Aktualno Slovenija • Vinjete: V zgolj dveh mesecih za 2,5 milijona evrov glob O Stran 2 s 11 Štajerski V središču Podravje • Občinske seje le še kot predstava za javnost O Strani 6 in 7 Ptuj, torek, 23. marca 2021 Letnik LXXIV • št. 23 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,30 EUR RADIOPTUJ 89,8 ° 98,2 ° 104,3 www.radio-ptuj.si Aktualno Ptuj^ Šolski center pridobil 340.000 evrov za prakso dijakov v tujini O Stran 2 Politika Hrastovec • Priprava terena za direktorja zavoda iz vrst NSi? O Stran 4 Izobraževanje Podravje • »Moj otrok ne bo nosil maske, raje se bo šolal doma« O Stran 8 Podravje Slovenija • Z novo zakonodajo tudi obvezno Spiranje mačk O Stran 11 Kronika Podravje • Vse več ljudi bivakira v mrzlih stanovanjih brez tople vode O Stran 24 Ptuj, Podravje •Sistemske težave slovenskega zobozdravstva Čakalna doba pri ortodontu je tri leta Čakalna doba za prvi pregled (redno) pri ortodontu v Zdravstvenem domu Ptuj je kar tri leta. Tudi nekatere že naročene paciente pnenanočajo 2023MR£s je, stanje je skrb vzbujajoče. Ne gre le za ptujski, pač pa vseslovenski pri nas. Vse to nakazuje, daje nujno najti sistemsko rešitev," pravi TamnaTn^ Ptuj. Več na strani 3. * __' ( Podravje Kako in komu* , i i i.i i i. i se bo delil ev— Foto: Črtomir Goznik 2 Štajerski Aktualno torek • 16. marca 2021 Haloze • Veliko ljudi v stiski ne sprejme ponujene roke »S svojega brega ne grem za nič na svetu!« Epidemija je razkrila številne stiske in težave starostnikov. Veliko med njimi je takih, ki se skozi mesec preživljajo z bornimi pokojninami. Slednje ne zadostujejo za plačilo vseh mesečnih stroškov. Že za osnovno prehrano, kaj šele za kakšen priboljšek velikokrat zmanjka denarja. Še večja težava je v odročnih predelih, kot so Haloze, kjer je življenje že brez revščine zelo težko. Po bregovih stoji še nemalo propadajočih hišk, za katere bi človek menil, da so osamele in zapuščene, a v njih bivakirajo osamljeni starci brez svojcev, ki se trdo držijo svojega »grunta«. Haložanka, po domače Tonika, ki je na srečo fizično še pri močeh, ne želi v nobenem primeru zapustiti svojega doma. Prav tako zavrača pomoč občine, sosedov, centra za socialno delo in ostalih humanitarnih organizacij. Kljub temu da bi lahko začasno prebivala vsaj pri pri bližnjem sosedu, raje spi v hlevu, poleg svoje kravice, kar na senu, ob žvižganju vetra, ki se - tako kot nizke temperature - zlahka prebijeta skozi široke pore med že oškrb-ljenimi in skrivljenimi deskami. Večkrat se je pri njej že oglasila Antonija Žumbar, županja občine Cirkulane, ki primer dobro pozna in si prizadeva, da bi ženica sprejela njihovo pomoč. Ob zadnjem obisku v minulem tednu se jim je uspelo dogovoriti vsaj za to, da bo starka bivala v kontejnerju na svojem imetju. Občina bo uredila njegovo dostavo ter dostop do vode in elektrike. »Vsi si želimo, da bi bila čim prej na toplem. Tako občina, krajani kot humanitarne organizacije ji želimo pomagati. Zares smo naredili vse, kar je v naši moči. Stiska naše krajanke nas je globoko prizadela. Name se obrača tudi veliko občanov, ki so zaskrbljeni zanjo.« m Tonika iz Cirkulan svojega grunta ne bo zapustila, se je pa strinjala s tem, da ji na breg pripeljejo bivalnik. Pogled na hišo v Slatini, ki se je dobesedno sesedla sama vase. Veliko ljudi životari v neprimernih domovih Po besedah direktorja Mirana Kerina, ki vodi center za Socialno delo Spodnje Podravje (in primer dobro pozna), se pri svojem delu stalno srečujejo s primeri na terenu, ko ljudje živijo v popolnoma neprimernih prostorih ali fizično niso več zmožni poskrbeti zase, a se ne želijo preseliti kam drugam, kjer bi lahko bili pogoji njihovega življenja bistveno boljši. »Vedno iščemo rešitve skupaj z uporabnikom ter mu predstavimo možnosti in načine pomoči. Odlo- čitev o sprejemu pomoči pa je vedno na strani poslovno sposobnega uporabnika. Družinski zakonik sicer ne pozna več odvzema poslovne sposobnosti, ampak sodišče osebo le postavi pod skrbništvo in ji imenuje skrbnika. Nadzor nad delom skrbnika opravlja CSD, sodišče pa lahko postavi za skrbnika posamezniku tudi CSD,« je pojasnil Kerin. Ob soglasju posameznika se v njegovem imenu obrnejo tudi na humanitarne organizacije ali medije oz. potrdijo njegove navedbe v prošnji po zagotovitvi ustreznejših bivalnih prostorov. Estera Korošec Slovenija, Podravje • Promet je lani upadel za 20 odstotkov in več Letos prodali manj vinjet, izrekli pa veliko več glob Družba za avtoceste Republike Slovenije (Dars)je lani na celotnem avtocestnem križu beležila približno 20-odstotni padec prometa vozil do 3,5 tone največje dovoljene mase glede na prejšnje leto. Letos beležijo manj prodanih vinjet, kar pripisujejo zaprtju države, so pa izrekli več kot dvakrat več glob za vožnjo brez vinjete kot v letu 2019. Te niso niti približno pokrile izpada od zmanjšane prodaje vinjet, povrhu pa ne grejo v roke Darsu, temveč državi. Foto: M F Foto: MF Gre za skoraj nedostopne kraje, večinoma brez asfaltnih cest, ki so več kilometrov oddaljeni od prve trgovine, lekarne ali zdravnika. Pogosto je celo potka do takšne osamele domačije bolj uhojena in kaže le še blede sledi nekdanjega gramoziranja. Kljub temu pa stari, pogosto že nemočni Haložani brezpogojno ostajajo na svojem »bregu«, ker je to njihov dom. Četudi živijo v neprimernih stanovanjskih razmerah in brez pomoči svojcev, trmasto vztrajajo v neprimernih razmerah -nemalokrat tudi življenjsko ogrožajočih. Velikokrat tudi ne sprejmejo nobene pomoči in se upirajo odhodu v kakšno stanovanje bližje civilizaciji, še toliko bolj pa odhodu v dom starostnikov, kjer bi zanje lahko ustrezno poskrbeli. V občini Cirkulane so že pred leti imeli primer starejše nepokretne gospe, ki ni hotela v dom starostnikov. Po smrti sina je namreč ostala popolnoma sama v svoji hiši, priklenjena na posteljo. Ponujeno pomoč je ves čas odklanjala, nato pa so jo le uspeli prepričati za odhod v dom. Noče niti k sosedu, raje spi v hlevu Podobno se sedaj dogaja tudi na »bregu« v kraju Slatina, kjer je 79-letnica ostala brez strehe nad glavo. Domača hiša se ji je dobesedno porušila pred očmi. Klena Padec prometa je bil na ljubljanskem avtocestnem obroču še večji, približno 25-odstoten, so povedali na Darsu. Pri tovornjakih oziroma vozilih z največjo dovoljeno maso nad 3,5 tone je bil padec nekoliko manjši - v povprečju de-setodstoten. Podatki so primerljivi s statistikami avstrijskih avtocest, kjer je promet osebnih vozil padel za 22 odstotkov, tovorni promet pa za nekoliko manj - za 4,6 odstotka. V času marčevskega zapiranja javnega življenja so v Avstriji beležili celo 57-odstoten padec osebnega prometa, do junija pa se je spet normaliziral. V marčevskem obdobju je za 30 odstotkov upadel tudi tovorni promet, a je poznejši promet številke kmalu izravnal. Lani vinjete neizkoriščene, letos četrtino manj prodanih Med lansko razglasitvijo epidemije v marcu so uporabniki avtocest letne vinjete že kupili. Te se namreč prodajajo v obdobju med decembrom in januarjem, ko stare vinjete potečejo, začnejo pa veljati nove. Letos pa v Darsu beležijo precejšen padec prodaje vinjet. »Razlog je v epidemiji in ukrepih za zajezitev njenega širjenja, kar se odraža v padcu (zlasti tranzitnega) prometa na naših avtocestah in hitrih cestah,« pojasnjujejo in dodajajo: »Vrednost prodanih vinjet v obdobju od 1. 12. 2020 do 28. 2. 2021 znaša 75,53 milijona evrov in je za 17,89 milijona evrov nižja kot v primerljivem obdobju preteklega leta,«. Gre za slabo četrtino nižji znesek od lanskega. Prazne ceste izkoristili za investicijske obnove Zmanjšan promet so pri Darsu izkoristili za investicijske obnove. »Za gradbena dela pri obnavljanju avtocest in hitrih cest v upravljanju družbe Dars smo v letu 2020 name- nili skupno 56,4 milijona evrov, kar je 9,3 odstotka več kot v letu 2019 (51,6 milijona evrov),« odgovarjajo. Postavili so tudi 56 novih grafičnih prikazovalnikov prometne informativne signalizacije. Novi panoji so na odsekih med Brezovico in Divačo ter med Lukovico in Zadobrovo ter na severni, vzhodni in južni ljubljanski obvoznici. »Avtocestno omrežje je bogatejše tudi za 50 novih nadzornih kamer in 24 novih avtomatskih števcev prometa,« pravijo pri Darsu. Decembra in januarja za 2,5 milijona evrov glob Se pa je upad prihodkov iz prodaje vinjet poznal drugje - v izrečenih globah za vožnjo brez vinjete. V decembru in januarju je bilo izrečenih za 2,5 milijona evrov glob! V primerljivem lanskem obdobju lani je bilo izrečenih le 912.000 evrov glob. Dars pri tem opozarja, da se prihodki od glob ne štejejo med njihove prihodke, saj se stekajo neposredno v državni proračun. Luka Tetičkovič Foto: ČG Cenejše letne vinjete ne bo Ker ljudje zaradi zaprtja države in omejitve gibanja na občine lanskih vinjet niso mogli uporabljati, je bila na vlado podana pobuda, da naj podaljša veljavnost lanskih oziroma naj poceni vinjete, ki so začele veljati 1. februarja letos. »Dars je ves čas zagotavljal razpoložljivost omrežja vsem uporabnikom brez omejitev, poleg rednega vzdrževanja so se vseskozi izvajala tudi popravila poškodovanih vozišč, s čimer se zagotavljajo boljši pogoji uporabe avtocest in večja prometna varnost. Znižanje cene letne vinjete pa bi lahko tudi ogrozilo finančno situacijo družbe Dars,« so na našo poizvedbo glede tega odgovorili na ministrstvu za infrastrukturo. Foto: CG Decembra 2020 in januarja letos je bilo izrečenih za neverjetnih 2,5 milijona evrov glob za vožnjo brez vinjete. torek • 16. marca 2021 Nasveti Štajerski 3 Ptuj • Šolski center z Erasmus akreditacijo 340.000 evrov za prakso v tujini Šolski center Ptuj je po večletnih prizadevanjih končno uspel pridobiti Erasmus akreditacijo, ki jo ima pet šol v SV Sloveniji. To pomeni, da imajo za naslednjih sedem let zagotovljeno financiranje projektov Erasmus+ s strani Evropske unije. »Sedaj bomo veliko lažje načrtovali mobilnost dijakov. Vsako leto znova smo namreč čakali, ali bodo naši projekti sploh odobreni. Glede na naše desetletne izkušnje in znanje nam je uspelo pripraviti kakovostne vsebine, ki so tokrat prepričale odločevalce,« je povedala vodja projekta Simona Kotnik. Ob prijavi so si zadali dva cilja: uporabo trajnostnih in ekoloških materialov ter pridobivanje IK-veščin (robotika, računalništvo). V učni načrt poklicnih šol so zato že umestili predmete iz omenjenih področij. Med drugim si bodo prizadevali tudi za povezovanje slovenskih in tujih podjetij s pomočjo dijakov in mentorjev. Po besedah Otona Mlakarja, direktorja ŠC Ptuj, gre v tem primeru za uspešno delo celotne Erasmus ekipe in vseh zaposlenih, ki so pripravljeni sodelovati pri sami izvedbi programa, kar zahteva veliko mero požrtvovalnosti. Na ŠC Ptuj so v obdobju 2018-2020 izvedli 18 meddržavnih obiskov dijakov v sedmih evropskih državah. Poklicno usposabljanje z delom v tujini je uspešno opravilo 112 dijakov. Praktična usposabljanja čez mejo, ki večinoma potekajo od dva do tri tedne, so potekala v Avstriji, Poljski, Nemčiji, Irski, Portugalski, Angliji in Finski. Šolski center je za izvedbo omenjenega programa z naslovom: »Smo mladi, smo radovedni - Evropa prihajamo« dobil 340.627 evrov. Program je bil zaradi epidemije realiziran 90-odstotno. »Erasmusi« dobijo številna nova znanja in veščine Foto: Šolski center Ptuj Mobilnost je namenjena dijakom strokovnih programov Strojne, Elektro in računalniške ter Šole za ekonomijo, kmetijstvo in turizem. Zanimanje med dijaki za opravljanje prakse v podjetjih in kmetijah v tujini je veliko. V prihodnje bodo po besedah Kotnikove imeli nekoliko več prednosti tisti iz manj razvitih območij oz. socialno šibkejših družin in dekleta, ki se šolajo v tipično moških poklicih, ter obratno. Sodelovanje pri programu in sam odhod v tujino morajo odobriti starši, s katerimi so vzpostavili zaupanja vredne odnose. Izbrani dijaki se na odhod v drugo državo naprej pripravljajo v posebnih »evrodelavnicah«, ki so namenjene spoznavanju države, v katero so namenjeni. »Prednost opravljanja prakse v tujini je predvsem pridobivanje novih znanj in veščin ter t. i. mehkih kompetenc, ki so med delodajalci vse bolj iskane. »Erasmusi« imajo namreč prednost tudi pri iskanju zaposlitve, saj znajo samostojno delati v timu, so samoiniciativni in obvladajo jezik. Prav tako je pomembna medkulturnost oz. spoznavanje sovrstnikov druge narodnosti, kulture, religije in nazorov,« je dodala Kotnikova. Letos načrtovana praksa v bližnjih državah V lanskem letu so sicer zaradi epidemije izpeljali le pet tovrstnih izobraževanj dijakov v tujini. Večina vsebin se je preselila na splet. Letos pa je že v teku nov projekt K102 za obdobje 2021-2022 z naslovom: Internacionalizacija - edinstvena priložnost. Za izvedbo projekta je ŠC Ptuj prejel 169.530 evrov iz EU. Zaradi epidemije so se povezali z državami bližje Sloveniji (Hrvaška, Srbija, Avstrija). Tako bodo veliko lažje organizirali transport in bivanje dijakov. V tem obdobju sicer načrtujejo 59 izobraževanj dijakov v tujini. Če bodo razmere dopuščale, bodo lahko mladi izkušnje na avstrijskih kmetijah nabirali že v aprilu. Estera Korošec Kaj je Erasmus+ Erasmus+je program EU, ki podpira izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport v Evropi. S proračunom v višini 14,7 milijarde evrov več kot 4 milijonom evropskih prebivalcev omogoča študij, usposabljanje in delovno izkušnjo v tujini. Ptuj, Podravje • Sistemske težave slovenskega zobozdravstva Ekstrem: čakalna doba pri ortodontu je tri leta! Čakalna doba za prvi pregled (redno) pri ortodontu v Zdravstvenem domu (ZD) Ptuj je kar tri leta. Tudi nekatere že naročene paciente prenaročajo v leto 2023. „Res je, stanje je skrb vzbujajoče. Ne gre le za ptujski, pač pa vseslovenski problem. Ponekod so čakalne dobe še daljše kot pri nas. Vse to nakazuje, da je nujno najti sistemsko rešitev," pravi Tatjana Tantegel, vodja zobozdravstva v ZD Ptuj. „Hčerko sem želel naročiti pri ortodontu. Prvi pregled šele leta 2023. Namesto enega leta se je čakalna doba podaljšala na skoraj tri leta. Mlajšega smo naročili pred pol leta in ga bodo tudi prenaročili v leto 2023. In to zaradi zmanjšanja programa dela," nas je obvestil naš bralec David H. Kaj je razlog za tako dolge čakalne dobe Ortodontska motnja je lahko estetska, funkcionalna ali največkrat oboje. Tatjana Tantegel, vodja zobozdravstva v ptujskem ZD Ptuj, poudarja, da ortodonti prednostno obravnavajo primere, ko gre za težko funkcionalno motnjo. Če bi torej nezdravljenje poslabšalo zdravstveno stanje otroka, se označi višja stopnja nujnosti na napotnici. A tudi v tem primeru je za prvi pregled treba čakati vsaj dobro leto. „Vsake male, lepotne nepravilnosti seveda tudi ni treba popravljati. Dejstvo je, da se število napotnic povečuje. Vsak si želi obravnavo, tudi to je eden izmed razlogov, da se čakalne dobe podaljšujejo. Nekateri posamezniki so poslani k ortodontu preventivno, kar zadeve le še poslabšuje," del problema izpostavlja Tanteg-lova. Ortodontsko zdravljenje naj bi se začelo do 16. leta starosti. Večina ortodontov sicer svetuje, da se s tem ne hiti, saj se številne estetske nepravilnosti izboljšajo. A nekateri na čakalne sezname vpisujejo že zelo majhne otroke. Posledično se čakalne dobe - tudi za tiste, ki bi morali biti obravnavani prednostno - daljšajo. Na severovzhodu 1 I v v»• problem se večji Čeprav gre za vseslovenski problem, je na severovzhodu države še izrazitejši. „Dejstvo je, da imamo na našem koncu države veliko težavo, saj je že sam sistem podeljevanja koncesij krivičen, ker ne upošteva dovolj t. i. regijskega načela, kot je bilo to v preteklosti. Tako na primer dobijo specializacijo za naše področje kadri iz drugih koncev države (pri nas sedaj iz Ljubljane), kamor se praviloma tudi vračajo. Res je tudi, da je v ortodontiji (pa ne samo tu) res velika težnja po zasebništvu, bodisi s koncesijo ali brez. Praviloma se pri nas 'oddela' pogodbena obveznost, največkrat je to nekje okrog treh let, nato pa se odločijo za svojo poslovno pot. Problem je, ker ortodontov ni na 'trgu',« še en segment težave predstavlja vodja ptujskega zobozdravstva. Rešitev je po njenem mnenju jasna: zagon mariborske dentalne Čakalna doba za ortodonta na Ptuju je tri leta, ponekod po Sloveniji še precej daljša. medicine, da bi se lahko izobrazili in kasneje specializirali domači kadri, ki bi potem, vsaj večinoma, ostajali v domačem okolju. obuda za povečanje števila specializan-tov je stara več let in bi očitno rešila velik del problema. „Več kadra, predvsem v tem delu države, bi zagotovo prineslo izboljšave. Podobno pomanjkanje je z vsem zobozdravstvenim kadrom. To je slabost slovenskega zdravstva," še razloge za tako dolge čakalne dobe predstavlja Tanteglova. Na Ptuju Se vsaj nekaj let izboljšav ni na vidiku Čeprav imajo v ptujskem ZD trenutno dve ortodontki, sta obe zasebnici in delata pogodbeno. To pomeni, da delu v javnem zavodu namenita le del svojega delovnega časa. Tretja, specializantka, je dalj časa odsotna. Vse to so dejavniki, ki problem čakalnih dob le še poglabljajo. „Zavedamo se, da so pacienti jezni, da si želijo hitrejšo obravnavo, tudi sami vemo, da je nujno potrebna. A trenutno vzvodov, da bi stanje izboljšali, tako kot v drugih zdravstvenih ustanovah, enostavno nimamo," dodaja Tan-teglova. Pot čez mejo morebitna rešitev - a le z ustrezno napotnico Čeprav celovitih analiz, ki bi pokazale, kako je na sedanje stanje vplivala epidemija, še ni, pa je jasno, da je svoje k slabšanju situacije prispevala tudi epidemija. Nekatere težave šele vznikajo, druge -kot je ortodontija - pa se poglabljajo. Starši otrok, ki potrebujejo ortodontsko zdravljenje, kličejo po vsej državi. Tudi ortodonti sami marsikje ostajajo zvezanih rok. Opozarjajo namreč, da država ne razpisuje dovolj programov. Tako pot do (slovenskega) or-todonta ostaja zelo dolga. Številni starši pa uporabijo dobro, staro znano metodo: zdravljenje v tujini. V tem primeru lahko, če gre za zdravljenje v državi, ki je članica Evropske unije, zahtevajo povračilo stroškov (višino povprečne cene, ki je pri nas priznana za določeno storitev). A je ena od mamic opozorila na pasti takšnega reševanja težav. Za otroka je namreč uredila aparat in zdravljenje na Hrvaškem, za kar je bilo treba plačati več kot 2.000 evrov, kar je še vedno precej ce- neje kot pri nas. Upala je, da bo stroške dobila povrnjene s strani ZZZS, pa ni bilo tako. Ker so se večino stvari dogovorili ustno, ne pisno. Veljavna evropska direktiva namreč daje možnost, da zavarovana oseba opravi specialistično ambulantno storitev v drugi državi EU, vendar izključno na osnovi predhodno indicirano izdane napotnice svojega osebnega zdravnika, kar je eden od pogojev za eventualno povračilo stroškov zdravljenja, ki jih lahko zavarovana oseba uveljavi na ZZZS. Dženana Kmetec Čakalna doba za prvi pregled: pridite leta 2024 ... Na prvi pregled (z napotnico s stopnjo nujnosti redno) pri ortodontu po podatkih ZZZS (čakalne dobe na dan 17.3. 2020) je naprej možno priti junija 2021 pri dentalnem centru dr. Lah-Kravanja Ortodontija, v Bovcu. Vsi drugi (tudi zasebniki) ne naročajo pred letom 2023. Nikjer v Sloveniji. Nekatere zdravstvene ustanove nove paciente za prvi pregled naročajo šele za leto 2027 (ZD Ljubljana Moste-Polje). Zdravstveni dom Ptuj trenutno na čakalni seznam za prvi ortodontski pregled vpisuje za september 2023, lenarški in mariborski ZD pa imata še nekaj mesecev daljše čakalne dobe. V Ormožu boste na vrsti šele novembra 2024. Podobno velja za zasebne ambulante, ki delajo kot d. o. o. v Podravju in paciente na prve preglede (redno) naročajo za leto 2024. Na področju zobozdravstva imamo očitno v Sloveniji veliko sistemskih težav. Foto: CG Foto: CG 4 Štajerski Politika torek • 23. marca 2021 Ptuj • Še en politik nazaj v državno službo Andrej Čuš novi državni sekretar Ptujčan Andrej Čuš, predsednik Liste Zelenih Slovenije, v ponedeljek prevzema delovno mesto državnega sekretarja na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo za področje zelenih tehnologij in pobude mladih. Prepričan je, da je leto in pol, kolikor je do konca mandata, še dovolj časa, da pusti svoj pečat. Čuš je bil sicer najmlajši poslanec v zgodovini samostojne Slovenije, še vedno pa je aktiven tudi kot ptujski mestni svetnik. »Lista Andreja Čuša ostaja aktivna v lokalni politiki. Sam sem prepričan, da moje imenovanje na mesto državnega sekretarja pomeni le doprinos Ptuju in regiji. Prvi projekti, ki jih bom izpostavil, so: izgradnja urgentnega centra, zavzel se bom tudi za začetek izgradnje vodovoda kot pomembnega regijskega projekta, skušal pomagati pri razrešitvi situacije z zaprtjem tovarne Safilo v Ormožu itn. Zagotovo ne bom pozabil, od kod prihajam,« zagotavlja Čuš. Po nesoglasjih s stranko SDS, katere član je bil, je maja 2016 izstopil in deloval kot nepovezani poslanec. Zadeve - povezane s plačilom stroškov kampanje - so še do pred kratkim reševali na sodišču. Zdaj bo Čuš kot član vladne ekipe moral sodelovati z bivšim šefom, Janezom Janšo. O tem pravi: »Moral je dati že soglasje k mojemu imenovanju; ker ga je dal, sklepam, da je konflikt pozabljen. Čas celi rane, ne vidim nobenih težav v najinem sodelovanju.« Čuš: »Največ lahko narediš, ko si na položaju ...« Andrej Čuš K vrnitvi v državno politiko naj bi ga spodbujali številni, a kot pravi, temu ni bil najbolj naklonjen: »Potem ko smo na zadnjih volitvah s stranko Zeleni Slovenije dosegli dober odstotek glasov in se tako nismo uvrstili v državni zbor, smo s številnimi zelenimi akcijami in pobudami naših članov in simpatizerjev opozorili nase in sprožili določene premike v slovenski družbi. A sam zelo dobro vem, da največje premike lahko narediš takrat, ko si na položaju, ki ti omogoča, da zamisli tudi aktivno realiziraš.« K aktivnejšemu sodelovanju naj bi ga že pred časom povabil podpredsednik Vlade RS in minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek: »Najlažje bi bilo zamahniti z roko in zavrniti povabilo. A tega si ne bi nikoli odpustil. Zakaj? Prvič po 27 letih bo v slovenski vladi sodeloval predstavnik kakšne od zelenih strank. Si predstavljate, koliko let smo čakali, da predstavnik zelene stranke prevzame kakšno od najodgovornejših mest v naši državi? Predolgo. Z mojim imenovanjem na mesto državnega sekretarja na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo je zelena politika v Sloveniji dobila močnega zagovornika, ki se ne bo obračal vstran od problemov, temveč bo na njih glasno opozarjal, hkrati pa v sodelovanju z vsemi deležniki tudi predlagal realno izvedljive rešitve. Zavedam se, da je do konca mandata le še leto in pol, a menim, da je to dovolj časa, da na tem položaju pustim svoj pečat.« Čuš dodaja, da bo še naprej človek terena in da bo podpiral dobre predloge tako na državnem kot tudi lokalnem nivoju, ne glede na predlagatelja. Imenovanje si šteje kot veliko priznanje dosedanjemu delu v slovenski politiki od srednje šole pa do danes: »Leta 2018 sem kot predsednik Zelenih Slovenije kandidiral na državnozborskih volitvah, da bi kaj spremenil. Sedaj sem dobil priložnost, da ne kritiziram, temveč aktivno pristopim k reševanju težav sedanjosti in prihodnosti.« Dženana Kmetec Na voljo mobilni aplikaciji v Radio Ptuj in Štajerski tednik za iOS in Android naprave www.tednik.si Poleg vseh ostalih težav, ki pestijo SVZ Hrastovec, njegovo delo otežujejo še politične kadrovske igrice. Lenart • Članom sveta SVZ Hrastovec potekel mandat, novi še niso imenovani Priprava terena za direktorja iz vrst NSi? V socialno varstvenem zavodu Hrastovec so previharili že mnoge viharje: medtem ko so dokaj dobro prebrodili epidemijo, se pa še vedno spopadajo s prostorsko stisko, v medijih se pojavljajo zaradi napadov agresivnih stanovalcev na varovanih oddelkih, vsemu naštetemu pa se pridružujejo zakulisne politično naravnane kadrovske igrice. Direktorica Andreja Raduha je na potrditev svojega drugega mandata morala počakati kar nekaj mesecev, čeprav jo je tedanji svet zavoda izbral že oktobra 2019, mesec dni kasneje pa je dobila še nezavezujoče soglasje lenarških svetnikov. Soglasje Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, takrat še pod taktirko Ksenije Klampfer, ki je slednjič prišlo v začetku lanskega leta, je bilo namreč tisto, ki ji je dalo polna pooblastila za vodenje največjega tovrstnega državnega zavoda pri nas. Ta skrbi za 640 stanovalcev na 25 lokacijah, zaposluje pa 450 ljudi. Razrešitev polovice članov sveta Zaposleni v zavodu so si oddahnili, da se je obdobje obglavljenega delovanja končalo in da se v kolektiv vračajo stabilnejše razmere za delo. A se niso. Z novo oblastjo so se začele kadrovske menjave. Janševa vlada je namreč konec julija razrešila šest od sedmih članov, ki jih ima v 13-članskem svetu kot ustanoviteljica zavoda, in to dobrega pol leta pred iztekom njihovega mandata. V svetu je pustila samo Tilna Štefaneca, le-narškega svetnika iz vrst SMC, ki je tudi prevzel vodenje, preostalih šest mest pa je razdelila med člane stranke NSi in SDS ter jih imenovala do konca mandata, ki se je iztekel 9. marca letos. Menjava je presenetila tedanjega predsednika Miho Ciglerja, ki je svet zavoda kot predstavnik invalidskih organizacij vodil dolgih 17 let; poteza vlade se mu je zdela nerazumna in neodgovorna. Nezaupnica in onemogočeno delo Zapleti so se nadaljevali tudi letos, saj nekatere seje sveta sploh niso bile sklepčne, kriza pa je dosegla vrhunec s tem, ko člani brez pojasnila niso potrdili poročila za leto 2020, čeprav je SVZ Hrastovec posloval pozitivno in s 43.000 evri presežka. Posledično niso dobili zelene luči niti program ravnanja z nepremičninami, kadrovski načrt in načrt investicij. Med slednjimi je najpomembnejša gradnja varovanega doma v Lenartu, katerega vrednost je bila ocenjena na 2,7 milijona evrov in za katerega bi morali člani sveta potrditi investicijsko dokumentacijo. Ker jim je mandat medtem že potekel, investicije pa niso potrdili, se zavod ni mogel v prvem roku prijaviti na razpis za evropsko sofinanciranje. Zdaj že bivši predsednik Štefanec obžaluje, da se kljub njegovemu prizadevanju niso uspeli dogovoriti v prid delovanja zavoda in da so se razšli vse prej kot prijateljsko. Vodstvo zavoda je s tem v bistvu dobilo nezaupnico, brez potrjenih dokumentov je tako rekoč nemogoče delati. Nezadovoljni s sindikalno predstavnico Kot kaže, pa je bila menjava članov sveta in sabotiranje njegovega delovanja zgolj uvertura v dejansko željo po rušenju direktorice zavoda Andreje Raduha. O njeni usodi in prihodnosti zavoda bo zdaj odločal svet v novi postavi, ki pa še ni bil imenovan. Da so razmere skrajno napete, dokazuje strah med zaposlenimi, ki se s svojim mnenjem ne upajo javno izpostaviti. Kljub temu so Muzej norosti ni več dobrodošel v gradu Cmurek V SVZ Hrastovec imajo poleg vseh ostalih težav odprto tudi fronto z Muzejem norosti v gradu Cmurek na Tratah. Čeprav tam že vse od leta 2004 ne opravljajo svoje dejavnosti in se želijo znebiti tega bremena, pa SVZ Hrastovec ostaja upravitelj objekta. Januarja so opazili nedovoljeni poseg v steno gradu, zaradi česar so muzeju odredili izselitev v 30 dneh, in sicer zaradi domnevno pomanjkljive varnosti in samovoljnega poseganja v objekt brez vednosti lastnika gradu, torej države, in zavoda kot upravljavca ter brez predhodnega kulturnovarstvenega soglasja. V muzeju očitke zavračajo in jih razumejo kot zlorabo okoliščin za uničenje lokalne iniciative. »To je že četrti poskus direktorice SVZ Hrastovec, da bi iz gradu Cmurek pregnala lokalno iniciativo, ki je zasnovala atraktivno, mednarodno, socialno, kulturno in turistično točko, ki se neposredno navezuje na težavno dediščino zavoda, ki je v tem gradu deloval od leta 1956 do leta 2004,« je dejala direktorica muzeja Sonja Bezjak, ki od države pričakuje, da bo Muzeju norosti pomagala urgentno rešiti status upravljavca, za katerega se z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve ter SVZ Hrastovec dogovarjajo že od novembra 2018. i Foto: Hrastovec.si Direktorici SVZ Hrastovec Andreji Raduha se dnevi vodenja zavoda, kot vse kaže, iztekajo. vse bolj glasne govorice, da se v obstoječem kaosu pripravlja teren za novo vodstvo v podobi NSi-je-vega človeka Aleksandra Gungla, ki je v zavodu zaposlen kot vodja vzdrževanja in ki je pred dvema letoma proti Raduhovi izgubil bitko za direktorski stolček, saj ni dobil podpore sveta zavoda. Očitno v svojem kolektivu oziroma njegovem delu ni preveč priljubljena predstavnica zaposlenih v svetu zavoda Leila Al Shammary. Spomnimo, da se lani ob menjavi polovice članov sicer ni želela opredeliti do tega, ali ta odločitev pomeni tudi skorajšnjo razrešitev direktorice, a je izjavila, da po njenem mnenju gotovo pomeni korak k ureditvi razmer. Pridobili pa smo anonimno kazensko ovadbo, ki so jo pred dnevi podali »Zaskrbljeni zaposleni zavoda Hrastovec«, v kateri Al Shammaryjeva nastopa kot glavna akterka. Anonimna kazenska ovadba »Kazensko ovadbo podajamo anonimno, saj smo deležni neupravičenih in neutemeljenih pritiskov s strani predstavnice sindikata zavoda Hrastovec Leile Al Shammary, ki je glavna oseba pri oškodovanjih pravic delavcev, vodstva zavoda in sveta zavoda, kakor tudi vseh naših oskrbovancev. Ker se bojimo za svoja delovna mesta, v borbi za pravičnost in proti zakonitemu delovanju določenih oseb kot tudi oškodovanju zavoda podajamo anonimno ovadbo. Al Shammaryjeva z nezakonitimi sredstvi diskreditira posamezne zaposlene v zavodu kot tudi člane sveta zavoda, in to s pomočjo Aleksandra Gungla, ki ves čas pritiska s političnimi vzvodi, da bi zrušil obstoječe vodstvo zavoda in bil imenovan na mestu sedanje direktorice Andreje Raduha. Cilj je pridobitev lastne premoženjske in druge koristi, pa tudi pridobitev koristi za politično stranko NSi, pri čemer pomagajo tudi vodilni člani Nsi na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.« Poleg Al Shammaryjeve podpisani predlagajo kazenski pregon tudi zoper vse druge člane sveta zavoda, ki so glasovali proti načrtu investicij ali se vzdržali, saj so s tem po njihovem otežili delovanje zavoda in mu povzročili poslovno škodo. Senka Dreu Foto: CG torek • 16. marca 2021 Podravje Štajerski 5 Slovenija • Glas mam s posebnimi otroki Kako preživeti družino s 588 evri »Nihče, ki sam ne preživlja družine s 588 evri mesečnega nakazila, ne ve, kako je to težko. Dolga leta že opozarjamo, da je takšna višina nadomestila samo gotova pot v revščino,« opozarja Petra Greiner, ena izmed mam, ki so se povezale v Pobudo oseb s posebnimi potrebami. Državo želijo opozoriti na več težav, s katerimi se srečujejo, med drugim, da skrbniki otrok s posebnimi potrebami s prenizkim nadomestilom 1 •» vv« drsijo v revščino. Življenje družin, v katerih so osebe s posebnimi potrebami, je vse prej kot lahko. Ob zdravstvenih se srečujejo tudi s številnimi sistemskimi anomalijami. Z namenom, da bi na te opozorile, so se tri mame povezale v Pobudo oseb s posebnimi potrebami. Izpostavljajo problem neurejene zakonodaje, med drugim tudi na področju nadomestila skrbnikov otrok s posebnimi potrebami za izgubljeni dohodek. Dvig zneska, ki ga država namenja za to, skušajo doseči že več kot deset let. »Izkazalo se je, da lahko samo skupaj spremenimo zakonodajo na področju oseb s posebnimi potrebami. V Sloveniji obstaja veliko različnih društev, ne obstaja pa skupna pobuda. Obravnavajo nas isti zakoni, ne glede na diagnozo, z enakimi pomanjkljivostmi, » poudarja Vanja Ropič, Ptujčanka, ki skrbi za sina Vida. Zraven nje se pod pobudo podpisujejo še Petra Greiner, ustanoviteljica Zavoda 13 in mama posebne Sofie, ter Spomenka Valušnik, predsednica društva Vesele nogice in mama deklice Naje. Z namenom iskanja rešitev za izboljšanje stanja, so v petek organizirale zoom sestanek. Foto: Youtube V Pobudi oseb s posebnimi potrebami so prepričani, da mora biti zakonodaja urejena celostno. Zdaj to področje regulira 30 različnih zakonov. Želijo (in morajo) biti slišane 588 evrov mesečnega nadomestila je znesek, ki ne omogoča dostojnega življenja. »Področje oseb s posebnimi potrebami ureja več kot 30 različnih zakonov, zaradi takšne ureditve se posameznik ne znajde. Številne zakone je potrebno urediti glede na spremenjen način življenja. Zakoni bi morali vsebovati in upoštevati raznolikost potreb oseb s PP in njihovih svojcev,« je prepričana Valušnikova. Celovita ureditev zakonodaje na področju oseb s posebnimi potrebami v Sloveniji, je po mnenju pobudnic nujna. Zajeti bi morala delno plačilo za izgubljeni dohodek, dodatek za nego, invalidnine, osebno asistenca pred in po 18. letu starosti, zgodnjo obravnavo, usmeritve Zavoda za šolstvo... Nekaj korakov na poti k izboljšavam je v zadnjih letih bilo storjenih, a je ciljev je še veliko. Želijo spremembo zakona, ki ureja dodatek za pomoč in postrežbo, saj da je diskriminatoren do otrok (ki še niso dopolnili 18. let) in potrebujejo pomoč in postrežbo druge osebe. Zavzemajo se še za povečanje možnosti dostopa do različnih strokovnih obravnav (fizioterapije, logopedske obravnave, delovne terapije, specialno pedagoških ur, ...), pri čemer posebej izpostavljajo pomen regijsko enake dostopnosti. Z željo po izboljšanju pogojev vse zainteresirane vabijo k sodelovanju, organizirali so se tudi na facebook strani »Pobuda oseb s posebnimi potrebami«. Dženana Kmetec Foto: arhiv M24 Fotografija je simbolična. Markovci, Podravje • Kako in komu se bo delil evropski denar za domove starostnikov Milijoni za gradnjo domov starostnikov pod vprašajem Občina Markovci čaka na državne razpise, s pomočjo katerih bi pridobila nepovratna sredstva za izgradnjo doma starostnikov. Večina svetnikov je namreč sprejela sklep, po katerem se gradnje ne bodo niti lotili, če ne pridobijo vsaj polovice potrebnega denarja. Foto: Arhiv Svet24 Občina Markovci čaka na javne razpise za sofinanciranje izgradnje domov za starejše. Cilji ministrstva na področju institucionalnega varstva: 2.780 dodatnih postelj v okviru javne mreže DSO do konca leta 2022 (koncesije). 30 milijonov evrov vlaganj v krepitev javne mreže DSO v letih 2021 in 2022. 6 energetskih sanacij in izboljšanje bivalnih pogojev v DSO 73 milijonov evrov za prilagoditev prostorsko in tehnično neustreznih pogojev v DSO na moderne standarde ter soočanje z epidemijo COVID19 Občina je sicer že lani pridobila gradbeno dovoljenje za dom; trenutno pa je v pripravi projektna dokumentacija. Vrednost investicije je ocenjena na dobrih 13 milijonov evrov. Župan Milan Gabrovec si zato prizadeva, da bi pridobili čim več denarja za napovedano gradnjo doma. Največ si ga obetajo iz Sklada za okrevanja in odpornost. Če ne bi uspeli, je Gabrovec sicer prepričan, da lahko objekt zgradijo tudi z lastnimi sredstvi in delno z najetjem kredita. V nekaterih podravskih občinah, kot je npr. Hajdina, so se z namenom gradnje domov za starejše povezali z zasebnimi podjetji, ki so uspela pridobiti koncesije. Občina Markovci bo dom gradila v lastni režiji, zato se na razpis za podelitev koncesij, ni mogla prijaviti. Oskrbo v markovškem domu naj bi prevzel Dom upokojencev Ptuj. To potrjuje tudi pismo o nameri, podpisano v lanskem letu, ki sta ga nova direktorica Doma Ve-san Šiplič Horvat in Gabrovec letos obnovila. Ptujski dom bo sicer moral pridobiti koncesijo za razširitev dejavnosti. Gabrovec se v čimkrajšem času želi sestati tudi s pristojnim ministrom Janezem Ciglerjem Kraljem. Govorila naj bi predvsem o tem, kakšne bodo možnosti črpanja sredstev za gradnjo domov in kdaj bodo objavljeni ustrezni javni razpisi. Minister Cigler Kralj namreč napoveduje bistveno izboljšanje prostorskih, kadrovskih in finančnih pogojev ter povečanje prostih mest v institucionalni oskrbi, kar naj bi sofinancirali tako s proračunskim kot z evropskim denarjem iz različnih skladov. Denar iz sklada React - EU le za prenove in nadgradnje obstoječih domov Kot so sporočili iz ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, bodo javnim soci-alnovarstvenim zavodom (domovom za starejše, posebnim social-novarstvenim zavodom, varstveno delovnim centrom, zavodom za usposabljanje), namenjena kohe-zijska sredstva iz naslova React--EU. Denar bo namenjen sofinanciranju prenove, nadgradnje ali novogradnje primernih kapacitet in nujnih prilagoditev prostorov izvajalcev institucionalnega varstva. »Dodatnih institucionalnih kapacitet zaradi pravil Evropske unije iz tega sklada ne bomo mogli zagotavljati. Trenutno še ni znano, za katere konkretne investicijske projekte bodo ta sredstva namenjena.« Po domače povedano to pomeni, da gradnje novih domov starostnikov ne bodo sofinancirali. Kako do denarja iz Sklada za okrevanje, še ni znano Dodatno pa bodo domovom za starejše namenjena tudi sredstva Sklada za okrevanje in odpornost, na katere računajo tudi v Markov-cih, a je to za zdaj še bolj kot ne v oblakih. Na socialnem ministrstvu namreč pravijo: »Načrtujemo tudi uporabo ostalih razpoložljivih vi- rov. Poudarjamo pa, da v tem trenutku podrobnosti še niso znane.« Na vprašanje, ali se bodo lahko na razpise prijavile tudi občine, ki imajo pripravljeno že vso dokumentacijo za gradnjo domov starostnikov, pa smo prejeli odgovor: »Kohezijska sredstva iz naslova pobude React-EU so namenjena le javnim socialno varstvenim zavodom«. Estera Korošec Sveti Andraž • Poslovanje šole in vrtca Cerkvenjak-Vitomarci Finančni presežek za nabavo opreme Konec lanskega leta so v vrtcu v Vitomarcih beležili za dobrih 24.000 evrov presežka, zato so morali svetniki odločiti, kaj bodo z denarjem. Potem ko so prisluhnili poročilu o poslovanju javnega zavoda OŠ Cerkvenjak-Vitomarci, pod katerega sodita tudi andraška podružnična šola in vrtec, so sklenili višek denarja nameniti za nakup opreme za vrtec, investicijsko vzdrževanje in investicije. Med županjo Darjo Vudler Berlak z občinsko upravo na eni strani ter ravnateljem zavoda Mirkom Žmavcem in njegovo računovodkinjo Martino Arnuš na drugi strani se je vnela debata, na kakšen način obračunati presežek, na koncu pa so svetniki potrdili, da se bo ta porabil s kompenzacijo zahtevka za februar 2021. Spomnimo, da so svetniki že konec lanskega leta odločali o novem načinu financiranja vrtca in s tem sledili praksi v nekaterih drugih občinah. Po dotedanjem obračunu po ekonomski ceni vrtca namreč ni bilo nikdar jasno, ali bo na koncu leta presežek ali primanjkljaj, prihajalo je do velikih razlik, zato je občinska uprava predlagala spremembo, in sicer obračun Mirko Žmavc in Martina Arnuš sta andraškim svetnikom predstavila poslovanje šole in vrtca Cerkvenjak-Vitomarci. po dejanskih stroških. Potrjene so bile nove ekonomske cene vrtca, ki pa se niso zvišale, ampak za slabih 12 odstotkov celo znižale. Kot je takrat dejala Vudler Bela-kova, se obračunavanje po sistemu ekonomske cene ni obneslo, saj je prihajalo do prevelikih razlik v bilancah: enkrat je vrtec beležil izgubo, drugič spet presežek, česar pa zaradi načina izračunavanja ni bilo mogoče predvideti vnaprej. Vztrajala je pri tem, da mora biti cena vrtca določena čim bolj natančno in da so nesprejemljiva tako visoka odstopanja kot 24.000 evrov za lansko leto. Zato se ji je tudi zdela možnost sprotnega obračuna po dejanskih stroških primernejša, poleg tega so tudi občine, ki so ta način že uvedle, z njim zadovoljne, saj so se stroški celo znižali. Županja je ob tem dodala, da starši 56 malčkov, kolikor jih trenutno obiskuje vrtec v Vitomarcih, v povprečju krijejo le 20 odstotkov polne cene vrtca, preostalih 80 odstotkov pa gre v breme občine. SD Foto: SD 6 Štajerski V središču torek • 16. marca 2021 Ptuj • Zdravstveni sekretar Vindišar obiskal bolnišnico Bolj naklonjeni urgentnemu centru? Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar je v soboto obiskal ptujsko bolnišnico z namenom, da se seznani s projektom izgradnje urgentnega centra, na katerega vsi prebivalci Spodnjega Podravja že dolgo čakajo. Po besedah Vindišarja gre za edini urgentni center, ki v skladu z nacionalno strategijo ni bil zgrajen. Ministrstvo je zanj leta 2015 sicer predvidelo približno 2,6 milijona evrov, vendar pa so se cene v naslednjih letih dvakratno zvišale, gradnja pa se je ves čas odmikala. Vindišar je ob tem povedal, da se bo finančna konstrukcija gradnje zdaj vendarle zaprla, poudaril pa je, da na evropska sredstva v tem primeru nikakor ne gre računati. Z vodstvom bolnišnice so se ob sobotnem obisku dogovorili, da se v roku enega meseca sestanejo na ministrstvu, preverijo načrte in poiščejo še manjkajoča sredstva, potem pa bi se gradnja lahko začela. »Prebivalci na območju si zaslužijo, da imajo enake možnosti za dostop do nujne medicinske pomoči kot drugje,« je povedal Vindišar. Dal je tudi pobudo, da se pri projektu povežejo z Zdravstvenim domom Ptuj. Prava pot k uspehu projekta je po njegovih besedah prav enotna organiza-cija.Tudi direktorica bolnišnice Anica Užmah je zadovoljna, da so našli skupni jezik in da se bodo sestali ter našli dokončno rešitev za gradnjo urgentnega centra. Dodala je, da ima občutek, da je tokratna ekipa na ministrstvu bolj naklonjena gradnji. Kot smo že poročali, je tudi ptujska bolnišnica lansko, ko-ronsko leto (tako kot vse ostale bolnišnice) zaključila pozitivno, z dobičkom oz. presežkom v višini 3,5 milijona evrov. Kot je pojasnila Užmahova, so z omenjenim presežkom v celoti pokrili kumulativ- no izgubo iz preteklih let, tako da je po dolgih letih v njihovi bilanci izkazan pozitiven rezultat v višini nekaj manj kot 135.000 evrov. Kljub nenačrtovani epidemiji pa so po njenem mnenju precej dobro realizirali načrtovani program. Vse programe, ki so jih lahko, so izvajali tudi v času epidemije, zaradi česar niso prejeli kakšnih povračila iz zdravstvene blagajne zaradi izpada 80-odsto-tne realizacije. Lani so zdravili 409 covidnih bolnikov, zavarovalnica jim je stroške za to že poravnala. V ptujski bolnišnici so tudi v prvih dveh mesecih letošnjega leta obravnavali covidne bolnike, a se razmere trenutno umirjajo. Lanski presežek bo za zdaj ostal nerazporejen. Sta, Sm Slovenija • Nova stranka na političnem parketu Aleksandra Pivec predsednica nove stranke Naša dežela Na pobudo nekdanje predsednice DeSUS in kmetijske ministrice Aleksandre Pivec in njenih somišljenikov je bila na sobotnem digitalnem ustanovnem kongresu ustanovljena nova politična stranka Naša dežela. Za predsednico je bila izbrana Pivčeva, ki napoveduje »politiko povezovanja, dialoga, sodelovanja in višanja ravni politične kulture v Sloveniji«. Ustanovni kongres je potekal prek videokonference z neposrednim prenosom na spletu. Odločitve so sprejemali z glasovanjem delegatov na daljavo z 22 lokacij po državi pod vodstvom predsednika delovnega predsedstva Danila Burnača, ki je nekdanji direktor Mariborskega vodovoda. V programskih izhodiščih so si po besedah Pivčeve postavili v ospredje decentraliziran in enakomeren razvoj Slovenije z vzpostavitvijo regionalne ravni ter reševanje demografskih izzivov. »Demografska politika je politika od rojstva do smrti. Zato jo je treba upoštevati vse od vstopa v izobraževalni sistem, s primerno družinsko politiko, z iskanjem kakovostnih delovnih mest, tudi v podeželskem prostoru, in posebno skrbjo za starejše tako z dostojnimi pokojninami kot is- Foto: arhiv Media24 kanjem različnih oblik bivanja, ki starostnikom omogočijo varno in dostojno starost. Posebno pozornost želimo nameniti tudi razvoju podeželja, kmetijstva, gozdarstva, ribištva,« je navedla. Poudarila je, da Naša dežela stopa v politični prostor popol- noma samostojno: »Ne predstavljamo satelita nobene stranke!« Glede pričakovanega rezultata na prihodnjih volitvah se ni želela opredeljevati, saj da je zdaj prva skrb stranke vzpostaviti trdno mrežo po vsej Sloveniji in stik z državljani. »Na volitve gremo kot samostojna stranka, se pa ne izogibamo nobenega povezovanja,« je dejala. Stranka ima zaenkrat več kot 200 članov. Na ustanovnem kongresu je bilo prisotnih 173 od skupno 210 povabljenih delegatov. Med videnimi so bili nekdanja podpredsednica DeSUS Anita Manfreda, nekdanji uradni govorec DeSUS Janez Ujčič, mariborski občinski svetnik Miha Recek in direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Tina Novak Samec. Sta, sm Podravje • Kolegiji, delovni sestanki, odbori - vse se rešuje skrito p Občinske seje kot predstav Seje občinskih svetov naj bi bile namenjene razpravam o pomembnih temah, novinarji, ki o slišanem poročajo širši javnosti. A v marsikateri občini seje (v ni. Svetniki v več občinah so zadnje čase začeli opozarjati, da gre pri tovrstni Tisti novinarji, ki redno spremljajo občinske seje spodnjepodra-vskih občin, že dodobra poznajo sistem delovanja, korelacije med posameznimi akterji, dogovore, pogosto tudi „kupčije". Čeprav je nemogoče poznati vsa ozadja, je dejstvo, da mnogim politikom ni v interesu, da bi se o morebitnih dilemah (tudi nesoglasjih) razpredalo na očeh javnosti. Zato se jih veliko poslužuje raznih politično-dogo-vornih manevrov, da bi morebitne probleme in dileme reševali za zaprtimi vrati. Delovni sestanki kot „nadomestek" seje, a brez javnosti Prav na ta problem opozarja ena izmed ptujskih mestnih svetnic, Sergeja Puppis Freebairn. Meni namreč, da delovni sestanki, ki jih sklicuje županja s svetniki in so zaprti za javnost, niso več namenjeni svojemu prvotnemu namenu, podajanju informacij: „Nasprotno! Na njih se debatira tudi o pomembnih zadevah, kjer se že pred sejo mestnega sveta oblikujejo sklepi, ki jih na sejah zgolj potrjujejo, kar onemogoča občanom vpogled v to, kdo zagovarja kakšna stališča." Zato je predlagala, da se za takšne zadeve namesto delovnih sestankov sklicujejo izredne seje, ali pa se vsaj začne pisati zapisnike za delovne sestanke, ki se jih javno objavi. Tako bi se po njenem zagotovila transparentnost. Kot pravi Puppis Freebairnova, je dalj časa razmišljala v tej smeri, k podaji pobude pa jo je dodatno A Pravi dogovori se večinoma sklepajo že pred sejo: na kolegijih, delovnih sestankih in o< katerih pa novinarjev ni ... Slovenija, Podravje • Vodilna delovna mesta še vedno v večini za Enakopravnost spolov ures V Sloveniji nežnejši spol danes uživa enake pravice kot moški, postopoma pa s na papirju, se kaže v volilni pravici, v pravici do izobraževanja, socialnih tran ki je tesno povezana z možnostjo zaposlitve in seveda višino plače. Na tej točk Danes ženske nosijo vojaške in policijske uniforme, ne le učijo na osnovnih šolah, pač pa jih tudi vodijo, so zdravnice, znanstvenice, doktorice znanosti ... Vse pogosteje pa nastopajo tudi na političnem parketu, bodisi kot poslanke, predsednice strank, ministrice ali na lokalnem nivoju kot županje. Na področju vodenja občin pa so ženske sicer še v veliki manjšini; V Sloveniji je danes 212 občin, v zgolj 22 občinah pa županujejo ženske (10 %). Območje Spodnjega Podravja, kamor po navadi prištevamo skupno 22 občin, pri tem izstopa. Naštejemo lahko štiri županje, in sicer županja MO Ptuj Nuška Gajšek, županja občine Majšperk Darinka Fakin, v občini Cirkulane županuje Antonija Žumbar, Darja Vudler Berlak pa je županja v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah. Delež občin na območju Spodnjega Podravja, ki jih vodijo ženske, tako znaša dobrih 18%. Delovno aktivno prebivalstvo po poklicih v letu 2020: Poklici Zaposleni skupaj Ženske Delež žensk med zaposlenimi v % Zakonodajalci, visoki uradniki, menedžerji 38.307 13.676 36 Strokovnjaki 197.190 118.557 60 Tehniki in drugi strokovni sodelavci 135.320 68.881 51 Uradniki 67.741 41.662 62 Poklici za storitve, prodajalci 118.565 74.287 63 Kmetovalci, gozdarji, ribiči, lovci 24.849 7.938 32 Poklici za neindustrijski način dela 132.194 11.060 8 Upravljavci strojev in naprav, industrijski izdelovalci in sestavljavci 86.973 17.005 20 Poklici za preprosta dela 84.325 45.947 54 Vojaški poklici 5.763 810 14 Poklic - SKUPAJ 891.227 399.823 45 Največ žensk v zdravstu, sodstvu ter vzgoji in šolstvu Iz pričujoče razpredelnice o številu delovno aktivnega prebivalstva po poklicih je razvidno, da je bilo v preteklem letu na območju Slovenije 891.227 oseb zaposlenih, od tega pa je bilo med zaposlenimi slabih 400.000 žensk, kar v deležu predstavlja 45 %. Največ žensk je bilo zaposlenih v poklicu strokovnjaki, kamor spadajo zdravstveni strokovnjaki (zdravniki, strokovnjaki za zdravstveno nego, zobozdravniki, veterinarji, farmacevti, fizioterapevti ...), strokovnjaki za vzgojo in izobraževanje (učitelji, profesorji, vzgojitelji ...), strokovnjaki za poslovanje in upravljanje, strokovnjaki s področja prava (sodniki, odvetniki, tožilci ...) in drugi. Najmanj žensk pa je zaposlenih v vojaških poklicih - zgolj 810. Foto: CG Vir: SuRS petek • 19. marca 2021 V središču Štajerski 7 red očmi javnosti a za javnost - kaj pa se dogaja za zaprtimi vrati? ki se dotikajo občanov na tak ali drugačen način. Seje so sicer praviloma javne, kar pomeni, da se jih lahko udeleži kdorkoli, redno pa jih spremljajo edno bolj) postajajo le še predstava za ljudi. Pravi dogovori se namreč sklepajo na kolegijih, delovnih sestankih, odborih, na katerih pa novinarjev h sestankih za zaprtimi vrati za »umotvore« županov, kijih v poslovnikih ni, in ki ne služijo transparentnosti. Iborih, na Puppis Freebairnoua: „Nezaupanje ljudi se lahko preseže le z odkritostjo in pogovorom. Ker se ljudje počutijo opeharjene, nastajajo civilne iniciative. Pogovori za zaprtimi vrati nezaupanje le spodbujajo." spodbudilo dogajanje, povezano s problematiko Cero Gajke: „Če bi bili sestanki javni, bi ljudje vedeli, kako smo decembra prišli do tega glasovanja. Tako pa to enostavno ni razvidno. V Listi Andreja Čuša so nas pogosto kritizirali drugi kolegi. Res je, na koncu smo sprejeli kompromis, ampak je enostavno reči, da smo glasovali za, veliko sprenevedanje. Če bi občani dogajanje spremljali, bi vedeli, da se nič drugega ni dalo doseči." Županja: »Udeležba na delovnih sestankih je prostovoljna« Na pobudo Puppis Freebairno-ve, da se torej delovne sestanke nadomesti s sklicem izredne seje ali se po njih spišejo zapisniki, ptujska županja Nuška Gajšek odgovarja: „Delovni sestanki so neobvezni in so namenjeni informiranju svetnikov o stanju projektov in odprtih temah ter splošni razpravi, na podlagi katere kot županja dobim od svetnikov tudi usmeritve za pripravo gradiva pri določenih temah. Delovne sestanke bom sklicevala še naprej, udeležba je prostovoljna." Kot pravi, se zapisniki sicer pišejo tudi po teh sestankih, niso pa javno objavljeni kot dokument, saj naj bi šlo za neformalne pogovore. „Izredna seja se v skladu s poslovnikom skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje. Zra- ven županje jo lahko predlaga tudi četrtina članov sveta," je še dodala Gajškova. Enaki pomisleki tudi na Hajdini Tudi hajdinski svetnik Janko Merc se ne strinja s trenutnim načinom in potekom sprejemanja odločitev na občini Hajdina. Njihove seje so zelo kratke, povečini so namenjene le sprejemanju že dogovorjenih in usklajenih sklepov, debate praktično ni. „Kolegij pred sejo, kot ga izvaja župan, je izmišljena tvorba, tega sploh ni v poslovniku. Župan to imenuje razširjeni kolegij, na katerem se srečujejo predstavniki svetniških skupin, predsedniki odborov ipd. Tisti svetniki, ki niso na teh funkcijah, potem nimajo nobenih informacij. Tudi ti kolegiji so praviloma zelo kratki, v pol ure rešimo tudi po 15 točk. Na ta način informacije enostavno razvode-nijo. Seje so namenjene razpravi, večkrat sem predlagal tudi snemanje sej, od začetka do konca. Šele na ta način bi ljudje dobili celovito informacijo o našem delu," je prepričan Merc. Glažar: »Kolegij je dobra oblika dela« Župan a Stanislav Glažar odgovarja, da je osnovna naloga kolegija, ki ga sestavljajo župan, podžupana, direktorica občinske uprave, predstavniki svetniških skupin in predsedniki odborov občinskega sveta, priprava aktivnosti za sejo občinskega sveta: „Na teh kolegijih uskladimo termin sklica občinske seje, predvidene točke občinskega sveta, pa tudi termine sklicev posameznih odborov in katere točke bodo obravnavali odbori. Ob tem pa so izpostavljene tudi aktualne problematike o posameznih projektih, morebitni problemi pri realizaciji in predlogi za obravnavo gradiv na naslednjih sejah občinskega sveta. Po potrebi se na kolegij povabijo tudi posamezni strokovni delavci uprave ali zunanji strokovnjaki za posamezno področje." Po Glažarjevih spoznanjih se je takšna oblika dela izkazala za dobro. Vendar pa je v veliko občinah, kjer se tovrstna zakulisna srečanja odvijajo že dalj časa, slišati vedno več negodovanj zaradi prikrojevanja pomembnih informacij za javnost. Dženana Kmetec Delovne sestanke predlagali svetniki, 0 0 01 0 1 «1 a seje njihov namen izrodil Puppis Freebairnovaje prepričana, daje bil namen za sklic delovnih sestankov dober. Pobudo za njihovo organizacijo so podali svetniki sami, saj so želeli biti sproti obveščeni o pomembnih stvareh. Večkrat so namreč na sejah slišali, da so o pomembnih projektih in načrtih obveščeni iz medijev. A seje po mnenju naše sogovornice namen delovnih sestankov povsem spremenil, saj ne gre več le za obveščanje: „Nekateri nam očitajo, da se gremo kampanjo, da nabiramo politične točke. Sama zagovarjam popolnoma enake stvari kot pred vstopom v mestni svet. Svetniki ne smemo pozabiti, zakaj sedimo v mestnem svetu. Mi smo podaljšana roka ljudi, ki nadzoruje, kaj počne mestna oblast. Nezaupanje ljudi se lahko preseže le z odkritostjo in pogovorom. Ker se ljudje počutijo opeharjene, nastajajo civilne iniciative. Pogovori za zaprtimi vrati nezaupanje le spodbujajo." Foto: CG Foto: CG sedajo moški ¡ničena, enakost plač še zelo daleč e ženske prebijajo tudi na vodilne položaje. Da enakopravnost med spoloma v naši državi ni zgolj črka sferjev in zdravstvenih storitev. Pri enakopravnosti med spoloma pa je ključna finančna neodvisnost, ki pa so razlike med moškimi in ženskami še vedno opazne. Povprečne bruto plače po skupinah poklicev v letu 2019 glede na spol Foto: Arhiv Svet24 Ženske, zaposlene v Sloveniji, ne glede na poklic, prejmejo nižje plačilo za svoje delo. Najbolj sveži, začasni podatki SURSa za leto 2019 kažejo, da so bile ženske v povprečju kar 111 evrov (bruto) manj plačane. Dejanske enako(pravno)sti med VI t • V 1 v moškim in žensko se lep čas ne bo Največjo občino na območju Spodnjega Podravja, MO Ptuj, svoj prvi mandat vodi Nuška Gajšek. Kot pravi, je dejstvo, da je ženska, na karierni poti ni oviralo. Podobno je navedla tudi Darinka Fakin, ki že dvajset let vodi občino Majšperk. Glede vprašanja o možnostih zaposlitve žensk županji delita mnenje, da pri zaposlovanju delodajalci vendarle dajejo več pozornosti znanju in kompetencam. »Res pa je, da so bila vodstvena in bolje plačana delovna mesta v preteklosti nekako »rezervirana« za moške, se pa je to v zadnjih letih bistveno spremenilo,« je dejala Fakinova. Županji prikimavata zgodovinsko pogojenim dejstvom, da so bili nekateri poklici obravnavani kot bolj »moški«, drugi bolj »ženski«, vendar se po njunem mnenju tudi ti stereotipi počasi porazgubljajo. »Želela bi verjeti, da za ženske ni ovir in da če si dovolj močno želimo doseči zastavljene cilje, naredimo vse v tej smeri, da nam to uspe. Vem pa, da je včasih za to potrebnega veliko več truda, časa in naporov in da dejanske enakosti še lep čas ne bomo dosegli, saj gre za številne izzive, tudi take, povezane s stereotipi,« je še dodala Gajškova. Tudi v 21. stoletju ženske za isto delo še vedno plačane manj Kot že omenjeno, je eden ključnih dejavnikov za enakopravnost med spoloma finančna neodvisnost žensk. Slednja je močno povezana z delovnimi mesti, ki so ženskam dosegljiva, in s plačilom, ki ga prejmejo za opravljeno delo. Podatki Statističnega urada RS pričajo, da ženske, zaposlene v Sloveniji, ne glede na poklic prejmejo nižje plačilo za svoje delo. Najbolj sveži, začasni podatki SURSa za leto 2019 kažejo, da so bile ženske v povprečju kar 111 evrov (bruto) manj plačane. Pri tem pa gre omeniti tudi to, da uspejo redkeje kot moški poseči po delovnih mestih v najbolje plačanih poklicih. Zgolj I Poklici I Moški lEenšgl Razlika v € 1 Zakonodajalci, visoki uradniki, menedžerji 3.002 2.884 118 Strokovnjaki 2.808 2.372 436 Tehniki in drugi strokovni sodelavci 2.120 1.857 263 Uradniki 1.607 1.600 7 Poklici za storitve, prodajalci 1.558 1.230 328 Kmetovalci, gozdarji, ribiči, lovci 1.311 1.191 120 Poklici za neindustrijski način dela 1.498 1.229 269 Upravljavci strojev in naprav 1.481 1.193 288 Poklici za preprosta dela 1.284 1.070 214 Vojaški poklici 2.416 2.109 307 SKUPAJ 1.901 1.790 111 Po zadnjih (začasnih) podatkih Statističnega urada RS naj bi v letu 2019 povprečna mesečna bruto plača znašala 1.815 evrov, pri čemer so zakonodajalci, visoki uradniki in menedžerji za kar 1.148 evrov presegali slovensko povprečje. Najnižje plače so v povprečju prejemali poklici za preprosta dela, zgolj 1.170 evrov bruto na mesec. Ne glede na poklic pa so ženske v povprečju prejele kar 111 evrov manj plačila. Do najmanjših razlik je prihajalo pri uradniških poklicih, do največjih (v povprečju kar 436 evrov na mesec) pa pri zaposlenih strokovnjakih. dobra tretjina žensk zaseda delovna mesta v poklicih, ki veljajo za najbolje plačane - zakonodajalci, visoki uradniki in menedžerji. Strokovnjakinje po 400 evrov manj kot strokovnjaki Na drugem mestu najbolje plačanih poklicev naj bi bili strokovnjaki, v teh poklicih pa so ženske lani zasedale kar 60 % delovnih mest. Prav v teh poklicih pa je bila razlika v višini plač (v bruto vrednosti) najvišja - ženske so v povprečju prejele več kot 400 evrov manj kot moški. Najmanj razlik pri plačilu glede na spol pa je v uradniških poklicih. Podrobnejša obravnava podatkov je razkrila zgolj štiri podskupine poklicev, kjer naj bi razlika v višini povprečne mesečne bruto plače šla v prid ženskam, in sicer: gradbinci razen električarjev (ženske so prejele okoli 100 evrov več plačila, vendar zelo verjetno ne kot grad-binke, ampak kot pisarniške uslužbenke); drugi uradniki in pisarniško poslovanje (okoli 250 evrov) ter uradniki v računovodstvu, knjigovodstvu, financah (116 evrov). Realnost torej kaže dve pomembni dejstvi - večino delovnih mest v najbolje plačanih poklicih zasedajo moški, poleg tega pa moški v povprečju prejmejo boljše plačilo za svoje delo. Karmen Grnjak Vir: SuRS 8 Štajerski Kultura in izobraževanje torek • 16. marca 2021 Spodnje Podravje • Iz leta v leto več otrok, ki se šolajo doma »Moj otrok ne bo nosil maske, raje se bo šolal doma« Zaradi epidemije covida-19 je nekaj staršev pred začetkom šolskega leta začelo razmišljati o morebitnem šolanju svojih otrok na domu. Zanj se lahko starši odločijo vse od leta 1997. Šolanje na daljavo v organizaciji osnovnih šol je bilo namreč za marsikaterega učenca in starša stresno in naporno, saj so šolske obveznosti zahtevne in obsežne. Nekatere šole so ocenjevanje znanja opravljale, druge ne. V javnosti so se pojavile informacije, da naj bi v nekaterih šolah preverjali znanje za več mesecev nazaj, kar je za nekatere otroke še dodaten stres. V primeru šolanja na domu nosijo starši vso odgovornost za otrokov celostni razvoj. Sredi šolskega leta se učenec lahko vrne v šolsko učilnico Osnovna šola po veljavni zakonodaji ne more učencu zavrniti pravice do izobraževanja na domu. Pravico pa zakon omejuje, ko učenec preverjanja znanja ob koncu šolskega leta ne opravi uspešno. Učenec, ki zaradi objektivnih razlogov med šolskim letom prekine izobraževanje na domu, ima pravico, da se vključi k pouku in obiskuje šolo. Obratno pa to ni mogoče - starši morajo namreč pred začetkom šolskega leta napovedati šolanje na domu. G zadnjih i KfJi S Ithpih. m L>hnt 3 IliurUJo* stmmmmti Pnn»mn*fti tu J Píew^nja In «tfljwitu» r^ija • ■ u.imti v < IT. 1 I 'j H lljflai v wl.wrtml.vl 1 [muis «l^iaijl a^l 4.1IWL ~j ...iki. l Nn MuWn I i. i ¿MI ii . i ki i 11.5. »21 Ht^vai 1Í.VÍM1 Za učence prve triade, ki se šolajo na domu, se preverja znanje samo iz slovenščine in matematike. Foto: CG Foto: CG V primeru šolanja na domu pa se ob koncu šolskega leta znanje preverja iz veliko manj predmetov, kot jih je na šolskem urniku. Za učence prve triade se preverja samo znanje iz slovenščine in matematike. Slednja dva in prvi tuji jezik so obvezni tudi za drugo triado. Od 7. do 9. razreda pa učenec odgovarja na vprašanja iz slovenščine, matematike, prvega tujega jezika, zgodovine, domovinske in državljanske kulture in etike, športa, vsaj enega naravoslovnega in enega družboslovnega predmeta ter vsaj enega predmeta s področja umetnosti. Drugošolec, ki obiskuje šolo, mora ob koncu leta zbrati ocene pri šestih predmetih, šestošolec pa kar pri enajstih. Zanimivo je, da je bilo še v šolskem letu 2019/2020 392 otrok šolajočih na domu, v letošnjem šolskem letu pa se na tak način izobražuje že 687 otrok. Ali so starši, ki so se lani odločili za šolanje domu, želeli razbremeniti svoje otroke, tega ne moremo z gotovostjo trditi. Morebiti so se zanj v večjem številu odločili tudi zato, ker se ne strinjajo z vsemi ukrepi za zajezitev virusa, kot so nošenje mask, vzdrževanje ustrezne razdalje ... Uspešnost šolanja na domu je odvisna od staršev V podravskih osnovnih šolah se šola doma le peščica učencev. Na ptujski OŠ Olge Meglič so trije. »Naši starši zelo predano, dosledno in vestno opravljajo svoje starševsko delo oz. pomoč pri šolanju svojih otrok na domu. Njegova prednost je v tem, da si učenec lahko organizira urnik po svoji meri. Prilagodi si tempo dela in učno snov ter ima več časa za razvijanje svojih interesov in talentov. Brez pomoči staršev vse to zagotovo ni mogoče. Pomanjkljivost takega šolanja pa je predvsem v pomanjkanju socialnih kontaktov z vrstniki, pridobivanju socialnih in emocionalnih izkušenj, ki oblikujejo otrokov osebnostni razvoj in sa-mopodobo,« je pojasnila ravnateljica Helena Ocvirk. Glede na njene izkušnje je v šolskem prostoru kar nekaj učencev, ki jim koncept or- ganizacije in načina sedanjega šolskega prostora ne ustreza. Zato se trudijo uvajati spremembe tudi na tem področju. Sedmošolec OŠ Markovci se že drugo leto šola od doma. Po besedah ravnatelja Ivana Štrafele šola v tem primeru nima nobenih obveznosti, razen preverjanja znanja, ki v prvem roku poteka od zaključka prvomajskih počitnic do konca drugega ocenjevalnega obdobja, ter v drugem roku v desetih delovnih dneh pred začetkom novega šolskega leta. Učencu, ki se šola na domu, kljub temu pomagajo z gradivom in napotki razrednika, vključili pa so ga tudi v šolanje na daljavo. Kekec: »Znanje otroka, ki se šola doma, je lahko pomanjkljivo « Na OŠ Starše se z letošnjim šolskim letom dva otroka šolata na domu. Kot je povedal ravnatelj Franc Kekec, so prednosti takega šolanja sodelovanje staršev pri učenju otroka, in sicer tako pri intelektualnem in čustvenem razvoju kot tudi pri razvoju drugih sposobnosti in veščin. »Uspešno izobraževanje na domu je v prvi vrsti odvisno od motivacije in usposobljenosti staršev. Otrok lahko ima primanjkljaj na čustvenem in socialnem področju. Manj ima možnosti za pridobivanje rutin za delo v različnih družbenih sistemih. Njegovo znanje je lahko pomanjkljivo. Prav tako nima možnosti obiskovanja krožkov in dru- gih dejavnosti, ki se organizirajo na šoli,« je še dodal Kekec. Zakon namreč ne predvideva, da bi se izobraževanje na domu izvajalo tako, da bi bil učenec vmes prisoten pri pouku oziroma bi se udeleževal dejavnosti, ki jih v skladu z letnim delovnim načrtom organizira šola. »Starši z izbiro tovrstne oblike izobraževanja v celoti prevzemajo odgovornost za izvedbo izobraževanja svojega otroka, tudi za izbiro obšolskih dejavnosti in s tem tudi odgovornost za otrokov celostni razvoj,« so sporočili s šolskega ministrstva. Estera Korošec Šolsko leto 1. raz. 2. raz. 3. raz. 4. raz. 5. raz. 6. raz. 7. raz. 8. raz. 9. raz. Skupaj 2004/05 1 0 0 3 0 0 0 0 0 4 2009/10 21 11 5 11 9 6 2 5 5 75 2010/11 25 17 17 6 7 10 7 3 5 97 2011/12 15 21 11 14 5 7 8 4 4 89 2012/13 38 10 24 11 10 9 7 10 4 123 2013/14 39 29 15 26 13 12 9 9 11 163 2014/15 42 41 30 19 18 15 6 12 7 190 2015/16 44 41 31 34 18 16 10 11 6 211 2016/17 85 43 41 30 35 17 9 7 12 279 2017/18 67 64 27 33 25 30 17 8 7 278 2018/19 83 66 54 27 33 27 22 13 7 332 2019/20 72 61 73 54 35 38 24 25 10 392 2020/21 126 106 90 106 74 64 53 32 36 687 Vir: MIZŠ Haloze • Lions klub Ptuj razveselil 12 učencev OŠ Majšperk in Žetale »Starši mi ne morejo kupiti računalnika« Šolanje na daljavo je pri številnih družinah povzročilo najrazličnejše težave in zadrege. Ena najočitnejšihje nenadna potreba po računalniku, ki pa ga vsi otroci nimajo. Nakup računalnikaje namreč za nekatere starše prevelik strošek. To stisko so prepoznali v Lions klubu Ptuj in se odločili pomagati. Nekaj manj kot 5.000 evrov, ki so jih zbrali na letošnji Obarjadi, so namenili za nakup 12 računalnikov. ne morejo kupiti računalnikov,« je povedala ravnateljica Silvestra Klemenčič. Ob slavnostni predaji so v skladu z vsemi predpisanimi in priporočenimi protokoli izvedli tudi kratek kulturni program. Tako majšperška kot žetalska šola sta se donatorjem zahvalili s skromnim ročno izdelanim darilom. Estera Korošec Kot je ob predaji petih računalnikov na OŠ Majšperk povedal predsednik kluba Albin Brenči, želijo z donacijo otrokom omogočiti boljše možnosti za vsakodnevno učenje. Evelin Kočevar, ravnateljica OŠ Majšperk, je poudarila, da so izredno veseli, da je bila izbrana ravno njihova šola. Izbira učencev seveda ni bila lahka; prednost so dali tistim, ki izhajajo iz družin z več šoloobveznimi otroki in socialno šibkejših okolij. »To darilo je prav gotovo veliko presenečenje za naše učence. Končno bodo lahko brez težav dostopali do številnih učnih vsebin in informacij.« Večina izbranih učencev do sedaj ni imelo svojega računalnika, zato so bili darila izjemno veseli. Prenosne računalnike bodo z veseljem uporabljali, prav tako so se zahvalili donatorjem. Pet učencev OŠ Majšperk se je razveselilo novih računalnikov. Četrtošolka je povedala, da ga bo v prvi vrsti uporabljala za šolske obveznosti: »Mamica nima dovolj denarja za nakup računalnika, zato sem res vesela, da bom končno imela svojega. Sedaj se bom veliko lažje učila, lahko pa bom si pogledala tudi kakšen zanimiv film ali poslušala glasbo.« »Dobrodelnost je našla tudi OŠ Žetale« Tudi na OŠ Žetale so z velikim zadovoljstvom sprejeli donacijo Lions kluba Ptuj. »Zelo smo veseli, da je dobrodelnost našla tudi sedem naših učencev in učenk, ki v tem „prav posebnem izvajanju pouka" tovrstno tehnologijo zares potrebujejo. S to gesto so neizmerno osrečili tiste otroke, ki jim starši iz različnih razlogov Foto: OS Zeta le V Osnovni šoli Žetale so ob donaciji pripravili kratek kulturni program. Foto: CG torek • 23. marca 2021 Podravje Štajerski 9 Cirkulane • Obnova gradu Borl Na vrsti vprašanja o programih Rok končanja 1,4 milijona evrov vredne obnove 1.300 m2 prostorov na gradu Borl se izteče konec marca. Obnovljeni zidovi še zdaleč niso zagotovilo, da bi (bo) grad zaživel. Pomembne bodo vsebine in programi, s katerimi bi mogotcu na skalni vzpetini nad dravsko strugo vrnili vsaj del njegovega nekdanjega slovesa. Foto: MZ V obnovljenem delu gradu Borl bodo uredili stalno naravoslovno zbirko. V tej fazi se obnavlja približno tretjina grajskega kompleksa. Preostali dve tretjini objekta še kličeta po obnovi. Lokalno okolje se z oživljanjem gradu trudi že leta in leta. Pri življenju ga dobesedno ohranjajo z umetnim dihanjem. Čeprav je bil starček popolnoma izčrpan in skrušen, se lokalni zanesenjaki niso dali. Vztrajali so in vztrajali ter uspeli. Država, ki je lastnica gradu, je najprej sanirala poškodovano skalo, na kateri sloni mogotec, potem se je lotila obnove dela grajskega poslopja. Ta faza obnove se bliža h koncu. Cirkulančani si želijo, da bi se obnova gradu nadaljevala še v drugih delih grajskega kompleksa, cilj pa je, da bi se na grad vrnilo življenje. »Veseli nas, da se grad obnavlja. V občini Cirkulane in Društvu za oživitev gradu Borl si prizadevamo za oblikovanje programa in vsebin, s katerimi bi gradu lahko dali življenje. Stalno razstavo bo v gradu postavil Prirodoslovni muzej Slovenije, želimo si tudi sodelovanja z Univerzo v Mariboru. Jasno je, da ima glavno besedo pri bodočem razvoju gradu lastnik, to je ministrstvo za kulturo. Iniciative na lokalni ravni (občina in društva) pa lahko veliko pripomoremo s prostovoljnim delom, damo v projekte svoj čas in ideje, ne moremo pa zagotavljati finančnega sodelovanja. Nedvomno smo entuziasti, ki želimo gradu vrniti vsaj del njegovega nekdanjega slovesa. Res bi nas veselilo, če bo ministrstvo našim idejam prisluhnilo in jih podprlo. Finančnih bremen v povezavi z gradom si občina ne upa prevzeti, ker bi to za nas pomenilo preveliko breme. Bi pa o upravljanju morda razmišljali takrat, ko bi bil grad v celoti obnovljen, imel vsebine in se finančno pokrival. Smo pa absolutno pripravljeni sodelovati pri oblikovanju idej, kako ga oživiti, prisotni smo s prostovoljnim delom in manjšimi projekti. Eden od teh bo postavitev miz, klopi in luči v parku pred gradom. Prostovoljci iz naše občine pod okriljem Društva za oživitev gradu Borl vsako leto okrog gradu pokosijo travo, Društvo rejcev drobnice Haloze tradicionalno v poletnem času na gradu prireja ovčje-kozji bal,« je pojasnila županja občine Cirkulane Antonija Žumbar, ki se je v sredini marca na temo obnove gradu sestala z ministrom za kulturo Vaskom Simonitijem. »Srečanje je bilo zelo pozitivno. Minister naša prizadevanja podpira, prav tako sodelovanje vseh zainteresiranih deležnikov, ki se ukvarjajo z vprašanji o oživljanju gradu. Na ministrstvu so pooblastili osebo, ki je zadolžena za stik z lokalno skupnostjo v zvezi z gradom in bo skrbela za komunikacijo na ravni minister-lokalno okolje. Občutek po sestanku je pozitiven, upam, da bomo s programi in vsebinami, kot bi jih želeli, tudi uspeli,« je poudarila Žumbarjeva. MZ Svet Tomaž • Sofinanciranje društev Za šport 18.000, za kulturo 4.000 evrov Občina Sveti Tomaž bo dejavnosti s področja športa in kulture v letošnjem letu podpirala v enaki meri kot v preteklosti. Za delovanje na področju športa je zagotovljenih 18.000 evrov proračunskega denarja, od tega bo kar 5.600 evrov namenjeno za športno rekreacijo ne-tekmovalnega značaja, skupno 8.500 evrov pa bo na voljo za kakovostni in vrhunski šport. Denar na teh postavkah je rezerviran predvsem za sofinanciranje uporabe športnih objektov in strokovnega kadra. Za delovanje na področju kulture pa je rezerviranih 4.000 evrov. Finančna sredstva za obe področji se bodo razdeljevala na podlagi javnih razpisov, vezano na aktivnosti, ki jih bo glede na ukrepe sploh mogoče izvesti. KG Ptuj • Po dveh letih stanje na terenu nespremenjeno Ostanki Rimske ceste ostajajo nezaščiteni ... Na območju, kjer stoji ptujska bolnišnica, je bila v času Rimljanov pomembna obrtniška četrt. Med delavnicami je vodila tudi rimska cesta Poetovio-Savaria, ostanki katere so vidni še danes, a je stanje te arheološke najdbe z vidika varovanja povsem neprimerno. Pred skoraj tremi leti so polomljeno, uničeno in dotrajano konstrukcijo, ki naj bi spomenik varovala, odstranili, saj seje dobesedno sesedla sama vase. Od takrat naprej kakšnih pomembnejših korakov, ki bi nakazovali, da bo bolje poskrbljeno za to najdišče, ni bilo. Ob zgradbi ptujske porodnišnice je predstavljen odsek državne rimske ceste, ki je potekala od Aquileie mimo Petovione proti Sa-varii. Čeprav gre iz zgodovinskega vidika za pomembno najdbo, pa stanje, v katerem je danes, tega nikakor ne nakazuje. Le tabla, na kateri so navedeni osnovni podatki, nas opominja na pomen, ki ga ima. Na neprimerno zaščito tega spomenika je pred kratkim vodstvo Mestne občine Ptuj opozoril mestni svetnik Matej Siebenreich: „Rimska cesta ob porodnišnici Ptuj je neurejena. Tam lahko vidimo polomljeno steklo in zaraščenost s plevelom. Naj se čim prej pristopi k primerni predstavitvi omenjenega rimskega arheološkega najdišča." S to pobudo je dejansko ponovno obudil debato o problemu, ki je prisoten več let in o katerem se je veliko razpravljalo, pa do kakšnih pomembnejših premikov v smeri zaščite tega arheološkega najdišča na tem območju ni prišlo. Kdo sploh je upravitelj tega najdišča? Ptujska občina sicer ni pristojna za urejanje tega problema, najdišče je namreč na državnem zemljišču. S temi nepremičninami upravlja Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj, odkoder so sporočili, da arheološko najdišče rimske ceste že v preteklosti ni bilo primerno konstrukcijsko zaščiteno in dodali, da to ni bilo v pristojnosti bolnišnice: „Sam način konstrukcijske zaščite je bil pomanjkljivo urejen, saj je bila izvedena le steklena streha z naklonom, brez stranskih zaščit, prav tako pa zadeva ni zdržala teže snega in je konstrukcija zato popustila." Zaradi navedenega so novembra 2018 polomljeno konstrukcijo Varovanju kulturne dediščine in pomenu arheologije se daje velik pomen, a očitno le v besedah... odstranili in arheološko najdišče zaščitili s folijo ter na ta način preprečili vsaj vremenske vplive. „Pripravila se je idejna rešitev nove zaščite arheološkega najdišča, ki pa v nadaljevanju ni bila izvedena zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, ki jih bolnišnica sama ni mogla zagotoviti," so še pojasnili iz ptujske bolnišnice. Čeprav je najdišče na parcelah, s katerimi upravlja bolnišnica, ta ni (edina) neposredno odgovorna za trenutno stanje, saj upraviteljstvo spomenika sploh ni jasno določeno. Pokrita konstrukcija bi bila leta 2018 urejena že za 9.000 evrov Anica Užmah, direktorica ptujske bolnišnice, je pojasnila, da so leta 2018 pridobili dve ponudbi za ureditev. V primeru, da bi pocinkano konstrukcijo pokrili s polikarbo-natom, bi jih to stalo 9.000 evrov, Aleksander Lorenčič: »Stanje nikomur ni v ponos« Izvedba primernejše zaščite, torej ureditev nove konstrukcije, je bila planirana za pomlad 2019. Izvedli naj bi jo v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine RS in Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož (PMPO). Dve leti za tem ponovno govorimo o enakem problemu, zgodilo se ni nič. „Rimska cesta nima posebnega statusa, gre za ostaline arheološkega najdišča, tudi upraviteljstvo ni bilo dorečeno. Šlo je za interes bolnišnice za »in situ« prezentacijo. Zatečeno stanje nikomur ne more biti v ponos, na licu mesta smo pred časom imeli širši sestanek, kjer smo se strinjali, da smo vsi pripravljeni pomagati pri ureditvi. Za začetek pa je nujno zagotoviti sredstva in ob soglasju ZVKDS urediti zaščitno konstrukcijo," pravi Aleksander Lorenčič, direktor PMPO steklo bi bilo nekoliko dražje, okrog 13.000 evrov. S takšnim predlogom se je strinjal tudi ZVKDS. „Vsako leto pri pripravi plana investicij 'ostanejo' neuresničene nujne želje po medicinski in drugi opremi, dvomim, da bo letos želja manj kot možnosti. Bomo pa preverili, kakšne so zahteve zavoda in pridobili nove ponudbe za izvedbo zaščite. Kolikor je v naši moči, bomo poskrbeli, da vsaj ne bo plevela," je še dodala Užmahova. Dženana Kmetec Kidričevo • Občina sodeluje v projektu Bioditur Naredili bodo brv za obiskovalce V Raziskovalnem izobraževalnem središču (Ris) dvorec Rakičan so konec minulega tedna predstavili projekt Bioditur, ki sloni na slovensko-avstrijskem povezovanju. Vreden je nekaj manj kot 600.000 evrov, v njem pa sodeluje pet partnerjev iz obeh držav; ob Risu so to še občina Kidričevo ter avstrijski Energetska agencija zahodne Štajerske, občina Deutschlandsberg in Društvo za razvoj naravnega parka Raba. Občina Kidričevo bo s projektom uredila močvirno območje ob gramoznici Strnišče in brv čez vodno površino, ki bo omogočala vpogled v kompleksnost vodnega habitata, predvsem pa soodvisnost živalskega in rastlinskega sistema. Robert Celec, direktor Risa, je poudaril, da eno največjih groženj biodiverziteti na vseevropski ravni predstavljajo rastlinski pribežni-ki, tujerodne invazivne vrste, ki si utirajo pot do habitatov in si-romašijo biotsko raznovrstnost. Zato želijo s projektom zajeziti okoljsko, gospodarsko in zdravstveno škodo zaradi tujerodnih vrst, zarisati načine njihovega za- tiranja in ohranjanja habitatov na čezmejni ravni. V projektu bodo med drugim vzpostavili turistič- h» m SMíMM I Foto: MZ no-informativno infrastrukturo na točkah, ki bodo usmerjale pogled obiskovalca proti naravnim zakladnicam in ga poučile o nevarnostih tujerodnih invazivk, razvili turistične izdelke ter promocijska in informativnima orodja, ki bodo predstavljali dodano vrednost turistični ponudbi. Podobne aktivnosti so predstavili avstrijski partnerji. Projekt v sklopu programa Interreg Slovenija- Avstrija traja 24 mesecev, evropski delež je pol milijona evrov. (staj 10 Štajerski Podravje torek • 23. marca 2021 Sv. Tomaž • Za ceste več kot 90.000 evrov Malo gradbenikov za posel Letos bo občina Sveti Tomaž zagotovila nekaj čez 93.000 evrov proračunskega denarja za vzdrževanje javnih poti in lokalnih cest. Izvajalca gradbenih del je občina določila na podlagi ponudb, ki so jih gradbena podjetja predložila na javnih razpisih, kjer pa je bila konkurenca skromna. Foto: Mapio.net Na občini Sveti Tomaž so v začetku letošnjega leta objavili dva javna razpisa za urejanje občinskih cest. Gradbena podjetja so se odzvala skromno, saj sta za vzdrževanje lokalnih cest kandidirali zgolj dve podjetji. Gradbeno podjetje iz Svetega Tomaža Grad trgo bi lokalne ceste vzdrževalo za ceno 53.500 evrov, Komunalno podjetje Ptuj pa je ponudilo ceno 53.200 evrov. Na javnem razpisu je bil izbran ugodnejši izvajalec, ki bi naj v obdobju od aprila do septembra na vseh odsekih lokalnih cest (skupno 27 km) izvajal košnjo trave, saniral udarne jame, urejal bankine in čistil jarke. »Predvideli smo, da bo za sanacijo udarnih jam potrebnih sedem ton asfalta, veliko denarja pa bo potrebnega za sanacijo bankin. Gre za to, da so bankine previsoke in jih moramo izdatneje znižati, nato pa še utrditi z gramozom,« je pojasnil Mirko Cvetko, župan občine Sveti Tomaž. Na razpisu za urejanje javnih poti brez konkurence Sredi marca je vodstvo občine že podpisalo pogodbo z lokalnim podjetjem Grad Trgo za letno vzdrževanje javnih poti. Podjetje je edino kandidiralo na javnem razpisu, ki je bil objavljen ob koncu januarja. Vrednost posla znaša slabih 40.000 evrov, podjetje pa naj bi za javne poti poskrbelo med aprilom in septembrom. V večini gre za gramo-ziranje cest, prav tako pa bo potrebna košnja trave na bankinah in čiščenje jarkov. Težko je ugibati o razlogih za skromno zainteresiranost gradbenih podjetij za posel. V vsakem primeru pa pomanjkanje konkurence pomeni, da se podjetjem ni treba grebsti za posel. Pravijo, da je konkurenca vedno zdrava, če to prinese prihranek javnega denarja, pa je še kako koristna. Karmen Grnjak Slovenija • Za vernike sprejemljiva vsa cepiva Cerkev spremenila stališče Na spletni strani Katoliške cerkve so konec januarja katoličanom odsvetovali cepljenje s cepivom AstraZeneca. Po njihovi oceni je namreč moralno kompromitirano, ker proizvodnja tega cepiva vključuje uporabo celičnih linij splavljenih otrok Foto: Arhiv M24 V primeru, da nimajo možnosti cepljenja z drugimi etično sprejemljivejšimi cepivi in bi odložitev cepljenja ogrožala njihovo zdravje in zdravje drugih, pa je uporaba tega cepiva »moralno dopuščena«, so dodali. V soboto so stališče spremenili in zapisali: za katoličane so v trenutnih razmerah etično sprejemljiva vsa cepiva. »Katoliška cerkev vabi vse katoličane, da se po posvetu z osebnim zdravnikom odločijo za cepljenje in s tem zaščitijo svoje zdravje in zdravje bližnjih,« so navedli v Slovenski škofovski konferenci (SŠK). Glede na omejeno količino cepiv, ki je v Sloveniji na voljo, verniki po njihovih besedah trenutno nimajo možnosti izbire, s katerim cepivom se bodo cepili. Glede na to SŠK meni, da se lahko cepijo z vsemi dostopnimi cepivi, torej tako proizvajalcev Pfizer-BioNTech in Moderna kot tudi AstraZeneca. Pričakujejo pa, da bo država čim prej zagotovila večje količine cepiv in s tem tudi možnost, da se katoličani odločijo za tista cepiva, ki so moralno ustreznejša. (sta) Rače-Fram • Cesta v katastrofalnem stanju kliče po prenovi w/Gs »Vsak dan je več kolesarjev, ki so ogroženi!« Krajani Rač znova opozarjajo na nevzdržno stanje ceste na odseku Rače-Brezula-Podova, pri čemer ne gre zgolj za estetsko pomanjkljivost, pač pa so domačini prepričani, daje varnost udeležencev v prometu pod vprašajem. Vodstvo občine je bilo znova pozvano, naj vendarle ukrepa, ampak cesta je v državni lasti. »Cesta je res v katastrofalnem stanju, na nekaterih odsekih je zaradi udarnih jam nevarna za vse udeležence prometa, predvsem pa za kolesarje,« je potrdil Samo Rajšp iz občinske uprave. Ker pa gre za državno cesto, je za stanje in vzdrževanje odgovorna Direkcija za infrastrukturo RS, občina pa v cesto ne sme posegati. »Kvečjemu lahko pridobimo dovoljenje od direkcije, da bo to uredil vzdrževalec, ampak v tem primeru se je treba zavedati, da iz občinskega proračuna pokrivamo strošek državnih cest,« je omenil Rajšp in izpostavil, da bi se v takem primeru proračunski denar občine porabil za investicije, ki naj bi jih financirala Direkcija. Posledično bo občini primanjkoval denar za potrebne investicije. Direkcijo pozivajo že več let Stanje ceste se ni poslabšalo v zadnjih dneh ali mesecih, pač pa domačini nad njim tarnajo že več let. Prav tako pa naj bi vodstvo občine že več let pozivalo Direkcijo, naj cesto uredi. »Mi smo DRSI pričeli pozivati k ureditvi celotne trase vsaj pred 4 leti, če ne še prej, vendar se tam zadeva ne premakne. Če ne bo šlo drugače, bomo na pomoč poklicali državno inšpekcijo, da bo odredila popravilo ceste,« je napovedal Rajšp. Kljub temu da na občini ocenjujejo, da bi bila potrebna korenita obnova celotnega odseka ceste, si prizadevajo, da bi dosegli vsaj sanacijo najbolj uničenih točk cestišča. Prepričani so namreč, da bi se že s sanacijo ceste na posameznih odsekih bistveno izboljšali varnost v prometu. Na Direkciji napovedujejo obnovo, vendar ne za problematičen odsek Zanimivo so na Direkciji za infrastrukturo prepričani, da je stanje glavnih in regionalnih cest na območju občine Rače-Fram v solidnem stanju. Kljub tej oceni pa bodo v drugi polovici letošnjega »Na območju občine Rače-Fram je v upravljanju Direkcije RS za infrastrukturo 19,15 kilometra glavnih in regionalnih cest. Stanje teh cest ocenjujemo kot solidno,« ocenjujejo na Direkciji RS za infrastrukturo. skupni dolžini okoli 2,5 km. »Investicija predvideva rekonstrukcijo regionalnih cest z ureditvijo obojestranskih površin za pešce in kolesarje, ureditev vseh obstoječih komunalnih vodov, javne razsvetljave in odvodnjavanja ter preureditev obstoječega trikrake-ga križišča na izvozu iz AC Al Ma-ribor-Ljubljana v krožno križišče. Ocenjena vrednost investicije je okoli 4,5 milijona evrov, so napovedali na Direkciji. Med predvidenimi projekti pa bodo zaradi koriščenja evropskih sredstev prioritetno obravnavali izgradnjo podvoza pod železniško progo v naselju Rače in rekonstrukcijo regionalne ceste Fram-Rače v območju novega podvoza. »Izgradnja podvoza predvideva ureditev obojestranskih površin za pešce in kolesarje v podvozu, dostop do peronov iz podvoza ter dostop za funkcionalno ovirane osebe na perone (dvigala). Ocenjena vrednost investicije podvoza je približno 8,5 milijona evrov,« so zagotovili na Direkciji. Trenutno naj bi bil v teku razpis za izdelavo projektne dokumentacije, ki naj bi bila po bolj optimistični napovedi izdelana do konca letošnjega leta, nato pa naj bi sledili odkupi zemljišč in priprava javnega naročila za izvedbo del. Karmen Grnjak »V Podovi na državni cesti je res veliko udarnih jam. Na cesti je vsak dan več kolesarjev in nekaj bo treba ukreniti, predno se komu kaj zgodi. Ne moremo se zadovoljiti s tem, da gre za državno cesto in da mi s tem nimamo nič. S tem nisem zadovoljna!« je izpostavila svetnica Ema Cebe, ki kot domačinka problematično cesto pogosto uporablja. leta izvedli dve investiciji na območju občine Rače-Fram. Preplastili bodo skupno 2,5 km cestnih površin na odsekih Fram-Cestnik-Areh (od konca naselja Planica do začetka naselja Frajhajm) in Rače-Šiko-le. Prav na trasi Rače-Šikole leži problematičen odsek ceste Rače-Brezula-Podova, nad katerim se zgražajo domačini, vendar obnova ne bo dosegla teh naselij. V planu naj bi bila preplastitev odseka, ki se začne okoli 370 metrov za razcepom Slovenska Bistrica—Hajdi- na do prvega odcepa za Spodnjo Gorco (v dolžini 900 m). Ocenjena vrednost del pa naj bi znašala kar 285.000 evrov. Veliki načrti v prihodnjem obdobju V nekoliko dolgoročnejši perspektivi (v roku prihodnjih petih let) pa na Direkciji načrtujejo izdatnejše vložke za ureditev cestne infrastrukture na območju občine. Obeta se rekonstrukcija regionalnih cest na relaciji Rače-Fram v Slovenija • Tretji razpis kmetijskega ministrstva Za komasacije in agromelioracije 1,7 milijona evrov Kmetijsko ministrstvo je ta teden objavilo 1,7 milijona evrov vreden javni razpis, s katerim želi zmanjšati zemljiško razdrobljenost. Nepovratna sredstva so namenjena izvedbi agromelioracij na komasacijskih območjih. Gre za tretji javni razpis za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, posodabljanjem ali prilagoditvijo kmetijstva in gozdarstva. Upravičenci do podpore iz razpisa so fizične in pravne osebe, ki so jih lastniki kmetijskih zemljišč pooblastili za izvedbo agromelioracij na komasacijskih območjih. Do Foto: arhiv ST podpore so upravičeni stroški naložb, ki so nastali po oddaji vloge na javni razpis do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev. Do podpore so upravičeni tudi stroški nakupa kmetijskih zemljišč, ki so nastali po 1. januarju 2014 do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev. Vnos vloge v elektronski sistem in vložitev vloge bosta potekala od 2. aprila do vključno 21. maja letos. (staj torek • 23. marca 2021 Podravje Štajerski 11 Ptuj • Zakonodaja o odpadkih Lastniki praznih hiš morajo plačati za smeti Za zbiranje odpadkov v nenaseljenih objektih, hišah, stanovanjih ali počitniških hišicah lastniki ne potrebujejo posod za zbiranje odpadkov, kljub temu pa so zavezanci plačila ravnanja z odpadki. Čeprav marsikomu to ni všeč, bo za smeti moral plačevati tudi na lokaciji svojega vikenda ali celo zapuščene hiše, ki jo je podedoval, če je ta še primerna za bivanje. V skladu s tehničnim pravilnikom o ravnanju s komunalnimi odpadki lastniki nenaseljenih nepremičnin enkrat letno prejmejo vrečke za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, embalaže in papirja, ki jih nastavijo na predvideno prevzemno mesto v skladu s termini odvoza, ki ga vsako leto pripravi izvajalec Javne službe. Podlaga za izvajanje storitev je Uredba o metodologiji o oblikovanju cen obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, sta povedala Vilibald Šabeder in Gregor Uhan iz službe za ravnanje z odpadki podjetja Javne službe Ptuj. Ta v 23. členu 8. stavka predpisuje, da se za stavbo, v kateri ni stalno prijavljenih prebivalcev in za katero ni podatka o velikosti zabojnika, upoštevata najmanj ena tretjina najmanjše velikosti zabojnika in najmanjša pogostost odvoza v skladu z občinskim predpisom. Foto: Črtomir Goznik Lastniki nenaseljenih objektov, stanovanjskih hiš, praznih stanovanj in počitniških hiš enkrat letno prejmejo vrečke za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, embalaže in papirja. Strošek ravnanja z odpadki v teh primerih znaša med 2,5 do 3,5 evra na mesec. Glede na izračun lastniki za posamezno enoto plačajo volumen 27 litrov na mesec. Strošek ravnanja se tako za nenaseljene objekte, stanovanja ali počitniške hišice, kjer ni posod za odpadke (velja tudi za prazne poslovne enote) giblje med 2,5 do 3,5 € na mesec, odvisno od količine skupno zbranih komunalnih odpadkov v tistem mesecu. Pri praznih stanovanjih v večstanovanjskih objektih pa razdelitev stroškov za odvoz odpadkov opravi upravnik določene stavbe. Manjšim podjetnikom s sedežem na domačem gospodinjstvu ni treba plačati posebej Zanimalo nas je tudi, ali v MO Ptuj vsi plačujejo odvoz odpadkov. Opazno je namreč, da zasebniki z dejavnostjo v privatnih hišah, ki so nenaseljene, nimajo posod za odpadke. V podjetju Javne službe Ptuj odgovarjajo, da v takšnem primeru, kjer je manjše privatno podjetje z registrirano dejavnostjo na domačem naslovu in je kot gospodinjstvo že prijavljeno v odvoz ravnanja s komunalnimi odpadki, posebej ne plačuje dodatnega zabojnika. Pri večji dejavnosti pa se obveznost vključevanja v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki ugotavlja za vsak primer posebej. Če se ugotovi, da ni vključeno v veljavni sistem ravnanja s komunalnimi odpadki, krši zakonodajo. Izjema le propadajoči objekti brez hišnih številk Za objekte, na katerih pa je posest opuščena, obveznosti za zbiranje komunalnih odpadkov ni. Za opuščen objekt velja dotrajani objekt, v katerem ni mogoče bivati, nima hišne številke ter komunalnih priključkov ter ni več v evidenci Geodetske uprave Republike Slovenije evidentiran kot stavba. MG Slovenija • Nove obveznosti za lastnike živali, pa tudi višje kazni Obvezno čipiranje mačk, prepoved privezovanja psov Domače živali in hišni ljubljenčki še vedno prepogosto niso deležni dovolj skrbnega ravnanja. Zavržene in pozabljene od lastnikov živali pogosto pristanejo pod kolesi vozil, se nenadzorovano razmnožujejo, v najboljšem primeru pa na stroške lokalnih skupnosti pristanejo v zavetiščih Zato se obeta sprememba zakonodaje, ki bi med drugim odredila obvezno čipiranje mačk, kot je že v veljavi za pse. Trenutno sta v obravnavi kar dva predloga sprememb Zakona o zaščiti živali (poslanski in ministrski predlog). Oba predloga predvidevata povišanje kazni za kršitelje in obvezno označevanje mačk z mi-kročipom z namenom lažjega ugotavljanja lastništva mačk. Uzakonitev slednje spremembe bi na dolgi rok zmanjšala stroške zavetišč, posledično pa tudi lokalnih skupnosti. Stroški čipiranja bi doleteli lastnike, a so ti vseeno neprimerljivo nižji od stroškov, ki nastanejo v zavetišču. Trenutno naj bi bila čipirana zgolj vsaka stota mačka Cena storitve se od veterinarja do veterinarja razlikuje, znašala pa naj bi okoli 30 evrov. Ker označevanje mačk ni zakonsko predpisano, pa se le redkokateri lastnik odloči za to možnost. V Veterinarskem centru Mlakar naj bi v preteklem letu pregledali oziroma zdravili 850 mačk, sterilizirali ali kastrirali pa so jih čez 1.700. Za označitev mačke pa naj bi se odločil le red-kokdo. »Za označitev z mikroči-pom se je odločilo le 40 lastnikov mačk, približno enako število pa jih je bilo čipiranih že pred obiskom naše ambulante. Ocenjujemo, da je v celotni mačji populaciji čipirana samo ena od stotih mačk, še to so večinoma čipirane samo pasemske mačke,« je povedal veterinar Domen Horvat. Tako v zavetišču kakor tudi v veterinarski ambulanti čipiranje podpirajo, saj naj bi na dolgi rok bistveno pripomoglo tudi k boljšemu nadzoru števila prostoživečih mačk. »Res je ogromno prostoži-večih mačk, ki se nenadzorovano razmnožujejo in ni ga društva, prostovoljcev in zavetišča, ki bi v danih razmerah bil sposoben vse Po novem predlogu Zakona o zaščiti živali bi lastniki morali obvezno čipirati tudi mačke. »Obvezno čipiranje in obvezno cepljenje proti steklini se je za pse uzakonilo že pred leti, pa še vedno vidimo lastnike, ki pripeljejo 10-le-tnega nečipiranega in necepljenega psa, ker bodisi ne vedo, bodisi nočejo nič vedeti o tem. Pri mačkah je stanje na žalost dosti slabše,« je povedal veterinar Domen Horvat iz Veterinarskega centra Mlakar. to obvladovati,« je navedel Horvat. To potrjujejo tudi podatki mariborskega zavetišča, ki je v preteklem letu steriliziralo oziroma kastriralo skoraj 700 mačjih brezdomcev in jih vrnilo v okolje. Ključno pa naj bi bilo, da se zagotovi brezplačna kastracija za potepuške mačje brezdomce. Sredstev za to naj bi bilo po Horvatovih izkušnjah premalo. Ukinili bi možnost usmrtitve zdravih živali Predlog sprememb zakona, ki so jih predlagali poslanci, je že v obravnavi v državnem zboru. Poleg obveznega čipiranja mačk so se poslanci zavzeli še za prepoved usmrtitve živali zaradi krzna in kož, za finančno razbremenitev občin v zvezi s financiranjem zavetišč (na račun lastnikov živali), za prepoved namernega omejevanja gibanja živali, ki lahko povzroča trpljenje ali poškodbe, ter za prepoved usmrtitve živali, ki po tridesetih dneh v zavetišču še niso našle ob- Kazen za nečipiranje do 400 evrov Oba predloga sprememb zakona se dotikata tudi kazni. Če v grobem povzamemo, kazen za zanemarjanje živali znaša med 400 in 800 evrov, na drugi strani pa kazen za neizvedeno obvezno čipiranje znaša od 200 do 400 evrov. Predlagatelji sprememb niso določili višjih cen, pač pa je predlagano zgolj, da se lastniku živali lahko odredi višja kazen od predpisane. Brez pooblaščenih ljudi, ki bi izvajali nadzor, pa so kazni pač zgolj ,brezzobi tiger'. stoječih ali novih lastnikov. Slednja sprememba naj sploh ne bi prinašala sprememb v praksi. Tako so tudi v mariborskem zavetišču zatrdili, da usmrtitev ne izvajajo. Brez inšpektorjev so nove kazni le črka na papirju ... Poslanci naj bi se zavzeli tudi za prepoved privezovanja psov. Horvat slednjo možnost odkrito podpira, a je opozoril na pasti: »Ne smemo pozabiti, da bi marsikateri sedaj privezan pes obstal v majhnem boksu, kjer bi mu bilo še slabše kot sedaj na 10-metrskem privezu, z možnostjo zavetja. Na prvi pogled je sprememba super, ampak potem bi morala veterinarska inšpekcija vršiti nadzor, kaj se s temi psi dogaja. Inšpektorjev, ki to nadzirajo, je na žalost premalo. Preden se uzakonijo take stvari, se mora poskrbeti, da bo nadzor nad temi ukrepi sploh možen. Brez tega bodo ukrepi na žalost le na papirju,« je povedal Horvat in se navezal na predlagano zviševanje kazni za kršitelje. Karmen Grnjak Ptuj • Nov postopek segrevanja asfalta Sanacija pešpoti v parku Korenine (starih) dreves si poti utirajo ne glede na to, kaj smo si na posameznih mestih zamislili ljudje. Številne pešpoti na Ptuju so posledično postale nagrbančene, razpokane in tudi nevarne. V mestnem parku so jih del uredili z novim postopkom, ki kaže dobre rezultate. Razpoke in grbine na pešpoteh in kolesarskih stezah so bile zelo opazne v Ulici heroja Lacka. Lani poleti je podjetje Javne službe Ptuj tam izvedlo sanacijo udarnih jam in razpok na parkirišču. Korenine bližnjih dreves so namreč dodobra poškodovale asfalt. Z urejanjem parkovnih pešpoti so nadaljevali tudi letos: od železniškega mostu mimo OŠ Mladika in dvorane Campus. Razlika je očitna. „Sanacijo asfaltnih površin, predvsem na peš poteh, smo začeli lansko poletje, in sicer z inovativnim postopkom SraPsB MiH9nEwtl9l Foto: D K I Pešpot v parku so urejali s segrevanjem obstoječega asfalta. segrevanja obstoječega asfalta brez vidnega stika. Sanacija asfalta s postopkom segrevanja se lahko uporablja tudi za krpanje udarnih jam in poškodovanega vozišča velikosti do 5 m2, in za sanacijo linijskih razpok okrog pokrovov kanalizacijskih jaškov," so postopek predstavili v podjetju Javne službe Ptuj. Za izvedbo omenjenih del so najeli podjetje Viktorja Fiderška iz Bukovcev. Strošek sanacije spada v sklop rednih vzdrževalnih del in je znašal 4.080 evrov. Dženana Kmetec Foto: CG 12 Štajerski Kultura torek • 23. marca 2021 Slovenija • Pravopisna komisija predlaga spremembo nekaterih pravil pisanja Cilj sta poenostavitev in odprava izjem Kadarkoli se spremenijo pravopisna pravila, imajo uporabniki nekega jezika težave, še posebej starejši, kajti to, kar je veljalo doslej, po novem ne velja več. Ljudje pač delujemo po sistemu »kar se Janezek nauči, to Janez zna«, zato se po uveljavitvi novih pravil marsikdo potoži, da ne zna več pravilno pisati. Pa čeprav je hodil v šolo. Kljub temu ima osnutek novega pravopisa, ki ga je predlagala pravopisna komisija, ki deluje pri Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), tudi svoj smisel. Pravila namreč včasih tako zakompliciramo, da so v praksi težko uporabna. In prav to se nam v slovenščini dogaja pri pisanju krajevnih imen. Kar nekaj deset let je veljalo, da se besede, kot sta gora in vrh, pišejo z malo začetnico, kadar z njo označujemo vzpetino, z veliko začetnico pa, kadar jo uporabljamo za ime naselja. Torej, v besedni zvezi Dravinjski Vrh je slednji pisan z veliko, ker gre za naselje v občini Videm pri Ptuju, medtem ko je denimo Žavcarjev vrh pisan z malo začetnico, saj gre za ime vzpetine na Kozjaku. Pravopisni slalom s poznavanjem geografije V praksi to pomeni, da morate poleg pravopisa kar dobro poznati tudi geografijo Slovenije, saj vam mora biti jasno, ali gre za naselje ali zgolj vzpetino. Podobno je z goro: Kranjska Gora je naselje, Donačka gora pa vzpetina. Kdor je pravopisni slalom med goro in vrhom dokaj dobro osvojil, pa najbrž ne zna pojasniti, zakaj ne pišemo z veliko začetnico gore v imenu države Črna gora. Snovalci takratnega pravopisa so namreč državo brez posebne logike uvrstili med nena-selbinska imena in jo s tem v bistvu izenačili z vzpetino. Po drugi strani pa smo besede mesto (Novo mesto), vas (Trnovska vas), trg (Stari trg), selo (Iva-nje selo), naselje (Štepanjsko nase- PRAVOPIS 8.0 VELIKA iN MALA ZAČETNICA Zidani Most Kranjska Gora v Skofja Loka Predlagana sprememba pravopisnih pravil mesto naselje HMZfl vesca Novo Mesto Opatje Selo Stara Vas Foto: ZRC SAZU zato bodo do 15. aprila sprejemali pripombe in predloge nanj. Po dosedanjih razpravah se večina strinja, da je pravila smiselno poenostaviti in poenotiti, mnenja pa se bolj razhajajo pri tem, ali naj se besede mesto, vas in tako dalje pišejo z malo ali veliko začetnico. Prvi zagovarjajo pisanje z malo začetnico, saj menijo, da bi bilo tako najbolj logično, glede na to, da gre za besede, ki sicer spadajo med zemljepisna občna imena. Spet drugi pa se strinjajo, da bi se imena krajev morala v celoti pisati z veliko začetnico, kar pa, očitajo nasprotniki, diši po nemškem vzoru pisanja. Kakršnakoli odločitev bo padla, se bomo morali novosti navaditi in Nas čaka tudi menjava dokumentov? Sprememba pravil pri pisanju krajevnih imen s seboj prinaša tudi nove stroške. Postavitev novega prometnega znaka, smerokaza ali kažipota naj bi stala približno 150 evrov, ker bi šlo v tem primeru zgolj za spremembo ene črke, pa bi bilo mogoče menjati samo to črko in s tem seveda prihraniti veliko denarja. Če pride do pravopisne spremembe, bo treba prej ko slej popraviti in ponatisniti vse šolsko in študijsko gradivo kakor tudi številno uradno dokumentacijo, med katerimi so tudi osebni dokumenti. Jezikoslovci odločno zavračajo, da bi s predlogom o posodobitvi pravopisnih pravil šli na roko »zaslužkarjem« pri zgoraj omenjenih spremembah. Gre zgolj za rezultat spremljanja dogajanja v jezikovni stvarnosti in prilagajanje pravopisnih pravil na tistih mestih, ki pišočim in govorečim povzročajo težave in šume v sporazumevanju. jo osvojiti. Pa čeprav mnogim to ni uspelo še niti z vrhom in goro. Gotovo ste že opazili prometne table, ki označujejo kraje in so v enem samem naselju različno napisani. V Trnovski vasi denimo najdemo lje) in njihove izpeljanke v imenih krajev doslej pisali z malo začetnico, a se lahko tudi to kmalu spremeni. Kajti pravopisna komisija v prenovljenih pravilih predlaga, da bi tudi te besede poslej pisali z veliko začetnico. Kot pravijo jezikoslovci, želijo pravila poenostaviti in odpraviti izjeme, ki so doslej veljale in pišočim pri rabi slovenskega jezika povzročale dodatne preglavice. Poleg omenjene velike in male začetnice pri krajevnih imenih so v predlogu tudi številne druge spremembe, ki jih narekujejo jezikovne novosti in posodabljanje pravil. Javna razprava: z veliko ali z malo? Ker si komisija po besedah predsednice dr. Helene Dobrovoljc želi, da bi bilo z novim pravopisom zadovoljnih kar največ uporabnikov slovenskega jezika in da bi jim kar najbolj služil pri lajšanju sporazumevanja, so osnutek dali v javno razpravo. Prepričani so namreč, da je pravopis družbeni dogovor, Napačno zapisani krajevni imeni: vrh bi moral imeti veliko začetnico, vas zaenkrat še malo, a se slednje lahko kmalu spremeni. Bišečki vrh in Bišečki Vrh, Trnovski vrh in Trnovski Vrh, pa celo Trnovska Vas. Če bo novi pravopis sprejet v predlagani obliki, bo slednje končno zapisano v skladu s pravili. Senka Dreu Foto: SD Ormož • Razstava za mlade in mlade po srcu Pisani svet »pupik« V Grajski pristavi v Ormožu je odprta posebna razstava. Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož je pripravil razstavo pupik, ki so bogatile življenja otrok preteklih generacij. Najstarejša pupika pa naj bi danes štela že 100 pomladi. Starodavni zapisi pričajo, da so bile včasih punčke ali pupike precej drugačne, kot so danes. Punčke iz cunj in lesene konjičke naj bi opisal že Primož Trubar. Ne glede na material ali izgled pa je imela zvesta sopotnica v življenju odraščajočega dekletca posebno mesto. Pupika se je sčasoma spreminjala, v Grajski pristavi pa si sedaj lahko ogledamo, kako se je spreminjal njen izgled v obdobju zadnjih sto let, tolikšna naj bi bila namreč starost najstarejše razstavljene punčke iz porcelana. »Razstavljene so pupike iz naše zbirke, dodali pa smo pupike, ki so nam jih posodili posamezniki. Posodili so nam jih Foto: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož iz večjega območja Slovenije in so res lepo ohranjene. Včasih so bile te pupike edina igračka, ki so jo otroci imeli. Marsikdo jo je hranil celo življenje in ima še danes v življenju posameznika veliko sentimentalno vrednost,« so povedali v muzeju. Pri tem ni skrivnost, da je znano prvotno ime marsikatere izmed več kot sto pupik, ki so razstavljene, kakor tudi njihove lastnice. Razstavljeni pa so tudi stari pripomočki za igro s pupikami. Na dan odprtja si je razstavo ogledalo okrog 120 obiskovalcev: »Skrbeti moramo za ukrepe, da skupine obiskovalcev niso velike. V prihodnjih dneh se bodo pri nas oglasili otroci, pričakujemo pa tudi vse ljubitelje nostalgije,« so povedali v muzeju. Razstava bo v na voljo za ogled vse do 10. junija. Karmen Grnjak Hajdina • Učenci OŠ Hajdina nadvse ustvarjalni »Corona razstava« Šolanje na daljavo je v precejšnji meri spremenilo podajanje učnih vsebin. Nikakor pa ni vplivalo na ustvarjalnost in številne spretnosti otrok. Učenci OŠ Hajdina so namreč v času, ko so bila vrata šole zaprta, ustvarili številne izdelke. Zato so se odločili za pripravo razstave »Corona - delo do doma«, ki bo vse do 15. aprila na ogled v razstaviščnem prostoru PSC Hajdina. Kot je povedala Jožica Novak, vodja razstave, so imeli učenci v času dela od doma naenkrat več časa za razvijanje ustvarjalnosti na različnih področjih. »Učitelji smo dobivali fotografije in posnetke neverjetno dodelanih nalog. In tako se mi je že lani jeseni porodila ideja za razstavo. Ker se je takrat javno življenje znova ustavilo, smo jo prestavili na letošnjo pomlad.« Starši in otroci so se potrudili in poiskali izdelke, ki so nastali v več mesecih šolanja od doma. »Na ogled je kar nekaj novoletnih umetnin, ki bi jih drugače razstavili na bazarju. Zanimivi so tudi izdelki na temo tradicionalnega zajtrka in prometa. Na ogled smo postavili veliko risb, na katerih so otroci narisali vse tisto, o čemer najraje razmišljajo. Navdušile pa so nas tudi fotografije in 3D-izdel-ki,« je dodala Novakova. Stanislav Glažar, župan občine Hajdina, si je razstavo že ogledal in izrazil navdušenje nad izvirnostjo in ustvarjalnostjo osnovnošolcev. Estera Korošec V PCS Hajdina je na ogled razstava hajdinskih učencev. Foto: OS Hajdina mk i M H * H ■ ^tJU t-. Nogomet Zmagoviti začetek pomladi za Dravo Stran 14 Namizni tenis Prva prvoligaška zmaga je pod streho Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Futsal Ptuj in Tomaž obstala pred vrati polfinala Nogomet Rožman prišel, Gajser odhaja Stran 15 Stran 15 tednik iPoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí RADIOPTUJ tut áptetec www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Oskar Drobne, trener Aluminija »Postali smo težko premagljiva ekipa« Z dvema zaporednima zmagama so se nogometaši Aluminija pred zadnjo četrtino sezone, ki se bo začela 3. aprila s tekmami 28. kroga, povsem približali tekmecem pred njimi. »Do tega prvenstvenega premora smo hoteli ekipe pred nami narediti nervozne, kar nam je zagotovo uspelo. Še naprej vztrajam pri tem, da ne gledamo na druge, ampak samo na sebe: če bomo mi zbrali dovolj velik točkovni izkupiček, potem bomo na tistem mestu, kjer si želimo in si tudi zaslužimo biti. Fantje so odlični na treningih in v zadnjih tekmah tudi na prvenstvenih obračunih, tako da smo po mojem mnenju na dobri poti,« je dejal trener Aluminija Oskar Drobne. Še enkrat je izpostavil glavne odlike njegovih varovancev, ki so jih pripeljale do točke, ko se lahko enakovredno borijo za obstanek v ligi: »Na zadnjih dveh tekmah smo bili kompaktni, agresivni in čvrsti v dvobojih, predvsem pa so igralci pokazali pravi pristop in enotnost. To morajo biti tudi v bodoče glavna vodila kluba, kot je Aluminij.« Ob vseh naštetih vrlinah pa so Kidričani za zmagi proti Bravu in Domžalam potrebovali še nekaj' drugega. »Predvsem to, da smo zadeli! Tudi proti Kopru in Muri smo imeli prvi priložnosti, a jih nismo izkoristili. Moje mnenje je, da bi se tudi tisti tekmi lahko obrnili v našo korist, če bi le zadeli. Imamo težave z doseganjem zadetkov, še posebej je to vidno, ko se znajdemo v zaostanku in moramo loviti tekmece. Nismo še tako izkušena ekipa, da bi lahko tekmece lovili z mirnostjo. V Ljubljani proti Bravu in doma proti Domžalam nam je uspelo povesti, nato pa smo na obeh tekmah viteško garali do konca,« je glavno razliko videl Drobne. Osem tekem, po štirje prejeti in doseženi goli V obrambi deluje ekipa na zelo visokem nivoju. »Vsi naši igralci, vključno z napadalci in krilnimi igralci, garajo v obrambi, res delujejo kot celota. Zaradi tega jim včasih v napadu zmanjka nekaj koncentracije in moči in jih zaradi tega Nogomet • Reprezentanca U-21 »Ne smemo si dovoliti strahospoštovanja, verjeti moramo vase« Slovenska mlada reprezentanca se počasi zbira, v ponedeljek so se ji pridružili še zadnji igralci, ki so konec tedna še igrali za svoje klube v prvenstvenih obračunih po vsej Evropi. Že v sredo čaka izbrance selektorja Mileta Ači-moviča prva tekma na domačem evropskem prvenstvu - v Mariboru se bo merila s Španci, ki so branilci naslova. Visoka osredotočenost in želja po dokazovanju se pri naših mladih reprezentantih pozna v vsaki vaji, dvoboju in akciji. »Na treningih se vidi velika želja po dokazovanju. Igralci smo pri stvari in že razmišljamo o prvi tekmi. Ne smemo si dovoliti strahospoštovanja pred igralci, ki jih gledamo pred televizijskimi zasloni. Jasno je, da moramo verjeti vase in pokazati, kaj znamo. Verjamem, da lahko premagamo Španijo,« je o kakovosti slovenske reprezentance prepričan igralec Aluminija Aljaž Plojj ki je zadovoljen s potekom priprav. Čeprav so se igralci iz tujine priključevali ekipi še v začetku tedna, pa so ostali vseeno v tem času postorili že veliko. »Želimo se čim bolje pripraviti na Špance, tako da smo že opravili prve analize nikakor ne gre kriviti za neučinkovitost. Na osmih tekmah spomladanskega dela sezone smo dosegli štiri zadetke in jih ravno toliko prejeli. To je kazalnik, da smo postali težko premagljiva ekipa, res pa je, da tudi težko zmagujemo. Na srečo je bil v zadnjih dveh tekmah en dosežen gol dovolj za zmagi, česar smo zelo veseli,« je učinek svoje ekipe pojasnil glavni strateg. Premor bodo v šumi izkoristili za obnovitev moči. »Treba je poudariti, da smo imeli pred spomladanskih delom sezone strašne težave zaradi covida in da smo na začetku krpali ekipo. Iz tega vidika je premor koristen in sedanji točkovni izkupiček odličen,« je zaključil Drobne. JM Foto: Črtomir Goznik Oskar Drobne: »Do tega prvenstvenega premora smo hoteli ekipe pred nami narediti nervozne, kar nam je zagotovo uspelo.« Nogomet • Članska reprezentanca Za začetek poti proti Katarju s Hrvati njihove postavitve in trenirali določene taktične zamisli selektorja. Špancem ne smemo dovoliti, da se razigrajo, saj vemo, kaj pomenijo v svetovnem nogometu. Morali bomo biti agresivni, stati ob igralcih in preprečiti razvijanje njihove igre, ob tem pa izkoristiti svoje prednosti,« je še dodal nogometaš Aluminija. Slovenijo v okviru skupine B poleg Španije čakata še dvoboja s Češko in Italjo. S Čehi se bodo mladi nogometaši pomerili 27. marca ob 18. uri v Celju, z Italijo pa tri dni kasneje v Mariboru (21.00). NZS, JM Slovenska članska reprezentanca se je v nedeljo zvečer zbrala v Ljubljani, kjer je pričela priprave na prve tri tekme kvalifikacij za SP 2022, ki bo prihodnje leto v Katarju. Selektor Matjaž Kek je s svojim strokovnim štabom na prvem treningu pozdravil 16 nogometašev, v popolni postavi pa bodo Slovenci prvič šele na uradnem treningu. „Pred tekmami, kakršna bo s Hrvati, ko gre za neke vrste derbi, je težko govoriti o favoritu. Ampak vlogo favorita lahko prepustimo njim, mi pa bomo dali vse od sebe, da jih premagamo. Ključnega pomena je, da se v obrambni vrsti, ki je skupaj z Janom odigrala nekaj tekem v tej zasedbi, čuti povezanost. Upam, da bomo zato prejeli čim manj zadetkov," je dejal Jure Balkovec. Pomemben del osrednje obrambne vrste v ligi narodov je bil tudi Miha Blažič. „Smo športniki, vedno si želimo zmagati, zato so pričakovanja vedno visoka. Zadovoljen bi bil s polnim izku- pičkom, ampak se zavedamo kakovosti reprezentanc, še posebej Hrvaške in Rusije. Ko govorimo o Hrvatih, gre vendarle za finaliste prejšnjega svetovnega prvenstva, z zelo kakovostnimi igralci na vseh igralnih mestih in tudi če kdo odpade zaradi poškodbe ali bolezni, nimajo večjih težav z nadomeščanjem. Ampak mi moramo razmišljati predvsem o sebi," je dodal Blažič. Slovenija bo kvalifikacije za SP začela v sredo v Ljubljani proti Hrvaški (20.45), nato pa tri dni kasneje sledi gostovanje proti Rusiji (15.00), 30. marca pa še gostovanje proti Cipru (18.00). sta Nogomet • Pokal Slovenije, žreb Aprila bodo na Mestnem stadionu gostovali Koprčani Aljaž Ploj (skrajno levo): »Proti Špancem bomo morali biti agresivni, stati ob igralcih in preprečiti razvijanje njihove igre.« Na sedežu Nogometne zveze Slovenije (NZS) na Brdu pri Kranju so konec prejšnjega tedna izžrebali četrtfinalne pare Pokala Pivovarna Laško. Med osmerico najboljših v tem tekmovanju je tudi Drava Ptuj, ki je že jeseni pripravila največje presenečenje letošnjega tekmovanja, ko je izločila branilko naslova, ekipo Mure. Žreb jim je tudi tokrat namenil težkega tekmeca, ekipo Kopra (ta je v osmini finala po podaljških izločila Aluminij). »Tekmec je zelo atraktiven, kar smo si tudi želeli. Poskušali jih bomo presenetiti, podobno kot Muro, a bo to seveda zelo težka naloga. Če bodo boljši na igrišču, jim bomo seveda športno čestitali in zaželeli vse najboljše v nada- ljevanju,« je po žrebu dejal stari--novi predsednik NK Drava Salvio Passante. V preostalih tekmah bo nedvomno najatraktivnejši edini povsem prvoligaški par Domžale - Maribor, sploh zaradi angažiranja Simona Rožmana za glavnega trenerja Maribora. Nekdaj je zelo uspešno vodil tudi Domžale ... Na preostalih dveh srečanjih bosta Olimpija in Celje poskušala upravičiti vlogo favoritov proti Nafti in Kalcerju. To zagotovo ne bo povsem enostavna naloga, saj se je Olimpija npr. že skoraj opekla v osmini finala proti Brežicam (slavje po 11-metrovkah), Kalcer pa je tudi že izločil enega prvoligaša -Tabor iz Sežane. Pokal Slovenije, pari četrtfinala (14. 4.) Drava Ptuj - Koper Domžale - Maribor Nafta 1903 - Olimpija Celje - Kalcer Radomlje O napredovanju bo odločala ena tekma, na sporedu pa bodo 14. aprila. Letošnji zmagovalec pokala bo dobil 60.000 evrov in 10.000 evrov v brezplačnih izdelkih, poraženec v finalu pa 10.000 evrov in 10.000 evrov v brezplačnih izdelkih. JM Foto: NZS 6 Štajerski V središču torek • 14. marca 2021 Nogomet • 2. SNL, 13. krog Zmagoviti začetek pomladi Brda - Drava Ptuj 0:2 (0:1) STRELCA: 0:1 Buric (6.), 0:2 Kahrimanovic (55.). BRDA: Petrovčič, Dobnikar, Sto-žinič (od 66. Ju. Bužinel), Schweiger, Bric (od 82. Ja Bužinel), Merlin, R. Bužinel, N. Bučinel (od 66. Battaino), Marinič, Karabegovic, Vodeb (od 88. Lukic). Trener: Jani Šturm. DRAVA: Klasinc (od 36. Milic), Drevenšek (od 72. Šlamberger), Kryeziu (od 57. Brest), Kralj, Mar-tinčevic, Kahrimanovic, A. Rogina, S. Rogina (od 72. Krašovic), Love-njak, Buric, Bah. Trener: Viktor Tre-nevski. RDEČA KARTONA: Merlin (33., Brda); Buric (63., Drava). Nogometaši Drave so v uvodnem krogu spomladanskega dela sezone v 2. ligi gostovali na drugem koncu Slovenije, v Vipolžah. Na najdaljšo pot so se odpravili optimistično razpoloženi. Da je bila »Tekma se je odvijala po naših željah« Viktor Trenevski, trener Drave: »Moji igralci so komaj čakali začetek prvenstva, ta želja se je dobro videla od samega začetka. Po hitrem vodstvu so želeli na hitro še več, dejansko so sami sebi ustvarjali pritisk. Ob polčasu sem jih želel le umiriti, tako da so potem dobro nadzorovali potek tekme, k čemur je veliko pripomogel drugi gol na tekmi. Tekma se je odvijala po naših željah, zelo sem zadovoljen s prikazanim in tremi točkami. To bo za našo mlado ekipo velika spodbuda za naprej.« Anton Rogina, Drava: »Prva tekma po dolgem času vedno prinaša nekaj negotovosti, a smo kljub temu dobro začeli in hitro povedli. Ob vodstvu je bilo vse lažje, nato je za nekaj drame poskrbel še napadalec gostov, ki je po prekršku nad našim vratarjem prejel rdeči karton. To je bila voda na naš mlin, tekmo smo mirno pripeljali do odmora. V drugem polčasu se je slika glede hitrega zadetka ponovila, na žalost pa smo tudi mi potem ostali z deseterico na igrišču. Na koncu so domačini izvajali manjši pritisk, a smo brez težav ohranjali vodstvo.« Foto: Črtomir Goznik Antonio Buric (Drava, modri dres) je v uvodu tekme poskrbel za vodstvo svoje ekipe, v nadaljevanju pa je prejel rdeči karton. tudi vrnitev prijetna, so poskrbeli z zanesljivo in zasluženo zmago proti zadnjeuvrščeni ekipi lige. Tekmo so odprli na najboljši možni način, z zgodnjim golom. V 6. minuti so po odvzeti žogi globoko Skupščina NK Drava Ptuj: Italijani še okrepili članstvo v Dravi V petek je v dvorani Campus potekala izredna skupščina NK Drava Ptuj. Ena izmed glavnih točk je bila razrešitev starega in potrditev novega vodstva kluba. Italijanski vlagatelji so po skupščini še utrdili svoje položaje, saj imajo po novem ob predsedniku še tri člane upravnega odbora, štirje so iz domačih logov. »V upravnem odboru bodo odslej ob meni še moj brat Pasquale Passante, prijatelj Armando Gueretta (sicer direktor družbe v Londonu), Pasquale Borrelli (oče igralca Pescare Gennara Borrellija, tudi nogometni trener), ki ima veliko povezav v svetu nogometu, ter Boštjan Krajnc, Jani Petrovič, Fredi Kmetec in Tone Rogina,« je pojasnil stari-novi predsednik Drave Salvio Passante, lastnik medijske družbe CalcioNapoli24. Več o načrtih, ki jih ima s klubom, nam je zaupal v daljšem pogovoru, ki ga bomo objavili v naslednji številki. M Tenis • Tamara Zidanšek Dober dvoboj z Lijevo, a premalo za napredovanje Najboljša športnica MO Ptuj Tamara Zidanšek (93. na WTA) je za zaključek mini mehiške turneje zaigrala v drugem krogu Monterreya, kjer je bila njena tekmica 8. nosilka Ann Li (72.). 20-letna Američanka ima za sabo odličen začetek sezone, saj je do turnirja v Mehiki vpisala šest zmag in le en poraz (proti Arini Sa-balenki na OP Avstralije v Melbour-nu). V Mehiki je temu izkupičku dodala tri zmage in polfinalni poraz proti Golubovičevi. Tamara je v obeh nizih začela dobro in si prva priigrala break prednost, a ji tega v nobenem primeru ni uspelo zadržati. Dvoboj je bil sicer precej kakovosten, tekmici sta postregli z nekaj izjemnimi izmenjavami, na koncu pa je več winerjev vpisala Američanka. O zmagovalki je odločala večja agresivnost na drugi servis, kjer je bila Lijeva izjemna in je Zidanškovi dopustila le 31 % uspešnost. Dvoboj je trajal uro in 15 minut, v tem času pa sta si obe tekmici priigrali po sedem break priložnosti: Američanka jih je izkoristila pet, Slovenka pa tri. V osvojenih točkah je bila zmagovalka boljša s 56:72. »Novi val igralk, v katere spadajo Naomi Osaka, Veronika Kuder-metova, Marta Kostyuk, Ann Li, Leylah Fernandez, Kaja Juvan ..., na svoji polovici igrišča izpeljali res lepo akcijo, žoga je šla od noge do noge, na koncu jo je Simon Rogina poslal v prazen prostor, hitri Malik Bah jo je nemudoma poslal pred gol, kjer jo je Antonio Burič suvereno zabil pod prečko - 0:1. Drugi omembe vreden trenutek prvega polčasa se je zgodil v 33. minuti, ko so domačini poslali dolg predložek na rob 16-metrskega prostora, Marko Klasinc je žogo Nesrečni 13. krog za Krko, gneča v sredini lestvice Prvi spomladanski krog je s sabo prinesel številne zanimive in tesne obračune, prav vse ekipe pa so si na vse kriplje prizadevale za čim boljše izhodišče pred razdelitvijo v Ligo za prvaka in Ligo za obstanek. Derbi kroga sta odigrali ekipi Rolteka Doba in Krke, ki se neposredno borita za vsaj 2. mesto, ki prinaša dodatne kvalifikacije za vstop v 1. ligo, ni pa izključeno, da bo katera izmed teh ekip na koncu celo na vrhu. Krajšo so tokrat potegnili Dolenci, ki so doživeli sploh prvi poraz v sezoni! Junak tekme je bil z dvema zadetkoma Žiga Re- odbil z glavo, pri tem pa je nanj z visoko dvignjeno nogo štartal domači napadalec Filip Merlin. Klasinc je končal na šivanju glave v bolnišnici (z njim je vse v najlepšem redu), Merlin pa je moral ob prejetem rdečem kartonu predčasno pod tuš . V gol je pri Dravi stopil Anej Milič. Podobno kot prvi se je začel tudi drugi polčas, z zgodnjim golom dravašev. Sodnik Darjan Kovačič je dosodil prosti strel na kakšnih 22 metrih od gola, k izvedbi je pristopil Amir Kahrimanovič in z desnico pas, mlajši brat Jana, ki nastopa za Maribor. Še en igralec je v tem krogu dosegel dva zadetka, in sicer igralec Bilj Danijel Šturm. Biljani tako z zmago ohranjajo visoko mesto na lestvici, tokratnemu tekmecu iz Brežic so pokvarili načrte o ohranitvi stika z vrhom in se mu obenem približali na zgolj točko razlike. Derbi nekdanjih prvoligašev v Kranju se je končal z remijem 1:1 -gola sta padla v razmiku petih minut. Točka več pomeni Gorenjcem, ki se borijo za obstanek v najboljši osmerici, Nafti pa nikakor ne uspe potrditi visokih ambicij o boju za prvaka. Trenutno so s tekmo manj od vrha oddaljeni velikih 12 točk. V sredini lestvice se je oblikovala precejšnja gneča, sedem ekip med 7. in 13. mestom loči zgolj pet točk. Prav vse še imajo možnost preko živega zidu natančno zadel v zgornji kot gola - 0:2. Nekaj minut kasneje si je strelec prvega gola Burič privoščil nespametno potezo, v padcu je žogo sicer spravil v mrežo, a ne z glavo, temveč z roko . Za to potezo je prejel rumeni karton, zanj je bil to drugi na tekmi . Tudi v številno izenačeni postavi na igrišču so gostje nadzorovali srečanje in do konca ohranili svojo mrežo nedotaknjeno. To jim je uspelo šele tretjič v sezoni. za uvrstitev v Ligo za prvaka, kar obeta izjemno razburljiva kroga do razdelitve . Za razplet bosta zelo pomembni tudi dve zaostali tekmi, Nafta - Rudar in Rudar -Primorje. REZULTATI 13. KROGA: Brda - Drava Ptuj 0:2 (0:1); Roltek Dob - Krka 2:0 (1:0); strelec: 1:0 Repas (33.), 2:0 Repas (49.); Kalcer Radomlje - Fužinar Vza-jemci 1:1 (0:0); strelca: 0:1 Koritnik (70.), 1:1 Pišek (90.); Triglav Kranj - Nafta 1903 1:1 (0:0); strelca: 1:0 Ahmetaj (55.), 1:1 Ubochioma (60.); Brežice Terme Čatež - Vitanest Bilje 1:3 (0:1); strelci: 0:1 Humar (36.), 0:2 Šturm (47.), 0:3 Šturm (53., z 11-m), 1:3 Božič (54.); Jadran Dekani - Beltinci Klima Tratnjek 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Pla-znik (14.); V prvi postavi Drave je bilo tokrat pet igralcev iz domače šole, še štirje mladci so vstopili v nadaljevanju tekme. To je dober obet za prihodnost kakor tudi sodelovanje trenerjev članske in mladinske ekipe Viktorja Trenevskega in Andreja Kvasa. Slednji bo do konca sezone prisoten na nekaterih treningih in vseh tekmah članov. V naslednjem krogu se bodo Ptujčani znova odpravili na gostovanje, tokrat v Krško. JM Šmartno 1928 - Krško 1:2 (0:1); strelci: 0:1 Pranjic (34., z 11 m), 0:2 Čoza (49.), 1:2 Čakš (82.), Tekma Rudar Velenje - Primorje eMundia je bila zaradi sneženja prestavljena na 31. 3. V sredo bo na sporedu še zaostala tekma 12. kroga med Nafto in Rudarjem. 1. KALCER RADOMLJE 13 11 1 1 36:10 34 2. ROLTEK DOB 13 10 1 2 35:17 31 3. KRKA 13 9 3 1 34:13 30 4. BREŽICE ČATEŽ 13 8 2 3 20:17 26 5. VITANEST BILJE 13 7 2 4 24:19 23 6. NAFTA 1903 12 6 4 2 37:14 22 7. TRIGLAV KRANJ 13 5 2 6 16:17 17 8. FUŽINAR VZAJEMCI 13 4 4 5 31:22 16 9. RUDAR VELENJE 11 4 3 4 14:16 15 10. KRŠKO 13 4 2 7 13:24 14 11. BELTINCI 13 4 1 8 21:26 13 12. DRAVA PTUJ 13 4 1 8 18:27 13 13. JADRAN DEKANI 13 3 3 7 12:29 12 14. PRIMORJE 12 2 3 7 8:21 9 15. ŠMARTNO 1928 13 2 2 9 10:40 8 16. BRDA 13 2 0 11 6:33 6 WTA 250 v Monterreyu (235.000 dolarjev nagradnega sklada): 1. krog: Zidanšek - Zarazua (Mehika) 7:6(8), 6:3; 2. krog: Zidanšek - Li (ZDA, 8.) 4:6, 3:6. zelo zgodaj 'jemlje žogice', zato je igra zelo hitra. Tudi Tamara je imela v tem dvoboju svoje svetle trenutke, a takrat bi morala ostati zbrana in učinkovita. Če bi ji to uspelo, potem bi lahko 'zlomila' tekmico,« je dvoboj videl trener Zoran Krajnc. Naslednja destinacija na svetovni turneji bo za najboljše igralke sveta Miami, kjer se je v teh dneh s kvalifikacijami že začel turnir serije WTA 1000. Nina Potočnik do finala v Bratislavi Nina Potočnik je v prejšnjem tednu nastopila na članskem IT-F-turnirju v Bratislavi, nagradni sklad je bil 15.000 dolarjev. Med posameznicami se je poslovila v 1. krogu, v dvojicah pa se je skupaj s Hrvatico Ivo Primorac s tremi zmagami prebila vse do finalnega dvoboja. Tam sta ju ustavili Estonka Elena Malygina in Francozinja Alice Robbe - 6:7(2), 2:6. JM Namizni tenis • 1. SNTL (ž) Prva prvoligaška zmaga je pod streho Inter Diskont -Cirkovce 3:5 L. Kadiš - Unger 0:3, N. Kadiš - Tomanič Butkovska 3:0, Horvat - Krajnc 0:3, N. Kadiš - Unger3:i, L. Kadiš - Krajnc 2:3, Horvat - To- manič Butkovska 3:1, N. Kadiš -Krajnc 1:3, Horvat - Unger 2:3. Novopečene prvoligašinje iz Cirkovc so v 2. krogu gostovale na Ravnah na Koroškem in se zasluženo veselile prve prvoligaške zmage. Trojica Katja Krajnc, Ina Unger in Daniela Tomanič Butko-vska je pod vodstvom Darka Her- gana prikazala dobre in predvsem nepopustljive predstave, kar se jim je v napeti in izenačeni tekmi na koncu obrestovalo z dragoceno zmago. Najizkušenejša Katja je dobila vse tri posamične dvoboje, še dve potrebni točki za zmago je dodala Ina. Obe sta v enem svojem dvobojem slavili z rezultatom 2:3, Krajn-čeva proti Lei Kadiš, Ungerjeva pa v zadnji partiji proti Poloni Horvat (obe 8:11 v petem odločilnem nizu). Ina je pri tem celo preobrnila dvoboj po zaostanku 2:0 v nizih (4, 9, - 6, -9, -8). Če bi se ta dva dvoboja obrnila v drugo stran, bi tudi zmaga ostala doma, kar pa se na srečo ekipe iz Cirkovc ni ugodilo . REZULTATI 2. KROGA: Inter Diskont - Cirkovce 3:5, Logatec -Rakek 5:1, Kema Puconci - Kajuh--Slovan 0:5, Arrigoni - Vesna II 5:0, Letrika - Vesna I 0:5. Dekleta NTK Cirkovce, ki so na Koroškem vpisala prvo prvoligaško zmago. 1. VESNA I 2. KAJUH-SLOVAN 3.LOGATEC 4. ARRIGONI 5. LETRIKA 6. KEMA PUCONCI 7. CIRKOVCE 8. INTER DISKONT 9. RAKEK 10. VESNA II 2 0 2 0 1 0 1 1 1 1 1 1 1 1 0 1 0 2 0 2 10:2 10:3 1 8:5 :5 5 8 5 0 10 4 4 2 2 2 2 2 0 0 0 JM torek • 23. marca 2021 Šport Štajerski 15 Futsal • 1. SFL, končnica Ptuj in Tomaž obstala pred vrati polfinala 1. SFL, končnica, četrtfinale (povratne tekme): Mlinše - Dobovec 3:5 (prva tekma 3:11) Siliko - Hiša daril Ptuj 5:2 (prva tekma 3:1) Oplast Kobarid - Litija 0:6 (prva tekma 1:2) Tomaž Šic Bar - Bronx Škofije 4:5 - po 6-m (prva tekma 3:4) Polfinalna para (prvi tekmi 2. 4.): Dobovec - Bronx Litija - Siliko V petek, 26. 3., bodo ekipe igrale osmino finala pokala Terme Olimia. Hiša daril Ptuj igra v gosteh s ŠD Extrem iz Sodražice (2. SFL), Tomaž Šic bar pa bo gostil Mlinše. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Ekipa FC Hiša daril Ptuj (na fotografiji Tilen Gajser) je nepričakovano izpadla na prvi stopnički končnice. Četrtfinalne dvoboje končnice vse ekipe označujejo za najpomembnejše v sezoni, saj gre redni del v takojšnjo pozabo in prvenstvo »začne od začetka«. Slab dan v tem delu sezone ni dovoljen, saj se nemudoma kaznuje z izpadom. To sta na svoji koži občutila FC Hiša daril Ptuj in KMN Tomaž Šic bar ... Siliko - Hiša daril Ptuj 5:2 (0:2) STRELCI: 0:1 Gajser (8.), 0:2 Gajser (16.), 1:2 Čosič (31.) 2:2 Jandric (36.), Jandric (39., z 10 m), 4:2 Vesel (39.), 5:2 Vesel (40.). FC HIŠA DARIL PTUJ: Zdovc; Gašparič, Rednak, Ručna, Florjan-čič, Klinc, Pihler, Lah, Bukovec, Gajser, Kelenc, Pauko. Trener: Robert Grdovic. Ptujsko moštvo je v rednem delu igralo odlično, forma jim je - v najbolj nepravem trenutku - počasi padala le proti koncu sezone . Prvo tekmo končnice na domačem parketu so tako izgubili z rezultatom 1:3, kar je bila močna obremenitev pred povratno tekmo - novega poraza si enostavno niso smeli privoščiti. Zgodilo pa se jim je prav to . Prvi polčas je bil za goste dober, z dvema goloma ga je najbolj zaznamoval Tilen Gajser. V prvem primeru je odvzel žogo domačemu branilcu in zabil iz bližine, v drugem pa je pod prečko poslal odbitek po poskusu Ručne in Bukovca - 0:2. »Prvi polčas je bil z naše strani zelo dober, morali bi povesti še z višjo razliko, vsaj s tremi ali štirimi zadetki prednosti. Domačinom se je v tem delu videlo, da je bil pritisk zanje velik, tako da niso pokazali praktično ničesar,« je ta del srečanja opisal Robert Grdovic'. »Tudi v drugem delu se v prvih Robert Grdovic, trener FC Hiša daril Ptuj: »Še vedno trdim, da bi morali to tekmo dobiti, a se to na našo žalost ni zgodilo. Končnica je za ekipe, ki v rednem delu niso storile veliko - v našem primeru Siliko -, velika priložnost za popravek sezone. Prav to se je zgodilo tokrat, kjer smo proti Vrhničanom v dveh tekmah izgubili vse, kar smo gradili skozi celotno sezono. Ne morem reči, da je Siliko šel naprej nezasluženo, zmagali so na obeh tekmah, nam pa je lahko žal za zapravljeno priložnost. Redni del smo odigrali vrhunsko, v teh odločilnih tekmah pa nismo pokazali tega, kar smo sposobni.« Igralci KMN Tomaž Šic bar so obstali v četrtfinalu končnice, v dveh tekmah je bila boljša ekipa Bronx Škofije. desetih minutah ni veliko spremenilo, znova smo imeli na voljo dovolj priložnosti, da bi povišali prednost 0:2 na še bolj varno razliko,« je dejal strateg ptujske ekipe, ki tokrat ni mogel računati na prvega vratarja Kevina Cafa, ki je na prejšnji tekmi prejel rdeči karton. Nato pa je prišlo na vrsto »črnih« deset minut, ko so domačini preobrnili potek tekme. »To pri Siliku niso bile izdelane situacije, ampak smo jim z našimi lastnimi napakami enostavno dovolili vrnitev v tekmo in izenačenje na 2:2. Težko ocenjujem, ali se je to zgodilo zaradi neizkušenosti ali morda padca koncentracije, morda tudi pomembnost tekme - šlo je vendarle za uvrstitev v polfinale. Teh zadnjih deset minut tekme je bilo res za pozabo, mi so svoje priložnosti zapravili prej,« je dejal Grdovic. Od izenačenja v 36. minuti do konca tekme je šlo za pravo živčno vojno, odločitev pa je padla v 39. minuti, ko so gostje storili šesti akumulirani prekršek. Kapetan Nikola Jandrič je ukanil Miha Zdovca za prvo vodstvo svoje ekipe na tekmi - 3:2. Gostje so razumljivo poskušali s tvegano igro brez vratarja, s petimi igralci v polju, a se jim ni izšlo po željah - domačini so dvakrat zadeli prazen gol in se veselili nepričakovanega napredovanja med štiri najboljše ekipe. V rednem delu so za Ptujčani zaostali ogromnih 19 točk (40:21) ... Tomaž Šic Bar - Bronx Škofije 4:5 (1:1, po 6-m) STRELCA: 0:1 Zajc (3.), 1:1 Kuko-vec (8.); SERIJA STRELOV S 6 M: Urban Senekovič - Mordej brani Borut Kolar - 1:2 Marko Senekovič - 2:2 Uroš Buric - Romih brani Urban Goričan - 3:2 Nik Zajc - 3:3 Marcel Vindiš - 4:3 Jernej Peroša - 4:4 Matevž Kukovec - Mordej brani Nik Klinc - Pšajd brani Aleš Marot - Mordej brani Aleksander Stanič - 4:5 KMN TOMAŽ ŠIC BAR: Romih, Pšajd; Prijol, Marot, Kukovec, Gori-čan, Plahuta, Vajda, M. Senekovič, Klemenčič, Vindiš, U. Senekovič, Mesarič. Trener: Matej Gajser. V izločilnih bojih velikokrat po odločilnih tekmah vidimo solze sreče na eni in solze razočaranja na drugi strani. Tudi v Ljutomeru je bilo v petek tako, veselili so se gostje iz Primorske ... Ti so na Štajersko pripotovali z lepo popotnico zmage na prvi tekmi (4:3), v podobnem slogu so tekmo v dvorani Šic tudi začeli. Že po dobrih dveh minutah je Nik Zajc z levico močno sprožil s približno desetih metrov s strani, vratar Romih je bil nekoliko pokrit in žoga je končala v mreži - 0:1. Domačini so poskušali nemudoma izenačiti, izpostaviti velja nekaj nevarnih poskusov Vajda in Vin-diša. Na drugi strani je Stanišič iz protinapada v 6. minuti zadel stati-vo ... V 8. minuti pa so se domačini vendarle veselili: kapetan Goričan je lepo podal na drugo stran igrišča do Kukovca, ki je z močnim in natančnim strelom neubranljivo zadel v polno - 1:1. Do polčasa se rezultat ni več spremenil, kljub številnim polpri-ložnostim na obeh straneh. Drugi del se je po 16 sekundah igre začel s 100 % priložnostjo Kle-menčiča, ki je bil po podaji Urbana Senekovič sam pred golom, a je namesto mreže zadel le stativo . Le 30 sekund kasneje so gostje vrnili na podoben način, kapetan Borut Kolar je zadel prečko . V naslednjih petih minutah so bili gostje bliže zadetku, a so bili premalo natančni pri strelih. Naslednje minute so pripadle domačemu ostrostrelcu Bojanu Klemenčiču, ki je postal tragični junak dvoboja. V 26. minuti poskusil dvakrat, a je bil gostujoči vratar Mordej izjemno postavljen, v 29. minuti pa se je znašel v situaciji, iz katere je bilo iz neposredne bližine težje zgrešiti kot zadeti, a žoga po njegovih poskusih v tem večeru enostavno ni hotela v gol . Igralci obeh ekip so vse do konca tekme poskušali z močnim tempom priti do prednosti, a jim tudi zaradi pomembnosti dvoboja ni uspelo ohraniti dovolj koncentracije v zaključkih. V 34. minuti je podobno priložnost kot Klemenčič za goste zapravil Zajc. Zadnja priložnost rednega dela je pripadla Kukovcu, ki je sicer odlično streljal v 39. minuti, a je še lepše ubranil Mordej. Ta je poseben navdih pokazal tudi pri branjenju 6-metrovk, še posebej v odločilnih trenutkih. Najprej je v peti seriji zaustavil poskus Kukovca (na drugi strani se je z obrambo po vstopu izkazal tudi Miha Pšajd), nato pa še v šesti, ko je kar dvakrat (v prvem poskusu sta sodnika dosodila prestop vratarja) zaustavil strela Aleša Maro-ta. Pšajd v drugo ni bil uspešen in gostje so se veselili napredovanja v polfinale. »Šestmetrovke so moja vrlina, nekaj pa je bilo potrebne tudi sreče, da se nam je izšlo,« je po tekmi dejal junak srečanja, gostujoči vratar Alen Mordej, ki se je že leta 2015 veselil državnega naslova z Dobovcem. Jože Mohorič Matej Gajser, trener KMN Tomaž: »Trda, prvenstvena tekma, obe ekipi sta igrali na čim bolj varno postavitev, s čim manj tveganja. Rezultat tega je bil neodločen izid po rednem delu tekme, kar je bilo glede na vse verjetno celo najpravičnejše. Odločalo se je s penali, na kar smo se tudi pripravljali in tudi trenirali, saj so bile tudi vse naše prejšnje medsebojne tekme zelo izenačene. Očitno si je ekipa Bronx bolj želela napredovanja od nas, čeprav so penali v vsakem primeru loterija. Če potegnemo črto, lahko ugotovimo, da nas je Bronx trikrat v sezoni premagal, enkrat pa je bilo po rednem delu neodločeno, torej je njihovo napredovanje zasluženo in jim zato čestitam. Na žalost je prvenstvo s tem za nas zaključeno, čeprav smo si močno želeli še tretje tekme. Fantje so s tem zamudili lepo priložnost za polfinalni nastop proti ekipi Dobovca, kar bi bila zanje lepa nagrada. Tri tekme z evrop- sko primerljivo ekipo bi bila priložnost za nabiranje dragocenih izkušenj, še posebej zaradi tega, ker gre za tekme na izpadanje, kjer je vložek še večji.« Urban Senekovič, Tomaž: »To je daleč najbolj grenak poraz v sezoni, saj nam je odnesel tretjo tekmo, obenem pa razblinil sanje o pol-finalu. Do penalov sploh ne bi smelo priti, ampak bi morali mi tekmo odločiti že v rednem delu. Pri penalih smo bili premalo zbrani, nismo streljali pod prečko, kot smo se dogovorili, nekaj ležernih strelov je bilo dovolj, da jih je Mordej ubranil. Že v rednem delu tekme je Mordej pokazal fenomenalno predstavo, imel je nekaj res neverjetnih obramb. Mi smo se trudili skozi celotno tekmo, na koncu pa je bila obrambna taktika gostov nagrajena skozi penale. Obračun dveh izenačenih tekmecev so odločile nianse, tako kot že vse tekme v tej sezoni. Bronxu želim vse najboljše v nadalje- vanju, zaslužili so si polfinale. Žal nam je tega izpada, a moramo dvigniti glave in se osredotočiti proti pokalnemu tekmovanju. Sicer smo dobro igrali skozi celotno sezono, realno je, da se borimo za mesta v sredini lestvice. V zadnjem mesecu ali dveh smo imeli precej težav s poškodbami in covidom, ta pa pusti posledice na igralcih. Posledično smo nekoliko slabše trenirali.« Alen Mordej, vratar Bronx Škofije: »Tekma je bila zelo dinamična in enakovredna, slavil bi lahko tudi Tomaž, a je bila sreča tudi tokrat na naši strani, zato se veselimo uvrstitve v polfinale. Obenem bi ekipi Tomaža čestital za fer in pošteno igro v vseh tekmah v sezoni, vedno smo imeli tesne dvoboje. Mi smo z res mlado ekipo z uvrstitvijo v polfinale dosegli velik uspeh. Sedaj bo naš tekmec Dobovec, ki je popoln favorit, zato lahko gremo igrat sproščeno.« Nogomet • NK Maribor Rožman prišel, Gajser odhaja Simon Rožman, nekdanji trener Celja, Domžal in Reke, je novi glavni trener Maribora. Pogodbo z vijoličastimi je sklenil do leta 2024. »Ponosen sem, da sem postal vodja strokovnega tirna v izjemnem klubu. Zavedam se svoje odgovornosti, po drugi strani pa s svojo ekipo prinašamo energijo, znanje, veliko srce, da bi bili v bližnji in daljni prihodnosti uspešni ter izpolnili klubske cilje,« je za spletno stran kluba v prvi izjavi pojasnil 37-letni strokovnjak iz Štor. »Maribor ima vsebino in dušo, vedno kakovosten igralski kader. Imamo skupen cilj in velik motiv, da se približamo uspešni preteklosti kluba. Maribor je vedno pokazal svojo top kakovost, ko je bila prisotna kolektivna energija, kar se čuti tudi zdaj. Nedvomno je naša želja, da bi zgradili dolgoročno zgodbo, vzpostavili prepoznaven slog igre. Cilji so postavljeni zelo visoko, ven- Foto: NK Maribor Simon Rožman in Marko Šuler dar so uresničljivi,« je dodal novi trener Maribora. Rožman je že četrti trener Maribora v tej sezoni: začeli so s Ser-gejem Jakupovicem, nadaljevali z Maurom Camoranesijem, vmes je nekaj tekem vodil Sašo Gajser. Slednji po neuradnih informacijah po desetih letih delovanja v več vlogah, največkrat kot pomočnik glavnih trenerjev, odhaja iz kluba. JM Ilija Martinovic v izbrani vrsti Črne gore Nekdanjemu igralcu Aluminija, sedaj pa članu Maribora Iliju Martinovicu se je izpolnila velika želja: oblekel bo dres izbrane vrste Črne gore. »To je bila ves čas ena izmed mojih največjih želja. O tem, da bi zastopal svojo državo, sanjam že od otroštva. Zdaj sem korak od uresničitve sanj. Že vsak vpoklic v mlado reprezentanco mi je veliko pomenil, toda zdaj gre za naslednjo stopnico, A-selekcija je največ v reprezentančni karieri vsakega nogometaša,« je dejal 27-letni Martinovic in pri tem poudaril veliko vlogo Maribora: »Ponosen sem, da sem v manj kot letu prišel do tega statusa, predvsem pa neizmerno hvaležen klubu, ki mu želim v prihodnje dati še več.« 16 Štajerski Naše prireditve torek • 23. marca 2021 Slovenija • Pridružite se nam, brez vas ne bo isto Slovenija čaka na Slovenko leta Izbrali smo jo skupaj z vami in skupaj z vami seji želimo tudi pokloniti. Pridružite se nam na razglasitvi Slovenke leta 29. marca ob osmih zvečer v živo na www.slovenkaleta.si. Dvanajst nominirank za laskavi naziv Slovenka leta 2020, ena ura vrhunskega programa, ki vam ga z gotovostjo obetajo imena, kot so Nuška Drašček, Anja Bukovec, Marko Hatlak, Ana Klašnja, Lukas Zuschlag in drugi umetniki, ti so za vas po dolgem času spet okusili čar odrskih desk - z vsem tem vas vabimo v našo družbo. Brez vas pač ne bo isto. Skozi večer nas bo popeljala voditeljica večera Blažka Muller. Večer, poklonjen izjemnim ženskam, pa nikoli ni minil brez moškega govorca. Tokrat smo jih nabrali kar za celo družbo. Prisluhnite, kaj bodo povedali Tone Partljič, Vinko Moderndorfer, Karel Gržan, Andrej Šter, Zoran Predin, Marcel Štefančič, Tadej Golob, Mario Galunič in Tadej Toš. Sedeži v dvoranah so resda prazni, ampak prireditev bo napolnila naša srca in misli. Da počastimo žensko energijo, moč, ki so jo v minulem letu izkazovale nominiranke, njihov boj za pravičnejši svet in lepšo družbo - je v teh časih še pomembneje kot kadar- koli prej v 32-letni zgodovini izbiranja Slovenke leta. Zato zadnji ponedeljek v marcu spremljajte prireditev, kjer vas čaka tudi šopek devetih znanih Slovencev - gotovo vas bodo presenetili tudi oni. Privoščite si topel večer, mi vam z njim nalivamo obilen kozarec optimizma za prihodnost. Media24 Zdenka Badovinac kuratorka, umetnostna zgodovinarka in esejistka je Moderno galerijo vodila 27 let, zadnjih devet pa tudi Muzej sodobne umetnosti Metelkova, katerega pobudnica je bila. Vseskozi je bila drzna, pionirka, ki je z inovativnimi kuratorskimi pristopi Moderno galerijo razvila v eno najnaprednejših in referenčnih umetnostnih institucij na svetu. Foto: Media24 Foto: Media24 Foto: Media24 Magda Kastelic Hočevar upokojena profesorica razrednega pouka in pesnica, je ženska številnih talentov. Brezplačno poučuje otroke, ki se jim v šoli zatika, lektorira seminarske in diplomske naloge, piše Članke, ureja časopise, slika, dela čestitke in voščilnice, oblikuje nakit, šiva torbe in nahrbtnike ... Predvsem pa že od nekdaj skrbi za kulturno-umetniško življenje Žužemberka. Anita Ogulin je predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Po-lje in naša nesporno najbolj znana socialna delavka, čeprav po poklicu novinarka, ki jo vedno znova preseneča obseg no-vonastale revščine v Sloveniji, ki se še širi in poglablja. Zaradi človekoljubne organizacije, v kateri deluje kot prostovoljka, številni otroci in družine niso lačni, imajo ohranjeno streho nad glavo, plačane položnice, primerna oblačila, obutev, zvezke, barvice, šolsko torbo in tudi računalnik. Kazimira Lužnik iz znane glasbene družine Nanut je pianistka, organistka, zborovodkinja, zdravstvena delavka, predvsem pa tekaška legenda, ki smo jo do lanskega leta, ko je zaradi epidemije mnogo tekmovanj odpadlo, redno srečevali na slovenskih tekaških prireditvah. Pri svojih šestinosemdesetih letih je že nekaj let najstarejša udeleženka ljubljanskega maratona, poleg vseh drugih pa se je desetkrat udeležila tudi prestižnega maratona v Netu Yorku. Carmen Rajer vodja projekta Most v Krškem, je s svojo ekipo na noge postavila pilotni projekt, ki starostnikom zagotavlja oskrbo na domu, da jim ni treba v prenapolnjene domove starejših občanov. Most je projekt z velikim srcem, ne pozna nedelj in praznikov, še celo korona ga ni ustavila - kdor potrebuje pomoč, jo dobi. Takoj in brezplačno. Ostarele in bolne na domu obiskujejo zdravstveni tehniki, socialni delavci, fizioterapevti, delovni terapevti, kineziologi. Erika Znidaršič ima dvoje nadomestnih imen, pri katerih ni treba nobenih razlag. Prvo je Piramida, pogovorna oddaja, v kateri je zab-lestela, drugo je Tarča, v kateri še bolj žari, pa tudi vmes je delala marsikaj, kar je bilo vredno pozornosti Le redkokdaj nas pusti hladne. In čeprav so televizijske oddaje praviloma delo ekipe, je pač Erika Znidaršič tista, ki jo vodi v živo, ima za številne sogovornike provokativna vprašanja in ki se ne pusti zmesti niti takrat, ko jo odkrito žalijo in provocirajo. Foto: Media24 Foto: Media24 Medicinske sestre nimajo rade primerjav z angeli, zato jim nikar ne recite tako - še posebno, ker država z njimi ne ravna prav nič angelsko. Okrog 23.000 jih je - medicinskih sester, babic in bolničark negovalk. In jih je še vedno (vsaj) pet tisoč premalo; čez leto, dve, jih bo pa še precej manj, ker se jih bo veliko upokojilo in kar nekaj zbežalo v druge poklice. Valentina Kobal je ženska z velikim srcem, močno empatijo in izrednimi organizacijskimi sposobnostmi. Ob službi učiteljice in šestih otrocih je aktivna prostovoljka Rdečega križa. V novogoriški osnovni šoli Frana Erjavca na daljavo poučuje drugi razred in nekajkrat na teden še osem ur kot prostovoljka na vhodu šempetrske splošne bolnišnice sprejema in usmerja ljudi Nevenka Mlinar Zdravnica iz ambulante splošne medicine v Desklah je prvop-odpisana na pozivu skoraj 600 zdravnikov, ki so se v začetku leta prvič v zgodovini naše države jasno in soglasno opredelili do okoljskega problema. Pozvali so odgovorne, naj namesto dobičkov nemudoma zaščitijo zdravje državljanov, posebno ranljive v srednjesoški dolini, v kateri se po tragediji z azbestom zdaj spopadajo s sosežigom večinoma tujih odpadkov v cementarni Salonit Anhovo Foto: Media24 Foto: Media24 Foto: Media24 Natalija Spark je tolmacka slovenskega znakovnega jezika, ki je vez med gluhim in slišečim svetom, kar je še posebno v času epidemije zanje lahko življenjskega pomena. Znakovni jezik ji je bil tako rekoč položen v zibelko, saj se je rodila gluhima očetu in materi. To jo je usmerilo na njeno življenjsko pot: želela je pomagati drugim. Za diplomsko delo je prejela Prešernovo nagrado. Katarina Očko je svoje poslanstvo in strast odkrila na kmetiji Tastu je rekla, da ne bo več škropil, on pa ji je odvrnil: »Prav, potem pa okopavaj.« In je. Čeprav je drobcena in ima bronhiektazijo, pljučno bolezen, zaradi katere je potrebovala operacijo, zanjo ni večjega užitka kot delo na zemlji Z ekološko hrano oskrbuje okoliške šole, vrtce, restavracije in bolnišnico. Ema Kozin je najmlajša svetovna prvakinja v zgodovini profesionalnega boksa v dveh težnostnih kategorijah. Minulo leto si je prigarala zeleni pas združenja WBC, ki med boksarji velja za najprestižnejšega. Odlični gimnazijki, zdaj študentki finančne matematike, in že 14 let prostovoljni gasilki je boks privzgojil še dodatno spoštovanje do ljudi. torek • 23. marca 2021 Nasveti Štajerski 17 Fotografije: Plantella Plantellini vrtnarski nasveti Kako vzgojiti dovolj okusnega domačega jagodičja za vso družino? Jagodičevje vsebuje veliko vitaminov, mineralov, vlaknin, antioksidantov, polife-nolov in drugih fitonutrientov. Poleg tega pa je tudi prav prijetnega okusa, zato res ne sme manjkati v nobenem vrtu. Večino jagodičevja je v našem podnebju relativno preprosto gojiti. Lahko ga posadimo kot del sadovnjaka, čudovito pa se obnese tudi v kombinaciji z okrasnimi rastlinami. Plodovi naj zorijo vse leto Družinski vrt z jagodičevjem naj bi bil velik vsaj 7 x 7 m ali več, če želimo zasaditi različne jagodičaste vrste. Z jagodičevjem z domačega vrta se lahko oskrbujemo od pomladi do jeseni. V maju zorijo prve jagode. Zorenje se zaključi v začetku junija, ko že začnejo prve maline, nato kosmulje, rdeči in črni ribez ter šmarna hrušica. Proti koncu junija začnejo zoreti ameriške borovnice, v juliju pa robide. Zadnja obiranja se že prepletajo z obiranji večkrat rodnih jagod in dvakrat rodnih malin. Čas sajenja in obiranja jagodičevja: • jagode: na vrtu naj bi imeli od 3 do 4 m2 jagod, od katerih pričakujemo vsaj 10 kg jagod. Za uživanje jagod od poletja do pozne jeseni posadimo večkrat rodne sorte. • maline: če želimo družino oskrbeti s približno 15 kg malin, moramo posaditi vsaj 5 m malin oz. 15 rastlin na razdalji od 30 do 40 cm. • robide: ob pravilnem načinu gojenja je rodnost 3-5 kg na grm. • rdeči ribez: lahko gojimo v obliki špalirja ali grma. Na večji grm lahko pridelamo do 10 kg pridelka, ob opori (špalir) pa 3-4 kg. Glede na to, da rdeči ribez v glavnem predelujemo v marmelade in sokove, bo zadostovalo, da imamo v vrtu 1 do 2 grma. • črni ribez: grm črnega ribeza rodi 2-3 kg plodov. Za družinsko oskrbo s sokom in marmelado posadimo 10 grmov črnega ribeza. • ameriške borovnice: imajo v polni rodnosti 3-5 kg pridelka na grm. Kakšne pogoje moramo zagotoviti? Pred zasaditvijo se moramo prepričati, ali naš vrt izpolnjuje osnovne pogoje za ustrezno rast in rodnost našega jagodičevja. 1. Sončna lega. 2. Lahka, rahlo kisla in humozna zemlja. 3. Prostor: ob zasaditvi jagodičja se moramo zavedati, da so rastline trajnice z zelo različno življenjsko dobo. Za uspeh je ključna dovolj humusna zemlja Najbolje je, da jagodičje sadimo v vrste. S tem si olajšamo vzdrževanje prostora pod grmi, v katere stalno silijo pleveli. Zalivanje jagodičevja Jagodičastim rastlinam moramo zagotoviti dovolj, vendar ne preveč vode. Rastline brez namakanja v vročih poletnih dneh, ko večina začenja zoreti, ne bi preživele. Pravilno gnojenje jagodičevja povečuje pridelek Jagode in drugo jagodičevje so zahtevni glede prehrane. Samo če jim bomo zagotovili kakovostna in njim prilagojena hranila, bodo tudi plodovi sočni, pa tudi bogati z antioksidanti in vitamini. Za jagode, maline, robide... je najbolje uporabljati specialno organsko gnojilo BioPlantellaNutrivit za jagode in jagodičevje. Gre za popolnoma naravno gnojilo, dovoljeno tudi v ekološki pridelavi. Vsebuje veliko organske snovi in huminske terfulvo kisline, s čimer pospešuje nastajanje humusa. Tla ohranja rodovitna, polna življenja, a tudi rastlini zagotovi vsa hranila, ki jih potrebuje, da obrodi veliko okusnih sadežev. Za ameriške borovnice je izjemno pomembno uporabiti pravo gnojilo, s katerim vzdržujemo primerno kisel pH zemlje, zato uporabimo BioPlantellaNutrivit za borovnice. To je povsem naravno gnojilo, s katerim so hranila borovnici na voljo dalj časa. Kljub temu ga uporabimo vsaj 3x letno, prvič zgodaj spomladi (marec, april), drugič junija in tretjič jeseni (oktober). Plantellini strokovnjaki Kaj bomo danes jedli Fotografije: Plantella Priskrbite si brezplačen vodič: ORGANSKO GNOJENJE: JAGODIČEVJE Z DOMAČEGA VRTA plantellasi/vrtnarski-nasveti Strokovnjaki po naravi ODLIČNA KOMBINACIJA ZA BOROVNICE Vrtnarite z nami. J 080 8122 | PlanteUa.si BIO "g Plantella TOREK SREDA ČETRTEK čebulna juha, pasulj s krompirjeva kuhano meso iz prekajenimi rebri, juha, pečene razsola, solata palačinke kašnate klobase, iz kislega zelja, kisla repa, rižev jogurtove rezine narastek Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko PETEK cvetačna juha, čebulni zavitek iz listnatega testa, stročji fižol v solati, marmeladna pita SOBOTA hrbtiščna juha, kuhano meso (iz juhe), pražen krompir, jabolčni hren, kompot NEDELJA kostna juha, goveji zvitki s slanino, kuskus, motovilec, pehtranova potica PONEDELJEK kremna juha iz brstičnega ohrovta, rižota s piščančjim mesom, rdeča pesa, sadje Solata iz kislega zelja s korenčkom in fižolo Sestavine: 500 g surovega kislega zelja, 1 večji korenček, bučno olje, 2 stroka česna, žlička kumine v prahu, pločevinka fižola. Solata iz kislega zelja malo drugače - ampak odlična. V skledo damo kislo zelje in zraven naribamo korenček. Prisipljemo (odcejen) fižol iz pločevinke. Dodamo še bučno olje, drobno sesekljan česen in kumino v prahu. Vse sestavine dobro premešamo in solata je končana. Postržemo jo skupaj s kuhanimi klobasami, kuhanim mesom iz razsola ali narezkom. Zraven najbolj prija svež domači kruh. (Namesto kuhanega fižola lahko uporabimo lečo.) Goveji zvitki s slanino Sestavine: 4 goveji zrezki (po 180 g), 2 kisli kumarici, sol, poper, korenček, 2 čebuli, 2 stroka česna, žlica kaper, 4 žlice gorčice, 4 žlice ovsenih kosmičev, 4 rezine prekajene slanine, 250 ml rdečega vina, 3 žlice olja, 300 ml juhe, žlica jedilnega škroba. Meso začinimo s soljo in poprom. Korenček in eno kumarico narežemo na paličice. Sesekljano čebulo, česen, preostalo kumarico in kapre sesekljamo in gladko zmešamo z gorčico in ovsenimi kosmiči. Začinimo s soljo in poprom ter z mešanico premažemo meso. Obložimo z rezino slanine ter paličicami kumarice in korenja. Tesno zvijemo in prevežemo s kuhinjskim sukancem ali spnemo z zobotrebcem. Na vročem olju zvitke z vseh strani po-pečemo. Prilijemo juho in vino in pri srednji temperaturi kuhamo še približno eno uro. Če se nam zdi omaka preredka, jo zgostimo s škrobom, razmešanem z malce vode. 18 Štajerski Na sceni torek • 23. marca 2021 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - AnsambeL Kvinta Prisegajo na tradicionalne narodno-zabavne ritme Ansambel Kvinta, sedež ima na Grosupljem, je eden mlajših slovenskih narodno-zabavnih ansamblov. Na sceno je stopil 17. septembra leta 2017. Sestavljajo ga: Jurij Kožar (harmonika), Manca Stupar (vokal), Gregor Deželan (vokal), Jaka Ivan (bas kitara, vokal) in Matic Kete (kitara, vokal). Gre za klasičen narodno-zabavni trio s pevcem in pevko. Z narodno-zabavno glasbo so se srečali že zelo zgodaj, z njo so rasli, pomeni jim zelo veliko. „Z Maticem, s katerim sva vrstnika in tudi sošolca, sva dejala, da bova nekaj skupaj ustvarila. Tako se je začelo. Ujeli smo se karakterno in po energiji. Igramo narodno-za-bavno glasbo in tudi jugo rok ter slovensko pop glasbo. Preigravamo skladbe Franca Miheliča, Braneta Klavžarja, Mira Klinca, Lojzeta Slaka. Posneli pa smo že tudi sedem avtorskih skladb: Ljubezen je sreča, Mogoče nekoč, Nisem taka kot druge, Svet na ramenih, Ponedeljek, Dvorska polka (instrumentalna) in Kdor rože nosi," je povedal vodja ansambla Kvinta Jurij Kožar. Kljub mladosti, 17. septembra letos bodo praznovali 4. rojstni dan, so se že po enem letu delovanja predstavili na svojem krstnem festivalu, Festivalu Guštanj, na katerem so s polko Nisem taka kot renjsko narodno nošo. Tudi s tem se poklanjajo tradiciji slovenske narodno-zabavne glasbe. „Dokler jo bomo na tak način ohranjali, bo tudi živela," je prepričan vodja ansambla Jurij Kožar. Ob letošnji četrti obletnici delovanja ansambla posebnega dogodka ne načrtujejo. Večje slavje bodo pripravili ob 5-letnici igranja. Čim prej pa si želijo izdati tudi prvo zgoščenko. Nastopajo po celi Sloveniji, na koncertih, obletnicah, porokah, festivalih. Tudi na Ptuju so že igrali. Če bo šlo vse po načrtih, jih bomo letos ponovno slišali, saj želijo biti del scene 52. festivala narodno-zabavne glasbe Ptuj 2021. Prijaviti pa se želijo tudi na šte-verjanski festival, seveda, če bodo to razmere dopuščale. Priprave na novo festivalsko leto že potekajo. Z avtorji, s katerimi že tradicionalno sodelujejo, so že v dogovorih, pa tudi sami se bodo skušali preizkusiti kot avtorji. Čim prej pa si ponovno želijo živi stik z občinstvom. To v tem trenutku najbolj pogrešajo. Ne glede na družabna omrežja je namreč živi stik z občinstvom nekaj neponovljivega. MG Foto: zasebni arhiv Ansambel Kvinta druge presenetili samega sebe in po oceni strokovne komisije zasedli odlično drugo mesto. Guštanj jim sploh prinaša srečo. „Festivali nam veliko pomenijo, z njimi prihajajo nove izkušnje, nova spoznanja, tudi zabava, predvsem pa je pomembno druženje z drugimi ansambli in festivalskim občinstvom. Za vsak ansambel je pomembno, da vidi, kje je v primerjavi z drugimi ansambli, kaj je tisto, kar bo treba še izboljšati tako vokalno kot instrumentalno. Zelo velikega pomena je zato mnenje strokovne komisije," povedo člani ansambla Kvinta, ki v svoj repertoar v glavnem vključujejo tradicionalno oz. standardno slovensko narodno-zabavno glasbo. Na tem bodo vztrajali, četudi se lahko zgodi, da bodo glede na zahteve občinstva morali dodajati skladbe s t. i. hitrejšimi ritmi, ki pa se oddaljujejo od tradicionalne narodno-zabavne glasbe. Veseli pa so, da je v zadnjih desetih letih na-rodno-zabavna glasba postala vse bolj priljubljena tudi med mladimi. Še ne tako daleč se je o tej glasbi govorilo slabšalno, da gre za govejo muziko, ki ni za poslušanje. Na nastopih najpogosteje nosijo go- Podravje, Prekmurje • Arheologi na trasi daljnovoda Cirkovce - Pince Takšne peči so bile redke celo v Rimskem cesarstvu Pred začetkom gradnje električnega daljnovoda 2 x 400 kV Cirkovce-Pince so arheologi naleteli na izjemno najdbo, pomembno predvsem iz vidika civilizacijskega razvoja. Arheološke raziskave pred začetkom gradnje daljnovoda Cirkovce-Pince so prinesle pomembno in zanimivo odkritje. Na območju občin Ljutomer in Ormož, natančneje v kraju Stanovno, so namreč arheologi ob koncu lanskega leta naleteli na rimsko peč, ki priča o izrednem tehničnem znanju rim-skodobnih prebivalcev. Štajerski TEDNIK www.tednik.si IStajerskitednik I — Stajerskitednik Odkriti sledovi človekovega delovanja Arheološke raziskave, ki so se začele oktobra lani v sklopu izgradnje daljnovoda Cirkovce-Pince, potekajo večfazno. V prvi fazi je bil prostor vsakega od stojnih mest načrtovanih daljnovodnih stebrov raziskan površinsko, kar pomeni, da so strokovnjaki vzorčno pregledali vrhnjo preorano zemeljsko plast. Na stojnih mestih, kjer so bili pri tem odkriti sledovi človekovega delovanja v arheoloških obdobjih, je zato v nadaljevanju treba opraviti arheološka zaščitna izkopavanja, katerih namen je rešiti arheološko dediščino. Za raziskovanje peči so območje izkopa V« III razširili Arheološko izkopavanje v Sta-novnem so začeli izvajati pogodbeni izvajalci družbe ELES, podjetje PJP, d. o. o., vodja raziskave je Primož Predan, v sodelovanju z Celoten tloris velike peči meri približno 4x8 metrov. V Stanounem v občini Ormož so arheologi izkopali pomembno dediščino. Tovrstne peči so bile v tistik časih redke celo v mestnih središčih, kakršno je bila Petoviona oz. današnji Ptuj. zavodom Skupina STIK, namestnik raziskave pa je Rene Masaryk. Za raziskanje celotne peči so v dogovoru s pristojnim konservatorjem in nadzornikom raziskave območje izkopa razširili, tako da so zajeli celoten tloris peči, velike približno 4 x 8 m. Ostanki peči ležijo tik pod ornico, zato je bil njen zgornji del v preteklosti uničen. Ohranjeni so predvsem kurilni kanali v spodnjem delu peči, po katerih so peč segrevali, tako da so se vroči plini preko rešeta dvigovali v notranjost peči. Najdba priča o izrednem tehničnem znanju Odkritje peči je pomembno predvsem iz vidika civilizacijskega razvoja, ki ga je prostor današnje severovzhodne Slovenije doživel za časa Rimskega cesarstva, med 1. in 5. stoletjem našega štetja. Tovr- stne peči so bile v tistih časih redke celo v mestnih središčih, kakršno je bila Petoviona oz. današnji Ptuj, na podeželju pa so bile odkrite zgolj izjemoma. Peč priča o izrednem tehničnem znanju rimskodobnih prebivalcev, kakršnega po propadu rimske države v 5. stoletju v našem prostoru ni bilo več mogoče zaslediti vse do industrijske revolucije v 19. stoletju. Peč torej predstavlja izredno tehnično dediščino. Tea Dečman Foto: TD Foto: TD torek • 23. marca 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 19 Podlehnik • Rez potomke stare trte -f-\ • »V • • • Prva rez na vimcariji V začetku marca so člani Turističnega društva Podlehnik ob zvokih harmonike v Patrikovih rokah opravili rez potomke stare trte, ki raste na Gorci pred viničarijo. Foto: Sandi Sprah Rez sta opravila kletar Franc Pajnkiher in gospodar Stanko Prevolšek ob asistenci Milana Vidoviča in Zvonka Mlakarja. Po opravljenem delu so vsi navzoči nazdravili s kozarčkom domačega Štefanovega vina, za katerega je bilo grozdje potrgano točno na dan sv. Štefana, seveda pa ni manjkalo niti haloških kulinaričnih dobrot. Društvo je potomko stare trte posadilo junija lani, ob skrbni negi pa zdaj že načrtujejo tudi postavitev ograje, ki ji bo nudila oporo. Lani so sicer poleg občine Podlehnik potomke stare trte prejeli še: Občina Rogaška Slatina, Videm in - verjeli ali ne - Pogrebno podjetje Maribor ... Zdenka Golub Ormoško • Projekt Čebele in ptice Postavili bodo čebelnjake Na območju občin Središče ob Dravi in Sveti Tomaž bodo letos uredili čebelam in pticam prijaznejše okolje. Postavili bodo čebelnjake, namestili gnezdilnice za ptice, zasadili me-dovita drevesa ter podučili otroke in mladino o inovativnih pristopih v čebelarstvu. Večji del denarja za 76.000 evrov vreden projekt bo zagotovil LAS UE Ormož. Foto: Sta/ M24 Fotografija je simbolična. Partnerji projekta občina Središče ob Dravi, občina Sveti Tomaž, sre-diška OŠ in središko čebelarsko društvo so bili namreč uspešni na javnem razpisu omenjenega LAS in pridobili skoraj 50.000 evrov nepovratnih sredstev. Aktivnosti že začenjajo, do konca februarja v prihodnjem letu pa naj bi bilo okolje že bolj prijazno pticam in žuželkam, mladina pa dobro informirana o pomenu živali za človeka. Partnerji projekta Čebele in ptice bodo v prihodnjih mesecih vzpostavili ugodno okolje za te živali na javnosti dostopnih površinah. Temeljni, dolgoročni cilj projekta je namreč v spodbudi javnosti k sožitju z naravo in okoljem, za kar je potrebna primerna ureditev in pa seveda znanje. Na območju občine Središče ob Dravi bodo pripravili kar 1 ha veliko območje. »Dotrajana drevesa in grmovnice bomo odstranili in zemljišča očistili. Postavili bomo učni čebelnjak tipa A, ki bo služil potrebam izobraževanja osnovnošolskih otrok, srednješolcev in druge širše javnosti. Nabavili bomo čebelnjak in deset čebeljih družin, ki jih bomo umestili na očiščeno območje,« so napovedali na občini Središče ob Dravi, ki je vodilni partner v projektu. Na očiščenih zemljiščih bodo naposled posadili še marone oziroma kostanje ter druge medonosne rastline, umestili pa bodo tudi 20 gnezdilnic za ptice. V načrtu še prenova ulične razsvetljave Na območju občine Središče ob Dravi bodo v sklopu projekta na Ber-cetovi ulici zamenjali ulično razsvetljavo. Umeščenih bo 12 sodobnih solarnih svetilk. Slednje naj bi bile bistveno prijaznejše čebelam, pticam, netopirjem in drugim žuželkam, postavljene pa bodo tudi ob poti do učnega čebelnjaka. Na območju občine Sveti Tomaž bodo medtem uredili medovit vrt in zasadili drevesa na 3.300 mJ veliki parceli v neposredni bližini doma za starostnike, osnovne šole in vrtca. Ob investiranju v ureditev okolja so partnerji projekta prepričani, da se odgovoren odnos do narave gradi z znanjem, izkušnjami in zgledom že od mladih nog. Pripravili bodo predavanja o pomenu čebel ter o opraševanju in zakaj je opraševanje pomembno za človeka. Predavanja bodo namenjena osnovnošolcem OŠ Središče ob Dravi in OŠ Sveti Tomaž in širši javnosti. Na OŠ Središče ob Dravi pa bodo učencem ponudili tudi neobvezno sodelovanje v čebelarskem krožku. KG Ptuj • Pogled na prenovo malega gradu po dveh desetletjih Še vedno vzor ravnanja z dediščino Zgradba malega gradu sodi med najpomembnejše objekte starega ptujskega mestnegajedra. Markantna renesančno-baročna zgradba ob jugozahodnem obronku grajskega griča je skozi stoletja pomembno oblikovala ptujsko mestno veduto. Oktobra lani je poteklo 20 let, odkar v njem domuje študijska knjižnica. Foto: Črtomir Goznik V procesu sanacije malega gradu je bila ohranjena kakovostna dekorativna ulična in zahodna fasada. Žitnica, največji gospodarski objekt, še vedno čaka na obnovo „Staro mestno jedro je treba jemati kot celoto. V to mora biti vključen kompleks gradu. Sestavni del tega kompleksa je tudi žitnica, ki jo danes občani Ptuja sprejemamo kot monolit, ki pač tam je. To je v grajskem kompleksu in mestu daleč največji gospodarski objekt, ki gaje treba sanirati tako, da bo v njem možno izvajati več različnih dogodkov. Ob tem bi rad še posebej opozoril, daje nujno ustvariti pogoje, na osnovi katerih bo v starem mestnemjedru možno uporabljati najnovejše tehnologije. Na ta način in s ponudbo prostorov in načina življenja (bivanja) bomo privabili najbolj propulzivno populacijo. Tako ne bomo zamudili še ene priložnosti za oživitev." Obnova malega gradu je bila sestavni del t. i . projekta Ptujske trojke, edinstvenega projekta prenove na Ptuju. O tem smo se pogovarjali z arhitektom in urbanistom Marjanom Berličem. „V sedemdesetih letih 20. stoletja je bila v občinskih načrtih revitalizacije starega mestnega jedra za Mali grad določena nova namembnost. Za zgodovinsko, arhitekturo in urbanistično pomemben stavbni kompleks je bila predvidena celovita prenova za potrebe ptujske knjižnice, ki je takrat domovala v ptujskem mi-noritskem samostanu. Temeljita prenova že močno dotrajanega malega gradu se je začela s kulturnim programom, imenovanim Ptujska trojka, ki je zajemal celovito prenovo minoritskega samostana z rekonstrukcijo cerkvene ladje ter preselitvijo pošte in knjižnice. V ta namen so bila zagotovljena sredstva občinskega in republiškega proračuna, kulturnega sklada ter sklada za prenovo. Veliko zaslug za zagon Ptujske trojke je imela Kristina Šamperl Purg. Objekt je bil v začetku prenove star že čez 700 let in močno dotrajan. Pred posegom so bile izvedene obsežne arheološke raziskave, ki so dale veliko arheološkega materiala iz vseh obdobij zgodovine mesta, od Rima do danes. Na osnovi arheoloških izkopavanj in sondiranj je bil narejen konservatorski program, ki je bil z novimi spoznanji, nastalimi ob odpiranju objekta, sproti noveliran, ob stalnem sodelovanju s spomeniško stroko in skupnim reševanjem najprimernejših rešitev," je povedal Marjan Berlič. V procesu sanacije je bila ohranjena kakovostna dekorativna ulična in zahodna fasada, za notranjo dvoriščno fasado pa je bilo glede na ohranjene podatke in novo reprezentančno funkcijo objekta sklenjeno, da se ji vrne podoba, kakršna je bila do prenove v 19. stoletju. Celovit pristop prenove: sodelovanje stroke, investitorja in uporabnikov Ko gre za prenove tako kulturno in zgodovinsko pomembnih objektov se po navadi „udarita" kulturno-varstvena in arhitekturna stroka, ki v takšno prenovo želi vključiti tudi sodobnejše gradbene oz. arhitekturne elemente. Kako so reševali takšne zaplete nekoč, Ber- lič pojasnjuje: „Po začetnem otipavanju med uporabniki prostora ter kulturno-varstveno in arhitekturno stroko smo si bili enotni, da je za oživitev takšnega objekta treba v objekt umestiti prostore, ki bodo odgovarjali bodočim porabnikom prostora. Polno so bili vključeni predstavniki investitorja in predvsem bodoči uporabniki na čelu z direktorico Lidijo Majnik, ki so dobro definirali prostorske potrebe za študijsko knjižnico. Projekt sanacije in obnove malega gradu je potekal v dveh etapah, z dvema projektantskima skupinama. Nadvse zahtevna fizična prenova stavbnega kompleksa se je začela četa 1990, ko je bil objekt še naseljen. Takrat so začeli pripravljalna dela ter sanacijo kletnih zidov in teme- ljev. Letai994 so gradbeniki začeli rušiti predelne zidove. Začelo se je tudi sistematično raziskovalno izkopavanje in sondiranje. Obsežni statično-sanacijski posegi pa so se začeli izvajati leta 1996. Obnovitvena dela so bila nadvse zahtevna, saj je bilo treba porušiti vse predelne stene, naknadno prizidane primarne vratne odprtine, okna, niše ter arkadne loke. Po tem rušenju je bil objekt nekaj časa odprt od kletnih obokov do slemena ostrešja. To je bil čas, ko je projektiranje in projektantski nadzor prevzela nova ekipa pod mojim vodstvom. Za normalno obratovanje knjižnice smo morali zagotoviti dodatno etažo v južnem traktu objekta ter zagotoviti dostop za invalide." MG Cirkulane • Obnova živilske trgovine Glavnino del bi izvedli maja Mercator je že začel pripravljalna dela, da obnovi svojo prodajalno v Cirkulanah. Pred objektom so podrli drevesa, da bodo omogočali lažji dostop in popravili poškodovane asfaltne površine. Prva dela v objektu se bodo začela predvidoma aprila, in sicer v delu, kjer je bil gostinski lokal. Ta del bodo priključili prodajalni in tako povečali prodajne površine. Obnova prodajalne je sicer načrtovana za maj, so povedali v Merca-torju. »Predvidoma bo potekala od začetka do konca maja, nekatera dela bodo že v aprilu potekala v prostorih, kjer je zdaj bife, trgovina pa bo obratovala nemoteno. Ob prenovi bomo trgovino razširili tudi na prostor, kjer je zdaj bife. Streho bomo počistili, fasada bo popravljena in prebarvana. Trgovina bo prenovljena po sodobnih trendih in novih Mercatorjevih standardih.« MZ Foto: MZ 20 Štajerski Križem kražem petek • 26. marca 2021 Piše: Mateja Toplak • - (Kitajske) črtice Z masko na avtoštop (15) Od Šenzena do Kunminga se vije približno tisoč petsto kilometrov cest. Z bratom, ki meje prišel obiskat pred kratkim, sva za to razdaljo potrebovala šestintrideset ur. Glede na to, da na Kitajskem nikomur ni jasno, kaj pomeni iztegnjen palec, je to kar lep štoparski uspeh - še posebej januarja 2020, ko seje ravno začenjala »sezona« mask. Rdeči karton z imenom kraja, kamor sva namenjena, si držim nad glavo, medtem ko Aljoša na pločniku zajtrkuje. Sama glodam orehovo potico, ki mi jo je prinesel od doma. Njegov let ni bil direkten (tako je, če te povabi sestra, ki letalske karte kupuje na razprodajah!), a potica je, kljub dolgemu potovanju, še zmeraj užitna. Čeprav malo suha. Poda mi termovko vode, ki jo je nalil za ovinkom. Na Kitajskem dobiš vodo skorajda povsod, in to brezplačno, a zmeraj je vrela (tradicionalna kitajska medicina spodbuja pitje vroče vode, kar bi naj bilo dobro za zdravje). Na desni, nekaj metrov pred nama, se obrača luksuzen avtomobil. Šenzen, ki leži tik ob meji s Hongkongom, je poln prestižnih električnih avtomobilov in taksijev. Poleg tega menda po mestu vozi več kot šestnajst tisoč električnih avtobusov! Gospoda stopita iz beemveja in več kot očitno maha- ta v najino smer. Eden izmed njiju prazni prtljažnik, kot da bi delal prostor za najina nahrbtnika. Možakarja govorita dobro angleščino in Aljošu se zdi to čisto normalno, sploh se ne zaveda, kakšno srečo moraš imeti, da v tej deželi najdeš koga, ki te razume! "Hello, I'm Mr. Leo", pravi nizkorasli možakar, ko pokaže še na voznika, ki ga imenuje Storm. Le kje sta naumila to ime, se muzam sama pri sebi. Aljoša je navdušen, kakor da je napolnjen s helijem, njegov prvi avtoštop je bil Bolj zanimiva, bolj zame, bolj zate. BREZ lihi flat Tecite, plešite! TEST SE SPLOH POZNATA? JEZIKOV LJUBEZNI Naučite se jih DARILA za bralke ANGEL TUL_ VFSSNCKWa Naj pogost® r SKRBI ZARADI VAGINE TREND _ _ SKRIVNOSTNA tančica Prevzemite popoi nadzor nad organj ZBIO Že v prodaji! avtor: marko bokalič spremljevalna skupina vlada kreslina izvajanje neposrednih praktičnih del reklamni film trpka sestavina hrastovega lubja kratim letal tipa iuušin neurejen skupek dlak, las ali bilk, pušeli prevoznik povodi z majhnim plovilom mesto v egiptu ob jezu na nilu smučarski trener ažnoh hekdahji prebivalec na barju, kolisčar ameriška pasma konj olimpionik štukeu ustaljeha oblika, obrazec matematični znak sibirski veletok, kiteíe mimo omska ahg. prima-tologihja (jane) am.pevec king cole bančni avtomat prevretek, dekoki japonsko olimpijsko mesto vizualhi umetnik rimele avtobusna postaja pogost iglavec bitumenski premaz proti vlagi melodija, namenjena petju nevtralno Število gonilo dogajanja, movens postarahost, ki se odraža na laseh veznik nas najstarejši se delujoči narodno-zabavni ansambel sredozemska kulturna rastlina, belus največje zasavsko mesto ameriški skladatelj (charles) podaljšek glave pri nekaterih sesalcih jadralhi klub CeShfilm zitorino naprava za shemahje slike gibljiv drog ha spredhjem delu voza poer tvoj nov slovencem t vue galatejih ljubimec norveški slovničar aasen osebni praznik varovalni pas pred poplavami rod koz družbena enakost v franc. revoluciji lunina mena znah-stveni izrek hekd.alb. diktator hoxha tirnica nebesnega telesa ukrajini sin adama iheve omemba, omenek oplov avto 1.s0lmi-zacijski zlog območie, površina ester ledecka vino bledo rdečkaste barve staroves. azijsko homadsko ljudstvo telur varno pri-bežalisče koncentriran izvleček stara površinska mera, oral božični, ekološki, zelehi, golit has igralec, člah mesthega gledališča ljubljanskega (boris) gospodarski vestnik igralec brynner nekd.fr. državnik (jacques) carski, zlati? ahg.gled. režiser (peter) angleško mesto pri cam-bridgeu barbara cerar zahteva, da se kaj haredi komur so Stete, ta bo kmalu polona vetrih italijansko ime za trst savinji (ženski skakalni cehter) izvajalec, razlagalec pokojni rus« predsednik (boris) irski igralec heesoh podrejehi imetnik fevda v užitku katarina čas BROOK, Peter - reformator angleškega gledališča, APPALOOSA - ameriška pasma konj z leopardjim vzorcem na kožuhu, GOODALL, Jane - angleška raziskovalka vedenja prosto živečih šimpanzov North Kww "St T« China in Foto: Mateja Toplak Med potovanjem po Kitajski sva skupno prestopala približno dva tisoč tristo kilometrov, za kar sva potrebovala kakih šestdeset ur. Foto: Mateja Toplak Opremljena z napisi in pojasnili, ki domačinom pomagajo razumeti, zakaj stojiva ob cesti in iztegujeva vsak svoj palec. mala malica. "Ne morem verjeti, da to deluje," kar naprej ponavlja. Po prvem štoparskem uspehu obtičiva v mestu Guangdžov, ki je le sto štirideset kilometrov oddaljeno od najine začetne točke. Ure in ure stojiva ob prometni cesti, kjer naju je odložil voznik gospoda Lea, a nihče več nama ne ustavi. Čakala sva vsaj šest ali sedem ur. Morda bi bilo pametneje, da greva nazaj, sem večkrat rekla. Ko želiš, da bi bilo potovanje čim bolj avanturistično in vztrajaš, da je avtoštop najbolj zanimiv način spoznavanja tuje dežele, se stvari odvijejo po svoje. Čeprav bi se kje drugje lahko enostavno vkrcala na vlak, je treba na Kitajskem vozovnice rezervirati vnaprej, saj so pogosto razprodane. Še posebej sedaj, januarja, malo pred praznovanjem kitajskega novega leta. Prestaviva se na drugo cesto, morda bo tam več uspeha. Verjetno je šele tedaj Aljoša začutil tisto "pravo" Kitajsko: kraj, kjer ne samo, da skoraj nihče ne govori angleško, večina ne razume niti tega, kaj pomeni iztegnjen palec. Izgubljam potrpljenje, on pa se pogovarja z vsakim, ki ga ogovori. Prazni mi baterijo in kuri prenos podatkov na mobilniku in to samo zato, da s prevajalnikom besediči tja v en dan. Ubada se z ljudmi, ki ga sprašujejo le "od kod je" in "kako mu je ime". Že nekaj časa se pogovarja z mlajšim moškim. Grem, da mu naročim, naj že neha in mi pride pomagat "držat ta palec", ko presenečeno ugotovim, da moški govori angleško! Menda naju je opazil že pred nekaj urami in jasno mu je, da Kitajci sploh ne vedo, kaj želiva. Nikita, kot je ime mlademu poslovnežu, naju odpelje do svoje pisarne, vklopi računalnik in začne pisati. Opremi naju z napisi in pravi, da nama od zdaj naprej ne bo treba odpreti ust ali angleško-kitajskega prevajalnika. Pogosti naju še z obilno večerjo, in ko poskušam plačati, skenira QR-kodo pred mano (na Kitajskem se velika večina izdelkov in storitev plačuje preko pametnih telefonov). "Vem, da bi vidva, če bi se jaz znašel v Evropi, pomagala meni," se nasmehne. Od tam, kjer naju je pustil Nikita (še zmeraj v mestu Guangdžov), nama je šlo kot po maslu - čeprav sva se tu in tam znašla na kakšnem temnem cestnem odseku, tudi na avtocesti, kjer pešci naj ne bi postopali, in sva kinkala na bencinski črpalki ob prodajalcu, ki je celo noč gledal posnetke na priljubljenem TikToku ... Na nekem postajališču nama je nekdo podaril vrečko hrane, menda je mislil, da sva v težavah. Eden izmed voznikov pa je, medtem ko je Aljoša trdno spal na sovoznikovem sedežu, vozil kot zmešan. Ko sem mu nakazala naj upočasni, mi je smeje podal pločevinko energijske pijače, kot da bi bilo to kakšno zdravilo za živce. Družina v mestu Kunming, ki naju je povabila v goste, ni mogla verjeti, da sva res prištopala tako daleč. Seveda sva jim najprej morala razložiti, kaj avtoštop sploh je ... Foto: Mateja Toplak V kitajski kulturi rdeče lanterne simbolizirajo razcvet življenja in uspešnost v poslovanju, zato so ob velikih praznovanjih, kot je kitajsko novo leto, razo-bešene povsod: ob glavnih cestah, trgovskih središčih, v parkih, domovih ... KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 141,88 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). torek • 23. marca 2021 Za kratek čas Štajerski 21 Za šankom Priznajte, da ste ga zasrali! Priznajte, da ste že kdaj kaj zasrali Sprejeli napačno odločitev, katere posledice so bile za vas slabe. In ste se počutili neprijetno. Se huje, če je zaradi vaše slabe odločitve nosil posledice nekdo drugi. Ampak tako je v življenju. Nimamo vedno dovolj podatkov, da bi lahko bili prepričani, da bo to, za kar smo se odločili, prineslo vsem nekaj dobrega. Ne nazadnje so slabe odločitve že od nekdaj del človekovega življenja. (Že tisto, da so naši predniki šli z drevesa na tla, ne vem, ali je bilo najpametneje. Pa tisto z Evinim jabolkom bi se tudi lahko bolje končalo, če tam sredi raja ne bi rasla jablana ...) Ni kar tako nastal pregovor: Če bi človek bil vedež, ne bi bil revež. Zakaj ta uvod? Ker smo ravno v tem času priča dogajanju, ko se je naša vlada konec leta napačno odločila glede tega, ali naj kupi cepivo, ki je bilo dodatno na razpolago, ali ne. In so se odločili za NE. V prepričanju, da bo neko drugo cepivo kmalu na razpolago za manj denarja. Pravzaprav povsem legitimna pravica vlade, če tako premislimo. Vsak dan je treba sprejeti neko odločitev, za katero veš, da bo enim všeč, drugim pa ne. Ampak če se odločiš, moraš biti potem pripravljen tudi odgovarjati za svojo odločitev. Če si se odločil prav, te bodo nosili po ramenih; če si se odločil narobe, se moraš sprijazniti z negodovanjem volivcev. Kaj pa je naredila naša vlada? (Pišem ,naša vlada' - pa se dobro ve, da je ,naša vlada' en sam samcat človek, ki ima v rokah škarje in platno, oboje - in škarje in platno - pa smo kupili njegovi državljani in mu ju zaupali v upravljanje.) Naš JJ se je šel na Dunaj v stilu Kalimera pritoževat, da dobimo premalo cepiva. Tistega, ki ga iz preračunljivosti nismo kupili. In se še enkrat osramotil pred evropsko (če že ne kar svetovno) javnostjo. Pa ko bi sramotil samo sebe ... Pravijo, da je po bitki lahko biti general. Ampak nekateri so generali že pred bitko (in med njo). General, ki da kaj na svojo čast, odstopi (no, še kaj hujšega naredijo, a o tem ne bi sedaj). Pa naš ,general' Twito? Bo odstopil? Hahaha ... - 'malo morgen' rečemo pri nas. Vaš (desetar) Pepek Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 1 4 2 7 8 9 8 1 5 7 9 8 6 3 9 3 4 6 8 6 8 2 1 9 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥¥ €€ OOO Bik ¥¥¥ ©© €€€ O Dvojcka ¥ ©©© € OO Rak ¥¥¥ ©© €€ O Lev ¥ ©©© € OOO Devica ¥¥¥ ©© € OOO Tehtnica ¥¥ €€ OO Škorpijon ¥¥ ©©© €€ 0 Strelec ¥ ©© €€€ 00 Kozorog ¥¥¥ ©© €€ 0 Vodnar ¥ ©©© € OOO Rib. ¥¥ ©© €€€ 00 Starše • Velikonočna tržnica Zadišalo bo po praznikih Velikonočna tržnica v Staršah je prvič zaživela pred petimi leti. V preteklem letu so jo zaradi epidemije odpovedali, v letošnjem letu pa so se organizatorji odločili, da jo bodo ob spoštovanju vseh ukrepov znova izvedli. Zadišalo pa bo po lokalnih izdelkih. Organizator ^fogodka: Društvo Naš dišeči dom 17 ponudnikov domačih pridelkov in unikatnih ^««anoinlajkfc Jelkov lide^n>i>re*mcca Ustvarjalne delavnice za otroke 2. VELIKONOČNA TRŽNICA Sobota, 24. marec, od 9. -13. ure, Vaško središče v Staršah PflkrftviteJ| dogodka: (oj Občina Slarit Foto: arhiv Društva naš dišeči dom Težko si predstavljamo praznovanje velike noči brez pirhov, šunke, hrena in slastne potice. Do potankosti je določen repertoar jedi, ki ob tem prazniku tradicionalno sodijo na mizo. Letos bodo dobrote lokalnih pridelovalcev znova zbrane na Velikonočni tržnici v Staršah, kjer pa bodo prodajali vsi lokalni pridelovalci iz območja občine. »Letos smo najprej k sodelovanju povabili ponudnike izdelkov iz domače občine in vsi so se odzvali z rezervacijo stojnice. Res smo zelo zadovoljni,« je odziv domačih ponudnikov komentirala Katrin Korotaj, predsednica društva Naš dišeči dom, ki organizira Velikonočno tržnico. Ponudniki bodo za prodajo na tržnici odšteli 30 evrov (tisti najbolj zvesti branjevci pa po 20 evrov). Presenečenje za otroke V društvu so v preteklih letih vedno poskrbeli za animacijo otrok. Po navadi so jim pripravili ustvarjalne delavnice, kar pa bi bilo letos ob vseh ukrepih težko izpeljati. Popestritev dogajanja na vaškem središču za najmlajše pa vseeno pripravljajo, odkriti pa ga bodo morali otroci sami. Malce manj skrivnostna pa je bila Korotajeva v zvezi s programom za odrasle. »Domačine želimo spodbuditi k optimizmu in dobrosrčnosti, zato pripravljamo drevesa dobrih misli, želja. Upam, da bodo idejo vzeli za svojo in z veseljem sodelovali,« je še dodala Korotajeva. KG Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! TEDNIK www.tednik.si I GLASBO DO SRCA Velja za teden od 23. do 29. marca 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog 2021 znaki - odlično Bodite V Mar/anoVi družbi Vsako sredo med 20. in 2h. uro na radiu Ptuj. www.radio-tednibi Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Foto: ČG Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radi-o-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 29. marca. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@ radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade. Podarjajo Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Nika Ostroško, Starše. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 23. marca 2021 Družba Radio-Tednik Ptujskupajz Občino Markovci in Osnovno šolo Markovci prireja oddajo / ^O^^r*^^ Štajerski1 radioPTUI TOREK, 23. marec 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Ljudski pevci in godci v Podlehniku 10:30 Utrip Ormoža 11:30 Dalmatinski večer tamburašev Majšperk 12:00 Video Strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Koncert glasbene skupine Gemaj 19:15 Pozdrav pomladi na OS Majšperk 20:00 Korajža velja, Destrnik 2004 21:00 Majske igre na Destrniku, 2005 22:00 10 let glasbe Tanje Žagar 23:25 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK S P SREDA, 24. marec 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Koncert družine Breznik 10:00 Večer z Žargonovci 13:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Veseloigra - Ce ženske štrajkajo 20:00 Otroci iz vrtca Hajdina se predstavijo 21:05 Predavanje - Kaj je imunski sistem 22:10 Koncert učiteljsko-vzgojiteljskega PZ 23:20 Video strani IV program v živo tudi preko spleta: WWW.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d. 2252 DORNAVA. ¡nlo@siplv.si kontakt: 02 754 00 33; 041 618 044: www.siptv.si ČETRTEK, 25. marec 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Ljudski pevci na Polenšaku, 2014 10:30 Pozdrav sosedu, Dornava 2015 12:30 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 17:40 Društvene igre, PolenŠak 2013 20:00 Koncert Moškega okteta Dornava 2013 21:10 Koncert Orkestra Slovenske vojske 23:00 Video strani OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Markovci. Oddaja bo v sredo, 24. marca, ob 19. uri na Radiu Ptuj, FacebookterYoutube profilu Radia Ptuj. Spremljajte nas in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok. Projekt podpira Občina Markovci. jtATP feM^ÜEJ i Bö dem i AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI ü SAZAS dravakc tlaktrarn* maribor Lahkota prihodnosti KLIMA Q4VUWJ*, VCC4MH M torek • 23. marca 2021 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi Snemanje porok >REC BK PRODUKCIJA BK Produkcija Tržaška cesta 65,2000 Maribor info@rbkprodukcija.si 031/3^-639 STORITVE ZAPOSLIMO krovca, kleparja, tesarja. Franček Lenart, s. p., Jiršovci 51 a, De-strnik. Telefon 041 876 325. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM prašiče v teži 25-250 kg. Možnost dostave. Tel. 041 670 766, Ptuj. NESNICE, rjave, 21-tedenske, že v začetku nesnosti, prodajamo, možnost tudi brezplačne dostave. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246. RAZNO IŠČEM pomoč za starejšo osebo v občini Markovci. Tel. 02 766 22 31. MOŠKI, star 73 let, išče partnerico za skupno življenje, staro od 70 do 73 let z območja Podlehnika. Tel. 051 696 702. Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.d I ib.si MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO □o ponedeljka zjutraj □o 9. ure ZA PETKOVO IZDAJO do Četrtka zjutraj do 9. ure maida.scgula@radio-tcdnlk.si, tal. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radio-tednik.si, tel. 02 749 3410, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski TEDNIK PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV j% u Ana Fideršek, roj. Gregorec, Žabjak 4a, roj. 1927 - umrla 13. marca 2021; Veronika Belšak, roj. Kranjc, Ptuj, Ul. 5. Prekomorske 14, roj. 1930 - umrla 13. marca 2021; Milan Padežnik, Veliki Vrh 87, roj. 1950 - umrl 13. marca 2021; Ivanka Hojnik, roj. Muršec, Hlaponci 15, roj. 1952 - umrla 12. marca 2021; Alojz Gašparič, Bratonečice 4, roj. 1933 - 13. marca 2021; Franc Bra-tušek, Šturmovci 28, roj. 1934 - umrl 13. marca 2021; Marija Šimek, roj. Brodnjak, Hajdoše 34a, roj. 1954 - umrla 13. marca 2021; Barbara Petrovič, Kokol, Meje 6, roj. 1931 - umrla 15. marca 2021; Frančiška Zadravec, roj. Pučko, Ptuj, Volkmerjeva c. 50, roj. 1923 - umrla 16. marca 2021; Hedviga Horvat, roj. Brunčič, Ptuj, Volkmerjeva c. 17, roj. 1929 - umrla 16. marca 2021; Angela Cafuta, roj. Kajnih, Ptuj, Povodnova ul. 12, roj. 1941 - umrla 17. marca 2021. T«" Na voljo mobilni aplikaciji v Radio Ptuj in Štajerski tednik za iOS in Android naprave Žalostna obletnica divjaškega rubeža treh otrok BO KALVARIJAI PRILA Lepi spomini ne bledijo! i Milan Kneževič kandidat is sekretarja medobčinskega sveta ZKS Merita Spomnite se ¿ogorkov, ki so zaznamovati vas iaiivaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Slovenija, Podravje • Statistiki eksperimentalno o energetski revščini državljanov Vse več ljudi bivakira v mrzlih stanovanjih brez tople vode Čeprav definicija energetske revščine še ni mednarodno poenotena, sojo na slovenskem statističnem uradu (Surs) za potrebe priprave Nacionalnega podnebnega in energetskega načrta skupaj s predstavniki Ekonomske fakultete in direktorata za energijo pri infrastrukturnem ministrstvu opredelili kot stanje, v katerem si gospodinjstvo ni zmožno zagotoviti primerno toplega stanovanja in drugih energetskih storitev, kot sta denimo ogrevanje sanitarne vode in razsvetljava, po sprejemljivi ceni. »Podatkov o energetski revščini na ravni statističnih regij žal še nimamo, so pa na voljo podatki posameznih raziskovanj, ki lahko koristijo kot primerjava,« so nam povedali na Sursu, zato smo se zakopali med številke. V Podravju manj ogrevanih stanovanj V letu 2019 si niso zmogli zagotavljati primerno toplega doma trije odstotki vseh slovenskih gospodinjstev. Če pogledamo stanje v Podravju, je bilo to za odstotek slabše, torej so bili brez ustreznega ogrevanja štirje odstotki stanovanj. Glede na slovensko povprečje je razmerje v Podravju boljše pri osvetljenosti stanovanj in pri težavah s hrupom, saj ima v Sloveniji premalo svetlobe pet odstotkov stanovanj, v Podravju le trije, v povprečju je hrup moteč v 15 odstotkih slovenskih stanovanj, medtem ko je v Podravju zaradi povečanega hrupa bivanje oteženo v 12 odstotkih gospodinjstev. Slabo stanje stanovanj je v Podrav-ju enako splošnemu slovenskemu z 21 odstotki. Pod pragom revščine kar 52.000 »Podravcev« Kot rečeno, je energetska revščina večinoma tesno povezana z nizkimi prihodki ljudi, torej je stanje slabše v vzhodni Sloveniji. Državni statistiki so eksperimentalno izračunali tudi kazalnik, s katerim lahko dodatno ocenijo delež energetsko revnih gospodinjstev v Sloveniji in po katerem med energetsko revna sodijo tista, katerih dohodek je nižji od praga tveganja revščine, hkrati pa imajo nadpovprečno visoke izdatke za energijo. Izbrani kazalniki energetske revščine, gospodinjstva, Slovenija 12015 12016 12017 12018 12019 I ■ % gospodinjstev Nezmožnost zagotavljanja primerno toplega doma 7 1 6 ■■^■B 4 | 3 Zamujanje pri plačevanju stanovanjskih stroškov 16 15 13 12 10 Visok delež izdatkov za energijo v dohodku ...... 17 Nizki absolutni izdatki za energijo ...... 12 Nizki dohodki in visoki izdatki za energijo 4 | ... ni podatka Foto: K.G./arh¡v M24 V letu 2018 je bilo v Sloveniji takih okoli 35.000 ali štiri odstotke gospodinjstev. Leto kasneje je bila stopnja tveganja revščine v Sloveniji 12-odstotna, v Podravju pa 16,2-odstotna, število oseb, ki so živele pod pragom tveganja revščine je bilo skupaj 243.000, od tega največ v Podravju, in sicer 52.000. Če je bilo v letu 2019 materialno prikrajšanih oseb na nivoju države 174.000, za regijo z daleč najslabšo situacijo velja Podravje, kjer je bilo materialno prikrajšanih 34.000 ali 10,5 odstotka prebivalcev. Nizki izdatki za ogrevanje lahko pomenijo tudi - mrzlo stanovanje ... Kot je razvidno iz tabele, je imelo 12 odstotkov gospodinjstev v letu 2018 nizke izdatke za energijo, vendar so lahko ti, opozarjajo na Sursu, rezultat velike energetske učinkovitosti stanovanj in varčne rabe energije, lahko pa kažejo tudi na tako imenovano skrito energetsko revščino, o kateri govorimo, kadar gospodinjstva zaradi pomanjkanja finančnih sredstev omejujejo svojo porabo energije. Visok delež izdatkov za energijo v dohodku pa je v tem letu imelo 17 odstotkov gospodinjstev, a tudi nesorazmerno visoki izdatki za energijo lahko pomenijo, da gospodinjstva dajejo prednost izdatkom za energijo pred drugimi izdatki. S položnicami za stanovanjske stroške je v letu 2018 zamujalo 12, v 2019 pa 10 odstotkov gospodinjstev. Senka Dreu Nizki dohodki in previsoke cene energentov Kot pravijo na Sursu, pride do energetske revščine v največji meri zaradi nizkih dohodkov prebivalstva in visokih cen energentov, pomemben dejavnik pa je tudi poraba energentov, ki je odvisna predvsem od energetske učinkovitosti stanovanj, pa tudi od tega, kako z energijo ravnajo stanovalci. V Sloveniji se doslej še nismo sistematično lotili podatkov o obsegu energetske revščine, so pa državni statistiki v preteklosti izračunavali delež denarja, ki ga gospodinjstva namenjajo za energijo v stanovanjih, pri čemer so upoštevali teorijo, da so energetsko revna tista gospodinjstva, ki za zagotavljanje primerno toplega stanovanja in druge energetske storitve porabijo več kot 10 odstotkov svojih dohodkov. A, kot ugotavljajo, gre za pomanjkljivo metodo, saj iz pridobljenih podatkov ni razvidno, ali ima gospodinjstvo primerno toplo stanovanje, niso upoštevana gospodinjstva, ki imajo nezadostne izdatke za energijo, so pa upoštevana tista z visokimi dohodki, ki jih je težko šteti med energetsko revna. Ptuj •S seje Sveta za preventivo Vožnja po Ormoški cesti po polžje Člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) mestne občine (MO) Ptuj so na marčevski seji med drugim govorili o Ormoški cesti. Vodja medobčinskega redarstva Robert Brkic je poudaril, da je cesta prometno zelo obremenjena. »Po cesti pelje okoli 900 vozil na uro, od tega 70 tovornih, ostalo osebna. Zaradi gostote se promet odvija počasi. Pri nekdanji gostilni Kuhar smo opravljali meritve hitrosti, najvišja izmerjena hitrost je bila 86 km/h. Dovoljena hitrost vožnje je sicer 50 km/h. Povprečna izmerjena hitrost vozil je bila 44 km/h, hitrost, višjo od 71 km/h, so prekoračili štirje vozniki. Hitrost vožnje ni problematična, med kršitvami cestnoprometnih predpisov bolj izstopa neupoštevanje prednosti pešcev. Na terenu smo bili prisotni zjutraj, ko gredo otroci v šolo, promet je strnjen in je težje prečkati cesto. Morda so vozniki premalo pozorni na prehod za pešce in enostavno prezrejo čakajočega pri prehodu,« meni Brkic. Člani SPVCP so sklenili, naj se preuči možnost, da bi prehod za pešce pri gostilni Kuhar dodatno označili z modro barvo. Člani sveta SPVCP MO Ptuj so na marčevski seji med drugim govorili o prometni varnosti na Ormoški cesti. Janez Strelec, ki je v upravi MO Ptuj zadolžen za področje prometne varnosti, je na seji SPVCP predstavil pobudo staršev otrok, ki obiskujejo OŠ Mladika. Njihov predlog je, da bi šolski avtobus otroke na Ormoški cesti pobiral na t. i. stari Ormoški, na kraku ceste za vulkanizersko delavnico, pri Ribiški poti. Če je to izvedljivo, bo najprej treba preveriti statiko starega mostu. S tem vprašanjem se po besedah Strelca službe MO Ptuj že ukvarjajo. Če bo statika mostu dopuščala obremenitev vožnje avtobusa, potem za vzpostavitev postajališča šolskega avtobusa na varni točki ob cesti, ki ni prometna, po besedah Strelca ni ovir. Šolski avtobus bi tako otroke pobiral med vožnjo dol proti Spuhlji (na novem postajališču) in nazaj proti mestu ob Ormoški cesti. Članom SPVCP se zdi predlog smiseln in utemeljen, zato so ga tudi podprli. MZ <3 "o. a O O O O KJS - C?* Rojstva: Mojca Milošič, Morska cesta 104, Fram -deček Gašper; Dušanka Ris, Rimska ploščad 7, Ptuj - deklica Ema; Tanja Arzenšek - deklica Mia; Katja Črnko - deklica Klara; Petra Miklašič - deček Tevž; Tanja Šešerko - deček Nik; Maruša Majhenič - deček Izak; Blanka Križanec - deklica Kiara; Nina Troj-ner - deklica Maja; Anja Lopan - deklica Loti; Katja Toplak - deklica; Barbara Beranič - deček Liam. Poroka - Ptuj: Jakob Muhič in Alejandra Estepha-nia Martinez Hernández, Ptuj, Rogaška c. 52. C?J S^ o C? o J o? C C c? T O £2 ..o _ v Ce Gabrijela (24.) zmrzuje, slana več ne škoduje. Danes bo sončno z občasno zmerno oblačnostjo, ki jo bo več v vzhodnih krajih. Pihal bo severni do severovzhodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do 1, najvišje dnevne od 6 do 12 °C. V sredo bo v vzhodnih krajih zmerno, občasno ponekod pretežno oblačno, drugod pa pretežno jasno. Pihal bo šibak veter severnih smeri. V četrtek bo pretežno jasno. 4-dnevna napoved za Podravje I Torek 1 Sreda ' v " Četrtek I Petek 24.03.2021 25.03.2021 «t * 0 2 1 1 Dopoldan Dopoldan □opoldan Dopoldan 10 12 14 17 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan A A V Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Vir: SURS Foto: CG Vir: ARSO