67. številka. V Trstu, v sredo 21. avgusta 1889. ^ecaj XIV. „E D I N O S T" ijshajft ilvftkrat na tedni, vs*ko «redo in loboto ob 1. uri popoluiin«. „Edinost" stane: III vb6 leto ffl. fl.-; men A vat. za polu leta „ 3.—; , „ 4.50 „ za četrt leta „ 1.50; , „ 2 25 „ Posamične Številke se dobivajo v pro-dajalniofth tobaka v Trstu po J» nov., ▼ Gorici in v Ajdovščini po « nov. Na aaročto brez priložene naročnine h upravniitvo ne ozira. EDNOST V hi dopisi ho poAiljajo uredništvu v ulici Carintia St. 28. Vsako pismo mora biti frankovAno, ker nefrankovana so no sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi in oznanila He rafune po 8 nov.' vrstica v petitu ; r.i\ naslove r debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga obsedlo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd ne račun« po pogodbi. Naročnino, reklamacije in inserate pr«-i em a upravništvo v ulici Carintia 28. Odprt« reklamacije ho prosto poštnino. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. »V »lino*« j« H oP«. Viribus unitis. „Srce boli, kad so samo Slavske djece sjeti: Krv su lili, a tko kriv je? Samo razdor kleti." Geslo naše „Edinosti" se glasi „V edinosti je inoč". „Naša Sloga" nam tudi jamči, da v slugi je zmaga. Znan nam je marisikateri dogodek, ki nam avedoči, kako pogubonosna je nesloga in nevzajemnost. j Ko smo zbrani v veseli* družbi, ko amo pri kakem narodnem podvzetju, tedaj si vse zatrjuje edinost in vzajemnost, kert le s tema se pride v okom tujim navalom. A kako daleč smo, da bi h m poučnim rekom sledili, kako daleč smo, da bi spol« jiili razna rotenja in pripege! Edini in složni smo, žalibng, le toliko, kolikor nam dopuščajo osebni obziri. Dokler nas vežejo prijateljske vezi, vzajemno se podpiramo ter delujemo narodu v prospeh. Jedva se prikaže kak osebni prepir, uŽe smo razdvojeni pri svojem delovanju. Knkor smo se prej navdušono podpirali, tako skuša zdaj eden drugemu podreti razne nazore in sklepe. In to ne morda zato, da bi manj ljubil svoj narod, ne, nikakor ne, marveč le zato ker noče prepustiti svojemu osebnemu nasprotniku, da bi njegova obveljala. In vprašam: Je-li to pravo P Je-li to plemenito P Vsi smo otroci ene majko Slave, vsi jo ljubimo ter želimo le njeno blaginjo, a j vendar s svojim nespametnim (ker drugače je no morem imenovati) vedenjem pospešujemo le njen prepad. Primorski Slovenci in vzlasti mi Trža-Čani, ki moramo boriti se za svoj obstoj proti silnemu tujemu življu, potrebujemo v najvišjej meti one lastnosti, ki diči posamezne in ves rod. Koliko se ni uže pisalo in govorilo o slogi ter se je ista polagala na srce našim somišljenikom. „Viribus' unitis" se nam je priporočalo, kot vodilo. Koliko je pa to pomagalo? Kakor eem rekel, složni smo, dokler ne pridejo na dan osebnosti. Da smo tržaški Slovenci sila na slabem, da iina tujec vse v lasti, tega ne moremo pač zakrivati, Reči ne moremo s pesnikom niti, da „Naši so samo grobovi". Ne, niti grobov nemamo v lasti, niti po smrti nesmo vsi jednaki, niti mrtvecu se ne dajo pravice, ki so mu bile kračene v živenji. Smemo-li spominek, ki diči gomilo dražega pokojnika okrasiti z blagoglasnim rekom, smemo-li omenjati njegovih zaslug s kratkim nagrobnim napisom? Dajejo se nam pravico v uradu! O ti vnebopijoča ironija! Sevede v c. kr. uradih zajema Slovenec iz iste skledo (razume se, da ponižno in le od strani!) kaltor Nemec in Italijan. Kaj pa pri našem „prestavnem" P Došlo je sicer povelje, kakor se je poročalo, da morajo i tam odslej sprejemati slovenske listine. Mislim pa, da naš lahonski magistrat so malo briga za ta ukaz in da pri njemu velja šo vedno ista turška pravica, kakor doslej. Poreče mi sicer kdo : Seveda se Vam kratijo pravice, ker sami tako hočete. Zakaj si no prisvojite dobljenih pravic? Čemu klonite tujcu glavo in ga podpirate ne da bi energično ovrgli vse zapreko, ki Vas ovirajo pri izvršitvi Vaših pravic?" Prav lepe so to beaede, sam spoznavam A .iv 1 čeprav veljajo, i meni. Ce pa nihče ne bode začel, ali pa le posameznik, koji bode ostal osamljen, kaj nam bo to pomagalo ? Nam li česa pomaga, če nam se dovoli to ali ono, če pa nočemo vzeti P Kaj ea-1 kamo? Morda, da nas bodo naši nasprotniki silili, da bi pisali v slovenskem jeziku? Govoriti je pač lahko, a izvršitev je pravo Sisifovo delo. Sklenemo — užo amo pri cilju, a kmalu smo zopet pri prejšnjem. Res je, da smo malone vsi odvisni, bodisi od vlade ali pa od mestne oblasti. A Slovenci smo pravi Avstrija n c i. Ako delujemo za svoj narod, ako hočemo imeti, kar po pravici i naravi nam pripada, ne kujemo a tem nikakoršnih revolucionarnih nakan, kakor nam v h v njej zlobnosti očitajo naši sovražniki. In ako si osvojimo pravice, ki so se nam podelile po velikem naporu in prizadevanju, mislim, da s tem ne grešimo ne proti državi, no proti mestu iu ne proti svojemu stanu in dolžnostim. Bati so nam ni tedaj ničesar. Če se pa bojimo, da bi se mogoče s svojim ravnanjem zamerili tej ali onej oblasti, no, potem bi bolje sturili, če bi molčali in z mirnim sicem prenašali krivice, ki se nnm gode. Saj, česa num pomaga, čo hočemo imeti kako stvar, ako pa potem, ko se nam je dala, nekoliko so žnjo pobahamo in nadaljujemo uprav tako kakor doslej. Srdil se bode zopet marisikdo, da tako brezobzirno pišem. Denašnjega dne ni resnica, žal! nikomur ljuba. Izvestno lepše in prijetniše doni, čo eo le hvali in povzdiguje v deveto nebo. A prazno hvalisanje ni moje geslo. Iz srca rad dajem hvalo, komur gre, a uprav tako rad grajam, kdor zasluži. Da bi pa „saui svojo skledo mazul", kakor pravi naš okoličan, bila bi pač največa bedarija. In če časih povem kako „preostro", vem izvestno, da jo resnična. Po mojcin menenju se jeze tedaj oni, ki se čutijo krivim. čemu bi ae skrivali in se ka^'i drugačnim nego smo P Res smo tržaški Slovenci na slabšem stališču nego ostati Slovenci in drugi Slovani sploh. Koliko in kako se moramo boriti vemo le mi, ki skusimo sleharen dan, sleharno uro in minuto sovražno želo. Neznano nam je, kedaj so bode prikazala na temnem našem obzorju, svitla zvezda, ki „Naš rod vodila bo*. Imamo pa tudi, hvala Bogu, marsikaterega vrlega narodnjaka, ki se trudi na vso mnč za narodno stvar. Vendar samo ti ne morejo vsemu kaj. V Trstu in okolici jo preko 40.000 Slovanov. Ako bi tedaj sleharen le nekaj malega naredil, nastalo bi iz tega „malega" nekaj „veti-kepa" in „ogromnega". Kako daleč smo pač od izvršitve te ideje. Od vseh teh 40.000 jo menda par stotin, ki delajo in se trudijo ■ a narodovo blaginjo. Pustimo sicer priprosto ljudstvo ker to ne more samo delovati iz lastnih nagibov, marveč potrebuje skrbnih voditeljev (o katerih so jo užo večkrat govorilo — ali brez uspeha), ki mu imajo razjasniti duševno tmino po katerej gazi. Dobe so pa med omikanci taki, ki prepuščajo z mirno voxtjo, da vse drugi delajo iu se trudijo, ki gledajo s hladnokrvnostjo in iuditeientnostjo, kako se njih rojaki mučijo v potu svojega obličja, da rešijo narod propada. Zakaj nt) pomagajo tudi oni ? Se-li boje? So premlačni ali jim je narodnost deveta biiga? — Nerešena uganjka ! Ta malomarnost: nam dosti, dosti škoduje, a kar največ nas tlači nesloga in nevrttrajuost pri raznih podvzetjih. Menda jo to dedno proklestve, ki spremlja Slovenca liki maščevalna Erinija. Po vseh slovenskih pokrajinah vladata mej Slovenci prepir iu nesloga, or>tudna, črna, ki neusmiljeno spodjedata narodovo deblo, j Usojeno je menda Slovencu, da se mora' prepirati. Co se ne prepira in bori si» sovražnikom, prepira se sfe svojimi brati. Kako drugačni so v tem naši nasprotniki. Zal, da moram nje postavljati nam v vzgled. Kako navdušeni so ti za ideje, ki koristijo njih nakanam. Kako so vzajemno podpi-j rajo od najvišega do najnižega. Kar so enkrat sklenili, zvišujejo z res čudovito vztrajnostjo, Pri nas je uprav nasprotno.; Le redkokdaj se strinjajo vsi s predlogom, ki bi koristil narodnoj stvari. Eden hoče tako, drugi tako — nesloga. A ko se konečno združijo, ko sklenejo to ali ono — kam zgine toli sklepov i ukrepi.v? Začne se nuirisikatero podvzetje. Pričetkom je zanje vse navdušeno, a kmalu isto jame pešati, dokler popolnoma ne neha. Pri izvrševanju naših načel in namer primanjkuje nam oni krepilni le k, ki se imenuje vstrajnost. Podlaga nevstrajanju je pa nesloga in temelj neslogi jo ona, rekel bi, prokleta osebnost. Dokler ao med seboj dobri, vso se vrši gladko, komaj Bi pa stopijo eden drugemu na prste in uže jo ogenj pod t^rcho. Je-li to možko? Za Roga! opustimo vendar enkrat te nespametne otročarije. Poravnajmo med seboj razne osebne neprilike, ali pa tudi ne. Rodimo jezni kolikor hočemo, recimo si med seboj kar hočemo, a v narodnih zadevah bodimo prijatelji in ne vpletajmo 1 onih škodljivih osebnih obzirov v narodnost. Premislimo vse z jasnim razumom (saj Slovenec je s tem precej obdarjen!), dogovorimo se pametno iu naj ne trdi vsak svoje ideje, ki ni vedno najboljša. Eden ' zna to, drugi ono — vsi znajo najbolje. Pri tem jo dobro to, pri drugem ono. Od sleharnega se vzame, kar ima dobrega iu opusti so, kar je elabega, kajti ni vse čisto zlato, kar kdo trdi, predlaga ali zahteva. Ako so odbije njegov predlog, njegova j ideja, ni treba, da He radi tega takoj „re-; penči" in užali. Danes je njemu obve-. Ijala, jutri bodo meni. Pomislimo enkrat i resno, kako neizmerno škoduje ta razdvojenost v mišljenju in dejanju in kako si s tem sami kopljemo jamo. Pičlo število imamo zavednih narod« 1 njakov, in čo se šo ti no strinjajo v svojih nazorih in sklepih; če ni šo ti nasprotujejo, I potem jo vsak napor brezuspešen in upaujo v povoljni uspeh — absurdnost, Vzlasti sedaj, ko se bliža čas volitvam, od katerih je odvisna naša osoda, ugodna ali neugodna, potrebujemo onega zdravilnega „elizirja", ki ga nazivljemo „edinost". Sovražniki naši napenjajo užo vso svoje silo ter razpenjajo svoje mreže, da 'si pridobe sijajno zmago. Grdijo i smešijo naše uzorne narodnjake, podkupljajo odpadnike, da zvedo naše razmere. Skrajni čas je tedaj, da bo združim^ ter energično delujmo, da premaga naši stranka. Nasprotniki naši sikajo avoj struji na našo prvake. Mislijo morda, da nas s tem užugajo. Motijo se, ker s tem svojim početjem očitno kažejo, da se nas vendar le boje, čeprav „ošabno nosijo po konci glavo". Njih umazana zasmehovanju, njih zbadljive pušico ne ustrašijo nas najmanj, saj pravi prvak slovenskih pesnikov, da „Na visoki vrh, lete iz neba Btrelc." Časom zadnjih volitev živel je še ne-pozabljivi naš Dolenc, ki je vzlasti v takih prilikah napel vse svoje moči v dosego naše zmage. Nemila Morana iu Slovencem od nekdaj sovražna osoda, vzela nam je moža, ki nas je vedno krepko vodil ter neustrašeno, neutrudljivo deloval z:s miti narod slovenski. Mi, tijegovi nasled niki, moramo nadaljevati pričeto delo, moramo dokazati, da vemo res ceniti njegovo zasluge in da njegov spomin vedno še krepko živi mej nami. To pa storimo s tem, do ' se krepko združimo ter si prizadevamo na vse kriplje, da zaprečinro našim so-1 vražnikom zmago ter jo sami pridobimo. Le v tem slučaju moremo postati močni ter priti enkrat k zaželjenemu cilju, zatoraj : „Trdno dajmo Be skleniti" kc „Sloga pravo moč rodi." Bori s. Tržaška okolica v letiH 1S40 do 1889, III. V drugem članku sem omenil o propalom narodnem življu in propalih narodnih ! čitalnicah v okolici. V tedanjih Časih je ' bila skoraj v vsakem okoličanskom aelu čitalnica. V letih 1867—69 dospela je na-1 vdušenost za narodno stvar v okolici do 1 vrhunca, kajti tedaj bilo so čitalnice v Skednju, Rocolu, na Vrdeli, v Kolonji, v Barkovljah in Rojanu. Posebno Rojanska ; čitalnica je bila na jako dobrem glaau in prištevala ae je prvej v okolici. Meseca ■ julija 1868. leta priredila jo imenovana čitalnica prvo svojo veselico. Pri tej ve-I selici jo bila zbrana tako rekoč vsa oko-1 lica v prekrasnih narodnih nošah; navdu-1 šenost za narodno stvar pri tej veselici je ! bila velikanska! Uprav ona veselica je bila pa velepomenljiva za naše razmere ; in v zgodovini mesta Trsta. Pokazalo se ' je takrat, da smo mi istinito „sužnji" | (schiavi)! Ravno ona veselica je dala povod, I da se je razpustil okoličanski batalijon! Okoličani vračajoč so od rojansko veselice preko mesta domov, naudušeni, dobro vedoč, da smo vendar tu doma in na naših tleh — peli so narodne pesni, j ter pri tem zaorili kak „živio". Tržaški lahončiči so se pa kar jeze penili slišavši slovensko petje po mestu. Bili so srditi, temveč ker je bil poraz ital. vojnega bro-dovja pri Visu (Lissa) še na dnevnem redu. j Tu pa tam se je sikalo in piskalo po mestu gredočitn okoličanskim Slovencem. Ivo so pa šli potem Ivančani memo kavarno „Chiozza", katera je šo danes pravo lahonsko gnezdo, zmerjali so jih očitno ter jim na vse le mogoče načine napajal ti lahonski kričnči. Okoličan je navadno vroče krvi; tem bolj pa ako je izpil par kozarcev vina; tudi so okoličani skoraj vsi veliki, krepki ljudje, proti katerim ne morejo lahončiči niti sence delati! Okoličani toraj videč, da jim Lahoni nagajajo na vse le mogoče načine, planili so na nje v avojej preveliki riaudušenoati, jih razkropili, ter jih pometali po tleh kakor snope! Videč na to, da bo lahonske kričace precejšno ugnali, korakali so mirno in veselo domov! Ona novica se je hitro raznesla po mestu in okolici. Razburila jo vse okoličane in vsa okolica se je veselila, da so Vrdelci „namazali" lahonske napadnike. Mestni lahoni — irredentarji so pa jeze kar pokali — ker uže pred so sovražili slovenske okoličane. Mislilo seje javno: Ko bi Trsta ne obdajala povsem slovenska okolica, spadal bi gotovo uže k laškej škornji! Osnovali so v ta namen celo neke tajne zarote med seboj. Splošno se je pričakovalo, da se iz tega izcimi kaj hujšega, kajti vse je na skrivnem vrelo. In res! Drugi večer po porazu lahonskih kri-čačev, zbrala se jo neštevilna množica La-honov pred kavarno „Chiozzau. Mislili so: Zvečer ko bodo šli okoličani z dela, planemo na nje, ter jih pobijemo! In istinito so mislili enako, kajti bili so oboroženi s palicami, noži in samokresi ! Policijsko stražo v mestu opravljali so takrat vojaci domačega batalijona, kar je bilo tedaj za našo razmere skoraj oaodepolno J Policijsko vodstvo zvedši za namere Lahonov, podalo je nemudoma na mesto veliko število policijskih straž, domačih okoličanskih vojn kov! Pravilo se je takrat, da so jeli Lahoni prišedšej straži se rogati; gotovo pa največ radi tega — planili so stražarji na Lahone predno so jih pozvali, in jim za povedali naj se razidejo. Na to je nastal strašanski boj in tepež, silen krik in polom! Neštevilna množica ljudstva bila se je z okoličanakimi vojaci — policijsko stražo, a zadnja se je držala trdno in junaško ! Policijski stražarji, namreč okoličani, spoštujoč vedno vse prave domače in poštene Italijane, bili so preveč razdraženi na to luhonnko sodrgo! Koncem boja ležala sta dva mrtva na tleh veliko število pa teško in lehko ranjenih. Oni dan je bilo v mestu veliko okoličannkih vojakov in ti slišavši o boju Lahonov z okoličani hoteli so pla-' niti skupno na Lahotie. Dotični poveljniki so jih morali z največjo silo nazaj držati in posamezne domov izpuščati. Ko bi se posrečilo imenovanim vojakom skupno uteći in potem planiti na Lahone, nastal bi bil strašanski boj, kakoršnega je pričakovati le v največjej borbi, ko so duhovi najbolj zdivjani. Sam Bog je takrat čuval, da se to ni zgodilo. Posledice onega klanja bi se poznale še danes in po tedanji metodi krivi bi bili vsemu temu edino le Slovenci! Politični pregled. Notranje dežele. Pohod našega cesarja v Berolin je vedno na dnevnem redu v vseh avstrijskih listih. Naši Velikonemci, ki so hoteli, da bi bila sklenjena taka pogodba z Nemčijo, da bi naša država ne bila nič več nego vsaka druga država nekdanjega „banda" (nemške zveze) v katerej bi ukazovali Bismarkovi sluge, kakor na Nemškem sedaj, ko so videli, da to ne gre, zasukali so vso stvar ter pravijo, da si kaj tacega neso nikdar pogovarjali. Konservativni in češki listi pa ostro pišejo proti tem napadom na našo državno neodvisnost, ki jo ob enem žalenjo vseh nenemških narodnosti v Avstriji. To velikonemško mrzlično razburjenost treba utolažiti in ohladiti ter odločno in energično ustaviti to nevarno propagando. Velikonemško agitacije so naperjene vse proti slovanskim narodnostim v Avstriji, iz katerih je sestavljena naša vojska. Nemci trde, da je dovoljena avatro-nemaka zveza na škodo tem vedno zvestim in zanesljivim narodom. Mi Slovani spoštujemo to zvezo, ako ni nje ost obrnena proti nam ter nas ne namerava uničiti, kakor nam zatrjajo velikonemški kričači. Dostojnost in lojalnost zahtevata, da se proti tem agitacijam tudi na Nemškem ostro postopa. Sploh pa treba omeniti tu o dogodku, ki nam jasno priča, da jo naš cesar sam hud nasprotnik tem veliko nemškim agitacijam. V našem poslaništvu v Berolinu je bil na čast cesarju banket, h kateremu je prišlo tudi Nj. Veličanstvo. II banketu so bile vabljene deputacijo vseh avstrijskih druž-tev v Berolinu. Mej temi je bila tudi deputacija nekega češkega družtva, kije bila cesarju predstavljena. Cesar je govoril s člani češke deputacije češki; potem pa so jo obrnil proti navzočim zastopnikom vseh mogočih avstrijskih narodov ter dejal: Delajte kakor dosedaj, to me veseli in varujte vsak svojo narodnost! Te besede našega vladarja so tem večje važnosti, ker jih je izustil v glavnem mestu Nemčije ter so v največji opreki z ono velikonemško agitacijo, ki se je tako bahato šopirila po vseh avstrijskih listih. Nemški listi o tej cesarjevej izjavi popolnoma molče ter povdarjajo vedno le oni del napitnice govoreč o „nerazdružljivosti" avatro-nemške zveze. Mi pa si moramo gori navedene besede dobro zapomniti ter uravnati svoje delovanje po njih. Varujmo svojo narodnost, delamo z vsemi sredstvi na to, da jo obvarjemo tujstva ter jej priborimo oni upljiv na vnanjo politiko avstrijsko, ki je številu slovanskega prebivalstva v Avstriji primeren. Kuski listi različno sodijo o pomenu berolinskega sestanka. „Graždanin" mu ne pripisuje nikako važnosti, „Novoje Vremja", pa pravijo, da ima nekoliko političnega pomena, zaradi pohoda nemškega cesarja na Angleškem. Nemčija jo hotela trojno zvezo okrepiti ter pridobiti na svojo stran Anglijo, katere mornarica bi dobro služila namenom zvezo. Ker je pa Nemčiji na Angleškem spodletelo, hotela je sedaj pri sestanku v Berolinu pokazati, da more trojna zveza shajati tudi brez Anglije. Zato jo tudi nemški cesar tako povdarjal, da so bodo nemški in avstrijski vojaki bojevali v enem redu. — Iz Bosne so izgnali nekoliko agitatorjev proti sedanji bosanski upravi. „Bo-Bnische Post", glasilo tamošnje uprave privošči si o tej priliki te izgnance ter udriha po njih, očita jim privatno življenje, njih zveze z raznimi slovanskimi listi itd. Omenjeni list se zaleta tudi v Turčijo, v Srbijo, v hrvatsko opozicijo, v ruske liste, novosadske in Bog ve kaj še. Sploh ta list govori o vsem, vsakemu ima kaj očitati, a bosanske uprave ne spominja ni z besedico. Bi li no bilo pametnejše izprašati najprej svojo vest ter odkriti slabost v bosanski upravi P Da ta ni dobra, o tem nam pričajo fakta, naj nje gospod Kallay v delegacijah govori kar hoče in poroča, kar hoče. Mesto udrihati po strašilih, katere si dotični gospodje sami izmišljajo, naj bi poiskali sredstva, da urede agrarne in druge raziuere v deželi, da prouče narod, njegove šege in običaje ter primerno urede svojo vlado. To bi bilo edino pravo in bi več pomagalo nego izgajanje agitatorjev. No za to treba dela, resnega dela in tega se neki gospodje boje ali pa neso sposobni za nje! Vnanje dežele. Ruski car pride 27. t. m. na Nemško, da povrne nemškemu cesarju pohod. Bismark zaradi tega še v Kissingen v kopelji ne mo re iti. Dohod carjev pa ni še določen. Kuski vojni minister Va-novski povrne bo v kratkem iz Francije ter pojde v Hveaborg, kjer ga car Bprejme. Milan, bivši srbaki kralj, v katerega ho peštanski in dunajski novinarji stavili vso svoje nade, odpotoval jo zopet iz Beleča grada v širni svet, ne da bi bil iz- naši okoličani brez njih ? Drgaj žida, opra] ga sicer ne bodeš, ali vendar vsel mu bodeš nekoliko kurje masti. I nu, pri nas je vso drugači. Malo jih je, koji bi se zavedali ne samo svojih dolžnosti in pravic ampak samo — dostojnosti. Prišli smo uže tako daleč, da uže sin očeta naziva „ščavo". Ako bi jaz bil oče pokazati bi hotel takemu sinu ter storil bi ga istinito svojim „sužnjem*. * ♦ * Mi ni treba na dolgo pripovedovati, da so tem razmeram krivi samo tržaški Lahoni; ti so vam znali dobro zasejati ljuliko mej nas. Kakor znano, „slaba trava rada rase* in Ijulika se je res zarasla pri nas in preti pokončati ves zdrav nasad. Sovražnik ni moj nami druzega storil nego zblodil nazore; prepričal lehkovernega okoličana uprav o nasprotnem nego o tem kar bi njemu koristilo; vedel mu vcepiti v srce nezaupnost in zasmehovanje do tega kar jo narodno; predočoval mu jo — seveda pretirano in zvito — potrebo, ki jo ima slovenski okoličan nad mestom, naredil ga je činičnega in pasivnega v vsem delovanju. Ni čuda, da je okoličana sedaj: težko odvesti iz te napačne poti; nikaka čuda ako tu marisikedaj zadneš na kamenita in ne na upogljiva in mehka slovenska srca ! Žalostno pač. Pred petindvajsetimi leti je bilo od okoličanov mnogo več upati nego danes. Tedaj je vse koprnelo želje,, da se nam podele naše pravice ; povsod je vladala bujna navdušenost za narodno stvar; povsod so se ustanovljala družtva in čitalnice. Ali kaka razlika mej tedanjimi in sedanjimi časi! T e m p o r a m u t a n t u r . . . Časi se res spreminjajo ali da bi sprememba bila v istini tako nagla, o tem nesmo bili preverjeni, kajti vendar bi moralo še ostati glavno načelo, jedini povod tedanje navdušenosti namreč oživela narodna ideja. Italijanizein stopa danes velikimi koraki ter hoče upropasti naš okoličunski narod. Nt} samo, da no širi laščina — celo v čevelj, kajti celo slovensko „nogovioe" imenuje okoličan „kalzete"! — še sami jo mari- sikjo gojimo kakor punčico svojega očesa. * * * Nedavno sva bila s prijateljem na kozarec dobrega vinca v nekej okoliČanski krčmi. Prav radostna sva ti o tej priliki poslušala slovansko in sem ter tja vmes laško zbore necega okoličan-skega pevskega zbora — ako smem tako imenovati družbo naših pevcev, ki so bili tamkaj zbrani. Prav vesela sva bila toraj, ker sva se čutila na domačih tleh in mej domačim družtvom in celo poslušala lepe slovenske pesni. Ali kako Čudo! Ko so ponehali peti, jeli so se mej seboj pogovarjati in si napivati in govoriti i to vso — v blaženoj Iaščini! Na glavi vstajal mi je klobuk in gotovo sem bil srda rudeč v obrazu, kajti istinito sram je m o n e bilo, da moji slovenski sorojaki po slovenski pojejo in se po laški mej seboj pogovarjajo ! Zdelo se mi je, da se nahajam v norišnici in spominjal sem se Ciceronovega reka : Q u o s deus perdere v u lt ... demo n t a t. Začetkoma sem menil, da se z laškim jezikom le norčujejo; ali ko sem slišal tudi par laških zborov iz njih ust . . . videlo se mi je kakor bi to laško petje napeljalo soude tega družtva k laškej govorici. Saj pravim: nezavednež ne ve kje mu je glava! Je-li naj tarnam nad to prikazuijo P Škoda je mojega joka kajti vem, da bi nič ne hasnil. Rečem pa: kdor samega sebo ne spoštuje iu no ve ceniti česar mu jo mili Bog sam podaril v samovoljno rabo in korist; kdor no ve ceniti zaklada — lastnega jezika — tega vreden ni in bolje je za nas, da nam se koj odtuji in odtrga od narodnega naročja nego da lastno mater po obrazu bije! Boljo je za človeka polnil najmanjše njih želje. Ne samo, da si ni mogel več pridobiti ne kraljevske no regentske oblasti, še toliko ni zmogel, da bi bil kraljici Nataliji zabranil povrat na Srbsko. Kraljica je nedavno brzojavila v Beligrad, da Be hoče povrniti na Srbsko in da se ne sestane s Binom na tuji zemlji. Kralj Milan je šel koj k Rističu v Vranjo, da bi z njegovo pomočjo zabranil kraljici povrat v deželo, no kakor vidimo brez uspeha. Sedaj bi nemški listi radi zakrili ta njegov neuspeh ter pišejo, da je kralj Milan „dovolil", da se sme kraljica Natalija povrniti večkrat v letu v Beligrad ter stanovati a svojim sinom v kraljevi palači. Milan se jo zopet prepričal, da se je lažje odreči prestolu nego si zopet pridobiti zgubljeno oblast. Gibanje na Kreti je vedno nevarnejše. Turki so začeli preganjati kristjane ter ne prizanašajo tudi tujim podanikom. Celo konzuli neso varni pred turško dru-haljo. Šakir paša si prizadeva pomiriti Turke ter jim grozi, da bode postopal strogo po vojnih zakonih proti nemirnežein. Civilne guvernerjo jo odstavil ter nadomestil je z vojaškimi. Okolico mesta Ka-nea je zasedel ter dal zapreti enega so-vetnika kreČanske uprave, Francoz ki senat kot vrhovno državno sodišče je obsodil generala Boulan-gera grofa Dillona in Rocheforta z 203 glasovi na deportacijo v kako trdnjavo. Obsojenci morejo plačati tudi pravdno troške. Vsi trije izgube državljanske pravice, genoral je izbrisan iz častne legije ter izgubi vse dohodke spojene s to častjo, ustavljena mu jo so ve da tudi generalska plača. Za vse tri postavi vlada oskrbnike, ki bodo upravljali njih imenje. Obtožba bode tiskana in razglašena v listih in na voglih. Republikanski listi se vesele, da je državno sodišče obsodilo to tri može. Konservativna in boulangistična glasila pa se srde ter prorokujejo, da so obsojenci od danes, povrnejo jutri kot triumfatorji v deželo, ta čas se ve da, bode po njih menenju konec republiko. Gospoda se zanašajo na bližajoče se volitve v zbornico, kjer se nadjajo, da narod stopi na Boulan-gerovo stran. Boulanger jo izdal proglas „poštenim ljudem", v katerem po svojoj navadi s psovkami obklada vse sedanjo republikance. V angleški zbornici je interpeloval poslanec Labouchere o odnošajih mej Anglijo Italijo in trojno zvezo. Vprašal je Salisburya, ali so ni Anglija o priliki pohoda nemškega ceBarja zavezala v slučaju vojske pridružiti se trojni zvezi. Fergussov je odgovoril, da si je Anglija ohranila popolno svobodo dejanja ter da se ni nikakor obvezala svoje vojne aile uporabiti v prilog temu ali onemu. Anglija si bolj nego vsaka druga država prizadeva ohraniti mir. Labouchere je vprašal potem, ali se ni Anglija morda Italiji nasproti obvezala braniti jo na Srednjem morji proti vsem mogočim posledicam zaradi njenega pristopa k trojni zvezi. Iz tega, kar jo zbornici uže od lanskega leta znano so lahko sklepa, da je Anglija v tajno spojena s trojno zvezo, ki je sovražna Franciji ; zdi so pa da je, Saliabury poBebon sovražnik Francijo. Smith je v imenu vlado odgovoril, da so ta očitanja popolnoma neosnovaua. DOPISI. Iz tržaške okolice 15. avg. [Izv. dop. | (Mešanica). Gospod urednik! zopet sem pri mizi, da vam napišem par vrstic, iz naše uže toliko opisane okolice. Ne izide skoraj številka vašega lista, ne da bi v njej bilo dopisa ali vsaj razprave o tej nesrečni okolici. Ali no, okolica sama na sebi ni Še toliko nesrečna ali ljudju so ti trdovratni!... vso pridigovanje in priporočanje jo uprav bob v steno. Temu sicer ni zamero, saj celo svetniki so imeli svojo trme: kako naj bi bili ako ima nasproti odločnega sovražnika nego premetenega omahljivca, ki se obrača za vetrom. Osobito v narodnih stvareh nad vse priporočljiva in velike pomcmbe je odločnost in jakost značajev. — Narod brez značajev nema prihodnjosti, nema obstoja. „Aut C a e s a r ... aut S t i e-f e 1 w i c h s" ! tako je rekel nek zbadlji-vec. Razpotje ali omahljivost v narodnem obziru je narodu v največjo škodo. * » * Oprostite, gospod urednik, da tako „nespodobno" skačem od jednega predmeta na drugega. Časnikarska je to lastnost. Smoter mi je v vsem in povsem le . . . 8 a 1 u s nationis! Čeprav nerad plešem — ako nisem posebno vesel — v nedeljah mi je dolg čas in liki najgorši plesalec obletel sem letos vse „semnje" ali „šagre" v okolici. Tu vam je bilo „lajšanja" ! — Naj vam jih tedaj nekoliko popišem. Mislite si strašno vročino tako namreč, da uže ubogemu človeku — kojega je osoda priklenila „na dolg čas" v kako hladno senco — curkoma lije pot po obrazu. Sedel sem tudi jaz v senčnatem hrastovju — v nedeljo namreč — poleg mene liter vina in zrl sem tja doli na „semer.j". Meni je vročine slabo prihajalo — v senci; tam doli so se pa pehali pod velikansko rjuho po pesku, plesali so in „lajšali". Phoebus je pa od neba na nje pritiskal b svojimi ognjevitimi žarki. Iz pod rjuhe je bilo slišati zdaj pa zdaj hripavo tulenje — „petje" ne smem reči — kakor: „Al mariner", „Voio farla stampadora", „Tra la la la" itd. itd., ljudstvo je strašno „gomolelo" in hrumelo, potilo se in žgalo pod pekočimi solnčnimi žarki; oni pa, ki so plesali delali so rusko kopelj ! (Konec prih.) Iz Ljubljanske okolice, dne 12. avg. [Izv. di»p ] Huda borba o priliki volitev deželnih poslancev za Kranjsko je pri kraju in nemirni duhovi so se polegli! Tudi prepir mej slov. časniki posebno pa mej „Slovenskim Narodom" in „Slovencem" je potihnil. Hudo se je agitovalo posebno za ljubljansko okolico tako, da centralni volilni odbor ni vedel katerega kandidata bi bil priporočal, in namesto dveh je priporočal centralni volilni odbor samo jednega kandidata in še ta je propal. Ali kako naj bi ne bil propal, ker je bil pritisk in agitiranje od strani Č. duhovščine na volilne može tako velikansk, da je volilni mož moral biti posebno uzoren in znaČajen ter gojiti pravične misli, da ga neso odvrgli. Tako so jo zgodilo, da je ljubljanska okolica izvolila deželnima poslancema dva izvrstna moža, s katerima so o. duhovščina in volilni možje, ki su ju volili, neki zadovoljni. Go*p. Fran Povše, eden izvoljenih poslancev, bil jo zadosti opisan v „Slovenskem Nurodu* in v drugih listih ter precenjeno njegovo delovanje. Druzega deželnega poslanca za ljubljansko okolico g. Vinko Ogorevca delovanje je pa manje znano, in ko bi ga ne bila njegova občina letošnjo spomlad pri volitvi v občinski odbor od županstva z veliko težavo odvrgla, ostalo bi njegovo delovanje svetu skrito. S tem, da ni bil voljun županom, prišlo je na dan marisikaj, kar mu nikako časti ne dela in radi česar zakonito bi ne smel sedeti v zbornici dež. poslancev. Našlo se je namreč po njegovem odstavljenju od županstva v občinskih računih vee pomot, kojih pa tu nočemo navajati in katere so bile vzrok njegovej odstranitvi. Ne ve se je li to deloval vedoma ali ne. Vsakakor, ako človek vse to dobro premisli, mora nehote reči: Similis simili gaudet. Torej tisti, ki so ga priporočali in volili ne morejo biti boljši ko tisti, ki so ga izvolili. In tak poslanec bodo zastopal ljubljansko okolico, katera bi se imela ponašati z najodličuejšim možem poštenjakom, da bi mu najvuči nasprotnik ne mogel pičice kake krivde metati v obraz. Kako bodefa mogla dva taka poslanca dobro zastopati svoje volilce, in kako jih bodeta zastopala bode pokazala prihodnjost. Domače vesti. Cesarjevo rojstvo kakor druga leta praznovalo se je tudi letos prav veličastno, V soboto večer proti sedmi oživelo je vse po mestu ; neko nenavadno gibanje in vršenje se je povsod opazovalo. Bil je predvečer k rojstvenemu dnevu presvitlega vladarja. Ko »e jo nekoliko stemnilo, ob uri zvečer, prikrzala se je iz velike vojašnice vojaška godba, ki je navlašč prišla na to slavnost iz Postojne, ter svira joč razne avstrijske kivniade mej neizmerno množico v slavnostnem sprevodu prehodila vse mesto. — Proti 9. uri jel se je pomikati po mestu slavnostni sprevod raznih tukaj šnjih družtev z godbami in lampijoni. Na čelu sprevoda veteranska godba in dolga vrsta veteranov, za njimi družtvo „Unione operaia", na to dolga vrsta udov „Delal-»kega podpornega družtva" z lampijoni narodnih barvah v rokah ; slednjič družtvo težakov z godbo in bengaličnimi ognji Množice je bilo nebrojne ; po ulicah koder se je pomikal sprevod, se je ljudstva kar trlo. Bilo jo čuti gromovitih klicev „Živila Avstrija, živio naš cesar Franc Josip I, živio Slovani, živio slovanski Trst itd. Ko je prišel slavnostni sprevod pred namest-niško hišo, zagodla je godba mej gromo-! vitimi živio-klici cesarko himno in na to so so vršili razni govori. — Z jedrovitimi navdušenimi besedami ogovoril je nebrojno ' občinstvo tajnik „Delal. podp. družtva" g. Fr. Polič, ki je vodil vrsto udov tega družtva ter poudarjal vzlasti zvestobo in udanost Slovanov do celokupne domovine Avstrijo in preav. našega vladarja, kojemu je zaklical trikratni „živio", ki so jo gromovito zaoril od vseh navzočih, da so jo odmevalo daleč oltrog, — Ladije v pristanišču so bile razsvetljeno ' in omeniti nam jo osobito okrasbe družtva „Auatria" na lesnem trgu. Tudi v nedeljo 'je bilo mesto praznično oblečeno; na la-dijah v luki in po vseh konzulatih plapo-! lale so zastave, okrašeni so bili tudi prostori raznih patrijotičnih družtev in mestni trgi. Mestni magistrat je kakor po navadi razgrnol po oknah svoje stare rudeČe pre-! proge in nad mestno kolibo je tudi kakor 1 po navadi vihrala na kolu mestna zastava, j — Na vse jutro streljalo je na gradu in cb ! 9. uri brala se je v prestolnici sv. Justa ' slovesna sv. maša, koje 80 se vdeležili j višji državni dostojanstveniki, vojaški in civilni. Da mestnih starešin mej njimi ni bilo razun župana Bazzonija in predsednikov magistrata — o tem ne sme biti govora. Kakor doznavamo neso menda bili izrečno pismeno povabljeni k tej „avstrijske j" slav n osti! Trst, pravo tržaško ljudstvo, je zopet pokazalo svoje iskrene patrijotično čute napram avstrijakej domovini in presv. vladarju. Samo voditelji tega avstrijskega ljudstva in njegovi kvarljivci in zapeljivci, gospoda na magistratu in njih somišljeniki tržaški Lahoni so tudi o tej priliki pokazali kako mrzlo je njih domoljubje in kam sploh cikajo njih nameni. Zadosti je bilo brati „Indipendento" in „Piccolo" ki nosita tu lahonski zvonec ter se bahata, da zastopata misli in težnje tržaškega ljudstva : — niti besedice ti neso črhnoli o slavnem dogodku razun tri črte dolge uradne notice, da se bode minolo nedeljo brala maša zato ker spado ta dan cesarjevo rojstvo, da se ogneta zaplembi! istinito, kar bi se no dopuščalo niti mej divjimi Zulu-kafri, dopušča se v avstrijskem velevažnem mestu namreč: da se očitno zanemarja, zanikuje, grdi in zasmehuje oni čut, ki se jo minolo soboto in nedel jo tako živo pokazul mej raznimi narodnostmi v Trstu r. j. čut domoljubja in udanosti do celokupne domovine Avstrije in njenega presv. vladarja Fran Josipa I. kojega Bog ohrani še mnoga leta zvestim svojim podanikom. Osobne vesti. Presv. cesar je podelil viteški križec reda Franc Josipa ravnatelju državne gimnazije v Gorici; namestni-škim tajnikom v Trstu je imenovan dosedanji okr. komisar Perinello. Obletnica delalskega podpornega družtva V Trstu. Kakor uže javljeno bode v nedeljo 25. t. m. slavnost obletnice blago-slovljenja družtvene zastave „ Delalskega podpornega družtva" v Trstu, kakor sledi : T. Zjutraj ob 8. sveta maša pri sv. Antonu novemu. II. Popoludnc ob 6. uri začne veselica v vrtu „M o n d o n u o v o" se sledečim programom: 1. Jenko: „Naprej" svira godba. 2. Verdi: „Sinfonija" iz opere „Nabukodonozor", svira godba. 3. Govor predsednika. 4. I. pl. Zaje: „Koračnica" poje zbor. (Novo.) 5. Ploner: „Na bregih Nila", valček, svira godba. 6. Umeteljni ognji I. del. 7. Vilhar: „Bojna pesem", poje zbor. 8. Rioder: „Slovanski potpouri", svira godba. 9. Gj. Eisenhut: „Na Savi", valček, poje zbor. (Novo.) 10. I. pl. Zaje: „Nikola Subić" svira godba. 11. Umeteljni ognji II. del, 12. Zaje: Jurišičeva poput-nica", poje zbor. 13. Straus: „V daljavi", mazurka, svira godba. 14. Prosta zabava. NB. Odprto je tudi kegljišče, kder so igra na dobitke. Dopolnilna volitev za Pazinsko volilno skupino namesto odstopivsega poslanca vit. Simčića — kojega so Lahoni s pret-njami in terorizovanjem prisilili, da so je poslaništvu odrekel — bode dne 12, prih. meseca. Dr. Amoroso deželni poslanec v Istri so je poslaništvu radovoljno odpovedal. Najbržo je tudi nanj upljivalo skrajno strankarstvo lahonske stranke. Slavnost o priliki otvorenja čitalni-škega družtva „Zora" v Opatiji je izpadla vrlo krasno. Občinstva je došlo prav obilo I od vseh strani; navdušenje veliko ; vse točko programa so se izvršile v občno zadovolj-nost. Pri slavnostnem banketu je bilo 150 oseb. Živila nova narodna trdnjava ! Petarde. Irredenta je poskušala tudi v soboto večer svojo hudičevo moč in premetenost navzlic nebrojoim policajem, ki so povsod bili nastavljeni. Na lesenem trgu malo potem koje šel motno slavnostni sprevod, počila jo v soboto večer petarda iz papirja, kojo jo kak pristanik irredentar-ske družbe postavil uprav pod nek voz, kjer prodajejo dinje in kumare. Na vožiču je spalo pet nežnih otročič ker prodajalci dinj in kumar spijo kakor znano na prostem, da varujejo svoje blago. K sreči ni bilo nikako škode ali v nevarnosti je bilo pet. nedolžnih otrok, ki gotovo ničesar ne vedo o hudičevih spletkah to družbe. — Oni večer jo nek deček na molu av. Karla našel drugo petardo, ki jo je bacnil v morje. Zločinci bo ne morejo pa prijeti! — „Mattino" zove te srčne čine ,stu-pida monelleria" (neumna otročarija). Ein zeichen der Zeit! Policijski ravnatelj dvomi sovetnik vit. Piehler povrnil se je iz odpusta v Trst, a predvčerašnjem zopet odšel. Občinski zastop občine Podkraj nad Vipavo izvolil jo g. Ivana S a jo vica županom, g. Josipa Bajca in Jurija Korena pa občinskim svetovalcem. Bomba v Rimu. V nedeljo večer ob času, ko je svirala godba na trgu „Co-lonna" razpočila se jo jedna bomba. Ranila je nečega žandarja, jedno žensko in jednega otroka. Mej ljudstvom vladal je strašansk strah. — Čemu jih pač v Rimu mečejo P Ljudsko brojenje vršilo se bode prihodnjo leto. Avstrijska vlada je storila neki potrebno korake, da so bodo vse večje državo v Evropi držale jednotnega sistema v brojenju. Utopije. Lahonski list iz Pulja poroča, da je dunajski papežev nuncij po nalogu i/ Rima pokaral krškega škofu in vrlega rodoljuba in narodnega zastopnika Vola-riča radi tega ker bo neki mešata v politiko ter radi njune udeležitve volitev v deželni zbor. Da je to zgolj sumni-čenje, o tem zadosti pričata lahonski listi „II giovine pensiero" in njegov bratec „In-dipendente", ki je to kost koj hlastno pobiral in jo prinesel svojim rudečim čitateljem na krožnik. Oba ta lista se veselita da pešajočej laščini v Istri pomorejo v Rimu samem in celo višji katoliški krogi. — Mi rečemo le, da bi enako karanje — ki je pa izvestno izmišljeno — bolje pristojalo poreškemu škofu, čigar vtikanje v politične zadeve in naklonjenost k laškej stranki sta splošno znana, nego omenjenima vrlima dostojanstvenikama sv. cerkve, koja sta uverjena, da hodita pravo pot Kristovo s tem da čuvata no le duševni ampak tudi telesni blagor poverjenih jima ovčič. Ista lista omenjata, da bode v tem obziru pokaran tudi prem. g, škof Giavina, čigar nepristranost napram vsem narodom je vsem predobro znana. Nam se zdi, da Lahoni na Primorskem videč, da se slovanska večina vedno bolj zaveda svoje narodnosti in pravic, hočejo uporabiti vsa mogoča sredstva, da nam delajo ovire ne izpustivši celo naj-sramotnejših in podlih kakoršna so : su-mničenje, črnenje, izdajanje itd. itd. Vse je pa bob v steno proti — oživelej slo-vaoskej zavednosti ! „Indipendente" od dne Iti. t. m. v svojem dopisu iz Gorice se jeze peni in sika strupene strele na okrajnega pol. glavarja vit. Bosizio, koji je prepovedal slavnost goriške Ginnastiche dno 1. sept. Začasno se je slavnost le prenesla ua drugo nedeljo ; kakor pa omenjeni dopisnik trdi, imenovani gospod glavar je zapretil, da slavnost čeloma prepove ako bodo druž-tvena zastava se v čem razlikovala od njenega popisa v družtvenih pravilih. Ker je pa zastava uže izgotovljena ter se je v njeno „okrasbo" vplel tudi nek „simboličen" lev in neke istotako simbolične cvetlico, sklenol je minoli teden diužlveni odbor v izvenredni seji premembo dotičnoga odstavka v družtv. pravilih, da bodo v soglasju so zastavo. Goriška lalionska gospoda toraj dela kakor oni krojač, ki je na možu obleko vmeril in sešil, da vidi čo se mu podaja. Kdo jim pa potrdi sedaj premembo dotičnoga paragrafa ? Slovanski svet št. 15 prinaša zopet različnega zanimljivoga gradiva. Važen je osobito uvodni članek „Orožja proti zapadnim Slovanom" in korenita protikritika „O kritiki dr. Mahniča", v kojoj se kaj temeljito spodbijajo nasprotnikovi krivični nazori in strastni napadi na slovenstvo sploh. Vsak nepristranski čitatelj pritrdil bode temeljitim dokazom vrlega kritika v „Slov, svetu" radi česar priporočati je, da se ta važen spis pazljivo čita saj „da se resnica prav spozna, čuti je treba oba zvona" ! C. kr. žensko ljudsko šolo v Trstu je obiskovalo minolo šolsko leto 070 učenk mej katerimi 224 nemške narodnosti, 344 italijanske 94 s 1 o v e n s k e in 8 druzih. Učni jezik jo nemški, prosti slovenski kurz jo obiskovalo 63 učenk. Shod volilcev bode dne 25. t. m, v Rifenbergu ob 3'/» p°p« kjer bode dež. in drž. poslanec dr. J. Tonkli poročal o svojem delovanju v drž. in dež, zboru. Trgovska hiša „fratelli Bozzini" v Gor ci je dala natisniti — kakor poroča zadnju „Soča" — ter razposlala mej slovensko občinstvo neko slovensko poslanico, v katerej se opravičuje, da njeni gospodarji neso upljivali na to, da je gostilui-čar pri Catterini-ju odrekel svojo prostore „braln. in podp. družtvu" v Gorici za bla-goslovljenje družtvene zastave. Čudno je, da Lahoiu prija slovenščina samo kader jim gre za — ljubi kruhek. Mi vedno pridignjemo našim sorojakom staro slovo: svoji k svojim! Pustimo kompromise z našimi najljutejšimi sovražniki — Lahi ki bi nas radi vtopili v žlici vode. Cvetje z vrtov sv. Frančiška. Ravnokar je izšel F. zvezek IX. tečaja tega mesečnika, katerega izdaje „za verno katoliško ljudstvo zlasti za ude tretjega reda sv. Frančiška* izborni pisatelj P. Stanislav Skrabec na Kostanjevici. Vsebina sploh je nabožna ali jako rnično in poljudno opisana tako, da moramo list vernemu slov. občinstvo prav živo priporočati. Vsakdo najde v njem zrnice za so; učenjaku in ljubitelju slov. slovstva ugajajo pa posebno platnico tega lista, na kojih objavlja č. g. p. Skrabec učene svoje razprave. — Naročnina mu jo neverjetno nizka : ves tečaj (12 zvezkov s 34 str.) velja samo 70 n v e. Naročnina so pošilja upravnistvu „Cvetja" v Gorico. Izseljevanje iz Italije. V dobi prvih treli mesecev tek. leta izselilo se jo i/ Italije 71.293 oseb, koji vsi so sli s trebuhom za kruhom, iskat si zaslužka in jela v tuje dežele. dne „Delalsko podporno družtvo1 25. avgusta t. 1. praznuje OBLETNICO blagoslovljenja družtvene zastave i alavnostjo, kakor v poprejšnjih letih razdeljeno v dva dela: I. Zjutraj ob 7 uri zberč se udje in odborniki v prostorih družtva Via Moliti piccolo št. 1. Od tod odidejo z godbo, druž-tveno zastavo in odborom na čelu v cerkev sv. Antona novega, kjer jih pričakujejo v svečanih oblekah udinje in odbornice. Točno ob 8. uri začne SVETA MAŠA pri kateri pojejo družtveni pevci skladbo „Slava Stvarniku", po sv. maši vrnejo se udje in odbor spremljevani z godbo, istim potem v družtvene prostore shranit zastavo, potem se razidejo. II. Popoludne je v okinčanem vrtu „M0ND0 NU0V0" VESELICA katera začne ob 6. uri in traje do polunoči. Pri veselici sodelujejo družtveni pevci in godba; poskrbelo se je tudi za unieteljnc ognje. Natačni program veselice se dobi pr uhodu in na mizah. Ustopnina za osebo 20 novč. Podpisani odbor se nadeja, da se dru žabniki in družabnice, kakor tudi drugi prija telji družtva mnogoštevilno slavnosti udeleže TRST, 8. avgusta 1889. ODBOR „ilelalbkcga podpornega družtva" Opombe. Družabniki in družabnice morajo ta dfti nositi družtveno znamenje. Na red pa zijo za to postavljeni nadzorniki. ^ slučaju slabega vremena prenese se vc selica na dan 7. Heptembra ob 8. ui zvečer, ker je 1. septembra izlet v Di vačo. Ustopnice k. veselici morejo s dobiti pri g. Ant. Žitku, Via Stadioi št. 1. in v družtveni pisarni. | Dunajska borsa 'JO avgusta. !§|La Filiale della Banca Union M9i TBIK8TF ! s' occupa di tutto le operazioni di Banca o Cambio- Valute. | a) Accettn rermnienti in Vonto correnle, ubbnnnndo PER ltANCONOTE: PER NAPOLEONI: 3°10 C. preav d i 5 g ni qi o/ |2 3 »/o" " 3' j rt a 4 mesi fisso 8&l, „ a R , 3S/« n " 8 „ Sulle lettere di 2,/1%c.preav.di20 g.ni 3 „40 „ 37« » « - n <» mosi «7» „ „ „ „ 6 „ versamento in circo-laziono andrd in vigore il nuovo tasao d'interese a dafcare dal 13 o 20 Maržo a seconda del relativo preavviso. In Banco giro abbuonando il 2%% in-teresse annuo sino a qualunque somma ; prelevazioni sino a f. 20,000, a vista verso chčque; Tmporti maggiori preavviso avanti la Ilorsa. — Conferma dei versamenti in apposito libretto. Conteggia ptr tutti i versamenti fatti a qualsiasi ora d'ut'ficio Ia valuta del mo-desimo giorno. Assume pei propri correntisti l'inca9ao di conti di piazza, di cambiali per Trieste, Vietina, Rudapest ed altre principali citth, rilascia loro assegni per questc piazze. ed accorda loro la facolta di domiciliare effetti prosso la sna cassa franco d'ogni spesa per essi. b) S'incarica deWacquisto e delln mudita di effetti pubblici, valuto e divise, nonehe deli' incasso di assegni, cam-hiali o conpons, verso 1lg0[o di prov-vigione. c) Accorda ni propri comm ittenti la facolta di depositare effetti di qualsiasi specie, e ne cura gratis Pincasso dei coupons alla scadenza. d) Vendo le Lettere di pogno e 5°|0 della Banca Commerciale Unghe* rese di Pest e le lettere di pegno 4°[0 deli' i. r. priv. Banca Ipotecaria au-striaca di Vienna. 16—24 Trieste, 8 Maržo 1888. c. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vredn. papirjih na V napoleonih na 4-dnevni odkaz 2V«0I0 30-dnevni odkaz 2°/0 , 8- , » » »-mesečni „ 2'/, „ » »'/4 1. «■ - - 2«/, „ Vrednostnim papirjem, glasečim na napoleone, kateri se nahajajo v okrogu, pripozna se nov. borestna tarifa na temelju odpovedi od 22. oktobra, 2«, oktobra in 18. novembra. Okrožni o0 5°/0 avstrijska renta — — — --, !);> 70 | Delnice narodne banke — — --D 90".- ; Kreditne delnice — — — — --, H. 3 75 London 10 lir storlin--— — — n 119 3j j Francoski nupoleondori — - » 9 10 I C. kr. cekini — — — — — — B 5.G") j Nemško marko — — — — — ' n 58 37'/if . ------- — ------ —----| Časi nam jo preporučiti p. n. občinstvu j Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-! sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa so- i lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi, modernimi pismeni strojevi providjenu, JEDINU SLAVENSKU TISKARO U TRSTU Ista prima i obavlja svaku naručim bilo koje vrati knjigotiskarskoga posla to preporuča se osobito za ove vrsti tis- i knnic kao n. pr. : za Župne urede, okružnice, račune, Ust. artiju 1 zavitke a napisom, preporučne karte, posjetnico, zaručne i vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, izvjeiče, zaključne račune, ročiitnike, punomoći, cienike, jestvenike, svako-vrstne skrižaljke, Izpovjedne cedulje, knjige itd. Uvjerava se p. n. občinstvo, da će nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu udovoljiti koli brzom I točnom podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom. Drži u zalihi (skladišču) sve potrebne tiskanice i knjigo za crkvene uredo. i Onda ima na prodaj sliedeoe knjige : Kmetijsko berilo za nadaljevalno tečaje ljudskih sol in gospodarjev v pouk ciena prije 50 nvČ. j sada 40 tvrdo vezana......n. ®0 Bodnij«ki obrazci sastavil H. Trnovec . . n. *© V ili in Tel, prevod Cognera......n. 4© Ljudmila prevod ,1 Lebana ..... n. *0 Filip prevod Križmana......."> Antigona prevod Križiuana......n. tO Trst in ok. lic.a od Sile • . . . . . . n. »O Pjesma o zvonu proveo A. K. Istranin . n. *0 Istra pjesma „ A. K. * . . n. *© Ove su knjigo jako prikladne za darove o praznicih zalo ili hI.' občinstvu preporučnmo. Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti točno naruČbu i dotični noslov | (ttdrosu) naručitelja. Za obilnu nnruČbu preporuča se Natečaj. Podpisano načelniftt.vo isčo postrožnico /a otroško zabavišče iti osnovno šolo pri sv. Jakoptt. Pri po deljen ju službe, bode jemalo načolničtvo v prvi vrsti <»hzir na one prosilk«', ki so udinje podružnice ali pa „delalskega podpornega družtva". Ker mora poatrežnica stanovati v šoli iu vso svojo skrb obračati na šolsko otročiče, iih vrt in šolo ter vse držati v nujlepŠem redu, daje se prednost udovam ali pa zakonskim brez otrok. Natančnejše p<»g'\j« '/ve H)<> novo Kadi pomanjkanja prostora, zaloga železnega pohištva bo je iidntno skrfila »n novo razpolago, so bodo prodajalo po tovarniških cenah Ceniki se na zahtevanje pošiljajo po dožoli franku in brezplačno. Lastnik pol. družtvo ..Edinost". I?.dnjatelj in <»