List
iáfžv
T*'. -Il
w »
Tečaj XXXIV


ospodarske, obrtniške

na
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Yeljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošilj
po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr
pol leta 2 gold. 40 kr
četrt leta 1 gold. 30 kr
Ljubljani v sredo 9. februarija 1876.
Obseg: Kmetovalci! ki deteljuo seme kupujete, pazite, kar vam tukaj pravimo
diva po Belgiškem načinu. (Dalje.)
Predlog za skupščino malih obrtnikov.
Navod za pridelovanje lanù in pre-
Kmetijski zgodovinski spomini
vsega sveta vredjeni po mesecib. (Dalje.)
Postava o stavbab na Kranjskem.
Mednarodno varstvo tičev.
Recenzija
9}
Latinske slovnice"
Bob v stěno meče, kdor v Dunajském državnem zboru o spravi narodov govori.
Jugoslavensko slovstvo.
Naši dopisi.
Novičar.
Gospodarske stvari.
v
bolj
stan
Kot
prvo
stopi njo
temu pa nasvetuj
Kmetovalci! ki deteljno seme kupujete
pazite, kar vam tukaj pravimo.
shod ali skupščino tacih obrtnikov iz vseh dežel Av strijskih

seda
Kar naravnost moramo
kaj ti
reci, da je ta
a
klic
čedalj
o pravém casu , 3 veče, in skra)
adloge malih obrtnik
res „be-
3V SO
cas
Je
)
da se za-nje kaj izdat
V 1. listu kmetijskega časnika „Oesterr. Landw.
Wochenbl." beremo, da v kmetijskem poskuševališči v obrtnij
nega stori, ker brez krivde svoje vidno propad
v
mala
adnjih letih lažnjive narodno-gospodarsk
Tharandu
ko so preiskavali seme rdeče, bele,
zelene povzdige („des volkswirthschaftlichen Aufschwunges")
in Švedske detelje, so našli semenu primešanega kvare- Ali bo pa mogoča v vsem tista organizacij nega (kremenastega) peska, ki ga lomijo v kam- spod pisatelj v blagem svojem
norovu v Lieben u poleg Prage in potem v neki fabriki vprašanj
)

namenu želi, to ie dr
na rdeče, belo, zeleno itd. bar\^:jo. Ta pesek mešajo goljufni trgovci deteljnemu semenu, cla težje vaga; kmetovalci pa so potem goljufani, kajti vsak kamenček ali
sedami
Gôsp. Simettinger začenja razpravo svojo z be
i
je presvitli césar 2. decembra 1873. leta
rekel deputaciji malih obrtnikov tako-le : ,,R
>
v t
da
ga na
pesek je tako podoben deteljnemu semenu videz ni lahko ločiti od semena in to tem manj, ker se barva njegova tudi z vodó ne dá od tega peska izprati.
listu pa omenjeni časnik še tudi to pripove-
n e
i i h ca b u p a t
h
a
• ■ i
ii v i te
Potem
7
p o m
v •
m
je mala obrtnij a ub
pa razklada vzroke, po
treba, d
in čedalje bolj ubožuj
tem
duje,
detelje) je tudi pomešano z drugimi deteijnirni semeni
den glavnih vzrokov gotovo ta
7
da
katerih
. Med
kakor
da seme Francoske in O^erske lucerne (netnške velike ribe požirajo male, so velike obrtnije, fabrike,
O	\	^ •	/	w •	«V	t v	11	1 i 4	II	«	-1
(z Alfalka-deteljo, kosužkom, orehovcem itd.) in
kamnički, ki so nemški detelji zeló podobni
pa
s
ki s stroji (mašinami) cenej lávce vzele malim
obrtnikom, kateri ne
blago delajo, delo in
de
? tako, da v
ati s ťabriškirm izdelki, ki
cenej
100 funtih take detelje je kotnaj 25 funtov prave nem-
ške detelje.
Tudi nek Ljubljansk trgovec je nedavno od nekega
morejo koňku-čeravno slaběji, kupci pa gledajo dandanes bolj na ceno kot na dobro in trpežno blago. Pisatelj preiskuje tudi še druge vzroke.
v v
ne pusea v nemar „obrtnij s ke svobodě" in druzih
naših kmetov kupil veliko rdeče namešana s peškem in majhnimi kamnički.
7
ki
je
bila
potkov več
Ko
)Q
ke propada preiskaval

pre
To tedaj priča, da je taka sleparija tudi
v
ze
nas znana!
p r i
Zato opominjamo naše gospodarje, naj pri
stopi na to, kako jih odpraviti in malim obrtnikom na
i se skladamo z velikim delom na-
svetovanih sredstev, kakor na
noge pomagat?
nakupovanji deteljnega semena skrbno pazijo

da jih
nepošteni prodajalci ne osleparijo in v veliko škodo ne
spravjjo
Fr. S.
skih društev po deželah ii samesnih okrajih dežele vládni zas
7
priliko, z osnovo obrtnij-hovimi podružnicami v po-
potrebni se nam zdijo
topniki v teh društvih. Tehtne premislike pa
imamo o
PelJ
tega
7
da
se obrtnijski oddelek
Obrtnijske stvari.
mog
cl zdaj odcepiti od trgovinske zbornice, da bi mali
obrtniki zastop našli v deželnih zborih in v državnem
zboru
Da
se to
česar tudi mi želimo
Predlog za skupščino malih obrtnikov.
Gosp. M. Simettinger, rudarski inženir in mar- dr
goditi, treba bi skih zbornic
zbor
moglo
bilo predrugačenja trgovinskih in obrt-
volilnega reda za dežeine zbore in za
ljivi prvomestnik gospodarskoga odseka Štajarskega obrt- drug nijskega društva v Gradcu , je tudi nam poslal drobno
brošurico pod naslovom: „Ein G e wer b e tagíť > v ka-
Vse to uteg
bi
pričakovati od pre
íja cele današnje vládne sisteme pomislek vendar naj bi ne ustrašil mož iz vrste malih obrtnikov, da ne bi v mejah postavnih stopili na
teri pozivlja male obrtnike (rokodelce), naj se zdramijo noge po vseh deželah Avstrijskih in se zbrali na Dunaj
in resen korak storijo za posvèt, kako bi se odvrnile
v
e
7
stisk
malih obrtnikov (rokodeicev), in bi se jim pripomoglo
kup
shod
v katerih se znajde dandanes zeló ubožani stan Simetting
?
ter se posvetovali o predlogih gosp
)
kajti
se
dane8
magaj si sam, in
pomagal ti bo Bog
eljá prialovica
77
no
(i

Kjer ni obrtnijskih družeb, ondi naj bi pomoèna vrstno stor
y
ker
Je
emij
društva za obrtnike (Aushilfskassavereine) to stvar v roko vzila.
gnojiti
Tako senožet se
J
spočita in ni treba za lan
globoko preorje in éez
zimo pusti v brazdah ležati, da razmrzne. Spomladi ravná tako, kakor smo
se
vorili. Lanišče se dobro pognoj
zgoraj pri obdelovanji sploh go
m vseje žito, v žito
/s- f
zâ pridelovanje lami iu prediva po Belgiškem
se pa vseje ti
Tako se senožet pregnoji in dv
načinu.

Spisal Andrej Pisk ar.
(Dalje.)
Nimamo prostora tukaj obširno raz lagati vsega tega.
priďelka se dobita od nj
Poglejmo še, kaj pravijo skušeni kmetovalci gih dežel o kolobarenji, kar se lanú tiče
lep
pred
Angl
ali
posebno priporočajo letom na eno in isto

da
se
lan
ne seje
UU \_J • Ciil t • 1UIU JjU. AAC* VUU AXA loto MJ A Y \J j Ck
dober pridelek imeti. Oni odsvetujejo lan
ako hoćemo
— ' - — ---£------------~ —~—~j — ~------~---—^ç^w- ---• - ~ o — - gnO j , ciijjjjcuv li ci	lij i v V7 , rvi j ^
Zato hoćemo samo pogledati, kako kolobarijo Belg i- ali pa še letjemu sadežu prej pognoj
a m p a k
na
tako
nJ
ki
ejati
na
pop rej s nj emu
jan ci, ki so mojstri v kmetijstvu.
Belgij
adi
sejejo
lan
oves, Angleži pa
Njihovo kolobarenje nima ravno strogo znanstvene raje na pšenico. Angleži svetujejo na gnojeno okop
/-d. /\	íi t»«t/\ X 1 ^ 1	K » tt > X K/\L	It^i /XiA 1 U rtlrnri	•	• I •	V	•	1 •	v	•	à	V	1	1	1
podlage, marveč je izpeljano bolj po praktičnih^ skuš- vjn0 sejati pšenico ali njah.
Po njihovih izgledih poskušajmo, kateri bi bili za naše razmere najboljši.
Poskusimo tukaj nekoliko nacrtati sestavo Belgijskoga kolo bare nj a, kakor nam jo popisuje ime- in med temi tudi Belg
rz, in potem se
lan

ker
vij o, da lan prebohotno raste, če se prec na okop seje, zra ven se
pra
přiděla lepa str
nitni kmetovalec A e 1 b r o e c k.
Drugi kmetovalci pa zopet trdé Angležem nasproti,
da ni dobro lanú sejati še
na str
če je bila strnina na gnojeni okop
Kolobar za mocno težko i lovna to zemljo: jn to zato, ker je taka zemlia še pí
t	rx	i • • v	o	v •	yf	^ 1 * '	i •
...... " prepušta za lan, marveč da je bolj
)
1. Oves ; 2.
pesa ali ječmen 5
repa; 5. krompir; 6. rž; 7. lan.
o. pšenica; 4. rz
ali
izinolzena in
y
da
se
1. Detelja; 2. ječmen; 3. raps; 4.
pšenica ; 5. rž ; 6. krompir; 7. repa: 8. oves ali ječmen; 9. lan.
Kolobar za dobro peščeno zemljo:
1. Pšenica; 2. rž ; 3. ječmen in repa; 4. krompir; 5. pšenica; 6. rž; 7. lan; 8. detelja.
pr jiti
na
v
ce
seje
lan
ne, je treba strniŠče za lan gno
okop
To nasprotno trditev moremo s tem razjasniti
mljo
da imajo Angleži gotovo boljšo in bolj gnoj nego drugi
Po južnem Nemškem
y
v
Šlezij
y
na Bavarskem
y
1. Krompir; 2. pšenica; 3, rž ali ječmen;
oves ;
5. lan ; 6.
rž; 7. detelja.
9 I PUP # ^HH
na ozimino, pred katero je
bila
1. Ječmen; 2. rž; 3. krompir; 4. repa; 6. lan; 7. oves; 8. detelja.
pšenica; o. rz in
Virtemberškem , ob Renu in niže doli proti Holandij sejejo lan radí kopavina ali pa gnojena detelja. Včasi ga sejejo tudi
•v v	v •	1*1	1	••	•	••
"mT,í,nň "" 10	-rx^m in-, w-m ------SejejO
gnojena
Tukaj moramo
opomnití, da sledi
na krompirjevišce, ce je ga tudi na oves, pred katerim
bilo krompirju gnojeno
vsod pšenica; pri nas pa pšenica na krompirjevišči večidel slabo stori.
Kolobar za revno peščeno zemljo:
^O) tlLUI 11 Ci/ \J t	,
na krompir po- vina ali pa detelj
• •	• w •	1	t'
bila gnojena okop
Opomniti
m 01
1. Detelja; 2. oves; 3. rž men; 6. oves; 7. rž; 8. lan.
in repa; 4. ajda;
jec
tul
jati oves na gnojeno okop
Za lanom radi s ej ej
y
da pri nas ni navada se-
na
rz
ali
pa oves in detelj
detelj
Ce
sejejo deteljo, jo vsejejo v lan ravno pred pletvijo, da
v
rz
ali
Lan; 2. rž; 3. krompir;
ječmen in repa.
oves; 5. detelja;
jo pl
nekoliko v
emlj
( Dalj
3 zagrnejo
prihodnjič.)
Iz teh izgledov
ne sledi, da bi morali mi
tako
H p°-
najboljše bilo. To kolobarenje ima na prvi pogled še to prednost, da sadeži še le k večemu na 4. leto na tisto město přidej0, lan
pravi
ravnati, ampak to nam bodi le v izgled, da bomo skušali, kako bi za naše razmere
pa
ne
p r e d
ali
letom.
Po g 1 e j m 0
y
S c h 0 n b e r š k i okolici.
kako kolobarijo na Moravském v
Ni ravno vredno naštevati
vsakovrstno kolobarenje ondašnjih kmetovalcev, ker ni vse dobro. Omenimo dva šestletna kolobarja Schon-berške kmetijske in predivske učilnice za nižave in pa en š tir i le ten kolobar nekega dobro vredjenega gospodarstva za bolj hribovske lege.
Dné
31.
Leta
zgodovinski spomini vsega sveta
vřed jeu i po mesecih.
Po ,,Oesterr. Landw. Wochenblatt."
(Dalje.)
Meseca januarija.
1686, je na Poraorskem, Kurskem in Švédském
deževalo iz neba
crno, papirju
enako snovo
y
Prva dva kolobarja sta:
Detelja;
pšenica ;
biti tudi fižol, ki ga tam
grah (pri nas
smel
ne
sadé) ;
rž; 5. k oruza
31.
ki so jo pozneje po preiskavi za lušcinasto rudnino spoznali; nenaradno dobra letina je bila tisto leto po tem dežji. 1847. so na Sleskem ustanovili prvo društvo za
in
lan
?
jaro žito.
jaro
žito.
1. Detelja; 2. raps; 3. rž; 4. grah; 5. lan;
G noj i se vselej okopavini ali grahu. Drugi štiriletni, prav za prav petletni kolobar se
31.
1863.
izrejo dobrih plemenskih k o b i I.
je
v Trieru na Renskem Pruskem umrl 72 let star dr. Ludevik Gall, ki je iznašel vinorejcem znano „ga li z ir a n j eťk vin, po
glasi tako-le:
vseje detelja ; 2. detelja se prvo
njem
tako imenovano.
Oves, v oves se leto kosi ; v drugem letu služi ovcam za
• 9
teljišče se pognoji in vseje rž
paso ;
4. de-
Meseca februarija.
po rži sledi lan.
OV J.J U^llU J A AAA VOtJl/ A lj ^	^U A âjl O A vy vi A xcvkl •
Gosp. Hulders, goditelj in vodja predivoizdelo-valnice na Koroškem, priporoča lan sejati najboljše na deteljišče, posebno pa priporoča on za lan onemogle travnike
1810
1853
in senožeti, če niso močvirni; lan tam íz-
se je ustanovila prva živinozdravniška šola v Monakovem na Bavarskem in ž njo sistematična organizacija živinozdravništva. Organizacija senata za trgovino, kmetij-
stvo in obrtnijo na Francoskem.
Dné
2.
Leta
1866. so po posebno mehk
zimi v
đnji Nemciji
(K
(K
48.) 50.)
9.	Zaukazi
10.
49
se ne
rabijo.
Balkoni, galerije in pomoli
ze na
poli
našli c v e 11
krj
se
smejo s svojo podslombo vred napraviti
celó
iz
so začeli žvrgoleti.
1770. so ustanovili kmetij
lesa ter ne potřebuj ej o nobenega žleba, kakor tudi ne
d r u ž b
v
Brnu
4.
na Moravském
1800. je W. Lest
nadstreški.
(K
52.)
11
v
Paddigtonu na Angleškem
i
iobil patent na svojo slam
f
b
m
4.
1819.
kateri so vse sedanj z mabalnim kolesom narejene
ki sla~
napraviti tudi zunaj gnojnično jam
tod
Sekreti (stranišča) se utegnejo »oslopja, če imajo odtok v kako ne na tišti strani, katera ie obr-
nJ
(K
proti ulicam, cesti ali trž
57.)
12
Kmetij ska (gospodarstvena)
kmetij ska družba začela v Gradcu
pod predsedstvom nadvojvode Ivana
(Dalje prikodijjič.)
kraj
pja se smejo postaviti tudi v obsežku sela, in ako
okol
ne pripuste
jih
m
ali od sosednih poslopij postaviti
Gospodarske novice.
Mednarodno varstvo ticev.
Iz dogovora Avstrijsko-ogerske vlade z Lásko vlado zarad varstva tičev, ki so gospodarstvu koristili, naznanjamo našim bralcem sledeće:
pravil poslopj
veljá
7
toda
daleč od hiše kar tudi tukaj za se smejo postaviti stikoma s stanišnimi
se morajo v poslednjem slučaj
ločiti
trdem zidu, ki strli najmanj 24 cm. čez strešni
po
(K
58.)
13
>S ušil
za
sadj
60
apraviti v selih, toda morajo biti odstranj
m
jbližjega poslopj
se utegnejo ne najmanj
59.)
14
Mag
ako imajo samotno leg Jemati jajca, trgati gnjezda, loviti mlade tiče in bliskovoda (magneta).
77.)
(sklad
7
shrambe),
7
ne potrebujejo ravno
jih prodajati, je vsakako prepovedano.
Prepovedano je: 1) loviti tiče ponoći
uro potem
7
ko
haja;
Je
7
solnce zašlo, in eno uro,
loviti jih, kedar je zapadel sneg;
to je, predno
loviti jih
eno
iz-
73.
Gosposka poslopj a na kmetih.
(S
42.

43.)
Poslopja, katera
leže popolnoma
zunaj sel in teh ne pripravljajo v nobeno nevarnost
s pomočjo kakega ostrupenega zrnja ali na limanice, ognja, in tudi druge hiše, ki so določene za poletno
V	1	_— ^	—. MM M	^-v.	A	« ft A	ft â *	i
mreže, poklopce pa streljati tiče od čana; prodajati se tice
in druge priprave
Dovol j uje se
septembra (kimovca) do smejo samo ta Čas.
sve-
Kdor hoče
tiče loviti znanstvu na pomoč, mora za to dobiti posebno dovoljenje. Te določbe pa ne zadevajo ropar-
skih tic, in ne veljajo za
take, ki
se na lovu streljajo.
Laška in Avstrijska viada pa ste si pridržali pra-
katerem bi .se tiči za lov va-
vico ustanoviti način, po
)
rovali, a tako, da se lov ne zatare. Konečno boste obe
vladi se dogovorili zvezo skienile.
7
kako
tudi druge vlade enako
Ker
e znano
, da nam Labi pomorijo veliko naših kmetijstvu koristnih tic, ki se čez zimo preselijo v;top-
«
, r res kak dogovor naše mmm^^^Hfaii pa	naprava, smo
tù popisali, dosegla svoj namen, to ie velikoÍBÉ|j|fl
lejše Laske kraje Laško potreben,
vprašanje.
prebivanje, smejo biti zgolj iz lesa.
74.
Skednji, Šupe in vrtne JiiŠice.
Tudi skednje, šape iu vrtne hisice brez ognji
ki ležé noti
v
selih
ijati
šice
7
ako so skednj
7
ali
dopuščeno na ta način naprav
v	*	r* r\	« *
7
20
supe najmanj
60
m., vrtne hi
m
75.
Olaj
daleč proč od najbližjega poslopja. ki za posamezne kraje, ki jih more dovo-
Deželna
razen slučaja
liti dezelna postava postava sme posamesnim mestom
tudi
odstavka
§
72 na prošnjo njihovega
vlade*z županstva dovoiiti za celo obsego njegovega okolišča
ali za določene _dele taistega vse ali posamesne olajšave
(Dal. prih.)
navedene v
72.
i\ove postave.
Postava o stavbah na
lovstvene stvari.
Recenzija „Latinske slovnice
tt
72.
Ili. razdelek.
Olajšave pri stavbah.
Olajšave v trgih, vaséh in pri po slop jih na sa
motnili krajih v trgih in mestih.
(K
(Dalje.)
8
42
7
43
)
45.)
dalčasteg
a so
UMIVWOVVwM U I U« ijvj dop uov/vut» V ftiajiu, IVJUI »
stavbenih tal ne pripušča drugačnega štavljenja, ali
Poslopj
iz
i •
au
k r a j i h
kakost
Ko
77
nica
je ministerstvo nauka lanskega leta odobrilo našo Latinsko slovnico za učno knjigo, poslalo je Auszug aus dem Gutachten iiber die Latinska slov-
dem Verfasser zur Wurdigung und Beniitzung
pa smo od odlične strani pozivani, naj preobčimo ovo recenzijo v porabo
.	.	Naj-
o sintaksi, in to zato, ker
bei einer zweiten Auflage".
Se daj
drugim gospodom kolegom. To se zgodi rado. preje podamo recenzijo
er je po većini lastno delo — oblikoslovje je delano je ognjavarno gradivo dobiti" le z neprirnerno velikimi P° drugih slovnicah. Recenzija je objektivna, natančna
stroski
Tudi

iivo uooiii ie z neprnnerno ventunji	«v^u^.ju jv, ^wjv«.»,» ,
dopuščeno strehe kriti s škodljicami pravična ; za tako smo hvaležni , in se bo porabila.
in slamo ali s kako drugo ne ognja varno tvarino
se mora pri lesenih poslopjih strešno lesovj
Ven dobro
Poslovenili bomo vestno oklepaje
7
svoje
opazke pa deli v
P. Ladislav.
ločiti
stropnega lesa, in strop se mora pokriti z i lo-
vina tlakom 11 cm. debelim
kamenjem obtežene skodije so dop
S i n t a k s a.
amo
Veči na gramatik
v najviših gorah
Da
ognja varné zaklepe, to ni
vhodi v podstreŠj
mora
(K
48.)
bhodno potrebn
imeti pako, da se obširno razpravlj
klasičnih jezikov ima to na-
(zaplankani) st
Dopustiti se smejo z diljami
biti
tiČni pojmovi
7
koj
Pl
stvari
7
ntak
dijak na tej stopinii že imeti mora
leg
77.)
paži (strešn
na samotni poduk
To se mora prepustiti natanenemu obravnavanj
pri
v u c n e m
čelu
v
Je
fere n t te
kem)

ku. Po tem na-
mi
7
da so čisto od
>

ki imajo definicije o stavka, subjektu, pràdi-	Wenn es im §. 135. heisst: Slovenščina ima po
katu itd. — Priznati se mora, da so pravila za v j e-	obiiki samo tri dobe (glavne čase), so kann Referent
manje (congruentia) §§. 5—18. obdelana s polno jas-	auch mit der Fassung dieses Satzes sich nicht einver-
nostjo in v dostojni obširnosti (voile Klarheit, hinlang-	standen erkláren, da die drei Absehnitte (dobe) Gegen-
liche Ausfiihrlichkeit). Pri sklonoslovji je gledati	wart, Vergangenheit nicht nur der Slovene, sondern
drugo
.1«
zlasti na to, da se obravnavajo samo oni slučaji (skloni), kojih raba je različna od učnega jezika, učencu znano. Temu načelu je pisatelj slovji zadostil. -
' O--&-------------~---, -vuuviu
jeder, welcher logisch denken gelernt hat, anerkennt. I Kdo pa to taji?; Referent hátte demnach unter alien
v
sklono- Umstanden den Ausdruck doba hier
Z e i t
vermie-
Rabo me st n ih imen , in besedi
den
y
und es lieber gesehen, das3 die Eintheilung der
doiUUS, TUS del je pisatelj konec sklonoslovja zato, tempora in absoluta und relativa (nicht praeterita), welche
ker bi jih sicer moral omenjati pri treh padežih.
69. (abl. ločivni) niso navedeni adjektivi : liber
Gebrauch eingefiihrt
y
1111
U1UUUÍS, purilS, vacuus, koje je tudi Schmidt v svoji den ware.
in der Note als durch den gram dargestellt wird, als logisch nothwendig dargestelít wor-
enthaltene Reihe der
Die im námlichen
slovnici po krivici izpustil [ovi so v
64.
y
dajo]. — Za skloni se nahaja glava VII., ki pomen prepozicij bolj obširno obravnava. Raba prepozicij je po raznih sklonih jasno dolocena ; referent
kamor spa- Zeitformen ist rich ti g gegliedert.
(Dalje prihodnjič.)
Želel
še to, da bi se bolj oziralo
bilo
na
porabo
JngosIa\ensko slovstvo.
prepozici j v posamesnih rekih (phrasen), na pr
re publica est, ex re mea est, etc.,
• •
ex
*
kar
se mora
sicer
pri čitan ji
klasikov razlagati,
pa vendar tudi v
gramatiki mora omenjeno biti. Prav primerno je pisa-
Jugoslavenski stenograf venskem in hrvaško-srbskem Zagrebu na světlo, izdavai
slo-
se zove list, ki v ku v krátkém pride v
od
Antona B
telj
postavil prepozicije z acc. in abl. na eno stran
ka, gimnazijalnega učitelja stenografije in saborskega
vštric, kar primero oboje rabe zelo zlajsuje. — Glava
VIII. obravnava nekatere lastnije latin, jezika pri po-rabi adjektiva, in je dostojno (befriedigend) posneta po dotičnem poglavju pri Schultz u [ne — po: Gry-sar.
stenografa. Prof. Bezenšek ga oklicuje tako
yy
Vredovan bode list tako , da se more tudi tišti
kojemu je stenografi ja še celo
j
P
z
v krátkém času seznáni ti, a zajedno bo do
Kiihner, Madvig, Meiring].
Glava IX. ima po-
samesne sintaktične lastnije v porabi pronom ina z
natančno umevno razpravo (pracise verstándliche Dar- vensko na
že ta
našal dovoli primernega gradiva umetnost znana, ali jo želé temeljiteje proučiti v teorij
za one, kojim
in praksi. Usodim
stellung)
ažnost
?
se
koj
Drugi oddelek obravnava glagol. |Sedaj pa pride
posebno kot pridigarj
pozoriti čestito duhovščino slo-ima stenografija za duhovnika
kajt
y
ako
se pisejo pridig
z
passus
y
ki
ga
ali
mi ne umemo
>
ali
pa
referent nas
ni razume!. Ako je tako, kakor
ga
mi umemo, pač sva
navadnim pismom, potroši se mnogo časa, med tem pa se s stenografijo vrši vse to brzo,
tako
da se vsaka
cne
misli
kar pravi on, rekli smo mi; stvar je po
484. to je škoda, da nismo pri-
teoriji C ur ti us-a,
deli (Zeitstufe, Zeitart) pak smo skupa. Da bodo bralci mogli soditi sami, in da ne bode premenjave slovenskih besedi referentovi h in naših, naj navedemo celi ta
prikladna misel more zabilježiti točno, ker se to zgodi v onem trenutku, ko se misel reproducira; na ta način
•	A	ê	*	^	-
ne
zginejo med počasnim pisanjem najbolj
misli
tene v na j lepše izraze iz pameti
ple
razun tega treba
passus v originalu:)
Im
134.
bemerkt der Věr-
koj
za petino manj prostora. Nadalje bo vstreženo vsem
*
se zanimaj
za
fik
tasser, beim Verbum ist aufzweierlei zu sehen (pri glagolu je gledati na dvoje): 1) auf die Zeit, in welcher etwaa geschieht (na dobo, kedaj se godi kaj), 2) auf
v listu tudi zabavna strok
v
v o
koj
bče
Gojila
se
svrho se bod
obeevali izvirni in prevedeni spisi kratkočasneg
mivega zadržaj
v
prozi
in
h
í
die Art und Weise, wie die Handlung geschieht (na /način, kako se godi dejanje). — Referent kann sich mit dieser Auadrucksweise nicht einverstanden erkláren denn nicht das Verbum falit in diese Zeit, sondern das
tiskani, deloma stenografirani nograf4' bode
y
koj
bode d pri-zani-bodo deloma

Jugoslavensk
t
13
tiska z navadnimi pismenkami
hajal na tiskani poli, v obsegu 8 strani
y
a
strani litografij
s
y
stenografijskim pismom, in to za zdaj vsak drugi mesec
Thun oder Leiden, welches vom Subjekte durch das
Cena
Verbum zum Ausdruck
g
elangt
y
fállt in eine Zeit und
kraj
mu je za
t
Nar
naj se pošilj
s pošto samo , gori *
gold
imenovanemu
. 40
last-
kann in Bezug auf ein anderes Thun oder Leiden ver-schieden beschaffen sein. Demnach batte gesagt werden
sollen: Bei jeder Haodlung (Zustand) ist aufzweierlei
zu sehen, auf die Zeit, in welche sie fállt. und auf ihre
ku in vredniku, koji sprejemlje tudi dotične dop
Ako
se
dovoljno števi
ročnikov
y
bode
se
list
precej povečal i počel večkrat izhajati. Naročniki naj
zna, koliko iztisov
se izvolijo v krátkém prijaviti, da se
Beschaffenheit.
kaže glavne
Feme r
čase
sagt
der Verfasser : Doba
treba i da se jim že prvi list
y
koj
y
danjost, pretekloat, prihodnost.
v koje spada dejanje, namreč v se-
februarija,
pravém času poslati more
iziđe početkom
a
der
Doba bedeutet nach
Auffassung des Referenteu [tudi po naši] Zeitpe-
riode, Zeitabschnitt, Zeitstufe, wornach der erste Satz einc Tautologie enthált [nej. Es hátte demnach der Satz
lauten sollen : Doba, v koio more spadati dejanje, more
Poiitléne stvari.
Bob
stěno
meče
kdor
biti trojna.
/ Handlung
Zeitstufe

ann
y
in weiche eine
Dunajském
jT
ann dreierlei sein
~ . .	i « ,„	:. n -Jf ,.	^ ,.
__	—	™ -,	(i L	•	•
Gegenwart
- o
y
Zukunft. Ebenso ungenau ist die
Vergangenheit
^ i ÇJ1	O m$f i "	______p^BBMB^MWi
Ausdruekaweise des Satzes: Dejauja načia kuže
držav govori
Kesnico teh besedí čutili srno pa le zopet prebritko
nem zboru o spravi narodov
y
kako
ko smo v stenografičnem zapisniku od 1. t. m. brali ob
se godí dejanje v dotični dobi: ali dalje trpi (traja) itd.	ravnavo verifikacij volitev Ceskih poslancev v državni
Die Art und Weise der Handlung zeigt, wie die Hand-	zbor v 178. seji poslaniške zbornice. Naš gosp. Her-
lung in dem betreffenden Zeitabschnitte vor sich geht,	man je pri tej priliki poprijel besedo, da bi ustavover-
ob sie fortdauert etc. Es hátte gesagt werden sollen:	sko stranko opomnil, naj bi vendar mislila na spravo
die Handlung kann in Betreff der Art und Weise ihres s Češkim narodom, brez katere ni moči, da bi se
âkim narodom dala
)
kar
jim po pravici gre;
í
kakor
tem
)
da bi bil v gnjezdo sršenov dregnil, je pri njegovem dovolil.
kar mi je gospod predsednik iz začetka povedati
govoru skakal zbornice predsednik na noge in ustavljal govor Hermanov tako dolgo, da je Herman — omolk-33 i ti moral!
Naj beró
naši
bralci sami, kako je tekla ta raz-
prava, in sodijo: ali je od tega zbora pričakovati re- neobčutljivi
Predsednik: jaz mislim, da pot sprave je le pot ustave; druge poti, kakor na poti ustave, ne poznam, ki bi peljala do sprave.
Poslanec Herman (nadaljevaje) : Cehi tudi niso
za to, da se jim je
• ê
šitve Avstrije iz neizmernib zadreg.
tolikrát prilika ponu-
dila posluževati se svojih ustavnih pravic, oni so vselej
10 uvioiuvi U1U uuuiv;^.	j/uuiuovimi uv kj T J *1 muvmi I UIU	» ' iVj UU1 OU V OClVj,
Poslanec Herman je v navedeni seji natanko po kadar koli se je od njih zahtevalo, hiteli na volišče in stenografičnem zapisniku, ki smo ga iz Dunaja dobili vsako leto so pošiijali veliko svojih milijonov goldinarjev
~	gospoda more ondi živeti. VeČ se od njih
od nekega velecenjenega prijatelja, govoril tako le:
Dunaj, da
zahtevati ne more
)
vsaj S3 prepričani
7
da
se na
zadnje
j)
Mi smo volitve Ceskih poslancev v državni zbor od njih tudi druzega nič ne zahteva na Dunaji. Niko-
že mnogokrat poverjevaii (potrjevali), a vendar so še mur še ni obveljalo dokazati, da je krivično to
kar
zmirom
sedeži njihovi v tej zbornici prazni. Visoka oni zahtevajo; iz tega pa je jasno, da je krivica na
vlada eno odpoved za drugo dobiva od njih in ker se strani države, zopet bode vladna kontumacija nevspešna skazala
bo-
tacem slučaji pa bi bilo tako posto-
panje proti vrlemu Ceskemu narodu surovo in zaničljivo. demo tudi mi, prej ali pozneje, vnovič stali pred brez- Kaj pač hočejo početi na Dunaji? Ali hočejo ondi svoje vspešnem potrjevanjem istih volitev.	pravice izpricevati? Ako na Dunaji še ničesa o njiho-
Moja misel je tedaj ta , da so dosedanji odgovori vih pravicah ne vedó in ako se hočejo o tem podučiti, Ceskega naroda bili dosti jasni, in da so časi preresni, je pac iz Dunaja v Prago ravno tako daleč , kakor iz
da bi dostojno bilo, ponavljati
presmesno igro vprasanj
Prage
na
Dunaj.
Ali mar hočejo na
in odgovorov.
Dunaji
vladno
Zato mislim, da današnjo potrditev pu- krmilo v svoje roke vzeti? Pa kako, ker nimajo du-
stimo neodločeno, in druzih sredstev
iščemo
y
da
ševnih in moraličnih lastnosti
in pa preteklosti zato, kar
upornike pridobimo za skupno delovanje. Ne bilo bi se na Dunaji zahteva od ministrov! Tudi so s sedanjo
, čez narod Ceski prestopiti na dnevni red, nižo in višo Dunajsko vlado popolnoma zadovoljni v
varno
kajti primeriti se utegne,
da tudi Ceski narod stopi čez Berolinu, in to je glavna stvar na Dunaji.
Cehi
ne
Avstrijo kedaj na dnevni red. (Klici na levi: oho !) bi si te velike zadovoljnosti pridobili v Berolinu in ne Silstvo zoper Cehe še pooštriti tudi ne bo dopustljivo, bi znali nepoštene igre na dve piščali tako mojstersko
ker že vsa groba sredstva so proti njim poskušana bila
>
)
igrati
a brez vspeha. Ostala je tedaj le še jedna pot, in ta pot je
(Klici na levi : na stvar ! na stvar !)
pot p o r a z u m 1 j e n j a. Gledé na hvaljeno narode
Na Dunaji imajo
korajžo na Avstrijske z veste
ne
dvo-
spoštovanje pravice, ki navdaja to zbornico, mim, da bode ona to pot nastopila, ko bode bolj na-
tihi čani
in stranke, zraven tega pa še hočejo, naj bi lepo in mirni bili oni, ki jih zmirom žalijo, kajti Dunaj-
tanko izvedela ugovore in pritožbe upornikov. Da bi ko bi prišli na
nočejo imeti razdraženosti, ampak le mir. Oni
Dunaj
7
posredovalec bil tej izvedbi, zato sem poprijel danes plašljivost, in morali bi glasno tožiti svoje reve.
pa,
bi se ne mogli brigati za to
Tudi
besedo.
pa mislijo, da ni čas spanja , ampak čas delà takrat
Ali volitve Ceskega naroda danes potrdimo ali jih kedar se barka hoče potopiti. Mož najodlicnejih pleme-
zavrzemo
ali Dunajčanje Cehe ljubijo ali sovražijo,
nitih
stanov, ko
Je
to je gospodom Cehom v sedanjih razmerah pač vse hoteli priporočati kroni
šio za častne službe, niso na Dunaji
?
jedno.
trdnjave svojega večnega državnega prava
ampak
glasovite demagoge.
Tega ne bi bili vedeli, da na Dunaji le za republikance
gledajo mirnega srca na nas in na to, kar si je na Du-	marajo (veselost); monarhiji bi bili prisegli in potem bi
naji jedna stranka za svojo domaČo rabo naštimala na	jim ne bilo lahko mogoče izneveriti se svoji besedi, kar
tak način, ki zdrave kritike ne prenasa, in kar ta stranka	pa na Dunaji ni nenavadno ; možastvo bi iim bilo to
domaće ,,ustavoa imenuje. Cehi popolnoma razume-	zabranilo....
po vajo
7
zakaj je Dunajčanom njihova ustava tako v srce
pnrascena
7
vsaj
vedó
Predsednik (govorniku presekavši besedo): opomnim
7
da konečno vsakdo svoj dobiček gospoda govornika še enkrat
i
naj
ostane pri stvari
ljubi; nevarno je pa le to, da dobiček Dunajcanov je z vsaj gre samo le za veljavo ali neveljavo volitev dobičkom in pravico druzih silno naskriž, Cehi vedó pa za vprašanje sprave, tudi to, da Dunajčanje ne marajo za nje, vsaj je sploh
;
ne
Poslanec Herman (nadaljevaje): Tedaj vprasam,
lastnost človeške natore to, da Člověk ne mara za tega, gospod predsednik, smem li govoriti o spravi ali ne?
komur je krivico storil in mu je hvaležnost dolžan
7
člověk blagega srca rad popravi, če je razžalil koga. dnevnem redu
Predsednik: Vprašanje o spravi
ne
za volitve
uiu v Litv "'vS^Ó'* oiua i «u	j w jvj ictufjuiu auga« uuuv uuuu i tuu , ic u a v kj i i u v kš gre.	)Jl
Sicer pa Cehi imajo tudi to tolažbo, da v enakih oko- stvari ostati, namreč ali so volitve veljavne liščinah, kakor so oni, je še mnogo mnogo druzih in Vprašanje o spravi ne stoji na dnevnem redu. ravno najboljih, za katere Dunajčanje tudi celo nič ne marajo. ,,Tovaršev imajo dokaj v svojih bolecinah" tudi niso neobčutljivi
Zbornice predsednik (govorniku presekavši be-
Zato
stoji
na
prosim pri
ali
ne.
Poslanec Herman (nadaljevaje) : Prosim
vorim za veljavo ali neveljavo volitev da poveritev ostane neodločena.
, jaz ne go-
7
ampak
zato
7
sedo): Gosp. govornika moram vendar opomniti, da tù
sim
7
ne gré za državno pravo, ampak le za to, ali so volitve kakor ne morem dopustiti.
Predsednik (govornika zopet vstávši) : Potem proda stavite kak predlog, razgovora o spravi pa ni-
veljavne ali ne.
Poslanec Herman (nadaljevaje): Dovoljujem si, go-
zati
7
spoda predsednika opozoriti na to , da prav to sem si naredila (velika veselost)
Poslanec Herman (nadaljevaje): Al^to stvar doka-mi mora vendar dopuščeno biti. Ce se je ustava
izbral za predmet svojega govora. Rekel sem, naj poveritev ostane neodločena, in da nai se drusra not išče.
Predsednik (govorniku zopet v besedo seže): Go-
spodu govorniku bom vendar le moral besedo vzeti

ako
namreč pot porazumljenja in sprave; v ta cilj in konec neprenehoma od dnevnega reda zahaja na drugo stran, sem hotel ugovore in pritožbe Ceskega naroda tukaj v
Poslanec Herman (nadaljevaje): tako po primeri razgovor prinesti. Mislim tedaj, da se popolnoma držim mislim, da sodijo gospodje Cehi, in utegnejo pravo tr-
ki jih
stvari in da se to, o čemur govorim, bistveno sklada s
diti.
Ali jim bo mogoče pozabiti vse nezgode
/ / --^
tw-
trpijo od Dunaja, tega ne vern ; vsaj tako se ne ravna z nobenim narodom tolike veljave. Tudi mislim, da se slavna zbornica sklada s temi razlogi in da ne bode tem gospodom za zelo vzela, ako ne pridejo le-sem, marveč zagovarjala spravo z njimi, če pred to spravo moralična vlada vzame v Avstriji krmilo v roke. Za-me
iz tega sledi jo ta-le vodila (klici na levi : na stvar ! na stvar !) :
Oči in sočutje vse Evrope so obrnjena na narod Ceski o njegovem boji za svobodo; Avstriia bi morala vesela biti
, da ima tak jedernat narod v svoji državi. Sem-brano mora v državi navzdol iti, ako se politika ne delà po večnib, trdnih načelib resnice in pravice, ampak le kakor se zdaj pa zdaj komu poljubi. Ni ne res, da bi avtonomno stališče dežel slabilo državo, — ravno nasprotoo je resnica. Ni ne treba, da bi drug druzega sovražili; na podlagi vzajemnega spoštovanja lahko živimo vse drug zraven druzega in pod drugim---—
P r e d s e d n i k (govorniku besedo presekavši) : Ker go-spod govornik za moje dobrohoteče opazke ne mara, mu moram reči, da ne govori dalje (pravo! — na levi. Oho! — na desni) in ga prositi, naj se vsede. (Nemir na
desni.) — — —"
Na ta ukaz se je vsedel poslanec Herman in jenjal govoriti. In zopet smo slišali, koliko je gospo-dujoči stranki na spravi narodov ležeče. Le tako naprej ! Vsaj popřeje pride rešitev.
j f v^Naši, dopisi.
V Girici '6. febr. - Naa-aí! Prehvalil sem uni pot našo ,,Nizzo"! Namesti vijolic imamo — s nežni ce — že v drugo letos. Tako debele plahte padajo,
kakor v Sevériji. *) Naj bo! Zdaj, ko sa bližamo spomladi , nam je malo mar za sneg. — Přetekli četrtek (%) jô obhajal (v bližnjem St. Petru) našega deželnega glavarja in deželnega poslanca Franca grofa Coronini-a oče, nekdanji ban Hrvaški, fcm. Iv. K. grof Coronini,
^251etnico lastništva (Ogerskega) peš-polka, ki nosi njegovo imé. Prišla je iz Pulja (kjer zdaj polk biva), častitat mu deputacija 4 Častnikov, kateri voditelj je bií polkovnik Lamaič. V sredo večer in v četrtek popoldne med slavnostním obedom je igrala pred Coronini-evim po3lopjem v St. Petru tukajšna vojaška banda. — Kar sem že enkrat sporočil zastran novega Goriškega po ko pa li s ča, je zdaj resnica. V poslednji seji (29/t) je mestno starešinstvo potrdilo predlog dotičnega od-seka, kateremu je bilo naročeno, da naj išČe primer-nega prostora za pokopališée. Odsek je bil pregledal štiri kraje v mestni okolici. Izmed teh je starešinstvo izbralo — po odsekovem nasvetu — prostor ure proti severov8hodu od mesta , ki je res jako pristojen in romantičen, Njivo k knjivi (kamp) je municipij po-oblaščen plačati po 1000 gold. , kar je blizo 2krat toliko, kolikor se tukaj navadno za eno njivo plačuje. Od Catarini-ja (v Koroškem predmestji) se naredi lepa široka cesta z drevoredoma do pokopališča. Delo se bo brž ko ne že to leto pričelo. Ce bo mogoče novo pokopališče že prihodnje leto odpreti, lahko porečemo, da nam je sedanje staro pokopališče ravno 50 let služilo , zakaj blagoslovljena je bila stara njega polovica
1. novembra 1827, nova pa poleti 1851. Novo grobišce bo obsegalo 21 n jiv svetá in so preracunili, da bode zadoàtovalo za 50 let, ako tudi število stanovalcev vzraste do 40 tisuc. — Grofa Cha m bor da pride vsako toliko kak velikaš obiskat. Uni dan enkrat je bil tu
*) Smešno je v slovenskem jeziku pisati ,,S i b i r ij a" ; po ruski pisavi — in stvar sama to kaže — gre pisati v,Se-ver ii a", to ie, severna dežela.
, . * • «V --i^i *	L »i • * f • *
m*	JHUA mg* , mt* ' K9)	bm	ftlT	JK/j^f ^ Ç ^HBB
JP IV	^ ^id	* ť9 ifcJ '	ti^Jfw"	' al*C^Tr*	j*,.	jbbt M.iiJfcr'OT f Jr
■ :	^u-*	9 '	îfT^tf-v'^i v'JK rTi rnç ;; » * "wsl ç	îr
vojvoda Wurtenberskî iz Trsta, pôzneje pa ("%) nadvojvoda Albreht, vrnivši se iz Italije. — 1. dne t. pa. je bila na Kostanjevici obletnica po raj n ci voj vodi nj i Par m ski (grof Charnbordovi sestri). Vde-ležil se je svečanosti Francoski dvor in mnogo tukajšnje aristokratije in druge gospode. Rajnka vojvodinja je mlada leta v Gorici preživela.
Iz Maribora 3. febr. — Danes je c. kr. okrajni
glavar Seeder ukazal «aseči 6. list „Slov. Gosp." za-rad članka: ,,Kdo je zdaj v Avstriji zadovoljen? ali zakaj smo Slovenci v Mariboru zedinjeni postavili dr. Rađaj a za kandidata?" — To pač W r e t z e 1 n u ne bod€ pomagalo na stol poslanca, kajti zdaj še le prav gotove se izvoli dr. Rađaj.
Iz Trzilia 3. s več. (O cestnih zadevah) imam marši-
kaj na srcu, kar moram iz dobrega namena očitno po-vedati, da izvedó tudi naši častiti deželni poslanci, ker mislim, da to, kar bi mi v okraji K a mníš ke ca radi dru-gače imeli, bodo tudi drugi žnpani potrdili. Tako je mogoče, da pridejo naše želje v obravnavo prihodnjemu deželnemu zboru. *) Eno je to: Po cestni postavi od
5. sušca leta 1873 imajo župani težko nalogo izpelje-
vanja in izvrševanja postave, in to celó brez od-šk o do v arija. Cestni odbori le ukazujejo in nad-zorujejo ter imajo cestni zalog v svojih rokah, iz ka terega si tudi stroške svojega truda poplaČujejo; — županstva pa nimajo nobenega zaloga, ker so občine že tako večidel revne, pa morajo brez odškodovanja v vsem še tlako delati izpeljevaje to, kar cestni odbori ukazujejo. To je napačno. Čemu tudi tukaj na dvoje? Eno je nepotrebno. Ali naj ima cestni odbor v svojem področji nadzorstvo in izvrševanje, ali pa naj imajo občine same vse. Res je sicer to, da nekatere občine so maj hne, cestnih odborov delokrožje pa sega dalje; vendar bi se dala ta stvar kakor koli tako uravnati, da
bi se županstvom neupraviceno breme odvzelo. Morebiti
bi se dala §. 23. in 24. cestne postave tako predruga-
čiti, da bi cestni odbori sami izvrševali odloke? župani pa naj bi bili le nekoliko v podporo in pomoč , — ali pa naj prestanejo cestni odbori in dokier obstojé okrajne denarnice, naj bi se iz njih poravnavale skupne zadeve po tistih organih , ki imajo okrajno de-narnico v oskrbi, in župani bi pri prevdarku stroškov vsak za svoj del potrebno stavili v prevdarek; tako bi se le potrebno napravljalo in za vsak okraj bi se mnogo nepotrebnih stroškov prihranilo. — Druga rec je §. 20 policijske cestne postave, kateri ogibanje voz-nikov po cesti na levo ukazuje. To je ravno nasproti naši deželni navadi, po kateri se vozniki od nekdaj na desno ogibljejo, ki je ljudém sploh znana, priljubljenaj bolj praktična in varna. Naši ljudje tudi skor nič ne poznajo te postave , zato se lahko primeri, da kdor po nakljucbi pozná postavo, se ogne na levo, drugi, ki je ne pozna, na desno, — tako vozi eden sem, drugi tje, po takem pa nastane prepir in morebiti še kaj hu-jega. In če vprašamo : čemu to? ne najdemo druzega vzroka , kakor to , da je v druzih d e ž e 1 a h druga navada. To pa bi vendar nam ne smelo naše bolje navade prekucniti, ki je vsem po volji, nikomur pa na škodo. — To so moje misli gotovo le na občno korist, ki mi jih ni narekovala nobena sebičnost, ampak le mnogostranska skušnja, da nebajo potrebna cestna delà biti nadloga le nekaterim.
Iz Ljubljane. — Ce danes na prvem mestu začnemo
z vremenom, imamo razlog za to v tem, da zime s
*) Svetovali bi, naj župani, ki so enacih misli in imajo enake skušnje, peticijo y tem smislu pređložijo prihodnjemu deželnemu zboru.	Vred.
tolikim s nego m ne pomnimo v Ljubljani že 45 let. svoj vrhunec dosegla v interesantnem kotilijonu, ki sta Zima od leta 1829 na 1830 bila je zadnja taka snežena ga vodila gospoda Jeločnik in Juvančič. — Po „besedi"
dne t. m. padlo ga je toliko, da so je od rodoljuba dosel iz daljnega Bolcana prijazen pozdrav Vodnikovim čestiteljem in čestiteljicam. Blaz-
kakor je letos.
bile vse ožje ulice zaprte po silnih kupih njegovih,	, ^«.«^v.*« wov.^xju^
ponujal se je sledeče dni v eno mer in se ponuja še	nikova	kamnotiskarnica se je izkazala z jako okusno
J____: u: ui___• : /N 4 « i it i rx 1 jt j ^ «rv r» ^ 1-v « I	« «A 1 1 ✓ >	r* AV x- Vi'. A T /I C Í
danes. Ce bi v blagajnici mestni tudi kaj denarja bilo, in lično „spomenico", ki so jo gospé in gospodičine do-izpraznil bi jo do dna ta nepričakovani beli gost.
Bog
kakošna bo spomlad po tej zimi, če se gore ne znebijo debele odeje še o pravem času tako, da sade-
bile
f
za „vade mecum" te večernice.
vedi
)
zev na
vrtih in nogradih ne stisne mraz.
Po ulicah
ljali :
(Slovensko glediŠČe.)
nedeljo ste se predstav-
>>
dolgočasna,
vesela" igra imenovana, sama po sebi pa zeló
iz nemskega prestavljena igra „Satan"
oele goré snega, v vodnjakih (štirnah) pa večidel malo prvikrat, in pa burka „Hisina", drugi pot letos.
vode, to je
druga nadloga letošnje zime pri nas.
Hiša
je bila preeej polna in igri ste se obe vršile večidel (Iz seje družbe Jcmetijske 6. dnet. m.) ^ Subven- dobro, posebno „Hišina". Če moremo tudi letos z izvr-
, moramo pa na
korist našemu domaćemu gledišču grajati to, da se, in
iz nemščine, izbirajo
cijski odbor pod predsedstvom barona Wurzbacha vpričo ševanjem slovenskih iger zadovoljni biti
deželnega glavarja viteza dr. Kalteneggerja je v tej seji
imenu
do-
řešil prošnje za podporo s a d j e r e j s t v a. ticnega odseka je poroćal odbornik gosp. O. Deteija ;
samo
raz m era m tuje igre
med 33 prošnjiki so prejele ljudske šole podporo Vsaj imajo
«	«	«	A«	%	1	k J I	*	^ «	la	» '	I
večidel malovredne, nasim
Komu gre krivda o tem, ne vemo.
vzlasti Cehi, dobrih, nasim
okoliščinam pri-
-----t-----j	-	l'o	j	i	l	» 0»J llUWjU) I ùiMUll WUUlj UV/l/4 IUj UMOÍUJ U HW UOU1U UI1J
deloma v denarji, deloma zbirke vrtnarskega orodja ali mernih veselih iger dovolj ; priča temu so v prejšnjih
v\ n r] nAtTûDo Ir i a ^ ûû m lorlino \t oon uípůh nnrl nnmû a !/a	y__!L : _ Ô__1____________i.___1 •____ •_____ r\ _ \____ • _ j___11	H . I_
pa
drevesa, kjer se mladina v sadjereji podučuje , ako časih iz Ceskega prestavljene igre „
itd.
Dobro jutroťí. ..Bob
; >>
In
so bile prošnje po předpisu vtecoeljene in njih resnica iz Kranja potrjena po krajnih šolskih svetih, predstojnikih po- ge se že predstave lanskih iger tako pogostoma ponav-
Kako , da bi se sedaj ne dobile?
družnic kmetijskih in pa
županih. Vsled tega so
dobili
—---~ -------J------i--- ---1-------- '	" "O —--— ~ ~------lj Ž1 j G j u CV Ci J LJJV-/ p á. i OJ v/ JL1C* VjíV^Í pi UJUUlj^UU 1 ^ L	pi V>J O ~
različno podporo ljudske šole: v Ko san i, Kopri v- njjh let, ki jih sedanje gledališko občinstvo skoro ne
zakaj ne pridejo na oder priljubljene igre prejš-
niku in v^Štalcarjih na Kočevskem, Krašnji
Orehku, St. Vidu pri Zatičini, v Zatičini
}
v
Marjeti, na Golem,
Boh. Bistrici, Sturji
>
St.
t
Do-
pozná? In kje je ona od katere smo pricakovali, da bode na kupe vsula iz-
mlada „inteligencija" slovenska
b r e p o 1 j i
)
Budan j i, Crnom lj i, Skoči jan u, Bo-
rovnici
y
Semiču, Planini in v Sori. Vrh tega
pa je odbor sklenil, sledeče gospode priporociti si. mi- slišimo
vir ni h iger v gledišče? Ne jednega delà, žalibog! tem polji ne kaže mlado slovstvo naše ! kritikovati je lahko, al stvariti
na
baš ť, „nego" in še
kaj
to je tacega, ni
Šopiriti se in
y
drugo. To, da
še noben na-
nisterstvu kmetijstva za podelitev državne medal ije predek. Ali pa je morebiti to napredek , da slišimo
za izvrstne zasluge na polji kmetijskem ali podučevanje „denes" na odru namesti mladine v kmetijstvu , namreč gosp. Martina Kozino
Antona Prelca
vrtnarja grajščinskega v Ravnah po8e8tnika v spodnjih Vremah, g. Janeza Eisenzopfa
y
)
--------------„prav" govoriti „praf", „zdraf"
namesti „zdrav" in da po takem slišimo prihodnje leto tudi
" prafo"
ze „prafa
, „zdrafa", „zdrafo" itd. No, če bomo
učitelja v Poljanah, in pa gospoda naducitelja in učitelja
po
lokalizmi h se odlikovati hoteli, kmalu bomo čuli
v C r n o m 1 j i. čamo drugi pot.
druzih obravnavah te seje poro-
,,četnja", „čveci", opomnijo to tati ne more
»
kupil
(í
y j)
kiira
((
itd.
Da „Novice"
stvu
(Goveje kuge) ni nik jer več v
našem cesar-
iz kake zlovoljnosti, jim pač nihče oči
posebno
kdor
ve
da
so
bile
zmirom
, zato je c. k. deželna vlada 30. dne. u. m. odpra-vila kordon na meji Kranjski proti Hrvaškemu in nehala
prijazne našemu narodnemu gledišču. Le dobrohotne
, da se bolje igre izbirajo in lepi slovenski
so
je s tem toliko nadležna zaprtija povsod.
(Komisijam v Ljubljani y Kamniku
>
Kranji
m
Radoljici), ki so konec preteklega meseca preiskavale (izvirna)
i 1 1	M I I	1 •	1	1	t	V	/
opazke
govor ne pači.
Prihodnja predstava bo v pondeljek 14. dne t. m. s tremi malimi igrami, namreč: „Kje je meja?"
žebce naših domaćih gospodarjev zarad ugodnosti za mačka".
plemstvo, je bilo na ogled pripeljanih 40 žebcev, iz-
7)
Samo
zapreke
a
(na
novo) in
))
Pes
in
(Vse ud^e družbe sv. Mohora), ali kateri
v i • •
zelijo
med katerih jih je 10 dobilo do voljenje (licence) za družbi pristopiti, vljudno vabimo, naj blagovolijo kmalu
spuščanje, namreč
okraja Kranjskega
iz okraja Kamniškega
i
iz
?
oglasiti se z letno plačo, ker potem moramo imenik
iz okraja Radoliškega in udov vodstvu poslati. — Poverjeništvo za Ljubljano in
iz okraja L j u b 1 j a n s k e g a (Tomačevo). Za nakup okolico na Starem trgu hiš. št. 16 v 1. nadstropji. ni mogel biti noben žebec ministerstvu kmetijstva pri-
poročan.
(Veliki posestniki), katerih je kakih 115, bodo 29. dne t. m. volili dva poslanca v deželni zbor namesti umrlega gosp. Fr. Rudeža in pa barona Rasterna. Kakor se nam pripoveduje, imajo nekateri nemčurski volilci že viteza Vestenecka za poslanca na muhi. Izvoljen bo gotovo, vsaj ima pri voíitvah v zbornico kupčijsko — neizmernih zaslug za nemčurstvo Kranjsko. Kdo pa bo drugi, to še ni do konca dognano, ne bode
(CitalniČin ples) prihodnjo nedeljo 13. februarija izostane, ker je dan poprej kupčijski ples , katerega
y
i
se vdeležijo mnogo čitalniških družbenikov; drugi ples ki ga je čitalnica odločila na nedeljo dne 20. dne t. m. pa ostane. Naj se te zadnje pustne veselice vdeležijo čestiti udje prav obilno.	Odbor čitalničin.
Novicar iz domaćih in
pa težko moža dobiti enake baže s pl. Vesteneckom.
ptujih
dežel.
Iz Dunaj a.
Pred tremi dnevi so Ceski Časniki
(ObeŠen) ima biti v Ljubljani jutri 10. dnet. m. přinesli novico, da sta knez Auersperg in baron tišti Ogerski vojak, ki je v Kamniku svojega desetnika Lasser iz ministerstva stopila in da je grof Taaffe zavratno ustřelil.	stopil na mesto Auerspergovo, minister Chlumecky
(O citalnicni svečanosti Vodniku na spomin)
pa na Lasserjevo. Al ta novica bila je prenagla: mi-
na kratko to poročamo, da je svoj vecletni renomé potr- nisterstvo Auerspergovo po lastnih besedah ministra
dila in se v obeh razdeikib, „besedi" in plesu, tako si- Lasserja še zmirom le u mira, umrlo pa do danes še jajno izvršila, da je lahko žal vsacemu, kdor se je ni ni. Da umré, o tem se ve, da ni dvombe več. In kako
Nemezida maščuje nad tem mi-
vdeležil. Neka posebna veselost — vsaj jo je navdajal spomin na Vodnika — je vladala ves večer in je nisterstvom ! Prvi državni zbor, zložen po direkt-
čudno se zgodovinska
nihvolitvah in po veliki većini U3tavoversk se kaže Saturna do ministrov,
)
sam
Fleische" njegovega! In zakaj to? listični liberalci, kamor koli pregledajo dijo ,
ki so „Fleisch aus dem
zato, ker centra-
>
7
sami
zdaj
vi-
da se voz njihove politike Čedalje huje vdira v resantno
od jezera Garde do Adrije", in da njegovi agitatorji mislijo, da delajo pod pokroviteljstvom Viktora Eman-vela, ki je v letošnji novoletnici napovedal svojim generalom „velike dogodjaje
in
kar je še bolj inte* da se nadjajo „pomoci od Mefistove po-
močvirje obupa na vsako stran. Besedi Njegovega ve- litike Bismarkove." Tako rovarji od rovarstva pri-ličanstva : „naredite mir z m oj im i narodi"' se čakujejo podpore za razrušenje Avstrije! Bog pomozi
ï
niti ustavoverska stranka niti nje ministerstvo še ne en-
Iz Turskega bojišca.
Evropske vlade so podale
krat ni spomnilo! — Sploh se govori, da grof Taaffe Turčiji skupni nacrt po Andrassyevi sestavi. Ta nacrt ima postati predsednik prihodnjega ministerstva, ki bode obsega pet toček, namreč: 1J popolno in neomejeno pro-
le tako imenovano ,,prestopno ministerstvo" (Uebergangs-
stost vere
?
odpravo
prekupovanja davkov
7
kar
ministerium), dokler ne pridemo do ministerstva Ho- nese neposredni (direktni) dávek v Bosni in Hercego-henwartovega. Grof Taaffe je bil predsednik „pur- vini, to se ima pod nadzorstvom po ukazu od 12. dec. garskega ministerstva'*, v ministerstvu Potockovem u. 1. ustanovljene komisije obraćati v prid teh dežei
pa je bil minister notranjih oprav; zdaj je ces. namést- samih nik v Tirolih. Skusinj ima tedaj grof Taaffe mnogo;
ali pa bode v stanu hudo zavoženi državi voz cele ali za to, da se te in pa v okliću od 2. oktobra in ukazu vsaj polovične Avstrije na bolji kolovoz spraviti, to
postavi se poseben odbor iz enakega števila kristijanov in mohamedancev, ki ima gledati in skrbeti
bode učila
v
se
prihodnost.
k\J * \J u O^iaviu y LU
Ogerske homatije
delajo Avstriji cele goré novih zadreg.
Državni zbor obravnava zdaj zopet postavo katero bode, če obveljá
s
;
CA vue» v o ÍÍUWJ iivj/v/u ui/ovav w , D
kakor sta posebno dekan Pfliigel
in dr. Oelz resnično povedala, razžalil veliko većino Av- niki Turčiji nič
od 12. dec. u. 1. obljubljene premembe res izpeljejo
kmetijskemu ljudstvu se ima zboljšati gospodarsko stanje. — Turška vlada je — po najnovejših poročilih pripravljena sprejeti te točke. Drugo vprašanje pa je:
ustajniki ž njimi zadovoljni? Znano je, da ustaj-
so
sirijskih katoličanov
— postavo namrec zakonsko. purusivu veumu jcjvrupstuu ouiasu ne ajorejo zanasau,
Kakor gobe po dežji rastejo zdaj ministerstvu dokler te ne povedó , kako bodo skrbele za to, da se
ne zaupajo in so tudi izrekli, da se na
poroštvo velikih Evropskih oblasti ne morejo zanašati
zadrege iz lastne stranke. Finančni minister Dep re ti s
y.	^	%	1 • *	«	I
zuga,
Turčija prisili držati obljube svoje.
H u b m a j e r j i
s toj bin
če ne obveljá njegova postava o povikšanji pri- so zagnali dopisniki nemških lÍ3tov zopet velik hrup po
da popustí ministerstvo
minister kupčij- svetu. Prvi so trdili, da je po Avstrijskih vojakih vjet
J ---7	^ - ^ - - « - —------ — — * w ;	—«^f J	o v^vui i. i v i ou u uiiij u«	pu Aivovii joiMU v u jauni y ^tj
stva Chlumecky žuga , da isto storí, če ne obveljá razorožen in zaprt, drugi pa, da so ga ustajniki z dru-kupčijska pogodba z Rumunijo, in da zarad tega gimi tujci vred "zapodili. Al'ne to
ne ono ni resmeno.
— — f--j ------ r C — — — — ---—---j ~ 7 -—	O	O	J	v x v>vi ^Ciijuui i 1 • jlaí LIU tv; ^ u u ULiu ai 1UOU1V;UVO
utegne odstopiti tudi grof Andrassy. To pač bila bi Hubmajer je prej ko slej v Bosni in je bil 5. dne t. m.
velika sreča za Avstrijo, v^ wi o^twuvui	pu^u- mux v uoji, v naioreiu ho uíii jLurtii lepem. — u(
stil ministerstvo, kakor ga je popustil specifični Nemec Kleká, kjer Turki spravljajo vojake in orožje na mho
v
ce
bi specifični Magjar popu-
tudi
v
boji
v katerem so
bili
Turki tepeni.
Do
Beust.
Ogersko. Iz Budapest a.
Pogreb De ako v
je odjadralo več Avstrijskih vojnih ladij. Tudi naš do mači, zdaj v Trstu bivajoči polek Kuhn se odpravlja v
dne t. m. bil je tako velikánsko slovesen , da enacega Dalmacijo. Vse to kaže, da se pripravlja Avstrija za menda za katerim mrtvim šejaikjer ni bilo. Magjarski to, da
spomladi, če bo
treba, zasedla Hercegovino in
in tudi drugi časniki zunaj Ogerskega bili so od dneva Bosno. — Turčija je ponudila Crni gori več krajev smrti njegove do pogreba vsi polni popisov životopisa Hercegovine in luko Špica proti temu njegovega, popisa zadnjih ur njegovega življenja itd. zala zatreti upor v Hercegovini. ,
da bi
se zave-
Res
xi>vš o je to , U«J ov> nwftui ûUii j/iwujvuijw vawiuuon Vrtoa, ICgiaUl vù lj U UI'O VUlKći UU (. 1.
zasluge Deakove, katerega so Magjari zvali „modri- Crnogorski zavrgel to ponudbo.
naj se kakor koli premenijo okolnosti
časa
legram iz Dubrovnika od
t.
Politika" pa ima te-ki
m., ki pravi,
da je knez
jana" in prvega rodoljuba, za Ogersko ostanejo večne.
Srbska.
Skupščina je bila sklenjena
Deak je bil glavni začetnik d v ali z mu, ki ga je Prej je dovolila vladi kredit za posojilo
bi
t. m„ se po
— ^ - — j -	- ----------- — ------— 7	jv i i v j it/ kakj v yjkkian v laui ai^uiu ^a puavjuu j vjkj u i o w pu
Beust izpeljal. Proti narodnostim drugim , ki so pod trebovalo za vojno. Neki oklic družbe Belgradskih me-Ogersko krono, bil je Deak eden mirnejših Magjarov, ščanov do prebivalcev povdarja mogočnost, „da bo Sr-
al Magjar je bil in ostal. Gledé na Hrvate piše bija spomladi prisiljena braniti samostojnos
f
77
Ti
Primorac" in po pravici, da se Hrvati nimajo o ni čemur zahvaliti pokojniku. In kaj pa mi Avstrijanci?
po katerim so na eni strani
svojo
z
orožjem
a
Beseda
„dvalizem" sama,
s/
Magjari, na drugi pa Nemci gospodujoči narod
vse
7
, pove
da Avstrijan, ki v ravnopravnosti vseh
n ar o d o v
išče srečno
Habsburško monarhijo
7
ne more
nikakoršne hvale vedeti začetniku sedanjega dvalizma
Žitna cena
v Ljubljani 5, februarija 1876.
Hektoliter v nov. denarji: pženice domaće 8 â. 30
bacaška
7
9 fl. 1
tur »i ce 4 fl. 80
sorsice
6 fl
80
rži 5 fl. 80.
ki
XVI je, 1C jpu UlUgI puti, OO U|J
Niso tedaj prazne besede ove
po drugi
se upenjal zato, kakor Košut. jeěmena 3 fl. 90. — prosa 4 fl. 10. — ajde 5 fl. 60. — ovsa 3 fl»
X^liOU LOUČI j jjia^uc ucocut u v t? , ki jih ^i. liuivuau
kemu životopisu Deakovemu dostavlja tako-le:
Primorac" krat-
60
Krom pir 3 fl. 60 kr. 100 kilogram

zna
• *
djulcai j D1J6 XI OiaittU UUii V O IVOrtVUi y VAM U MOU j 1 ULIl UV/^UU"
jaji sasma opravdanom slutnjom, da nevalja današnji
■ ■■ ■■■ ^
starac umro s teškom, današnjimi dogod-
Kursi na Dunaji 3. februarija.
»
nije
preminuo s teškim

> »
politički sustav u Ogerskoj kamenom na srdeu?"
Iz Benedek. — Časnik „Norddeutsche Allg. Zeitg.u razglaša od tukaj dopis, v katerem se konstatuje, da je propaganda zopet začela rogoviliti za zedinjenje juž-
nega Tirolskega, Trsta, Gorice, Istre in Dal-matinskega
6% metaliki 68 fl. 70 kr. Narodno posojilo 73 il. 75 kr.
Ažijo srebra 104 fl. 20 kr Napoleondori 9 fl. 18 kr.
Loterijne srećke:
v Trstu v Lineu
15. febr. 1876:
17
89.
37.
62
63. 87
25.
40,
19
54
primorja z Italijo. Jedro tem rogovi- Prihodnje srečkanje v Trstu 29. febiuarja.
ležem je neki odbor z bombastičnim imenom „comitato nazionale Triestino", čegar klic je: ,,Od Ečave do Save,
Odgovorni
vrednik: Alojzi Majer.
Tisk in založba: JoŽef Blazoifeovili dedièov V Ljubljani.