, - јчутт -f- -t1-"
Hochlöbl. k. k- Hufbibliuthtk,
Wica
St. 27.
V Gorici, 6. julija 1883.
„Soča" izbija vsak peto k it) velja po po&ri prejcms-nn nI i v Gorici na ilom роШјапа:
Vse lote.....f. 4.40
Pol ictn.......il>
Ćetvrt leta ...... I
Pri oznanil i h in mit.' tudi i r ..jju. trnicalt" ae plačuje г.л trivritln» triiiiitp. «rt vrsto:
S kr. te se tiska l krut
Tečaj XIII.
v
' i» it »t it -» 1" ^ »i »t t» tt	h
Zu vfßp ćrkc	po prostoru,
soc
Posamezno Številke se dobivajo po 8 kr. t (uliakttinicnli v gosposki ulici Wfen ,-tt'i:h Ifrim", nn etnrom trgu in V rniiviJtl "ti«"' t« v Trstu, via Ca-
sorma, H.
Dopisi (inj si' blagovoljno poSiljajo nrcituiMvii ..Roee'- v Hm-iciv "Vie Ascoli S, 1., tuti'uüuiiiu pii o p lavni Sty (i ,,Snäa" Vin del Is Crocc St. i. 1Г,
ilokopisi se dr vračajo; dopisi naj se blagovoljno frmikujejo. — DoTalcmn E» dragim nepre možnim se lmrohiiim iiiiiii, ako»« üglaan рп ojiravuiitvii.
'fSSS
Slovenskim volilcem na Goriškem! [
Podpisani odbor se prav iskreno [zahvaljuje | vsem gospodom volilcem v deželni zbor goriški, ki so s svojem neoinaliljivim narodnim prepričanjem in vzgledno složnim postopanjem disegli, da so bili od volilnega odbora priporočeni kandidati enoglasno ali pa z veliko večino izvoljeni in da se jc tako zavednost in politična omika goriških Slovencev daleč na okoli v najlepšem svitu pokazala.
Predragi rojaki! prekosili ste vse naäcna-de, premagati vse težave, osramotili nase nasprotnike, ovenčali svoje glave s slavo, katero Vam priznava in podeluje ves slovenski, pa tudi drugi svet. Politična disciplina, ki se je pokazala pri našiti volitvah, bo služila drugim v lep vzgled; dokler se držite take disciplino, ne bojte sc so vraga, predragi rojaki. Lepo ste si osvetili lice pred celim svetom ; čuvajte čast, katero ste Bi v obilni meri pridobili. Sprejmite najsrčnejšo zahvalo za tizorno hrabrost v boji iu za slavno zmago.
V Gorici, 4. julija 1883.
Centralni volilni odbor.
Po volitvah.
Volitve v deželni zbor sodovrSune. Goriški Slovene! smejo s ponosom kazati na nje. Pokazalo se je, da gortäki Slovenci se zavedajo svoje narodnosti, pa tudi da se zavedajo političnih pravic, .katere jim podaja ustava. Letošnje volitve so bile skušnja zrelosti za narod slovenski na Goriškem in za njegove voditelje. Oboji so piestali skušnjo izvrstno in so prisilili celo sovrainiKa, da jih spoštuje. Malenkostni pa-greški na eni ali drugi strmi uc smejo kaliti občnega veselja. Slovenski razumniki naj si zapomnijo, kar je bilo morda pomanjkljivega, in naj se iz tega učijo za prihod uje delovanje.
Slovenska politika na Goriškem je dobila po letošnjih volitvah velikansko zaupnico in potrjenje; nasprotniki ao pa osramočeni iu lahko spoznajo, da narod ni za koristolovsko politiko brez narodnih načel, ampak da odobruje tako delovanje, ki združuje narodna načela z napredkom v duševuem in gmotnem
LISTEK
BRKINI.
(Pläe Ivan Berifak.)
Komaj jame cerkveni zvoa z visocega zvonika vabiti verno ljudstvo k zornim mašam, uže izbera mlado ia staro v svoji hišni zalogi najdebelejšilt lepo rude-čih jabolk. Iu če jih v slabi letini doma ni, naročč si je za čaša pri sosedu, često tudi za drag denar v bližnjem mestu, kajti ni ga pvilioaejšega in bolj čislanega daru za božični praznik pri polnočni maši, nego vsaj dva para lepo rude čili jabolk.
Seseda darovanje (ofer) kaj prijetno zvoni bornemu Brkinu, zato ves razvuet komaj pričakuje praznikov, ker takrat mu bode sreča dana, položiti svoj hvaležni dar na žertvenik božji. Ta prelepi običaj, ki nas spominja na minole čase, ko so naši pradedje svoje poljske pridelke in avojo živino bogovom darovali, vidimo skoro povsod na kmetih, različni so le darovi, ki se pokladajo na oltar. Toda ta obred se ne vrši v vsih Slovencih samo na božični praznik pri polnočni maši,kakor je to pri nas navada, temveč tudi druge praznike mej letom. Največje veselje in največjo ei'tfo občuti z lepim darom preskrbljen aejjao, ko mu
oziru. Eno hrez drugega jo nepopolno; narodna po- I litika brez gmotne podlage je jalova iu ne obrodi ' rtadü, ker »ima zemlje, v kateri bi korunikc pognala, ali pa nima stebra, na kateri bi se oslonila. Gmotno korietolovje brez vzvišenih narodnih načel jc nevredno poganjanje ter postane tudi nečastno in sramotno, ako nurodua načela prezira ali celo zatajuje. Slovenska politika je izražena v slovenskem političnem načelu: vse иа vero, dom, cesarja. Vera uči najviše idealu, dom zahteva kruha in soli, cesar spominja zvestobo iu pokorščino do postavnih vladarjev.
To politiko poudarjajo goriški narodnjaki že več let. Na podlagi tu politike so zahtevali, naj sc narodu skaeiije čast iu naj ee govori ž njim v njegovem jeziku, naj mu uradi pišejo slovenski in naj ee mu podeli omika v domačem jeziku, da bo mogel tudi gmotuo bolj hitro in bolj uspešno napredovati, Naš narod je zaveden, je to spoznal kot dobro iu ju z lastno močjo podpiral piizudovnnje svojih voditeljev v tem oziru. — Nekaterim gospodom pa to ni bilo všeč, privoščili so sicer Slovencem kako inaterijalno kost, n, pr. kako cesto nli kaj takega, ali pričakovati so, naj narod zarad gmotne kosti, do katurc je imet več ali manj pravice, pozabi na drugo svoje potrebo v duševnem oziru. Žalilmg, da se nahajajo ljudje za vsa uaćela iu vsa prizudetja; tako ee je zgodilo, da tudi za to neslovensko politiko, ki pusti Slovcnca le za pečjo veljati kot Slovenca, so se dobili med našimi sorojaki nekateri možje, katerim se zdi bolj lahko prikimavati, ko svoje notranje prepričanje in želje naroda neustrašeno imževati. Nu te možu bo se zanašali gospodje, ki niso prijatelji slovenskih žalitev, ia so mislili, da ž njih pomočjo (iu še s katero drugo) pri volitvah zmagajo. Ali ti gospodje ao se strašno »pekli: Narod ju poznal svoje resuičae prijatelje iu se ni dal zapeljat od neresničnih. Celo taki možje, ki so bili prej mehki ati popustljivi, so ob času volitev spoznali važnost sedanjega trenotka ter dolžnost, da rešijo narodu čast. Tudi taki so krepko podprli narodno delo in te redki so ostali v taboru visokih prijateljev. Slovenski narod na Goriškem se je pokazal politično zrel, ki zna volilno disciplino, ki stoji kot en mož za svojo narodnost in za slovensko politiko. Slava takim voMcem! Slava taki deželi!
Volitve v velikem posestvu goriškem.
Italijansko veliko posestvo je imelo letos vpisanih volicev 181, volitve se jih jc udeležilo 30. juuija 74 iu sicer 37 osebno in ravno toliko s pooblastili. Maaj-
iz stolpne line pribrli božična sveča in skoz temno daljavo zapoje malega zvona prijetni glas, vabeč ga k polnočni maši; a otožno utrip|je srce onemu, kateremu ni dauo položiti dard na žertvenik vsemogočnemu.
Ker na oltarji za takove darove ui primernega prostora, zato stojita poleg duhovna na desni klju-; čarja, držeč jerbas, v kateri pokladajo mimo idoči svoje darove. Ko se jadna posoda napolni, pri rokah 1 je druga, ker radodarnosti hvaležnih src se ne stavijo meje.
Božični večer, v nekaterih krajih tudi večer pred novim lutom ia pred sv. tremi kralji od mraka v pozno noč lepo vbrano zvone. Mej zvouenjem se hišna obitelj greje okolo nenavadno velikega ognja, katerega vzdržuje „božičnik", t. j. velik hlod, ki služi božične večere mesto zglavnika. Med tem si pripovedujejo pravljice, pojö razne, oaobito božične pesni, ter zalivajo z izborno pijačo dobro večerjo. Očetu se božičnega večera ne toži do kleti, ia tudi mati je tedaj zelö radodarna.
Na božični večer je v vsaki hiši navadna jed „mešanica", t. j. jed z vseh domačih pridelkov u. pr. repe, zelja, fižola, ječmena, boba, graha itd. Vse sku-I paj se kuha v jedni posodi. Mej jedjd stoji pod mizo jletetjica ^olaa sena, aa božičnega „konjičita",
kulo jc torej pri volitvi 110 volicev, kar sprlčuje, da se ne brigajo veliko za tvoje politično pravice. Izvoljeni so bili: deželni glavar vitez Pajer, dr. Verzegnasei odvetnik, in Miklavž Bunardelli, veleposestnik.
Slovenske veliko posestvo je imelo 189 vpisanih volicev, med tem; 8 mrtvih. Na volišči je bilo 138 glasovalcev, večinoma osebno, mnogo pa tudi po pooblaščencih, ter so pokazali, da znajo coaiti politične pravice in da jih hočejo izvrševati. Mnogo volilcev je prišlo iz daljnih krajev, ker so vedeli, da letos vai-lujejo nepoklicani ljudje kandidate v slovansko veliko posestvo, ltazun kandidatov, ki ao hiti postavljeni od goriškega volilnega odbora na podlagi posvetovanj ožja-ga odbora, sklepov pomnoženega odbora iu potrdila velikih posestnikov na »liodu, h kateremu bo bili vabljeni v s i brez Izjeme, oglasili so se bili še drugi kandidati, o katerih enem se ne vč(!), kdo ga je postavil, o drugih ilvoh trdijo Italijani, da so jih postavili oni. lino listo so imenovali narodno, drugo pa vladno, iu zdi se, da ne po krivici.
Na d itn volitve so prišli votllcl o pravem času v Gorico, ali namesto v čitalnico so Šli najprej „k trem kronam", kjer so so skoraj do dobra april, ker nekateri so držali za narodno listo, drugi za vladno, tretji no hoteli narediti kompromis med obema, četrti se želeli spraviti v zbor g. Pagancla. Najprej so se zjudirW Brisi, posebno dolenji, da hočejo držati Kocijančiča in goriäko listo, katero so bili za avojo sprejeli. Vipavci iz branlške doline in iz Ajdovščine bo bili brez izjeme za tiaroduc kandidate, izpod Cavna so mnogi želeli Pagancla, za katerega so glasovali tudi Kanalci; Toliuinci in Bolčani so biti razau 2 glasov za narodne, volitci iz dolenjega Krasa (posebno Komcnci in kar jih je pod Gradiäko) so bili za kandidate volilnega odbora, SeŽanci pa večinoma za Gorjupa. Bližnja okolica goriška ia mnogo GoriČaaov so dobro držati, vendar pred volitvijo ni bilo Še lahko razsoditi, kam se stvar obrne.
Kakor smo priporočali, tako so volile! tudi storili: prišli so nazadnje v čitalnico in od tod o pravem času v volilno dvorano, kjer so volili komisijo iz svoje srede: Kocijančič, Kovačič, mejni grof Obizzi, Ličen. Za predsednika so izvolili grofaObizzija, kije prebral dotične postave in je v lepi slovenščini pov-darjal, naj volilci volijo po evojem prepričanji. Na to je mejni grof prvi glasoval za narodne kandidate ; za njim so Šli drugi. Lepo in vzgledno se je vedet baron Tacco iz Žteverjana. Najprej jo volllce okregal (zimaj volilne dvorane), da se med seboj prepirajo in da niso edini, potem jc pa z jasuo besedo glasoval za kandidate goriškega odbora.
To seno Služi vsej domači govedi na božični praznik v zajutrek.
Kar se dostaje božjih jaslic, moram omeniti, da je ta navada pri nas skoro popolnoma izginila.
Naše ljudstvo trdi sploh, da vsa živina v hlevu božično noč govori o osodi, katera bode istega leta vladala s hišnim gospodarjem ia njegovim imetjem. Zato bi človek brez greha, ki bi čuval mej polnočno mašo na odru, lehko dozaal gospodarjevo srečo ali nesrečo, vsojeao mu za prihodnje leto. Zelč bi užalil našega verskega gorjaua in bi veljal za brezverca tudi oni, ki bi se drznil trditi, da se za trenotek božičnega večera vsa voda ne izpremetil v vino.
O novem letu ni pri паз nič posebno zanimivega. Večer pred novim letom, po nekaterih kraških vasčh „fantje" pojo pred hišo slehernega kmeta v voščilo novega leta, a zato dobo meseno klobaso, jajeo itd. in domača hči j'im pikloui nekoliko beličev. V tej noči tudi privezujejo vaški fantje deklicam na hišne duri ia na spalnično okno lepebrzote, za katere drugi dan od dotičnih deklet orehov zahtevajo. Slučajno sem potoval skoz neko kraško vas novega kta dan, ter opazil na vsakem orehu, ki je stal v vasi in okolo nje privezan visok kol, ki je nosil na gornjem konci veliko brzoto visoko nad vsemi drevesnimi vrhovi — Y ввдвдеоје novega leta*	(DMje pride.)