60-letnica ZTS

Intervju: Tone Simončič
Taborniški feštival

2

maj-junij

Zimovanje brez snega,
a polno pomladi

Novice

Foto: SiNi

Taborniki skrbimo za
čisto naravo
V okviru že tradicionalne akcije, ki jo aprila vsako leto
organizira Občina Šoštanj, smo taborniki iz Rodu Pusti grad
Šoštanj temeljito počistili šoštanjske Gorice. Kar 50 taborni­
kov je sicer en dan prej, kot je potekala čistilna akcija za osta­
la društva (na dan čistilne akcije smo se udeležili taborniške
akcije »Ni nam vseeno« v Velenju), dobro »oboroženih z
vrečkami za smeti in rokavicami (hvala občini Šoštanj) kre­
nilo na Gorice, se razdelilo v manjše skupine in očistilo poti
in gozd. Nekje na pol poti smo se za kratek čas še zabavali ob
igrah in nato po drugi poti krenili proti ribiški koči ob jezeru,
kjer smo v dogovoru z občino pustili prej pobrane smeti.
Taborniki se vedno z veseljem odzovemo na vsako tovrst­
no akcijo, ki je povezana z ohranjanjem čiste narave in tudi
letos je bilo tako.
SiNi

Julijsko-avgustovska
številka Tabora
Dvojna številka Tabora, julij-avgust, izide 8. julija. Prisp­
evke za Tabor zbiramo na naslovu revija.tabor@gmail.com.
Rok oddaje člankov je 20. junij.
Uredništvo

Po uspešno izvedenem zimovanju MČ na Paškem Kozjaku
sta nas idilična okolica in narava tako navdušili, da smo od 8.
do 10. aprila na Paškem Kozjaku organizirali še zimovanje za
naše GG-je. Zimovanje se je sicer zaradi prekrasnega toplega
vremena prelevilo v pomladovanje, kar pa nas ni prav nič mo­
tilo. Lepo vreme smo izkoristili za aktivnosti v naravi in učenje
taborniškega programa. Tako so naši GG-ji izvedeli veliko o
bivanju v naravi, orientaciji, spoznavanju topografskih kart,
uporabi kompasa, pionirstvu, lokostrelstvu in še mnogo več.
Dodobra pa smo s pohodi spoznali tudi okoliške vrhove.
Na samem začetku zimovanja smo izvedli tudi redni letni
občni zbor Rodu Pusti grad Šoštanj, ki je potrdil poročila za
leto 2010, potrdil novo vodstvo rodu (ki pa se ni dosti spre­
menilo od lanskega) in potrdil program dela za leto 2011.
Uspešno smo izvedli tudi spremembo statuta društva, ki je
bila nujna zaradi uskladitve s statutom naše krovne orga­
nizacije Zveze tabornikov Slovenije, nacionalne skavtske or­
ganizacije.
Za nami je torej izjemno uspešen delovni vikend, na ka­
terem so se naši GG-ji imeli naravnost odlično.
SiNi
Foto: SiNi

Uvodnik
ZTS te potrebuje
Kot verjetno že veste, naša organizacija v letošnjem letu praznuje 60 let svojega
delovanja. Obletnico smo obeležili v Postojnski jami v družbi najstarejše delujoče
lokalne enote, z Rodom kraških viharnikov iz Postojne. Z skupno proslavo smo želeli
poudariti, da se taborništvo dogaja in dosega poslanstvo skavtskega gibanja predvsem
na lokalni ravni. Namen Zveze tabornikov Slovenije (ZTS) pa je predvsem podpora
delovanju rodov in zastopanje skupnih interesov.
Na tem mestu bi se rad zahvalil vsem, ki so pripravili odlično predstavo, ki je mnogim priklicala na
obraz veliko smeha. Nekateri pa so za trenutek potočili tudi kakšno solzo ob preobilici različnih emocij
ob spominih na mlada taborniška leta.
Skupini, ki je pripravljala proslavo, bi se zahvalil za vse vaše delo, vložen trud in čas. Hrati pa se
moram zahvaliti tudi vsem tistim, ki ste, na vseh ravneh delovanja, v preteklih letih prispevali k delovanju
in rasti naše organizacije.
Čeprav je organizacija prestala, lahko rečemo, 60 uspešnih let, pa ne smemo spati na lovorikah.
Ravno prej omenjena podpora delovanju rodov je element organizacije, ki se v zadnjem času šibi. Morda
zato, ker pozabljamo, da mora tudi ta prihajati s strani članstva naše organizacije in jo lahko izvršni
odbor ZTS s pisarno ZTS le koordinira. Kljub temu da smo zelo široko odprli vrata mikroprojektov v
ZTS, kjer lahko posameznik z malim prispevkom v smislu časa in obsega dela nekaj stori za organizacijo,
se število v delo naše organizacije vkjučenih ljudi močno manjša. Ko bi le vedeli, kako mala skupinica
ljudi je pripravila to odlično zadnjo predstavo, ki bi bila lahko še mnogo bolj odmevna ob večji vključitvi
posameznikov.
Organizacija se mora naprej razvijati in napredovati, ker bi radi tudi novim mladim ponudili to, kar
smo doživeli in se naučili sami. Za to pa potrebujemo prostovoljce, ki so opravili svoje delo na lokalni
ravni in so pripravljeni prevzemati odgovornost za manjše projekte na nacionalni ravni, ki bi služili tako
osebnemu razvoju kot razvoju ZTS v prihodnosti.
Poleg vseh manjših projektov, ki želijo ZTS narediti privlačnejšo, modernejšo, operativnejšo in na
vsak način boljšo, pa se nam v dokaj bližnji prihodnosti obetata kar dva večja projekta, ki bosta potrebo­
vala velik angažma prostovoljcev. Gostiteljstvo svetovne skavtske konference in nakup taborniškega
doma v Ljubljani predstavljata velik izziv organizaciji.
Ne pozabimo, brez skupne organizacije je taborniški rod le lokalno mladinsko društvo. Skupna orga­
nizacija pa nas naredi to, kar smo. Taborniki, ki podiramo rekorde na filmskem platnu, del 31-milijonske
skavtske družine v 161 državah sveta!
Še enkrat, hvala, in ponoven poziv: ZTS te potrebuje!
Andrej Lozar, načelnik ZTS

3

Kazalo
9 Svet lutk
19 Priloga:
60-letnica ZTS
24 Intervju:
Tone Simončič
28 Taborniški
feštival
36 Bičikleta žur
40 50-letnica
RMV Portorož
45 Koledar

Razposajeni Murnčki so
iskali Zmajčka. Foto: SiNi

4

maj-junij

Mnogoboj

Petra Grmek

IGRA 5

Petra Grmek

Pesmico Tabor iz
prejšnje številke
lahko poslušate na
naslovu: http://www.
rutka.net/inc/moduli/
news/pripetki/nikjogan-tabor.mp3.

6

maj-junij

Kako nastane mavrica
Mavrica je čudovit vremenski pojav, okrog katerega so napisane
pravljice in številne pesmice. Sončna svetloba zgleda bela, v resnici
pa je sestavljena iz svetlobe rdeče, oranžne, rumene, zelene, modre in
viola barve. Sončna svetloba ustvari mavrico ob prehodu skozi dežne
kapljice. Kapljice te različne barve svetlobe prepustijo pod različnimi
koti, zato vidimo mavrico.

Zakaj pravimo, da se svetloba na kapljicah lomi?
Zamisli si, da z nakupovalnim vozičkom
tekaš po parkirišču pred trgovino. Če z
vozičkom zapelješ na travo naravnost, se
bo ta upočasnil, ker je voziček težje potis­
kati po travi kot po asfaltu. Spremenila se
bo torej njegova hitrost, ne pa tudi smer.

Če voziček na travo zapelješ pod kotom,
se bo tisto kolo, ki na travo zapelje prvo,
upočasnilo prej kot ostala tri. Zato bo
voziček ob prehodu na travo spremenil
smer. Za koliko jo spremeni, je odvisno
od kota, pod katerim zapelješ voziček na
travo in od hitrosti vozička.

Nekaj podobnega se dogaja pri svetlo­ svetloba različnih barv različno lomi.
bi, le da ta nima koles. Svetloba različnih V naše oko zato prispe svetloba točno
barv potuje skozi snov (npr. vodo) različno določene barve.
hitro. Na prehodu iz vode v zrak se zato

IGRA 7

Lom in odboj svetlobe na kapljici

Špela Rožman
Urša Može

Da vidimo mavrico, mo­
ramo kapljico opazova­t i
pod točno določenim ko­
tom. Iz nekaterih kapljic
bomo zato dobili samo
rdečo svetlobo, iz tistih
pod njimi samo oranžno in
tako naprej. Mavrico zato
vidimo kot okrogel pas raz­
ličnih barv.

Zakaj so mavrice tako redke?
Da nastane mavrica, morajo biti izpolnjeni naslednji trije pogoji:

Mavrica bo tem višje na nebu, tem
nižje bo sonce na obzorju. Opoldne se
tako mavrice ne splača iskati.

8

maj-junij

28. maj je
svetovni dan Sonca. Sonce je
vir življenja, brez katerega ne bi
obstajala živa narava.

Vesna Boštjančič

Hkrati pa je Sonce
obnovljiv vir energije, ki ga
lahko uporabljamo, ne da bi
pri tem uničevali pogoje za
življenje na Zemlji v prihodnosti.

Kako lahko sončno energijo koristno uporabiš na taborjenju?
Ročko za zalivanje rož pobarvaj v črno
barvo in jo napolnjeno z vodo postavi na
sonce. Voda se bo
čez čas tako
segrela, da se
boste z njo
prhali brez
drgetanja
kože.

V vročih poletnih dneh lahko s so­
larnim grelcem segreješ vodo za umi­
vanje. Pomembno je, da je lonec
črne barve, steklen
pokrov pa
poveča toploto
in preprečuje
izhlapevanje.
Pozor: Voda
na vrhu po­
sode je vedno
toplejša od
vode na dnu
posode!

Za končni
izdelek sočnega
pekača boste v
vodu potrebovali
več časa in mate­
riala. Pomembno je,
da je sončni pekač ovalne
oblike, v katerega postaviš
aluminijasto folijo, ki usmerja sončne žarke in peče
klobaso. Več informacij naj vaš vodnik poišče v knjigi.

Vir: Pomagajmo ohraniti svet:
programsko gradivo za ohranitev
narave, Ljubljana, Zveza taborn­
ikov Slovenije, 1994

DOGODIVŠČINA 9

Svet lutk

Jožef Pernarčič
Marjan Paternoster
in Jožef Pernarčič

Ročne lutke
Ročne lutke so najbolj zahtevne lutke, kar smo
jih in kar jih še bomo predstavili, vendar pa so ob­
likovane tako, da jih lahko naredi vsak šolar.
Vsi kroji za ročne lutke so toliko poenostavljeni,
da jih ni težko sešiti in narediti. Da lahko prerišemo
kroje za posamezno lutko, moramo najprej na papir
narisati mrežo 20 x 20 mm, nato pa po priloženi
skici prerišemo kroj. Tako narejen kroj izrežemo
iz papirja in ga uporabimo kot model, s pomočjo
katerega prerišemo kroj na klobučevino. Lutko la­
hko naredimo tudi iz frotirja, pliša ali pa iz čisto
navadnega blaga.
Za izdelavo lutke potrebujemo 0,25 m 2
klobučevine, plastično cev za nosilec glave, košček
tanke pene, lepilo, polnilo za glavo, volno za lase
in različno blago.
Vse dodatke naredimo po svoji presoji, kajti po­
leg vešče animacije prav dodatki vdihnejo lutki tudi
njen karakter in življenje. Pri lutkah na sliki so vsi
dodatki poenostavljeni, zato naj vam služijo le kot
ideja pri izdelavi vaših lutk.

Preden začnemo z izdelavo lutk, se moramo
dobro pripraviti. Najprej izberemo tekst za lut­
kovno predstavo in določimo like, ki v predstavi
nastopajo. Nato razdelimo posamezne vloge med
lutkarje in določimo, katero lutko bo kdo naredil.
Dobro premislimo, kaj je značilno za posamezno
vlogo, tako da bo lutka prepoznavna. Pri tem je
pomembna tudi oblika glave, nosu in barva las.
Na sliki lahko vidimo, da ima klovn okrogel nos,
klobuček, značilne oči in obleko, Ostržka pa takoj
prepoznamo po dolgem nosu.
Plesalko poudarimo že s tem, da izberemo črno
klobučevino, dodamo bujne lase in ji naredimo
krilo iz palminih listov. Mladim športnikom, poleg
tega, da imajo športne majice, dodamo še športne
čepice.
Ko so lutke narejene, moramo določiti, koliko
pri­zorov bo imela lutkovna predstava, kaj je značilno
za posamezne prizore in kdo bo naredil sceno.

Vir: knjiga Čudoviti svet lutk (Kako preprosto narediti lutko?),
avtor Jožef Pernarčič, Pernarčič & Pernarčič, 2008, Ljubljana

10

maj-junij

Svet živali
Življenjski prostor oslovskega
pingvina so subantarktični otoki
v južnem Atlantskem in Indijskem
oceanu, vali na obrobju Antark­
tike in le del leta preživi v morju.
Kot vsi pingvini je tudi ta odličen
plavalec in se je odlično prilago­
dil življenju v vodi. Prepoznaven
je po beli lisi nad očmi.

Način življenja
Oslovski pingvin je izreden
plavalec; rep in nogi uporablja
pri plavanju za krmiljenje. Med
hitrim plavanjem se nenehno dvi­
ga na površje, da lahko zajame
zrak, ne da bi zmanjšal hitrost.
Pod vodo lahko ostane od pol
minute do dveh minut. Potaplja
se v globino med 20 in 70 me­
trov. Zaradi dobre prilagoditve
na življenje v morju se na kop­
nem ne znajde tako dobro in je
počasnejši. V primerjavi z dru­
gimi pingvini je oslovski pingvin
manj družaben in naredi majhne
valilne kolonije le nekaj metrov
od morja.
Ko mladi pingvini zapustijo
gnezdo, se začnejo odrasli ping­
vini goliti in zamenjajo svojo
umazano rjavkasto perje za lepše
črno-belo perje. Po tem zapustijo
valilne prostore in kolonije.

Hrana in prehranjevanje
Oslovski pingvin se pretežno
hrani s planktonom, včasih tudi z
razpoložljivimi rakci in manjšimi
ribami. Kljub neprijazni klimi An­
tarktike je morje bogato s hrano
Tadeja Rome
Domen Šverko

Oslovski pingvin
(Pygoscelis papua)
(predvsem s planktonom) in
kisikom (v mrzli vodi je raztopljen­
ega več kisika kot v topli).

Razmnoževanje
Čas parjenja pingvinov je v
septembru in traja vse do okto­
bra, ko se prične taljenje snega
in ledu. Samec se ponavadi pari
z isto samico kot leto prej. Samec
oslovskega pingvina gre na kop­
no, kjer si poišče in zaznamuje
svoj revir. Nekoliko pozneje pride
samica in par začne graditi gne­
zdo.
Samica izleže dve sivo-beli
jajci, ki ju valita oba pingvina.
Pri valjenju se samica in samec
menjata. Po približno 36 dneh se
izvalijo mladiči in preživijo prve
dni pod toplim okriljem staršev.
Tudi hranjenje mladičev in od­
ganjanje plenilcev je vloga obeh
staršev. Mladi pingvini hitro ras­
tejo in že kmalu stojijo na svojih
nogah. Mladiči zapustijo gne­
zdo po treh ali štirih tednih in
se tako pridružijo skupinam, t.i.
“otroškem vrtcu”. V času hranjen­
ja vodijo starši mladiče k morju

Osnovni podatki
•
•
•
•
•
•
•
•

Dolžina: 50-60 cm
Teža: 4-8 kg
Spolna zrelost: 3-4 leta starosti
Število legel v letu: 2 (sivo-beli)
Čas valjenja: pozno spomladi,
približno 36 dni
Obnašanje: precej plah, vali v majh­
nih kolonijah
Hrana: plankton, manjše ribe, rakci,
glavonožci
Življenska doba: do 18 let

in jih pustijo, da sami najdejo pot
do gnezda.
Oslovski pingvin gnezdi in
vali v kolonijah, kjer si izbori svoj
pros­tor in ga strastno brani ter
varuje jajca, ki bi jih sicer odnesli
plenilci in par bi ostal brez po­
tomcev.

Ali ste vedeli, da ...
... obstajajo tri podvrste oslovskega pingvi­
na, ki se ločijo po velikosti kljuna, po perutih
in stopalih?
... samec oslovskega pingvina izvaja
zapleten dvorni ples, da bi privabil samice
brez partnerjev in pregnal druge samce?
Iztegne svoj kljun v zrak, tolče s perutma
in pri tem spušča glasove, ki so podobni
zvokom trobente.
... oslovski pingvin, tako kot večina ptičev,
mladiče hrani z izbljuvano hrano?
... oslovski pingvin zaradi onesnaženosti
morja spada med ogrožene vrste?

DOGODIVŠČINA 11

Sive celice

1. Kako debelo vrv potrebujemo za okvir pri
viseči mreži?
a. 12 mm.
b. 13 mm.
c. 16 mm.
2. Da je mreža spletena enakomerno, mora­
mo uporabiti ...
a. merilni valj.
b. merilno posodo.
c. merilno deščico.
3. S katerim vozlom zaključimo visečo mrežo?
a. Z vrznim.
b. S prusikovim.
c. S kavbojskim.
4. Na spodnje vrvice polagamo svežnje
slame, praproti, suhe trave ali posušene
močvirske rastline. To velja za ...
a. pograd.
b. visečo mrežo.
c. taborne statve.
5. Za pograd ...
a. potrebujemo močnejše nosilno
ogrodje.
b. potrebujemo šibko nosilno ogrodje.
c. ogrodja sploh ne potrebujemo.

Sudoku

Kviz - Taborniška
(ne)znanja

Premetanka »Biologija«
Vstavi besede: citosol, genom, karioplazma, gameta, mutagene snovi
(MUTAGENES), lipidi, prokariontska celica (PROKARIONT), glikogen.

Povežite vprašanja na levi strani s pravilnimi
odgovori na drugi strani.

Rešitve kviza iz prejšnje številke so: 1 - b,
2 - a, 3 - b, 4 - b, 5 - a.

1. Snovi, ki povzročajo mutacije.

A. citosol

2. Rastlinska celica ima zrnca škroba, živalska pa zrnca ...

B. genom

3. Biogene organske molekule, topne v organskih topilih, so ...

C. karioplazma

4. Delijo se s cepitvijo.

Č. gamete

5. Tekočina med organeli v citoplazmi.

D. mutagene snovi

6. Vsebina jedra.

E. lipidi

7. Pri mejozi nastajajo spolne celice, ki jim pravimo ...

F. prokariontske celice

8. Vsi geni v organizmu.

G. glikogen

Luka Rems

Rešitve premetanke: 1 - mutagene snovi, 2 - glikogen, 3 - lipidi, 4 - prokariontske celice, 5 - citosol, 6 karioplazma, 7 - gamete, 8 - genom.

12

maj-junij

Taborniška (ne)znanja

Dvignjena ležišča
Dvignjena ležišča pripravimo, kadar imamo dovolj časa. Za spanje so udobnejša, ker nas bolje
ščitijo pred vlago in mrazom tal. Za pripravo takega ležišča lahko uporabimo različne načine in
materiale.

Taborne statve

Na ogrodje napeljemo tanko najlonsko ali konopljino vrvico.
Na ogrodje pritrdimo po dve vrvici na vsakih 15 cm, po vsej širini
ležišča. Nato na drugi strani v tla na vsakih 15 cm zapičimo pol
metra visoke palice in nanje privežemo po eno vrvico iz vsakega
para, drugo pa privežemo na prečno palico, prav tako v razmaku 15
cm. Ležalnik spletemo tako, da na spodnje vrvice polagamo svežnje
slame, praproti, suhe trave ali posušenih močvirskih rastlin. Za vsa­
kim svežnjem vrvice prekrižamo s tem, da prečko enkrat dvignemo,
drugič spustimo, naslednjič spet dvignemo in tako do konca. Vmes
je priporočljivo vrvice zavezati s tkalskim vozlom, da bo ležišče bolj
trdno prepleteno.

Viseča mreža
Če imamo s seboj dovolj vrvi, jo lahko spletemo sami. Potrebu­
jemo dve palici ali dva drogova, nekaj metrov 12 mm debele vrvi za
okvir in veliko tanjše vrvice za pletenje mreže. Uporabljamo tkalski in
vrzni vozel, pripraviti pa moramo tudi merilno deščico, da je mreža
spletena enakomerno.
Postopek: Tanjšo vrvico z vrznim vozlom privežemo na levo no­
silno vrv in vzdolž letve naredimo vrsto vrznih vozlov v enakomernih
presledkih. Z uporabo merilne deščice odmerimo polovično višino
zanke. Za začetek naslednje vrste najprej naredimo vrzni vozel na
desni nosilni vrvi, nato pa delamo celo vrsto tkalskih vozlov na
zankah iz prejšne vrste. Z merilno diščico merimo dolžino puščenih
zank tako, da gornji rob deščice poravnamo z najnižjimi točkami
polzank, ki smo jih naredili v prejšnji vrsti. Ko delamo vozle, mora
deščica mirovati, zato vrvico speljemo najprej pred, šele nato pa za
njo. Ko dosežemo levo nosilno vrv, na njej naredimo vrzni vozel, nato
pa nad njim še polzanko. Nato vrvico tesno ovijamo okoli nosilne
vrvi, dokler ne dosežemo začetnega mesta za naslednjo vrsto. Na­
redimo vrzni vozel in nadaljujemo s pletenjem. Ko končamo zadnjo
vrsto, naredimo vrzni vozel najprej na vrvi, nato pa celo vrsto na levi.
Zaključimo z vrznim vozlom na nasprotni vrvi.

Platnen ležalnik
Platno ali šotorsko krilo napnemo čez trdno in dvignjeno leseno
ogrodje ali pa ga obesimo tako, da vse štiri vogale privežemo na
drevo, kole ipd.

Pograd
Naredimo ga lahko na različne načine. Potrebujemo močnejše
nosilno ogrodje, ki ga gosto prepletemo z vrvico, ali pa na ogrodje
tesno drugo do druge pritrdimo tanjše prečke. Lahko prepletemo
tanjše in bolj žilave palice v mrežo ali pa samo ovijemo in pritrdimo
platno okoli ogrodja.

਍
Tadeja Rome

Arhiv ZTS

DOGODIVŠČINA 13

GG delavnica

Igra za zabavo

Vsak dan se v naših stanovanjih nabere veliko odpane embalaže. In vsak otrok že ve, da je
mogoče iz odpadnega materiala ustvariti lepe umetnine. Ampak le nekateri vedo, da lahko iz
njih ustvarimo tudi zanimivo igro za zabavo na prostem. In kaj potrebujemo za izdelavo igre?
Posodice od pudinga, palčke od lučk in kartonske tulce. Posodice od pudinga so različnih
oblik, a so dobre vse, ki so nižje in široke. Jogurtovi lončki so previsoki in nastabilni, zato raje
poiščimo pudingove. S pomočjo odrasle osebe naredimo v sredino dna pudingove posodice
luknjo. Posodica naj bo obrnjena narobe - širši del naj bo na tleh. Vanjo bomo položili tulec
(namesto tulca lahko uporabimo tudi do 10 cm dolgo leseno palčko). Palčko ali tulec dobro
zalepimo z mekol lepilom. Pomembno je, da ne naredimo prevelike luknje, saj bi ob tem palčka
padala iz posode. Tako smo dobili eno stojalo. Za igro jih potrebujemo pet. Na vsako posodo
napišemo številko, npr. 5, 10, 15, 20, 30. Številke lahko izrežemo iz barvnega papirja in jih
zalepimo na posodice. Sedaj pa iz treh palčk od lučk naredimo obročke v obliki trikotnika in
jih zalepimo skupaj.
Dobili smo igrico, ki nas bo zabavala ob lepih sončnih dneh. Pravila igre si izmislimo sami.
Na stojala mečemo obročke, kdor zadane, dobi točko, ki je zapisana na posodici. Obroček
mora pasti na palčko in ne poleg nje, kar pa sploh ni enostavno.
Pa obilo zabave pri ustvarjanju in igri.

Petra Skalič

Jaka Bevk - Šeki

maj-junij
marec

1414

Ko­so­bri­no­vi pri­prav­ki

Artičoka

Ko­so­brin

(Cynara scolymus)

Artičoka je rastlina, ki pri nas uspeva predvsem
na Primorskem in v toplih predelih srednje in
južne Evrope. Poznana je kot odlična zelenjava.
Prav tako pa je cenjena tudi zaradi zdravilnih
lastnosti. Poznanih je več vrst artičok.
Artičoka je večletna rastlina, ki zraste do dva metra vi­
soko in je na videz podobna kompavi ali bodeči neži. Listi so
srebrno sivi, cvetovi pa so vijolične barve. Priporočljivo je, da
jo sejemo na vsaki dve leti. V kulinariki uporabljamo pred­
vsem artičokin cvet. Zato moramo, če hočemo, da bo cvet
pri­meren ,odstraniti vse stranske cvetove. Cvet oberemo,
preden zacveti. Rastlina je občutljiva na mraz. Ne prenese
daljših sušnih obdobjih, zato jo moramo redno zalivati.
Sejemo jo spomladi. Zemljo prekopljemo do globine 30
cm in jo obilno pognojimo. Seme vzklije pri temperaturi od
20 do 23°C. Če nam zraste več rastlinic, jih razredčimo na
končno razdaljo od 1 do 1,5 m med rastlinami. Ko izberemo
prostor za setev, imejmo v mislih, da bo na tem mestu še
naslednje leto. Pri normalni porabi je dovolj, če vzgojimo
dve do štiri rastline na osebo. Jeseni rastlinam porežemo
posušena stebla in listje ter preostali del rastline zaščitimo
pred mrazom s kupom posušenega listja, slame ali zastirko.
Sestavine: cinarin, grenčine, flavonoidi, vitamini, železo,
magnezij, voda, beljakovine, ogljikovi hidrati, maščobe.
Uporaba: listi se uporabljajo v zdravilne namene, v kuli­
nariki uporabljamo cvetne košarice, predvsem njihov spodnji
del. Jemo jih lahko surove, uporabljamo v solatah, pečemo in
kuhamo. Iz nje lahko pripravimo tudi liker ali pa vino.
Zdravilnost: listi artičoke se uporabljajo za lajšanje težav
pri prebavnih motnjah, vzpodbujajo izločanje žolča, pomagajo
pri težavah z jetri in povišanem holesterolu.

Čaj
Eno čajno žličko posušenih listov artičoke prelijemo s
skodelico vrele vode, pustimo stati 10 minut. Precedimo,
neoslajen čaj pijemo tirkrat na dan. Čaj pomaga pri pre­
bavnih težavah, znižuje holesterol in pomaga pri težavah z
jetri.



Artičoke z česnom
Potrebujemo: 4 artičoke, sok 1 limone, 4 jedilne žlice
drobtin, 3 stroke česna, oljčno olje, sir parmezan, sol po
okusu.
Priprava: Artičoke operemo in jim z nožem porežemo
vršičke zunanjih listov. Na spodnji strani jim odrežemo pecelj.
Za nekaj minut jih potopimo v vodo, ki smo ji dodali limonin
sok. To naredimo zato, da artičoke ne bi potemnele. V poso­
dici zmešamo drobtine, sol, strt česen in parmezan. Artičoke
vzamemo iz vode, jih odcedimo in jim previdno razpremo
liste. Med liste stresemo nadev. Položimo jih v posodo, po­
kapljamo z oljčnim oljem in do polovice zalijemo s slano vodo.
Kuhamo jih približno 30 minut.

Nadevane artičoke
Potrebujemo: 4 artičoke, sok 1 limone, 2 stroka česna,
oljčno olje, peteršilj, sol in poper.
Priprava: Izberemo srednje velike artičoke, ki smo jih do­
bro oprali in odstranili trše zunanje liste. Nasekljamo česen
in peteršilj. Nato odrežemo konice listov, odstranimo bete
in artičoke narahlo pritisnemo ob površino, da se listi raz­
prejo. Artičoke polagamo v vodo, v katero smo dali limonin
sok, da med sušenjem ne potemnijo. Obrnjene odlagamo na
kuhinjsko krpo in pustimo, da tekočina odteče iz njih. Nato jih
nadevamo s sesekljanim peteršiljem in česnom ter jih solimo
in popramo. Zložimo jih pokončno v naoljen pekač, pokapamo
z oljčnim oljem in pečemo 20 min na 200° C.
਍

Vse to in še več na Rastlin’cah (tečaj poznavanja rastlin za prehrano in zdravje).

RAZISKOVANJE 15

Astronomija

Primož Kolman

Najmočnejši opaženi vir rentgenskih
in gama žarkov
V ozvezdju Zmaja so astronomi konec marca opazili do
danes najmočnejši vir rentgenskih in gama žarkov. Imenovali
so ga GRB 110328A in takoj sprožili mednarodno akcijo is­
kanja razlage, za kaj pravzaprav gre. Kmalu so ugotovili, da
je pojav očitno povezan z malo galaksijo, od nas oddaljeno
3,8 milijarde svetlobnih let, v centru katere se nekaj dogaja.
Najverjetneje se je ena od zvezd preveč približala črni luknji
v središču galaksije, Zaradi močne gravitacije je zvezdo ver­
jetno pričelo “trgati” in ob tem je prišlo do močnega izseva
rentgenskih in gama žarkov, ki so očitno bolj ali manj usmer­
jeni proti nam. Tako močnega vira sevanja do sedaj astronomi
še niso opazili. Raziskave se nadaljujejo.
Vir:http://www.sciencedaily.com/releases/2011/04/
110407121345.htm
Junij, mesec treh mrkovJunija se bodo zgodili kar trije
mrki. No, če smo natančni, se bo tretji zgodil prvega julija. Prvi

junijski mrk bo delni sončni mrk in se bo zgodil 1. junija, ko bo
pri nas sonce že zašlo. Zato mrk pri nas ne bo viden. Mrk se bo
pričel na Japonskem nekaj pred 21. uro zvečer po našem času.
Največjo pokritost sončeve ploskve, 60-odstotno, bo dosegel
v severni Rusiji približno ob 22. uri in 15 minut, končal pa se bo
malo pred polnočjo po našem času v vodah Atlantika, vzhodno
od kanadske obale.
Drugi mrk bo popolni lunin mrk, ki bo 15. junija viden
tudi iz naših krajev. Pričetek delnega mrka bo ob 19. uri in 23
minut, pričetek popolnega pa ob 20.22. Ob 21.12 bo sredina
mrka, ko bo Luna najbolj zamračena. Konec popolnega mrka
bo ob 22. uri, konec mrka pa ob 23. uri.
Tretji mrk bo nastopil 1. julija. To bo spet delni sončni
mrk. Tokrat bo pokrit le 1 odstotek Sonca, kar bodo lahko
opazovali z južnega Indijskega oceana in z Antarktike. Tudi ta
mrk pri nas ne bo viden.

Luna ob popolnem mrku (vir: http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Eclipse_lune.jpg).

Januarski delni sončni mrk (vir: http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Solar_Eclipse_Tomsk_2011-01-04.jpg).

16

maj-junij

Taborniki in njihovi poklici

Človek pozitivizma

Barbara Bačnik - Bača
SiNi

Ker je primerno in se spodobi, v mesecu po praznovanju 60-letnice delovanja ZTS predstavljamo
našega dolgoletnega starešino, odvetnika Mitja Lamuta. Kar mogoče o njem ne veste, je to, da je
strasten zbiratelj razglednic s potniškimi ladjami. Ima jih že blizu 10.000! Je tudi strasten filatelist in
ima praktično vse skavtske znamke, izdane po svetu.

Mitja Lamut - odvetnik in starešina ZTS

Kako in kdaj se je začela tvoja taborniška
pot?
Tabornik sem postal leta 1963 pri
takratnemu odredu Dobre volje v Lju­
bljani po zbiralni akciji na šoli. V razred
sta prišla med poukom dva tabornika in
me dokončno prepričala, da je to prava or­
ganizacija. Vendar sem se s taborništvom
seznanil že v Ilirski Bistrici, kjer sem prej
stanoval in obiskoval osnovno šolo.
Kaj si vedno sanjal, da bi rad postal?
Že od mladosti sem se navduševal
nad morjem in pomorstvom, moje sanje v
otroštvu so bile, da bi postal ladijski kuhar.
S pomola na Reki sem opazoval parnike in
vse, kar se je tam dogajalo. Želja se mi
je kasneje celo uresničila, ko sem med
vojaštvom v mornarici, kjer sem bil krmar
minolovca, za nekaj dni nadomeščal ku­
harja, ki je odšel na dopust, in sem up­
orabil vse svoje kuharsko znanje, izpopol­
njeno tudi pri tabornikih.
Kaj si po izobrazbi in katera šola ti je
ostala v najlepšem spominu ter zakaj?
Po gimnaziji sem končal Pravno
fakulteto v Ljubljani, in sicer leta 1976,
kasneje sem opravil še pravosodni izpit,

tako da sem po nazivu univerzitetni diplo­
mirani pravnik. V najlepšem spominu so
mi ostala tri leta in pol osnovne šole v Ilir­
ski Bistrici, verjetno zato, ker sem šele
začel s šolanjem. Bili smo zelo raznolika
druščina z vseh koncev takratne države in
smo se izredno dobro razumeli. Cel raz­
red, vsak sošolec posebej, mi je večkrat
na leto pošiljal pisma, kjer so opisovali,
kaj počno.
Katere kompetence te odlikujejo?
To so preudarnost, umirjenost in op­
timizem ter želja, da vsi naredimo nekaj
bolje; skratka, pozitivizem.
Kaj si na podlagi svojega dela spremenil
v svojem življenju in bi priporočil vsakomur?
Z začetkom dela v odvetništvu pred
dvajsetimi leti sem se iz takrat zagoto­
vljenega socialnega okolja nenadoma
postavil na trg. Pri tem delu sem kmalu
spoznal, da se ne smem zadovoljiti le
s preteklimi poklicnimi uspehi in da te
mora poslovna pot voditi le naprej. Stalno
je treba iskati nove in nove delovne izzive,
ker le to vodi k uspehu, in to bi priporočil
prav vsem.
Kateri del poklica, ki ga opravljaš,
ti je najbolj in kateri najmanj pri srcu?
Najbolj me napolni z energijo stalen stik
z ljudmi, zlasti s tistimi, ki mi to energijo
tudi vračajo oziroma mi jo ohranjajo. Pri
mojem poklicu je to vse od sestankovanja
in priprav na obravnave, svetovanja,
predstavljanja strank in seveda samih
obravnav, kjer moraš izkazati vse svoje
strokovno znanje in procesno spretnost.
Ker imam manjšo odvetniško pisarno, s
tremi zaposlenimi, je poleg strokovnega
dela nujno tudi administriranje, kar pa me
seveda obremenjuje.
Kaj narediš najprej, ko zjutraj prideš v službo
in kako poteka tvoj tipični delovni dan?

Večkrat se moj delovni dan začne z
zgodnjo potjo na različne konce Sloveni­
je, saj se obravnave začenjajo ob 8.30, in
še dobro, da imamo zadnja leta odlične
cestne povezave. Seveda sem med potjo v
stalnem stiku s pisarno in tudi strankami.
Druge dni se moj delovni dan prične s
pregledom načrtovanih obveznosti tis­
tega dne in dogovori o delu, seveda pa
popijem tudi obvezno kavo. Tipičen de­
lovni dan predstavlja načrtovano ses­
tankovanje z vmesnimi obravnavami ob
istočasni telefonski in elektronski ko­
munikaciji in vmesnem narekovanju po
diktafonu, pregledu pisanj, kar se zaključi
v običajnem delovnem času. V popoldan­
skem in večernem miru ustvarim največ,
saj sem v jutranjih urah po navadi na
razpolago strankam. Sodni roki so neiz­
prosni in neodložljivi, vendar vseeno še
najdem čas za študij literature, pa tudi za
moje ostale dejavnosti. V tem času pišem
novo knjigo o potniških ladjah na Jadranu.
Je taborništvo dobro izhodišče za mladega človeka, da ugotovi, kdo je in kam
želi iti?
Taborništvo je za mladega človeka
izjemnega pomena, mogoče v sedanjem
času še bolj kot nekdaj, saj je neposred­
nih medsebojnih stikov vse manj. Mlad
človek v taborništvu najde sam sebe,
ima svoje zadolžitve in dobi občutek od­
govornosti tudi do ostalih tabornikov v
skupini, kar je izjemnega pomena za ce­
lotno družbo. Tudi meni je taborništvo
pomagalo v tem smislu, zlasti v odnosu
do ljudi, kar mi je pomagalo tudi v ostalih
delovnih okoljih pred odvetništvom tako
v sodstvu, upravi, izvršilnih funkcijah kot
gospodarstvu. Neprecenljiva so tudi dol­
goletna taborniška prijateljstva od mojih
članskih začetkov do danes.

Imeti vod GG

RAZISKOVANJE 17
Ivo Štajdohar, Miha Bejek, Barbara
Bačnik - Bača

Poznaš zgodovino ZTS?

arhiv ZTS

Pogosto in prav lahko se nam zgodi, da nas kdo od zunanje širše javnosti ali pa domači povprašajo,
kaj je to ZTS, od kdaj obstajajo taborniki in od kod pravzaprav prihajajo? GG, veš odgovor?

Začetki v 19. stoletju
V času vzpona meščanstva in industrijske revolucije
konec 19. stoletja so ljudje iz zadušljivih mest zopet začeli
iskati oddih in mir na podeželju. Pojavila se je težnja po vzgoji
mladine, ki naj bi bila ponovno povezana z življenjem v naravi.
To je bil glavni vzrok za nastanek mladinskih gibanj, ki so
pričela uresničevati znamenito Rousseaujevo misel: “Nazaj
k naravi!”.

Pomembna moža 20. stoletja
V začetku 20. stoletja sta naše gibanje zaznamovala pred­
vsem dva pomembna moža. Prvi, Ernest Thompson Seton, je
na svoji farmi v New Forku v Ameriki leta 1902 pripravil tabor­
jenje za 42 dečkov iz soseščine. Drugi, sir Robert Baden-Pow­
ell, je leta 1907 na otoku Brownsea v Angliji organiziral prvi
skavtski tabor, ki se šteje za začetek skavtske organizacije. O
svojih življenjskih dognanjih in izkušnjah pri delu z mladino
sta si dopisovala, se pogovarjala na srečanjih in sodelovala.
Seton je bil celo prvi načelnik ameriških skavtov. Kasneje je
zaradi svojega mirovniškega prepričanja šel svojo pot in razvil
gozdovniško organizacijo.
Skavtstvo se je iz Anglije hitro razširilo v druge države
in na druge celine. Tudi gozdovniki so svoje organizacije
ustanavljali v različnih državah po svetu, vendar za razliko
od skavtov, nikoli niso ustanovili mednarodne povezave. Sve­
tovno organizacijo skavtskega gibanja je na pobudo Roberta
Badena-Powella ustanovilo 30 nacionalnih skavtskih orga­
nizacij leta 1920 v Londonu.

Kako se je razvoj odvijal pri
nas?
V Sloveniji so se skavti pojavili leta 1922, leta 1925 pa je
iz skupine skavtov, ki je že delovala, izšla ideja o ustanovitvi
gozdovniške organizacije. Med gozdovniško in skavtsko orga­
nizacijo v takratni Sloveniji v vsebinskem konceptu delovanja
ni bilo bistvenih razlik. Naziv “tabornik” je bil prvič omenjen
leta 1924 v Narodnem dnevniku. Z njim so poimenovali pripad­
nika obeh gibanj.

Po 2. svetovni vojni, 22. aprila 1951, so nekdanji skavti in
gozdovniki skupaj ustanovili organizacijo Združenje taborni­
kov Slovenije, ki se je kasneje preimenovalo v Zvezo taborni­
kov Slovenije. Gibanje se je razširilo in organizacije so nas­
tale tudi v drugih republikah prejšnje Jugoslavije, nato pa še
skupna, jugoslovanska zveza. Slednja in z njo tudi ZTS zaradi
političnih razmer v prejšnjem sistemu nista bili članici sve­
tovne organizacije.
Zveza tabornikov Slovenije je ohranila svojo taborniško
identiteto, ki se je izražala z značilnim slovenskim taborniškim
grbom, posebno organiziranostjo, šegami, poimenovanjem
enot in oznak ter z drugimi posebnostmi, ki so jo razlikovale
od taborniških organizacij v ostalih republikah.

18

maj-junij

ZTS - nacionalna skavtska organizacija, članica Svetovne organizacije skavtskega gibanja
V Zvezi tabornikov Slovenije se je leta 1989 pričel proces
vračanja k izvirnim idejam ter uvajanja višjih skupnih standar­
dov organiziranosti in delovanja taborniških rodov. Vse to je
botrovalo temu, da je bila ZTS leta 1994 kot nacionalna skav­
tska organizacija sprejeta v polnopravno članstvo v Svetovno
organizacijo skavtskega gibanja - WOSM.
Z vključitvijo v Svetovno skavtsko organizacijo nam je
postala dosegljiva bogata zakladnica idej in izkušenj. Slo­
venske odprave so redne udeleženke svetovnih skavtskih
jaboreejev, Moot-ov, RoverWay-ev in drugih mednarodnih
akcij. Ker nam ni vseeno za prihodnost skavtskega gibanja,
aktivno sodelujemo tudi v organih skavtske organizacije na
svetovni in evropski ravni, pri čemer sta velika uspeha ZTS
organizacija evropskega Simpozija o poslanstvu skavtstva,
leta 2000 v Gozdu Martuljku, ter gostiteljstvo 12. Evropske
skavtske konference, leta 2007 na Bernardinu. A največje
mednarodno priznanje smo slovenski taborniki dobili letos
v Braziliji, ko so delegati z vsega sveta potrdili ZTS za gos­
titeljico naslednje Svetovne skavtske konference, leta 2014
v Sloveniji.

ZTS danes
Zveza tabornikov Slovenije ostaja največja slovenska mla­
dinska organizacija, usmerjena v celovito vzgojo mladega
človeka, ki spodbuja telesni, intelektualni, čustveni, družbeni
in duhovni razvoj posameznika. Okoli 8000 mladih v skoraj
90 enotah po vsej Sloveniji tedensko izvaja taborniški pro­
gram, najlepši spomini pa zagotovo nastanejo na taborjen­
jih, zimovanjih, izletih in večjih vseslovenskih taborniških
druženjih, kot so Zlet, Pow-wow ter številna orientacijska
tekmovanja in mnogoboji.
Uspeh taborniške vzgoje je posledica zavezanosti skavts­
ki metodi in izhajanja iz vrednot, kot so strpnost in odprtost,
solidarnost, pripadnost duhovnim načelom, svoboda, de­
mokracija, zdravo življenje, trajnostni razvoj, ustvarjalnost,
prostovoljstvo, prijateljstvo, medgeneracijsko sodelovanje,
poštenost in enakost priložnosti za vse.
Te vrednote in pa veliko srce nas spodbujajo, da veliko
svoje energije namenimo tudi dobrobiti celotne družbe. V
lokalnih okoljih taborniki aktivno sodelujemo s civilno zaščito
v programih zaščite in reševanja, nesebično in požrtvovalno
smo pomagali tako ob katastrofalnih poplavah v Železnikih kot
tudi v lanskih jesenskih poplavah. Taborniška društva sodelu­
jemo v dobrodelnih akcijah, širimo ekološko osveščenost,
se vsakoletno udeležujemo čistilnih akcij in smo pomembni
zagovorniki interesov mladih v lokalnih skupnostih.

Tudi po 60 letih nam zagona še ni
zmanjkalo. Taborniki ustvarjamo
boljši svet!

AKTUALNO 19
Rebeka in Nina
arhiv RKJ

Slastni kostanji - njam!

Tudi
že 60 let!

20

maj-junij

Bo­ris Mrak

Že
60 let
taborniki
ustvarjamo
boljši svet

V petek, 22. aprila 2011, smo v
Postojnski jami, v enkratnem nara­
vnem okolju taborniki praznovali 60.
obletnico našega delovanja. To je za
nepridobitno in nevladno organizacijo
seveda velik uspeh, posebno še, ker gre
za mladinsko organizacijo, ki jo v veliki
večini vodijo prav mladi. Po eni strani
je to dolgo obdobje (še posebno za
taborni­ke v najstniških letih), po drugi
strani pa to ni niti eno življenjsko ob­
dobje (za nekoliko starejše taborniške
grče je to relativno kratko obdobje) in
še bi se našli tisti člani v naših vrstah, ki
so se pridružili organizaciji Združenja
taborni­kov Slovenije že v prvih dneh
njenega delovanja. V šestih desetletjih
je naša organizacija doživljala vzpone
in padce, delali smo tudi napake (te
si moramo seveda tudi priznati), ven­
dar te za organizacijo in gibanje nikoli
niso bile usodne. To, kar nas je vedno
povezovalo in družilo, kljub občasnim
nestrinjanjem, je zajeto v sloganu,
ki ponazarja vsebino in bistvo dela
taborniške organizacije v vseh letih
njenega obstoja: »Taborniki ustvarjamo
boljši jutri!«. In tega se moramo še
kako zavedati tudi v prihodnje.
Praznovanje našega jubileja je bila
odlična priložnost za srečanje vseh
generacij tabornikov, priložnost za
klepet z znanci in prijatelji, ki jih že dol­
go nismo srečali, za klepet o čudovitih
dogodivščinah, ki smo jih doživeli v
taborniških vrstah. In starejši ko smo
taborniki, bolj prijetni so spomini na
dneve, preživete pod platneno streho,
na večere ob tabornem ognju, na izlete
po gozdovih in planinah in na veselo
druženje, ki nikoli ni bilo dolgočasno in
vedno polno smeha in dobre volje.

Vsekakor so obletnice trenutki,
ko se moramo ozreti na prehojeno
pot in ugotoviti, kaj je bilo dobro, kje
nismo ravno blesteli in kaj bi se dalo
v prihodne še izboljšati in nas še bolj
povezati v delu in druženju. Vedeti
moramo, da bomo uspešni samo, če
bomo enotni in bomo enotno nas­
topali pri uresničevanju zastavljenih
ciljev. In ravno tukaj smo najbolj šibki.
Naučiti se moramo tako poslušanja kot
razumevanja drug drugega ter skozi
procese usklajevanja poenotiti naša
stališča do najpomembnejših zadev or­
ganizacije in jih nato enotno zagovarjati
pred celotno družbo. Zagovarjanje last­
nih parcialnih interesov po posameznih
rodovih oziroma področjih ne bo
prineslo pravega napredka organizaciji
in uspehi pri uresničevanju zastavljenih
ciljev bodo jalovi. Vedeti moramo, da v
družbi, v kateri delujemo, nismo edini
in da je okoli nas nešteto organizacij, ki
nam konkurirajo tako s programi kot s
pristopom pri delu z mladimi.
Seveda je pomembno negovanje
tradicij in običajev organizacije, ki so
se z delom razvijali in ohranjali, ven­
dar ob upoštevanju sprememb, ki se
nam dogajajo v okolju (izjemno hiter
tehnološki razvoj) in ki ga taborniki
moramo upoštevati pri našem delu.
Uvajanje novosti je nujno, vendar s
premislekom in na primeren način, tako
da ne bo škodilo našemu osnovnemu
poslanstvu in programu dela - taborni­
ki smo inovativni in zastopniki razvoja
(tako tehničnega kot družbenega)!
Podpiramo nova gibanja za boljši jutri,
imamo pozitiven odnos do sprememb
in še vedno stremimo in delamo za ust­
varjanje boljšega jutri.

AKTUALNO 21

Letošnji visoki jubilej naše krovne
organ izacije Zveze tabornikov Sloveni­
je - nacionalne skavtske organizacije in
hkrati tudi Rodu kraških viharnikov iz
Postojne sta bila res nekaj posebnega.
Proslava ob 60-letnici ni potekala skrita
v kakšni mestni kongresni ali festivalni
dvorani, ampak je potekala tam, kjer se
taborniki počutimo najbolje - v naravi!
Izbira lokacije je bila res smela, saj je
prireditev potekala v Postojnski jami,
našem turističnem biseru, ki ga je za
nekaj uric preplavila množica taborni­
kov. Edina škoda je, da se v naravi ne
počutijo najbolje tudi predstavniki
medijev, saj novinarjev in fotografov
sedme sile skorajda ni bilo. Verjetno je
temu botrovala tudi odločitev predsed­
nika države Danila Türka, ki je svoj že
napovedani obisk zaradi zdravstvenih
razlogov naknadno odpovedal.
No, kljub temu da predsednika
države ni bilo med nami (razen z na­
govorom preko velikega platna) in
kljub lokaciji primerni malo hladnejši
temperaturi, smo se vsi prisotni imeli
odlično, saj je bila proslava res odlično
pripravljena. Odličen taborniški
zborček, dovolj kratki nagovori (med
katerimi je izstopal nagovor ministra za
šolstvo in šport RS dr. Igorja Lukšiča, ki
je svoj govor znal v celoti na pamet), do­
bri skeči animacijske skupine, glasbene
točke (Marko Vozelj in Nika Manevski)
in duhovito vodenje voditeljskega para
(mlada Nadiža in stari taborniški maček
Gojc), ki sta s svojim odličnim voden­
jem proslave postavila le še piko na i.
Ob povratku na površje je sledilo
še druženje ob prigrizkih in odličnih
tortah. Morda bi to druženje lahko bilo
malce bolje organizirano, saj bi lahko
zadevo popestrili s kakšno kitaro ob

ognju in še kakšno točko animatorjev.
Ampak po napornih dnevih pred prosla­
vo, v katero je bilo vloženega ogromno
truda, tega organizatorjem res ne gre
zameriti.
Že 60 let taborniki ustvarjamo boljši
svet. In sodeč po nasmejanih taborni­
kih vseh starosti, ki sem jih videl v
Postojni, sem prepričan, da bomo z
našim zagonom, prostovoljnim delom,
prijateljstvom in taborniškim načinom
življenja ustvarjali boljši svet tudi v
bodoče.

SiNi

Že 60
let smo
taborniki
...

... v gozdovih, v gorah, na
rekah, ob morju, ob jezerih,
na travnikih, v mestih, v
parkih in po novem tudi pod
zemljo. Torej smo sedaj res
vsepovsod.

22
22

maj-junij

AKTUALNO 23

24

maj-junij

Boris Mrak
SiNi

Pogovor s
Tonetom
Simončičem

Taborništvo
je ideja za
vse čase
Tone Simončič, večini
tabornikov poznan kot avtor
priročnika Moj vod, dolgoletni član Zveze tabornikov
Slovenije (naslednje leto
bo praznoval 60-letnico
članstva) ter ustanovitelj in
član rodu Rožnik iz Ljubljane. Tabornik z res dolgim
stažem, tabornik, ki je
doživel marsikaj in bil v
preteklosti tudi soustvarjalec
in sooblikovalec taborniške
organizacije.

Letos taborniki praznujemo 60-letnico našega
delovanja. To je za navadnega smrtnika kar zavidljiva starost, vsekakor pa naša organizacija
ni najstarejša v Sloveniji. Uradna proslava
je bila 22. aprila v Postojnski jami. Kako si
doživel to srečanje tabornikov iz vse Slovenije? Kakšni so bili tvoji občutki ob srečanju s
svojimi taborniškimi vrstniki?
Vsaka obletnica je zanimiva. Za nekdanje
taborniške navdušence pa še posebej. Srečal
sem se s starejšimi kolegi iz vse Slovenije. Ime­
li smo svoje omizje, takoj ob bifeju. Tam smo se
prepoznavali. Leta so prinesla drugačne oblike
čez trebuh, barve v glavo, pa smo se le spoznali.
In nasmejali. Žal, bolezen ne prizanese niko­
mur. Bil sem vesel, da sem srečal nekdanje
tabornike, stare že okrog in prek 90 let! Vesel
sem bil, da so še ohranili taborniško klasično
dušo. Tudi v tem je čar taborništva!
Član taborniške organizacije si že zelo dolgo.
Kdaj si vstopil v organizacijo in kako je potekal sprejem v tistih davnih časih? Je bil
to bolj svečan dogodek kot danes? Se ga še
spominjaš?
Leta 1952 so taborniki na terenu vabili
na taborjenje. Prinesti smo morali klešče in
kladivo na dvorišče Šentviške gimnazije. Tam
smo pulili žeblje iz desk, ki so potem romale

na tabor - 3. viseči most prek Sore. Tam sem
taboril tri tedne, moj starešina in pedagoški
vodja je bil Pavle Lešnjak. Lahko se pohvalim:
za inovacijo sem bil na radiu, oddajo pa sem
lahko poslušal s pomočjo diodnega tranzis­
torja. Zvečer sem častno spuščal zastavo, ker
sem naredil iz sicer zaščitene jelše mizo za
taboreče v ameriškem dvajsetercu, torej za
20 otrok! Zgornja polica je bila za toaletne
potrebščine, spodnja pa za pribor za čiščenje
čevljev. Porabil sem škatlo žebljev. Drugi dan
sem dvigal zastavo. Starejši tabornik mi je ob
čakanju na ta dogodek vrgel laso okoli vratu
in jo po vseh pravilih že v zraku zategnil ter
me skoraj zadušil! Komaj so me rešili. Več kot
leto dni sem imel okoli vratu sledove zanke,
rdečkasti kolobar. Tedaj sem imel 11 let in sem
sklenil, da takih stvari sam ne bom nikoli dovo­
lil, če bom kdaj vodil tabore. Streljali smo z lo­
kom v leseno tarčo. Lok in puščice je vsak sam
naredil. Meni Pavle ni priznal zadetkov, čeprav
sem bil prepričan, da sem zadel v srednji krog.
Zato sem iz žebljev naredil konice puščic. In
ko so se te zapičile v sredo tarče, sem dobil
priznanje, na koncu izmene pa knjižico Izleti
in taborjenja. Ampak šele po koncu tabora, v
Ljubljani. Dolga, vendar zgodba za vse čase.
Moje namreč.

AKTUALNO 25
Organizacija se ves čas razvija in prilagaja
okolju, v katerem deluje. Glede na to, da si
bil vrsto let v vodstvu organizacije, kako si
doživljal različna obdobja taborniške organizacije. Ti je bilo katero od teh obdobij, ki
si jih preživel v taborniških vrstah, še prav
posebno prijetno in ti je še ostalo v dobrem
spominu?
Leta 1954 sem postal vodnik, kasneje
sem vodil četo. Leto dni sem uril člane voda,
da so leta 1959 prevzeli vode in čete, sam pa
sem bil načelnik odreda oziroma rodu Rožnik.
Leta 1959 je bilo, ne vem od kod, zaukazano, da
se morajo večje enote razdeliti. Tako sem iz
Zmajevega odreda, čete Štirih plamenov, odšel
in ustanovil Rožnik. Ostal sem v klubu Ve.Pri
(veseli prijatelji). Njegovi člani so mi pomagali
pri delu v odredu, saj sem imel na ustanovni
skupščini prek 120 članov. Ta leta, ko sem bil
vodnik in nekaj časa načelnik odreda, so bila
najlepša. Kasneje sem se mučil z birokracijo.
Bil sem okrajni funkcionar (NO), ustanavljal
sem čete po Šiški, tako da je Rožnik štel prek
1300 članov. Preveč, da bi pomagal vsem vod­
nikom. Zato sem začel pisati razne priročnike,
najprej so izhajali v ciklostilu, leta 1964 Taborni­
kova knjižica v nakladi 10.000 izvodov, leta 1966
Moj vod (zlat naslov) in 1967 ponatis (srebrn
naslov) ter kasneje razni priročniki za tajnike,
vodnike, prvo, drugo in del tretje zvezde, delo
na taborjenju in še kaj.
Kot aktiven tabornik si opravljal veliko funkcij tako v Zvezi tabornikov Slovenije (ZTS) kot
tudi v Zvezi tabornikov Jugoslavije (ZTJ). Ali
je ZTS res bila vedno nekoliko drugačna, da ne
rečem »črni raček«? Smo res vedno zahtevali
nekaj svojega, posebnega, imeli smo svoje
ime, svoj znak?
Od leta 1959 sem bil v starešinstvu, kasne­
je v izvršnem odboru (IO) ZTS. Leto pred osa­
mosvojitvijo Slovenije sem bil podpredsednik
Zveze tabornikov Jugoslavije in (po ključu) bil
bi predsednik ZTJ, če se ne bi razšli. Vseeno pa
sem še kot član ZTJ (tedanji starešina ZTS) bil
v delegaciji ZTJ, ki se je borila za vstop v Svetov­
no organizacijo skavtskega gibanja (WOSM).
Imeli smo težave, kako spraviti pojem »boga«
v zakone in statut ZTJ. Ko sem tedanjega gen­
eralnega sekretarja WOSM, Jacquesa Moreil­
lona, vprašal, kako naj to uredimo, saj imamo v
Jugoslaviji 37 priznanih religij, se je zamislil in
ta del dogovorov preložil na naslednji dan. Ob
kosilu mi je dejal: »Vi, Jugoslovani, ste prvi, ki
se razhajate, za vami bodo Rusi. Zato ste šola za
nas, kako naprej. Imam idejo, da zapišemo, da
je bog nekaj, kar je nad materialnim svetom.«
In smo bili zmenjeni!
Sam sem tedaj kot naš prispevek v WOSM
ponudil posebno publikacijo: Šege in navade v
taborniškem gibanju. Preveril je pri sodelavcih
in dejal: »Čestitam! Fantastično, take knjige še

ni na svetu. Plačali vam bomo vse prevode. Čim
prej jo izdajte!«
V drugi polovici osemdesetih si vodil ZTS in
takrat si bil priča približevanju taborniške
organizacije WOSM-u. Kako se spominjaš
tistih časov, ko je ne obzorju že bilo zaznati
razpadanje Jugoslavije in s tem seveda
posledično tudi nesoglasja znotraj ZTJ? Je
bilo to obdobje naporno?
Črni raček. Morda včasih ob naših prvih
predlogih. Kasneje so nas posnemali. Še pred
tem sem bil štiri leta kot Slovenec član komisi­
je za pripravo Vodniškega priročnika. Potem
mi je bilo dovolj nakladanja sicer simpatičnih
profesorjev in zgodovinarjev v komisiji, pa sem
v dveh poletnih mesecih sam sestavil Moj vod,
seveda zbrano gradivo raznih avtorjev, pa še kaj
mojega. Fino se mi zdi predvsem tedaj prvič
objavljenih »mojih« sedem »Vzgojnih sredstev
taborništva«. Ta del so objavili Londončani,
kjer sem skoraj 40 let član skavtskega kluba
filatelistov in mi objavijo vse, kar pošljem. V
Taboru ni prostora za te podatke. So pa za­
nimivi, saj gra za promocijo ZTS, za zgodovino
in naše »prodiranje« v članstvo WOSM.
ZTS je edina uspela ohraniti taborniško
identiteto; znak ZTS je bil edini v ZTJ
drugačen, barve rutk so se razlikovale po sta­
rosti, kvadratni žigi enot, ime tabornik in ne
izvidnik, izvidžač, vohun, špijon, vohljač (kot
skavt), enotne oznake v ZTS, napisi krajev na
rokavu, imena enot ipd. To so si izborili starejši
taborniki, mi pa smo se borili naprej, ker so
hoteli v ZTJ vse poenotiti. Pa ni šlo. Imamo pa
v ZTS bogato tradicijo gozdovništva, ki ni seglo
daleč prek slovenskih meja - malo na Hrvaško,
do Bihača in ne dlje. Baden-Powell je prevzel
Setonove elemente gozdovništva in jih post­
avil v vojaški dril: oznake funkcij, napredovanje,
raportiranje, častne straže, vodenje, poneumil
je demokratični sistem Setona, zato je slednji
kasneje tudi izstopil iz WOSM-a, kjer je bil prvi
predsednik ameriške skavtske organizacije,
a ne dolgo. Slovenci smo ohranili višjo raven
razmišljanja (gozdovništvo), samoiniciativo,
šege in navade kot najvišjo raven nenasilnega
vplivanja na vzgojo mladega človeka. Tega ZTJ
ni imela, ni zmogla. Tu je bila kvalitetna razlika,
saj so tehnični elementi sicer povsod enaki.
Slovenci smo ohranili svojo identiteto, kar pa
nam ob vključitvi v WOSM počasi uhaja. Škoda.
V tem je naša posebnost, vsebinska kakovost,
ki jo lahko ponudimo tudi drugim članicam v
WOSM-u. Zato tako vneto navijam za novo
izdajo Šeg in navad, ki že šest let v predalu
čaka na izid. Čas je, da do leta 2014 izide v vsaj
treh jezikih. Česa takega ni ponudila še nobena
članica WOSM!
Kako si osebno doživljal prve razgovore
s predstavniki WOSM-a v Ženevi? Kakšno

je bilo siceršnje vzdušje med predstavniki
republiških taborniških oziroma izvidžačkih
organizacij Jugoslavije na teh srečanjih? So
se siceršnje razlike v takratni Jugoslaviji
odražale tudi med taborniki iz različnih delov
Jugoslavije?
Ena zadnji sej IO ZTJ je bila v Beogradu.
Ko sem se pripeljal na sejo, so moj avto za­
klenili v privatno garažo, da ga ne bi kdo raz­
bil, ker smo že razmišljali o odcepu iz Jugo­
slavije. Tedaj sem predlagal, da se zmenimo za
kasnejšo »ohlapno taborniško konfederacijo«,
saj taborništvo ne pozna meja. Srbi in Bosanci
so bili za, Makedonec si je vzel čas, ponorela
pa sta delegata iz Kosova in Vojvodine. Potem
sta hodila po seji k meni in se opravičevala,
da nimata soglasja SZDL, ampak da je zamisel
verjetno edina možna, saj smo bili povezani
med seboj. Sam sem tedaj bil tudi starešina
Bratskega odreda Jugoslavija, v katerem je bil
po en odred iz vsake republike in pokrajine. V
muzeju imam še vso dokumentacijo. Tudi kas­
neje smo še sodelovali, pošiljali so mi gradivo
za spomin in za muzej.
O razlikah med članicami ZTJ je težko
govoriti. Večina je verjetno preveč čakala na
politične namige, funkcionarje so postavljali
politično in niso bili taborniki po duši. S ta­
kimi pa je težko. Raje kaj posvojijo, težje pa kaj
novega ponudijo. Izjema je bila hrvaška zveza s
svojim časopisom in urednikom, pa tudi srbska
zveza je bila vedno dober sogovornik.
Glede na oddaljenost dogodkov in bolj jasen
pogled na ta leta, ali meniš, da bi bil sedaj
čas, da taborniki napišemo zgodovino ZTS in
jo dopolnimo z dogodki zadnjih dvajsetih let?
Tega projekta se za sedaj ni lotil še nihče. Bi
bil pripravljen sprejeti ta izziv, glede na to, da
si bil sam osebno udeležen pri teh dogodkih?
Zgodovino se sicer piše sproti, popravlja pa
»večno«, saj izvemo za nove podatke, drugače
razumemo posameznosti, ko kasneje gledamo
na dogodke. Kjer sem bil sam prisoten, imam
vse zapisano, dokumentirano, povsod sem pok­
upil literaturo, oznake, razglednice, našitke.
Tako sem večino taborniških stvari prenesel
v nastajajoči muzej taborništva v baraki na
Pržanjski. Presenečen sem, ko praviš, da se
še nihče ni lotil pisanja zgodovine. Pred leti
je bila sestavljena skupina zgodovinopiscev
ZTS. Mene niso hoteli zraven. Prav. Kot vem,
pa ZTS pridno vnaša v računalnik, menda kar
vse, kar predstavlja zgodovino ZTS. Zgodovina
ZTS je bila enkrat sicer že napisana, vendar je
vse že zastarelo, saj je od tedaj minilo 20-30
let. WOSM je prinesel novo kvaliteto, različne
dejavnosti in tako obogatil delo v enotah. Žal
smo pozabili na identiteto, ki jo imajo le redke
zveze, in še na vedno uporabne prvine dela ZTS.
Sam sem od leta 1957 aktivno vpet v
taborništvo, ne le z izkaznico. Sem član ska­

26

maj-junij

vtskih gibanj, klubov zbiralcev taborniških
predmetov, predvsem znamk v Angliji, Avstriji,
delno v Italiji, Braziliji in Avstraliji. Si redno
dopisujemo, izmenjujemo gradivo, mišljenja
itd. Sam pošiljam vse slovenske taborniške
izdelke po vsem svetu. Vse mi objavijo in tako
prek filatelije spoznavajo tudi ZTS. To je kar
precej dela in časovno vse že težko doha­
jam. Ob tem sem še urednik Filatelističnega
zbornika, edinega glasila take vrste, ki izhaja na
območju nekdanje Jugoslavije. Seveda vedno
objavim taborniško tematiko.
Starejši taborniki te poznamo že vrsto let in
se redno srečujemo, če ne drugače, pa vsaj na
vseslovenskih prireditvah. Po osamosvojitvi
Slovenije je število najrazličnejših društev
skokovito naraslo in taborniki se vse pogosteje srečujemo s konkurenco, tudi na področju
mladinskih organizacij. Kako s svoje perspek­
tive vidiš taborniško organizacijo danes? Ali
meniš, da bi morala taborniška organizacija v
sedanjem konkurenčnem in nestabilnem času
narediti posebne razvojne korake? V katero
smer?
Taborništvo je vzgoja za življenje. Všeč mi
je vse, kar je kakorkoli že drugačno od dela v
drugih društvih. Po tem lahko izstopamo, smo
zanimivi in privlačni za mladega človeka. Ni mi
všeč prevelik poudarek športnim disciplinam.
To imajo športna društva. S tem izgubljamo
osnovno poslanstvo in podiramo že doseženo!
Spet omenjam šege in navade. Te so močnejše
kot pisani zakoni. Imamo jih veliko in jih ne
znamo uporabiti. Pred leti sem pisaril v Taboru
o filateliji in ponudil svoj prispevek enotam,
da tudi ta konjiček izkoristijo za popestritev
dela v enotah, za - kot pravimo - popularizacijo.
Znamke gredo po vsem svetu, vsi jih poznamo.
Nekateri rodovi se tega zavedajo.
Vsi, res vsi starejši, ki smo modrovali poz­
no v noč v Postojni, smo pobesneli ob napisu
nad vhodom v jamo, kjer je pisalo SCOUTS, z
majhnimi črkami pa je bilo napisano, da gre za
taborniško organizacijo.
Spomnili smo se na konferenco ZTJ v Lju­
bljani, kjer je Pavel Kunaver predlagal, da je
že čas, da se ZTJ preimenuje v skavtsko. Vsi
prisotni delegati v dvorani so vstali in so bili
zgroženi, češ, kako naj se imenujemo »skavti«.
Hitler in Mussolini sta jih imela za »hernfolk«,
vzvišeno ljudstvo; beseda »scout« v dobesed­
nem prevodu pomeni vohun, vohljač, špijon,
izvidnik v vojski, športu. Prav zaradi tega in
ker je gibanje izhajalo iz tedaj »gnilega kapita­
lizma«, je bil predlog ogorčeno odbit. Pavel je

takoj osramočen zapustil dvorano. Tako smo
ostali taborniki. Slovenci imamo svoje ime že
od Henrika Pajerja iz leta 1924. Je naše! Sedaj
se pa prodajamo in počasi izgubljamo sloven­
sko, taborniško identiteto. Podobno velja za
slovenski taborniški kroj. Bežali smo od skav­
tske palice in še bolj klobuka, ki še sedaj velja
bolj kot simbol za zasmehovanje. Izgubil je svoj
prvotni namen, kot so mesenje kruha, nošnja
vode za konja v klobuku ipd.
Na eni izmed skupščin ZTS sem omenil,
da imamo veliko svojih predlogov za delo. Zakaj
torej iščemo program drugod. Izpeljimo svoje
zamisli. Nekaj razpravljavcev in razpravljavk je
tedaj odlično povzelo nekatere zadeve. Pred­
lagal sem, naj jih udejanjijo, potem pa me je
delovni predsednik prekinil. Zato me ni več na
skupščinah. ZTS je bogata s kadri, ki sprem­ljajo
gibanje in razmišljajo, kot je treba. Ne vem,
zakaj rinemo v skavtski, 100-odstotni obseg
WOSM-a. WOSM je bogat ravno zaradi hetero­
genosti članic! Zakaj ne bi ZTS gojila in razvijala
svoje kvalitete, ki sem jo že omenil?
Včasih smo bili »pametni« in smo zapisali, da
je bistvo taborniškega življenja, da naučimo
mlajše reagirati na situacije, ki jih še ni. To
smo včasih spravili v geslo »Nič nas ne sme
presenetiti!« in smo organizirali različne aktivnosti, se ob njih učili, se navajali predvsem
na organizacijske veščine, sposobnosti in odgovornost. Osnova za reakcije v življenju pa
je poznavanje osnov taborništva. Kaj in kje je
to? Ali izumira?
Če se poglobim v sedanje izvajanje pro­
grama ZTS, imam včasih občutek, da smo
prezahtevni. Potem pa malčki bežijo drugam,
kjer niso osnova odgovornost, disciplina,
široko znanje in druge redkejše odlike človeka.
V šport. Ne gre za zaničevanje nobenega
društva, ampak za to, da ohranimo bistvo, torej
vsaj osnovne prvine dela, ki na taborniški način
plemenitijo mlado osebo. V osebnost.
Ali je nadaljnji razvoj taborniške organizacije
možen brez nenehnega prilagajanja razvoju
družbe, v kateri deluje?
Mislim, da to ni sporno, saj se mladina kar
dobro prilagaja stanju v družbi. Morda premalo
uporablja taborniške prvine dela, ki po kako­
vosti izstopajo od splošnih navad in izkušenj.
Taborništvo kar dobro spremlja razvoj tehnike
in znanosti.
Taborniki smo bili že nekajkrat prijetno
presenečeni nad tvojimi taborniškimi

AKTUALNO 27

zbirkami. Katere taborniške zbirke hraniš?
Si tudi pobudnik ustanovitve taborniškega
muzeja. Ali meniš, da to idejo še vedno lahko
uresničimo, glede na to, da se hrani obsežna
zbirka v muzeju v Mariboru?
Taborniške stvari zbiram skoraj 60
let! Pred 25 leti sem ustanovil skladišče za
taborniške stvari. Temu pravim muzej, ampak
ni še urejen. V muzej v Maribor sem poslal ne­
kaj sto taborniških predmetov, pa mi še hvala
niso rekli. Tam imajo med drugim originalni
znak ZTS, veliko literature, razglednic itd. Sam
sem zbral prek 3000 starih našitkov, skoraj 3000
zvezkov taborniških publikacij, tri table značk,
trakove, zastavice, obeske za ključe, pisala.
Skladišče je dobesedno zatrpano. Če pa bom
nekomu prodal, morda podaril še taborniško
filatelijo, bo dodaten hec. Trenutno imam ok­
rog 120 fasciklov urejenih taborniških znamk,
ovitkov, žigov, kartic. Zelo draga zadeva, pa
še velik regal prostora zavzame. Na avkcijah
sem uspel zbrati kar precej naših taborniških
(ZTS, ZTJ) razglednic, ki že postajajo redkost,
nekatere so stale tudi prek sto evrov. Ampak
taborniška duša nima cene.
In kako se bo taborniška organizacija razvijala v prihodnje?
Taborništvo je ideja za vse čase. Pred­
vsem osnovno razmišljanje gozdovništva. Če
ga ne bomo »posodobili«, bomo zvodeneli v
poplavi številnih društev. Včasih je bilo le ne­
kaj društev, sedaj ne veš, kam bi peljal otroka.
Zato moramo biti izvirni, prijetni, tudi odmevni,
pa vendar sodobni. Vse to omogoča taborniški
način življenja.
Rad zapišem pogosto pozabljene misli:
»Taborništvo je velika življenjska igra, ki post­
ane šola za življenje, spoznaš pa jo kasneje,
ko odrasteš.« in »Pravemu taborniku, ki je s
tovariši v vodu in kasneje v klubu spoznal bistvo
taborniške misli, ostane krog prijateljev, na
katere se lahko vedno zanese. To pa je izredno
življenjsko bogastvo.«
Hvala za pogovor, Tone, in upam, da se boš
v kratkem lotil pisanja zgodovine ZTS! Mate­
riala imaš v arhivu zares veliko in bilo bi škoda,
da bi se izgubil in da vsaj dela tega arhivskega
bogastva ne bi delil tudi z ostalimi taborniki,
še posebno z mlajšimi, ki določenih dogodkov
in delov zgodovine ne poznajo in včasih težko
razumejo določene poglede na organizacijo in
njen prihodnji razvoj.

28

maj-junij

Teden taborništva

Ana Britovšek
Žiga Brenčič

Izzvamo
sanje
Nekateri taborniki s(m)
o v prvih dneh aprila pogosto spremljali vremensko
napoved. Zakaj? Pripravljale so se aktivnosti ob
15-letnici MZT in 60-letnici
taborništva v Ljubljani ali
Teden taborništva in 15.
Taborniški feštival. Dolgo
smo načrtovali in se pripravljali, zadali smo si cilj, da
osvojimo osrednji ljubljanski
trg. Prešernov trg nam je
uspelo dobiti, pa je zdržalo
tudi vreme?

Foto: Manca Starman

Ja, vreme je zdržalo. In ljubljanski
taborniki smo v tednu med 11. in 15.
aprilom vsak dan zasedli Prešernov
trg sredi Ljubljane. Želeli smo pred­
staviti, kaj vse taborniki počnemo, zato
smo vsak dan počeli nekaj drugega.
Ponedeljek smo namenili spoznavan­
ju taborništva in naše organizacije.
Udeleženci aktivnosti so tekmovali v
oblačenju kroja, iz šotork so delali bivak
in pelerino, se preizkusili v znanju prve
pomoči in dešifriranju sporočil. V torek
smo se igrali. Prešernov trg je postal
veliko igrišče, na katerem se je pojavil
ristanc, kjer se je vleklo vrv, na sredini
pa se je odvijala igra skavtbola. V sredo

je središče Ljubljane gostilo tekmo­
valce v orientacijskem teku, najmlajši pa
so se odpravili na lov na lisico. V četrtek
je Prešernov trg dobil novo podobo, saj
so na njem stali pionirski objekti, ki
so se zdeli super tudi ljubljanskemu
županu. Popoldne so obiskovalci lahko
izdelali svoje mini pionirske objekte,
postavili most brez vezav in spoznali
še druge načine uporabe nahrbtnika in
ostale opreme. Zvečer smo se zbrali ob
pravem tabornem ognju, le zakuriti ga
nismo smeli. Uprizorili smo taborniški
večer s kitaro in skeči, dogajanje pa smo
popestrili s tekmovanjem v peki tort, ki
smo jih pripravili vsi ljubljanski rodovi.

Foto: Manca Starman

Spekli smo 16 tort, ki smo jih ob koncu
večera razdelili med zbrane tabornike
in naključne mimoidoče. Petek je bil
ustvarjalen. Nastajale so taborniške
rutke, obročki, zapestnice, novi kosi
oblačil, vsi pa so lahko tudi delili misli
ob svetovnemu dnevu Zemlje in ev­
ropskemu letu prostovoljstva. Zvečer
smo se malce starejši taborniki zbrali
na slavnostni akademiji v prostorih
Mestne občine Ljubljana, kjer smo med
krajšim kulturnim programom, ki sta ga
z glasbenimi vložki popestrila Andrej
Gombač in Janez Dovč, podelili tudi
tri nove plakete - najvišje priznanje, ki
ga tabornikom prostovoljcem podelju­
jemo v MZT.

AKTUALNO 29

15. Taborniški
feštival
Tako je pred nami ostala le še
sobota, ko se je taborniška karava­
na preselila v park Tivoli. Travnato
površino med Jakopičevim
sprehajališčem in otroškim
igriščem smo napolnili do zadnjega
kotička. Med taborniške delavnice
so se tudi letos pomešale zunanje
organizacije in skupaj smo obis­
kovalcem ponudili široko paleto
aktivnosti. Pod visokimi krošnjami
dreves so se nahajale bolj športne
in adrenalinske delavnice, tudi take
v zraku, na travniku pa so bile bolj
ekološke, ustvarjalne in zabavne
delavnice. Samo dogajanje smo
popestrili še z dobro glasbo, saj
so živahne melodije dale še več
energije in dobre volje ža tako nas­
mejanim tabornikom. Tudi letos so
se lahko starejši taborniki družili v
prav posebnem, njim namenjenem
kotičku - na Coffee pointu. Ob soku
in kavi se je srečalo kar precej ne
več aktivnih posameznikov in prav
lepo jih je bilo videti. Na voljo so
jim bile tudi banane in roladice od
Gorenjke, ki smo jih delili med vse
udeležence. In tako veseli so jih bili
- pa ne samo roladic, tudi banan,
saj taborniki živimo zdravo!
Vreme je zdržalo in izpeljali
smo vse načrtovane aktivnosti, s
katerimi smo obeležili naš rojstni
dan in pokazali Ljubljančanom, da
smo taborniki še vedno med njimi.
Čeprav je bil teden za orga­
nizacijsko ekipo res naporen, saj
smo bili cele dneve na nogah in v
pogonu, smo zelo veseli, da nam je
uspelo izpeljati tako obsežno akci­
jo. Ko smo iskali ideje za aktivnosti
ob 15-letnici MZT, smo namreč
mislili, da razmišljamo preširoko.
Ampak imeli smo super ekipo.
Izzvali smo sanje. In uspelo nam je.

30
30

maj-junij

AKTUALNO 31

Osvoji žabo
Oblikovali smo tudi posebno veščino Osvoji žabo, ki so jo lahko dobili vsi, ki
so se dvakrat udeležili aktivnosti na Prešernovem trgu in bili tudi na Feštivalu v
Tivoliju. Zanjo so se potegovali tako najmlajši murnčki kot grče, želeli pa so jo imeti
tudi posamezniki, ki še niso taborniki. Nekateri se bili tako zavzeti, da so se nam
pridružili prav vsak dan. Zato bo zdaj mnoge kroje krasila prav posebna žabica.

Matej G., Rod Rožnik
Teden Taborništva je bil kul,
zabaven, z eno besedo: megakul. Kako
to vem? Ker sem bil ves čas v mestu
in moram pohvaliti vse organizatorje.
Najboljši je bil četrtek, ko sta bili
delavnici taborniški objekti, kjer smo
delali most brez vezav, in taborniški
večer. Večer pa, kot pravijo, ima svoj
čar in res ga je imel, samo nekaj je še
manjkalo. Pravi ogenj. Tudi orientacij­
ski tek mi je bil dober. Za konec pa še
Taborniški feštival, ki je bil res odličen
in še veliko netabornikov in netabor­
nic je bilo. Upam, da se bodo čimprej
vpisali k tabornikom in da nas bo še več
in več.

Katarina Smolej,
RaR, vodja programa
Nekateri izmed najboljših
občutkov so, ko lahko zlagaš platno
štabnega šotora kar na tlakovcih pred
Frančiškansko cerkvijo ali opazuješ,
kako sredi mestnega jedra vse mrgoli
od nasmejanih tabornikov in tabornic in
prekipeva od pozitivne energije. Ko se
sanje, ki smo jih izzvali, uresničijo in si
rečemo, da skupaj zmoremo premkniti
še tako neznane in velike ovire.

32

maj-junij

IO ZTS - stran vodstva

Barbara Bačnik - Bača

Državni mnogoboj

Taborniki že 60 let ustvarjamo
boljši svet
22. aprila smo se zbrali v Postojnski jami in obeležili vi­
soki jubilej, 60 let Zveze tabornikov Slovenije in Rodu kraških
viharnikov, s proslavo in druženjem v naravnem okolju. Go­
vorci na proslavi so bili starešina ZTS Mitja Lamut, minister
Igor Lukšič in starešina RKV Borut Žužek, proslavo pa sta
povezovala mlada tabornica Nadiža Dimic in legendarni Go­
jmir Lešnjak - Gojc. Predsednik države dr. Danilo Türk nam je
poslal posebno video sporočilo s čestitko.
Program je bil zabaven, prisrčen in predvsem taborniški.
Pred več kot 500 gledalci so se odvrtele glasbene točke, film­
ski vložki in zabavni skeči. Kot posebna glasbena gosta sta
nastopila Nika Manevski s pesmijo Vsak po svoje iz filma
Gremo mi po svoje in Marko Vozelj, ki je odpel večno pesnitev
Tam ob ognju našem. Oba sta odlično in ubrano spreml­
jala taborniška zbora Rodu jezerski zmaj Velenje in Rodu
zele­nega žirka Žiri. Kdor je zamudil, mu je lahko žal, utrinek
vzdušja pred proslavo najdete na Rutki.
Ob tej priložnosti se IO ZTS zahvaljuje vsem, ki ste ka­
korkoli pripomogli k uspehu in organizaciji letošnje proslave.
Hvala vam, da ste taborniki!

Vabljeni na Državni mnogoboj od 17. do 19. junija v Bo­
hinju. Po končanem tekmovanju bodo na voljo delavnice. Ve­
lika igra za GG-je in PP-je ter večerni program za najmlajše.
Zaključili bomo s petjem ob ognju. Nedeljsko jutro pričnemo
s tekmovanjem GG-jev “Ali je kaj trden most?”, na katerega se
morajo že prej prijaviti in pripraviti (več na Rutki in ob prijavi
v pisarni). Po podelitvi priznanj in nagrad se lahko zapeljete
po jezeru s kanuji, ki bodo na voljo v Gozdni šoli, se ohladite v
jezeru ali osvojite kakšen bližnji vršac.
K sodelovanju vabimo tudi vse sodnike in prostovoljce, ki
bi radi preživeli še en nepozaben vikend v bohinjskem raju.

Poziv rodovim propagandistom tretjič
Pozivamo vse rodove propagandiste oziroma tiste, ki
opravljate to funkcijo v rodu ali vas to področje zanima, da
nam pošljete e-mail za vašimi podatki (ime in priimek, rod,
e-mail in telefonska številka) na baca@rutka.net. Bazo bomo
sproti dograjevali, vse v njej pa obveščali o aktivnostih Komisi­
je za odnose ZTS z javnostmi.

In na koncu še opozorilo, da se
bližajo taborjenja. Rodovi, ne
pozabite poslati prijave in programa na sedež ZTS.

Jamboree in raziskovanje Skandinavije
Do začetka 22. Svetovnega skavtskega jamboreeja nas
ločita le še dobra dva meseca in vodstvo odprave ZTS se z
vso vnemo pripravlja na to veliko dogodivščino. Za nami sta
že dve srečanji odprave, zadnje pred odhodom pa nas čaka
konec junija.
Ker bo odprava na sever potovala z avtobusi, se v času
jamboreeja, od 27. julija do 6. avgusta, ponuja možnost
najema avtobusa, ki ga lahko zaključene skupine v tem času
uporabijo za raziskovanje Skandinavije v lastni režiji. Za več
informacij se skupine lahko obrnejo na jurejez@gmail.com.

Vaše predloge in pripombe nam pošljite
na io.zts@rutka.net.

AKTUALNO 33

Od rodov
Cerarjev memorial ali
tabor sredi Domžal
RKJ prestop 2011
Sežanski taborniki smo se 10. aprila zbrali na
travniku v vasici Jeriši na Krasu, kjer smo izpeljali tradicionalno podelitev rutk in znanja.
Letos smo prestop izvedli kot dvodnevno akcijo. V so­
boto popoldne smo se GG-ji dobili pri naši hiški v Sežani
ter se s pomočjo zemljevida in kompasa peš odpravili proti
Jerišem. Kljub soncu in vročini smo pot prehodili izjemno
hitro, včasih smo bili še prehitri za naše vodnice. Ob prihodu
v Jeriše smo si postregli s pravo taborniško večerjo ob ognju
(twist, hrenovke, toast) in se kmalu namestili v senik, kjer
smo preživeli noč. Noč pa le ni bila tako dolga, saj smo že
zgodaj vstali in pripravili prostor za prihod naših najmlajših
članov in staršev, ki so imeli pripravljeno »foto orientacijo«
do Jerišev. Razdelili smo se po družinah: MČ-ji so se po svojih
najboljših močeh trudili rešiti ugrabljeno kraljično iz dežele
Mavrica, medtem ko so se GG-ji preizkusili v lokostrelstvu.
Po končanih dopoldanskih aktivnostih smo se vsi skupaj
zbrali na velikem prireditvenem travniku, kjer se je pričel
težko pričakovani del dneva. Ministrica za obrambo dr. Lju­
bica Jelušič, doma iz Jeriš, nas je pozdravila s spodbudnimi
besedami.
Katarina

April je mesec, ko taborniki kipimo od energije in idej za
najrazličnejše dogodivščine!
Tudi letošnjo pomlad taborniki Rodu skalnih taborov
Domžale ne počivamo. V okviru meseca dobrodelnosti (za
katerega smo si izbrali mesec april) smo izpeljali že nekaj
različnih dogodkov, namenjenih našim članom in ostalim
taborniškim navdušencem. Zadnji od njih je bil Cerarjev me­
morial, ki se je odvijal v parku za občinsko stavbo v Domžalah.
Na dan tabornikov, 22. aprila, smo imeli med 16. in 17.
uro pravi dan na taboru. Začeli smo ga z jutranjim zborom in
taborniško himno. Sledile so delavnice in različne zabavne
igre, na katerih so taboreči zbirali točke, ki so jim pomagale
priti do morebitne nagrade.
Pospravljali smo šotore, vlekli vrv, hitrostno pomivali
kotličke, metali »čajne rakete«, barvali kanu in splav, izde­
lovali okraske za taborniške rutice, hodili po »gurtni« in se
ob vsem tem enostavno imeli fajn.
Z željo, da bi na domžalskih ulicah bilo čim več nasmejanih
obrazov, pa smo za socialno ogrožene družine zbirali igrače,
katerih bodo, upamo, veseli.
Naš veseli taborni dan pa smo zaključili s podelitvijo
simboličnih nagrad najboljšim trem ekipam in se za konec še
poslovili od posebej nam namenjenega sončnega dne. Dan je
šel, mi pa z njim - novim dogodivščinam naproti!

Rodov izlet Bičkovcev na Dražgoše

Erika Kozamernik

Taborniki Rodu Bičkova skala Ljubljana
smo se 2. aprila ponovno napotili na Dražgoše,
do Bičkove skale, po kateri naš rod nosi ime.
Na izlet nas je odšlo rekordno število. S 180
udeleženci (murni, MČ-ji, GG-ji, PP-ji ter vod­
niki, starši in prijatelji) smo zapolnili kar štiri
avtobuse!
Po prijetni in razgibani hoji do Bičkove
skale, kjer je sledila svečana podelitev rutk,
priznanj in nagrad, smo se okrepčali z odličnim
golažem (tudi vegi je bil kul), sončni dan pa smo
preživeli tudi ob različnih delavnicah, kot so aja­
nje, streljanje z zračno puško in lokostrelstvo,
uporaba šotorke ter mnoge igre za najmlajše.
Fotka pove vse, čeprav se starši vztrajno
skrivajo za objektivom.
Tadi

34

maj-junij

Iskanje zmajčka in
»Ni nam vseeno«

SiNi

April je res najbolj taborniški mesec v letu, saj nam ponuja kopico taborniških akcij, ki se jih lahko
udeležimo. V Velenju je v organizaciji RJZ potekal festival "Ni nam vseeno", ki je namenjen GG-jem
in PP-jem, ter vzporedno z njim tudi akcija "Iskanje zmajčka", ki pa je namenjena MČ-jem. Obe
akciji sta potekali v sicer idiličnem okolju velenjskega mestnega parka (Sončni park).
»Iskanje zmajčka« je taborniško
šaljivo tekmovanje, na katerem so bili
prisotni rodovi Šaleške zveze taborni­
kov. Na »Iskanju zmajčka« je bilo kar
191 otrok ali 36 vodov. Samo tekmovan­
je je potekalo tako, da so se otroci
pomerili tako v taborniških kot tudi v
šaljivih nalogah. Taborniške naloge so
bile obvezne, med šaljivimi, ki jih je bilo
na voljo 12, pa je bilo 7 obveznih. Del
iskanja je bila tudi krajša orientacija po
potnih znakih. Akcija, namenjena MČjem, se je izkazala za res odlično, saj je
bila super organizirana in tudi odlično
obiskana. Ob zanimivih nalogah so se
MČ-ji imenitno zabavali. Da je akcija do­
bro uspela, gre največja zahvala vsem
prostovoljcem in reviji Zmajček (ker je
organizatorju posodila kostum zmajčka
in podarila ogromno zmajčkovih revij)
ter ostalim sponzorjem, ki so poskrbeli
za nagrade (Zepter, Mobitel, Minis­
trstvo za obrambo, Grass idr.). Torej, če
se odločate, kam naslednje leto z MČ
vodom, vam »Iskanje zmajčka« toplo
priporočam.
»Ni nam vseeno«, ki je bil namen­
jena GG-jem in PP-jem, je bil sicer
dobro zastavljen, a žal veliko slabše
obiskan. Udeležilo se ga je le okoli 40
GG-jev, ki pa so imeli kaj za videti in
početi. Na razpolago so imeli kopico
različnih kreativnih in športnih delavnic
(med katerimi so izstopali delavnica
preživetja v naravi, igra scoutball in
delavnica skike) ter druge delavnice
(konjeništvo, reševalci, policija, lovci,
Visoka šola za varstvo okolja, gasilci z

AKTUALNO 35
prikazom reševanja iz vozila idr.). Kljub temu da truda orga­
nizatorja festivala »Ni nam vseeno« ni kar za ovreči, je treba
iskreno priznati, da je taborniški Feštival, ki ga v istem ter­
minu organizira MZT v Ljubljani, kar precej korakov pred njimi
tako po obisku kot po organizaciji in ponudbi. Je res nujno, da
istočasno potekata dva tovrstna festivala?

36

maj-junij

19. Bičikleta žur

Petra Mekiš
Lovro Mekiš

Za člane Rodu jadranskih stražarjev iz Izole je minil še en naporen, vendar zabaven vikend. Mladi organizatorji smo uspešno izpeljali že 19. Bičikleto žur, kolesarsko tekmovanje, ki poteka po izolskem
zaledju.
Bičikleta žur je tekmovanje za tabornike in
rekreativce. Letošnja kolesarska preizkušnja je
že 19. po vrsti. Bolj kot časovnica in znanje ori­
entacije, je tu pomemben nepisani 13. taborniški
zakon: Tabornik je iznajdljiv. Drugače kot lani, so
letos vremenske vile prisluhnile našim prošnjam
in nam namenile sončen vikend. Tako se je na
kolesa pognalo 110 navdušenih kolesarjev iz 19
taborniških ekip in 19 rekreativnih. Po progi so
bile postavljene kontrolne točke, kjer so morali
tekmovalci pokazati znanje prve pomoči, zabijanja
žebljev, polnjenja zračnic, spretnostnega kolesar­
jenja po ozki deski itd. Že tradicionalna in težko
pričakovana je bila okrepčevalna točka, kjer so
kontrolorji tekmovalcem postregli s palačinkami.
Na koncu proge je tekmovalce čakalo slastno
kosilo, po njem pa zaslužen počitek. Nekateri so ta
čas izkoristili za skok v toplo (če si Primorec, beri
mrzlo) morje. Ob mraku smo se zbrali ob tabor­
nem ognju in razglasili zmagovalce. Prvo mesto v
kategoriji mlajših tabornikov je zasedla ekipa Par­
tizani RMV, drugo mesto ekipa Resno RBG, tretje
mesto pa ekipa Paprike RMV. V kategoriji starejših
tabornikov je prvo mesto zasedla ekipa Žabarji
RDR, drugo mesto ekipa Mineralčki RSO, tretje
mesto pa ekipa Poni ekspres RJS. Glavno nagrado,
gorsko kolo, je letos odnesla ekipa Žabarji RDR.
Zagotovo ne bo nihče pozabil tretje uvrščene
ekipe, Poni ekspres iz RJS, ki se je na progo po­
dala z nostalgičnimi poniji. Ekipa je bila stilsko
usklajena: odrezane jeans hlače, majice z imenom
ekipe in slamniki.
Po razglasitvi je sledil še neuradni del, ki se
je pričel z morsko večerjo pidočev (klapavice, op.
a.) in sardel z nepogrešljivo tržaško omako. Ob
večernem ognju nas je zabaval ansambel Zmagota
Glavaša s prijatelji. Veliko nas je ostalo ob ognju
še pozno v noč.
Organizatorji upamo, da se naslednje leto vi­
dimo v še večjem številu na jubilejni 20. Bičikleta
žuru!

Foto: Petra Mekiš

AKTUALNO 37

Komentarji
tekmovalcev
Cigoj Robi

Najprej čestitke za dobro orga­
nizacijo, obenem pa zahvala, ker smo
se imeli fajn, fajn, fajn.
Emy Poljanšek, RMV

Najboljše so bile palačinke,
sonček, kontrolorji in kontrolorke,
ogenj ... Manjkalo je samo malo blata
od lani.
Mark Babnik, RBG

Bil je zelo športno obarvan vik­
end. Poleg super proge smo se tudi
kopali v ledenem morju. Na bičikleti
sem bil prvič in mi je bilo super. Se
vidimo drugo leto.
Borut Mark, RMV

Na Bičikleta žuru sem že petič in
vsako leto se imamo ful dobro. Proga
je bila super, le kak klanec manj ne
bi škodil, ampak dobro. KT-ji so bili
zabavni in palačinke po hitrostni so
bile zakon, da o kalamarih in pidočih
zvečer ne govorimo. Se vidimo drugo
leto!

Foto: Marko Prelc

Foto: Marko Prelc
poklikaj se!

rutkanet.

spletni taborniški servis

38

maj-junij

Program za mlade se nenehno spreminja
Veščine, specialnosti in preizkušnje
V tretji številki revije Tabor smo predstavili, kaj je program za mlade, kje se
nahaja osebno napredovanje članov in kaj je stopnjevani sistem preizkušenj.
Komisija za program za mlade na podlagi potrjenega akcijskega načrta na
Skupščini ZTS vsebine intenzivno pripravlja, mi pa si poglejmo nekaj novosti s
področja veščin, specialnosti in programa taborniških dejavnosti.

Tadej Pugelj

Nove veščine MČ in GG
Veščine so doživele vsebinsko in oblikovno prenovo.
Zahteve starih veščin so posodobljene in prilagojene
današnjemu času. Dodane so nove, ki dopolnjujejo posa­
mezne tematske niti (poznavanje narave, življenje v naravi,
odnos človeka do narave itd.) in omogočajo napredovanje v
razvoju spretnosti. Vsebinsko je dodana povezava s šolskimi
predmeti, ki omogoča, da vodnik v šoli osvojeno teoretično
znanje članov prek razvijanja praktične spretnosti oblikuje v
kompetenco (zmožnost nečesa). Oblikovno so veščine MČ
in GG malo bolj usklajene (imajo enako modro barvno pod­
lago), ohranjena je trikotna oblika pri MČ in šestkotna pri
GG. Glede na dodatno preizkušnjo pri GG (ekspedicija) so
veščine na novo urejene. V tej četrti preizkušnji so veščine,
ki so bolj vezane na opravljanje določene vloge pri pripravi in
izvedbi ekspedicije. Ker je namen veščin razvoj individualnih
spretnosti, bomo vzpodbujali člane, da veščine osvajajo čim
bolj samostojno ob pomoči vodnika, drugih članov voda in (po
potrebi) staršev. Člani bodo prek veščin zadovoljevali osebne
interese in razvijali bodoče poklicne spretnosti.

Sistem specialnosti pri PP in RR
V duhu nadaljevanja stopnjevanja razvoja spretnosti je
zastavljen tudi sistem specialnosti pri PP. Želja komisije je,
da taborniki v obdobju PP razvijajo specialnosti, ki bodo kre­
pile znanje in spretnosti tabornikov na teh področjih, poleg
tega pa bodo omogočale izvajanje »službe« za potrebe or­
ganizacije. Primer je razvoj pionirskih spretnosti, ki lahko

služijo za graditev pionirskih objektov na taborjenjih in drugih
akcijah, lahko pa tudi za sojenje na mnogoboju ali celo izven
organizacije pri snemanju filma ali gradnji zasilnih objek­
tov v primeru elementarnih nesreč. Sistem specialnosti bo
temeljil na vsebinah življenja v naravi (naravovarstvo, orien­
tacija, prehrana, bivanje in pionirstvo) in na treh stopnjah us­
posobljenosti (predvidoma specialist, mentor in inštruktor).
Temeljnim specialnostim se bodo pridružile tudi nekatere
taborniške podporne službe, kot so član ekipe Rutka.net,
dopisnik revije Tabor, član skupine za zaščito in reševanje,
rodov propagandist ali gospodar.
Poleg »taborniških« specialnosti bomo v sodelovanju z
drugimi organizacijami (planinci, jamarji, lokostrelci, gasilci
ipd.) usposabljali tudi gorske vodnike, vodnike po jamah, va­
ditelje lokostrelstva ipd., ki bodo s svojo usposobljenostjo
prispevali k bolj kvalitetnemu in varnemu izvajanju atraktivnih
dejavnosti, hkrati pa na tem področju morda razvili tudi svojo
poklicno pot ali samozaposlitev.

In kako bo opredeljen program
taborniških dejavnosti?
Program taborniških dejavnosti je v preteklosti temeljil
na tematskih področjih (pri GG npr. skupnost, taborništvo,
kultura, zdravje, služba). Pri tem smo zaznali dve pomanjklji­
vosti, in sicer:
• Pri področjih ne moremo govoriti o taborništvu kot
posebnem področju, ker so taborniške dejavnosti
področje taborništva v celoti.

AKTUALNO 39
•

Opredelitev po tematskih področjih postavlja zahteve v
časovno omejeno dimenzijo. Tako lahko z vidika potreb
mladih in razvoja družbe po določenem času govorimo o
zastarelosti zahtev (to se je zgodilo tudi sedaj).
V želji, da se izognemo omenjenim pomanjkljivostim,
predlagamo spremembe v smeri opredeljevanja področij
glede na tako imenovano »izbirnost« (podobno je tudi v šoli).
Tako taborniške dejavnosti delimo na tri področja:
• Stalne dejavnosti - vodova srečanja in »klasične«
taborniške akcije izvajamo kot sestavni (obvezni)
del vsakoletnega programa. Gre za vzgojne oblike in
tematska področja, ki se vežejo na življenje v naravi kot
temeljne identitete taborništva v Sloveniji.
• Izbirne dejavnosti - predstavljajo sistem taborniških
vešein in specialnosti, saj jih elani izbirajo sami. Izbirajo
jih glede na lastni interes. Po novem bi veščine osvajali
samo pri ME in GG. Pri PP in RR bi vzpostavili sistem
specialnosti, ki bi elane pripravljal na doloeene vloge in
funkcije v organizaciji in širše.
• Interesne dejavnosti - enkratni »projekti«, ki jih izva­
jamo na podlagi širšega interesa elanov in so povezane
z opazovanjem in doživljanjem vsakdanjega življenja.
Interes prihaja v vod spontano in se oblikuje v neko
dejavnost, ki je zanimiva za vse elane voda ter je prilago­
jena zmožnostim vseh elanov (delitev vlog znotraj deja­
vnosti) in možnostim okolja za izvedbo.
Na ta način s programom za mlade dosegamo vse tri vi­
dike razvoja in napredka: posameznika, organizacije in družbe
v celoti.

Kakšne naj bi bile zahteve za
napredovanje po stopnjah?
Zahteve za napredovanje po stopnjah za posamezno vejo
so prilagojene osebnemu napredovanju na prej omenjenih
področjih (sodelovanje pri odločanju, prevzemanje odgo­
vornosti, učenje vodenja, širjenje obzorij) in upoštevajo
zmožnosti (starostne veje in primerne oblike dela). Pri
strukturi zahtev je upoštevana raznolikost in vključenost vseh
treh področij programa.
Primer: Zahteve za napredovanje za prvo stopnjo (GG)
Za prvo stopnjo je treba:
• opraviti zahteve s področja stalnih dejavnosti, in sicer:
• udeležba na večini vodovih srečanj (lahko določimo tudi
število izostankov);
• udeležba na celodnevnem izletu (družine GG ali rodu);
• udeležba na mnogoboju (vsaj na območnem) ali drugem
taborniškem tekmovanju;
• udeležba na taborjenju ali zimovanju (vsaj 5 dni);
• opraviti zahteve s področja izbirnih dejavnosti, in sicer:
• osvojitev štirih veščin - individualno (od tega vsaj ena s
področja poznavanja narave, npr. varuh planeta, in ena s
področja življenja v naravi, npr. vodič po terenu);
• osvojitev dveh skupinskih veščin (npr. bolničar,
poznavalec taborniških šeg);
• opraviti zahteve s področja interesnih dejavnosti, in
sicer:
• taborniški projekt: srečanje z vodom GG iz drugega
rodu; priprava, izvedba, poročanje v reviji Tabor;
• enodnevna naravovarstvena akcija ali akcija urejanja
lokalne skupnosti (npr. urejanje otroškega igrišča);
• seznanitev z dejavnostjo kulturne ustanove (npr.
knjižnica) ali javne službe (npr. zdravstvenega doma),
z obiskom in pogovorom ali demonstracijo dejavnosti.
Iz predloga je razvidno, da ne gre za ločene aktivnosti,
saj se prepletajo in dopolnjujejo (npr. v celodnevni izlet la­
hko vključimo tudi obisk kulturne ustanove itd.). Pri takšnem
načinu napredovanja je pomembno, da ta ni vezan na znanje
(v smislu vedeti), ampak na izkušnjo (izkusiti, opraviti, delo­
vati), torej na aktivnosti posameznika.
S sistemom stopnjevanega samorazvoja posameznika
tako nagrajujemo njegovo dejavnost, ki pa seveda v procesu
učenja in napredovanja temelji na znanju, pridobljenem v
vseh življenjskih okoljih (doma, v šoli, na igrišču).

40

maj-junij

Od rodov
Slovenska treking liga 2011
Hinko Jerčič

Na osmih prizoriščih - izziv tabornikom,
orientacistom, tekačem
V zadnjih nekaj letih se pri nas uveljavlja
tekmovanje v trekingu, ki je premagovanje
določene razdalje med kontrolnimi točkami s
pomočjo kompasa in zemljevida.

tini,« je povedal Vasja Jerčič. Pa se vrnimo k tekmovalnemu
trekingu. Ta zahteva kar nekaj znanja iz orientacije, saj dobijo
tekmovalci kot napotek le karto terena v merilu 1:50.000 ali
1:25.000 z vrisanimi kontrolnimi točkami ter opis kontrolnih
točk.
Dobri poznavalci trekinga pravijo, da se tekači, ki brez
težav pretečejo 40 km, kolikor naj bi bila dolga najdaljša proga
na trekingu, malce bojijo orientacije. V pomoč jim je seveda
kompas, če pa bodo težave še z zemljevidom, potem se lahko
slabši temovalci priključijo »vodniku«.
Poleg najdaljše trase, ki ji pravijo »ultra«, dolžine okrog 40
km z višinsko razliko od l500 do 2500 metrov, tekmujejo še v
pohodniški trasi, ki je dolga okrog 20 km z nekaj manj višinske
razlike. Tretja je aktivna trasa, dolga okrog 10 km, namejena
pa je manj izkušenim pohodnikom.
Glede na razširjenost tekmovalnih možnosti je priložnost
za slehernega rekreativca, da se spopade s tem izzivom. Tek­
movalci morajo imeti s seboj še nekaj obvezne opreme, kot
je piščalka, kompas, kakšen kos rezervnega oblačila, kot je
nepremočljiva vetrovka v zimskem in jesenskem času, roka­
vice in kapa, če pa sneži, tudi gamaše.
Pijačo in hrano vzamemo s seboj na daljšo traso, kjer
lahko traja tekma tudi več kot sedem ur.

Znanje iz orientacije in pridobljene taborniške veščine
so dobra osnova za tovrstna tekmovanja. Letos se nadaljuje
slovenska treking liga, v kateri so združeni organizatorji na
osmih prizoriščih.
Prvo letošnje tekmovanje je bil Škofjeloški treking, 19.
marca na Sv. Andreju nad Zmincem, 9. aprila pa je bil Velenj­
ski adventure trek na Mozirski planini. Naslednja tekmovanja
bodo 28. maja Koroški treking na Muti, 11. junija Bovec trek
race v Bovcu, 16. junija Tolmin jugovzhodni treking, Posavje in
Zasavje - Šentjanž, 6. avgusta Miganje akoul Tmina, 1. oktobra
Treking Brkonje Čeljustnika v Vremski dolini in 15. oktobra
Krtinski izziv Moravška dolina, Krtina.
Slovenci so se prvih tekmovanj v trekingu udeležili na
Hrvaškem, kjer so imeli prvi treking na Učki in na Velebitu,
nato pa razširili po celotni Dalmaciji, v Istri in drugod.
»Za menoj je nekaj izredno zahtevnih preizkušenj na
Hrvaškem. Pripravili so zares težke proge, kjer je bil štart
ob morju, nato smo se dvignili na vrh Mosorja in se znova
spustili na štartno mesto. Pa še vedno
Vasja Jerčič, vztrajen pustolovec, pohodnik, maratonec in organizator temovanj, v
nismo bili na cilju. Podobna brezpotja
ospredju trekinga na Muti.
so bila tudi na navidez lažjem področju
Gorskega Kotarja, letos februarja pa
so nas napotili v istrske ravnice in
soteske, polne blata in skoraj nepre­
hodne gošče. Tako težkih področjih v
Sloveniji skoraj ni, vendar tudi slov­
enski organizatorji vedno najdejo kaj
adrenalinskega,« pove Vasja Jerčič,
ki pripravlja Koroški treking na Muti.
»Za sedaj lahko rečem le, da smo le­
tos predvideli traso po Zgornji Dravski
dolini. Našli smo nekaj naravnih zna­
menitosti, najdaljša proga pa bo vodila
tekmovalce tudi na desni breg Drave,
cilj pa bo pri pristanu za flose na Gor­

AKTUALNO 41

50 let Rodu morskih viharnikov Portorož

Spoznajmo svoje korenine

Miha
Bejek

Morski viharniki letos praznujemo dvojno. Poleg 60-letnice Zveze tabornikov Slovenije obeležujemo
še 50. obletnico ustanovitve samostojne taborniške enote v Portorožu. Ob pripravah na lastno
proslavo se vse bolj zavedamo pomena poznavanja zgodovine, naših začetkov. Tako kot se je v
Postojnski jami zbrala množica tabornikov iz vse Slovenije in vseh starosti, želimo tudi mi ponovno
povezati svoje stare člane. Ni lahka naloga - je pa vredna truda.

Taborni­
ki smo se v
Portorožu sicer pojavili
že leta 1959, a smo naslednji dve leti
delovali pod okriljem piranskega rodu.
Leta 1961 smo ob hitri rasti števila
prebivalcev v Portorožu in še posebej
v Luciji sklenili ustanoviti samostojno
enoto, sprva Četo morskih viharnikov
Portorož, ki se je ob hitri rasti članstva
že leta 1963 preoblikovala v Odred mor­
skih viharnikov. Z dobrim delom smo
Portorožani že naslednje leto prido­
bili tudi naziv Partizanski odred, razvili
odredov prapor in se v lokalnem okolju
uveljavili kot pomembna organizacija.
Ob tem je kar nekoliko žalostno, ko
med prebiranjem arhivov ugotavljamo,
kako so tudi pred 50 leti - ko nam je bilo
tabornikom baje lažje kot danes - lo­
kalne skupnosti in država materialno
le za silo pomagale. Ne takrat ne danes
ni posluha za trajnostno rešitev zago­
tovitve prostorov za delovanje rodu.
Obenem pa moramo podariti, da je
imel odred v prvih letih delovanja veliko

pomoči s strani drugih taborniških or­
ganizacij - materialno so pomagali zlasti
večji ljubljanski odredi, še posebej
Odred dobre volje, izolski taborniki
so “posodili” svoje vodnike, Obalna
zveza tabornikov pa je organizirala
več skupnih taborjenj ipd. Ja,
danes smo samostojen rod tudi
zaradi nesebične pomoči dru­
gih. Ta medsebojna pomoč je
neprecenljiva, zato tudi danes
ne pozabimo tega, taborniki.
Ves čas delovanja se je rod srečeval
s težavo odhoda vodilnih kadrov na
študij v Ljubljano. A danes se to težavo
premaga v eni uri, v začetku osem­
desetih pa je bilo toliko težje, da je
delovanje odreda zamrlo nekje do
slo­venske osamosvojitve, ko je nekaj
starih tabornikov s trdim delom obudilo
Rod morskih viharnikov. A v generaciji,
ki imamo sedaj za seboj že 20 let nas­
mejanih taborniških obrazov, nešteto
zavezanih rutic, novih ljudi in krajev,
neprespanih noči ob tabornih ognjih in
bolj ali manj ubrano odpetih himen, ne
vemo dovolj o naših začetkih. Ne vemo
še!
Zato smo se lotili raziskovanja
svoje zgodovine in to priporočamo
prav vsem tabornikom - pa nikar
se ne ozirajte na to, ali je ravno
v bližini kakšna okrogla oblet­
nica. Arhiv rodu je zagotovo do­
ber začetek - precej sladkih, pa
tudi grenkih nasmehov se prikrade
ob branju prigod in težav, ki so zelo
podobne današnjim. Pa tudi rešitve, ki

jih sami že nekaj let iščemo, so včasih
že odkrite ... in potem nekaj desetletij
skrite v arhivih. Sedaj pridejo na vrsto
še osebne zgodbe, ki se jih še posebej
veselimo. Konec koncev vsako tabor­
jenje ni le ena zgodba, temveč 60 oseb­
nih zgodb in spominov - a taborjenj in
drugih akcij se je v 50 letih nabralo kar
precej. Vse bomo popisali v zborniku,
ki ga bomo izdali ob jesenski proslavi,
na katero bomo povabili vse stare
člane, ki jih bomo le uspeli najti. Ob
tej priložnosti smo oblikovali tudi
poseben jubilejni emblem in znamko,
nekdanje Morske viharnike pa vabimo
tudi, da se nam za dva dni pridružijo na
letnem taborjenju v Završnici na Gore­
njskem.
Verjamemo, da bo to dalo tako do­
datno motivacijo nam, ki danes vzga­
jamo mlade tabornike, kot tudi veliko
veselja starim tabornikom, ker se nji­
hovo delo nadaljuje.

42
42

maj-junij
Mjedved

Kolumna

Dober tek!
Pa smo tam. Vsi smo vedeli, da se bo nekega dne to zgodilo, nihče pa ni
pričakoval, da že tako hitro. Jemali smo jo preveč samoumevno, saj vem. Bilo je
tako... pomirjujoče vedeti, da bo na voljo in bo poskrbela zate. Letos se bomo
morali sprijazniti, da ne bo nikoli več, kot je bilo. Letos Katica ne bo več kuhala
za nas.
Ne vem, kako imajo drugi rodovi urejeno prehrano v času taborjenja; ali naja­
mejo kuharja oziroma kuharico ali imajo v rodu koga, ki zna zavihteti kuhalnico.
Mi smo bili zadnjih par desetletij navajeni Katičine kuhe, kateri ni para in to
lahko potrdi kdorkoli, ki je kdaj jedel z nami. In ne samo to. Katica in Bogo (njen
mož) sta bila vedno pomemben del taborjenja in ekipe, ki je ustvarjala duh
taborjenja. Bogo je s svojima Večerom in Ekipo v roki vedno našel pravi nasvet
za vsakogar ali pa je pomagal dežurnim zakuriti peč alfo, ker (prisežem na svojo
rutko) ga ni človeka, ki bi znal alfo tako dobro podkuriti, da bi voda v njej zavrela
že pred zajtrkom. Katica pa je vedno z veseljem poklepetala o knjigah ali kakšni
drugi reči, saj se je bilo z njo vedno zanimivo pogovarjati, četudi si jo povprašal
samo za kak recept (še zdaj vem: ostra moka za šmorn, gladka za palačinke). In
če ne drugega, Katica in Bogo sta z nami vedno delila svojo modrost in dobro
voljo.
Vendar je minilo že dosti, dosti let, odkar sta začela Katica in Bogo hoditi
z nami na taborjenja, tako da je slejkoprej moralo priti leto, ko smo si segli
v roko in zaželeli srečno. Takšne aktivne počitnice s taborniki le niso mačji
kašelj, saj vem. Vseeno pa bo letos na taborjenju vse postavljeno na glavo, ker
smo snoubovci navsezadnje veliki tradicionalisti in se neradi ločimo od stvari,
ki dobro delujejo. Morda tudi zato povsem apatično iščemo kuharja za letošnje
taborjenje in bi raje videli, da ponovimo katastrofo izpred parih let, ko smo
se poizkusili v izmeničnem kuhanju vodov, kot pa da bi si priznali, da smo brez
Katice in Bogota vsaj deloma izgubljeni. Že res, da bomo poskrbeli, da bodo
imeli otroci kaj naložiti v menažke, in če bo šlo vse po sreči, bodo obroki na
mizi pravočasno, glede na taborni dnevni red. Ampak kosilo bo podobno kosilu
kot jajce jajcu. Če je res, da gre ljubezen skozi želodec, potem je prav tako
neizpodbitno res, da je tako lahko vzljubiti tistega, ki poskrbi, da je tvoj želodec
vedno zadovoljen.
Dober tek, Katica in Bogo, dober tek!

RAZVEDRILO 43

Iz malhe Strica volka
»Auuuuuu...«
»Kaj pa tuliš, Stric volk? Saj ni polna luna, no!«
»Auuuuuuuuuuu...«
»Daj no, saj ti nič ni! Ne cmeri se. Poglej no malo ven
iz brloga. Pomlad je, ptički pojejo, taborniki so na akcijah
in proslavljajo 60-letnico.«
»Auuuuuuuuuuuuuuuuu...«
»Hm, nazadnje si take zganjal pred desetimi leti, ko
smo vračali sposojeno opremo za zlet. Pa potem čez dve
leti je bilo šele hudo. Pol leta nisi spravil iz sebe drugega,
kot ta tvoj auuuu. Še zdaj me bolijo ušesa!«
»Auuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuu...«
»Pa ja ni bilo spet kaj tako hudega narobe. Ful super
je bilo v Postojni! Vsi smo se zabavali, pa veliko starih pri­
jateljev se je po dolgem času spet srečalo. Toliko objemov
in poljubov in zadovoljnih obrazov težko najdeš na kupu.
»Auuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuu...«
»No, res si je proti koncu nekdo brez vprašanja pris­
vojil tistih 50 podlog z znakom 60-letnice. Ampak, saj gre
samo za nekaj evrčkov. Tabornik se znajde, ne?«
»Kh, kh, uuuuu, Volkec moj, saj sem bil že čisto dober.
Pa sem včeraj po radiu slišal eno popevko. Saj, vsebina
pesmice je čisto druga. Ampak ne gre mi iz glave refren:
Kaj pa tvoje srce? Kaj pa tvoje ime? Pa se mi gobec sam
dvigne proti nebu.
Auuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuu
uuu...«

Vaš stric Volk

Kolofon
Uredništvo: Aleš Cipot (ales.cipot@volja.net) - glavni in odgovorni urednik, Miha Bejek (miha.bejek@rutka.net) - pomočnik urednika, Petra Grmek
(5ra.grmek@gmail.com) - urednica sklopa Igra, Tadeja Rome (whatshername.nessya@gmail.com) - urednica sklopa Dogodivščina, Žan Kuralt (zan.kuralt@
gmail.com) - urednik fotografije. Predsednik izdajateljskega sveta: Igor Bizjak (bizi@rutka.net). Novinarji in sodelavci:
Barbara Bačnik (barbara.bacnik@rutka.net), Jaka Bevk (jaka.bevk@tele-cable.net), Ana Britovšek (ana.britovsek@gmail.com), Gašper Cerar (cerargasper@
gmail.com), Borut Cerkvenič (borut.cerkvenic@triera.net), Matjaž Kerman (laskopivo@gmail.com), Primož Kolman (primoz_kolman@yahoo.com), Nina
Medved (nina.medved@guest.arnes.si), Frane Merela (frane.merela@guest.arnes.si), Boris Mrak (boris.mrak@rovas.si), Tadej Pugelj (tadej.pugelj@
gmail.com), Luka Rems (luka.rems@gmail.com), Tomaž Sinigajda (siniginda@gmail.com), Petra Skalič (petra_skalic@hotmail.com) in Domen Šverko
(dsve2001@yahoo.com). Lektoriranje: Miha Bejek (miha.bejek@gmail.com).
Us­ta­no­vi­telj, iz­da­ja­telj in last­nik Zve­za ta­bor­ni­kov Slo­ve­ni­je, Ljubljana, Parmova 33. TABOR so­fi­nan­ci­ra­Mi­ni­strs­tvo za šols­tvo in šport Re­pub­lik­ e
Slo­ve­ni­je. Naslov uredništva: Re­vi­ja Ta­bor, Par­mo­va 33, 1000 Ljub­lja­na. Te­lef­on 01/30008-20, fax 01/4361-477, e-pošta: revija.tabor@gmail.
com, info@zts.org. WWW: http://www.zts.org. Cena po­sa­mez­ne­ga izvoda je 2,09 €, let­na na­roč­nin­ a je 20,86 €, za tu­jin­ o pa let­na na­roč­ni­na s pri­pa­da­jočo
pošt­ni­no. Transakcijski ra­čun: 02010-0014142372. Ro­ko­pi­sov in fo­to­gra­fij ne vrača­mo. Upo­še­va­mo samo pis­ ne od­po­ve­di do 31. jan­ uar­ja za te­ko­če leto.
Revija izhaja vsak drugi petek v mesecu. DDV je vra­ču­nan v ceno. Gra­fič­na pri­pra­va in tisk: Tri­de­sign d.o.o., Ljub­lja­na. Številka je bila tiskana v nakladi 6400
izvodov. Pošt­nin­ a pla­ča­na pri po­šti 1102 Ljub­ljan­ a. Revija Tabor je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 792.  
ISSN 0492-1127

Jaka Bevk - Šeki

44

maj-junij

Iz taborniške pesmarice
I'm yours

H
Well you done done me and you bet I felt it
F#
I tried to be chill but you’re so hot that I melted
g#
I fell right through the cracks
E
Now I’m trying to get back
H
Before the cool done run out I’ll be giving it my bestest
F#
And nothing’s going to stop me but divine intervention
g#
I reckon it’s again my turn
E
to win some or learn some
H
F#
g#
But I won’t hesitate no more, no more
E
HIt cannot wait, I’m yours
F#
Well open up your mind and see like me
g#
Open up your plans and damn you’re free
E
Look into your heart and you’ll find love love love love
H
F#
Listen to the music of the moment people dance and sing
g#
We’re jst one big family
E
And It’s our God-forsaken right to be loved loved loved loved
F#
loved
H
F#
g#
So I won’t hesitate no more, no more
E
It cannot wait I’m sure

Jason Mraz

Gašper Cerar
SiNi

H
F#
There’s no need to complicate
g#
Our time is short
E
This is our fate, I’m yours
H
F# g# F#
Tu tu tu tudu...
E
Scooch on over closer dear
F#
And i will nibble your ear
E
I’ve been spending way too long checking my tongue in the mirror
F#
And bending over backwards just to try to see it clearer
g#
But my breath fogged up the glass
E
And so I drew a new face and laughed
H
I guess what I’ve been saying is there ain’t no better reason
F#
To rid yourself of vanity and just go with the seasons
g#
It’s what we aim to do
H
E
Please don’t, please don’t, please don’t
Our name is our virtue
F#
H
F#
g#
There’s no need to complicate
But I won’t hesitate no more, no more
g#
E
H
Cause our time is short
It cannot wait I’m sure
E
F#
F#
This oh this oh this is out fate, I’m yours!
Well open up your mind and see like me
g#
Open up your plans and damn you’re free
E
Look into your heart and you’ll find that the sky is yours

RAZVEDRILO 45

Spomladansko-poletni koledar
21. maj - Žaboboj - MZT
Žaboboj je tekmovanje ljubljanskih tabornikov, primerno
za MČ-je in starejše. Potekalo bo v okolici Ljubljane.

21. maj - Ščukanujanje - RJŠ
Cerknica
Ščukanujanje je orientacijsko tekmovanje, katerega
posebnost je, da se del poti tudi prevesla. Potekalo bo na
Cerkniškem jezeru in na njegovih bregovih. Ekipe so dvo- ali
tročlanske, tekmovanje pa je primerno za GG+. Ob prijavi na
Spust po Ljubljanici je udeležba na tej akciji brezplačna, sicer
pa znaša 5 evrov na osebo.

Več informacij najdete na http://scuke.wordpress.com/scukanujanje/.

Tadeja Rome

13.-20. avgust - Tečaj za vodje
taborniških enot (‘’inštruktaža’’)
Pirati ‘z Bohinja vabijo na ...
temeljni in nadaljevalni tečaj za vodje taborniških enot.
Potekal bo v Gozdni šoli.

Več informacij na: http://instruktorji.blog.
siol.net/
4.-5. junij - Gorenjsko orientacijsko tekmovanje 2011 (GOT) RBG Kamnik
GOT je novost med orientacijskimi tekmovanji. Vam je
všeč Republiško orientacijsko tekmovanje? Kaj pa ZNOT?
NOT? Potem vam bo GOT zagotovo všeč!GOT 2011 bo potekal
na območju Kamniško-Savinjskih alp.Tekmovanje bo potekalo
v štirih kategorijah: GG (s polnoletnim vodnikom), PP, RR/G
in Open (ne-taborniki). Prijave potekajo od 1. do 23. maja.
Štartnina bo znana 1. maja.

Več informacij na www.got.si

20.-30. avgust - Vodniški tečaj
gorenjskega območja
V Marindolu bo potekal vodniški tečaj, na katerem bo
mogoče tudi opravljanje izpita iz prve pomoči za vozniški izpit.
Nižja cena za prijave do junija.

Več informacij na vodniski@taborniki.net.
Foto: SiNi

Foto: Tadeja Rome

17.-19. junij - Državni mnogoboj
v Bohinju
V počastitev 60-letnice ZTS in evropskega leta prosto­
voljstva bomo letošnji državni mnogoboj 2011 izpeljali v Bo­
hinju, zibelki taborniškega izobraževanja.
V sodelovanju z vsemi rodovi in prostovoljci se bomo od
17. do 19. junija ponovno srečali in ustvarili še en nepozaben
vikend. Bodite tudi vi del zgodbe skupne zgodbe.

46
46

maj-junij

DOTIK
SiNi

Na straži
Ob zvoku tihe gozdne noči
ti trud tako hitro leže na oči.
Še sreča, da v taboru vse mirno spi
in zastava na jamboru varno visi.
Pazi, poglej, v temi se nekaj blešči ...
iz grmovja v temi nekaj šumi
in stražni ogenj čudne sence riše mi.
Ah! Saj ni nič! Le domišljija v meni živi.
Raje zaprl bom svoje trudne oči ...
Najlepše je zaspati na straži,
ko nad tabo gori na milijone drobnih luči.

“Starešina” Jurij na Feštivalu v Ljubljani. Foto: Blaž Verbič - Feštival47
2011

Kdor ne skače ni ... tabornik! Foto:
SiNi - Ni nam vseeno
Moderna orientacija. Z
računalnikom v gozd. Foto: SiNi 60 let ZTS

Mladci so zbrali celo tono
smeti. Foto: SiNi - Čistilna
akcija RPG

Le kdo bi se lahko uprl praznični
torti? Foto: SiNi - 60 let ZTS

Himna ZTS, zaigrana na žago in
harmoniko. Slavnostna akademija
MZT v ljubljanskem magistratu.
Foto: Blaž Verbič - 15 let MZT