos-
tojnosti je temelj spora in brutal-
nih spopadov, ki so tudi Ahme-
dovo družino pregnali z
domačega ognjišča.
Iz Kitajske prahaja deklica Sun
Dan. Rojena je bila v Pekingu.
Njena družina je zbežala zaradi
strogih pravil in zakonov ta-
mkajšnjega komunističnega
režima.
Iz Vietnama je zbežal fantič Han,
kot so zbežali tisoči pred divjan-
jem vojne. Han in njegova
družina so pobegnili s čolnom,
zato jim pravijo "ljudje s čolnov".
Iz Romunije prihaja Mariana.
Njena družina je zbežala pred
vladajočim režimom in si pois-
kala svobodo. Toda nekoč se
bodo, tako upa deklica, vrnili.
Iz Bosne prihaja deklica Samira,
ki jo je pregnala vojna. Rada bi
se vrnila domov, a njen dom je
uničen, izropan in požgan.
Celotna zbirka je napisana
preprosto in daje osnovne po-
datke o prebivalstvu in državah.
Knjige priporočam učencem
razredne stopnje, ki si bodo ob
njih laže predstavljali oddaljene
dežele ter spoznavali druge na-
vade in običaje. Vsaka knjiga
ima 32 strani, na koncu je stvar-
no kazalo in preglednica osnov-
nih podatkov države, ki jo je mo-
ral otrok (pripovedovalec) za-
pustiti.
Liliana Klemeniii
SL. BISTRICA / NOVOST V KNJIŽNICI DR. JOSIPA VOŠNJAKA
Odslej računalniški vpogled
"Knjižničarji se dolgo nismo mogli dogovoriti za enoten računalniški
sistem, vsak je poskušal po svoje. Tako smo se kar dolgo odločali in
končno je Izum v Mariboru uvedel enotni računalniški sistem Cobis. Se-
veda je bilo v začetku nekaj nezaupanja, ker so bili doslej z raznimi
računalniškimi programi, za katere smo menili, da so pravi, v knjižnicah
nekateri problemi. V igri je bilo več programov, vendar pa nobeden ni bil
takšen, da bi z njegovo pomočjo lahko povezali slovenske knjižnice v eno-
ten informacijski sistem," je pojasnila ravnateljica Anica Koročec
odločitev, zakaj so se v Slovenski Bistrici odločili za program Cobis, na ka-
terega so priključeni od letošnjega julija.
Da je program Cobis pravi, vedo
sedaj zagotovo. Z njegovo pomočjo
So knjižnice povezane v enoten in-
formacijski sistem, čeprav se zanj
Jiiso odločile nekatere večje
l^njižnice, kar otežuje vnos podat-
kov. "Če mora vsaka knjižnica knjigo
Vnesti sama, potem morajo vse opra-
viti enako delo. Pri programu Cobis
Pa se podatki o knjigi vnesejo samo
enkrat, druge pa jih potem kopirajo v
Svojo lokalno bazo," je povedala
ravnateljica bistriške knjižnice.
Če sedaj iščemo katero knjigo in je
v knjižnici, kamor navadno zahaja-
mo, nimajo, lahko sedaj pogledamo,
v kateri knjižnici jo še imajo, ali je
knjiga prosta ali izposojena in kdaj jo
bodo vrnili. Če se bralec za knjigo
zelo zanima, si jo lahko tudi rezervi-
ra.
V slovenjebistriški knjižnici je to
že tretji računalniški program, po
katerem vnašajo knjige v bazo podat-
kov. Že prej je bilo narejenega veliko
dela, vendar je kljub opravljeni kon-
verziji nekaj zapisov zelo po-
manjkljivih. To jim za interno rabo v
knjižnici sicer zadostuje, ni pa kvali-
tetno. "Veliko podatkov o posamez-
nih knjigah, ki jih sedaj vnašamo v
našo lokalno bazo podatkov, upora-
bnik ne vidi, vendar so zelo pomem-
bni za mednarodno izmenjavo, zato
je kvaliteta vnosa toliko pomem-
bnejša," je povedala Anica Korošec.
Nov računalniški sistem ni bil
poceni. Slovenjebistriška knjižnica
je nekaj denarja za to pomembno
naložbo dobila od občine, za del de-
narja se dogovarjajo z ministrstvom
za kulturo, del pa bodo pokrili s
sredstvi, ki jih knjižnica pridobi s
članarino, od zamudnin in z izposojo
videogradiva.
Vida Topolovec
PTUJ / ALENKA VINDIS PRED NOVIMI IZZIVI
V
Študentka in manekenka
Novi mišici želi Alenka vse
najlepše, zase pa, da se utrdi na
manekenski pisti. Sedaj bo za to
imela več časa, ker se je tudi
odločila za izredni študij raz-
rednega pouka. Prvega oktobra
jo bomo lahko ponovno občudo-
vali v spektakularni obleki, s ka-
tero se je predstavila v Indiji. Si-
cer pa jo bosta tudi za ta dogo-
dek, ko bodo v Lutkovnem gle-
dališču v Ljubljani izbirali spek-
takularno obleko za novo miss
Slovenije Majo Šimec, ki jo bo ta
oblekla na Sejšelih, oblekli Bar-
bara in Sonja Plaveč, ki sta jih
tudi prvi zaupali kot manekenki.
Se preden je postala miss Slove-
nije in preden so jo spoznali na
lepotni in manekenski sceni, sta
z njo posneli katalog oblačil, ki
je spremil pohod blagovne zna-
mke Barbare Plaveč na slo-
vensko modno sceno.
Brez dvoma je Alenka Vindiš
ena tistih slovenskih lepotic, ka-
terih čas šele prihaja. Modni in
lepotni strokovnjaki so si edini,
da je v enem letu naredila iz sebe
veliko, postala je lepša, zrelejša,
elegantnejša in samozavestnejša.
Alenka Vindiš pa je tudi ena tis-
tih slovenskih lepotic, ki je zasi-
jala čez noč: miss Slovenije je
postala že v prvem lepotnem
preizkusu.
MG
Alenka Vindiš na novem ptujskem mostu.
Foto: Blaž Brodnjak
PTUJ / VIKTORINOV VEČER
»Pokliial sem te«
VEČER Z NOVOMAŠNIKI V PE-
TEK, 26. SEPTEMBRA, OB 19.30
V REFEKTORIJU MINORSTSKE-
GA SAMOSTANA NA PTUJU
Po dopustih in počitnicaii
bodo zopet stekli Viktorinovi
večeri v refektoriju minoritskega
samostana na Ptuju, ki jih prireja
Društvo izobražencev sv. Vikto-
rin Ptujski. Za uvod v novo sezo-
no bodo gostje "ptujski novo-
mašniki": Vito Muhič, Vlado Ko-
lenko, Slavko Haložan in Janez
Ferlež.
Znano je, da je bil Ruj z okolico
letos, kar se tega tiče, blago-
slovljen. V petek, 26. septembra,
ob 19.30 se bodo novomašniki
skupaj predstavili tudi občinstvu
Viktorinovih večerov pod naslo-
vom: Poklical sem te. Neposredno
bodo spregovorili o sebi, svojem
poklicu in poti, o prvih korakih v
duhovništvu in redovništvu, o s^^o-
jem delu, pa tudi o svojih dejavnos-
tih, s katerimi se neobvezno ukvar-
jajo v veselje sebi in drugim: poezi-
ja, prepevanje, glasba ... Nekaj
tega bo vseboval tudi glasbeni utri-
nek, ki ga pripravljajo kantavtor Ja-
nez Ferlež in vokalni kvartet bratov
kapucinov Mir in dobro, pri kate-
rem prepeva Vlado Kolenko.
Društvo sv. Viktorin Rujski vas
lepo vabi na večer posredovanja
osebnih pričevanj, pogovora, glas-
be in vsega, kar Vam pripravljajo
"ptujski novomašniki".
C B
10
četrtek, 25. september 1997 - tednik
KULTURA^ IIOBRAIEVAMJE
PTUJ / IVAN VIDOVIČ, VODJA OBČINSKEGA ODDELKA ZA DRUŽBENE DEJAVNOST
»Naša možnost je v prepriievaniu svetnikov«
Dobra dva meseca je minilo, odkar je bil diplomirani ekono-
mist Ivan Vidovič imenovan za vodjo oddelka za družbene de-
javnosti Mestne občine Ptuj. Oddelek obravnava široko paleto
dejavnosti, ki se tičejo najširšega kroga Ptujčanov, To so kul-
tura, šolstvo, šport, zdravstvo, socialno varstvo, predšolska
vzgoja in raziskovalne dejavnosti. Povedano skozi denar, po-
menijo te dejavnosti dobro tretjino sredstev občinskega pro-
računa. Nikakor torej ni vseeno, kako deluje oddelek, saj
pripravlja strokovne rešitve za vrsto kočljivih vprašanj na
Ptuju, o katerih nato seveda odločajo mestni svetniki.
PREIZKUŠANJE
MOČI PRI
KULTURI
TEDNIK: Kultura je kljub
razmeroma majhnemu pro-
računu področje, na katerem se
lomijo kopja političnih strank
in se kaže vplivnost posamez-
nikov ali skupin. Občina na-
menja denar na eni strani za
vzdrževanje kulturnih spome-
nikov in na drugi omogoča kul-
turne dejavnosti. Ena največjih
in zelo problematičnih investi-
cij je v zadnjih letih Mali grad.
Ni še do konca obnovljen in in-
vesticija je finančno nepokrita.
Občina pričakuje od države
dobrih 380 milijonov tolarjev.
Ali se kulturno ministrstvo od-
ziva na zahteve ali pa bo občina
Ptuj prisiljena prekiniti delo?
Ivan Vidovič: "Ptuj ima kot
najstarejše slovensko mesto veli-
ko nepremične in premične kul-
turne dediščine in to, kako zago-
toviti dovolj sredstev za obnovo,
je velik problem. Zraven tega, da
tekoče vzdržuješ spomenike, za
kar ni dovolj denarja, tečejo še
nekatere velike investicije, kot je
Mali grad, ki je namenjen za
knjižnico. Investicija je na polo-
vici vrednosti in na polovici op-
ravljenih del. V preteklosti smo
ministrstvu poslali pogodbo o
sofinanciranju, da bi lahko na-
daljevali delo. Dela smo namreč
že ustavili. Končana je fasada,
vendar znotraj še marsikaj man-
jka, objekt pa ni niti zastekljen.
Zaenkrat smo dobili za letošnje
leto od ministrstva negativen
odgovor, a smo še optimisti, vse-
kakor pa so obljubili, da nas
bodo vključili v program za leto
1998. Pogovori bodo še tekli v
tem smislu, da bi stavbo pred
zimo zaprli in tako preprečili
škodo, ki se bo sicer na objektu
dogajala pozimi."
TEDNIK: Ali načrtujete v
bližnjih letih še kakšno
tovrstno obnovo?
Ivan Vidovič: "Pred kratkim
smo podpisali pogodbo za obno-
vo Orfejevega spomenika, o
čemer ste že pisali, ena večjih za-
dev pa je gotovo grajski hrib, za
katerega bo potrebno napraviti
celovit projekt. Za tamkajšnje
pristore in celoten grajski hrib še
nimamo celovite rešitve. V
bodoče nameravamo posvetiti
temu vprašanju na našem oddel-
ku veliko pozornosti in energi-
je."
TEDNIK: Prav sedaj zbira
občina vloge za programe kul-
turnih dejavnosti za proračun
prihodnjega leta. Vedno zbere
prijav za mnogo več sredstev,
kot jih je na razpolago, lani je
bilo želja in zahtev sedemkrat
več kot razpoložljivega denarja.
Ocenjujem, da je občina v
zadnjih letih vodila vzpodbuje-
valno politiko za vrsto na-
jrazličnejših kulturnih ak-
tivnosti. Tako je danes več po-
rabnikov kulturnega proračuna
kot pred nekaj leti, vendar so
na ta način sredstva razdroblje-
na in morda izpadejo zaradi
tega kateri finančno zah-
tevnejši, vendar potrebni pro-
jekti. Kakšna kulturna politika
bi bila po vašem mnenju na-
jboljša?
Ivan Vidovič: "Pri razdelje-
vanju denarja bosta seveda obs-
tajali dve plati, in sicer v tem
smislu, da bo potrebno zago-
tavljati sredstva za javne zavode,
ki sta jih ustanovili občina ali
država, drugi segment kulture
pa je takšen, da se mora občina v
okviru svoje kulturne politike
odločati, kakšno politiko bo vo-
dila. Ravno na tem področju se
bo v prihodnosti najbrž marsikaj
spremenilo. Sedaj namreč
država podrobno predpisuje, ko-
liko mora občina v okviru pro-
računa namenjati za posamezno
dejavnost. V bodoče naj bi
država določila obseg sredstev za
kulturo, stvar občine pa naj bi
bila, kakšno kulturno politiko
bo vodila. Seveda pa je potreb
veliko več kot sredstev. Nekatere
stvari, ki so bile doslej urejene
nesistemsko, bo potrebno po-
vezati. Ena takšnih je prireditve-
na dejavnost, ki bi jo lahko
prevzela poslovalnica. Sedaj del-
no prevzema to delo celo občina,
kar pa nikakor ni njena naloga.
Njena naloga je vodenje politike
na tem področju."
OBČINA
PREMOŠČA
DRŽAVNO
LUKNJO PRI
GRADNJI ŠOL
TEDNIK: Do leta 2002/03 ali
leto kasneje naj bi bile vse šole
pripravljene za devetletni
pouk, kar pomeni bodisi dogra-
ditve šol bodisi novogradnje.
Kakšen je vrstni red dograditev
oziroma gradenj v ptujski
občini? Kako se oddelek ali kar
vi osebno opredeljujeje do dile-
me, ali nadgraditi in obnoviti
osnovni šoli Olge Meglič in dr.
Ljudevita Pivka ali namesto
tega na novi lokaciji zgraditi
novo šolsko zgradbo?
Ivan Vidovič: "Ugotavljamo,
da država ne bo mogla zagotoviti
potrebnih sredstev za investicije
v šolstvu do leta 2002/03, zato se
utegnejo zavleči v leto 2005. 26.
septembra bo odprta nova šola
oziroma prizidek na Hajdini.
Kar se tiče drugih šol moramo
zaenkrat slediti dogovoru, ki je
bil z ministrstvom podpisan ok-
tobra lani."
TEDNIK: Ministrstvo za
šolstvo se je zavezalo, da bo fi-
nanciralo vse te investicije s
50-odstotnim deležem. Vemo,
da ministrstvo tako rekoč pri
vsaki šoli na Ptuju in okoli Ptu-
ja zamuja pri svojem plačilu,
tako tudi pri Hajdini. Ali ima
občina kak mehanizem pritis-
ka na državo, da bi ta redneje
poravnavala svoje obveznosti?
Sredstva mora namreč pre-
moščati občina, kar gre na
škodo drugih projektov.
Ivan Vidovič: "Pri Hajdini
mora občina premostiti več kot
60 milijonov tolarjev. Pos-
kušamo se dogovarjati, vendar
država pravi, da ne more plačati,
ker še ni bil sprejet proračun. Po
Hajdini je na vrsti ureditev pod-
strešja OŠ Mladika, potem OŠ
Olge Meglič in OŠ dr. Ljudevita
Pivka. V Mladiki bi morali
pričeti delo že v letošnjem letu,
vendar moramo pregledati fi-
nančno stanje. Zaradi pre-
meščanja sredstev, ki jih država
ni nakazala za Hajdino, se bo iz-
vedba del na OŠ Mladika pre-
maknila v naslednje leto."
KDAJ DO
PRAVEGA
MESTNEGA
STADIONA?
TEDNIK: V ptujskem športu
je bilo v zadnjih letih izpeljanih
nekaj manjših investicij: zara-
di podvoza je nekoliko spre-
menjen mestni stadion, center
srednjih šol je pridobil lasten
manjši stadion, za katerega je
občina prispevala manjši del
sredstev. Vendar ostaja akutno
vprašanje mestnega stadiona
odprto. Ptuj nima stadiona, na
katerem bi lahko organiziral
kakršnokoli večje, torej vsaj
državno atletsko tekmovanje.
Občina je bila doslej neaktivna
na tem področju, oziroma tudi
če so kakšni načrti, jih nihče
ne poizkuša izpeljevati.
Kakšne so možnosti ptujskega
športa v naslednjih, recimo,
petih letih?
Ivan Vidovič: "Občina Ptuj bo
ponovno pregledala razvojne
načrte iz preteklosti. Potrebno
jih bo prenoviti, predelati in
ugotoviti, kako s športom na-
prej. Danes atletska steza iz
umetne mase ni nikakršen
nadstandard, pač pa nuja.
Dejstvo je, da je podvoz zahteval
svoje žrtve tudi na področju
športa. Strategijo razvoja športa
bo resnično potrebno na novo
zastaviti. Naloga oddelka je, da
pripravi razvojno strategijo,
mestni svet pa bo moral seveda o
tem odločiti."
TEDNIK: Na področju
predšolske vzgoje se obeta v
kratkem nekaj organizacijskih
sprememb. Ali ima občina ne-
posreden vpliv na predšolsko
vzgojo v občini?
Ivan Vidovič: "Seveda, saj se v
občini oblikujejo politika na tem
področju in cene. Zakon nalaga
vrsto sprememb. Do leta 1999 se
bo ptujski VVZ moral reorga-
nizirati v dva zavoda. Trenutno
so aktualna vprašanja sočasne
prisotnosti vzgojiteljice in njene
pomočnice šest oziroma štiri ure
dnevno in to bo zahtevalo kad-
rovske dopolnitve. Na Ptuju
imamo toliko vpisanih otrok, da
zmogljivosti vrtcev komaj
zadoščajo."
TEDNIK: Kolikšen je znesek
najvišje oskrbovalnine?
Ivan Vidovič: "V primerjavi s
cenami v drugih občinah so cene
za ptujski vrtec v zgornji tretjini
cen za jaslice, za otroke od 3 do 7
let pa je cena podpovprečna v
slovenskem merilu. Najvišji
prispevek starša je 85 odstotkov
ekonomske cene programa, kar
znaša za jaslice 63.147 SIT, za
skupine od 3 do 7 let pa 24.806
SIT."
TEDNIK: Ali razmišljate gle-
de na veliko povpraševanje in
glede na to, da se v Sloveniji
pojavljajo tudi drugi načini
predšolske vzgoje, o zasebnih
vrtcih, o koncesiji za vrtce?
Ivan Vidovič: "Zakon to
dopušča, in če vrtec ne bo mogel
ugoditi povpraševanju na tem
področju, bo občina razpisala
koncesijo. Seveda pa so zasebne
pobude možne že tudi sedaj. Če
je kakšen problem, se starši seve-
da lahko oglasijo na našem od-
delku na občini. Če bomo ugoto-
vili, da obstaja povpraševanje, ki
mu vrtec ne zmore ugoditi.
bomo seveda z ustreznimi orga-
nizacijskimi prijemi in razpisom
koncesije uredili tako, da bodo
občani zadovoljni."
ZA SOCIALNO
VARSTVO 131
MILIJONOV IZ
OBČINSKEGA
PRORAČUNA
TEDNIK: V zdravstvu pa je
zasebna iniciativa prišla že
zelo do veljave. Kako ocenjuje-
te to ponudbo? Ali se bo za-
sebna dejavnost še razmahni-
la? Ste prejeli v zadnjem času
kaj pobud?
Ivan Vidovič: "Prav gotovo
razvoj na tem področju sledi raz-
voju v svetu. Še vedno se po-
javljajo pobude, predvsem na
področju zobozdravstva, fiziote-
rapije ... Največji problem je v
tem trenutku kategorizacija bol-
nišnice. Občina sicer ni nepos-
redno vključena v ta problem,
saj je bolnišnica državni zavod,
vendar smo na občini še kako
zainteresirani, da bi bolnišnica
obdržala sedanji status."
TEDNIK: Kako se občina
vključuje v problematiko ukin-
janja specialističnih ambulant
na Ptuju?
Ivan Vidovič: "Občina se po-
govarja z ministrstvom in ga
prepričuje, kako je to za tu-
kajšnje prebivalce nujno
potrebno. Ptujska bolnišnica se-
veda ne pokriva le mestne
občine, pač pa več kot 100 tisoč
prebivalcev širšega območja."
TEDNIK: Socialno varstvo
imenujemo področje, ki se
ukvarja z vsemi socialno šibki-
mi, množico brezposelnih in
ljudmi, ki so na kakršenkoli
način prikrajšani. Kakšna
sredstva namenja občina Ptuj
za reševanje socialnih proble-
mov?
Ivan Vidovič: "Oblik socialne-
ga varstva je zelo veliko: subven-
cije stanarin, sredstva za huma-
nitarna društva, del oskrbnin v
socialnih zavodih, sredstva za
dejavnost Centra za socialno
delo, rejnine, počitniško leto-
vanje socialno ogroženih otrok,
izjemne socialne pomoči, stroški
javnih del, sredstva za socialno
zavarovanje brezposelnih oseb.
V okviru socialnega varstva
tečejo tudi projekti javnih del, v
katere se vključujejo brezposel-
ne osebe. V letu 1997 je 80
Dogovor o izgradnji šol,
podpisan med Mestno občino
Ptuj in Ministrstvom za
šolstvo, predvideva naslednjo
dinamiko izgradnje šol v
Mestni občini Ptuj:
1.	Ljudski vrt (v 1. fazi
nadzidava učilniškega dela in
upravnega trakta, kar je bilo
dokončano 1996, v 2. fazi
prizidek in telovadnica, za
kar naj bi načrte pripravili v
letu 1997 in zgradili od 1998
do 2000);
2.	Hajdina - gradnja
prizidka in telovadnice, kar je
dokončano po dogovoru in
bo uradno odprto jutri;
3.	Mladika - v 1. fazi
gradnja mansardne etaže
(načrti v letu 1996, gradnja v
letu 1997);
4.	OŠ Olge Meglič - adapta-
cija in prizidek (načrti 1997,
izgradnja 1998 do 1999);
5.	OŠ dr. Ljudevita Pivka -
adaptacija in prizidek (načrti
1997, izgradnja 1998 - 2000);
6.	OŠ Grajena - adaptacija
in prizidek s telovadnico
(načrti 1998, izgradnja 1999 -
2000);
takšnih projektov na območju
naše občine. Za leto 1997 znesejo
sredstva za vse našteto v pro-
računu 131 milijonov."
TEDNIK: Vi in vaši strokovni
delavci obravnavate zares širo-
ko paleto najraznovrstnejših
dejavnosti, ki se tičejo izjemno
širokega kroga prebivalcev. Ali
menite, da boste kot vodja od-
delka za družbene dejavnosti
lahko na kak način tudi
odločali o teh vprašanjih?
Ivan Vidovič: "Na neki način
na oddelku tudi odločamo, čep-
rav je v končni fazi odločitev v
pristojnosti mestnega sveta.
Vendar lahko le dobro in stro-
kovno pripravljeno gradivo na
mestnem svetu uspe. V tem je
možnost in priložnost oddelka
za družbene dejavnosti. Osebno
gledam na svojo funkcijo tako:
dokler mi bo to delo pomenilo
izziv, ga bom opravljal, ko pa
zame ne bo več izziv, bom delal
kaj drugega. Zaenkrat je moje
delo raznovrstno in kreativno.
Menim, da imamo veliko
možnosti, da s strokovnimi
rešitvami prepričamo mestne
svetnike."
Milena Zupanli
Ivan Vidovič, vodja oddelka za družbene dejavnosti IS^O
Na ogled slike
Vilme Kat
V ptujski trgovini Blagovnica
so razstavljene oljne slike ptuj-
ske ljubiteljske slikarke, članice
likovne sekcije DPD Svoboda
Ptuj Vilme Kac. Kacova razsta-
vlja že polnih 20 let samostojno
in v skupinah. Njeni motivi so
realistični in upodabljajo svet
okoli nas, vendar na način, ki bi
nas lahko prepričal tudi o nas-
protnem - da gre za izmišljeno,
abstraktno deželo. Vilma Kac
nekaj let ni slikala, v tem času pa
se je ob krajinskih motivih in
tihožitjih posvetila še figuraliki.
V Blagovnici razstavljene slike
je naslikala v letošnjem letu.
Razstava je prodajna in bo na og-
led do konca meseca.
MZ
Slika z naslovom Giamour
Gulij 1997) je kreacija v
spomin na tragično pre-
minulega modnega krea-
torja Giannija Versacea.
VITOMARCI / PRIPRAVLJAJO ZBORNIK
IN SLAVNOSTNO AKADEMIJO
700 let Vitomanev
v občini Destrnik-Trnovska vas so skupaj z Univerzo Maribor
pripravili že dva znanstvena simpozija. V krajevni skupnosti
Sv. Andraž pa razmišljajo o pripravi krajše slavnostne akade-
mije v spomin Francu Jurteii. Ta bi bila na Andraževo nedeljo
(30. novembra), ko praznujejo krajevni praznik.
Franc Jurteia se je rodil 2. septembra 1853 v Hvaletincih. Kot
pravnik je služboval na Ruju in v Šmarju. Deloval je pri slovenskih
društvih in bil predsednik ptujske čitalnice. Bil je tudi poslanec, ne-
kaj časa pa tudi namestnik deželnega glavarja v Ruju. Dopisoval
je v Slovenskega gospodarja. Po propadu Avstro-Ogrske je bil
vodja mestnih poslov na Ruju, kjer je 28. junija 1926 umrl.
1. februarja letos je minilo 700 let od prve pisne omembe kraja Vi-
tomarci (VVitmarsdorf). Vas je omenjena v listini salzburškega
nadškofa, s katero je bilo priznano nadomestilo za škodo, ki so jo
povzročili Ogri v teh krajih. Kopija listine je shranjena v Zgodo-
vinskem arhivu na Ruju. Na pobudo Vide Toš so se v KS Sv.
Andraž odločili izdati zbornik, v katerem bodo v besedi in sliki
predstavili zgodovina in razvoj svoje krajevne skupnosti. Pri pripra-
vi sodelujejo trije strokovnjaki s tega področja: p. dr. Slavko Krajnc
(zgodovina župnije Sv. Andraža), dipl. zgod. Ivan Lovrenčič (zgo-
dovina kraja) in Jakob Emeršič (pomembni ljudje iz teh krajev).
Drugi del zbornika pa bo obsegal laično zapisane ustne vire, ki jih
pripravljajo domačini po posameznih področjih. Med njimi najde-
mo tudi znana imena, kot so Tone Peršak (pisatelj, publicist in po-
litik), Slavko Fras (novinar, dolgoletni glavni urednik Naših razgle-
dov) ... Zbornik nameravajo predstaviti v sklopu slavnostne akade-
mije na Andraževo nedeljo.
Zmago Šalamun
fcdnik - Četrtek, 25. september 1997
11
PO NAŠIH KRAilH
Obvestilo uredništva
Bralce prosimo, da svoje prispevke omejijo na
dve tipkani strani (60 vrst s po 65 znaki v vrstici),
saj bomo v nasprotnem primeru prisiljeni njihova
pisma krajšati oziroma jih ne bomo objavili. Hvala
za razumevanje.
Jože Šmlgo€,
odgovorni urednik
PREJELI SMO
Urad župana, občinski
urad ali urad duhov?
Sem eden od dveh avtorjev "nadaljevank na temo
KTV PTUJ, ki menda že kar lep čas zaposluje in buri
številne duhove", kot temu reče Županov urad
Mestne občine Ruj. Če gre za lep čas, ne vem, čemu
kogarkoli buri, ko pa je lep čas. Še manj jasno je,
čemu se slabo počutijo, če so zaposleni, saj večina
ljudi trdi, da so srečni, ker so vsaj zaposleni. Morda
30 res zaposleni, zdi pa se mi, da bi bil že čas, da bi
kaj tudi naredeli - rešili ali celo razrešili. Trditev, da
gre za površne razlage, je iz trte zvita in je le pri-
ložnosten izgovor in njihova trenutna obramba.
Nihče namreč niti z eno samo besedo ne pove, kaj je
ostra kritika in kaj je grobo obtoževanje. Mar je to
resnica, ki jI ne morejo oporekati In pogledati v
OČI? Le kako bi lahko v ožjem županovem uradu, ki
se poimenuje kar "Občinski urad", pričakovali dru-
gačno reakcijo, ko pa odgovor pišejo prav tisti, ki so
krivi za večino neurejenih stvari. V desetih letih za le-
galizacijo KTV niso uredili nič in pihajo v isti rog s tis-
timi, ki so vse, kar so naredili, naredili z našim denar-
jem, ki si ga še vedno lastijo.
Očitno je, da je največ površnosti prav v župano-
vem uradu. Prav oni površno berejo in si površno
razlagajo tisto, kar so nam sami ponujali. To ponov-
no dokazujejo z zadnjim člankom. Gledajo vse, vidijo
pa samo še tisto, kar je v njihovo korist in obrambo in
je proti ostalim 5.000 lastnikom KTV Ruj. Slabo bere-
jo pogodbo o sofinanciranju, še slabše berejo pogo-
je, ki so jih sami postavili in so sestavni del pogodbe
o financiranju izgradnje KTV. Če vse to zanikajo, so
lagali že takrat, ko so predlagali in jemali denar in
naše vloženo delo.
Da prav slabo berejo in da razumejo svoja besedi-
la vsakokrat drugače, dokazujejo vedno, ko se poja-
vijo. Obnašajo se kot skrivači resnice. Ne prenesejo
odprtih dialogov in odprtih računov. Bežijo pred
lastno senco. "Občinski urad", kot se imenujejo, ozi-
roma Županov urad, kot pravi župan, pa ni nes-
končno pregrinjalo, ki bi večno pokrivalo vse neum-
nosti, neresnice In sprenevedanje. To ni pregrinja-
lo, ki bi nekaterim za vedno ohranjalo službo in
oblast nad drugimi, saj se je rodila demokracija, ki
lahko odkriva tudi skrivače pod težkim, včasih so
rekli železnim ogrinjalom. Prvič je pokukala tja leta
1990. Po prvih demokratičnih volitvah me je imeno-
vanje za predsednika IS SO Ruj potegnilo v aktualna
dogajanja. Prvič po 45 letih se je zgodilo, da je bilo
na pomembnih mestih v občinski upravi zamenjanih
osem ljudi, ki so do takrat tam rotirali tudi že nekaj
mandatov. Zamenjav ni bilo zaradi tega, da bi se
zgodile zamenjave, ampak zato, da bi lahko pričeli
delati na novo, bolje in odkrito - za Rujčane. Potem
so proti meni preko medijev nastopile lažnive grdobi-
je in izmišljene zgodbe za diskvalifikacijo. Z mojim
odhodom pa je nastopilo tudi sedemletno mirovanje
v zamenjavah. Stare sile so pod krinko demokracije
dovolile še več nepravilnosti, kot jih je bilo kadarkoli
prej. Tudi tistih osem, ki so po meni ostali, je pod
takšnimi ali drugačnimi pogoji kmalu omagalo in nI
vzdržalo demokracije. Zagotovo pa se bo resnična
demokracija, ki zahteva veliko odkritega dela in časa,
ponovno pojavila. V tem trenutku bi zapustitev
občinskega skrivališča zaslužili še vsaj trije staro-
režlmskl "duhovi" M. K., St. N. In J. M., ki še naprej
delajo slabo In v škodo večine.
Ker "Občinski urad" govori o površni razlagi, pred-
lagam, naj v Tedniku v celoti objavi svojo, kot mislijo
nepovršno, "Informacijo o delovanju KTV sistemov v
Mestni občini Ruj". Pismo, ki gaje novoustanovljeno
društvo KTV lastnikov poslalo kot opredelitve do
občinskega gradiva, je vsak trenutek na razpolago za
objavo. Upam, da bo Tednik našel dovolj prostora za
objavo otieh pisem. Zaradi mene pa lahko vsebino
objavite tudi v Ptujčanu, saj zato je, ali ne?
In še opredelitve do pojasnil, ki jih je navedel
"Občinski urad".
NI res, da veljavna zakonodaja ne omogoča usta-
novitve Društva lastnikov KTV sistema. V Sloveniji je
namreč 7 takšnih društev že ustanovljenih. To je ob-
javilo GIZ kabelskih operaterjev Slovenije 12. 2.1996,
o čemer so razpravljali na 4. seji sveta Mestne četrti
Panorama Ruj 23.12. 1996.
NI res, da so primarni deli naprave ter sekundarni
vodi KTV sistema last občine, priključki v stano-
vanjskih hišah pa last lastnikov stanovanj oziroma
hiš. Edini, ki imamo dokaz o investiranju sredstev v
KTV sistem, smo individualni lastniki, ki lahko to
dokažemo s položnicami in pogodbami, v katerih
piše tudi: "S to pogodbo urejata pogodbeni stranki
medsebojne odnose pri izgradnji KTV sistema, ki bo
omogočil dovod televizijskega (TV) in radijskega
(UKV) signala do vtičnice v stanovanju udeleženca,
njegovo vzdrževanje in normalno rabo." Nadalje
piše: "Udeleženec združuje v izgradnjo KTV sistema
denarna sredstva /.../". V "pogojih", ki bi naj bili ses-
tavni del pogodbe, pa piše še: "Izgradnja KTV siste-
ma predstavlja vse stroške od projektiranja do uredit-
ve dovoljenj in celo opravila knjigovodsko admi-
nistrativnih del."
NI res, da je upravljanje komurkoli poverjeno. Up-
ravljanje so si privzeli samozvani upravljalci. Up-
ravljanje bomo lahko zaupali nekomu samo lastniki.
in to tistemu KABELSKEMU OPERATERJU (beri up-
ravi), ki bo deloval po volji in v dobro lastnikov.
NI res niti to, da Zakon o javnih glasilih in Zakon o
telekomunikacijah nalagata izrecno obliko organizi-
ranosti v gospodarsko družbo, kot to trdi "Občinski
urad", je pa možna opcija. To opcijo pa bo zagotovo
znalo uporabiti tudi društvo lastnikov, ki se lahko
preoblikuje, ko bodo lastniki tako želeli.
To, da poročila obravnavajo nelegitimni samozva-
ni organi, ne pomeni nič. Poročila je potrebno dati lju-
dem, ki so investirali v KTV sistem, ne pa občinskim
samozvancem in samorazlagalcem zakonov in po-
godb, ki lastninskega stanja nočejo razčistiti in si
našo lastnino po tej poti prisvajajo. Še vedno imajo
KTV sistem v rokah tisti, ki so bili dolžni v skladu s 4.
In 5. točko 3. člena SPORAZUMA O IZGRADNJI IN
SOFINANCIRANJU CATV sistema na območju KS
Ruj urediti premoženjsko-pravne zadeve s krajani in
izvršiti finančni obračun po zaključeni izgradnji CATV
sistema, pa tega niso opravili.
Očitno je, da županov urad ni sposoben priti zade-
vi do dna ali pa stoji za manjšino goljufov, ki so
prepričani, da lahko v Ruju počno, kar se jim
zahoče. Ko bo društvo začelo delovati, ste vsi, ki ste
plačali izgradnjo sistema, v društvo vljudno vabljeni.
Za delovanje bo društvo lastnikov uporabljalo uradne
in veljavne poti in bo po tej poti tudi prevzelo, kar mu
pripada in česar si nihče drug ne more prilastiti, ker
bi to bila navadna kraja.
Sicer pa nisem edini, ki teh goljufij, nepoštenosti in
prisvajanj ne morem trpeti. Poklicalo me je že veliko
enako mislečih in upam, da se bodo postavili tudi
javno. Ljudje, Rujčani, povejte že tem samoza-
dostnežem, kaj si o vsem mislite. Napišite, pa čeprav
eno samo vrstico, in jim povejte, da se iz Vas ne
bodo več norčevali in da Vam za KTV ne bodo več
neupravičeno pobirali denarja, ki ga porabijo v druge
namene ali ga usmerjajo za svoje interese. Razmisli-
te, ali ste stroške vzdrževanja sploh še pripravljeni
plačati, dokler se zadeva z lastništvom ne uredi. Na-
vsezadnje imamo do tega vso pravico. Potem bomo
videli, ali bo odnos samozvancev in županovega ura-
da do večine lastnikov in imetnikov KTV sistema še
naprej takšen, kot je bil 10 let.
Prisrčen pozdravi
Janez LAH
JAVNO PISMO
DR. JANEZU PODOBNIKU
Spoštovani kolega,
v času, ko sva se v Državnem zboru skupaj učila
politike, sem Te cenila kot enega redkih mladih
prišlekov v slovensko politiko, ki obetajo, da se bodo
razvili v voditelje naroda, da se boš znal ogibati Scil
in Karibd političnega življenja in ne boš svoje visoke
etike in predarrosti potrebam ljudstva nikoli prodal za
kratkoročne politične dobičke, kot jih počne toliko na
današnji slovenski politični sceni. Za razliko od stran-
ke, ki sem jo zastopala v parlamentu jaz, si je Tvoja
na volitvah znala pridobiti zaupanje slovenskega
ljudstva in si zato, začetnik v politiki, prevzel zelo od-
govorno funkcijo človeka, ki je prvi v državi odgovo-
ren za spoštovanje zakonov, saj vodi tiste, ki zakone
sprejemajo. Menila sem, da si eden redkih prišlekov
v slovensko politiko, ki bo funkcijo predsednika DZ
znal opravljati in je ne bo nikoli zlorabil ali oma-
deževal. Zato sem bila izjemno presenečena, ko sem
v Dnevniku prebrala, da si je Tvoja stranka, poleg Po-
kala Vitranc edina v državi, drznila prekršiti Zakon o
omejevanju uporabe tobaka in je dovolila na svojem
shodu ne le plakatno oglaševanje, kot so to storili or-
ganizatorji Vitranca, ampak je dala tobačni tovarni
celo prostor, da je ljudem cigareto prodajala (upam,
da jih ni dajala zastonj, je pa seveda tudi to možno).
Zaradi bodočnosti dežele, ki jo imamo vsi radi,
upam, da za to početje Tvoje stranke nisi vedel - za-
kaj je to naredila, vemo vsi; od kod je prišel denar za
sponzoriranje, tudi vemo. Ti še bolj kot jaz, saj si imel
pri svojem poklicnem delu priliko mnogo pogosteje
kot jaz lajšati trpljenje revežem, ki so se dušili zaradi
posledic zastrupljanja s tobakom.
Politiki, zlasti mladi in neizkušeni, radi podlegajo
vplivom močnejšega. A v razvitem svetu ni močan le
tisti, ki ima denar, močan je tudi tisti, ki ima na svoji
strani moralo in osveščeno javnost. Protitobačna liga
je v razvitem svetu prav tako dobro organizirana, kot
je tobačni kartel, zato sem prepričana, da danes po
zaslugi Interneta že ves osveščen svet ve, da si je
ena od vodilnih dveh strank v Sloveniji privoščila na
svojem shodu nezakonito reklamiranje tobaka, in to
stranka, ki trdi, da bo pometla s korupcijo in z vsemi
barabijami, ki se rojevajo v mladi državi. Prepričana
sem, da se prav dobro zavedaš, da je pajdašenje
države z industrijo, ki z dovoljenjem politične elite
zastruplja skoraj pol milijona prebivalstva, skrajno
nemoralno dejanje. Kot predsednika DZ, kot zdravni-
ka in kot bodočega voditelja ljudstva Te prosim, da
tega Tvoja stranka ne počne več. Raje se nam
pridružite v skrbi za zdravje prebivalstva. Samo krat-
koviden politik se bo dal ob takem početju preslepiti
s pohvalami tistih tujih držav, kot je Nemčija, ki nam
strup prodajajo. Nemci se dobro zavedajo, da se
bliža dan (morda že konec tega leta, kot mi pravijo
znanci pri EU), ko bodo morali doma nehati zast-
rupljati s tobakom zlasti tujo delovno silo, kajti
domačini že zelo malo kadijo, in zato pospešeno
iščejo nove kolonije, kamor bodo prodajali tobak.
Računam na Tvojo razsodnost in tudi na način, kako
boš kot državnik prenesel pritiske nemške industrije,
ki ne prihajajo iz njihovih src, ampak iz njihovih de-
narnic. Kot zdravnik dobro veš, da samo zdrav dela-
vec lahko popolnoma izrabi svojo delavnost in krea-
tivnost, ki pa je osnovni pogoj za hitrejši razvoj Slove-
nije.
Mateja Kožuh Novak,
12	četrtek, 25. september 1997 - TEDNIK
FRANCIJA / PTUJSKI PLANINCI NA VRHU MONT BLANCA
Bliže somu na Belo goro
Za večino Evropejcev
predstavlja Mont Blanc (4807 m)
le najvišjo goro Evrope. Tega pa
ne moremo zapisati za ljudi, ki se
mesec za mesecem, leto za le-
tom odpravljamo v gore, višje in
bližje soncu, kot je nekoč zapisal
znan slovenski alpinist v svoji
neskončni poti. Bela gora ali
streha Evrope, kot radi
porečemo za Mont Blanc, je v
letošnjem poletju na svoja
pobočja ponovno privabila sku-
pino ptujskih planincev, ki so jo
sestavljali Anka in Milan Oster-
man, Oton Velunšek, Minka
Rorzman, Jože Majerhofer, Pe-
ter Šilak, Jožica Feguš, Mitja
Žuran, Mariča in Silvo Strašek,
Janko Vogrinec, Uroš Vidovič
ter kuharica Marica Sti^ar sku-
paj z gornikoma Marijanom Ber-
varjem in Marjanom Lahovičem
iz Maribora ter Robertom Grme-
kom iz Sežane.
Ob predlogu, da se povzpnemo
na najvišji vrh stare celine, ki sta
ga že v pričetku leta oblikovala
Anka in Milan, sem najprej po-
mislil na trenutek, ko smo s sku-
pino 22 planincev iz planinske
skupine Gerečja vas leta 1996 v
kristalno jasnem jutru stopali
proti vrhu te v lepem vremenu
"božanske" gore. A že ob misli na
te besede se pričnejo nehote
zgrinjati oblaki, ki pogosto pre-
krijejo bele poljane, prepolne le-
deniških razpok in nevarnih
opasti. Besedo božanska lahko
kaj hitro zamenjamo z izrazi, kot
je zahrbtna, nepredvidljiva ali
kar nevarna, predvsem pa
spoštovanja vredna gora. Ob tej
paleti besed, ki niso preveč svet-
le, pomaga le eno: za vzpon in
osvojitev gore, kot je Mont
Blanc, je potrebno veliko pre-
mislekov, tehtanj, variant,
predvsem pa dobre in sistema-
tične predhodne fizične in z nji-
mi povezane psihične priprave.
Prav ta drznost in vnema člove-
ka, ki se odpravlja na prostrana
ledeniška pobočja Bele gore, naj
bodo povabilo za vas, dragi bral-
ci, da se skupaj z našo odpravo
podate v Savojske Alpe in na
bela pobočja štiritisočakov
montblanške skupine.
Že v uvodu sem izpostavil po-
men predhodnih priprav. Pričeli
smo jih v začetku letošnjega leta.
V sklopu teh aktivnosti smo v
pričetku julija obiskali Kamni-
ško-Savinjske Alpe in za nas zelo
zanimiv ledenik na Ledinah pod
Skuto (2531 m). Čeprav bi mu
lahko rekli kar ledeniček, saj se
njegova površina iz leta v leto
hitro krči, je zadostoval za preiz-
kus ledeniških tehnik, kot so
hoja po snegu in ledu, ustavljan-
je s cepinom in premagovanje
razbrazdane ledeniške površine.
Starostni razpon članov odprave
je bil sicer kar širok, toda ob
spuščanju po ledeni površini,
prevračanju in številnih nepla-
niranih prevalih so razlike v le-
tih hitro podlegle prijetnemu in
mladostnemu vzdušju. Hkrati s
spoznavanjem tehnik gibanja
smo pokramljali tudi o številnih
dilemah in vprašanjih, saj so
prav ta osebna vprašanja najpo-
membnejša za skupinski uspeh
odprave. Nizki oblaki, ki so se
tisti dan dvigovali iz Ljubl-
janske kotline, nam niso vzeli
poguma, da se ne bi povzpeli iz
Logarske doline po zavarovani
plezalni poti na vrh 2433 metrov
visoke Koroške Rinke ter tako
preverili trdnosti svojega kora-
ka. Z vrha Koroške Rinke, še po-
sebej pa z drzno speljane poti po
njeni severni steni se nam odpira
širok pogled na avstrijski in slo-
venski del Koroške, prepreden s
številnimi dolinami, nad kateri-
mi se pnejo skalnati vršaci. Po
spustu s Kranjske koče na Ledi-
nah čez Žrelo smo dan zaključili
na Češki koči, ki pod budnim
očesom družine Karničar na
Spodnjih ravneh pod Grinta-
vcem (2558m) kljubuje že celih
97 let. Koča sicer leži na
Koroškem, kar oskrbik Andrej s
ponosom pove vsakemu obisko-
valcu, ki misli, da je na Go-
renjskem, toda že ob vstopu sko-
zi prikupne lesene duri nam je
takoj jasno, da bi bilo brez Šta-
jercev dokaj prazno in otožno.
Po prespani noči na skupnih
ležiščih, kjer smo prvič preizku-
sili skupno prenočevanje ob raz-
nih zvočnih dodatkih, smo se v
kristalno jasnem jutru podali na
vrh Grintavca, ki bi ga lahko
poimenovali kar očak
Kamniško-Savinjskih Alp. Pol-
ni novih moči in pomembnih
izkušenj, pridobljenih na zava-
rovanih plezalnih poteh, smo
preko Turškega žleba sestopili v
Logarsko dolino ter se poslovili
z besedami: "Nasvidenje na
Mont Blancu!"
Dan D smo postavili na 2. av-
gust, ki je predstavljal velik tre-
nutek, saj se je večina članov
odprave prvič odpravljala proti
Savojskim Alpam, ob tem pa je
prav vse družila skupna misel:
povzpeti se na vrh Mont Blanca
z varno vrnitvijo domov. Po
zadnjem pregledu opreme in slo-
vesu od domačih smo se oglasili
še v študentski oddaji radia Ptuj,
kjer smo skupaj z voditeljem Mi-
lanom Krajncem spregovorili
nekaj besed o naših načrtih v
Franciji, nato pa se podali na pot
preko slovenske prestolnice,
tržaškega zaledja in obširne
Padske nižine vse do Aoste, kjer
smo se prvič srečali z zahodnimi
Alpami. Glede na dolgo in utru-
jajočo vožnjo, ki je pogosto zah-
tevnejša od vzponov na alpske
vršace, se odločimo za daljši pos-
tanek ob cesti, ki nas bo pripelja-
la do gorskega prelaza Grand St.
Bernard, saj smo se odločili za
pot v Chamonix preko Švice.
Po obilnem zajtrku in jutranji
telovadbi zaspanih okončin se
naša kombija počasi vzpenjata
do vhoda v tunel, kij)ovezuje
Italijo s sosednjo Švico. S
tovrsmim tehničnim posegom je
omogočen veliko lažji promet
med državama, kar še posebej
pride do izraza v zimskih mese-
cih, ko je 2469 metrov visok pre-
laz zaprt za promet. Toda še pre-
den dejansko prestopimo mejno
črto, nas čaka dokaj natančna
kontrola švicarskih obmejnih
organov, ki se je običajno spo-
minjamo le še iz časov naše bivše
države. A tudi tovrstne postanke
izkoristimo kar se da koristno
ter si med prepotrebnim razgi-
bavanjem veselo ogledujemo
mejni prehod.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Uroš Vidovii
Počitek članov ptujske odprave na Mont Blanc med
pripravljalno turo v Kamniško-Savinjskih Alpah. V
ozadju južna stena Mrzle gore. Foto: Anka Osterman
ŠIŠA PANGMA/ DNEVNIK SLOVENSKE HIMALAJSKE ODPRAVE
Aklimatizacilske
priprave končane
Člani slovenske himalajske odprave smo kljub slabemu
vremenu, ki nas je spremljalo ves čas, uspešno končali šti-
rinajstdnevni aklimatizacijski pohod pod streho sveta Mt.
Everestom.
Že na začetku naše poti ni šlo
brez težav. Helikopter MI 17 le-
talske družbe Royal Nepal je
moral zaradi slabega vremena v
Lukli, kamor smo bili namenje-
ni, prisilno pristati. Pozno po-
poldan smo vendarle prispeli v
Luklo (2800 m). Najeli smo tri
nosače in krenili na pot, ki nas je
vodila ob kanjonu hudourniške
reke Dudh Kosi, ki smo jo smo
večkrat prečkali. Viseči mostovi,
ki omogočajo prehod preko di-
vje reke, so prava posebnost tu-
kajšnje dežele. Najprej smo se
spustili do Pakdinga (2600 m),
kjer smo prenočili. Spali in
prehranjevali smo se v lodgih
(tukajšne planinske koče). Pot
nas je nato vodila skozi Nanche
Bazar (3440 m), ki je pravo mon-
deno središče za nepalske razme-
re in zadnje večje mestece na
naši poti, do Thyangbocheja
(3867 m). V Tyangbocheju smo
si ogledali znani budistični sa-
mostan, nato pa krenili proti
Chhukungu (4730 m). Načrtova-
ni vzpon na 6189 m visoki Island
Peak zaradi obilnih padavin in
megle ni bil mogoč. Odločili
smo se, da ostanemo v Chhu-
kungu, aklimatizacijske ture pa
smo opravili na nekoliko nižjih
vrhovih, visokih okrog 5600 m,
v okolici. Ves čas bivanja v
Chhukungu so nam bogovi nak-
lonili samo pičle pol ure jasnega
vremena, kar je bilo ravno dovolj
za fotografiranje veličastnih
vrhov Lhotseja (8501 m),
Nuptseja (7896 m) in Ama Da-
blama, ki smo jih sicer lahko
samo slutili.
Med vračanjem v Luklo smo
doživeli lepo jutro v Tyang-
bocheju na najrazglednejši točki
naše poti. Iz megle se je sra-
mežljivo prikazal celo Mt. Eve-
rest. Nekoliko manj sreče smo
imeli v Lukli, saj smo dva
deževna dneva čakali na prista-
nek helikopterja in polet v Khat-
mandu. Prehodili smo okrog 180
km poti in opravili kar
precejšnjo višinsko razliko.
V Katmanduju imamo sedaj
veliko dela, ki ga moramo hitro
opraviti, saj smo časovno omeje-
ni. Od 17. do 19. septembra je v
Nepalu napovedana generalna
stavka. Upamo, da nam bo uspe-
lo do takrat urediti vsa potrebna
dovoljenja za bivanje v Tibetu.
Čaka nas še nabava in pakiranje
za okrog 2500 kg hrane in opre-
me ter pot v Tibet oziroma na
Kitajsko.
Upam, da se vam bom lahko
naslednjič javil z dobrimi novi-
cami iz baznega tabora pod Shis-
ha Pangmo.
Iz Katmanduju za Tednik
Sandi Vaupotii
GRADIŠČA / BLAGOSLOVILI SO OBNOVLJENO KAPELO
Kulturni spomenik
sredi haloških gričev
"Štuhčeva kapela je lepotica
našega kraja in okolice. Lahko
je ponos vseh krajanov in
zaščitni znak v raznih kroni-
kah, almanahih in drugih turis-
tično-gospodarskih publikaci-
jah. Obnovljeno in olepšano je
predajamo novim generaci-
jam," je minulo nedeljo v Gra-
diščah ob blagoslovu obnovljen
kapele dejal Ivan Maroh,
predsednik tamkajšnjega
vaškega odbora. Štuhčevo ka-
pelo je blagoslovil pater Emil
Drev, dekan završke dekanije,
zanjo pa bo odslej skrbela
družina Letonja.
Ko so klopotci ob koncu tedna
oznanjali zorenje grozdja, so se
Gradiščani in okoličani zbrali
pri obnovljeni vaški kapeli, kjer
so darovali tudi slovesno mašo
in v spomin zasadili lipo kot
simbol slovenstva. Domačini si-
cer ne vedo povedati, kdaj je bila
kapela zgrajena, so pa v 100-letni
katastrski knjigi našli letnico
1904, ko sta zakonca dr. Bela
Štuhec in njegova žena Ana
(dobrotnika iz teh krajev) kapelo
odkupila od ptujske gospode. Še
pred vojno sta kapelo obnovila
in dogradila, ji dala današnjo po-
dobo, kapela pa je v tistih časih
služila združevanju haloških lju-
di, pri njej so se ustavljali mlatiči
in molili za dobro mlatev, vse do
današnjih dni pa je ostala hram
duhovno-kulturnega življenja
haloškega človeka. V kapeli se je
ohranil tudi kipec Marije^ in
majhen zvon, ki ga je Ana Štu-
hec dobila za 70-letnico od
domačinov. Za kapelo je precej
let skrbela "župska" Trezika.
Predsednik VO Ivan Maroh je
na slovesnosti med drugim dejal,
da bodo o vaški kapeli poizvedo-
vali tudi v prihodnje, saj so v
ptujske arhive že dali vlogo za
nove podatke.
Obnova je trajala nekaj mese-
cev in pri delu so pomagali tudi
domači obrtniški mojstri. Fres-
ke so delo Draga Ficka iz Ljuto-
mera, skupna vrednost obnove
pa znaša skoraj milijon tolarjev-
Prispevke so zbrali v župnji sv-
Barbare, veliko so prispevali
domačini, skoraj polovico pa sta
prispevala gorišniška občina tef
vaški odbor Gradišča.
Besedilo in posnetka:
T. Niohorko
Lipo je posadil župan Slavko Videnjak (v sredini) ob
pomoči Ivana Maroha (levo) in Miro Lesjak
tednik - četrtek, 25. september 1997
13

SREČANJE EVROPSKIH SPACKARJEV
Spatek in Samo na Nizozemskem
I\a naših cestah je videti
vedno manj spačiiov ali
charlstonov. So pa ljudje, ki
$o izredni ljubitelji tega
nekoč zelo priljubljenega
avtomobila, ki je bil pred
leti hit, sedaj pa spada že v
atrakcijo. Tudi spačkarji se
dobivajo na srečanjih, kjer
je možno videti vse, kar se
tiče teh priljubljenih jekle-
nih konjičkov.
Samo Cobelj, košarkar in kaja-
kaš, sicer pa velik ljubitelj svoje-
ga charlestona, je letos sodeloval
na srečanju spačkarjev na Nizo-
zemskem. Z njim smo opravili
kratki pogovor o vzdušju, vtisih
in ne nazadnje tudi o dolgi poti,
ki jo je moral prestati njegov
konjiček.
# Kje je bilo srečanje ljubi-
teljev Citroenovega spačka in
kako dolga je bila pot?
"Srečanje je bilo v Mavricku,
mestecu na Nizozemskem, ki
leži nekako na sredini med Rot-
terdamom in Amsterdamom.
Pot je bila dolga 1300 kilomet-
rov, ob vrnitvi v Slovenijo pa
sem opravil nekoliko več kilo-
metrov."
# Kako je prišlo do ideje za
obisk na zboru spačkarjev?
"Do ideje je prišlo že lansko
leto, tako da sem se pripravljal
skoraj leto dni. Sem včlanjen v
slovenski klub spačkarjev, kjer
vsake tri mesece dobivamo ob-
vestila. Iz Slovenije je bilo pri-
sotnih 106 vozil - spačkov, dian
in amijev. Vsega skupaj pa je
bilo več kot 4000 avtomobilov.
Organizator je bil presenečen
nad tem številom, saj so komajda
uspeli zagotoviti hrano, vodo
itd."
• Kako dolgo ste bili na
srečanju in kaj vse ste videli in
doživeli?
"Tabor je potekal pet dni. Bila
so razna lepotna tekmovanja,
spretnostna vožnja, tam pa je
bilo tudi vse, vse, kar je v zvezi z
avtomobili in kar so potrebovali
obiskovalci. Bilo je zelo živah-
no."
Samo, njegov prijatelj, spaček
več kot 500 kilogramov opreme
so se srečno vrnili na Ptuj. Spo-
minov je več kot dovolj. Vsi
spačkarji pa so z mislimi že na
naslednjem srečanju, ki bo čez
slabi dve leti v Grčiji.
Tekst in foto:
Danilo Klainšek
VESOUE / POTOVANJE SKOZI CAS
Ob/šofe svo/o prefeklost
Dolgo je veljalo, da so potovanja v
preteklost ali prihodnost le privlačna
tema piscev znanstvene fantastike in
nimajo prav nobene zveze z resno
znanostjo. S konstruiranjem časov-
nih strojev se je ukvarjala le peščica
"premaknjenih" znanstvenikov v
hollywoodskih filmih in cenenih ro-
manih. Pred nekaj leti pa je prišlo do
presenetljivega preobrata, saj je ne-
kaj vrhunskih fizikov z računi napo-
vedalo možnost potovanja v drugi
čas skozi črne luknje.
Velikokrat se primemo za glavo,
ko storimo napako, vendar popraviti
se več ne da. Takrat bi najraje zavrte-
li čas nazaj, a žal ne gre. Morda je to
trenutek, ko začnemo razmišljati, kaj
pravzaprav čas je. Ljudje smo si čas
izmislili kot četrto dimenzijo v pros-
toru, kot nek zaporeden zapis dogod-
kov.
In kako bi lahko potovali skozi
čas, skozi ta zaporedni niz dogod-
kov? Spet se pojavi vprašanje: Kam
in kako se ti dogotki shranjujejo?
Tam, kjer je tema, ne vidimo nič,
torej je svetloba tista, ki dogodke za-
pisuje in shranjuje. In če je svetloba
kriva za čas, jo je potrebno dohiteti,
če hočemo priti do podatkov, ki jih
shranjuje. Potovali moramo z njeno
hitrostjo. O njej so se spraševali že
pred tristo leti, ko je astronomov še
veliko dvomilo o Kopernikovem he-
liocentričnem sistemu, po katerem
planeti, med njimi tudi naša Zemlja,
krožijo okoli Sonca. Pravilnost Ko-
pernikovih misli je prav tedaj s po-
membnimi odkritji potrdil danski
fizik Olaf Roemer. Še kot mladeniča
so ga povabili v Pariz, kjer je nato
postal astronom na tamkajšnji zvez-
dami in član akademije znanosti. Tu
je zelo zvesto opazoval Jupitrove sa-
telite (lune). Ko je meril njihove ob-
hodne čase okrog Jupitra, je opazil
neko nerednost, ki je morala biti v
zvezi z gibanjem Zemlje. Ko se je
Zemlja približala Jupitru, je bil ob-
hodni čas premajhen, ko se je oddal-
jevala od njega, pa prevelik. Te razli-
ke v obhodnih časih si je pojasnil s
tem, da ima svetloba končno hitrost
(pred njim so namreč mislili, da je
hitrost svetlobe neskončno velika).
Tako je Roemer uspel določiti hit-
rost svedobe.
Kako? Okrog Jupitra kroži več sa-
telitov, od teh so štirje približno tako
veliki kot naša Luna. To so Jo, Evro-
pa, Animed in Kalisto. Imenujejo jih
tudi velike ali Galilejeve satelite, saj
jih je 1610 z daljnogledom prvi zapa-
zil prav Galilei. Sonce osvetljuje Ju-
piter, in ker je zelo daleč od Sonca, je
njegova senca zelo dolga. Jupitrov tir
in tiri njegovih štirih velikih sateli-
tov ležijo v isti ravnini. Satelid so
razmeroma blizu Jupitra, zato gredo
pogosto skozi Jupitrovo senco. Ko
stopijo vanjo, postanejo nevidni -
mrknejo. Nevidni pa ostanejo vse
dotlej, dokler na drugi strani ne izto-
pijo iz sence. Mrke teh satelitov lah-
ko z Zemlje opazujemo z daljnogle-
dom. Ker poznamo gibanje satelitov,
lahko vnaprej izračunamo vstop sa-
telitov v senco (začetek mrka) in iz-
top satelitov iz nje (konec mrka).
Če redno opazujemo mrke Jupitro-
vih lun, zasledimo, da enkrat preteče
med dvema zaporednima začetkoma
mrka krajši čas, drugič pa daljši. To
je prvi opazil Roemer (1675). Pravil-
no je pojasnil, da je to zato, ker svet-
Astronavt v vesolju
loba, ki nam prinaša informacije o
pojavih v vesolju, potrebuje nekaj
časa, da prepotuje določeno razdaljo.
Z drugimi besedami: hitrost svetlo-
be, čeprav je zelo velika, je mogoče
izmeriti.
Opazovalec opazuje začetek mrkov
satelita, ki si sledijo v časovnem
presledku 1,75 dneva; v tem času
Zemlja prepotuje približno 4,5 mili-
jona kilometrov. Svetloba, ki nam
naznanja začetek mrka, za nas nasto-
pi toliko prej, kolikor časa potrebuja
svetloba, da prepotuje pot 4,5 milijo-
na km. Isti podatki veljajo za druge
tri satelite. Skrajšanje časa med dve-
ma zaporednima začetkoma mrka je
približno 15 sekund. Sklep je sedaj
preprost. Če v 15 sekundah prepotu-
je svetloba pot 4,5 milijona kilomet-
rov, potem v eni sekundi prepotuje
300 tisoč kilometrov. Torej je hitrost
svetlobe 300.000 km/s.
Ugotovili smo, da ima svetloba
neko hitrost, kar pomeni, da
potrebuje nek čas, da prepotuje neko
razdaljo. Zemlja je od Sonca oddalje-
na 150 milijonov kilometrov, kar po-
meni, da do nas potuje dobrih osem
minut.
Če je svetloba iz kraja nastanka ali
odboja potrebovala nekaj časa, da je
do nas prinesla to informacijo, smo
jo mi prejeli z zamudo, čeprav se tega
ne zavedamo. Toraj se je tisto, kar vi-
dimo, že zgodilo in ves čas gledamo v
preteklost - zgodovino svoje sedan-
josti. Vendar so te zamude pri majh-
nih (zemeljskih) razdaljah zane-
marljivo majhne. Te razlike pridejo
v poštev predvsem v vesolju, kjer so
razdalje ogromne. Primer: ko gleda-
mo zvezde, ki so od nas oddaljene sto
tisoč svetlobnih let, gledamo sto
tisoč let v preteklost. Vsak naš
pogled v nebo je pogled v preteklost.
Na primer če ste danes stari dvajset
let, še na objektu, oddaljenem tride-
set svetlobnih let, o vas nič ne vedo,
na objektu, oddaljenem dvajset svet-
lobnih let, pa gledajo vaše rojstvo.
To se pravi, da če bi v tem trenutku
Jupitrova luna lo
hotel videti svoje rojstvo, bi moral
biti tam.
Slike našega življenja potujejo s
hitrostjo svetlobe, in če bi jo uspeli
prehiteti, bi videli svojo preteklost.
Sedanjost potuje s svetlobno hitrost-
jo, ki velja za največjo hitrost v vsem
vesolju (Einsteinova teorija rela-
tivnosti). Če bi potovali z isto hit-
rostjo kot svetloba in informacija, ki
jo nosi, bi vse okoli nas mirovalo.
Čas si torej moramo predstavljati kot
filmski trak, ki se vrti s hitrostjo tris-
to tisoč kilometrov na sekundo. In če
bi mogli potovati tako hitro, bi poto-
vali v prihodnost, pri tem pa
spremljan svojo preteklost.
Hitreje ko potujemo, krajši je čas.
Če bi dva vklopila štoparice, eden na
cesti, drugi v vozilu, ki bi potovalo
blizu svetlobni hitrosti, in bi jih
izklopila, ko bi oba mirovala, bi što-
parica v vozilu kazala veliko manj
časa. S tem, ko potujemo z velikimi
hitrostmi, se nam krajšajo čas in raz-
dalje. (Vendar zaradi tega, da bi žive-
li dlje, ni potrebno na cesti voziti hit-
ro, ker se lahko zaradi promemih ne-
varnosti življenje prehitro konča.)
Trenutno vse skupaj ostaja pri teo-
riji, saj ne moremo potovati s svet-
lobno hitrostjo. Zato pa v vesolju
obstajajo razne uganke, kot so črne
lukje, ki bi bile vrata v časovni stroj.
Več o tem v prihodnji številki.
Milan Kro/nc
14
četrtek, 25. september 1997 - tednik
.1 ' -
LURD / V NAJVEČJEM SREDIŠČU ROMARSKEGA SVETA
Krmi prošenl^ mahvale, tolažbe
Slovenci smo narod romarjev. Veliko romarskih poti je tudi v
Sloveniji posvečenih Mariji in jih obišče mnogo vernikov. Svete
kraje običajno obiščemo zaradi nekega cilja ali kraja samega.
Med največja romarska središča krščanskega sveta pa gotovo
spada tisoč sedemsto kilometrov oddaljeni francoski Lurd.
Avtobusno potovanje, ki ga je
organizirala romarsko-turistična
agencija Aritours iz Maribora, je
zraven končnega cilja, Lurda,
vključevalo ogled številnih krajev
po Italiji in v Provansi v Franciji,
pot do Lurda pa nas je vodila tudi
ob Ažurni obali. Preveč bi bilo
opisovati obisk vseh krajev in
doživetij v njih, zato se pomudi-
mo le v nekaterih.
Z udobnim avtobusom znamke
Volvo smo začeli romarsko poto-
vanje v Ptuju, člane romarske
druščine pa smo dobivali tudi v
Mariboru, Celju, Ljubljani ter na
Primorskem in na koncu smo bili
Slovenija v malem. Potovanje je
potekalo brez zapletov, čeprav se
nam je že pred Ljubljano strgal
pogonski jermen. Šoferja, oče
Tone in sin Beno Sever, sta se iz-
kazala, saj sta ga zamenjala v ne-
kaj minutah.
Pot nas je, potem ko smo
prečkali Italijo, vodila po čudovi-
ti, mondeni Ažurni obali, kjer
smo pričakali sončni vzhod. Za-
tem smo zavili v notranjost Fran- !
cije, v eno njenih najlepših po- j
krajin, Provanso. Ta je vredna og- j
leda zaradi slikovite pokrajine, '
plaž in nenavadne svetlobe, ki je
bila izziv mnogim vrhimskim
mnetnikom in pesnikom. Vsesko-
zi nas je spremljalo veliko oljk,
polj s sivko, cipres, mandljevcev,
nasadi maka in vinske trte, ki ras-
te v drugačnih nasadih, kot smo
jih vajeni pri nas. Občutili pa smo
lahko tudi značilni veter mistral,
ki ob izstopu iz avtobusa deluje
blagodejno. Lahko bi rekli, da je
vseeno, v katerem letnem času jo
obiščemo - zmeraj nas pričaka s '
svojimi čari. V tej pokrajini
Francozi pridelajo dve tretjini
kvalitetnih vin, po katerih so zna-
ni po svetu.
Provansa je polna rimskih os-
tankov. Najprej smo se ustavili v i
znamenitem galskem mestu Avig-
nonu - mestu s slavno zgodovino,
ki so jo v veliki meri pisali papeži.
V Avignonu je v 14. stoletju vla-
dalo sedem papežev. S tem se je to
mesto spremenilo v drugi Rim ter '
postalo središče dogajanja tedanje
Evrope. Obdobje bivanja papežev I
je pustilo Avignonu svoj pečat, I
gotovo pa je najzanimivejša ^
papeška palača z lepim parkom in
kovnico denarja, v kateri je danes
glasbeni konservatorij. Mesto je
obdano z obzidjem, a ga zaradi po-
manjkanja denarja ne morejo
vzdrževati, zato ga je pošteno
načel zob časa. V današnjem času
je Avignon mesto mladih, slovito
predvsem po glasbenih in folklor-
nih festivalih z gosti iz vsega sve-
ta. Lep je tudi kilometrski most
sv. Bennezeta, ki ga krasi 14
mogočnih lokov. Nedaleč od nje-
ga pa smo lahko v Pont du Garde
občudovali dva tisoč let star akva-
dukt, vrhunski dosežek rimskih
arhitektov v treh nadstropjih, ki
meri 49 metrov in je dolg 275 me-
trov. Po njem so stari Rimljani
speljali vodo do 50 kilometrov od-
daljenega cvetočega mesta Nimsa
.(dnevno okrog 20 kubičnih me-
trov vode), v katerem je rimski
imperij zapustil stebriščni tem-
pelj in areno, ki je še danes prizo-
rišče slovitih bikoborb.
Bežno smo se seznanili z značil-
nim, tako imenovanim rdečim
mestom Toulousom in prispeli v
Lurd.
RAZLIČNE
USODE VODIJO
V LURD
Ker to mestece leži blizu severne
španske meje, nas je pričakal
čudovit pogled na zasnežene Piri-
neje. Lurd gotovo sodi med naj-
bolj obiskana romarska središča
in Marijina svetišča, saj ga letno
obišče več kot pet milijonov ljudi
iz vsega sveta. Največ je še vedno
romarjev iz Evrope. Tudi mnogo
Slovencev potuje tja. Kot nam je
povedal vodja agencije Aritours
Ciril Arih, je lani z njihovo agen-
cijo poromalo 1200 romarjev, le-
tos pa jih bo še nekoliko več.
Čeprav Lurd ne spada med večja
mesta, je v njem več kot 400 hote-
lov z več kot 16.000 sobami za gos-
te. Organizirana romanja se
običajno začnejo ob veliki noči in
trajajo vse do 1. novembra.
Različne so življenjske zgodbe
in tudi poti, ki pripelje množico
ljudi v to mesto, kjer se je leta
1858 revni deklici Bernardki Sou-
birous v Massabiejski votlini, ki
leži na zahodu tega mesta, večkrat
Mavrični pogled na nasade vinogradov v Provansi
Akvadukta v Pont du Garde
ni mogel nihče uničiti, ne
človek ne naravne katastro-
fe. Lani so ga začeli obnavl-
jati. Bloki, iz katerih je gra-
jen, tehtajo po 6 ton, zato
bodo potrebovali veliko
časa, denarja in tehničnega
znanja.
Massabiejska votlina v Lurdu, kjer se je leta 1858 štirinajst-
letni Bernardki Soubirous osemnajstkrat prikazala Marija.
Danes je to mesto čudežev, molitve, sprave in miru.
Nekdanje papeško mesto Avignon obišče mnogo turistov.
Lurški studenec. Najprej so mislili, da je to izvir termalne
vode, toda analize so potrdile, da gre za navadno pitno
vodo brez snovi, ki bi lahko delovale zdravilno. Kljub temu
se po uživanju ali kopanju v tej vodi zgodi mnogo ozdravl-
jenj.
Večerne procesije s prižganimi svečkami se vsak večer ude-
leži mnogo vernikov. V vseh jezikih prepevajo znano lurško
pesem "Ave Marija" in molijo.
prikazala Marija. Še posebej
živahno je na trgu Esplanade z
Marijinim kipom, ki je pred Mari-
jinimi svetišči, pred Pijevo pod-
zemsko baziliko in sprejme do sto
tisoč ljudi. Pred tremi bazilikami
se od ranega jutra do pozne noči
vrstijo procesije romarjev iz cele-
ga sveta, ki molijo, pojejo in vsak
po svoje častijo lurško mater
božjo. V mestu lahko doživimo
tipično romarsko vzdušje, vse to
pa spremlja množica trgovin,
natrpanih s kičastim blagom.
Toda v vseh teh letih je Cerkvi ne-
kako uspelo, da iz Lurda ne bi na-
redili sejma za goljufe in preva-
rante.
V Lurdu je vsak samo romar.
Vse mesto jih je polno, povsod jih
najdeš. Romajo v veselju, žalosti,
stiskah in prošnjah. Ko danes go-
vorimo o Lurdu, pomislimo na
verska romanja, procesije, bolnike
na bolniških vozičkih. Vsak ro-
mar pride v Lurd, da bi obiskal
votlino Marijinega prikazovanja
in vsak to mesto po svoje doživlja.
Čeprav pred votlino čakajo ljudje
Papeški prestol v metropoli-
tanski baziliki, kjer je vladalo
sedem papežev.
v dolgih vrstah več ur za mimo-
hod ob Marijinem kipu, vlada tam
popolna tišina. V znak zahvale in
tui prošnje je ob izviru položene-
ga veliko cvetja in prižganih mno-
go sveč. V votlini je namreč iz ne-
kega izvira pritekla voda in ta naj
bi kot pijača ali za umivanje
povzročila veliko število čudežnih
ozdravitev. Rezultati analiz te
vode kažejo, da se ne razlikuje od
večine gorskih studencev, ki izvi-
rajo v apnenčastih tleh. Ne vsebu-
je nobenih aktivnih snovi, ki bi ji
lahko dale izrazito terapevtsko
uporabnost, lahko pa jo tudi brez
škode pijemo. Vodo iz studenca,
ki ga je odkrila Bernardka, zbirajo
v podzemnih rezervoarjih in jo od
tam vodijo do bazenov in vodnja-
kov. Velik zbiralnik z zmoglji-
vostjo okrog 450.000 litrov stoji
pod severno stransko ladjo rožno-
venske cerkve. Temperatiu-a vode
je od 13 do 14 stopinj Celzija. Leta
1955 so zgradili 18 bazenov
(ločeno za moške in ženske) iz
sivo modrega marmorja. Dnevno
se v njih okopa približno 2.000
ljudi in dvakrat dnevno v bazenu
vodo zamenjajo. Kljub temu pa je
zanimivo, da še ni prišlo do nobe-
nih okužb. Ko se bolnik sleče, ga
zavijejo v modro rjuho in do vratu
potopijo v vodo, kjer ostane pri-
bližno eno minuto. Tretjina oz-
dravitev se zgodi ravno v teh baze-
nih.
Mogoče kdo misli, da vsako leto
padajo novi rekordi v številu
j čudežev v Lurdu in da je njihovo
J število že vrtoglavo visoko. Cer-
kev pa je ob priznanju prikazo-
^ vanj in čudežev vedno zelo
' počasna in previdna, da ji ne bi
mogel kdo kaj očitati.
KAJ JE ČUDEŽ
čudež je viden dogodek, ki po
naravnih zakonih ni mogoč.
Čudeži, ki se godijo v Lurdu, so
predvsem različna nenadna in po-
polna ozdravljenja, ki jih cerkve-
na oblast in zdravniški konzorcij
po skrbni preiskavi razglasi za
čudež. Koliko takih ozdravljenj je
pravzaprav bilo, je težko vedeti. V
spisih Zdravniškega urada v Lur-
du, ki ga sestavljajo zdravniki in
drugi strokovnjaki, jih je doslej
zabeleženih in preiskanih precej
nad 2.000. Od teh jih je Cerkev
razglasila in proglasila 65. Zadnji
je bil pred 20 leti, ko je ozdravela
mlada Italijanka.
Vsak dan je organizirana proce-
sija za invalide, in šele ko vidiš to
množico invalidov in bolnih,
začneš razmišljati o zdravju kot
največji dobrini in ga tudi ceniti.
Lurd obišče letno do 25 tisoč
hudo bolnih ali invalidov. Pripel-
jejo jih na zelo značilnih vozičkih
z modrimi senčniki. In ko
množica teh vozičkov napolni trg,
je videti kot modra preproga. Za
bolnike v Lurdu skrbijo člani
malteškega reda, oblečeni v čmo-
rdeča oblačila. Ob tem razmišljaš,
ali tudi to romarsko vzdušje
povečuje upanja in pričakovanja
bolnikov, ki iščejo ozdravitve, na
smrt bolnih ljudi in njihovih
spremljevalcev, ki molijo skupaj z
njimi. Za vrstami bolnikov je
zbranega ogromno ljudi, ki s pre-
tresljivimi klici prosijo pomoč.
Vedno glasneje in burneje se dvi-
gajo klici proti nebu. Povsod
lahko opaziš tiho ihtenje in ganje-
ne obraze, tudi oči trdih mož se
polnijo s solzami. Nekateri klici
so v znak prošnje, drugi zahvale,
tretji si želijo odgovor za svoje
življenjske odločitve.
V Lurdu je zelo poskrbljeno in
vse zelo prilagojeno vsem tistim,
ki jih je narava bolezni tako priza-
dela, da se premikajo s pomočjo
invalidskega vozička. Ne samo da
ni arhitektonskih ovir, predvsem
je pomembno, da ni ovir v raz-
mišljanju in sebičnosti, saj poma-
gajo drug drugemu. Še posebej de-
luje tu človeška solidarnost, ki
brez velikih kretenj in glasnih
krikov ustavi tudi avtobus ali av-
tomobil in da prednost tistim, ki
so na invalidskih vozičkih. Po
znamenitih večernih procesijah
ali shodih za bolnike je na ozkih
lurških ulicah včasih tudi več kot
sto tisoč ljudi. In zanimivo je, da
se prometne nesreče zgodijo zelo
redko, ne pomnijo pa, da bi prišlo
do incidentov.
Za vsakega obiskovalca Lurda je
večerna procesija z lučkami ob
20.30 uri nepozabno doživetje.
Kolona ljudi z gorečimi svečkami
se vije, da ji ne vidiš konca. Vidiš
pa romarske zastave vseh vrst in
slišiš molitev ter pesem v vseh
svetovnih jezikih. Tudi v slo-
venščini. Vsakodnevna procesije
se začne z glasno molitvijo in pet-
jem, potem se sprevod pomika
proti lurški votlini ter nadaljuje
proti ravnini.
Ko se romarji ponoči vrnejo v
hotel ali celo v domači kraj, še v
prenekaterem odmeva refren "Ave
Marija", ki jo pojejo med večerno
procesijo.
Vodja Aritoursa Ciril Arih, z
znanjem oborožen vodnik, je ob
koncu romanja povedal: "Mi smo
romarska in tudi turistična agen-
cija, s tem da v naši agenciji damo
poudarek romanjem. V vsakoletni
standardni program je vključeno
romanje v Lurd, kajti največ ljudi
se še vedno odloča, da obišče to
božjepotno središče Evrope. Pro-
gram našega romanja je zanimiv,
imenujem ga duhovno obogaten
izlet. Cilj je sicer Lurd kot romar-
ski kraj, med potjo pa vidimo veli-
ko znamenitosti. Ogledamo si
Nico, ki je znana po filmskih in
festivalih cvetja, kneževino Mo-
naco in Monte Carlo, enega naj-
bolj znanih in mondenih turis-
tičnih mest na svetu s slovitimi
igralnicami, pot pa nas pripelje
domov mimo Genove, Brescie,
Gardskega jezera, Verone in Pa-
dove. Značilnost naših romanj je
tudi ta, da se na njih zbirajo ro-
marji iz vseh koncev Slovenije. V
začetku so vsi malo zadržani, toda
na svoje domove se vračajo kot
novi prijatelji."
Takšna romanja pa so poleg
vsega, kar vidimo, priložnost, da
doživimo topel človeški odnos,
saj živimo v času, ko je veliko-
krat težko razločevati dobro od
slabega. Mlade in starejše težijo
danes različne preizkušnje,
brezciljnost, nerazumevanje,
razočaranje, naveličanost, raz-
lične zasvojenosti, brezposel-
nost, nasilje, krivice in na mno-
go teh težav ti takšno romanje
nudi odgovor.
Tekst in fotografije:
Marija Slodnjak
fcdnik - Četrtek, 25. september 1997
15

Kuharski nasveti
Drobovina
Velikokrat si /a različne dnevne obroke, na primer zajtrk,
kosilo, večeijo ali malico, pripravljamo jedi iz drobovine.
Pri nas so še posebej cenjene jedi iz svinjskih, telečjih ali
perutninskih jeter; med perutniskimi so posebej cenjene
gosje, saj veljajo za pravo kulinarično poslastico.
Najbolj so cenjena jetra mla-
dih živali, ki so mila in nežna
ter primerna za toplotne postop-
ke, kot so pečenje, pečenje na
žaru ali v pečici ter praženje. Za
praženje najpogosteje izbiramo
telečja in svinjska jetrca. Cela
telečja jetra tehtajo približno 1,5
kg in so sestavljene iz enega ve-
likega kosa, ki se ga drži manjši
privesek. Jetra drugih živali
imajo več priveskov. Manj po-
gosto pri nas pripravljamo jetra
mladih jagnjet. V primerjavo s
telečjimi so čvrstejša in bolj
suha in jih lahko prav tako
uspešno pripravljamo v raz-
ličnih omakah.
Vse vrste jeter so najprimer-
nejše za dušenje. Za vse tudi vel-
ja, da jih pred uporabo dobro
operemo, del močnega vonja pa
lahko odpravimo tudi tako, da
jih za nekaj časa potopimo v
mleko, vendar pri mladih
jetrcih to ni potrebno. Pred to-
plotno obdelavo jih narežemo
na tanke lističe, ki naj ne bodo
preveliki. Svinjska jetra imajo
izrazit okus in zaradi tega so
primerna za različne jedi. Po-
gosto jih uporabljamo tudi pri
pripravi zahtevnejši jedi, kot so
testenice in terine. Goveja jetra
pa ponavadi uporabljamo oziro-
ma dušimo skupaj z aroma-
tičnimi dodatki, kot je majaron.
da izravnamo njihov izraziti
okus.
Če pripravljamo cela jetra, naj-
prej ločimo posamezne priveske
od celote. Vidne kite, žile in ve-
zivo odrežemo. Zunanjo kožo
potegnemo z jeter s pomočjo
roke in prstov. Jetra nato
poševno zrežemo na tanke rezi-
ne, tako narezane lahko povalja-
mo v moki in jih spečemo na
žaru ali v manjši količini
maščobe na štedilniku. Solimo
tik pred koncem pečenja. Če je-
tra predolgo pražimo ali
pečemo, postanejo trda.
Pri nas najpogosteje pripravl-
jamo pražena jetrca, kisla, jetra s
smetano, jetra po lovsko, in po-
dobne jedi. V svetu pa so znana
na žaru pečena jetra z gorčico.
Ta so značilna za Francijo. V
Veliki Britaniji jih pripravljajo
s slanino in čebulo - te pripravl-
jamo tudi pri nas, v Italiji jih
pogosto pripravljajo s para-
dižnikom, česnom in žajbljem,
v Maroku si lahko privoščite
marinirana z vloženimi limona-
mi in zelenimi olivami ter
dušena s hruškami in slanino, v
Franciji pa lahko dobite tudi
nadevana s peteršiljem in jajci.
Vsa ta živila uporabljamo tudi
pri nas, zato si jih lahko pripra-
vite tudi sami.
Jetra po lovsko so zagotovo
jed, ki jo lahko pripravimo tudi
za nekoliko boljši obrok. Pri-
pravimo jih tako, da odstranimo
zunanjo kožico in jih pretakne-
mo s prekajeno slanino. Torej v
večji kos jeter naredimo s
pomočjo koničastega ozkega
noža globoke vdolbinice, v kate-
re zataknemo na daljše rezance
narezano prekajeno slanino. Po-
tresemo ji s poprom in seseklja-
nimi brinovimi jagodami. V ko-
žici segrejemo manjšo količino
maščobe, dodamo sesekljano
čebulo in jušno zelenjavo, ki
smo jo narezali na drobne re-
zance, jo narahlo prepražimo,
dodamo jetra in jih na hitro
opečemo z vseh strani. Zalijemo
z govejo juho in dušimo tako
dolgo, da se zmehčajo. Jetra
damo v primerno posodo in jih
pokrijemo. V omako zakuhamo
podmet iz moke, da se primerno
zgosti, in dobro prevremo. Za
boljši okus omake lahko vanjo
damo tudi na rezance narezano
prekajeno slanino. Jetra
narežemo na rezine kot pečeno
meso, jih damo nazaj v omako,
solimo in prevremo le toliko, da
se jetra dobro razsolijo. Servira-
mo na servirnem krožniku ali
plošči, tako da najprej damo na
krožnik rezine jeter, nato jih
prelijemo z omako in potresemo
s peteršiljem. Jetra se rada pri-
mejo na dno posode, zato med
dušenjem posodo velikokrat
pretresemo. Za boljši okus oma-
ke lahko dodate nekaj kapljic
vina ali limo-
r T?	ninega soka.
Nada
(V^V	Pignar,
učiteljica
kuharstva
Krvodajalci
9. september: MIlan Vervega, Jurov-
ska C. 11, Lenart. Branko Šenkiš, Žab-
jak 61, Franček Ljubeč, Zagojiči 27,
Oskar Šturm, Raičeva 11, Ptuj, Andrej
Ploj, Drbetinci 41, Franc Vršič, Novin-
ci 5, Janez Rojs, Vitomarcl 77, Alojz
Kario, Krivi Vrh 22, Sv. Trojica v Slo-
venskih goricah,
11. september: Mirko Lukaček, Vrtna
5, Virje, Boris Vukan, Dr. Kovačiča 4,
Onnož, Branko Horvat, Miklavž 2, MI-
lan Orešnlk, Hardek 20, Slavko Piki,
ŠatovcI 3, Srigita Božlčko, Strmec 6,
Stanko Korez, Strmec pri Sv. Florija-
nu, Marija Lampret, Majšperk 51, Mi-
lan Toplak, Gorišnica 8/a, Stanka
Šoba, Strug 11, Emestina Lešnik, Ul.
Vide AIIČ 17, Ptuj, Ivanka Narat,
Sestrže 84a, Daniel Horvat, Formin
2/b, Marija Korez, Breg 15, Danica
; Malek, Krčevina pri Vurbergu, Zvonko
Purg, Dravinjski Vrh 58, Silva Auer,
Pobrežje 151/a, Zvonko Zajšek, Ptuj-
ska Gora 104/a, Dušana Brodnjak,
I Gorišnica 24/a, Matej Pleteršek, Mi-
i hovce 20, Irena Zajšek, Ptujska Gora
i 104/a, Stanko Peter, Pobrežje 6, Mar-
• jan Kocmut, Koritno 17, Stanko Petek,
j Desenci 6, Janko Notersberg, Hrasto-
j vec 130, Irena Leben, Forniln 47/a,
I Andrej Lampret, Majšperk 51, Mojca
j Kušar, Nova vas 73, Franc Brglez,
I Breg 55, Mojca Toplak, Gorišnica 8/a,
Lidija Derič Simonič, Kicar 77/b,
Jožica Svenšek, Lešnikova ui. 13,
Orehova vas, Roman Križnjak, Formin
39, Silvo Koren, C. talcev 33, Rače,
Branko Cajnko, Nova vas pri Ptuju 10,
i Anton Ratek, Kicar 118/b, Lovro Rap,
I Laporska c. 13, Poljčane, Tomistav
; Pulko, Hajdoše 10/c, Avgust Bec,
I MezgovcilO.
IMMimmilyimnlil. Iiiiliumi i u <w^ m, muaM^imiBrasiigjgs^^	iHiiria';miasfgjfc-B^raasaBMMgiSiaFgBg^^
PIŠE: ING. MIRAN GLUŠIČ / ^ V VRTU # V VRTU ^ V VRTU ^ V VRTU m V VRTU ^
Jesen v vrtu
... je letni čas, v katerem doživljamo višek v pestrosti in
spremembah vzgajanega rastlinja. S pričetkom hladne
polovice leta ene vrste vrtnega rastlinja končujejo vege-
tacijo in z njih pobiramo plodove, trajnice se prično pri-
pravljati na zimsko mirovanje, za tiste vrste vrtnin, ki jih
bomo sejali, in drevnin, ki jih bomo posadili, pa novo
življenje. Ostaja nam rastlinje, ki naših zimskih vremen-
skih razmer ne vzdrži; tega pričenjamo polagoma
spravljati v zimsko zavetišče.
V SADNEM VRTU je konec
septembra glavno opravilo
spravilo sadja srednje poznih in
poznih sadnih vrst in sort. Zdra-
vo in kakovostno pridelano sad-
je skrbno poberemo z drevesa,
preberemo in po kakovosti in
namembnosti porabe pospravi-
mo. Manj kakovostno sadje je
mogoče predelati na toliko
načinov in v toliko vrst različnih
proizvodov, da ne glede na
količino pridelka, ki smo ga v
domačem vrtu pridelali, ne pro-
pade noben plod. Bolno in gni-
joče sadje pa sproti pobiramo in
odstranjujemo iz nasada.
Ko je pridelek z drevesa po-
spravljen, že pričnemo obdela-
vo, nego, vzgojo in varstvo sad-
nih rastlin.
Takoj po obiranju sliv se že
lahko lotimo nege drevesnih
krošenj: krajšanno predolge in
odstranjujemo pokončne veje
ter izrezujemo odvečne po-
ganjke in veje, ki so se v rasti
usmerile v notranjost drevesne
krošnje.
V malinovih nasadih obvez-
no pri tleh odrežemo stare veje,
ki so letos rodile. V stržen starih
in odmirajočih stebel se namreč
naseli škodljivec malinova
muha, kjer prezimi in že zgodaj
spomladi okužuje mlade rodne
veje. V nasadu malin lahko
pričakujerTX) kakovosten pride-
lek, če iz grma odberemo tri naj-
bolje obrastle in razvite letošnje
rozge in jih po opori razporedi-
mo tako, da bo srednja po-
končna, stranski levi in desni pa
poševno. Vse druge poganjke
porežemo in zažgenno.
V OKRASNEM VRTU odcve-
ta kasno poletno cvetje, okra-
sno rastlinje pa se odeva v je-
senske barve. Spomladanska in
jesenska podoba okrasnega
vrta sta si po svoji živahnosti
različni, saj spomladi vse buhti v
začetni rasti, v jeseni pa se rast-
linje pripravlja na mirovanje, po
svoji lepoti in očarljivosti pa je
enako privlačno. Z rastjo in raz-
vojem okrasnega rastlinja je po-
trebno živeti, ga spremljati, opa-
zovati, da bi sproti dobivali nav-
dih za dopolnitev v razporeditvi
in dodatne izkušnje pri negi, da
bi bilo v prihodnje še lepše in
vabljivejše.
Ob začetku jeseni se že
srečujemo z zgodnjimi slanami.
Med okrasnim rastlinjem gojimo
tudi nekaj občutljivejših vrst, ki
jih ob nastopu prvih jesenskih
slan že rrKDramo umakniti v zim-
sko zavetišče.
Dalije izkopljemo po prvi sla-
ni. Stebla kakih deset centime-
trov nad zemljo odrežemo, izko-
pane gomolje pazljivo otresemo
prsti, pri čemer smo pozorni, da
se od koreninskega stebla ne
odlomijo, in preden jih vložimo v
hrambo na zračnem in suhem
prostoru, jih posušimo.
Bananovci, ki so se bohotili s
svojimi velikimi, za tropsko rast-
linje značilnimi listi, bodo zaradi
svoje sočnosti in občutljivosti
pozebli že ob prvi slani. Rastlino
pripravimo za zimsko hrambo
enostavno tako, da ji tik ob ste-
blu porežemo liste in jo s kore-
ninsko grudo prenesemo v te-
men kletni prostor. Preko zime
rastline ne potrebujejo nobene
posebne nege.
Kane so prav tako občutljive
za jesenske slane. Steblo
odrežemo nad prvim zdravim
listom, gomolje pa po izkopu
skrbno otresemo prsti in pred
hrambo posušimo. Za gomolje
je najboljša shramba ogrevan
rastlinjak.
V ZELENJAVNEM VRTU na-
sade endivije in radiča, ki je v
fazi rasti, četudi so se rastline že
strnile in prekrile tla, vsakih de-
set dni škropimo pred okužbo
zaradi črne listne pegavosti.
Škropimo z 0,2-odstotnim ditha-
nom, polyramom ali antraco-
lom, da bi ubranili novo zrastli
del solatne rozete pred okužbo.
Škropimo v jutranjih urah oziro-
ma v času, ko se listje čim prej
posuši. Če pri doraščajoči solati
endiviji ali radiču opazimo na
zunanjih starejših listih črne
pege, liste odtrgamo in odstra-
ninno, da se bolezen ne bi širila
v notranjost listne rozete.
Škropljenje z navedenimi fungi-
cidi za zdravje človeka in to-
plokrvne živali ni škodljivo, ven-
dar pa nasadov, ki so že dorastli
in z njih že pobiramo pridelek,
ne škropimo.
Še je čas za setev motovilca,
katerega pridelek bomo pobirali
pozimi ali v zgodnji pomladi.
Pozni posevek lahko uspe, če
bo ugodna zima s snežno ode-
jo. Pod snežno odejo se motovi-
leč skoraj nemoteno razvija in
raste, težko pa se upira dolgo-
trajni suhi, brezsnežni in vetrov-
ni zimi, ko lahko tudi propade.
Nekoč, pred uporabo herbici-
dov (kemičnih sredstev proti
plevelom) v oziminah, je bilo
mogoče spomladi na žitnih polj-
ih nabirati kamilično cvetje, cen-
jeno zdravilno zelišče. Ker kami-
lic na žitnih poljih več ni, si za
lastne potrebe kamilice poseje-
mo v domačem vrtu kot podse-
vek v motovileč. Spomladi, ko
bo motovileč pobran, bodo na
isti gredici kmalu vzcvetele ka-
milice.
Miran Glušič, ing. agr.
PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIN. /
NEKATERI DRUG! PROBLEMI DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 139. NAD
lakon^ družina in duševno zdravje
Ko govorimo o vzrokih duševnih motei^ in tudi bolezni,
moramo upoštevati pomembne dejavnike, ki Izhajajo talu>
iz dogajal^ v posam^niku, medsebojnih odnosov v
družini kot tudi tiste, ki izh^|ajo Iz sociol<^je soA>bnega
zakona in družine ter tudi iz vplivov širših soclalno-eko-
nomskih dejavnikov na odnose in df^janja v zakonu in
družini.
Ko govorimo o zdravem ali
bolnem zakonu in družini ter o
dejavnikih duševnega zdravja
ali bolezni, moramo upoštevati
vse spremembe (in spremenje-
ne poglede) v zakonu in
družini in tudi glede vredno-
tenja zakona in družine.
Srečujemo se tudi z ekstremni-
mi stališči - od idealiziranja, da
sta zakon in družina instituciji,
brez katerih bi bilo duševno
zdravje ljudi že v temeljih
ogroženo ali celo onemo-
gočeno, do stališč, da družina
vcepi otroku le strah pred avto-
ritetami in služi le ohranjanju
obstoječega stanja, ali stališča,
da je družina le vežbališče
otrok za prilagajanje na vsako-
kratno dnižbo.
Kljub temu da ne moremo
povsem zanikati pozitivnih
vrednot družine, je vseeno po-
trebno upoštevati posledice
splošnih in naglih družbenih
sprememb po II. svetovni vojni
vse do danes. Pomembnejše
posledice so predvsem:
-	nova motivacijska osnova za
sklepanje zakona,
-	pojavljanje novih pogledov
na funkcijo zakona,
-	proces rušenja moške avtori-
tete v zakonu,
-	proces emancipacije žene v
zakonu,
-	problem večkratne zaposle-
nosti žene,
-	proces zmanjševanja števila
članov družine,
-	proces individualizacije čla-
nov družine,
-	večja možnost zadovoljevan-
ja temeljnih človeških potreb
zunaj družinskega kroga,
-	večja seksualna svoboda,
-	lažji osip družinske organi-
zacije zaradi ločitve zakonov in
osamosvajanja otrok.
Seveda zaradi tega nekateri
opozarjajo na krizo zakona in
družine. Če izluščimo iz socio-
logije sodobne družine le tiste
dejavnike, ki so osrednjega po-
mena za duševno zdravje, zares
opazimo, da marsikateri proces
odpravlja stare duševnohigien-
ske neugodne pojave in odnose,
prinaša pa tudi nove, večkrat
ne tako nepomembne nevar-
nosti. Tako so bili na primer
partnerji v tradicionalnem za-
konu preveč vezani drug na
drugega. Prav tako so bili pre-
več pod vtisom idealov, ki jim v
zakonski praksi večinoma
sploh niso bili kos. Ker so se
njihova nerealna in romantična
pričakovanja v zakonu le redko
uresničila, je prišlo v teh zako-
nih do številnih razočaranj in
večinoma neizgovorjenih očit-
kov. Še neugodnejši duševno-
higienski dejavnik v teh zako-
nih pa se je kazal v tem, da je
bil par navzven večinoma pre-
več zaprt, medtem ko navzno-
ter ni bilo mogoče ustvariti
prave samostojnosti in diferen-
ciacije. Toda tudi sodobni za-
kon ni brez duševnohigienskih
problemov. Res je, da imata za-
konca drug do drugega in do
zakona bolj realistična stališča,
težita bolj k partnerskemu od-
nosu in si dovolita v zakonu
več osebne svobode, toda zato
se borita z novimi bojaznimi.
Njuna svoboda je večkrat samo
navidezna, saj je dobljena za
ceno odprave jasno orisanih in
obvezujočih norm. In ravno ta
odsotnost orientacije povzroča
mladim zakoncem največ nego-
tovosti. Pa tudi tam, kjer o nor-
mah in orientaciji še lahko go-
vorimo, opažamo nekakšno
nevrotično ideologijo. Iz pro-
testa proti utesnjujočim obli-
kam zakona staršev in starih
staršev si mlada zakonca s to
ideologijo nalagata nove okvi-
re. Posledica poenostavljene
predstave o "svobodnem odno-
su svobodnih partnerjev" je
iskanje samega sebe skozi
krčevito, a pretirano željo po
samostojnosti in neodvisnosti
od zakonskega partnerja, sek-
sualno ekspirementiranje ipd.
Tisto kar je pri tem izrinjeno,
zapostavljeno in sramežljivo
zanikano, sta predvsem čustvi
ljubeče pripadnosti in nežnos-
ti.
Več o tem pa naslednjič,
mag. Bojan Šinko
Obilna krom-
plrjeva letina
Ne preveč vroče in dokaj vlažno poletje je na rast poljščin vplivalo
ugodno. Obilna krompirjeva letina je presenetila tudi Pernatove v
Župečji vasi 14. Pred dnevi se je v našem uredništvu oglasil 31-letni
Stanko Pernat, ki skupaj z očetom in bratom skrbi za srednje veliko
kmetijo. Takega pridelka krompirja, kot je letos, že dolgo ne pomni,
saj so z 2,5 hektarja izkopali več kot 30.000 kg pridelka. Gomolji so
veliki, zdravi in težki, med njimi je veliko težkih čez kilogram. O
semenu Stanko ni hotel veliko govoriti, le to, da je krompir prever-
jene domače sorte. Zelo dobro pa letos kaže tudi pridelek rdeče pese
in koruze.
•OM
Stanko Pernat z največjima med krompirjevimi velikani, ki
tehtata po 1,6 in 1,5 kg.	Foto: M. Ozmec
16
četrtek, 25. september 1997 - tednik

PTUJ / KRALJICA SLOVENIJE JE PTUJČANKA BARBARA CENCIC
Lepotna kraljita
- ffia/več/f uspeh
Barbara Cenčič je šestega septembra dosegla svoj doslej na-
jvečji uspeh v tekmovanjih za lepotni naslov - postala je kral-
jica Slovenije '97. Kot predstavnica Slovenije se bo udeležila
svetovnega izbora za kraljico sveta '97 v Baden Badnu, ki bo
4. oktobra.
Barbara je že druga Ptujčanka z
najvišjim naslovom v Sloveniji.
Alenka Vindiš je bila miss Slovenije
'96, Barbara je kraljica Slovenije '97
in in na nekk način prevzema lepot-
ni oltar, na katerega vse pogosteje
zelo uspešno stopajo tudi ptujska
dekleta.
Barbara Cenčič je ena redkih slo-
venskih lepotic, ki se ponaša z nekaj
prestižnimi lepotnimi naslovi: letos
je bila tudi prva spremljevalka naj-
lepše Slovenke, pred tem je osvojila
naslov miss bikini Hawaiian Tropic
'97, lani pa je bila četrta na tekmo-
vanju za miss Slovenije '97. V njenih
vitrinah pa je še nekaj drugih naslo-
vov, ki jih je osvojila v okviru
predtekmovanj za miss Slovenije,
najlepšo Slovensko in kraljico Slo-
venije ter na drugih tekmovanjih.
Za tiste, ki ne veste: delno smo Bar-
bari njena lepotna in manekenska
vrata pomagali odpirati tudi v
uredništvu Tednika, saj je bila ena
od šestih najboljših na naši prvi av-
diciji za manekenke in manekene,
ki smo jo organizirali novembra
1995; na drugem je zmagala Alenka
Vindiš.
Za 19-letno Ptujčanko je naslov
kraljice Slovenije, ki ji med vsemi
dosedanjimi naslovi pomeni največ,
prišel kot prijetno presenečenje, ki
si ga je že dolgo želela, saj kot sama
pravi, v Sloveniji šteje le naslov, vse
drugo je brez pomena. Lahko, da je
bilo na tem tekmovanju katero še
lepše dekle, ampak sreča je v tistem
trenutku izbrala njo, samokritično
ugotavlja.
"Na lepotnih tekmovanjih ni po-
membna samo lepota, dekle, ki zma-
ga, mora biti tudi komunikativno,
znati mora tuje jezike. Če je dekle še
tako lepo, ji to v tujini nič ne poma-
ga, če Sloji v ozadju, se ne zna pogo-
varjati in tudi sicer postaviti." Do
največjega uspeha je Barbaro pot vo-
dila po stopničkah, kar jo je na neki
način tudi navdajalo s prepričanjem,
da ji bo nekoč le uspelo. Če pride
uspeh prehitro, če stopnice preska-
juješ, lahko hitro padeš, je med dru-
gim prepričana. Res pa je, da če ne
bi bila ambiciozna in če ne bi zaupa-
la vase in ne bi bila samozavestna,
komunikativna, uspehov ne bi bilo.
Pridnost se ji pozna tudi pri študiju,
študira ekonomijo. Znanje ekono-
mije bo skušala koristno izrabili za
trženje svojih lepotnih dosežkov.
Nasploh pa želi biti uspešna. Na
modni brvi se že nekaj časa uspešno
pojavlja.
Dneve do Baden Badna je skušala
izkoristili maksimalno. Na pot bo
odšla danes ali jutri; ko sva se pogo-
varjali, natančnega datuma še ni ve-
dela. Delno sem se lahko seznanila z
njeno garderobo, predvsem pa sem
prepričana, da bo blestela v prelepi
vijoUčni spektakularni obleki, ki je
delo Barbare in Sonje Plaveč. Da ji
obleko zašijejo v tem ptujskem buii-
ku, je bila Barbarina izrecna želja in
zahteva. Kreacije Barbare Plaveč je
nosila tudi na svetovnem tekmovan-
ju za miss Hawaii Tropic '97. Na
svetovnem tekmovanju za kraljico
sveta se želi kar najbolje odrezati,
potrudila se bo po najboljših močeh.
Lanska kraljica Slovenije Renata
Bohinc se je na tem tekmovanju lani
uvrstila med šest najlepših.
Po Baden Badnu ji bodo v resni-
ci izročili zasluženi avto za naslov
kraljice Slovenije - Suzuki allo; na
prireditvi so ji le simbolično
izročili ključe zanj. Pričelo pa se
bo tudi intenzivnejše delo na
modnih pistah in v šoli, ki je
kljub vsemu ne misli zanemariti.
Trdno je odločena, da jo bo
uspešno končala, se zaposlila in da
bo tisto, kar si je zastavila, tudi
uresničila, ker kot sama pravi, je
zelo ambiciozna, komunikativna,
v bistvu bolj ali manj vsestranska
osebnost. Zanjo je lepota tisto, kar
prihaja iz človeka, in tisto, kar ti
pokažeš do drugih ter da se znaš
včasih tudi zadržati.
MG
TEDNIKOVO NAGRADNO VPRAŠANJE
Ali prepozntrie km/ na fotagrafili?
Iz ptičje perspektive je videti vse nekoliko drugače. V prejšnji, 38. številki Tednika smo objavili kopališče
Banovci, v 37. številki Tednika pa Hajdino. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali nagrajenca Edija
Krajnca z Zg. Hajdine 7.
Dobro si oglejte današnjo fotografijo. Med Vašimi pisnimi odgovori, ki jih boste poslali do četrtka, 2. ok-
tobra, na naslov Uredništvo Tednika, Raičeva 6, Ptuj, bomo ponovno izžrebali nagrajenca. Tokratna nagrada
je kaseta z domačo zabavno glasbo, ki jo bo nagrajenec lahko dvignil v pisarni uredništva.
MT
TEDNIK - 25. SEPTEMBER 1997
PO NAŠIH KRAJIH -17
IMAJSPERK / OB 1. OBČINSKEM PRAZNIKU
Predstavili grb in zastavo obilne
\ občini Majšperli so z nedeljslio osrednjo popoldanslio
slovesnostjo sMenili dober teden dni dolgo praznovanje
pr\ega občinskega praznika. Prireditve so se vrstile od
sredine septembra, na nedeljski osrednji slovesnosti pa so
javnosti prvič predstavili občinske simbole, grb in zastavo,
pnič so podelili tudi plaketo občine in občinska priznan-
ja.
Prireditve so pričeli že prejšnji
petek, 12. septembra, ko so se na
tamkajšnjem igrišču pomerili
člani v malem nogometu. V so-
boto, 13. septembra, popoldne je
v gasilskem domu v Majšperku
potekalo regijsko srečanje ga-
silk, ki se ga je udeležilo blizu
300 gasilk iz mariborske regije.
Zvečer so se v malem nogometu
pomerili še mladinci, naslednji
dan, v nedeljo, 14. septembra,
dopoldne pa še veterani.
Glavnina prireditev v počasti-
tev prvega občinskega praznika
pa je potekala v drugi polovici
minulega tedna v velikem šoto-
ru, ki so ga postavili za
majšperškim gasilskim domom.
V četrtek, 18. septembra, je pod
geslom Otroštvo in mladost občine
Majšperk potekalo sečanje otrok
in mladine z glasbenikom Vili-
jem Resnikom. Šotor so napol-
nili šolarji iz žetalske in
majšperske šole, iz po-
družničnih šol na Ptujski Gori
in v Stopercah, pa seveda
malčki iz vrtca. Zvečer so člani
radio kluba Ptujska Gora vzpos-
tavili radioamatersko zvezo na
kanalu S-16. Pozno v noč jim je
uspelo vzpostaviti več kot 35
zvez.
V petek, 19. septembra, po-
poldne so s krajšo slovesnostjo v
Stogovcih pričeli gradnjo vodo-
vodnega omrežja Majšperk -
Stogovci - Slape - Naraplje v
dolžini dobrih 5 km. S prikl-
jučki bo investicija veljala okoli
40 milijonov tolarjev. Na slove-
snosti v Podložah pa so prosla-
vili pričetek gradnje vodovoda
od Podlož do Sestrž v dolžini
okoli 6 km, kar bo veljalo okoli
V šotoru so bili na ogled tudi li-
kovni izdelki dvanajstih sli-
karjev, udeležencev slikarske
kolonije ex tempore Majšperk
'97, ki so si zagotovo zaslužile
boljši, primernejši razstavni
prostor. Ne le da so bile slabo
osvetljene, ogorčeni likovniki
so prepričani, da v šotoru niso
prišle do izraza. Sicer pa so
tudi začudeni, kajti obljubili so
jim, da bo razstava v prostorih
občinske zgradbe.
10 milijonov tolarjev. Zvečer ob
20. uri so se sestali na slavnostni
seji občinskega sveta, na kateri
so sprejeli sklep o podelitvi
občinskih priznanj in plakete.
V soboto, 20. septembra, do-
poldne se je srečanja starejših
občanov udeležilo več kot 200
udeležencev, ki so jih pogostili
in jim pripravili prisrčen kul-
turni spored. V manjšem šotoru
pa so odprli zanimivo razstavo
domačih izdelkov pod naslov-
om Tudi mi smo občina.
Osrednja in sklepna slove-
snost ob prvem občinskem praz-
niku pa je bila v nedeljo, 21. sep-
tembra, nekaj po štirinajsti uri v
velikem šotoru, kjer je številne
občane in goste od blizu in daleč
uvodoma pozdravila predsedni-
ca občinskega sveta Darinka
Fakin, pozdravni nagovor pa je
imel majšperški župan Franc
Bezjak. Mladi iz vseh krajev
občine so v dvorano prinesli lis-
tino občine Majšperk, Valt
Juračič iz ljubljanske Heraldice
pa je predstavil nov grb in zasta-
vo občine Majšperk. Oba občin-
ska simbola je blagoslovil kano-
nik Stanko Lipovšek iz mari-
borske škofije. Župan Franc
Bezjak pa je izročil zastave pred-
stavnikom štirih KS krajevnih
skupnosti: Majšperk, Stoperce,
Žetale in Ptujska Gora in vseh
30 krajev v občini.
V grbu občine Majšperk je v
modrem ščitu na zelenem hribu
srebrna gotska cerkev z rdečo
streho zvonika. Iz kotov nad njo
rasteta navzdol po dva rumena
lista pravega kostanja, kar tvori
navidezno veliko črko M. Po-
dobna je tudi zastava, ki je mo-
dre barve s štirimi rumenimi
listi pravega kostanja v prvem
kvadratu zastavine rute, ki je od
ostalega dela ločen z vertikalno
rumeno črto.
Slovesnost so prijetno pope-
strili člani godbe na pihala iz
Podlehhika, pevci mešanega
pevskega zbora sv. Miklavža iz
Majšperka ter učenci tam-
kajšnje osnovne šole in
najmlajši iz vrtca. V imenu
državnega	zbora	je
Majšperčanom ob zgodovin-
skem dogodku čestital podpred-
sednik Miroslav Luci in v ime-
nu mestne občine Ptuj slavljen-
cem izročil spominsko likovno
delo; pridružili pa so se mu tudi
prisotni poslanci in župani so-
sednjih občin.
Ob prvem prazniku občine
Majšperk so plaketo občine
izročili Cirilu Murku iz
Majšperka, občinska priznanja
pa so prejeli Emica Rodošek s
Ptujske Gore, Anton Galun iz
Stoperc in Štefan Zver, farni
župnik v Žetalah.
/M. Oxmec
Ob prazniku so Majšperčani pripravili srečanje,
ki se ga je udeležilo okoli 200 starejših krajanov
PTUJ / 5. RAZSTAVA KOZ
Koze in kozli ena A
Na živinskem sejmšiču ob Ormoški cesti v Ptuju je konec
minulega tedna potekala 5. državna razstava koz, na kate-
ri je bilo tokrat na ogled 40 živali srnaste, sanske in prvič
tudi burske pasme, ki je primerna predvsem za vzrejo
mesa. Na sobotnem ocenjevanju je strokovna komisija
proglasila prvake posameznih pasem in kar 18 živali je
prejelo oceno lA.
Med kozami srnaste pasme je
bila najbolje ocenjena koza
Anja, last Kristovičevih iz Pa-
cinja, med kozli te pasme pa Aro
iz Kozelovega hleva v Gra-
diščah. Med kozami sanske pa-
sme je zmagala koza Bejbi, last
Podvezovih iz Verja pri Medvo-
dah, iz istega hleva pa prihaja
tudi najbolje ocenjeni kozel
srnaste pasme Boss.
Predsednik Zveze kozjerskih
društev Slovenije, dipl. ing
kmetijstva Igor Tumpej, sicer
iz ptujske Kmetijsko po-
speševalne službe, je ob zakl-
jučku razstave povedal:
"Letošnja, peta razstava koz je
vsekakor uspela, tako orgazani-
zacijsko kot sicer. Vseh 40 živali
sanske, srnaste in burske pasme
je v soboto opoldne ocenila po-
sebna 3-članska ocenjevalna ko-
misija, v kateri so bili inženirji
kmetijstva Dušan Bertič in
Dušan Kastelic iz republiške se-
lekcijske službe za drobnico ter
Vesna Mazej iz svetovalne
službe v Celju. Kar 10 živali
srnaste pasme je komisija oceni-
la z 1 a, v pasmi sanske koze pa je
najvišjo oceno prejelo 8 koz.
Moram reči, da je bilo število
živali omejeno zaradi omejenih
finančnih sredstev, saj smo vsa-
ko žival morali pregledati ter ji
odvzeti in pregledati kri.
S ptujskega območja so bili
posebej uspešni razstavljalci iz
haloškega dela - iz Cirkulan, saj
je kozel Kozelovih postal prvak
razstave, dobro ocenjene živali
pa so imeli tudi drugi naši raz-
stavljalci. Rahlo sem zaskrbljen
zaradi padca staleža koz na
širšem ptujskem območju, kjer
je bilo pred leti ustanovljeno
prvo kozjerejsko društvo. To je
predvsem posledica krize v mle-
karstvu, saj ptujska mlekarna ni
sposobna odkupiti vseh količin
kozjega mleka, po katerem je si-
cer veliko povpraševanje. Krizo
poskušamo reševati na ta način,
da se dogovarjamo o j)rodaji
mleka zasebni sirarni Šentjošt
pri Ljubljani.
Peta razstava je bila tako po
vsebini kot po organizacijski
plati med boljšimi, pa tudi sej-
mišče v Ptuju je nadvse primer-
no zanjo. Letošnja posebnost je
bila nova pasma pri nas, burska
koza, ki smo jo uvozili iz Avstri-
je, kjer jo uspešno redijo za pri-
rejo mesa."
M. Ozmec
Posebnost letošnje razstave je bila burska koza,
ki so jo uvozili iz sosednje Avstrije in je primerna
za pridelavo konzumnega mesa
Za obiskovalce so bili posebej zanimivi pasem-
skl kozli.	Foto: M. Ozmec
Pod naslovom 'Tudi mi smo občina' so v
manjšem šotoru pripravili zanimivo razstavo
domačih izdelkov.
Župan Franc Bezjak je zastave občine Majšperk
izročil predstavnikom štirih krajevnih skupnosti
in vseh 30 krajev v občini.	Foto: M. Ozmec
ZAVRC / PRVI OBČINSKI PRAZNIK
Otvorifev nove šole
v občini Zavrč bodo ta konec tedna praznovali pr>i
praznik občine, ob tej priložnosti pa bodo predstavili
tudi grb in zastavo, nova simbola občine. V soboto ob
10. uri bo slovesnost ob odprtju nove šolske zgradbe, ki
ima vse pogoje za 9-letno šolanje, med gosti pa pričaku-
jejo tudi ministra za šolst>o dr. Slavka Gabra.
Nova završka šola je bila zgrajena v dobrem letu, tri tedne pa v njej
že nemoteno poteka pouk. Učenke in učenci za ta veseli trenutek
pripravljajo kulturni proram, podano bo poročilo o gradnji šole, mo-
derno urejeno šolske zgradbo pa si bo mogoče ogledati tudi odzno-
traj. Občina Zavrč se je odločila otvoritev nove šole povezati s prvim
občinskim praznikom, ko bo slavnostni govornik župan Franc Maj-
cenovič, ki bo predstavil nove smernice te male obmejne haloške
občine z devetimi naselji.	(TM)
PLACAR
Nevaren ovinek - past za motoriste
Vsak dan se zgodi veliko prometnih nesreč. Velikokrat je
kriv voznik ali kateri drugi udeleženec prometa. Takrat
prevzame krivdo povzročitelj. Kaj pa če je cesta poškodo-
vana ali je na njej kamenje, kdo je kriv?
V avtošoli so nas učili, da mora-
mo hitrost prilagoditi razmeram
na cestišču. In prav slednje smo
člani motorističnega kluba Ku-
rent Ptuj upoštevali na cesti v Pla-
carju. Prejšnji petek smo bili na
ogledu proge, saj smo v nedeljo
spremljdi kolesarje na njihovem
tekmovanju. Pa smo bili kljub
majhni hitrosti, dvajset kilome-
trov na uro, prehitri zaradi ka-
menja na cesti. Prvi v koloni,
predsednik kluba Damjan Ribič,
je žal nesrečno padel, kar mu je
odvzelo nekaj prostih dni, ki jih je
preživel v ptujski bolnišnici, in
skoraj sto petdeset tisoč tolarjev
zaradi škode na motorju. Kdo bo
sedaj prevzel odgovornost?
Lastnik cest je država oz.
občina, vendar za njihovo
vzdrževanje skrbijo cestna podjet-
ja, ki jim plačujemo občani. Tako
odgovornost za cestišče, ki je
poškodovano in ni primerno
označeno oz. zavarovano, prevza-
me cestno podjetje. V tem prime-
ru pa so nam zatrdili, da so ceste
pred kolesarsko dirko dobro in
strokovno pripravili, tako da je
skoraj nemogoče, da bi pri tako
majhni hitrosti prišlo do nezgode
(čeprav je pet prič). Na sami dirki
ni bilo nesreč na ovinku, saj so or-
ganizatorji tam "dežurali" z metla-
mi za primer kamenja na cesti.
Takoj po dirki pa se je ovinek
vrnil v prvotno neturejeno stanje.
Stanovalci ob cesti v Placarju so
nam zagotovili, da svojo pot na
tem ovinko konča vsaj en voznik
na mesec. Zal je takih ovinkov in
cest še več, le da dokler ne ogrozi-
jo človeškega življenja, ostane glas
krajanov, ki se pritožujejo, nes-
lišen.
Milan Krajnt
Kraj, kjer je padel motorist.
Foto: Nini
18 - OD TOD IN TAM
25. SEPTEMBER 1997- TEDNIK
ŠTATENBERG / ŠESTA LIKOVNA KOLONIJA POD POKROVITEUSTVOM TALUMA
Slikarji med gostoljubnimi ljudmi
Ko se poletje prevesi v jesen, se na Štatenbergu prične li-
kovna kolonija. Letos so se likovniki iz vse Slovenije ter iz
zamejstva v tem prijetnem naravnem okolju z obilo narav-
nih in drugih motivov zbrali že šestič. Njihov pokrovitelj je
Talum iz Kidričevega, /akaj to počnejo? Darko Ferlinc je
povedal, da ima Talum slikaije preprosto rad. 'To ni zato,
da bi lažje prodajali aluminij, temveč zato, ker imamo
posluh za umetnost," je poudaril.
Letos je v dvorcu in tudi izven
njega, saj je bilo vreme kot
naročeno, ustvarjalo štirinajst li-
kovnikov, medse pa so povabili še
znanega mojstra fotografije Stoja-
na Kerblerja iz Ptuja, ki je v tem
okolju prav tako našel obilo
odličnih motivov za svoje fotograf-
sko ustvarjanje. Poleg njega so se
kolonije udeležili Rudi Benetik iz
avstrijske Koroške, Gregor Kokalj
iz Ljubljane, Andrej Božič in Jože
Foltin - oba iz Ptuja, Frenci Košec
- Karaš iz Celja, Todorče Atanas6v
iz Makedonije, ki sicer živi v
Ljubljani, Vojko Pogačar iz Mari-
bora, Vesna Obid, Manca Juvan in
Apolonija Simon - vse iz Ljublja-
ne, Dragica Rožmarin iz
Miinchna, Branko Gajšt iz Sestrž,
Dušan Fišer s Ptujske Gore ter
Huiqin Wang, slovenska Kitajka
iz Ljubljane.
Kot že nekaj let je bil tudi letos
njihov "imietniški" vodja Dušan
Fišer. Takole je ocenil letošnjo ko-
lonijo:"Bila nas je dokaj pisana
druščina, večina akademskih sli-
karjev, le trije med njimi sodijo
med likovne ljubitelje. Prizadeva-
mo si, da povabimo čim več priz-
nanih slovenskih umetnikov iii tu
in tam tudi kakšnega iz tujine. Šta-
tenberška kolonija postaja vseslo-
venska, umetniki te kraje že poz-
najo, vsi, ki gredo od tod, povedo
drugim, kako lepo je bilo tukaj, in
tako je precejšnje zanimanje za
udeležbo. Letos sicer nismo toliko
hodili naokoli kot prejšnja leta,
ker nam je bil čas, ki smo ga potre-
bovali za likovno ustvarjanje, dra-
gocen. Kljub temu pa smo bili na
Ptujski Gori, kamor nas je povabil
Stojan Kerbler, nekaj jih je bilo v
Talumu in zadnji dan, v nedeljo,
smo bili na majhnem potepu po
bližnji okolici Štatenberga, kjer
smo »i ogledali še jamo Belojačo.
Če pa bi ocenjeval letošnjo koloni-
jo po strokovni plati, bi dejal, da je
bila stilno in motivno zelo pestra.
Različni pogledi mnetnikov na po-
samezni motiv so še posebej lepo
vidni na sami razstavi. Največji čar
letošnje likovne kolonije je ravno
v različnem gledanju likovnih
umetnikov na nekatere stvari."
Organizatorji likovne kolonije so
se odločili, da vsakega umetnika
povabijo na Štatenberg samo dva-
krat. Tako se krog tistih, ki spoz-
navajo lepoto in gostoljubje teh si-
cer odmaknjenih krajev, širi.
"Smisel vidim v tem, da pride v ta
konec Slovenije čim več novih lju-
di in tako tudi naša likovna
srečanja lažje umetniško izgrajuje-
mo. Tako lahko potem dobiš sem
vrhunske umetnike, kar bo imelo
tudi večjo medijsko odrnevnost,
drugače pa se to ne zgodi. Če bi vsa
leta prihajali eni in isti, bi bila po-
tem to pač le neka lokalna priredi-
tev, ki pride in gre mimo brez
večje javne pozornosti," še dodaja
Dušan Fišer.
'Težko je povedati, zakaj je Ta-
lum vsakoletni pokrovitelj
srečanja likovnih umetnikov na
Štatenbergu. Preprosto, ker ima
slikarje rad. To ni neka naša ko-
mercialna poteza, zato da bi alumi-
nij, ki ga proizvajamo, boljše in
lažje prodajali, temveč preprosto
zato, ker podpiramo kulturo. Pod-
piramo pa tudi druge dejavnosti,
na primer šport, vendar smo likov-
no kolonijo, ki poteka tu na Šta-
tenbergu že šestič, vzeli za svojo in
bo 'naša' še naprej," je v imenu po-
krovitelja povedal Darko Ferlinc.
Likovna razstava bo še do konca
tedna na Štatenbergu, potem pa se
seli na Ptuj, kjer jo bodo konec ok-
tobra postavili na ogled širši jav-
nosti v Miheličevi galeriji, nato pa
bodo slike našle svoj prostor v Ta-
limiu v Kidričevem, kjer so pono-
sni, da stene njihovih poslovnih
prostorov krasijo dela slovenskih
umetnikov. Teh slik pa imajo v
Talumu že toliko, da bi lahko na-
redili stalno zbirko, ki bi bila na
ogled širši javnosti. Darko Ferlinc
je dejal, da so o tem že razmišljali,
vendar je to stvar prihodnosti.
Kaj kot pokrovitelji nudijo sli-
karjem? Celotno bivanje na Šta-
mon.
tenbergu, platna in tudi barve. Le-
tos so jih obdarili z akrilnimi bar-
vami. Umetniki sicer pri svojem
delu uporabljajo različne tehnike
in tudi barve, zato je po nmenju
pokrovitelja to bolj simbolična
gesta. Sodelovanje med slikarji in
Talumom postaja in leta v leto
globlje, in kar je najpomembnejše,
v obojestransko zadovoljstvo.
Branko Gajšt iz Sestrž je neke
vrste "krivec", da je do likovne ko-
lonije na Štatenbergu sploh prišlo
in da se nadaljuje. Vesel je, da je
pokroviteljstvo prevzel Talum iz
Kidričevega, saj so mu s tem
odvzeli veliko breme. Kljub temu
pa je še veliko opravil, ki jih posto-
ri za svoje prijatelje - slikarje. Po-
maga jim pri okvirjanju slik ter
skrbi za platna. Letos je imel toli-
ko drugih opravil, da je komaj ut-
egnil naslikati eno sliko.
Apolonija Simon, akademska sli-
karka sp^ialistka iz Ljubljane, je
letos na Štatenbergu že drugič in
meni, da je kolonija nadvse
odlično organizirana. "Ko gledam
to pokrajino, je podobna mojim
rodnim Brežicam in okolici, kjer
Foto: VT
je prav tako vsega po malem - goz-
dov, travnikov in vinorodnih
gričev. Všeč mi je, da so nas
vključili v ta prelepi ambient dvor-
ca Štatenberg, kjer so nam že sami
prostori dajali dodaten impulz pri
delu. Vsak je bil v svojem kotičku,
vendar smo se med sabo obiskova-
li, izmenjavali izkušnje, še posebej
zanimivo pa je bilo pri kosilu in
večerji, kjer smo se zbrali vsi. Ker
sem letos v koloniji že drugič, po
vsej verjetnosti prihodnje leto ne
bom prišla, vendar pa imam na-
men te kraje še kdaj obiskati in
sem pripeljati prijatelje, da jim
pokažem, kje smo se imeli tako
lepo."
Ljubezen gre skozi želodec, pra-
vijo. Tega se zavedata tudi Drago
in Olga Lesjak, najemnika dvorca
Štatenberg, ki za slikarje skrbita že
četno leto. Tudi tu bi lahko rekli,
da je ljubezen obojestranska. Oba,
tako Drago kot Olga, skrbita po
svojih najboljših močeh za svoje
varovance in jih razvajata z dobro
hrano in prijetnim počutjem. Dra-
go pravi, da levji delež tega odpade
na ženo Olgo. Zanimivo je, da se
prijateljstvo med njima in posa-
mezniki nadaljuje še potem, ko li-
kovna kolonija že davno zapre svo-
ja vrata. Kljub temu da so na Šta-
tenbergu težave z nočitvami, pa sta
z iznajdljivostjo uspela usposobiti
petnajst ležišč, ravno toliko, da vsi
hkovniki, ki pridejo od daleč,
lahko tu tudi primemo prenočijo.
Letošnja šesta likovna kolonija
na Štatenbergu, ki je trajala od 16.
do 21. septembra, je tako zaprla
vrata. Na predvečer zadnjega dne
so postavili razstavo, ki bo v
viteški dvorani dvorca na ogled do
konca tega tedna, na dvorišču pa je
obiskovdce, ki jih ni manjkalo,
razveseljeval s svojim nastopom
Peter Lovšin.
Vida Topolovet
Skupina udeležencev letošnje šeste likovne ko-
lonije na Štatenbergu, med njimi naši sogovor-
niki Branko Gajšt, Dušan Fišer in Apolonija Si-
Dijaki dijakom
Dijaška skupnost ptujske gimnazije je kljub prostorski
stiski in nemogočim delovnim razmeram zaradi dvoizmen-
skega pouka precej aktivna. Svoje delo, ki ni strogo veza-
no le na pouk, so se dijaki odločili predstaviti tudi drugim
dijakom in vsem, ki so jim pripravljeni prisluhniti.
Zato pripravljajo prireditev z
naslovom Dijaki dijakom ali
Mini gimnazijada, s katero se
hočejo upreti tihemu čakanju na
gradnjo nove gimnazije. Poka-
zati želijo, da lahko veliko ust-
varijo, čeprav žal za to porabijo
skoraj nadnaravne napore, in da
bi lahko pokazali in dosegli še
veliko več, če bi imeli za to
ugodnejše pogoje.
Prireditev Dijaki dijakom bo
potekala 2. in 3. oktobra ter bo
grajena iz zelo pestrega progra-
ma. Med drugim bodo priredili
Fazanijado, to je simboličen
krst 1. letnikov. Sledile bodo
košarkarske tekme med dijaki
in profesorji ter med dijakinja-
mi in bivšimi dijakinjami gim-
nazije. Dijaki fotografi bodo
pripravili fotografsko razstavo,
ki jo bo popestrila tudi otvoritev
šolske temnice.
Ljubitelji poezije se bodo
lahko pridružili literatom, ki
bodo pripravili literarni večer.
Ta bo predvsem promoviral nji-
hovo delo in literarno glasilo
Razokvirjena beseda, ki bo rav-
no takrat zagledalo luč sveta.
Seveda ne bo manjkala niti
gledališka predstava z naslovom
Psiha, katere večina članov so
sedanji ali bivši dijaki ptujske
gimnazije in se je javnosti že
predstavila, a je zanimanje zanjo
še vedno veliko.
Tudi plesalci ptujske gimnazi-
je bodo prisotne s svojimi
lahkotnimi plesnimi koraki za
več kot eno uro popeljali v
čudoviti svet plesa.
Prireditev Dijaki dijakom vse-
buje tudi slikarsko razstavo av-
torskih del ptujske gimnazije in
predstavitev projekta Srednje-
veška mesta, dijaki pa bodo imeli
tudi možnost udeležiti se eks-
kurzije v Francijo ali Belo kraji-
no, pa tudi video konference, na
kateri bodo navezali stike z
vrstniki v tujini.
Prireditev se bo končala z
mega koncertom treh ali štirih
mladih, nadebudnih glasbenih
skupin, katerih člani so tudi
ptujski gimnazijci.
Prireditev bo potekala v pros-
torih Šolskega centra, na
Muršičevi, v stari steklarni in še
kje. Temeljila bo na poglabljan-
ju medsebojnih odnosov in
predstavitvi svojega dela mladih
podobno mislečim. Njen namen
je spoznavanje vrstnikov oziro-
ma aktivnosti, s katerimi se
gimnazijci ukvarjajo. Iskreno pa
lahko rečemo, da s prireditvijo
Dijaki dijakom ali Mini gimna-
zijado želijo gimnazijci opozori-
ti nase in na svojo prostorsko
stisko.
Platon je rekel: "Mladi niso
posode, ki jih je treba napolniti,
so le bakle, ki jih je treba
prižgati." In ko se bodo tisti, ki
lahko pomagajo, poglobili v po-
men teh besed ter omogočili
boljše delovne pogoje, bodo
gimnazijci dosegali še boljše in
plodnejše rezultate.
Jana Skaza
MATERI TEREZI V SLOVO
Tavajoiim je podala roko
"Gospod, kričim od
bolečine v upanju, da boš
slišal moj krik in se sklonil k
meni ter mi pomagal."
Ta in mnogi svetopisemski
odlomki in molitve so bili vo-
dilo življenja, dela in bivanja
na tem svetu velike, tople in
neizmerno dobre matere Te-
reze. Mnogi, ki jih je reševala
iz vsakdanjih stisk, jih dvigo-
vala iz najbolj prašnih cest,
neustrašno pomagala bolnim
in pohabljenim, niso nikoli
znali ne brati ne pisati. To je
bila mati, topla, izobražena in
dobra, pa vendar globoko
ponižna tudi pred najbolj
ponižanim. Njena roka, njeno
telo ni ječalo v bolečini, ni se
ustrašilo posledic svojega rav-
nanja.
Bila je povsod tam, kjer se
niso ustavljali ne državniki in
ne ljudje velikih obljub, kaj
šele podali roko človeku in ga
popeljali v zavetišče. Ti
zapuščeni in revni ne poznajo
velikih obljub in besed, a čuti-
jo morda bolj kot vsi učenjaki
sveta toplino in božjo bližino,
ki so je bili deležni v topli
roki matere Tereze. In vsem
je mati Tereza bila, je in bo
ostala ne samo vzgled, temveč
predvsem vest in vabilo v
skušnjavah, ko se človek išče
in tava. Kajti: "Le v Bogu mi-
ruje moja duša, le od Njega mi
pride pomoč. Le On je moja
skala in moja rešitev, moja
trdnjava: ne bom se veliko
opotekal." (Ps 62/ 2,3)
To in še neizmerno več je
bila in bo ostala mati Tereza
za vse ljudi, za vsa verstva in
za vse čase.
Dan/ca Tetiekovii
SV. TROJICA / KULTURNI PRAZNIK POSEBNE VRSTE
soboto in nedel/o 25.
sreirnje pisiev zaietnikov
PO PETINDVAJSETIH lETIH SE PRIREDITEV VRAČA TJA, KJER SE JE ZAČEIA,
V SVETO TROJICO, NEKDANJE GRADIŠČE • RAZSTAVA IN SPOMINSKA
PlOŠČA • IZID PRVENCA METKE DEMŠAR
Ta konec tedna bo v os-
rednjih Slovenskih goricah
kulturno obarvan, saj bo pri
Sveti Trojici jubilejno, 25.
srečanje pesnikov in pisatel-
jev-začetnikov. Prireditev, ki
bo dodobra zaznamovala je-
senski kulturni utrip lenarške
občine, skupaj pripravljajo
domače KUD Ernestek Go-
lob-Peter, ZKO Lenart in
ZKOS, ki je že od samega
začetka veliko pomagala pri
razvoju svojevrstnega literar-
nega gibanja piscev začetni-
kov.
Trojičani so organizacijske
naloge v glavnem opravili, po-
skušali so animirati ves kraj,
ki je na začetku teh prireditev
veliko prispeval k razvoju gi-
banja mladih literatov. Pro-
gram je zanimiv, organizatorji
so ga uskladili, tako da
pričakujejo dober odziv stro-
kovne in druge javnosti.
Praznovanje se bo začelo v
soboto, 27.septembra, ko bo v
galeriji Konrada Krajnca v
Lenanu sprejem udeležencev,
ki ga pripravlja lenarški župan
Slavko Kramberger. Po spre-
jemu se bodo udeleženci od-
peljali k Sveto Trojici, kjer si
bodo ogledali znamenitosti
trga in okolice, ustavili pa se
bodo tudi v cerkvi in samosta-
nu. V trojiški osnovni šoli se
bodo v tem Času zbrali šolarji
in njihovi mentorji, ki so so-
delovali na natečaju občinske
ZKO iz Lenarta. Ob tej pri-
ložnosti bodo predstavili prve-
nec, knjižico nadarjene
domačinke Metke Demšar, ki
je s pomočjo OŠ Sveta Trojica
zbrala na enem mestu nekaj
najboljših spisov in veliko pe-
smi. Knjižica ima simbolni
naslov "Metkine melodije" in
jo je avtorica sama ilustrirala,
založila jo je trojiška osnovna
šola pod vodstvom ravnatelja
Darka Škergeta, lektorica je
bila Dragica Lovše, tisk in
oblikovanje pa v rokah podjet-
ja Štrakl od Svete Trojice.
V soboto popoldne, predvi-
doma ob 16. uri, bodo v predd-
verju doma kulture odprli raz-
stavo o zgodovini teh srečanj,
ki jo je pripravila Nataša Ko-
lar. Razstava vsebuje tudi ne-
kaj zanimivih podatkov in
gradiva iz zgodovine Svete
Trojice. Ob tej priložnosti bo
Peter Božič, dolgoletni orga
nizacijski in strokovni sodela-
vec ter mentor mladih piscev,
odkril spominsko ploščo, s ka-
tero bodo trajno zaznamovali
literarno gibanje piscev-začet-
nikov pri Sveti Trojici v Slo-
venskih goricah. Prvi dan ju-
bilejnega srečanja bodo skle-
nili pri lovskem domu v Do-
bravi, kjer bodo pripravili lite-
rarni piknik s kulturnim nas-
topom domačih ljubiteljskih
kulturnih skupin. Zaslužnim
krajanom in sodelavcem bodo
podelih posebna spominska
priznanja. Drugi dan bodo
imeli strokovni razgovor ude-
ležencev srečanja (literatov) z
mentorji in popoldne še lite-
rarno-glasbeni nastop. Vse
skupaj bodo obogatili in zao-
krožili z razstavo slik ude-
ležencev 4. slikarskega ex-
tempora, ki so ga pripravili
prejšnji teden, in z razstavo
knjig, ki so jih izdali ude-
leženci dosedanjih srečanj
pesnikov in pisateljev-začetni-
kov.
Med številnimi uglednimi li-
terati in drugimi gosti
pričakujejo ta konec tedna pri
Sveti Trojici tudi ministra za
kulturo Jožefa Školča.
M.roš
TEDNIK - 25. SEPTEMBER 1997
PO NAŠIH KRAJIH -19
LOVRENC / PRVO TEKMOVANJE
GASILSKIH ZVEZ PODRAVJA
y Kidriievem
prvi dan gasilcev
Gasilska zveza Kidričevo je bila ob koncu minulega tedna or-
ganizatorica pr\ega gasilskega tekmovanja gasilskih zvez po-
dravske regije. Tekmovalo je 87 gasilskih desetin, od tega 11
domačih, tokrat pa je bila na sporedu hitra mokra vaja. Prve
tri ekipe po posameznih kategorijah prihodnje leto čaka ude-
ležba na državnem gasilskem tekmovanju.
Na velikem gasilskem tekmo-
vanju na športnem igrišču v
Lovrencu na Dravskem polju
in ob bližnji reki Polskavi so
pomerili svoje moči in gasilsko
znanje tekmovalci iz enajstih
gasilskih zvez Podravja. Rezul-
tati: pri pionirkah 1. ekipa
PGD Oplotnica, 2. PGD Šmart-
no na Pohorju in 3. PGD Bu-
kovci, pri pionirjih 1. PGD Ma-
kole, 2. PGD Oplotnica in 3.
PGD Podlehnik. V kategoriji
mladinke (do 500 1) 1. PGD
Pragersko, mladinci (do 500 1)
1. PGD Oplotnica, pri mladin-
cih (300 1) pa: 1. mesto PGD
Laporje, 2. mesto PGD
Majšperk in 3. PGD Poljčane.
Med osmimi ekipami članic A
so bile prve gasilke PGD Haj-
doše, druge članice PGD Tržeč
in tretje PGD Zagojiči, pri čla-
nicah B pa je 1. mesto osvojila
ekipa PGD Zamušani, 2. PGD
Mala vas in 3. PGD Pragersko.
Največ desetin je tekmovalo
med člani A (13): 1. PGD
Šmartno na Pohorju, 2. PGD
Tržeč in 3. PGD Oplotnica, pri
članih B pa 1. PGD Hajdoše, 2.
PGD Opolotnica in 3. PGD
Videž.
Tekmovali so tudi veterani in
se uvrstili takole: 1. PGD Opo-
lotnica, 2. PGD Impol in 3.
PGD Lovrenc na Dravskem
polju. V konkurenci poklicnih
gasilskih enot so tekmovale
samo tri ekipe: 1. Impol Slo-
venska Bistrica, 2. Steklarna in
3. Tovarna sladkorja Ormož.
Najboljšim ekipam so podeli-
li tudi pokale in vsem ude-
ležencem priložnostna priz-
nanja. Ta petek in soboto bosta
v občini Kidričevo znova v
znamenju gasilstva, saj je napo-
vedano gasilsko tekmovanje,
gasilci pa bodo slavili tudi 50.
letnico PGD Talum in prvi
dan gasilcev GZ Kidričevo.
TM
Gasilci tokrat na preizkušnji v hitri mol<ri vaji
ODTOD IN TAM
TRNOVSKA VAS • Jutri
seja občinskega sveta
Svetniki občine Destrnik - Trnovska vas se
bodo jutri ob 18. uri sestali na redni sep-
tembrski seji. Razpravljali naj bi o simbolih
občine, o bližajočih se volitvah v državni svet
in tudi o osnutku odloka za vodovodne prikl-
jučke. Na tokratni seji bodo morali svetniki
obravnavati kar nekaj odstopnih izjav (člana
občinskega sveta Alojza Benka, člana nad-
zornega odbora in tudi člana odbora za
drobno gospodarstvo in turizem). Posebno
poročilo o delovanju občine bo pripravil tudi
nadzorni odbor, svetniki pa bodo govorili še
o sanaciji prostorov v Trnovski vasi, o spre-
membah in dopolnitvah statuta KS Trnovska
vas in o pripravah kategorizacije cest po no-
vem zakonu o cestah.
TM
KIDRIČEVO •
V torek seja sveta
Kidričevski svetniki bodo na 35. redni seji v
torek, 30. septembra, ob 17.uri med drugim
razpravljali o oddajanju poslovnih prostorov
v najem in določitvi najemnine zanje, o usta-
novitvi Sveta za varstvo uporabnikov javnih
dobrin, predlogu sklepa za odcepitev oddel-
kov malih šol iz Vzgojno-varstvenega zavoda
Ruj k zavodu OŠ Destrnik - Trnovska vas -
Vitomarci, o ustanovitvi javnega vzgojno-
varstvenega zavoda Vrtec Kidričevo, o ime-
novanju predstavnika ustanoviteljev v svet
zavoda Lekarna Ptuj ter o nekaterih predlo-
gih in vprašanjih posameznih odborov.
-OM
PTUJ • Parkirišče -
prireditveni prostor?
v sejni sobi mestne občine Ptuj je bil v to-
rek pogovor, ki ga je tajništvo mestnih četrti
Ruj sklicalo v dogovoru s podžupanom Ervi-
nom Hojkerjem. Govorili so o problematiki v
zvezi s postavitvijo karnevalske dvorane za
avtobusno postajo v Ruju. Kot je znano,
občani Ciril-Metodovega drevoreda, ki so ne-
posredno prizadeti, odločno zahtevajo, da
se v bodoče na parkirnem prostoru ne pos-
tavlja karnevalska dvorana. Organizatorjem
so tudi letos tako kot v prejšnjem letu, ko so
napisali posebno peticijo, predlagali, da
poiščejo primeren prostor, kjer ne bodo ovi-
rali in vznemirjali občanov s prehrupno glas-
bo, onesnaževanjem okolja ob blokih in po-
dobno. Ker pa se hrupne prireditve na parkir-
nem prostoru za avtobusno postajo še kar
dogajajo, zadnja je bila 21. septembra, je Lis-
ta KS mesta Ruj na ponedeljkovi 33. seji sve-
ta mestne občine Ptuj postavila vprašanje,
kdo in kdaj je določil parkirni prostor za avto-
busno postajo za javni prireditveni prostor.
MG
ORMOŽ • Spoznavajte
Prlekijo prek športa
v okviru prireditve Spoznajte Prlekijo prek
športa bo jutri ob 19. uri v avtosalonu Re-
nault na Hardeku 44 pri Ormožu odprtje raz-
stave fotografij alpinista in fotografa Staneta
Klemenca. V soboto se prireditev nadaljuje s
tradicionalnim kolesarjenjem po Ljutomer-
sko-ormoških gohcah. Start bo ob 11. uri
pred hotelom Ormož, pot pa bo vodila mimo
prodajno-servisnega centra Renault preko
Huma, Šalovcev, Vitana, Koga, Kajžarja. Mi-
klavža, Vinskega Vrha in Jeruzalema do Ma-
leka. Med 15. in 18. uro bodo kolesarji na
Maleku nabirali nove moči, se okrepčali s
hrano in pijačo, poskrbljeno pa bo tudi za za-
bavo z nagradnimi igrami in plesom. Kole-
sarji se bodo v Ormož vrnili ob 19. uri.
vki
# Občni zbor Društva
kadrovskih delavcev
Društvo kadrovskih delavcev pripravlja v
sredo, 1. oktobra, ob 13.30 uri v prostorih
Mercatorja na Rogozniški cesti 8 na Ptuju
srečanje in občni zbor. Osrednjo pozornost
bodo namenili pripombam na osnutek zako-
na o delovnih razmerjih. Direktor Repu-
bliškega zavoda za zaposlovanje Jože Gla-
zer bo predstavil delovno gradivo sprememb
zakona o zaposlovanju in zavarovanju za pri-
mer brezposelnosti.
MS
PTUJ # Regijsko prever-
janje ekip prve pomoči
Minulo soboto dopoldne so na dvorišču ti-
skarne na Zagrebški cesti izvedli drugo regij-
sko preverjanje ekip prve pomoči Civilne
zaščite, ki so se ga udeležile le tri ekipe. Or-
ganizatorja, Uprava za obrambo Ruj in
Območna organizacija Rdečega križa Slove-
nije v Ptuju sta pogrešala predvsem ekipe
prve pomoči iz podjetij in novoustanovljenih
občin. V nudenju prve pomoči z zaščitnimi
sredstvi se je najbolje izkazala ekipa mestne
občine Ptuj in se bo 3. oktobra udeležila
državnega prvenstva v Kranju; druga je bila
ekipa iz občine Videm, tretja pa ekipa ki-
dričevskega Taluma.
■OM
LJUBLJANA • Neodvis-
ni sindikati niso bili na
zborovanju SKEI
Predsedstvo Neodvisnih sindikatov Slove-
nije se je po pogovorih z vodstvom sindikata
kovinarske in elektroindustrije Slovenije
SKEI odločilo, da NSS ne bodo sodelovali na
organiziranem protestnem shodu, ki je
včeraj, 24. septembra, potekal v Ljubljani.
Takšna odločitev je posledica neuspelih do-
govorov o nastopu predstavnikov Neodvis-
nih sindikatov na tem shodu. Predsedstvo
NSS namreč meni, da je shod možen le v
razmerah popolnega pravnega varstva del-
avcev in funkcionarjev NSS zaradi odsotnos-
ti z dela v podjetjih.
-OM
ROGOZNICA •
Upokojenci praznujejo
v torek, 23. septembra, so člani Društva
upokojencev Rogoznica praznovali IV. praz-
nik. V njegovo počastitev sta se na praznični
dan sestala upravni in nadzorni odbor.
Počastili so spomin na preminule člane
društva v tem letu ter na vse pokojne in padle
za svobodo slovenskega naroda. V ta namen
so položili venec k spominski plošči na
domu Slovenskogoriške čete v Rogoznici. V
delovnem delu slavnostne seje pa so ocenili
potek priprav na osrednje praznovanje, ki bo
to nedeljo, 28. septembra, v Kicarju. Izvolili
so tudi nove člane upravnega odbora. To so:
Marija Vajsbaher iz Podvincev, Janko Čuš iz
Spodnjega Velovleka ter Janko Mlakar iz Ki-
carja, ki so mu zaupali blagajniške posle.
-OM
CIRKOVCE •
10+1 leto ansambla Idila
člani ansambla Idila iz Cirkovc, ki že dobro
desetletje nastopajo tudi kot glasbeni
spremljevalci folklorne skupine Vinko Korže,
bodo to nedeljo, 28. septembra, ob 18. uri
domu krajanov pripravili jubilejni koncert. V
goste so povabili Vinka Simka, Štajerskih 7,
Prerod iz Ptuja, čarodeja Marlizza, Vesele
Štajerke, folklorno skupina Vinko Korže ter
Vesno in Vlasto Kidrič. Seveda bodo nastopi-
li tudi sami, prireditev |Da bodo popestrili z
modno revijo Elizabete Žumar.
-OM
PTUJ • V tednu
vseživljenjskega učenja
v okviru tedna vseživljenjskega učenja, ki
se pričenja 29. septembra in bo trajal do tret-
jega oktobra, bodo v Sloveniji potekale naj-
različnejše prireditve. Vanj se bo s svojim
programom vključilo tudi ptujsko podjetje
Animacija, ki s svojo raznovrstno dejavnostjo
pomaga pri uveljavljanju zamisli o vseživl-
jenjskosti učenja. Prvega oktobra bodo od
10. do 18. ure na sedežu podjetja v
Slomškovi 22 organizirali dan odprtih Vrat s
predstavitvijo dejavnosti in programov ani-
macije in svetovanja, prvega in tretjega okto-
bra bo od 9. do 12. ure potekal vpis v "Zreli
sadež", program izobraževanja po petdese-
tem, tretjega oktobra pa bo od 14. do 18. ure
na sedežu podjetja v Slomškovi 22 potekala
brezplačna delavnica "Kako uspešno iščemo
zaposlitev". Animacija in Klub Obzorje bosta
svoje programe, s posebnim poudarkom na
izdelovanju drobnih okrasnih predmetov,
prvega oktobra v času od 10. do 13. ure
predstavila tudi na stojnici pred Mercatorjevo
blagovnico. V Animaciji pričakujejo tudi vse,
ki se želijo vključiti v delavnico pod naslovom
"Kako uspešno iščem zaposlitev?".
MG
VELIKA VARNICA/TRADICONALNI POHODO PO HALOŠKI PLANINSKI POTI
Ustanovili Planinsko društvo Haloze
Sedemdeset pohodnikov se je minulo sončno soboto podalo
na haloško planinsko pot, vinsko turistično cesto in pešpot
od Nove Cerkve pri Podlehniku do sedeža gasilske trojke na
leskovškem koncu, dolgo dobrih 50 kilometrov. Pohod je dru-
gič organiziral odbor za promocijo turizma v občini Videm,
ob tej priložnosti pa so ustanovili Planinsko društvo Haloze.
Janez Cafuta, predsednik od-
bora za promocijo turizma, je
na okrogli mizi na temo Per-
spektive turizma v občini Videm
med drugim dejal: "Haloška po-
krajina bi bila več vredna in
lahko bi imela še boljše ime, če
bi v občini naredili več za turis-
tično promocijo in razvoj teh
krajev. Haloze so v največji
meri del neokrnjene narave in
dobro je videti, da se vedno bolj
razvijajo. Naša občina je bogata
z naravnimi danostmi: omeni-
mo krajinski park Šturmovec,
številne turistične točke,
haloško vinsko turistično cesto,
ki je še na dobrih 40 km neas-
faltirana, in ne nazadnje tudi
pokrajino, bogato z vinogradi.
PD Ptuj je že leta 1983 trasiralo
haloško planinsko pot, ki pote-
ka tik ob meji s Hrvaško, mi pa
bi radi tej poti dali še več živl-
jenja in jo predstavili še kje
drugje. Zato smo se odločili us-
tanoviti Planinsko društvo Ha-
loze, saj želimo v svoj krog pri-
tegniti tudi druge ljudi. Želimo
se promovirati in kot društvo
biti odprti ter pridruženi člani
PZ Slovenije."
Po naporni in dolgi poti po
Halozah je župan Franc Kirbiš
dejal, da so pohodniki tudi le-
tos spoznavali čudovita
območja Haloz, prihodnje leto
pa bi radi na tretji organizirani
pohod povabili še več ljudi. De-
jal je, da se z ustanovitvijo PD
Haloze obetajo boljši časi za tu-
rizem v občini, v prihodnjih le-
tih pa naj bi tej dejavnosti pri-
družili še rekreacijski center v
gramoznici Tržeč, kjer namera-
vajo urediti športno-turistični
prostor.
Za prvega predsednika PD
Haloze so izvolili mag. Ivana
Božička. Ta je med drugim po-
vedal: "Prepričan sem, da bi
morali v naši občini turis-
tičnemu društvu dodati še
mnoge druge dejavnosti in v
kraj pripeljati turiste. Dvigniti
bi morali ugled haloških vin,
povezati ravninski in hriboviti
del občine, predvsem pa pre-
misliti, kaj in kako bomo svoje
dobrote in lepote narave ponu-
jali. Imamo še dokaj neokrnje-
no naravo, morda bi v prihod-
nosti lahko pričeli razvijati bio
kmetijstvo, naša razvojna pot v
novem planinskem društvu pa
mora biti začrtana kot skupna
pot v občini Videm."
Medtem ko se pohodniki pri
sedežu "gasilske trojke
"okrepčali in prisluhnili kultur-
nemu nastopu ljudskih pevk in
mešanega pevskega zbora iz Le-
skovca ter instrumentalnemu
triu Črički, so poiskali
najmlajšo pohodnico, Urško
Trafela, in najstarejšega. Fran-
ka Vidoviča. Krajani so tudi le-
tos pri muzeju na prostem pri-
pravili lep sprejem za vse po-
hodnike, novoustanovljeno PD
Haloze pa je že pridobilo mno-
go članov.
Tekst in fotografija:
Tatjana Mohorko
Na oiirogli mizi o turizmu v videmsid občini je govoril mag.
Ivan Božičko, novoizvoljeni predsednik PD Haloze
CERKVENJAK/ NEJEVOUNI DOMAČINI
Opeka s kulturnega
doma pada po glavah
V krajevni skupnosti Cer-
kvenjak v Slovenskih goricah,
kjer je ambiciozno vodstvo
začrtalo nekaj smelih razvojnih
korakov, so vse bolj nejevoljni
zaradi problema, ki mu pravijo
kulturni dom. Ni problema-
tičen sam dom, pač pa odnos
uporabnikov in upravljavcev
do tega objekta, ki je bil včasih
ponos Cerkvenjačanov. Še zdaj
je to trdna zgradba z gospodar-
skim in kulturnim delom. Že
pred časom so domačini opozo-
rili pristojne na občini Lenart,
da bo treba nekaj postoriti,
zlasti še zato, ker je začela z
ostrešja odpadati opeka. Mi-
moidoči so tako v resni nevar-
nosti, zlasti šolarji, saj je v
bližini kulturnega doma šola.
Upravljavci doma se pogovar-
jajo z občino i najbrž bodo
problem kmalu rešili. Pravijo,
da prej, kot bo koga po glavi za-
dela opeka. Ali pa tu.di ne!
Tekst in foto:
M.TOŠ
Središče Cerkvenjaka - na levi mogočen dom kulture, s
katerega odpada opeka
20 - NASl KRAJI IN UUDJE
25. SEPTEMBER 1997 ■ TEDNIK
DORNAVA / SEJA OBČINSKEGA SVETA
Premalo denarja za cesfe
Na zadnji seji dornavsiiega občinskega sveta so svetniki
precej časa namenili vsebini zapisnika z zadnje seje ter
proučili predloge vaških odborov. Med temi so ponovno
obravnavali načrte za gradnjo pločnikov ter za delo na
pokopališču v Domavi.
Ugotovili so, da se tlakovanje
in ureditev poti nagiba v sklepno
fazo, še v tem tednu pa naj bi
začeli gradnjo čajne kuhinje k
mrliški vežici. Svetniki so se
strinjali, da vaški odbor Mez-
govci nakaže svoj del sredstev v
prihodnjem letu. Za izgradnjo
pločnikov v Dornavi so imeno-
vali gradbeni odbor, ki ga vodi
Mirko Cigula, in ta naj bi čim-
prej uredil potrebno dokumen-
tacijo.
Predsednik občinskega sveta
Jožef Hojnik je povedal, da so
modernizacijo ceste v Preradu
končali, urediti pa je potrebno še
bankine in dovoze ter prepuste.
Gradnja vodovodnega omrežja v
Zamencih, Strejacih in Strmcu
pri Polenšaku poteka po planu
in bo 106 gospodinjstev še
letošnjo jesen dobilo pitno vodo,
kar je še posebej razveseljivo, saj
so imeli minule zime precej pro-
blemov z dovozom pitne vode.
Svetniki so zelo polemično raz-
pravljali o modernizaciji poško-
dovanih cest in njihovi preplas-
titvi. Sklenili so, da bodo najprej
obnovili del cestišča v Dornavi
mimo gradu in cesto Žamenci -
Slomi.
V občini Dornava že nekaj časa
zelo uspešno deluje kabelska te-
levizija, ki ima zelo pester inter-
ni program. Žal tega zdaj lahko
gledajo le prebivalci Dornave in
Mezgovcev. Kabelski sistem
bodo zato širili tudi v druge kra-
je v občini. Tako so že sklenili
sto pogodb in že pričeli dela. Da
je interes za domačo televizijo
velik, pove tudi to, da je komisi-
ja za obrt, trgovino in turizem
dala od milijona proračunskih
sredstev za širitev kabelskega
sistema 700 tisoč tolarjev.
MS
L oktober - dan starejših
Organizacija združenih narodov je leta 1992 proglasila
dan in desetletje starejših z namenom, da pospeši spre-
minjanje odnosa do starejših generacij in spodbudi
države, da pripravijo analize in programe o kvaliteti sta-
rejših ljudi.
Na pragu III. tisočletja je sta-
rost izziv, saj se podaljšuje živl-
jenjska doba. Vsak mesec v svetu
doživi 60 let milijon ljudi. Po
letu 2000 bo delež starejših v
svetovnem prebivalstvu že 20-25
%, še zlasti v razvitih državah. V
Sloveniji je bilo leta 1991 sta-
rejših od 65 let 214.720 ljudi.
Njihov sedanji delež v prebi-
valstvu je 11,9%, medtem ko bi
po projekcijah leta 2015 dosegali
že 20 %. To pa zahteva spre-
membe socialnih, zdravstvenih,
izobraževalnih in ekonomskih
programov.
Enakopraven položaj starejših
v družbi, odpravljanje diskrimi-
nacije po starosti in priznanje
prave vrednosti starejših ljudi je
odvisno od spreminjanja
splošnih stališč družbe. Zato se
morajo že mlajše generacije
soočiti s spoznanji o tretjem živl-
jenjskem obdobju. Le s pravil-
nim odnosom ustvarjamo
ustrezno medgeneracijsko
sožitje, ki prinaša vsem srečnejše
življenje.
Evropska skupnost za starejše
EURAG v programskih smerni-
cah poudarja ustvarjanje pogojev
za dostojno življenje starejših v
vseh okoljih, zagotavljanje soci-
alne in zdravstvene varnosti,
ustrezne stanovanjske pogoje in
kulturo bivanja, vsebino aktiv-
nega udejstvovanja starejših na
kulturnih, izobraževalnih, soci-
alnih in športno-rekreativnih
področjih, medsebojno pomoč
"starejši za starejše", sožitje od-
nosov in medsebojna pomoč
med generacijami, participacijo
sodelovanja (starejši ,naj z znan-
jem in izkušnjami tvorno prispe-
vajo k družbenemu razvoju) ter
spoštovanje pravic starejših in
ohranjanje neodvisnosti.
Starejši ljudje se združujejo v
društvih upokojencev, ki jih je v
Sloveniji 422 z 228.740 člani.
Društva so nestrankarska, sta-
novska, interesna in humanitar-
na združenja. V letu 1996 so
praznovala 50-letnico delovanja.
Njihovi programi vsebujejo kul-
turne, socialne, športno-rekrea-
tivne in izobraževalne dejavnos-
ti, ki omogočajo, da starejši ljud-
je aktivno in ustvarjalno sodelu-
jejo. Znano je, da mnogi starejši
ljudje šele v tretjem življenjskem
obdobju pokažejo svoje sposob-
nosti.
Izkoristimo dan starejših za
razmišljanje o tretjem življenj-
skem obdobju, prispevajmo svoj
delež, da bo jesen življenja lepša.
Za Območno zvezo društev
upokojencev Ptuj:
Mirko Bernhard
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Predsednik vlade dr. Janez
Drnovšek je prejšnji teden pred-
lagal za novega zunanjega mini-
stra dr. Borisa Frieca, dosedan-
jega slovenskega veleposlanika
v Bonnu. S tem se je končalo ne-
kajtedensko ugibanje o tem, kdo
bo zamenjal dosedanjega šefa
slovenske diplomacije Zorana
Thalerja,, ki je poleti "nepreklic-
no odstopil" zaradi svojega
razočaranja nad dogajanji na
slovenski politični sceni. Med
kandidati za novega ministra so
bili največkrat omenjeni sedanji
drugi človek v zunanjem mi-
nistrstvu, državni sekretar Ivo
Vajgl, profesorica mednarodne-
ga prava na pravni fakulteti v
Ljubljani dr. Mirjam Škrk, dose-
danji veleposlanik v VVashingto-
nu dr. Ernest Petrič in dosedanji
veleposlanik v Bonnu dr. Boris
Friec.
DRNOVŠKOVA
'TEŽKA'
ODLOČITEV
Premier dr. Drnovšek je dejal,
da odločitev za novega zunanje-
ga ministra ni bila lahka, ker je
moral izbirati med dobrimi kandi-
dati, od katerih bi vsak lahko bil
zunanji minister. Pri opredelitvi
za dr. Frieca so bile odločilne
njegove "bogate diplomatske,
gospodarske in politične
izkušnje". Dr. Drnovšek je tudi
dejal, da naj bi dr. FrIec zagoto-
vil "čim večjo strokovnost v delo-
vanju zunanjega ministrstva".
FrIec naj bi se sistematično po-
svetil ustvarjanju trdne podlage
slovenske diplomacije. Po šestih
letih naj bi nastopil čas za "preg-
led izkušenj in vzpostavitev do-
bre diplomacije". S tem pa je
pravzaprav premier kritično
ošvrknil tudi ravnanje dosedanj-
ih zunanjih ministrov.
Dr. Boris FrIec je bil rojen 1936.
leta v Ljubljani, leta 1959 je di-
plomiral na fakulteti za naravos-
lovje in tehnologijo Univerze v
Ljubljani, leta 1965 pa je doktori-
ral iz kemijskih znanosti. Zaposlil
se je kot znanstveni raziskovalec
na institutu Jožef Štefan v
Ljubljani in bil več let tudi njegov
direktor. Pred odhodom za ju-
goslovanskega veleposlanika v
ZR Nemčiji (leta 1989) je bil ne-
kaj let podpredsednik tedanjega
republiškega izvršnega sveta, ki
ga je vodil Dušan Šinigoj.
Poznavalci opozarjajo, da je
ambasador FrIec v času osamo-
svajanja Slovenije kot jugoslo-
vanski veleposlanik v Bonnu de-
loval v prid Slovenije, zato ni
naključje, da ga je nova sloven-
ska država imenovala tudi za
svojega prvega diplomatskega
predstavnika v tej državi. Tako
se je dr. FrIec zapisal v anale
svetovne diplomatske zgodovine
kot človek, ki je predsedniku
nemške države v razdobju vsega
nekaj let dvakrat izročal poverilni
pismi - najprej kot veleposlanik
SFRJ in takoj zatem kot velepos-
lanik samostojne Slovenije, torej
kot predstavnik dveh različnih
držav.
Kljub splošnim dobrim ocenam
Friečevega nemškega obdobja
pa je predsednik Socialdemo-
kratske stranke Janez Janša v
prvi izjavi po sporočilu, da naj bi
bil dr. FrIec novi slovenski zu-
nanji minister, cinično opozoril,
da gre za človeka, ki je bil vse do
konca SFRJ njen veleposlanik.
Hkrati je dodal, da so se ravno v
obdobju, ko je bil on slovenski
veleposlanik v Bonnu, odnosi
med ZR Nemčijo in Slovenijo
poslabšali.
Dr. FrIec je v pogovoru za Delo
odločno zavrnil govorice, "da je
med vojno v Sloveniji pozival Za-
hod, naj gospodarsko ne kaznu-
je Jugoslavije. Ravno nasprotno
je bilo res," pravi FrIec, "v inter-
vjuju za neki nemški časopis
sem opozarjal, da lahko medna-
rodna skupnost z gospodarskimi
ukrepi prepreči nasilje v nekdan-
ji Jugoslaviji. Zato se je iz Beo-
grada name vsul plaz obtožb ..."
Delo piše, da si je dr. FrIec kot
veleposlanik v Bonnu pridobil
velik ugled "tako v krogih tujih di-
plomatov kot tudi pri nemških
gostiteljih. Veljal je za sposobne-
ga, delovnega človeka, ki zgodaj
vstaja in ima močan občutek od-
govornosti in discipline. Podreje-
ne v veleposlaništvu je znal do-
bro motivirati, da so zanj in za
veleposlaništvo dali vse od
sebe. Če sploh kaj, potem so mu
očitali kvečjemu, da je nekoliko
nedostopen, celo malce vzvišen.
Prijazen, uglajen, a rahlo distan-
ciran, pravi gospod skratka. Po
njegovem lastnem priznanju ni
veliko ljudi, s katerimi bi se tikal.
Dr. FrIec odločno zavrača tezo,
da so se nemško-slovenski od-
nosi v času njegovega velepos-
laniškega mandata poslabšali.
Odnosi so odlični, trdi in meni,
da sta na oblikovanje takšne
teze vplivali dve stvari. Prvič, da
se Nemčija ni najbolj angažirala
za članstvo Slovenije v Natu v
prvem krogu širitve, in drugič, da
dolgo ni bilo mogoče dobiti ter-
mina za Drnovškov obisk pri
Kohlu. Glede prvega FrIec meni,
da je šlo za stvari, ki so zunaj
slovenskega dometa. Po njego-
vem je že samo dejstvo, da so
Slovenijo sploh obravnavali kot
resno kandidatko za vstop v
Nato v prvem krogu, ogromen in
odmeven uspeh slovenske zu-
nanje politike. Kar pa zadeva
dostop do Kohla, FrIec pojasnju-
je, da gre za enega najbolj oble-
ganih politikov na svetu, ki ima v
zadnjem času za povrhu še izra-
zite notranjepolitične težave. Pa-
pir s predlaganim Drnovškovim
obiskom naj bi bil večkrat na
Kohlovi delovni mizi, a se je
nemški kancler sam odločil, da
slovenskega premiera še ne bo
sprejel." Friečeva interpretacija
nesprejetja Slovenije v Nato in
Kohlovega odlaganja srečanja z
Drnovškom je kar precej naivna,
vendar pa naivnosti ni manjkalo
tudi dosedanjim slovenskim zu-
nanjim ministrom. Kdaj se bodo
naši diplomati navadili, da bode
kakšno za nas neprijetno stvar
tudi realno prikazali in ovrednoti-
li?
ŽE PETI ZUNAN-
JI MINISTER
Dr. Boris FrIec bo, če ga bo
potrdil držvni zbor, že peti slo-
venski zunanji minister, kar po-
meni,da se zunanji ministri med
vsemi ministri najhitreje menja-
vajo. Prvi zunanji minister v sa-
mostojni Sloveniji dr. Dimitrij Ru-
pel je zunanje ministrstvo vodil
od aprila 1990 do januarja 1993.
Ruplu in njegovi prodornosti, ki
je bila marsikdaj zunaj okvirov
diplomatske uglajenosti, pripa-
dajo zgodovinske zasluge za
mednarodno afirmacijo in potrdi-
tev slovenske samostojnosti.
Vendar pa bo Rupel ostal tudi v
spominu kot človek, ki je s svojo
izjavo o "nadgrajevanju" Osim-
skim sporazumov v Italiji ohrabril
gibanje za revizijo teh sporazu-
mov. Pri italijanskem vprašanju
je odigral negativno vlogo tudi
Lojze Peterle, ki je leta 1993 za-
menjal Rupla in že po enem letu
odstopil zaradi kadrovskih prepi-
rov znotraj koalicije LDS in SKD,
konkretno zaradi nezadovoljst-
va, ker LDS njegovi SKD ni pre-
pustila mesta predsednika
državnega zbora. Vendar pa so
bila tudi v ozadju tega predvsem
globoka zunanjepolitična razha-
janja med prvakom LDS in pre-
mierom dr. Drnovškom ter lider-
jem SKD in zunanjim ministrom
Peterletom. Peterle je bil v času
svojega ministrovanja z različnih
strani, tudi s strani premiera
Drnovška, kritiziran zaradi svojih
"svetovnih" zunanjepolitičnih tur-
nej, zlasti po Aziji. Vendar pa to
Peterletovo ravnanje ni bilo
samo slabo, saj se zdaj sloven-
ska zunanja politika odločno
premalo ukvarja s svetom zunaj
Evrope in ZDA, kar še zlasti z go-
spodarskega vidika ni dobro.
Zoran Thaler, ki je bil zunanji mi-
nister kar dvakrat, se je zapletel
v mrežo različnih slovenskih
(strankarskih) interesov pri
vključevanju Slovenije v Evrop-
sko unijo in v Nato. Thaler je
vskočil v zunanje ministrstvo po
odstopu Peterleta, vendar tudi
on mandata ni dokončal skupaj
z vlado, ker ga je državni zbor po
interpelaciji opozicije o njego-
vem delu prej razrešil. Thalerja
je za kratek čas zamenjal dr. Da-
vorin Kračun. Thaler je spet
postal zunanji minister v sedanji
koalicijski vladi LDS -SLS. Že po
nekaj mesecih dela in razočaranj
s slovenskimi notranjepolitičnimi
igrami pa se je tokrat sam "raz-
rešil". Thaler bo med drugim os-
tal zapisan v slovenski diplomat-
ski zgodovini tudi po tem, da je
pred poslanci nastopil s povsem
nediplomatskim govorom, v ka-
terem je v zvezi s slovenskim
vključevanjem v EU naslovil kup
bridkih obtožb na nekatere slo-
venske politike in stranke zaradi
njihove "dvoličnosti".
Dr. Drnovšek je tudi kandidata
za novega zunanjega ministra
dr. Frieca posebej opozoril na
notranjepolitične pasti sloven-
ske zunanje politike s tem, ko
mu je zaželel veliko uspeha - ne
le v srečevanju z zunanjo, tem-
več tudi s slovensko notranjo po-
litiko ...
Jak Koprive
UNZ MARIBOR / NAJBOUSI POLIGISTI SO IZBRANI
Dobra uvrstitev Ptujianov
Kot smo poročali, so na območju UNZ Mari-
bor v času od 1. do 15. septembra izvajali akcijo
Izbiramo najboljšega policista, ki je v javnosti nale-
tela na dober odziv, saj je pri izbiri sodelovalo
več kot 1200 občanov. Posebna komisija, sestavl-
jena iz predstavnikov policijskega sindikata in
javnih glasil, je imela kar precej dela, odločujoče
pa je bilo Število glasov za posameznega policis-
ta.
Naziv najboljši policist si je priboril Franc Ver-
tič s PP Maribor I, 2, mesto je dosegel Otmar
Špendler s PP Šentilj, 3. mesto pa Stanko Ve-
kosiav iz UNZ Maribor. Z naše^ območja je na
6. mestu Franc Šalamun s PŠO Podlehnik, 7. je
Zvonko Zinrajh s PMP GruŠkovje, 9. Darko
Štumiberger s PP Ormož, 10. Milan MaltariČ s
PMP Zavrč, 11. Jožef Kmetec s PMP Gruškov-
je, 16. Branko Šenkiš, 17. Danijel Hojnik, 18.
Danica Zelenik - vsi trije so iz PP Ptuj.
V konkurenci najboljši dežurni policist je zmagal
Stanko Dajčman, PP Ruše pred Darkom Javor-
nikom, PP Maribor, in Mileno Bajec, PP Ptuj.
Kot je povedal Vlado Marinič iz območnega
policijskega sindikata Maribor, so v času trajan-
ja akcije prejeli številna pozitivna in negativna
mnenja občanov, pa tudi vrsto pripomb, predlo-
gov, pobud in pohval na račun dela policije ozi-
roma policistov. Vse to bodo v bodoče upoštevali
pri svojem delu.
Uradna razglasitev rezultatov in podelitev sim-
boličnih nagrad prvim petim policistom bo v
tednu policijskega sindikata Slovenije, 7. okto-
bra.
■OM
TEDNIK - 25. SEPTEMBER 1997
NASl KRAJI IN LJUDJE - 21
PTUJ / ZBIRANJE TEKSTILA IN USNJA
Jesensko iišienje omar
v Ptuju so se pričele priprave na akcijo ločenega zbiranja tek-
stilnih in usnjenih odpadkov oziroma drugih materialov, ki bodo
uporabljeni v humanitarne namene in za sekundarne surovine.
/Vkcija bo potekala v okviru javnih del in s pomočjo organizacij,
l(i se prostovoljno vključujejo v akcijo. Na ta način naj bi začasno
zaposlitev dobilo okrog 15 mladih nezaposlenih tekstilcev, trgov-
cev in drugih.
V akcijo so se že na začetku vključili Območna organizacija
Rdečega križa Ptuj kot nosilec. Čisto mesto kot izvajalec, mestna
občina Ptuj s civilno zaščito. Zavod za zaposlovanje Slovenije -
Urad za delo Ptuj, pričakujejo pa tudi sodelovanje Karitasa in neka-
terih drugih. Koordinator projekta je Matevž Cestnik, ki ima z jav-
nimi deli na Ptujskem največje izkušnje.
Cilj akcije je zmanjševanje količine odpadkov in osveščanje ljudi
za ločeno zbiranje odpadkov. Iz enkratne akcije, ki se bo pričela 15.
oktobra in končala 15. novembra, naj bi nastala stalna akcija odda-
janja tekstilnih, usnjenih in podobnih materialov. Sedaj je tako, da
jih večina ljudi odlaga v posode za smeti. Tokratna akcija ima tudi
humanitarni prizvok, gotovo se v vsaki hiši pri jesenskem čiščenju
oziroma pospravljanju omar najdejo tudi oblačila, ki bi jih lahko
kdo še ponosil, zato so se organizatorji odločili, da bodo v akciji
ločeno zbirali še uporabni in material za sekundarne namene, tako
zbrana oblačila in obutev pa namenili ljudem v stiski oziroma jih
bodo razdelili po planih humanitarnih organizacij. Vsako gospo-
dinjstvo na območju mesta Ptuja bo v dneh akcije prejelo namensko
vrečko s trakom Rdečega križa, kamor bo lahko odložilo še uporab-
ne tekstilne izdelke in usnje, material za sekundarne surovine pa v
drugo oziroma v obliki svežnja ob prvi vrečki. Odvoz bo potekal po
urniku odvoza odpadkov. Če bo zanimanje veliko, bodo podobne
akcije zbiranja sekundarnih surovin izvedli tudi na drugih
območjih bivše občine Ptuj. Organizatorji pričakujejo, da se bodo v
akcijo občani vključili množično, saj jih bodo s tem razbremenili
"surovin", ki bodo končale drugje kot v posodah za smeti. Ker gre
tudi za privajanje ter učenje in osveščanje za ločeno zbiranje odpad-
kov, gotovo sodi v projekt Ptuj - zdravo mesto.
MG
IVANJKOVCI
Praznik
trgatve
v Ivanjkovcih pri Ormožu
pripravlja novoustanovljeno
turistično društvo prvi praz-
nik trgatve. Prireditev bo v
soboto, pričela pa se bo ob
10. uri pri železniški postaji
v Ivanjkovcih, od koder se
bodo udeleženci odpeljali
po vinski poti prek Svetinj,
Taverne in Maleka do Jeru-
zalema. Na poti jih čaka kup
presenečenj. Že prevoz bo
zelo poseben, saj se bodo po
goricah vozili s konjskimi
vpregami, ob postankih pa
si bodo na stojnicah lahko
privoščili potico, pogače,
kostanj, mošt in še kaj. Na
Maleku jih bo s plesom in
dobro voljo pozdravila fol-
klora. Lahko pa bodo preiz-
kusili tudi svoje znanje v
poznavanju sort gozdja, vina
in jabolk. Najboljši pozna-
valci dobrot ivanjkovskega
kraja si bodo prislužili po-
sebna priznanja.
vki
BRALCI SPRASUJEJO...
... TEDNIK IŠa ODGOVOR
Kako čim ceneje do
avtomobila
Veliko se vas je odzvalo na našo rubriko, kjer
vam iščemo odgovore. Potem ko smo pisali o re-
gistraciji osebnih vozil, ste nekateri ta članek
shranili do takrat, ko boste imeli svoje vozilo.
Tako nas sedaj sprašujete, kako do avtomobila
najceneje.
Želje voznikov so različne, saj je tudi ponudba
zelo velika. Govori se, da se novega avtomobila
"ne splača" kupiti, saj prvo leto izgubi na ceni
kar veliko. Vendar če bi to bilo res, potem pri
nas ne bi imeli toliko zastopnikov za nova oseb-
na vozila. Ko kupujemo rabljena vozila, paČ ni-
koli ne vemo, kaj bomo dobili, saj ta vozila ni-
majo več garancije.
Pri nas lahko kupite že skoraj vsa vozila, ki jih
premore svetovni trg. Lahko jih kupite pri ge-
neralnih uvoznikih ali njihovih pooblaščencih.
Ker pa novi avtomobili niso ravno poceni, je
težko verjeti, da bomo imeli v denarnici dovolj
gotovine. Zato razni zastopniki ponujajo
obročno odplačevanje (bančni krediti), ki se raz-
likujejo po obrestih; te so odvisne od bank, ki
jih odobrijo.
Bančne kredite lahko najamete od šest mese-
cev do pet let, temu primerne so tudi obresti.
Banke zahtevajo, da ste njihovi komitenti, da
ste zaposleni za nedoločen čas oz. za dobo najet-
ja kredita ter vam vsoto kredita odobrijo na
podlagi višine vašega osebnega dohodka, pri
redkih primerih pa lahko zahtevajo tudi poroka.
Porok je oseba, ki v primeru vaŠe nezmožnosti
odplačevanja kredita sprejme vso odgovornost
nase, zaposlen pa mora biti v državnem podjetju
ali pa upokojenec.
Najbolj razširjena banka na našem območju je
Nova Kreditna banka Maribor, kje so obresti od
devet do enajst odstotkov, če vzamemo kredit
direktno preko njih oz. preko prodajalca vozil
(npr. na Ptuju: Maraton in Caissa, kjer so obres-
ti T + 9%).
Svoj trg si veča tudi Nova Ljubljanska banka,
kjer imajo za Revozova vozila od šest- do dese-
todstotne obresti do pet let, če pa vzamete kredit
direktno preko banke, pa trinajst odstotkov in
petnajst odstotkov pologa.
Ob naših cestah najdemo veliko preprodajal-
cev starih avtomobilov, skoraj vsak ima pogod-
bo podpisano s svojo banko, na nek način tek-
mujejo med seboj, kdo bo cenejši in ugodnejši
(npr: Podal na Mariborski c. ima podpisane po-
godbe z Zadružno kmetijsko banko in Krekovo
banko, kjer so obresti T + 8%).
Pri vseh bankah je potrebno k obrestim
prišteti še veliki T, kar pomeni temeljna obrest-
na mera; to je nadomestilo za veliki R, ki je od-
visen od inflacije v naši državi.
Kredit pa lahko vzamemo tudi pri podjetjih,
ki se ukvarjajo samo z njimi. Na Ptuju je samo
eno H & C (Hypo & Credits, Trstenjakova 5).
To podjetje ne posoja svojega denarja, temveč
posluje z avstrijskimi bankami, ki odobrijo
ugodne kredite. Tukaj smo našli tudi najcenejšo
možnost za nakup avtomobila. Kredit lahko na-
jamete do štirih let s sedem inpolodstotno
obrestno mero in s tridesetodstotnim pologom,
brez temeljne obrestne mere (T), kar je velika
prednost. Pogoji za pridobitev kredita so podob-
ni kot pri n^ih bankah, le da ne potrebujemo
potrdila o redni zaposlitvi, temveč o rednih pri-
hodkih.
Milan iCraliM
PTUJ / PRIPRAVE NA HALOSKO KONJENICO
Jahanje liot stalna turistiina ponudba
če bo vreme prve dni oktobra, ko odhaja na pot med
haloške vinograde haloška konjenica, lepo, bo to največji
večdnevni organiziram pohod v naravi v Sloveniji oziroma
na Ptujskem, kjer se ponašajo tudi s pomladanskim orga-
niziranim jahanjem - prleško konjenico. V tem trenutku je
3. haloška konjenica privabila že med petdeset in sedem-
deset konjenikov, ki bodo po pričakovanjih organizatoijev
(GIZ Poetovio Vivat, KK Skorba in Country club Ptuj) v
kratkem tudi oddali prijavnice s plačilom kotizacije, ki
znaša skupaj za konja in konjenika deset tisoč tolaijev za
celotni pohod. Enodnevna cena oskrbe konjenika in konja
pa znaša štiri tisoč tolaijev.
Haloško konjenico prodajajo
kot receptivni turistični pro-
gram, ki pa ima kot prireditev
tudi javni pomen že zaradi os-
rednje promocijske akcije za
Haloze, zato organizatorji ude-
ležencem ob plačilu kotizacije
in stroškov ponudijo nekaj več,
če je potrebno, jim lahko zago-
tovijo tudi konja. Vsak konjenik
pred začetkom pohoda sprejme
določena pravila (izjavo), s kate-
rimi se zavezuje, da bo spoštoval
red in disciplino med tridnev-
nim jahanjem.
Letošnja konjenica se bo
pričela drugega in končala
četrtega oktobra. Tudi letos so
njeni pokrovitelji župani mest-
ne občine Ptuj, Gorišnice,
Majšperka, Vidma in Za vrča.
Predsednik organizacijskega
odbora Branko Brumen je pove-
dal, da je letošnja trasa nekoliko
spremenjena. Za spremembe so
se odločili predvsem zaradi
tega, da bi že stalnim in tudi no-
vim udeležencem pohoda poka-
zali čim več zanimivosti na tra-
si, ki se pričenja in tudi končuje
v KK Skorba pri ptujskih Ter-
mah, na svoji poti pa vključuje
Sturmovce, reko Dravo, grad
Bori Švabovo, grad Zavrč, Cir-
kulane. Gradišča, Dravinjski
Vrh, Varejo, Podlehnik, Gorco,
Rodni Vrh, Kočice, Janški Vrh,
Ptujsko Goro in Sela. Letošnji
novi postojanki sta Ptujska
Gora in Kočice (Moto center
Gastro). Konjenica je vsako leto
deležna velike medijske podpo-
re, kar brez dvoma pomembno
prispeva k popularizaciji jahan-
ja na Ptujskem. Predvsem pa je
zasluga obeh konjenic, prleške
in haloške, da vzpodbuja jahan-
je kot stalno turistično ponudbo
tega območja. Vse več gostov, ki
prihajajo v Ptuj in okolico, si
želi lepote tega okolja ogledati s
konji. Konjeniški klubi na Ptuj-
skem jim to lahko omogočijo.
Največje izkušnje in zasluge pri
tem ima stotnik haloške konje-
nice Slavko Strelec.
MG
SLOVENSKA BISTRICA / POLICIJ
SKA POSTAJA SE JE PREDSTAVILA
Otroke je zanimalo
poHtilsko delo
Ob začetku šolskega leta so
se na policijski postaji v Slo-
venski Bistrici omočili, da pri-
pravijo dan odprtih vrat in
šolarjem pobliže predstavijo
svojo dejavnost. Osrednji de-
monstracijski prostor je bil v
grajskem parku, gledalci pa so
bili poleg nekaj radovednih
odraslih v glavnem učenci bi-
striške osnovne šole Pohorski
odred, ki so jim policisti želeli
pobliže predstaviti svoje delo.
Šolarji so policiste - izvajalce
različnih spretnosti so za vsako
uspešno opravljeno akcijo na-
gradili z navdušenim aplavzom.
Veliko zanimanje je vzbudil ro-
bot, ki je namenjen za opravl-
janje policistom nevarnih opra-
vil. Navdušeni so bili nad kon-
jeniki, še posebej pa jih je zani-
malo delo s policijskim^si. Ko
so štirinožni "komisarji Rexi"
uspešno ulovili ali onesposobili
nepridiprava, so doživeli nav-
dušeno odobravanje ter burni
aplavz. Kdo ve, mogoče bodo
otroci odslej želeli imeti za
domače prijatelje samo nemške
ovčarje.
Veselje in navdušenje pa je
doseglo vrhunec, ko je na
igrišču ob bistriški osnovni šoli
pristal helikopter. Z velikim
veseljem so se zapodili proti
njemu in ga občudovali z očmi
ter tu in tam tudi z rokami.
Dneva odprtih vrat bistriške
policije se je udeležila znana
športnica - biatlonka Nataša
Lačen, sicer zaposlena na mi-
nistrstvu za notranje zadeve, ki
je podobno kot številni drugi
slovenski športniki prve dni
pomagala policiji pri skrbi za
varnost v promem.
Vida Topoiovec
SUVVENSKA BISTRICA /
ALMONTOVI. DRUŽBI ISO 9001
Pruficifi/e zrn
kakovost
s krajšo slovesnostjo so v Impolovi družbi Almont, ustanovilo jo
je 46 družbenikov, poslovati pa so pričeli 1. januarja 1995, podelili
v torek certifikat ISO 9001, kar je že šesti primer v Slovenski Bi-
strici, v industrijski coni Impol pa četrto podjetje, dobitnik tega
priznanja.
Kot je poudaril direktor družbe Alojz Gorčenko, so v Almontu pos-
tavih kakovost proizvodov in storitev kot temeljno načelo poslovan-
ja. Za osnovni cilj so si postavili iivedbo sistema zagotavljanja kako-
vosti v skladu z mednarodnimi standardi skupine ISOO 9000, kot
zimanjo potrditev za uveden sistem kakovosti pa pridobitev ISO
9001. Prva korake so v družbi, ki danes zaposluje 186 delavcev in kjer
so v letošnjih šestih mesecih prodali za 10,2 milijonov DEM, ob isti di-
namiki do konca leta pa bi ta prodaja pomenila preseganje 100.000
DEM na zaposlenega, opravili že v lem 1995, nadaljevali v 1996, ko so
se trdno odločili, da pridobijo certifikat ISO 9001 do konca tega leta
Podelitev ni bila, kot je navada ob takšnih priložnostih, nekje v
okrašeni dvorani, temveč sredi proizvodne hale v tovarni, med delav-
ci, ki prav tako prispevajo svoj delež h kakovosti. Ob izročitvi je mag.
Joško Čuk, predsednik GZ Slovenije, povedal, da sodi Almont med
urejenejša slovenska podjetja.
VT
JANEZOVCI / KRAJANI ŽELIJO UREDITI ROGOZNICO
Dogovor padel v vodo
člani odbora za ureditev potoka Rogoznica so v ponedel-
jek, 22. septembra, sklicali sestanek, na katerega so pova-
bili predstavnike občin Lenart, Destmik-Tmovska vas in
Ptuj, Vodnogospodarskega podjetja Drava Ptuj in Kmetij-
ske svetovalne službe. Dogovorili naj bi se namreč o
začetku del urejanja potoka Rogoznica, nameravali pa so
imenovati komisijo za ogled porečja potoka Rogoznica.
Načrti so krajanom padli v
vodo, saj sta se sestanka ude-
ležila samo predstavnica Vod-
nogospodarskega podjetja Dra-
va Ptuj Vasiljka Kalderon in
predsednik odbora za kmetijst-
vo pri občinskem svetu občine
Destrnik - Trnovska vas Janez
Žampa. Drugih povabljenih ni
bilo.
Člani odbora so bili razočara-
ni, da nobena od treh občin ni
poslala predstavnika na sesta-
nek, čeravno so te občine usta-
novile medobčinsko komisijo za
ureditev potoka. Člani odbora
so zbrali izjave lastnikov
zemljišč, s katerimi ti dovoljuje-
jo poseg.
"Projekti obstajajo in so v lan-
skem letu bili novelirani. Nujno
bi bilo ustanoviti komisijo, ki bi
si dolino ogledala in nam pove-
dala, katera dela lahko opravi-
mo sami; dva mostova smo že
zgradili. Strokovne službe občin
pa nam naj uredijo vse potrebno
za prijavo na razpis, ki smo ga
letos že zamudili. Pripeljati pa
nam morajo tudi predstavnike
ministrstva za kmetijstvo in
predstavnike ministrstva za ok-
olje in prostor, da bi se dogovo-
rili o sofinanciraju, pa tudi v
občinah morajo povedati, ko-
likšen del so pripravljeni sofi-
nancirati," so menili nezado-
voljni člani odbora. Motilo jih
je tudi, da se sestanka ni ude-
ležil predstavnik Kmetijske po-
speševalne službe iz Ptuja.
Člani odbora in krajani so
odločeni, da se "spopadejo" z vo-
dotokom in ga dokončno uredi-
jo. Dogovorili so se, da bodo
vztrajali pri zahtevi po sestanka,
Janezu Žampi pa so naložili, da
problematiko ureditve vodoto-
ka sproži na prvi seji občinskega
sveta občine Destrnik - Trnov-
ska vas.
Zmago Šalamun
SLOVENSKA BISTRICA / KONČANI
PRVI STAROBISTRISKI VEČERI
Večeri za vse l/U'
bitelie umetnosti
Prve Starobistriške večere v or-
ganizaciji Zavoda za kulturo Slo-
venska Bistrica so minuli petek z
nastopom Klemena Ramovša in
Simone Zore Ramovš ob izvajan-
ju Sonetov nesreče Primoža Ra-
movša sklenili. Od 20. junija, ko
so se večeri pričeli, se je zvrstilo
kar nekaj zanimivih prireditev,
začenši z odprtjem likovne raz-
stave Marte Jakopič - Kunaver,
nastopom Evropskega koncert-
nega tria, večera s harfo Shirlie
Roden in Marigold Verity, kon-
certom Big Benda RTV Sloveni-
ja do koncerta rok skupine Orle-
ki iz Zasavja ter že omenjene
dvojice Ramovš - Zore.
Ob tako različnih zvrsteh bi
težko ocenili odmevnost občinstva
po nj^ovem številu, lahko pa
rečemo, da so v teh večerih uživali
tako ljubitelju resne kot zabavne
in ročk glasbe. Največ (seveda
mladega) občinstva je bilo na ročk
koncerm skupine Orleki iz Zasav-
ja. Polno grajsko dvorišče je bilo
mdi ob nastopu Big Benda RTV
Slovenije, veliko poskušalcev sta
imeli Shirlie Roden in Marigold
Verity, ob drugih izvajalcih pa so
bili prisomi ljubitelji resne glasbe,
ki pa so zatrjevali, da takšne prire-
ditve Slovenska Bistrica potrebuje.
Nekaj posebnega so bili Ra-
movševi Šoneti nesreče ter nastop
para Ramovš - Zore, ki sta z zvoki
piščali in kljimaste flavte ter z be-
sedo prikazala vso Prešernovo
bolečino in razočaranje ob njego-
vih osebnih in življenjskih sti-
skah. Prisomi smo ob njunem iz-
vajanju zadrževali sapo, tako
doživeto sta oba umetnih vsak po
svoje prikazala soočenje s Prešer-
nom
Po koncerm je bilo zanimivo
prisluhniti še avtorju Sonetov nes-
reče, Primožu Ramovšu - očem, ki
je maloštevilno občinstvo navdušil
s pripovedjo o svojem otroštvu, ko
so nastale nj^ove prve "opere", po-
svečene njegovi varuški, do ka-
snejšega ter glasbenega ustvarjanja
in iskanja motivov za stvaritve.
Vida Topoiovec
22 - OD TOD IN TAM
25. SEPTEMBER 1997 - TEDNIK
UUBUANA / MODNE REVIJE S TRENDI ZA NOVO SEZONO
M novo sezono z modro barvo
v odsotnosti jesenskega
modnega sejma sta Ljubljanski
sejem in Društvo modnih dela-
vcev Slovenije pod vodst^^om
Roka Lasana poskrbela za or-
ganizacijo trendovskih modnih
revij, ki so bile 3. in 4. septem-
bra na Gospodarskem razsta-
višču in na katerih so naši emi-
nentni tekstilci, pleteninarji,
izdelovalci čevljev, modnih do-
datkov in nekateri drugi
predstavili modo za prihodnjo
pomlad in poletje.
Kraljica med barvami v novi
sezoni bo svetlo modra, ki se ji
bodo pridružili vsi odtenki
modre, sledijo ji paleta vijo-
ličnih barv, bela in oranžna.
Med materiali bo največ lanu z
vsemi možnimi mešanicami.
Vzorci bodo geometrijski, veliko
bo tudi črt. Pri linijah velja opo-
zoriti na asimetrijo, majhne vo-
lančke na bluzah in oblekah,
našite žepe in zadrge.
Del tega je bilo videti tudi na
teh modnih revijah, ki se jih je z
uspehom udeležila tudi ptujska
modna kreatorka Barbara Pla-
več. Iz Svilinih materialov je
zasnovala trinajst všečnih mode-
lov, pri snovanju katerih je sledi-
la modnim trendom, hkrati pa
skušala največ narediti glede na
material. V tem trenutku pa že
pripravlja serijo oblek gala coc-
tail, ki jih bo predstavila v
družbi na)bol)Sin slovenskm
kreatorjev na modni reviji prve-
ga oktobra v Lutkovnem gleda-
lišču, ki bo sledila izboru kreacij
letošnjih finalistov za najboljšo
kreacijo oblek za miss Slovenije.
MG
Modeli Barbare Plaveč
za prihodnjo pomlad in
poletje
Kot vedno je s svojimi
modeli navdušila Alml-
ra; na sliki pletenine za
moške
PTUJ / KONCER SKUPINE PARNI VALJAK
Valiarii navdušili
Ljubitelji kakovostne avtors-
ke rokerske glasbe so minuli
petek, 19. septembra, zvečer po
dolgem času spet prišli na svoj
račun. Na prostor Štajertoursa
v Budini se je namreč iz Zagre-
ba že drugič v letošnjem letu
prikotalil popularni Parni val-
jak. Pred njihovim nastopom
so številno množico segrevali
člani vse bolj uveljavljene
ptujske rokerske skupine Hu-
dobni volk.
Gostje iz Zagreba so že pred
prihodom med ptujskim
občinstvom pritegnili veliko po-
zornost, saj so vstopnice kljub
sorazmerno visoki ceni 1.400 to-
larjev šle kot za med. Kljub
temu da jih je bilo v predprodaji
dovolj, so policisti prišli na sled
skupini, ki je prodajala nekaj sto
ponarejenih vstopnic po znižani
ceni. Nekaj ponaredkov so že za-
segli, dogodek pa seveda še razis-
kujejo.
Organizatorji so se potrudili
in zagotovili ustrezno redarsko
službo, ki je zaradi varnosti pred
vstopom vsakega posameznika
podrobneje pregledala in mnoge
tudi pretipala. Slednje seveda ni
godilo ženskemu delu občinstva,
saj so bili redariji le moškega
spola. Kljub temu smo dobre tri
ure, od 21.30 do pol enih zjutraj,
uživali ob večeru dobre glasbe.
Malce smo sicer ostrmeli, ko so
nas člani skupine Parni valjak za
uvod presenetili z novimi koma-
di s pravkar izdane kompaktne
plošče pod naslovom "Samo sno-
vi teku uzvodno". Pravo vzdušje,
z dvignjenimi rokami in glasnim
skandiranjem občinstva pa so
ustvarili šele, ko so zaigrali nekaj
svojih starih uspešnic. Čeprav je
bilo dobre pol ure po polnoči ob
slovesu že skoraj malce težko, pa
lahko mirno rečemo, da je bil
spomladanski koncert Parnega
valjka v karnevalskem šotoru še
prijemejši.
A.Ozmec
Parni valjak v soju žarometov na ptujski sceni.
Pred navdušenim občinstvom je Parni valjak
ščitila kovinska ograja. Foto: Aljoša Ozmec
SVETA TROJICA / ZNOVA RIBIŠKA SREČA
Pri/el
trofejni
smu€
Letošnja ribiška sezona bojda
ni ravno rekordna, saj vreme
ribičem ni naklonjeno, smo pred
dnevi slišali komentar znanega
ribiškega čuvaja Antona Nekre-
pa iz RD Pesnica v Lenartu. Na-
poveduje pa uspešno jesensko
sezono, ko naj bi spet prijemale
"velike ribe".
Toda v ribištvu se zgodi
marsikaj in tako nas je pred
kratkim poklical srečni ribič
Boris Jauk, ki je v jezeru pri
Sveti Trojici ujel rekordnega
smuča. Riba je tehtala 7,50 kg,
dolga je bila 90 cm in je med
največjimi letos, ki so jih po-
tegnili iz globin trojiškega
jezera. Srečni ribič, ki smo ga v
večernem mraku fotografirali,
nam je še povedal, da z ribo ni
imel večjih težav in da je ulova
zares vesel. Velikega smuča
namreč ni lahko ujeti, pravijo
izkušeni ribiči, ki radi lovijo
pri Sveti Trojici.
Besedilo in posnetek:
M. Toš
ORMOŽ / CENTER ZA SOCIALNO DELO
Lepe pozdntve z morja!
Letos so že drugič v Centru
za socialno delo v Ormožu
pripravili letovanje za rejence
in rejenke ter otroke iz social-
no šibkejših družin. Udeležilo
se ga je 36 otrok, od katerih jih
je večina morje videla prvič.
Veselje in sreča nad takšnimi
počitnicami sta bila seveda to-
liko večja in šest odraslih, ki so
otroke spremljali, je bilo za
svoje delo poplačani ob pogle-
du na neizmerno srečo otrok.
Letovanje je trajalo sedem
dni, vsi pa so bili prijetno prese-
nečeni nad urejenostjo
počitniškega doma v Strunjanu
in izjemno prijaznostjo zaposle-
nih. Otroci so bili različnih sta-
rosti, od 4 pa do 19 let, zato so
bili razdeljeni v tri skupine. Po-
leg vsakodnevnega kopanja in
učenja plavanja - vreme jim je
bilo zelo naklonjeno - so se po-
dali na vožnjo z ladjo in si ogle-
dali morsko dno. Obiskal jih je
tudi čarodej in pričaral nasmeh
na otroške obraze. Po mnenju
direktorice centra Marjete Štam-
par je bilo letovanje namenjeno
predvsem sprostitvi in spre-
membi pogosto depresivnega
okolja. Letovanje sta finančno
omogočila Center za socialno
delo in občina Ormož.
vki
Počitnice za pet!
PHredHve povezujejo ljudi
Tudi Štajerska ima svoje morje, vendar ne tisto širno,
modro, valovito in nemirno, ki nam je z novo hitro cesto
Štajercem vedno bližje, temveč kraj s tem imenom, ki leži
ob magistralki Maribor - Ljubljana, deloma onstran se-
danje hitre ceste ter na prvih južnih in sončnih obronkih
Pohorja. V letošnjem letu mineva 470 let, odkar je Moije,
ki je dobilo ime po potoku Mauerbach, prvič omenjeno v
pisanih virih. Znani zgodovinar in univerzitetni profesor
dr. Jože Koropec, tudi sam krajan Morja, je v graškem
deželnem arhivu našel listino v zvezi s pobiranjem proti-
turškega davka in v njej ime kraja Morje. V listini, to je
dr. Koropec posebej poudaril, so enakovredno zastopane
tako ženske kot moški.
Ker želijo ljudem privzgojiti
pripadnost kraju, so ustanovili
Društvo krajanov Morja. Včlani-
jo se lahko vsi, ki tod bivajo, pa
tudi tisti, ki so v tem idiličnem
kraju na obrobju Dravskega pol-
ja ter na prvih obronkih Pohorja
nekoč živeli. Ker je proslavitev
470. obletnice prve omembe kra-
ja 'raztegnjena' na vso leto, so del
programa ob jubileju strnili ob
koncu avgusta. Tako so si ogle-
dali filme, ki prikazujejo lepoto
kraja, eden med njimi pa je bil
posvečen priznanemu slo-
venskemu sadjarju in čebelarju
prof. Josipu Priolu (1889-1969),
ki se je rodil v Morju. Organizi-
rali so celo nogometni turnir, na
njem pa so zmagali domačini.
Kot je bilo slišati, so v zadnjih
letih v kraju veliko postorili, v
načrtu pa imajo ureditev vaškega
doma, ki naj bi postal center vse-
ga dogajanja pri njih. Lepo je
bilo slišati, da število prebi-
valstva, še posebej pa mladih
družin, narašča.
Dr. Jože Koropec je v kratkih
obrisih prikazal framsko Morje
v prvi polovici 19. stoletja. Tako
smo izvedeli, da je kraj leta 1800
štel le 200 prebivalcev, v
bližnjem Framu pa je bil leta
1808 stalni učitelj Eberl, doma iz
Morja. V tej šoli so se čez nekaj
časa pojavili tudi otroci iz Morja,
vendar so dečki večinoma ostaja-
li doma, ker so jih starši potrebo-
vali pri delu, kljub temu da je
bilo v kraju malo kmetov, več pa
viničarjev. Potrebno je omeniti
tudi 1818. leto, ko je framski
mlinar pričel stiskati bučno olje,
kar je zametek današnje oljarne.
Zanimiv je tudi podatek, da je v
tistem času umiralo veliko več
ljudi zaradi griže, kolere in kuge
kot pa zaradi drugih,
običajnejših bolezni. Tudi na-
rodnoprebudno delo se je pričelo
zgodaj, saj je imel kraj že 1840.
leta, ko je bil v framski cerkvi za
župnika Oroslav Caf, prvo slo-
vensko kmečko čitalnico.
Prvo srečanje krajanov Morja
so sklenili s pravo vaško veseli-
co. Vse, kar so v teh dneh zapisa-
li ali raziskali o kraju, so strnili v
zborniku, ki bo izšel v teh dneh.
Vida Topolovec
Center vasi Morje pri Framu z vaškim domom, ki
se mu obeta boljša prihodnost, in krajani, ki so
prišli na prvo srečanje.	Foto: VT
PTUJ / PORSHE INTER AVTO SE PREDSTAVLJA
Prihaja Volksvifagnova karavana
Vsak konec tedna lahko pri enem
od prodajalcev avtomobilov opravi-
mo testno vožnjo z avtomobilom, ka-
terega znamko zastopa. Pretekli ko-
nec tedna pa je Porshe Inter avto na-
redil največjo in menda najučinkovi-
tejšo reklamno potezo: deset svojih
najpriljubljenejših vozil je dal za
osem uro na razpolago Ptujčanom.
Vsi avtomobili so bili ves dan na te-
renu, menjali so dvesto trideset
voznikov ter skupaj naredili 3449 ki-
lometrov. Največje zanimanje je bilo
predvsem za sharan in golf (kabrio).
Vendar generalni uvoznik nemških
vozil ni bil dober samo do Ptujčanov,
temveč do vseh Slovencev, saj v tem
obdobju poteka njihova akcija: "K
vam prihaja Volksvvagnova karava-
na." Prireditve pa spremljajo glasbe-
ne skupine, pri nas smo lahko pos-
lušali ansambel Krona. Vsi, ki ste se
navdušili nad avtomobili nemškega
proizvalaca Volkswagen, se lahko
oglasite pri pooblaščenem trgovcu in
serviserju Dominku, d.o.o.
Milan Krajnc
TEDNIK - 25. SEPTEMBER 1997
ŠPORT-27
PADALSIVO«
Gorazd Vindiš peti
na 01
v Turčiji so se v nedeljo
končale prve letalske olimpijske
igre. Udeležili so se jih kar trije
Ptujčani. Padalec Gorazd Vin-
diš se je v mladinski konkurenci
uvrstil na odlično 5. mesto, kar
ga bo v naslednjem letu uvrstilo
v razred športnikov mednarod-
nega razreda. Posebej pomemb-
na je uvrstitev tudi zato, ker so
lahko tekmovali samo državnmi
prvaki. V mestu Efes, ki je bilo
prizorišče padalskih tekem, je
tekmovalo v različnih kategori-
jah 300 državnih prvakov, tek-
movalcev z vsega sveta. Na tek-
movanju je sodil tudi ptujski pa-
dalec, sodnik z mednarodno li-
cenco, Zlatko Čuš.
Kot pomočnik pri organizaciji
olimpijskih iger v balonarstvu
pa je bil v Turčiji tudi ptujski
balonar Branko Ambrožič. Tek-
movanja balonov se je udeležilo
60 balonarjev z vsega sveta, med
njimi tudi ljubljanska tekmo-
valca Slavko Šorn, ki se je uvr-
stil na 22. mesto, in letošnji
državni prvak Aleš Svagelj -
uvrstil se je na 25. mesto.
MZ
MKOMET«
Škofljica - Pyraiiii-
dia 19:22 (12:8)
PYRAMIDIA: Tement, Va-
lenko, Žuran 1, M. Šandor, Kos-
tanjevec, Margušič 11, Ivančič
1, Znidarič 4, F. Šandor 1, Ranfl
3, Cvitanič 1, Roškar.
V povratnem pokalnem
srečanju je ekipa Pyramidie iz
Moškanjcev pripravila veliko
presenečenje, ko je na gostovan-
ju premagala novega prvoligaša
Škofljico ter se jim tako re-
vanširala za poraz v prvem
srečanju. V prvem polčasu je
bila igra enakovredna in rezul-
tatsko izenačena. Le ob koncu
prvega polčasa so domači roko-
metaši prišli do štirih zadetkov
prednosti. V drugem polčasu pa
je uspelo rokometašem Pyrami-
die najprej izenačiti in nato po-
vesti. Do konca srečanja so si
priigrali prednost treh zadet-
kov. Z malo več športne sreče pa
bi lahko celo izločili ekipo
Škofljice iz nadaljnjega pokal-
nega tekmovanja. Za moškanj-
ske rokometaše je bil usoden po-
raz v prvi tekmi.
Danilo Klajnšek
KOLESARSIVO •
Matej Marin drugi
Za kolesarje nikakor ni miru.
Po uspešnem nastopu na dirki
grand prix Puch so mladi ptuj-
ski kolesarji nastopili na kole-
sarski dirki za veliko nagrado
Radenske, ki je štela tudi v
točkovanju za pokal Slovenije.
Pri mlajših mladincih so vozili
tri kroge /72km/. 8. mesto je za-
sedel Gregor Gazvoda, 10. Mat-
jaž Finšgar, 15. Andrej Omulec.
Pri starejših mladincih so
Ptujčani vozili izredno dobro in
bili ves čas v ospredju ter dikti-
rali tempo 120 km dolge proge.
Na zadnjem v^onu pa je pobeg-
nil Jure Kavčič in zmagal. Dru-
Matej Marin
go mesto je zasedel Matej Ma-
rin, tretje Iztok Kovačec, četrto
Jernej Finšgar, osmo Marjan
Kelner. Kljub temu da je glav-
nina sezone opravljena, je opazi-
ti zelo dobro formo ptujskih
mladih kolesarjev.
V Italiji pa sta se šestdnevne
etapne dirke "Giro della Tosca-
na" v kategoriji do 23 let ude-
ležila kolesarja iV^ran Kelner in
Mitja Mahorič. Že v prvi, 152
km dolgi krožni etapi je prišlo
do padca Mirana Kelnerja, ki si
je težje poškodoval koleno in
moral odstopiti. Mitja Mahorič
je tako moral voziti sam in je na
koncu te izredno težko dirke za-
sedel v generalnem seštevku 47.
mestu. Njegova najboljša uvrsti-
tev je bila v peti etapi, ko je zase-
del 17. mesto.
Danilo Klajnšek
NOGOMET«
Lenarški nogometni
začetki
Lenart v Slovenskih goricah je
bogatejši za nov Športni kolek-
tiv, Nogometni klub Lenart, ki
ga vodi Bogdan Šuput. Mladi
nogometaši že nekaj časa pridno
trenirajo na začasnem igrišču,
ki so si ga uredili na hipodromu
Polena. Očitno se je nogomet v
središču Slovenskih goric prijel,
tekmujejo v MNL Maribor, v
kateri je mladinska selekcija že
lani nanizala nekaj uspehov.
Bolj kot to si seveda želijo sko-
rajšnjo ureditev igrišč, ki jih v
lenarški občini močno pri-
manjkuje. Čeprav je začasna
rešitev na Poleni samo prehod-
na, se zdi, da bodo nogometaši
in konjeniki našli skupni jezik
in da bo prav po njihovi zaslugi
; Polena morda vendarle postala
; osrednje športnoj-rekreacijsko
i središče Lenarta. Čas bi že bil,
I da se nekaj premakne na bolje,
pravijo nogometaši in pri tem
jih podpirajo tudi člani in prija-
telji Konjeniškega društva Slo-
venske gorice, ki upravljajo s hi-
podromom Polena.
M. Toš
JURŠINCI •
Trimsko kolesarjen-
je v oktobru
Tudi letos so se športnim ak-
tivnostim v rnesecu športa pri-
družili člani Športnega društva
Slovenske gorice Juršinci. V pe-
tek, 12. septembra, so pripravili
še zadnje tekme v poletni ligi
malega nogometa. Prvo mesto je
osvojila ekipa Partizana, drugi
so nogometaši Žabice in tretja
ekipa Lovca, sledijo pa nogo-
metne ekipe Sova, Macho,
"DDP" in Fingušt. Najboljši
strelci so Robi Šoštarič, ki je kar
enaindvajsetkrat zabil žogo v
mrežo, samo gol manj ima Božo
Cvetko (oba ekipa Partizan), s
šestnajstimi goli pa je na tretjem
mestu Željko Zmauc (Macho).
Juršinčani pa niso imeli sreče
pri pripravi 4. trimskega kole-
sarjenja po domači in dornavski
občini, kajti zaradi dežja so ga
morali odpovedali. Ljubitelji
kolesarstva bodo na svoj račun
prišli 12. oktobra, ko jih čaka
dobrih 60 kilometrov dolga pro-
ga-
T. Mohorko
LOVSKO STRELSTVO
# Pred jesenskim
lovom
v soboto, 20. septembra, so se
lovci Lovske družine Trnovska
vas zbrali na preizkusu pušk
pred jesenskim lovom. Naj-
boljša sta bila Alojz Vurcer in
Janez Rojko st.. Zmagovalca so
dobili z razstrelom, v katerem je
bil boljši Alojz Vurcer.
Po preizkusu pa so se lovci LD
Trnovska vas, LD Destrnik in
LD Voličina pomerili v troboju
v streljanju na glinaste golobe.
To tekmovanje prirejajo tradi-
cionalno vsako leto v drugi lov-
ski družini. Zmagala je ekipa
LD Trnovska vas pred LD
Voličina in LD Destrnik.
Zmago Šalamun
KARTING
Dominko - zmagovalet Portoroža
Lucijski kartodrom je bil prizorišče zadnje, šeste dirke za
državno pr\enst\o. Nastopilo je 56 tekmovalcev, med njimi tudi
tekmovalci AMD Ptuj. Mladi Zvonko Dominko je dosegel velik
uspeh, saj je s prepričljivo vožnjo premagal neposredne tek-
mece za vrh in za končno uvrstitev.
Nedvomno se je obrestovalo, da
je zadnje dneve marljivo treniral
na kartodromu v Hajdošah, kar
mu je z odlično vožnjo pri mer-
jenju časa delo drugo startno po-
zicijo in tako je v finalni vožnji
nenehno napadal vodečega
domačina Norbeda, ga pet kro-
gov pred koncem prehitel ter
nato z veliko prednostjo zmagal.
Preostali ptujski tekmovalci so
zadovoljili: v kat. 60 ccm je Niko
Senekovič dosegel peto mesto, v
kat. 125 ccm pa Dragomir Ru-
dolf šesto mesto, žal pa je bil dis-
kvalificiran Emil Pleteršek, nas-
topil pa tudi ni Jože Šeruga.
Zmagovalci dirk: 60 ccm: Do-
men Kerman, Moste; 100 ccm J:
Ivan Stojšič, Portorož; SLO -
kart: Tom Nemarnik, Portorož;
124 ccm: Zvonko Dominko,
Ptuj. Končni vrstni red po šestih
dirkah: N 60 ccm Domen Ker-
man, Moste, 200 točk, 5. Niko
Senekovič 154 točk ... Kat. 100
ccm J: državni prvak Ivan
Stojšič, Moste. Kat. 100 ccm S:
državni prvak Aleš Prek, Moste.
Kat. SLO kart: državni prvak
Tom Nemarnik, Portorož, 15.
Jurij Jecelj. Kat. FC 125 ccm:
Alen Pevec, 192 točk, 2. Zvonko
Dominko, 178 točk, 9. Dragomir
Rudolf, 136 točk, 12. Emil Ple-
teršek, 75, 13. Jože Šeruga, 69
točk.
Ekipno: AMD Moste 978 točk,
državni prvak, KK Portorož 976,
AMD Šlander Celje 876, AMD
Ptuj 432 točk...
ANC
KINOLOGIJA
Razstava nemških
ovčarjev
13. septembra je v organizaciji kinološkega
društva Poetovio potekalo III. specialna raz-
stava nemških ovčarjev. V dvanajstih razre-
dih, psi so razdeljeni vanje po mesecih, se je
pomerilo 66 razstavljavcev.
Ptujčani so dosegli tele uvrstitve: razred 12 -
18 mesecev, psice, Axa Zlatolična, lastnica A.
Bašnec iz D. Travnikar, 2. mesto in Ronda
Podcenerska (D. Lesjak), 6. mesto. V istem
razredu pri psih sta Axel Zlatolični (B.Murko)
in apoll Zlatolični (S. Meglič) dosegla 4. in 5.
mesto. V razredu nad 24 mesecev, psice, je Pri-
xy ob Mostna (A. Bašnec, D. Travnikar) zased-
la 2. mesto, prav tako se je v isti kategoriji pri
psih Plixs od Žekša (S. Zemljič) uvrstil na 2.
mesto. V razredu delovnih, psice, je Megi Me-
lodična (Bašnec, Travnikar) odtekla svojo pos-
lovilno tekmo in se uvrstila na 4. mesto. Axa
Zlatolična se ponaša tudi z naslovom najlepše
mlade psice slovenske vzreje, kar je gotovo
lepa spodbuda za delo v naprej.
Vsi, ki vas zanima "pasja" družba, vabljeni na
vadbišče društva na Sp. Hajdini.
SM
STRELSTVO
SD Ptuj in Janez Štuhec
drugi na pokalu Rečice
Najboljši slovenski strelci so se letos spet zbrali
v vasici Rečica na prvemo republiškem strelskem
tekmovanju s standardno zračno pištolo. Ekipni
zmagovalec je ljubljanska Olimpija, SD Ptuj v
sestavi Milan Stražišar, 521, Franc Bedrač, 554, in
Janez Šuhec, 565, si je s 1640 priborila pokal za
drugo mesto, strelci SD Predoslje iz Kranja pa so
bili tretji.
Posamezno je zmagal Cveto Ljubič iz Sloven-
skih Konjic, srebrno medaljo si je priboril
Ptujčan Janez Štuhec s 565 krogi, tretji je bil Robi
Kranjc iz Olimpije, Ptujčan Franc Bedrač pa je
bil sedmi.
SI
V soboto pokal Maribora
Strelska družina Policist Maribor organizira v
soboto, 27. septembra, veliko odprto strelsko tek-
movanje v streljanju s pištolo velikega kalibra od
7,62 do 9 mm za Pokal Maribora 97 in nagradno
streljanje. Ptujske strelce zastopa SD Ptuj-Petlja v
sestavi Ivan Rojs, Stanislav Gole in Slavko Ivano-
vič. Pričakujejo solidno uvrstitev.
Si
NAMIZNI
TENIS
Petovia -
Radgona 1:6
v prvem krogu 1. sloven-
ske namiznoteniške lige so
igralci ptujske Petovie gosti-
li drugouvrščeno ekipo lan-
skega državnega prvenstva -
Radgono. Po pričakovanju
so doživeli poraz, vendar so
v nekaterih srečanjih dobro
namučili goste. Gregor
Zafoštnik je osvojil točko za
Ptujčane, potem ko je uspel
premagati Rihtariča, blizu
pa je bil tudi njegov brat
Marko proti Benku. V prvo-
ligaški konkurenci je debiti-
ral Nejc Janžekovičj ki je
zaigral proti Štefanu
Kovaču in po pričakovanju
izgubil.
Posamezni izidi: Grbič -
Rihtarič 0:2 /17:21, 16:21/,
M. Zafoštnik - Kovač 0:2
/9:21, 13:21/, G. Zafoštnik -
Benko 0:2 /13:21, 11:21/,
Grbič / G. Zafoštnik - Kovač
/ Benko 0:2 /12:21, 8:21/,
Janžekovič - Kovač 0:2,
/3:21, 7:21/, G. Zafoštnik -
Rihtarič 2:1 /21:18, 18:21,
21:16/. M. Zafoštnik - Ben-
ko 1:2/21:16,12:21, 18:21/.
Petovia:
Ilirija
Meditrade
2:5
Tekmovati so začela tudi
dekleta v prvi namiznote-
niški ligi. Ptujčanke so gos-
tile ljubljansko Ilirijo Medi-
trade in izgubile. Tokrat ni
bilo pričakovanih točk Ka-
tarine Golič. Točke za ptuj-
ske igralke sta dosegle Špela
Lukner in Tina Zalezina.
Posamezni izidi: Zalezina
- Dermastija 0:2 /21:14,
9:21, 10:21 / Luknerjeva -
Bričeva 2:0 /21:9, 21:18/,
Goličeva - Guzljeva 0:2
/9:21, 20:22/, Luknerjeca /
Goličeva - Guzljeva / Der-
mastija 0:2 /18:21, 14:21/,
Zalezina - Bričeva 2:0
/21:18, 21:14/, Goličeva -
Dermastija 0:2 /10:21, 6:21/,
Luknerjeva - Guzljeva 0:2
/14:21,7:21/.
Danilo Klajnšek
KASASTVO / 23.TEKMOVALNI DAN V ZNAMENJU DOLENJCEV IN CVICKA
Peri LobelI novi državni prvak triletnikov
SIJAJEN NASTOP DOLENJSKEGA KASAČA NA VAJETIH MLADEGA SIMONA BELETA IN ZASLUŽENA
ZMAGA Z REKORDNIM IZIDOM 1:17,6 • DOBRO PRIPRAVLJENO PRIREDITEV SI JE OGLEDALO VEČ
KOT 1200 LJUDI • LENARŠKA KOBILA ENOLA GAY V TRETJE ČETRTA
v nedeljo se je v zibelki
kasaškega športa, Ljutomeru,
končal 23. tekmovalni dan
letošnje razgibane in naporne
sezone. Očitno konji še niso
preveč utrujeni, saj smo znova
spremljali vrhunske nastope
in nove osebne rekorde. Zabe-
ležili so jih že dveletniki, ki so
tekmovali kar v dveh dirkah.
Največ pozornosti je bila
deležna dirka za DP triletnih
kasačev. To je poleg kasaškega
derbija druga najvažnejša rejska
preizkušnja, ki jo je podprla
tudi vlada Republike Slovenije.
Prijavljenih je bilo 10 triletnih
kasačev iz Maribora,^Visokega v
Poljanski dolini, Šentjerneja,
Brda in Ljutomera. Ljuto-
merčani so veljali za glavne fa-
vorite, zlasti žrebec Demos MS,
ki ga je vozil Marko Slavič. A
zgodilo se je natančno to, kar so
poznavalci napovedovali že
pred dirko: zmaga je povsem
zasluženo odšla na Dolenjsko, v
KK Šentjernej, saj je triletni
žrebec Peri LobelI zanesljivo
potolkel vse nasprotnike in
zmagal z rekordnim izidom
prvenstev - 1:17,6. Kasač je
vseh 2200 metrov vodil in pus-
til za sabo vso elito, tudi zvezd-
nika Demosa in Lepega B. Za-
res vrhunska predstava in pos-
lastica za gledalce, ki so z grom-
kim aplavzom nagradili novega
prvaka. In kot se spodobi, so
Dolenjci športni zmagi nazdra-
vili s pravim cvičkom. Naj se
ve!
Rezultati dirk iz Ljutomera:
1. dirka, avtostart za 2-letne
kasačCj 1600 m: 1. Ita Rina
(Les, Šentjernej) 1:20,1, 2. In-
dos MS (J. Slavič^ Ljutomer)
1:20,3, 3. Dirkaš (Silak, Mari-
bor) 1:20,9 in 4. Playboy
(Crnkovič, Komenda) 1:24,1; 2.
dirka, avtostart za 2-letne
kasače, 1600 m: 1. Avio MS (M.
Slavič, Ljutomer) 1:21,2,2. Ho-
ney Goal (Makoter, Ljutomer)
1:22,4, 3. Fista (Seršen, Ljuto-
mer) 1:22,9 in 4. Enola Gay
(Lovrenčič, Slov.gorice) 1:23,1;
3. dirka, avtostart za 3-12 letne
kasače, 2100 m, zaslužek do 200
tisoč SIT: 1. Pegaz (Gregorc,
Brdo) 1:23,1, 2. Felix (Hojs,
Ljutomer) 1:23,3 in 3. Natty
(Cvetko, Maribor) 1:24,0; 4.
dirka, državno prevenstvo za
triletne kasače za pokal Vlade
Republike Slovenije, avtostart
za 3-letne kasače, 2200 m: 1.
Peri LobelI (Bele, Šentjernej)
1:17,6, 2. Demos MS (Slavič,
Ljutomer) 1:18,4 in 3. Meri Lo-
belI (Babič, Ljutomer) 1:19,5;
5. dirka, avtostart za 3-12-letne
kasače, 2100 m, zaslužek do 400
tisoč SIT: 1. Perica B (Kuhar,
Brdo) 1:22,6, 2. Lavinica M
(Antolin, Ljutomer) 1:22,8 in 3.
Senna (M. Žan, Ljubljana)
1:22,9; 6. dirka, avtostart za 3-
12-letne kasače, 2100 m, zas-
lužek do 600 tisoč SIT: 1. L
Quen (Heric, yutomer) 1:20,9,
2. Lamex B (Šepetavc, Krško)
1:20,9 in 3. Agil (Antončič,
Šentjernej) 1:21,1; 7. dirka, av-
tostart za 3-12-letne kasače,
2100 m, zaslužek do 900 tisoč
SIT: 1. Sindy (I. Žan,Ljublja-
na) 1:20,1, 2. Doris MS (Ma-
rinšek, Brdo) 1:20,3 in 3. Lario-
sa (Žnidarič, Ljutomer) 1:20,6;
8. dirka, avtostart za 3-12-letne
kasače, 2100 m, zaslužek do 1,4
milijone SIT: 1. Amita Gureš,
Ljutomer) 1:20,5, 2. Ira MS
(Slavič, Ljutomer) 1:20,6 in 3.
Lavishy (Heric, Ljutomer)
1:20,7.
Naslednja kasaška preiz-
kušnja bo v nedeljo v Komendi,
kjer bo mednarodno srečanje
voznikov Nemčije in Slovenije.
Besedilo in posnetek:
M.Toš
28 - ZA RAZVEDRILO
25. SEPTEMBER 1997 TEDNIK
TEDNIK - 25. SEPTEMBER 1997
ZA KRATEK CAS - 29
LUJZEK
Dober den vsaki den! Pismo vam
pišem v pondelek, 22. septembra, saj
sma se včeraj z Mico pri žlohti pote-
pala. Zdaj pa na hitro, saj sosed
Juža že s traktorom ropoče, da
nama bo koruzo silira. Na obiraje
čakajo jabolka, tudi trava na travni-
ki bomo še enkrat pakasili, za zimo
je treba drva pripraviti in še marsi-
kaj nas čaka z obiranjem grozdja
vred. Strakavjoki pravijo, da naj s
trgatvijo ne bi hiteli, saj grozdje lepa
cuker gor jemle in ga je že zdaj več
kak Ioni v cajti obiraja. Mija z Mico
sma sklenla, da bama tiste ta boj
pozne sarte abrala tan negi okoli 20.
oktobra, seveda če nede pret grozdja
gniloba ali kakšni drugi državni
škadlivec napadna. Sklenla sma
tudi, da bomo naredli trgatev pozno
papudne, da bama lehka patli vino
kak pozno trgatev označili. Ha, ha
Ogledala sma si razstavo koz in
kozlov, ki je bila na ptujskem sej-
mišči. Ene živali so ble kak prave
mišice. Če bi jim modrček na vime
obleka in mini kiklca gor natekna, bi
se lehka kakšnega provega lepotnega
tekmovaja udeležle. Maja Micaje
seveda najbolj kozle gledala. Najbaj
si ji je dapadna en bradač s trdim -
raglom, seveda. Sklenla sma, da si
bama drugo leta tudi midva kupila
en kozji parček, da nama bode okoli
voglov trava kasija, saj pravijo, da
so kaze žive kosilnice, ki poleg toga
še dobro mleka dojijo. Vete, če jaz
rečen maji Mici, da je koza, una
sploh neje užaljena, saj tate živolice
tak visoko ceni. Tejka o kozah, zdaj
pa gremo dale ...
Ker se je polete že paslavla in seje
v torek začela uradna jesen, vas mo-
ren opozoriti, da si začnete tak pa-
malen jesenska garderoba pripravla-
ti in po potrebi tudi oblačiti Menije
Mica že pripravila duge gate, saj se
boji, da se ne bi v spadje okončine
prehlada. Prejšji tjeden sen meja
obisk iz ene politične stranke. Ne
bom paveda, keri so bili, saj se zave-
dan tistega reka, ki pravi: Greh se
pove, grešnik pa ne! Na vse načine
so me prepričovali, naj se priklučin k
jihavi stranki in jim tak pomalen re-
klamo delam. Jok, sen reka. Nete me
oblekli v nibena pafarbano koža. Sen
pač takšni, da cenim ljudi pa jihavih
delih in abnošaji, ne pa po farbi
stranke. Srečno!
Vaš (nad)strankarski LUJS
V glasbenem svetu je izredno
živahno, saj mnogi priznani glasbe-
niki snemajo novo glasbo, izdajajo
nove plošče in se pripravljajo na
koncertne turneje. Glasbenega gi-
banja je veliko, od vas pa je odvis-
no, ali vas bo kakšen projekt tako
navdušil, da boste odšli na koncert
aH pa si boste kupili tudi izbrano
zgoščenko.
Pod drobnogled sem sam tokrat
vzel najnovejši album pevke
MAIAH CAREY z naslovom BUT-
TERFLY, ki je že njen šesti album
po albumih Mariha Carey, Emo-
tions, MTV Unplugged, Music Box
in Daydream. Zgoščenka Metuljček
prinaša pesmi: Honey, Butterfly, My
ali, The Roof, Fourth of July, Break-
down, Babydoll, Close my Eyes,
Whenever you Call, Fly Away, The
Beautiflil ones, Outside ter dva remi-
xa pesmi Honey: So So Def Radio
Mix (sodelujeta tudi Da Brat & JD)
in Def Club Mix. Sledila bi lahko
neugodna kritika, saj gre za tipično
ameriško glasbeno produkcijo, ki ra-
zen izstopajočih balad in kakšne iz-
jeme ne nudi ničesar posebnega,
vendar bo veliko glasbeno ime po-
menilo, da se bo album prodal v mi-
lijonski nakladi.
Britanska pevka LUISE je bila v
začetku 90. članica izredno uspešne
ženske skupine Eternal. Trenutno za
založbo EMI UK končuje drugi sa-
mostojni album in prva mala plošča
ARMS AROUND THE WORLD
je tipična "lahka" pop pe-
sem.
Ricky, Jazzie in Lee so članice tre-
nutno najpopularnejše nemške sku-
pine TIC TAC TOE, ki se na
nemškem govornem področju lahko
po prodaji plošč kosajo s skupino
Spice Girls. Tretji hit z albuma
Klappe Die 2 te skupine je komad
ICH WAR SO GERN SO BLOD
WIE DU (***).
Floridski vroči fantje BACK-
STREET BOYS so še zmeraj med
popularnimi s komadom Everybody,
še večje presenečenje pa je, da so na
2. mestu tudi v ZDA s komadom
Quit Playing Games. BACKSTRE-
ET BOYS prepevejo tudi "ljubezen-
sko obarvan" komad AS LONG AS
YOU LOVE ME	za ka-
terega so posneli razkošen video pod
režijo Nigla Dicka.
Člani skupine M-PEOPLE Heat-
her Small, Paul Heard in Mike Pic-
kering so izvajali izredno melodično
plesno glasbo. Presenečenje skupine
M-PEOPLE je rahlo RN'B obarvana
skladba JUST FOR YOU
Regi duet SLY AND ROBBIE sta
naredila zabavno zgoščenko z nas-
lovom Friends in nanjo povabila ne-
kaj znanih glasbenikov. Duet sode-
luje z zasedbo SIMPLY RED v pri-
jetni skladbi NIGHT NURSE
ki je v podlagi sestavjen iz
regi, RN'B in soul glasbe.
WILL SMITH je nekoč nastopal
kot Fresh Prince skupaj z D.J. Jazzy-
jem Jellom in skupaj sta imela dva
mega hita: Summertime in Boom!
Shake the Roomn. Mož v črnem
WILLL SMITH pa ponovno osvaja
z novostjo JUST CRUISIN'
iz filma Men in Black.
Ameriški raper COOLIO je v
začetku septembra izdal album My
Soul in na njem seveda najdete hit C
U When U Get There. COOLIO pa
vnaša tudi Gap Band flink stil v ko-
madu OOH LA LA (***).
JOE COCKER je v začetku poletja
priredil pesem Could you be Loved,
ki jo je v izvirniku pel Bob Marley.
Legendarni Joe je svoji novi hripa-
joči pop/rock pesmi dal francoski
naslov N'OUBLIEZ JAMAIS
Irski ročk mojstri U2 so s solidnega
albuma Pop sneli že tri pesmi: Disc-
otheque, Staring at the Sun in last
Night on Earth. U2 so izdali dve raz-
ličici singla PLEASE	in si-
cer CD 1 vsebuje pesem Fm not your
Baby, ki sta jo skupaj zapela Bono &
Sinead 0'Connor, CD 2 pa je produ-
ciral Howie B in ob neprodorni al-
bum verziji pesmi Please vsebuje
tudi prodorno live ali živo verzijo pe-
smi.
Legendarni ROLLING STONES
so novi album Bridges to Babylon
posneli pod producentstvom Dona
Wasa, The Dust Brothers, Baby Fa-
cea, Dannyja Saberja in Toma Lorda
Algea. Na albumu sodelujejo tudi
takšni glasbeniki, kot so Billy Pres-
ton, Benmonth Tench, Wayne Shor-
ter, Bernard Fowler, Jim Keltner,
Darryl Jones ... Stonesi pa se vračajo
z razpoznavno skladbo ANYBODY
SEEN MY BABY
David Breznik
RAGUINE NA-
GRADNE POČIT-
NICE VFIESI
Deset najpridnejših in najvztraj-
nejših dopisnikov Sobotne raglje (to
je oddaja za mlade na radiu Sloveni-
ja) je zadnji teden v avgustu prežive-
lo v centru šolskih in obšolskih dej-
avnosti v Fiesi. Imel sem srečo, da
sem bil eden izmed njih. Poleg moje
malenkosti so si počitnice zaslužili
še Mateja Rihtar, Jerica Škedelj,
Špela Štrekelj, Saša Janežič, Andreja
Udovč, Karmen Uhan, Vesna Logar,
Tina Medved in Milanka Kle-
novšek.
Ko sem prišel v ponedeljek pred
mogočno stavbo Radia Slovenija na
Tavčarjevi 17, je tam že čakala skupi-
nica mladih iz različnih krajev v Slo-
veniji. Največ jih je bilo iz Šentru-
perta na Dolenjskem. Pridružili so
se nam še ga. Tanja Pirš, urednica
oddaje Sobotna raglja, in voditelja
Matiček Žumer in Bine Bizilj. Četrt
na deset smo se končno poslovili od
staršev ter se odpravili proti Fiesi, ki
leži med Strunjanom in Piranom.
Po dveh urah vroče vožnje v kom-
biju smo končno prispeli na morje. V
Fiesi smo najprej ugotovili, da zra-
ven nas letujejo tudi četrtošolci iz
OŠ Milana Šušteršiča iz Ljubljane.
Nato smo se porazdelili v sobe. Jaz
sem svojo sobo delil z Matičkom in
Binetom. Svoje stvari smo si pospra-
vili v omare. V sobi je bila tudi tele-
vizija, a na žalost ni delala. Po obil-
nem kosilu smo se šli kopat v morje.
Večina jih je plavala na splav, ki je
bil zasidran v bližini, jaz pa sem naj-
raje skakal s pomola. Po plavanju
sem v sobi malo bral knjigo, nato pa
sem šel na večerjo. Po večerji smo
Matiček, Bine, ga. Tanja in jaz igrali
tarok. Bilo je zelo zabavno in napor-
no, saj še taroka nisem obvladal. Po
tem "trpljenju" sem se stuširal in šel
spat.
Že po prvem dnevu sem ugotovil,
da me čakajo lepe počimice, in prav
vesel sem bil, da sem v prejšnjem šol-
skem letu vztrajal v dopisništvu.
IgorRakuša, 6. a,
OS Tomaž pri Ormožu
DOBIU SMO TE-
LOVADNICO
v jesenskih oktobrskih dneh leta
1996 smo se zbrali učenci, učitelji,
krajani in predstavniki občine Len-
art na proslavi ob položitvi temeljne-
ga kamna za gradnjo telovadnice v
Voličini, ki ga je položila magistra
gospa Tej a Valenčič.
Še ne dobro leto dni kasneje smo se
zopet zbrali, kajti bila je že otvoritev.
Kulturni program je potekal že v te-
lovadnici, ki so jo marljivo zgradili
delavci iz podjetja Radlje. Ob uvod-
nih govorih so se kasneje predstavile
pevke iz Voličine pod vodstvom go-
spoda Boža Čobca, ritmična skupina,
ki jo vodi gospa Irena Fišer, aero-
bična skupina pod vodstvom gospe
Mojce Pivljakovič in pevski zbor z
zborovodjo Nušo Wies. Za podajanje
žoge sta poskrbela Miha in Andrej.
Povezovalka programa je bila gospa
Darinka Čobec. Gospod župan je
izročil ključ gospe ravnateljici Alen-
ki Knuplež in telovadnica je postala
naša. Za blagoslov je poskrbel go-
spod župnik. Prireditev sta posnela
TV Slovenija in Radio Maribor.
Nove telovadnice so veseli vsi kra-
jani, še posebej pa mi učenci in
špormiki Voličine. Odprtje telovad-
nice pa je bil najlepši uvodni del ob
pričetku 1. krajevnega praznika
Voličine.
Denis Čuček, 5. b,
OS Valičina
30 - ŠPORT IN POSLOVNA SPOROČILA
25. SEPTEMBER 1997 - TEDNIR
TEDNIK - 25. SEPTEMBER 1997
OGLASI IN OBJAVE - 31
Leto dni vsiljenega
upritvljanja stanovanj
Icžko je verjeti, na kakšne težave naleti lastnik stano-
vanja v primeru, da mu ni vseeno, kako in za kolikšno
ceno upravljalee upravlja z njegovim stanovanjem in z
njegovim blokom. Vendar pa je izvirni greh problema v
Ciril-Metodovem drevoredu 19, o katerem bomo pisali to-
krat, že v pogodbi, po kateri se je upravljanje Podjetja za
stanovanjske storitve sploh pričelo. Stanovalci bloka so
dokazali, da je bila pogodba nezakonita, enoletno up-
ravljanje pa vsiljeno, kar so po posredovanju repub-
liškega Ministrstva za okolje in prostor spoznali tudi na
Upravni enoti Ptuj in pred desetimi dnevi samozvanega
upravljalca na zahtevo nekaterih stanovalcev izbrisali iz
registra. Zakonu je tako zadoščeno, vendar pa namerava-
jo posamezni stanovalci Podjetje za stanovanjske storitve
tožiti zaradi škode, ki so jo utrpeli v času njegovega up-
ravljanja, je povedala stanovalka Albina Jane.
"Lani poleti so od vrat do vrat
zbirali podpise za upravljanje
stanovanjske hiše. Šele ko bi
Podjetje za stanovanjske storitve
zbralo podpise vseh lastnikov, bi
bila pogodba veljavna. Tako
določa stanovanjski zakon. Mi
seveda nismo vedeli, ali smo po-
dpisali vsi. Upravna enota Ptuj
pa je pogodbo registrirala," pri-
poveduje stanovalka Albina
Jane. "Kasneje, ko so se pojavili
problemi, smo ugotovili, da po-
godbe o upravljanju sploh nismo
podpisali vsi lastniki, pač pa
dobrih 40 odstotkov lasmikov.
Svojega izvoda pogodbe namreč
ni nihče dobil, niti po pričetku
upravljanja, ko nam je Podjetje
za stanovanjske storitve tudi že
pošiljalo položnice za svoje delo.
Tako nismo vedeli, da gre za ne-
veljavno pogodbo. Fotokopijo
smo pridobili šele na Upravni
enoti," je razložila Albina Jane.
"Nato smo imeli podobne
probleme kot stanovalci bloka
na nasprotni strani ceste, o kate-
rem ste pisali v prejšnji številki.
Že med podpisovanjem pogodbe
nam je Podjetje za stanovanjske
storitve hotelo zamenjati streho.
Ker smo si našli bistveno ce-
nejšega izvajalca kot Podjetje za
stanovanjske storitve - kar
dvakrat več bi morali plačati po
njihovem predračtmu -, smo
streho zamenjali s svojim izva-
jalcem. Že oktobra, med kurilno
sezono, se je upravljalee odločil,
da mora sanirati kotlovnico. Po-
klicali smo strokovnjaka, ki je
ocenil, da bi peči zdržale še vsaj
5 let. Nismo bili za zamenjavo.
Zahtevali smo, da se s sanacijo
kotlovnice počaka vsaj do
pomladi. Pod to zahtevo se je po-
dpisala več kot polovica lastni-
kov stanovanj. Kljub temu so
našo kotlovnico zamenjali, kar je
okrog 23 milijonov tolarjev," je
povedala Albina Jane.
Šele takrat pa je prišlo do pra-
vega zapleta. Štirje izmed lastni-
kov stanovanj, ki niso dovolili
sanacije kodovnice, so prenehali
uporabljati radiatorje. Radiator-
je so bodisi avtogeno zavarili bo-
disi namestili posebne čepe, da
topla voda ne more v njih, in se
oskrbeli z drugačnim ogrevan-
jem. "O tem smo obvestili tako
Komunalo, ki upravlja z našo
kotlovnico, kot Podjetje za sta-
novanjske storitve. Temu
podjetju tudi nismo plačali sana-
cije, s katero se nismo strinjali in
je nismo naročili. Sedaj nas
tožijo. Pa tudi Komunala nam še
vedno pošilja položnice za ogre-
vanje, čeprav se vso zimo nismo
greli z radiatorji, letos poleti nas
je Komunala z dopisom seznani-
la, da naj "neplačniki storitve po-
ravnamo in se s tem izognemo
nepotrebnim stroškom sodne iz-
terjave". Zakaj nas kar naprej
vznemirjajo? Ne želimo njihove-
ga ogrevanja, pravico imamo
greti se v svojem stanovanju, ka-
kor hočemo. Ne bomo plačevali
nečesa, česar ne koristimo!" je
ogorčena Albina Jane.
"Po vsem tem smo se spomladi
hoteli rešiti upravnika. Podjetja
za stanovanjske storitve. Večina
lastnikov, med njimi celo UNZ
Maribor kot lastnik enega stano-
vanja, se nas je podpisala pod
razrešitev. Vse skupaj smo
vložili 30. maja tudi na Upravno
enoto Ptuj. Z Upravne enote
smo prejeli več dopisov, češ da to
ni mogoče. Sami smo se obrnili
na republiško Ministrstvo za
okolje in prostor in šele z njiho-
vim posredovanjem je Upravna
enota končno 16. septembra iz-
brisala iz registra pogodbo med
stanovalci in Podjetjem za stano-
vanjske storitve. Pogodbo, ki je
bila že od vsega začetka nezako-
nita, pa jo je Upravna enota
kljub temu priznala. To je bil
prvi tovrstni primer na Ptuju, ki
bo gotovo koristil tudi drugim,"
je prepričana Albina Jane. "Za-
konu je tako zadoščeno, vendar
pa nameravamo posamezni sta-
novalci Podjetje za stanovanjske
storitve tožiti zaradi škode, ki
smo jo utrpeli v času upravljan-
ja."
Milena Zupanič
ORMOŽ / 30. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Volk €uva ovce?
VLADI POSLALI POZIV ZA SPREJETJE UREDBE O KONCESIJAH • USTA-
NOVILI ZAVOD ZA INFORMIRANJE • KAJ JE NA KASETAH, ZAKLENJE-
NIH V ŽUPANOVEM TREZORJU?
Na 30. sejo ormoškega občinskega sveta so bili povablje-
ni predstavniki ministrstva za okolje in prostor, mi-
nistrstva za gospodarstvo in načelnik upravne enote
Ormož Janez Zadravec, a se seje niso udeležili. Prišel pa
je dr. Boris Salobir iz direkcije za rudna bogastva,
predstavnik podjetja Ecoenergetika, predstavniki agrarne
skupnosti Frankovci in predstavnik ormoških avtopre-
voznikov. Ti so predstavili problematiko odpiranja
ormoške gramoznice, tajnik agrarne skupnosti Frankovci
Franc Puklavec pa je predstavil načrte za sanacijo
zemljišča skupnosti.
Po denacionalizacijskem pos-
topku je bilo skupnosti vrnjenih
33 hektarjev površin, ki so jih v
preteklih letih izkoriščali za pri-
dobivanje gramoza. Površine so
danes zapuščene, porasle z niz-
kim grmovjem, teren je raznolik,
v različnih nivojih, narivih in
odkopih, na zahodnem delu pa
zasipan z odpadnim apnom.
Člani skupnosti so pri podjetju
PIN naročili izdelavo sana-
cijskega načrta za 10 hektarjev
površin. V končni fazi sanacije
naj bi to površino pogozdili, ka-
kor zahteva ureditveni načrt
občine. Celotna sanacija 10 hek-
tarjev naj bi stala 38 milijonov
tolarjev. Na delu zemljišč je
navožen tudi odpadni material -
apno, kamenje in material od
rušenja stavb -, to pa ni
vključeno v strošek sanacije, ki
naj bi se izvajala etapno. Prošnja
za izdajo dovoljenja za sanacijo
pa je bila zavrnjena, ker je bila v
načrtu zajeta tudi parcela, ki ni
last agrarne skupnosti. Tega
Frankovčani niti niso trdili, a
nekako se je omenjena parcela
našla v njihovem načrtu.
Dr. Boris Salobir pa je svetni-
kom povedal, da jim v tej fazi, ko
še niso pridobili lokacijskega do-
voljenja, ne more pomagati, da
pa bodo stvari po tem stekle zelo
hitro. Izrazil je tudi svoje
začudenje nad neverjetno dol-
gim postopkom za pridobitev
vseh potrebnih dovoljenj za
odprtje gramoznice, saj naj bi
povprečen postopek trajal okrog
6 mesecev. Svetniki so nato spre-
jeli sklep, da pozovejo vlado RS,
naj takoj sprejme uredbo o kon-
cesijah za raziskovanje in izko-
riščanje mineralnih surovin ozi-
roma ustrezno zakonodajo.
Med pobudami, predlogi in
vprašanji svetnikov je bila
omenjena problematika šolskih
prevozov otrok, med katerimi
naj bi jih bilo nekaj (tisti, ki sta-
nujejo od šole manj kot 4 kilo-
metre) brez ustreznih vozovnic.
Slišali smo tudi pobudo, da naj
župan pooblasti podžupana za
urejanje gospodarskih zadev, ve-
liko pa je bilo govora tudi o vodi.
Pojasnjeno je bilo, da je pitna
voda v Ormožu takšna, kot je
bila, le normativi se v Sloveniji
počasi spreminjajo in zato so re-
zultati navidezno slabši kot si-
cer. Voda pa je takšna, kot zme-
raj. Nato so svetniki sprejeli pra-
vilnik o spremembah pravilnika
o finančnih intervencijah za raz-
voj kmetijstva v občini in pred-
log odloka o koncesiji za op-
ravljanje dejavnosti javne
razsvetljave.
Svetniki so po hitrem postop-
ku spremenili odlok o ustanovit-
vi javnega zavoda na področju
radijske dejavnosti in omogočili
delovanje zavodu za informiran-
je, kjer bo poleg lokalne radijske
postaje Ormož prostor tudi za
Ormoške novice. Vsaka od orga-
nizacijskih enot naj bi imela svo-
jega odgovornega urednika,
glavni urednik pa bi bil skupen
za oba medija v osebi direktorja
zavoda. Realizacija bo v pre-
hodnem obdobju dodatno obre-
menila občinski proračun za
približno 2 milijona letno za so-
financiranje stroškov za odgo-
vornega urednika, kasneje pa naj
bi oba medija deovala po zakoni-
tostih trga. Ker svet ni dobil no-
benega uradnega obvestila, da je
dosedanja direktorica radia
Aljoša Vodnik spremenila delo-
dajalca, so celo resno razmišljali,
da bi dali soglasje k njenemu
imenovanju.
Svetniki so dali še raziična
soglasja, med drugim k cenam
šolske prehrane; malica stane
1.730, kosila pa 241 in 267 tolar-
jev. Po daljšem pogovoru so iz-
brali Novo Ljubljansko banko
za deponiranje proračunskih
sredstev za pospeševanje razvoja
malega gospodarstva v višini 7
milijonov tolarjev in dodelje-
vanje kreditov pod ugodnejšimi
pogoji. To je prvi posel Nove
Ljubljanske banke z občino, po-
tem ko je poleti odprla posloval-
nico v Ormožu.
Najslajše stvari pridejo vedno
na koncu in pod točko razno
smo izvedeli, da je župan Vili
Trofenik zasegel kasete in sklep
8. izredne seje sveta zaradi suma
potvorbe sklepa ter jih zaklenil v
trezor. Predsednik sveta Alojz
Sok je dejal, da se tudi on boji,
da bo vsebina kaset spremenje-
na, in je ravnanje župana pri-
merjal z volkom^ki so mu zaupa-
li čuvanje ovac. Župan več o zap-
letu, ki bo morda kmalu
ormoška afera, v interesu preis-
kave ni želel povedati.
vlci
KOLESAR OBLEŽAL
MRTEV
v četrtek, 18. septembra, ob
5.30 se je 66-letni Franc Markež z
Ločkega Vrha peljal s kolesom
po regionalni cesti skozi Trnovs-
ko vas. Tam ga je z osebnim
avtomobilom dohitel 27-letni
Slavko V. iz Ruja. Med prehite-
vanjem je zadel v bok kolesa,
Markeža je vrglo v vetrobransko
steklo, nato na pokrov motorja,
od tam pa je padel na bankino.
Pri tem je kolesar dobil tako hude
poškodbe, da je obležal mrtev.
KOLESAR HUDO RANJEN
Po lokalni cesti proti središču
Cirkulan se je v četrtek, 18. sep-
tembra, nekaj po 15. uri peljal s
kolesom 71-letni Mihael K. iz
Zavrča. Med vožnjo po klancu
navzdol je v desnem ovinku pa-
del po cestišču in se hudo ranil.
Pozneje so policisti ugotovili, da
je do padca prišlo zato, ker je
pregloboko pogledal v kozarec.
Alkotest je namreč pokazal, da je
imel v izdihnjenem zraku 1,67
promila alkohola.
MOPEDIST ČEZ
ZAŠČITNO OGRAJO NA
VRT
Po regionalni cesti skozi Rade-
hovo, občina Lenart, se je v pe-
tek, 19. septembra, nekaj pred
21. uro peljal s kolesom z motor-
jem 17-letni Bogdan R. iz Lenar-
ta. V blagem desnem ovinku je z
mopedom zapeljal desno s ces-
tišča in trčil v zaščitno ograjo, čez
katero ga je vrglo na vrt ob stano-
vanjski hiši, tam pa je obležal
hudo ranjen.
MED VOŽNJO ZAGOREL
AVTO
Po Sloveniki od Polskave proti
Slovenski Bistrici se je v četrtek,
18. septembra, nekaj po 19.30
peljal z osebnim avtomobilom
Jugo 45 Mladen P. iz Slovenskih
Konjic. Med vožnjo se je avto
vnel in ogenj je uničil njegov
prednji del. Glede na starost vo-
zila so ocenili, da je škode za
okoli 150.000 tolarjev. Voznik ni
bil poškodovan.
ZGORELO
GOSPODARSKO
POSLOPJE
v torek, 16. septembra, ob
12.30 je iz doslej še neznanega
vzroka izbruhnil požar na gospo-
darskem poslopju Petra K. v
Zgorji Ščavnici, občina Lenart.
Poslopje je bilo leseno, zato je
postalo lahek plen ognjenih zubl-
jev in je v celoti zgorelo že pred
prihodom gasilcev. Ocenili so,
da je nastalo za okoli 400.000 to-
larjev škode.
Z AVTOM V MOPEDISTA
v nedeljo, 21. septembra, oko-
li 15. ure je po lokalni cesti proti
Bišu vozil osebni avto 26-letni
Anton H. z Destrnika. V Trnovski
vasi je v blagem desnem ovinku
zapeljal na nasprotni vozni pas in
trčil v nasproti vozečega voznika
kolesa z motorjem, 16-letnega
R.K. z Destrnika. Mladoletni mo-
pedist je padel in se hudo ranil.
OSUMLJEN VLOMNE
TATVINE
v stanovanjsko hišo v Ljuto-
meru je bilo 5. avgusta vlomlje-
no, vlomilec pa je odnesel večjo
vsoto denarja v devizah in zlat
nakit v vrednosti okoli 2,7 milijo-
na tolarjev. Kriminalisti UNZ
Murska Sobota, ki so raziskali
vlom, so utemeljeno osumili 34-
letnega V.K. iz Ruja. Ta naj bi bil
omenjenega dne pripotoval v
Ljutomer, prišel do stanovanjske
hiše oškodovanca, ki je bil takrat
na dopustu, skozi okno vlomil v
hišo, preiskal vse prostore ter
našel in odnesel pravo bogastvo.
FF
OSEBNA KRONIKA
RODILE SO - ČESTITA-
MO: Bernardka Ropič,
Goričak 58, Zavrč - Ano;
Alenka Kolarič, Spuhlja 80/a,
Ptuj - dečka; Jelka Rojko,
Vurberg 99, Duplek - Aljaža;
Stanislava	Kozoderc,
Lovrenc 24/a, Lovrenc -
deklico; Breda Šandor,
Rakuševa 11, Ormož - Nejca;
Anica Žnidarič, Sakušak 70,
Juršinci - Tomaža; Marjetka
Vindiš, Kraigherjeva 28, Ptuj
- dečka; Zdenka Hertiš, Vego-
va ul. 26, Njiverce - Doris;
Cecilija Prevolšek, Gajzerjeva
20 Ptuj - Rebeko; Renata Zi-
darič. Ljutomerska 18,
Ormož - Andreja; Mira Hliš,
Drstelja 43, Destrnik - Sebas-
tijana; Ivanka Kozel, Vel.
Varnica 57 - Anjo; Patricija
Mlaker, Majšperk 32 - Roka;
Smiljana Lah, Moškanjci 14 -
dečka; Jelica Hergula,
Podgorci 12/b, Ormož -
Aljaža.
POROKE: Miran Horvat,
Zagojiči 23/a, in Lidija Veit,
Destrnik 24/a; Zoran Glušič
in Silva Kukovec, Štuki 9,
Ptuj; Danilo Zebec in Sergeja
Kelenc, Formin 32/b.
UMRLI SO: Ferdinand
Širec, Gotska ul. 1, Ljubljana,
* 1931,111. septembra 1997,
Franc Štebih, Polenšak 25, *
1942, t 12. septembra 1997,
Franc Hribernik, Ciril-Meto-
dov drev.7, Ptuj.* 1909,1 13.
septembra 1997, Marija Za-
muda, roj. Rižnar, Formin 27,
1940,1 15. septembra 1997,
Leopold Vajda, Bukovci 107,
1909,1 16. septembra 1997,
Marija Mohorko, roj. Repec,
Gorca 31, * 1913, t 17. sep-
tembra 1997, Elizabeta Vido-
vič, Pohorje 46, 1912, t 17.
septembra 1997, Stanislav
Kociper, Zabovci 7, ^^ 1929, t
19. septembra 1997,
Frančiška Cvetko, Trnovska
vas 56, * 1930, t 18. septem-
bra 1997.
PTUJ • Drevi ob 19. uri bo v ro-
manskem palaciju ptujskega
gradu odprta razstava slik sli-
karja Franceta Slane. Avtorja bo
predstavila umetnostna zgodo-
vinarka Jadranka Šumi, glasbe-
ni utrinek pa bosta prispevala
violinist Tomaž Lorenz in kitarist
Jerko Novak.
PTUJ • V petek, 26. septem-
bra, ob 19.30 bo v refektoriju
minoritskega samostana Vikto-
rinov večer z naslovom Poklical
sem te, na katerem se bodo
predstavili štirje letošnji ptujski
novomašniki. Z glasbenim ut-
rinkom bosta prireditev oboga-
tila kantavtor Janez Ferlež
(eden od novomašnikov) in
kvartet bratov kapucinov Mir in
dobro.
SLOVENSKA BISTRICA • V li-
kovnem salonu gradu bo v pe-
tek, 26. oktobra, ob 17. uri
odprta razstava del ljubiteljskih
slikarjev likovne sekcije DPD
Svoboda Ruj Franca Sagadina
in Leona Piška.
PTUJ • V ponedeljek in torek,
29. in 30. septembra, ter v sre-
do, 1. oktobra, bo ob 20. uri v
stari steklarski delavnici na Slo-
venskem trgu 1 predstave Emi-
la Filipčiča Psiha v izvedbi Teat-
ra lil iz Ruja.
KINO PTUJ • Ta teden je ob
18. uri na sporedu film Izgublje-
ni svet - Jurski park, ob 20.30
pa Popolna oblast. Od 30. sep-
tembra do 5. oktobra bodo vrte-
li ob 18. uri film Sanjsko
moštvo, ob 20. uri pa Na vrat na
nos.
ŠTATENBERG • V viteški dvo-
rani dvorca bo do konca tega
tedna na ogled razstava slik
šeste Talumove likovne koloni-
je, nato pa se razstava seli na
Ruj.