NOVO MESTO - Drevi bodo v prostorih grmske šole podelili občinska priznanja Osvobodilne fronte. Dobik) jih bo štirinajst posameznikov in občinski odbor RK TREBNJE - Nocoj ob 18. uri bo v Galeriji likovnih samora-ftnikov otvoritev razstave hrvatske kiparke Dragice BeDcovič in Bomunske slikarke Florice Puje. V počastitev praznika OF bo na- f to v kulturnem domu slavnostni j koncert in podelitev letošnjih '■ priznanj OF. H KOCEVJE - Danes zvečer | bodo na svečani seji občinske f konference SZDL podelili pri- j znanja OF, sprejeli' mladince in S mladinke v SZDL, v kultumo-za-! bavnem programu svečanosti pa | bodo nastopili dijaki gimnazije, [ učenci glasbene šole in ansambel; ,škorpijoni".' ; BREŽICE - Odborniki bodo { na današnji seji skupščine spreje-1 li odlok o mestnem prometu, | dopolnili odlok o javnem redu in I miru ter obravnavali poročilo o | učnih uspehih v osnovnih šolah, S o delu' sveta za šolstvo in sveta; za gospodarstvo. ^ RIBNICA - Na današnji sve- f čani zaobljubi novih vojakov bo-1 sta prisostovali tudi delegaciji { učencev osnovne šole Kočevje in ^ Ribnica. NOVO MESTO I i Senovški rudaiji pred vhodom v jamo ( foto M. Vesel) Popit: najboljša kontrola so delavci »Politiko spremeniti v ljudski jezik, da bodo ljudje razumeli, za kaj gre« Kadar se stvari zaostrijo in je ogenj v strehi, vodihii ne zamudijo priložnosti za puščice na CK, izvršni svet ali drug republiški vrh, Yj hoteli, zdaj pa še rešiqte!“ Ce pa gre podjetju pa naj si jih še za češ: dobro, si zasluge za to prilaščajo prav ti ljudje hude čase! Te misli je predsednik CK ZKS France Popit na sobotnem seminar- likom, bralcem, sodelavcem in prijateljem Dolenjskega llsla doma in po svetu voščimo prijeten oddih in veselo prainovanje 27. aprila, dneva Osvobodilne frontei In^ prvega maja, mednarodnega praznika delal UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOLENJSKEGA USTA ju za sekretarje osnovnih organizacij ZK iz črnomaljske, metliške, novomeške in trebanjske občine v Semiču poudaril v odgovor vsem, ki se ne obračajo na pravi naslov. , j<(ajvečja kontrola za vse,“ je podčrtal, „so delavci. ZK in sindikat morata delovati tako, da bodo imeli delavci vpliv na vse politike v podjetju. Na nedoslednost izvajanja sklepov in nezadovoljivo uresničevanje dogovorov, sprejetih na prejšnjih seminarjih na Otočcu in v Semiču, je v svoji oceni opozoril sekretar medobčinskega sveta ZK Ludvik Golob. Dejal je, da se zatika tako pri uveljavljanju delavskih ustavnih dopol-^ kot pri številnih dru^ halogah, za katere so se dogovorih komunisti. Rri tem se je zavzel za to, da bi na nosilce odpora javno pokazali. Tovariš Popit je navedel, da je ne- Nove združitve na obzorju BELSAD in Kmetijska zadruga Črnomelj ter Pekarija in ŽITO Ljubljana so kandidati za pare Tržačani na Dolenjsko Tržaška mladina obišče Kočevje, Turjak, Bazovico 20, Kostanjevico in še nekatere kraje Uelegadja Slovenskega dija-dcega doma iz Trsta se je pi^ POSAVJE V SPOMIN NA PUNT Na osrednii svečanosti: počastitev štiristoletnice hrva-s oslovenskega kmečkega upor%' bo 1. julija letos zbralo prebi-| /alstvo iz vsega Posavja. V Ko stanjevici pripravljajo za to priložnost veliko zborovanje na! naiskem dvorišču, kjer bodo od-« Krili kip voditelju upornih kme-j tov Matiji Gi^cu. V odboru za organizacijo proslav v spomin na pimtarske dni so izvolili 14 det K>vnih skupin, v katerih dela SQ ljudi, njihovo števUo pa namerat vajo povečati lili sto. Na zboror vanju v Kostanjevici bodo sode* '^ali kmečki prebivalci, veliko 'ežbo pa napovedujejo tudi 'lovnih kolenivov, ker bodo '*ni na pobudo občinske^ ^ sveta Kr3co združili ost s praznovanjem upravljavcev. J.T. kratkim dogovorila s predstavniki občinske skupščine Kočevje in družbeno-političnih organizacij o dvodnevnem izletu ido-venske mladine iz Tržaškega na Dfrfenjsko. V Koče\ie bo prispelo okoli 50 do 60 mladih trž^kih Slovencev v soboto, 2. junija. Pred spomenikom sredi mesta jih bo sprejela kočevska mladina. Nato bodo obiskali Bazo 20 in si ogledali kultiune ter zgodovinske j^animivosti Kočevske. Zve-. čer bo_y HOTELU PJLJi3LED tovariško srečanje. Naslednjega' dne, v nedeljo, bodo tržaški mladinci odpotovali na ogled drugih krajev na Etolenjskem. Ogledali si bodo Turjaški grad in Formo vivo v Kostanjevici. Na sestanku v Kočevju so se dogovorili še, da bodo že v maju predstavniki Zveze mladine iz Kočevja obiskali Slovenski dijaški dom v Trstu. S tržaško mladino bodo navezali tesnejše stike in se doravorili o. programu nadaljnjega sodelovanja. V okvir tega sodelovanja pa bo vključeno tudi poglablianje stikov z mladino pobratene občine Dolina pri Trstu. J. P. Znano je, da tovarna BELSAD že nekaj let posluje z malenkostnim dobičkom, nikakor pa ne more sama ustvariti sredstva za nujno potrebno modernizacijo in na^jnji razvoj. Pridružitev h kateremu od močnejših poslovnih partnerjev zunaj občine doslej ni uspela, pred kratkim pa so se začeli pogovori o tesnem sodelovanju in morebitni združitvi z domačo kmetijsko zadrugo. Gre za sorodno stroko, za boljšo in cenejšo oskrbo s surovinami, za kadrovsko vprašanje in še vrsto stičnih točk, ki kažejo, da bi taka združitev prinesla daljnosežno rešitev. Podoben primer je črnomaljska Pekarija. Posluje v stavbi, „ki je stara kot mesto samo“, oprema je zastarela, ni pa denarja za modernizacijo. Ob tem je razumljivo, da kvaliteta kruha in oskrba s tem osnovnim živilom ne more biti na zadovoljivi ravni. V zadnjih tednih se tudi pekom kažejo boljši časi. Navezali so -'-■'-v'?'. ■■ 'r'' t - '■ '■ V minulih dneh smo imeli spremenjljivo vreme. Po. laatkotrajnem izboljšanju se je v torek ponovno poslabšalo po vsej Sloveniji. Do konca tedna bo spremenljivo vreme z občasnimi padavinami, predvsem kot popoldanske plohe, vmes so možna tudi kratkotrajna izboljšanja vremena. LjubHana. izračuna- stike s podjetjem ŽITO Strokovnjaki trenutno vajo in načrtujejo možnost za gradnjo nove sodobne pekarne za območje vse Bele kraime, ki bi hkrati oskrbovala tudi del prebivalstva na Hrvaškem. V obeh primerih, tako za BELSAD kot za Pekarijo, gre zaenkrat za tehtanje možnosti in izračunavanje, kaj bi združevanje prineslo. Odborniki občinske skupščine Črnomelj so ta prizadevanja dobro ocenili in jih priporočali. R. BACER davni popis članstva ZK pokazal, da komunisti premalo delujejo na najrazličnejših družbenih področjih. Sicer pa bi se morali pri izvajanju politike bolj nasloniti na množice., JCo-munisti se premalo zavedamo, kakšen kapital imamo v teh ljudeh,“ je poudaril. „Seveda ljudje nočejo biti samo poslušalci in izvaj^ci politike; le-to žeUjo sooblikovati — sprejeti, kar je dobro, kritizirati, kar je slabo." Med drugim so v Semiču govorili o pripravah na uresničevanje dru^ faze ustavnih dopolnil. Predsednik Popit je podčrtal: „Odporov bi bik) znatno manj, če bi bili ljudje dovolj seznanjeni. Tudi komunisti premalo vedo. Podpora bo takrat, ko nas bodo ljudje razumeli, razumeli pa nas bodo, če bomo govorili manj učeno. Gre za to, da politiko spremenimo v ljudski jezik.“ SODRAŽICA: POŽAR V LAKIRNICI V lakirnici obrata podjetja IN* LES Ribnica v Sodražici je iz* bruhnil v sredo, 18. aprila, okoli 13.SS požar: zgorela je kabina za lakiranje in razni aparati. Sko* de je za okoli 100.000 dia. Po* žar so pogasili gasilci tega obrata. Vzrok požara še raziskujejo. Prvi maj Pred nami je praznik dela, praznik delavcev. Spomini na Chicago pred 87 leti, na takratni L maj, oblit s krvjo proletarcev, ki so zahtevali, samo tisto, do česar so imeli vso pravico. Tri leta kasneje je prvi kongres II. internacionale ta dan proglasil za mednarodni delavski praznik. 84 let torej že s praznikom častimo delo, ki edino ustvarja dobrine na zemlji. Delavski razred sveta si s proslavljanjem 1. maja in z drugimi oblikami boja že desetletja prizadeva sprememniti postave, ki so jih naredili in učili oblastniki. „Gospodar je gospodar in hlapec je hlapec, tako je bilo od vekomaj in tako bO na vse večne čase. “ Te besede so na sodniji rekli hlapcu Jerneju, govorili so jih in jih še govorijo milijonom po svetu. Naš 1. maj je drugačen, kot so bili 1. maji pred socialistično revolucijo, vendar njegov pomen ni nič manjši. Celo večji je. V času, ki je za nami, smo spoznali, kako težko je pravzaprav dati delu čast in oblast, koliko revolucionarnosti, dela, znanja in predvsem zaupanja v človeka je treba, da postane delavec iz hlapca gospodar, da dobi odločilno vlogo v družbi. ,J)elavec v Jugoslaviji ne sme biti objekt, ne sme biti najemniški delavec. Biti mora upravljavec - ne le svoje tovarne, temveč tudi v družbi, “ je v svojem odmevnem razgovoru v Železniku dejal tovariš Tito, voditelj, ki je vedru) sam neposredno ugotavljal razpoloženje ljudi, jim verjel in vanje resnično zaupal. Iz ust delavcev je slišal naravnost povedano resnico, da je še veliko stvari napol uresničenih ali neuresničenih, da obstajajo mnoge napake, slabosti in ovire, ki jih je treba z zavestno akcijo premagati, da bo družba napredovala. Po 25 in več letih po naši revoluciji, po toliko letih naše graditve moramo tako rekoč potegniti črto vnašem notranjem ravnanju, tudi glede vloge Zveze komunistov. In kolikor so tako rekoč tragično zazvenele njegove besede: ,JZelo ljubo bi mi bilo, ko bi imel toliko moči, da bi lahko vse to sam naredil, ‘ je bila spet nadvse optimistična misel, „toda saj nas je več. “ Dd, več nas je. Množica, velika večina naših ljudi je za socialistično preobrazbo družbe, za socialno pravičnost, za oblast dela in ne oblast nad delom in delovnimi ljudmi, za idejo, za katero je pcdlo prvih šest žrtev tistega 1. maja 1886 v Chicagu. M. LEGAN „V vsaki družbeni celici je potrebno ustanoviti partijdco organizacijo. Revomaje tudi z ustavnimi spremembami ne bo konec,** je poudaril France Popit v Semiču. Sekretarji so mu z zanimanjem prisluhnili. (Foto; S. Dokl) „tedenski mozaik Tramvaj, ki so ga izločili iz prometa v začetku tega stoletja, so mestni očetje v vzhodnonemškem mestu Dresdenu znova postavili na cesto. Izkazalo se je namreč, da si turisti želijo na tak, pa čeprav malce staromoden način, ogledati stare mestne znamenitosti... povratek v stare čase... Medtem pa si v mestnem zaporu v Santa Fe čuvaji zaman } belijo ^ve, kako je postala 24-letna Pearl Carlton - mati. Skupaj s svojim dve leti starejšim soprogom Dennisom namreč prestaja 10-letno zaporno kazen- zaradi sodelovanja pri umoru. Po treh letih bivanja v zaporu je postala noseča - pri čemer čuvaji izjavljajo, da s soprogom nista bila skupaj zaprta v celici... ampak nadnaravne sile pa najbrž tudi nimajo nič pri lem... V Houstonu, ZDA pa se ameriški vesoljci pospešeno pripravljajo na polet v vesolje, ki se bo začel 14. maja letos. Poleteli naj bi v tako imenovanem vesoljskem laboratpriju Skylabu in ostali „tam zgoraj** kar 28 dni Pravijo, da gre vse po načrtu. NASA si od tega poleta, ki naj bi med drugim znova obrnil pozornost na zdaj malce pozabljeno središče za vesoljske raziskave, veliko obeta..tudi znanstveno raziskovanje ne more brez reklame... In še ena iz Združenih držav Amerike: neki senator je te dni objavil podatke, da morajo ameriški davkoplačevalci odšteti letno kar 21 milijonov dolarjev za - oficirsko služinčad. Toliko namreč vojska porabi za plače in druge stroške tistih vojakov, ki služijo svojim nadarjenim častnikom kot osebne sluge. Med drugim je ugotovil, da mora 75 odstotkov teh slug nakupovati za svoje nadrejene, čistiti njihova privatna stanovanja, pripravljati kosila in podobno. Skoraj devetdeset odstotkov vojaških pomočnikov mora prati privatne avtomobile svojih nadrejenih. Petdeset odstotkov jih mora čuvati otroke, 'prati plenice in opravljati še nekatera druga dela... čudna armada, toda prijetna - za oficirje ... Trma, hujša kot kmečka Še ena pomlad brez »zelenega programa« - Kadar hoče vsak svoj prav, se je težko sporazumeti o pripravah jugoslovanskega ,zelenega programa"* poslušamo že precej časa. To naj bi bil dogovor med republikami in avtonomnimi pokrajinami o usklajevanju in pospeševanju razvoja kmetijstva v vsej državi do leta 1985. Tisti, ki se dogovaijajo, pa se ne morejo sporazumeti. Njihove želje so baje tako različne, da jih ne morejo uskladiti, a popustiti noče nobeden. Zakaj? Ali so koristi jugoslovanskih kmetovalcev res tako različne, da jih ni možno uslda-diti? Ali je posredi trma? Pred več kot letom dni je bilo določeno, da je dogovor treba pripraviti in podpisati do konca leta 1972. Osnutek dogovora pa ni bil pripravljen ob pravem času. Ne vemo, ali so podcenjevali priprave ali se niso mogli odločiti, kakšen naj bi bil. Po tistem, kar vemo, je težko ugibati, kakšna je resnica. Ker so pripravljalcf osriutka dogovora zamudili, je bilo poz- TELEGRAM MOSKVA - Generalni sekretar CK KPSZ Leonid Brežnjev je sprejel v Kremlju člane komisije za trgovino ameriškega senata, ki jih vodi demokratski senator Vanče Hartke. Med pogovori so razpravljali o odnosih med državama, zlasti o poglabljanju medsebojni trgovinsKo-gospodarskih stikov. neje določeno, da bi ga podpisali letos v februarju. Toda ko je bil osnutek pripravljen, so se začele velike razprave. Nekateri so predlagali spremembe in dopolnitve, drugi so jih zavračali. Ko je bilo že kazno, da se ne bodo kmalu sporazumeli, je bilo določeno, da je treba dogovor podpisati do konca marca. Tudi tisti mesec je že minil in še ena pomlad se je začela brez zelenega programa. Zakaj se zastopniki republik in avtonomnih pokrajin, ki se dogovaijajo o uskladitvi razvoja kmetijstva in ureditvi perečih vprašanj tako težko sporazumevajo? Vsi trdijo, da imajo oni prav, drugi pa da tega nočejo upoštevati. Čeprav se ne dogovarjajo kmetje, ampak »zobra- ARLES (Južna Francija) — Pravkar minuli prazniki so teijali malone po vsem svetu hud krvni davdc, saj od vsepovsod poročajo o številnih prometnih nesreči. Menijo, da je izgubilo ži\1jenje več kot tisoč ljudi, več kot deset t^č pa jih je ranjenih. Na sliki: prizor po prometni nesreči blizu južnofran* coskega m^ta Arle^, kjer je v razbitinah dveh vozil našlo smrt devet ljudi, štiije pa se v bolnišnici še vedno borijo za ži\ijenje. Previdnosti na cesti ni nikoli odveč! (Telefoto: UPI) (Iz zadhjbgs PAVLIHE)] OBISK PRI KOMUmSTOVm L 2e od vojne dalje sem vsak petek demonstrativno meso, letos me iia še oblast sili k postu! Jedel ženi kmetovalci, se vedejo enako kot tisti trmasti kmetje, ki so raje nosili denar odvetnikom in na sodišča, ko da bi se sami pobotali. Po trmastem vztrajanju pri svojem prav so si precej enaki. Razlika je le v tem, da so kmetje plače^li za svojo trmo sami, za trmo tistih, ki se dogovarjajo za zeleni /program, pa plačujejo kmetijski proizvajalci s škodo, ki jo imajo zaradi neurejenih razmer v kmetijstvu. ' Trmasti kmetje so iskali pravične razsodnike na sodiščih. Ali bodo tisti, ki se ne morejo sporazumeti o našem kmetijstvu, tudi potrebovali podobnega razsodnika. Takega dogovora ne smemo podcenjevati, češ saj ni tako pomembno, kakšen bo, da bo le sklenjen. Ustrezati bi moral vsem. Tu pa so določene meje. Vsak dogovor je sporazum z delnim popuščanjem, da se koristi uskladijo. Podoba pa je, da bi jih radi več dobilo isto „ped zemlje“, saj se ravno o denarju za investicije v kmetijstvu najteže dogovarjajo. Pri tem pa tisti, ki naj bi dobili, menda ne pomislijo, da dokler ne bo sprejet dogovor, ne bo denarja. JOŽE PETEK ied^ski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled V začetku tega tedna (v ponedeljek) se je v beogradu prvič sestal splošni zbor federacije — na njem je predsednik Tito v zgoščenem ekspozgu spregovoril o naši NOTRANJI IN ZUNANJI POUTIKI, o sedaj najpomembnejših vprašanjih v zvezi s tem, še poseben poudarek pa je v svojem govoru nakazal USI znotraj pa da opušča samoupravljanje. Sloveniji (hkrati z železnico) že govora o Naša zunanja poUtika izvira iz samouprav- ustreznih SANAOJSKIH UKREPIH, pri-nega socialističnega bistva naše države, je pravljeni pa so tudi izčrpni predlogi za OD-poudaril predsednik Tito, zato se tako od- JAVLJANJE VZROKOV teh težav. V go-ločnc^^^r^e^jem^ za POLITIKO^ NE- spodarskem zboru republiške skupščine so JSTAVNIM SPREMEMBAM Jd po- UVRSCENOSTI in aktivnega miroljubnega soglašali s predlaganimi ukrepi, kakor jih je f J •• • •• predlagala omenjena skupina izvršnega sveta. Zbor federacije je slednjič soglasno skle- Srež prejšnjega tedna (prejšnji četrtek) je menijo nadaljnjo graditev naše socialistične nil, naj vsi državni in samoupravni organi ter /a^edal tudi remibli^ki izvr^^ni svet — nolee samcipravne delovne in druiteno-poUtieSe organŽacije z S« ZVTon“snXv oJom! 2e sprva smo razglašali načelo - je ob vso odgovornostjo in odločno poskrbijo za predlogov je obravnaval osnutek novih do- tem dejal predsednik Tito - da mora biti URESMČITEV NALOG,ki jih je v svojem ločil o SAMOUPRAVNEM SPORAZUME- delavski razred odločilni dejavnik v naši družbi in da mora RAZPOLAGATI Z DOHODKOM, ki ga ustvarja. Zato smo nujno morali dograditi naš ustavni sistem — prav sedaj poteka že druga faza tega dograjevanja — da bi dobili nov prostor za razvoj s^o-upravnih družbenih odnosov. Po sprejemu tako imenovanih delavskih ustavnih dopolnil smo naredili še korak dlje: sedaj uvajamo delegatsko načelo povsod, tudi v skupščinskem sistemu, s tem pa zagotavljamo delavskemu razredu neposredno udeležbo PRI ODLOČANJU o vseh naših družbenih vprašanjih. Z novo ustavo določamo tudi takšne ODNOSE v družbeno ekonomskem sistemu pri nas, ki ustrezajo samoupravljanju. Naša Smeri ne spreminjamo! poglavitna naloga na področju gospodarstva je skrb za STABILIZAOJO, je poudaril predsednik Tito, ob tem pa ^b za AKUMULACIJO, še posebej skrb za RAZŠIRJENO PEPRODUKCIJO. Predsednik Tito je na zboru federacije govoril tudi o zunanjepolitičnih vprašanjih, o vlogi politike neuvrščenosti, o odnosih med vel^imi silami na svetu. Jugoslavija nima niti najmanjšega namena, da bi kakorkoli SPREMINJALA svojo dosedanjo usmeritev v politiko neuvrščenosti, je dejal, kakor tudi nima nikakršnega namena, da bi spreminjala svoj NOTRANJI DRUŽBENI SISTEM — kar nam zlonamerno očitajo nekateri, ki smo jim trn v peti, ko pravijo, da se Jugoslavija sedaj „usmerja** proti SZ na področju zunanje-politične dejavnosti, na VANJU in družbenem dogovarjanju o merilih za razporejanje DOHODKA in za delitev sredstev za OSEBNE DOHODKE. , Temu zakonskemu osnutku je IS posvetil še posebno pozornost, saj s tem uvajamo — kot so poudarili — bolj SAMOUPRAVNO DELITEV, tako kot je to predvideno že v novih ustavnih določilih. Država se potlej še bolj umika s področja delitve — to področje prepušča samoupravnim odločitvam, seveda ekspozeju tokrat spet nakazal predsednik skladno z dogovorjenimi načeli o gospodar-Tito. jenju, skladno s sprejetimi razvojnimi načrti V gospodarjem zboru republiške skup- jt(j Prečiščeno besedilo tega pomembnega ščine (zasedanje je bilo prejšnjo sredo) so novega sistemskega zakona bo pripravljeno poslanci med drugim obravnavali tudi po- ^ y začetku maja — tedaj bo o njem stekla sebno gradivo, pravzaprav razčlembo in predloge, ki govore o ‘ukrepih za ODPRAV- UANJE NELIKVIDNOSTI v naši republiki — to gradivo je pripravila posebna delovna skupina izvršnega sveta. l^i smo ugotovili, da imamo v Sloveniji (še iz 1971. leta) za kakšnih 187 milijonov dinarjev NEPOKRITIH IZGUB v gospodarstvu, doslej pa so bile te izgube domala že povsem poravnane — razen 4,3 milijona dinarjev, ki ostajajo med temi izgubami še nepokrite. Letošnje izgube bo mogoče natančno ugotoviti šele po zaključnih računih ob koncu leta — računamo pa laliko, da jih bo za kakšnih 40 milijonov dinarjev (razen izgub ŽTP Ljubljana, ki bodo že same znašale dobršnih 94 milijonov dinarjev). Med poprejšnjimi in sedanjimi izgubami v gospodarstvu pa je vendarle razlika - sedaj je za vse prizadete delovne organizacije v razprava po pristojnih skupščinskih telesih. Povedati moramo še, da so se prejšnji teden (minulo sredo) na Vrhniki sestali predstavniki slovenskih občin, da bi pretehtali osnutek družbenega doTOvora glede UGOTAVLJANJA IZVORA PREMOŽENJA posameznikov pri nas - tako kot je to omogočeno z dopolnitvami zakona o davkih občanov. Namen te akcye je jasen: gre za umljivo DRUŽBENO NADZORSTVO nad premoženjem posameznikov, hkrati pa za odkrivanje takšnih, ki do svojega imetja niso prišli na povsem „čist“ način. Po sedanjem dogovoru bodo dolžni prijaviti svoje imetje tisti občani, katerili nepremičnine in premičnine presegajo vrednost 500.000 dinarjev, posebej pa je še dogovorjeno, kako je s premoženjem svojcev itd. ftedstavniki slovenskih občin so se tudi dorovorili, da občinske skupščine lahko pozovejo k PRIJAVI PREMOŽENJA občane, ki so na voljenih vodilnih položajih, v inšpekcijskih službah ali na vodilnih . v gospodarstvu, NE GLEDE na to, kakšno jc ." ".ovo premoženje. Te prijave pristojnim občinskim komisijam bodo potekale že sredi letošnjega junija. tedenski zunanjepoiitični pregled Kander Zvezne republike Nemčije Willy Brandt s soprogo Rut je sicer končal uradni del obiska v naši državi, se pa še vedno mudi pri nas: v Kuparih preži\ija del praznikov na zasebnem obisku. Spričo tega, da zaradi časovnih rokov pri i^a-janju v zadnji številki nismo mogli objaviti informacije o zaključnem delu obiska u^ednega gosta, bomo to storili danes. SKUPNO SPOROČILO: Kot je v navadi, so ob koncu obiska Willyja Brandta objavili na Brioriih skupno ^ročilo, iz katerega povzemamo ndcatere najpommbn^še dele. Pogovori med obema stranema so bili odkriti in [»isrčni in so potrdili dobro in plodno sodelovanje med obema državama. Obe strani si bosta prizadevali, da tak razvoj še izboljšata. Delo jugoslovanskih državljanov v Zvezni republiki Nemčiji sta obe strani ocenili kot pomemben in pozitiven dejavnik v medsebojnih odnosih. Poudarili so pripravljenost, da bi s skupnimi napori zagotovili čim boljše razmere za zaposlovanje, socialno zaščito in življenje jugoslovanskih delavcev, kakor tudi dopolnilni pouk in šolanje njihovih otrok. Dosegli so tudi so^asje, da je treba težiti k dolgoročni rešitvi ter in-ten^vnejšemu prenosu proizvodnih obratov v kraje, v katerih živijo ti ljudje v Jugoslaviji. Ugodno sta obe strani ocenili tudi razvoj trgovinske menjave, pri čemer sta se strinjali, da si je treba učinkovito prizadevati za izenačitev trgovinske bilance. Pred tem je bilo z zadovoljstvom ugotovljeno, da je bil dosežen precejšen uspeh pri približevanju izenačitve medsebojne plačilne bilance. Obe strarii sta so^ašali tudi v tem, da je treba krepiti sodelovanje pri preprečevanju terorizma. Glede nerešenih problemov sta se obe strani strinjali, da je moč rešiti tudi še neurejena vprašanja in to tako, da bi ustrezalo interesom ene kot druge države. Med razgovori so razpravljali tudi o m^narodnih (Vnosih, pri čemer je bilo v središču pozornosti popuščanje napetosti in s tem v zvezi varnost v Evropi. Ob koncu skupnega sporočila je rečeno, da je kancler Willy Brandt povabil predsednika zveznega izvršnega sveta Djemala Bjedića naj obišče Zvezno repubUko Nemčijo. Posredoval je tudi vabilo predsednika Heinemanna predsedniku Titu, naj obišče Zvezno republiko Nemčijo. Vabili sta bili z zadovoljstvom sprejeti, datum obiska pa bodo določili kasneje. BOJI V KAMBODŽI: Medtem ko se v Parizu predstavniki obeh vietnamskih >iad še vedno niso uspdi sporazumeti o dnevnem redu konference, na kateri naj bi rararavljali o uresničevanju pari^dh sporazumov, pa v Kambodži še naprej divjajo _ hudi boji. ^ Pariški razgovori predstavnikov sajgonskega režima in začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama naj bi določili dnevni red razgovorov o bodoči politični ureditvi dežde že zdavnaj — razgovori bi se morali nanveč v sldadu s pari^dmi sporazumi končati že 28. aprila. Toda oboje je v brezupnem zaostanku — medtem ko se na vietnamskih tleh še vedno vr- Potrditev „ dobrega sodelovanja stijo občasni spopadi med četami ene in druge vojske. V Kambodži Sihanukove sile^ še nadalje oblegajo Phnom| Penh, ameri^ letala pa silqvit(tj| bombardirajo njihove položajeijT Ni verjetno, da bi odpomišce enote lahko vdrle v mesto in ga zavzele, toda prav tako je' čisto nemogoče, da bi Lon Nolove sile lahko učinkovito bojevale boj z nasprotnikom. Položaj v K^bodži lahko rešijo zgolj pditični razgovori in za(^je čase je vse več znamenj, da utegne do njih tudi v resnid priti. Kdaj bi se to lahko zgodilo, pa je zapleteno vprašanje, na katerega ta hip prav gotovo še ni mogoče odgovoriti. TELEGRAMI J DAKA - Bang^deš je zajel nov orkan. Po prvih podatkih je izgubilo življenje najmanj 20 ljudi, okrog 200 pa je ranjenih. Materialna škoda je precejšnja. BUKAREŠTA - Predsednik državnega sveta Romunije Ceausescu ' jc sprejel sovjetskega obrambnega ministra marš^ Grečka. Grečko je na uradnem in prijateljskem obisk” v Romuniji. KAMPALA - Amerika bo m no zmanjšala svojo dosedanjo • nomsko pomoč Ugandi. Ta je šala doslej 3 milijone dolarjev It Washington je nezadovoljen s se. njo politiko generala Amina, šetaH Ugande. i" TOKIO — Giulio Andreottije prispel v ponedeljek na obisk na Ja- ', ponsko. Glavna tema njegovih raz- i govorov bo tr^vina. Italija je zelo važen trgovinski partner Japonske in ima tradicionalno mesto na japonskem tržišču. , RIM - Italij'anska vlada je prt ložila načrt o izgradnji novega F škeg^ prekopa. O tem jc razpr v Washingtonu tudi Italijan!: inier Andreotti, ftedsednik ske vlade je razložil ta r škemu predsedniku Ni> DOLENJSKI LIST Št. 17 (1204) > 26. Na mednarodni razstavi učil in šolske opreme, ki je bila od 17. do 21. aprila v Ljubljani, je razstavljalo 27 razstavljalcev iz 8 držav. Na fotografiji: predstavnica podjetja TOBAK Ljubljana Binca Simončič demonstrira delovanje diferenciala. (Foto: F. Brus) T^li spomladanski dnevi že privabljajo izletnike Lovci tudi mizaiji! Takole so člani lovske družine v Smaije^e Toplic*. Med tem, ko otroci nabirajo Boštanj posta\djali lične klopi in mize okrog svo- cvetje in se usta\ijajo pri ogradi s smami, pa si jega doma na Brezovici nad Boštanjem. Lovski odrasli ogledujejo veliki bazen, katerega otvoritev ^ dom bo odprt tudi za goste 1. maja, poslej pa še bo za prvi maj. Se ve, za najbolj vroče. (Foto: S. vsako nedeljo. (Foto: Železnik) Srečni starši, ki imajo otroke v varstvu. Program otroškega varstva za občino Krško obeta graditev štirih vrtcev. Letos ga bodo dobili v Kostanjevici, prihodnje leto v Brestanici, nato pa bosta na vrsti Krško-levi breg in Leskovec. (Foto: Jožica Teppey) NEKAJ GNILEGA ... V istem času, ko pri nas največ pišemo in govorimo o nujnem spoštovanju predpisov in dogovorov, doživljamo rekord v kršitvah! Minuli mesec je bil namreč po ugotovitvah zvezne tržne inšpekcije rekorden po številu kršitev deviznih, carinskih in še nekaterih drugih predpisov, ki urejajo naš trg. Tržni inšpektorji so presedali poslovanje v 6.500 delovnih organizacijah in ugotovili, da jih kar 40 odstotkov vseh dela prekrške. Kar 2.500 kontroliranih delovnih organizacij je prodajalo blago dražje, kot bi ga smelo, ali kako drugače kršito predpise. (Resnici na ljubo: veliko število prekrškov je sad tudi mnogo večje aktivnosti tržnih inšpek^^ torjev, ki so, kot sami pravijo, zadnjih osem mesecev naredili več kot prej eno desetletje). Kakšen naj bo človek na vodilnem mestu ... Pojavlja se še neka skrajnost na področju kadrovske politike, kjer je bila Zveza komunistov precej časa dokaj pasivna, če ne celo odsotna. To je seveda rodilo neprijetne posledice, ki smo jih občutili predvsem v zanemaijanju moralnopolitičnih meril ob izključnem poudarjanj u i strokovnosti. Niso bili redki primeri, ko so se strokovnjaki na vodilnih položajih vedli tako, kot da je njihova skrb le zagotoviti tehnične in ekonomske pogoje dela, za samoupravljanje pa naj poskrbijo drugi, na primer ZK. Kot da je odnos do samoupravljanja • • V' v oejmisca NOVO MESTO: srednje živahno Je bilo na ponedeljkovem sejmu. Naprodaj je bilo 429 pujskov, starih do . 3 mesece, ih še 43 starejših. Lastni-. ka je menjalo 288 živali. Mlajši prašiči so imeli enako ceno kot prejšnji . ponedeljek - od 350 do 450 din, starejši pa so veljali 460 do 650 din. Spet je bilo veliko kupcev iz so-sednjih občin. BREŽICE: na redni tedenski se- ■ jem prašičev so rejci pripeljali 383 prašičev, od tega le 16 starih nad 3 || mesece. Cena pujskom je bila do 28 ^ dinarjev, starejšim prašičem pa do 15 dinarjev za kilogram žive teže. Do 3 mesece starih pujskov je bilo prodanih 317. Odnos do samoupravljanja je sestavni del vsakega delovnega-mesta, zlasti vodilnega. Tega ne smemo pozabiti. Težko bi našli mesto, kjer za opravljanje dela niso poleg strokovnih potrebne še moralno-poUtične kvalitete. V skladu s to ugotovitvijo moramo v prihodnje tudi voditi kadrovsko poUtiko. Brez skrajnosti seveda. Poudarjanje moral-no-političnih kvalitet namreč ne pomeni, da morajo biti na vseh odgovornih mestih samo člani ZK, morda celo slabi; takšna zahteva bi bila nesmiselna. Če bi jo hoteli uresničiti, bi nam kaj kmalu zmanjkalo članov kaj šele članov strokovnjakov; še huje, to bi pomenilo zapostavljanje nečlanov, ki so lahko tudi brez rdeče knjižice moralno in politično neoporečni graditelji socializma . . . (Iz uvodnika Franca Šetinca, sekretarja sekretariata CK ZKS, v 7adnii «tpvilH TFORITF TM Franc Šetinc: Ne smemo dovoliti novih karieristov! stvar osebnih stališč, možnost prostovoljnega opredelevanja in ne to, kar samoupravljanje danes v resnici je — temeljni produkcijski odnos. Kmetijski nasveti Pri telitvi hiti počasi ? r ^ Beoeraiska „Ekonomska ool: Zdrave telitve so blagoslov hleva, goveje živine in rejca. Toda ne pridejo same po sebi. Znanja in vestnosti je treba ter zaupanja v veterinarje in veterinarsko službo, ki zmore posredovati tudi v najbolj kritičnih primerih. Žal rejci večkrat še nestrokovno ravnajo in pri telitvah preizkušajo svoje neznanje, zato bo dobra beseda strokovnjaka našla dobro mesto. Približno 3 ure traja porod pri kravi, pri prvesnici pa S do 6 ur. Pri dvojčkih lahko traja premor med posameznimi rojstvi več ur. To poudaijamo, ker se pri porodu ne sme hiteti, marveč seje treba mimo pripraviti in predvideti možne zapletljaje. Porodne živali naj bodo v čistem, zračnem in suhem prostoru, ne pretirano dobro krmljene..Ko* se porod začne (znaki o tem so očitni), je treba rodila umiti in razkužiti, najbolje s cetavloriom. Pripraviti je treba porodne vrvi in jedilno olje ter si temeljito umiti roke. Ugotovljeno je namreč, da so skoraj vsa kronična vnetja rodil posledica nestrokovne priprave na porod. Ko se porod začne, ne smemo biti nestrpni in posegati v žival. Potrpežljivo čakamo, dokler se ne pokaže polni mehur. Največja napaka je predirati mehuije, katerih naloga je, da razširijo porodni kanal. Napačno je tudi pretirano vlečenje plodu. Pravilo je, da ne smemo vleči toliko, da bi premaknUi porodnico, vleči pa je treba samo takrat, če porod ne napreduje in če žival nima popadkov. Zato pri vleki zadoščajo trije ljudje. Ce vseeno ne gre, je treba poklicati živinozdravnika. Strokovnjaka je treba poklicati ob vsakem zapletu, zlasti če Ugotovimo, da plod nima prave lege. Po porodu potrebujeta oba, porodnica in mladiček, skrbno nego. Pri kravi je treba paziti, da se očisti, da trebilo ne ostane v njej, ker lahko povzroči jalovost. Če se ne očisti v dveh dneh, je to že sumljivo. Mladiču pustimo posesati (brž ko to zmore) prvo mlekoT-mlezivo, še prej pa mu razkužimo popkovino, najbolje z jodovo tinkturo. Inž. M. L. Živinoreja je doma v hribovi-tejših predelih Beo^ajska „Ekonomska politi-ka“, ki redno prinaša aktualne komentarje o našem kmetijstvu in njegovih razpotjih, objavlja zanimiv pri-s^vek, v katerem priznani strokovnjaki trdijo, da smo zašli v pomanjkanje hrane zaradi tega, ker smo zanemarili hribovske predele naše dežele in živeli v zmoti, da lahko ravninska Vojvodina nadomesti vse. „Usmeritev zgolj na ravninske predele je ena od velikih zablod jugoslovanske kmetijske politike,** piše. Ce bi kmetijstvo v hribovskih predelih dobilo samo polovico toliko denarja, kot ga za spodbudo dobiva kmetijstvo v ravninskih predelih, bi imeU v naši deželi dovolj hrane. In kar je najvažnejše: poceni hrane. Zanimivo mnenje, ki nekdaj, ko smo z velikimi upi govorili samo o „žitnici ne le Jugoslavije, temveč vse Evrope**, ni bilo upoštevano. Četudi smo že takrat vedeli, da v hribovsko-planinskih območjih živi tretjina jugoslovanskega prebivalstva, da tam redijo 40 odstotkov goveda, 44 odstotkov ovac itd. Zanemarili smo ta območja, podcenjevali pašništvo in manj intenzivne načine pridelovanja hrane, četudi imajo, kot trdi prčf, dr. Ratimir Fuks, sekretar za kmetijstvo v Bosni in Hercegovini hribovski predeli pomembne prednosti v kmetijski proizvodnji. Ugotovitve, ki so spodbudne tudi za dolenjske hribovske kmetije .. . . M. L. »Carine prosto« Redko katera stvar doživlja toliko kritike, pa tudi sprememb kot carina, ta važni „instrument gospodarske politike.“ Zdaj pripravljajo nov carinski zakon, ki bo na novo urejal carinske oprostitve, kar bo bralce gotovo zanimalo. i*redlog novega zveznega carinskega zakona, ki bo moral še skozi reden postopek (in bo zato lahko še kaj spremenjen), pravi, da bodo naši državljani lahko prinašali čez mejo predmete osebne gardrobe in drobne predmete do vrednosti 300 dinarjev - ne da bi morali plačati carino. Carine tudi ne bo treba plačati za stvari, ki jih naši državljani podedujejo v tujini, nadalje; carine bodo oproščeni rabljeni gospodinjski predmeti in gospodarski inventar (razen osebnih avtomobilov), če bo to prinesel ob vrnitvi s seboj iz tujine naš državljan, ki je prebil tam najmanj 10 let. V spisku stvari, ki bodo po novem oproščene carine, so našteti predmeti, ki ne predstavljajo večje denarne vrednosti oziroma blagovnega uvoza, kot so: reklamni material, vzorci, ortopedski pripomočki, medalje, odlikovanja, športne trofeje itd. Žal moramo kmetovalce, ki pričakujejo večje davčne olajšave pri uvozu kmetijskih strojev, razočarati. Predlog novega zakona ne predvideva tovrstnih oprostitev, četudi bi bile za kmetijstvo • in narodno gospodarstvo lahko 7pln Irnrictnp ,J.abod“: Povrniti „minulo de-lo“, toda kako? Čas plačila Novomeška tovarna perila „Labod** ki po pripojitvi ptujske „Delte** od sredine februarja skupno zaposluje že 1.262 delavcev, ima namen uvrstiti se med velikane dolenjske industrije. Vodstvo predvideva, da se bo do leta 1980 število zaposlenih povečalo na 2.000, takrat bodo naredili že 6 milijonov srajc na leto v skupni vrednosti 40 milijard starih din^ev. Letos bodo vse štiri temeljne organizacije združenega dela, „Ločna** Novo mesto, ,,Libna*' Krško, „Delta** Ptuj in STOZD-skupne službe, ustvarile skupno za 20 milijard dinarjev. V tovarni pa se ne pogovarjajo samo o proizvodnji, temveč tudi o tem, kako bi pravično povrnili zaposlenim tako imenovano „minulo delo* . „Labod** je v časih svoje rasti sorazmerno zelo veliko vlagal, saj se je zgodilo celo, da je za ^lade namenil več dohodka kot za osebne prejemke delavcev, kar se je le malo-kje primerilo. Zdaj razmišljamo, kako bi to izvedli in kako bi delavcem kaj povrnili. Glede obračuna „munulega dela* ne mislimo iti po poti sevniške , Jutranjke** (ki je bila, kot je znano, družbeno-politično nesprejemljiva, op. pisca), je dejal.predsedniku slovenskega izvršnega sveta Andreju Marincu in drugim gostom ob obisku v „Labodu** direktor Zdravko Petan. M. L. (Karikatura: Marjan Bregar) Da, vem za razna zdravila, ampak jaz vse težave zdravim s temle kefiijem ...! rredffto je sapiscitt ••• Organizacije ZK v novomeški občini so konec novembra lani prejele v zvezi s pismom in prizadevanji za stabilizacijo vrsto konkretnih nalog. Politično oceno tedanjega stanja in uresničevanja teh nalog bi morale med drugim opraviti na sestankih političnih aktivov. Opravljena anketa, ki je zajela 48 organizacij ZK, je pokazala, da je bil politični aktiv sklican eni izmed 29 organizacij ZK v delovnih organizacijah in v 9 organizacijah ZK izmed 19 terenskih organizacij ZK. V oči bode zlasti to, da je bil sklican samo en politični aktiv v delovnih organizacijah. Politični aktiv (v delovnih organizacijah ga lahko sestavljajo na primer sekretar organizacije ZK, predsedniki 10 sindikata, ZMS, ZB, predsednik DS, predsedniki samoupravnih odborov Politični aktivi - ne? in vodilni delavci) bi bil lah ko vodstvu delovne organizacije v veliko pomoč. Marsikateri direktor tarna: „Za vse sem sam, če ne spodbu jam, mi niti sindikat ne de la!“ Če pa bi se, denimo, takšen političen aktiv ob po membnih nalogah redno sestajal, bi se lahko pogovorili o marsičem, kar se zdaj zati ka. Vodstvo delovne organizacije bi razpravo na političnem aktivu lahko dobilo tudi ustrezno politično podporo. In še nekaj: dogovor bi bil neposreden, ne bi bilo nepotrebne, pogostno zelo dolge poti, preden pride naloga v papirnati obliki do političnih organizacij v delovni organizaciji. Zato je res nerazumljivo, kako da politični aktivi ne zaživijo. Strokovni kolegiji pa se sestajajo ob tem tudi po dvakrat na teden. Zadovoljimo se zaenkrat z oceno, da ne gre za nasprotovanje, ampak za to, da nove oblike dela s političnim aktivom nismo vajeni, in upajmo, da se bodo politični aktivi tudi v delovnih organizacijah v kratkem uveljavili. M. JAKOPEC Na kratko NOVO MESTO - Na današnji seji bo skupščina sklada za gradnjo šol obravnavala zaključni račun za lani in delovni načrt za letos ter gradnjo šole v Dolenj skih Toplicah. KOSTANJEVICA - Sinoči je bila tukaj zaključna predstava revije gledaliških skupin iz Posavja. Gostovali so člani Amaterskega odra iz Brežic s komedijo Marjana Marinca ,3rečka“. eJOBOVA - Sinoči je pionirski odred bratov Gerjevič razvil svoj prapor in povabil na slovesnost v počastitev dneva OF rojaka Franca Šetinca, sekretarja sekretariata CK ZKS. KRSKO - Sinoči je na osrednji proslavi dneva OF in praznika 1. maja pel Sentjernejski oktet. Na prireditvi so podelili zaslužnim občanom 10 priznanj OF. KOCEVJE - Jutri bo zmagovalec „Vidmarjevega memoriala" velemojster Portisch odigral simultanko s kočevskimi šahisti. DOLENJA VAS - Krški pionirji so včeraj dopoldne tukaj sprejeli Kurirčkovo pošto od vrstnikov iz brežiške občine. S torbo so krenili na Zdole, v Koprivnico, na Senovo, od tam pa na desni breg Save. TREBNJE - Na seji občinske konference ZK so v torek obravnavali oceno delovanja organov in organizacij v pripravi na SLO, pregledali izvajanie dogovorjeni nalog ter izvolili delegata za IV. konferenco ZKJ. KOCEVJE - Jutri zvečer bo pr^ spomenikom promenadni koncert, posvečen praznovanju OF in 1. maja. KRSKO - V ponedeljek je izšla prvomajska številka INFORMACIJ, ici jih izdaja občinski sindikalni svet Krško. V njej je vrsta zanimivih prispevkov. NOVO MESTO - Pevski zbor Ruperč vrh iz Birčne vasi bo pel danes na proslavi v IMV. DOBOVA - V ponedeljek zvečer so gostovali v ftosvetnem domu igrici Amaterskega odra iz Brežic. Občinstvo je njihovo uprizoritev komedije „Srečka“ toplo sprejelo, saj se Dobovča-nom le jnalokdaj ponudi priložnost za obisk gledališke predstave. KOCEVJE - Odbor za pripravo XVI. srečanja najboljših amaterskih gledaliških skupin je imenovala ZKPO v torek zvečer. Srečanje bo namreč od 21. do 26. maja v Kočevju. SEVNICA - Med drugim so odborniki sevniške občinske skupščine v torek sprejemali ob-čin^i proračun za letos, odlok o pogojih za socialno ogroženost kmetov-borcev za varstveni dodatek in odlok o vrednosti stanovanjskih hiš. RIBNICA - Delegacijo, ki bo zastopala občino na komemoraciji za padlimi borci odpora v pobrateni občini Arcevii (Italija), so imenovali na torkovi seji občinske skupščine. BREŽICE - V torek popoldne je bila seja občinske konference SZDL. Na njej so predložili delovni obračun za minuli 2 leti in sprejeli naloge za obdobje april 1974, ter seznanili člane z dosedanjimi rezultati evidentiranja v predstavniške organe. NOVO MESTO - Proslavo dneva OF bodo upokojenci priredili 28. aprila. Do 30. aprila bodo zbirali prijave za rekreacijski oddih v Piranu. Metlika: »Še bolj bomo delali« 23. aprila so na zasedanju konference SZDL podelili priznanja OF PRVOMAJSKI POPUST! Ponedeljkovo zasedanje Občinske konference SZDL v Metliki je imelo ^vnostni in delovni del. Najprej m počastili letošnji 27. april-dan Or in ob tej priložnosti podelili 6 občinskih priznanj Osvobodilne fronte. MIRNOPEČANI GREDO V VIDEM OB ŠČAVNICI Odbor krajevne organizacije Socialistične zveze v Mimi peči bo organiziral udeležbo na proslavi kmečkih uporov v Vidmu ob Ščavnici 6. maja. Proslave se bodo udeležili člani nekdanjega društva kmečkih fantov in deklet, ki je bilo v mirnopeški dolini zelo delavno. Prnave zbira tajnik SZDL Franc Udovc. STILLES: PRIZNANJA ZA DOLGOLETNO DELO Danes bodo na zboru kolektiva sevniškega STIL LESA izkazali priznanja za dolgoletno delo v tem samorastniškem kolektivu, že kar 25 let so kolekivu zvesti: Rozi Bizjan, Anton Hrovat, Jože Kolman, Anton Kunst, Anton Novšak, Atojz Rak in Jože Železnik. Dvajset let je v kolektivu 8 delavcev: Ferdo Androjna, Ela Jazbec, Ivan Piltaver, Joža Primožič, Anton Povše, Branko Starman, Darko Skoda in Franc Vavtar. Za 1 Ocetno delo pa je prejelo priznanja 18 delavcev. Podobne jubileje obhajajo vsako leto pred 1. majem. A.Ž. Več teorije Črnomelj: krajevne skupnosti dvigniti na višjo raven Občinska konferenca SZDL v Črnomlju je 23. aprila razpravljala predvsem o krajevnih skupnostih in novi vlogi, ki naj bi jo te uresničevale pri vs^danjem delu. Oba uvodna referata, tako predsednika Lojzeta Sterka kot sekretarja Antona Marentiča, sta poglobljeno načela aktualna vprašanje krajevnih skupnosti in vloge SZDL pri tem. Bila sta kritična, obenem pa ustvarjalna, toda žal se razprava ni odvijala na tej ravni. V lurajevnih skupnostih je vsakdanjost vedno v komunalni dejavnosti, deloma v organiziranju SLO, v kmetijski problematiki in to se je na seji dobro pokazalo. Očitno je, da je družbeno izobraževanje nujno, kajti v tem je nastala večletna vrzel, kar je poudaril v razpravi zlasti Franc StaHlohar. Ostali razpravljale!, Kapš s Kota, Povše iz Petrove vasi, Hutar iz Rožnega dola, Požek iz Gribelj, Vrane-šič iz Cerkvišč, Marinček iz Semiča, Jaketič iz Vinice, pa tudi drugi, so v glavnem omenjali krajevne težave in zdajšnje delo krajevne skupnosti ali SZDL, še največ pa je bilo pripomb ali vprašanj s področja kmetijstva. Tudi organiziranost krajevnih skupnosti, ki v črnomaljski občini doživlja spremembe, je bila deležna precej pozornosti. Kaže pa, da so mnenja različna in bo potrebna še razprava z občani. Konferenca je potrdila tudi predlog za dobitnike 5 letošnjih priznanj Osvobodilne fronte. Podelitev bodo organizirali v poletnem času na eni izmed večjih slovesnosti. Na svidenje na Gorjancih! Zakaj ne bi ohranili tradicije prvomajskih izletov na Gorjance? — Kako peš do Gospodične? Pred nami je 1. maj — praznik dela. Vsakega delovnega človeka na ta dan prevzame, da bi ta edinstveni praznik preživel čim prijetneje. V času prvomaj-7 (1204) - 26. gprilB 1973 To stran ste napisali sami! - To stran ste napisali sami! v ZNAMENJU DEŽJA V nedeljo, 2. julija 1972 zgodaj zjutraj, je kolona mladih skupaj s starimi borci krenila po brežiških ulicah proti gozdovom, ki so bili varno zavelje Kozjanskemu odredu v času, ko je v naših krajih divjala vojna. S tem da so mladi hodili po poteh tega partizanskega oddelka, so dokazali, da ne pozabljajo, kako velika je vloga revolucije za sloveni narod in za vse jugoslovanske narode. Tri dni so mladi oživljali spomine na najsvetlejše dni naše zgodovine, pri tem pa so jim pomagali tudi borci, ki sb s pripovedovanjem svojih doživetij čas zavrteli za tri desetletja nazaj. ,J*rekleti dež!“ se utrga iz prijatelja, ki stopica po skrajnem robu asfalta, medtem ko mu z nekoliko dždjših las, ki mu uhajajo izpod titovke, kapljica za kapljico drsi bodisi v oči bodisi za vrat, skratka tja, kjer je človeku mokrota, če je oblečen, naimanj potrebna. „Če si znotraj moker, moraš biti še zunaj,“ mu oponašam, ker se spomnim, da se še malo prej ni prav nič branil bizelj-čana, s katerim smo zalili srečno vrnitev. „Jezik za zobe!“ se oglasi. Vidim, da mu je dež popolnoma raztopil dobro voljo. Hodiva vsak po svojem robu ceste, medtem ko z dežnico napolnjene luknje v asfaltu pridno iščejo mimo vozeči avtomobili ter učinkovito blagoslavljajo še tiste suhe površine najinih oblek, ki bi jih po vseh zakonih o padanju deževne kaplje ne našle. Ob takih prilikah blagoslovljenec z druge strani ceste pošlje za šofeijem plaz glasnih besed, katerih izbor sega v živalski vrt in v zavod za duševno bolne. Meni dež ne pride tako hitro do živega. Vedno pomislim na žejo, ki bi jo trpel na primer v Sahari, pa takoj z hvaležno-s^o posedam v meglice in oblake, ki se sprehajajo po nebu ter se kdaj pa kdaj otresejo vode kot mokri kužki. Rad bi v slogu zadnjih treh dni napravil zaključek našemu pešačenju po poteh revolucije. Poskusim s pesmijo: „Na vrh gore Romanije .,.pa brž utihnem. Sosedov jezni pogled namreč ne obeta nič dobrega, če bi se moje prepevanje nadaljevalo. Saj drži, da je to petje le prehlajen ostanek preteklih treh dni, toda pesem, taje bila tako rekoč pohodna himna. In himne je vendar treba spoštovati! Jaz jih! „Še—, še-, šećeru moj. Iju-, Iju-, ljubi me ti...“ prepevava, ko si grizeva kolena v hrib ali z roko v roki tečeva v dolino. „To bo mogoče najina himna! “ dahne srečna, ko izmenjava poglede! „Kako dolgo? pomislim in se ji nasmehnem ob mish, da pohod ni niti najmanj dolgočasen. Kot bi slutila, kaj se mi podi po glavi, vpraša: „Kaj premišljaš? “ , JCje so partizani pekli palačinke," se hitro zlažem, ker se ne spomnim pametnejšega izgovora. Oba se nasmejeva tej nedolžni laži. 'A „Zastajamo, zaostajamo,** zaslišiva s strani porogljiv komandantov glas in njegov pomenljivi pogled naju za hip spravi v zadrego. Pohitiva naprej in pustiva zadaj muzajočega se komandanta s ^imno“: „Se-, še-, šećeru moj.. .** Uh, vse je še tako živo, pa so že spomini. Zdaj pa se vračam domov s svojim čemernim prijateljem, ki najbrž po-tihem preklinja meteorologe zaradi njihove napovedi lepega vremena,... DEŽEVNIK OB PISMU ROJAKA JACOBA ZUPANA IZ KALIFORNIJE Od nas do obal Tihega morja: 74 dni Letalsko pismo v 5 dnevih, Dolenjsici list iz Ljubljane v Los Gatos (Kalifornija) pa v 54 ali celo šele po 107 dnevih — Niti ena številka našega tednika se po 1. januarju 1972 ni izgubila, čeprav mora na dolgo pot. . . v šoli, kjer to bo, pa tudi manjšo razstavo njenih del. Hkiati bi že letos pripravili vse potrebno za natis njene knjige; najprej naj bi izšel izbor njenih pesmi, ki jih je kot najboljše izbrala že pokojna pesnica sama. Med zapuščenim delom je nad 60 naslovov, vmes tudi črtice in povesti. Rojaka Zupana in hčerko Elico, ki sta bila že pred leti na obisku v našem uredništvu, prisrčno poziav- Dolgoletni naročnik in prijatelj našega lista, rojak Jacob Zupan, zdaj upokojeni poštni uradni v Los Gatosu v K^omiji, sicer pa še vedno pristni in navdušeno zavedni Belokranjec, ki živi s hčeiko Elico na pacifiški obali v Združenih državah Amerike, Je 13. aprila poslal glavnemu uredniku našega tednika lepo pismo in v njem ček za 10 dolarjev, namenjenih za tiskovni sldad Dolenjskega lista. Takole pravi med drugim v svojem prijetnem branju: , Jskrena hvala za vaše pomembno pismo z dno 19. februarja, ki je dospelo 26. februarja in je naju oba razveselilo. Celo kuverta z zanimivimi znamkami je šla v naš filatelistični album. — Zdaj nestrpno pričakujeva še letno poročilo novomeške gimnazije in dve knjigi, ki naju bodo spominjale na mlada leta in lu našo slovensko zemljoonstran Karavank. In mogoče bova prijetno iznenađena še eniuat, če pride kakšna izdaja DOLENJSKIH RAZGLEDOV z mojimi spomini,,. Vajina mnogoletna naročnika in najina zvesta prijatelja in soseda Atoina in Janez Grimšič bosta v nekaj mesecih obiskala svoj Žužemberk, pa najbrž tudi Novo mesto in Vaš urad. V tem slučaju bova Elica in jaz poslala po njima (če ne, pa ček po pošti) še nekaj pravih zelenUi dolarjev v tiskovni sklad Dolenjskemu listu v spomin šeste obletnice smrti Katke Zupančičeve (opomba iiredništva: žene rojaka Jacoba Zupana, znane javne delavke med rojaki v ZDA in pesnj^ ter pisateljice), ki nas je zapustila 8. septembra 1967, ter v spomin Katkinega brata Mateta Vrtačiča in mojega bratran- ca Antona Butale. Mate je bil rojen, kakor Katka, na Kraših pri Dobličah, Anton pa v hiši tik viadukta na Otavcu. Po naključju sta bUa poko-pana-isti dan v februarju 1972: Mate Vrtačič na pokopališču v Mengšu, Anton Butala st. pa na otavskem pokopališču, kjer počivata tudi moj oče in moja mati. Seveda bi tudi jaz rad šel na obisk v Slovenijo, zlasti sedaj, ko ima JAT v juniju, juliju in avgustu kar deset izletov naravnost iz Los Angelesa v Beograd. Nekateri teh izletov so za 4, nekaj pa celo za 11 tednov, kar bi meni posebno ugajalo, če bi le mogel vse urediti v tako kratkem času. In cena je izredno nizka: 333 dolarjev. JAT bo uporabljal za te izlete boeing 707. Kalifomičani smo 3200 km zapadno od Chicaga in 4800 km od New Yorka. Silno rad bi bil tam, ko bo Katka počaščena z odkritjem spominske plošče, kar bi bilo v septembru, ko je obletnica njenega rojstva (17. sept. 1889), pa tudi obletnica njene smrti (8. sept. 1967). Škoda, da je za letos to že prepozno, so pa tudi težkoče zaradi zdravja, ker sem na brezsolni dieti. Ko sem pred 15 leti še služil v poštni službi, je bil ameriški poštni sistem najboljši na svetu, danes pa je naša pošta zamudna ih neredna. Pa ne samo naša ameriška, pač pa tudi inozemska. - Poglejmo, kako prihaja Dolenjski list iz Slovenije sem k Tihemu morju: V 3 mesecih - november, december in januar - ste poslali 15 številk. Poprečno so potovale 74 dni. Dolenjski list z dne 25. januarja se je požuril, kajti dobila sva ga že 20. marca - torej v 54 dnevih. Toda kaj se je zgodilo z listom z dne 9. novembra? Slednjič je le dospel - 24. februarja letos, torej v 107 dnevih. Naj dostavim, da se od 1. januarja 1972 ni izgubila niti ena številka! RODNA GRUDA je sicer prihajala lani precej počasi; 5 številk je prišlo šele prihodnji mesec, dru^ 5 je potrebovalo en mesec več, nad oktobrsko številko pa smo že obu-paU, a je vendar prišla 10. marca -po 5 mesecih! To je tipkano na zadnji strani ko pije pisma spoštovanega profesorja Jožeta Dularja. Tudi njemu sva silno hvaležna za vse, kar je že in kar bo še storil za Katko Zupančičevo. Prisrčne pozdrave! Elica in Jacob Zupan (OPOMBA UREDNIŠTVA: prof. Jože Dular pripravlja v Belokranjskem muzeju oddolžitev pokojni pisateljici in pesnici Katki Zupančičevi, soprogi rojaka Jacoba Zupana. Radi bi ji odkrili spominsko ploščo. ljamo! TONE GOSNIK Rojak Jacob Zupw marca 1973 im pacifiški obali v Cam^lu (Kallfomia) — prisrčno pozdravlja vse znance in prijatelje v Beli krajini in drugod po Dolenjskem! Spomin na prvo srečanje s partizani Kako se je Vinko Dulmin spoznal s prvimi borci Osvobodilne fronte nad Drago pri Čabru Rodil sem se v Ribnici očetu Antonu Dulminu in materi Julijani 19. maja 1926. Ime so mi dali Vinko. Pred menoj sta prišla na svet moj brat Tone, ki je bil kasneje tudi predsednik okraja Kočevje, in Mirko, za menoj pa še Ernest. Leta 1935 smo se naseUli v Podpre-ski, kjer je oče dobil službo kot gaterut na parni žagi Jožka Mikliča, ki jo je vodil Pospišil. Komaj sem 'dokončal osnovno šolo, sem že moral delati na žagi. Vezal sem žaganje v butare, da sem kaj zaslužil. Septembra 1941 žaga zaradi čiščenja parnega kotla ni delala. Tedaj je Mil^č prestavil očeta na gradnjo gospodarskega pošilja ob njegovi vili nad Drago pri Cabru. Tudi jez sem šel z njim in sem pomagal predvsem mizarju Francetu Partetu iz Ljubljane skoblati žagance, ko je še opravljal nekatera dela na lepi novi vili. Pomagal je tudi Jože Mežnar čko v, Kočevar iz Drage. Tam smo jedu in spali. Včasih pa smo se tudi vračali domov in se naslednji dan vrnili. VENCE DROBNIČ Zaradi posledic nesreče, ki se je pripetila pri domačem opravilu, je umrl 72-letni Vence Drobnič, kmetovalec in bivši gostilničar iz Sodražice. Pokojni Drobnič je bil znan daleč naokoli po svoji poštenosti, prijaznosti ter tovarištvu. Bilje med tistimi prvimi aktivisti OF v Sodražici, ki so leta 1941 prižigali plamen upora v tem kraju. Med vojno je tudi veliko pretrpel. Poštenjak in zvest rodoljub je ostal vse do svoje prerane smrti. Pokojnik zapušča ženo in petero otrok. -r Ko sem se 24. oktobra 1941 pod večer v mraku vračal z Mežnarčkom proti domu, je zelo snežilo. Na razpotju blizu Drage sva se razšla. Komaj sva zagazila vsak v svojo pot, se je pred menoj pojavilo enajst vojakov. Mislil sem, da so Italijani. Vsi so bili v uniformah, nekateri pa so imeli tudi šleme. Bili so zelo oboroženi. Ogovorili so me po italijansko, jaz pa sem jim odvrnil, da ne razumem. Zatem so me povprašali za Mikličevo vilo. Svetoval sem jim, naj gredo kar po moji sledi. Toda ni bilo drugače, moral sem se vrniti z njimi. Zdi se mi, da se Mežnarček ni vrnil in da je sam nadaljeval pot proti Dragi. Dospeli smo do vile, zagledali luč in slišali iz vile smeh in veselo govorico. Ko sem pozvonil, nam je prišla odpret gospa Nada Miklič. Močno se je preplašila, ko sem ji pripeljal enajst mokrih in lačnih partizanov. Nekdo izmed njih jo je miril in ji dopovedoval, kdo so in kaj so. Vstopili smo V' vilo. Tudi jaz sem moral ostati. Zdi se mi, da je bil v vili še Mikličev lovec, s katerim sva naslednji dan po odhodu partizanov skrila parabelo in lovsko orožje pod pod na podstrešju. Ne spominjam se več natanko, bolj verjetno pa je, da je bil on, kot pa Mežnarček. Naslednji dan sta ostala v vili samo mizar in kuharica. Jaz, gospa Nada in še en moški smo se vrnili. Ko sem dospel domov v Podpresko, so mi povedali, da so že trikrat prišli pome italijanski karabinjerji. Okoli štirih so prišli že četrtič. Komaj sem se preoblekel, kajti bilo je veliko snega in sem ga do pasu gazil. Odgnali so me v Drago in me zasliševa- li. Za tolmača je bil bivši orožnik Tušek. Vtis sem imel, da je bolj na partizanski strani kot na italijanski, saj me je že pri prvih besedah opozoril, da ne smem govoriti po resnici, pozneje pa se je tudi on sam skrival pred Italijani. Mežnarčka nisem več videl, kajti na opozorilo orožnika Tuška, naj izginem z doma, sem odšel k sorodnikom v Grčarice in Glažuto. Tega dne sem videl v Dragi še dva ujeta partižana, ki sta se še komaj gibala in opotekala v velikem snegu. Ljubo Bartol-Grgčev je pripeljal Italijane nadnje, da so jih ujeli. Videl sem uklenjena tovariša. Iz obeh so se Italijani in kulturbundovci norčevali. Ko jima je italijanski vojak kazal cig^eto, kot bi ju dražil, je mlajši partizan odkimal, starejši pa ga je ostro ošvignil z očmi izpod čela in mu pljunil v obraz. Nravno sem zvedel, da sta bila to Ladislav Janežič iz Brda pri Ljubljani in pravnik I^acij Žagar iz Ljubljane. Oba sta bila obsojena na smrt. Prvi je imel 17 let, zategadelj nad njim niso izvršili smrtne obsodbe, drugega pa so ustrelili z narodnim herojem Ljubom Šercerjem in tovariši 22. decembra 1941 pri Tomišlju. Po spominu Vinka Dulmina napisal TONE OŽBOLT Odgovor na »Čuden odnos« Prosim, da na podlagi 34. člena zakona o tisku objavite naslednji odgovor: V 16. številki DL je bil na 5. strani objavljen članek Franca Brusa iz Koče^a z naslovom „Čuden odnos." V njem mi pisec očita, da sem ga v pon^eljek, 9. aprila, tako rekoč vrgel iz dvorane, kjer je imel koncert godalni kvartet iz Varšave, z besedami: „Nehajte že s tem. Pojdite ven in ne motite več!“ Toda dogodek je potekal takole. Ko se je tov. Brus postavil pred prvo vrsto sedežev, da bi nastopajoče tretjič fotografiral s pomočjo fleša. Kaj misli o našem delu - »porota« Iz odgovorov bralcev, ki ocenjujejo vsebino Dolenjskega lista Kaj mislijo bralci o njenem delu? Na to vprašanje dobiti odgovor, to mika vsako red^cijo, tudi našo. Ker vsakogar, ki prebira Dolenjski list, ne moremo povprašati za mnenje, smo se odločili, da vsak teden razpošljemo 21 pisem na naključno izbrane nadove naročnikov ter jih prosimo za odgovore. V spremnem dopisu med tudi z vašo pomočjo. V tem drugim pravimo naslednje: pismu vas vljudno prosimo za Spoštovana naročnica, naročnik! Vsak ponedeljek popoldne se zbere ves urednik odbor na sestanek, kjer temeljito razčlenimo šte\^o našega in vašega časnika, ki je izšla minuli Četrtek. Seveda pa ta peščica ljudi ne more izreči stvarne sodbe o tem, zato vas prosimo za pomoč. Dolenjski list je naš in vaš naš, ko ga spravljamo skupaj, in vaš, ko ga z večjim ali manjšim zadovoljstvom prelistavate. Res je veliko število naročnikov lep dokaz, da je list bralcem všeč. dobro pa se zavedamo, da bi bil lahko še boljši, sodelovanje v „poroti“, kot smo krstili to vaše ocenjevanje. In še smo dodali: med naslo- vi vrnjenih iz izpolnjenih vprašalnih listov bomo vsak teden izžrebali 3 naročnike in jih nagradili z lepimi knjigami. Vaša pomoč pri urejanju vašega lista vam bo nedvomno tudi v zadoščenje, če bo Dolenjski list v prihodnje boljši, zanimivgši in stvarnejši obveščevalec o vsem, kar se pri nas dogaja. Na drugi strani pisma je 6 vprašanj. Kako so nanj naročniki-bralci odgovorili, si oglejmo na primeru 15. številke, ki je izšla 12. aprila: Odgovori so zanimivi. Na 1. vprašanje: „Kateri prispevek v številki je bil za vas najbolj zanimiv? “ odgovarjajo kar trije: invalidska upokojenka iz Metlike, trgovka iz Brežic in buldožerist iz Le^ovca, da je bil zanje najbolj zanimiv tedenski zunanjepolitični pregled. Za nas je bilo to presenečenje! Kot zanimive prispevke so ocenili še: „Hiranju odzvonilo „Opeharjeni — kdo je odgovoren'*, „Zaostriti disciplino in odgovornost**, „Avtomati v kmetij-stvu“, „Raki v Rinži**, „Ne v usta, ampak v sklade**, „Kmetijski nasveti**, ,JCdo bo dedoval zemljo** in še nekatere. Različno, kot so različni okusi ljudi, so naši bralci ocenili fotografl-|e, za kar smo jih prosili v 2. vpra-^ju. Najbolj so jim bUe všeč naslednje fotonanje: „Kanarček s 3 nogami**, „Vaščani na Potovem vrhu“, „Mesar z mesom**, „Cestarji napovedali bitko luknjam**, „Posnetek s tečaja prve pomoči**, slika z obiska Andreja M^nca v novomeški občini idr. Še zanimivejši so za nas odgovori na 3. vprašanje: „Katerega prispe>ica v tej številki vi ne bi objavili, če bi bili urednik lista? ** Več odgovorov pravi, da v listu sploh takega pri-s^vka ni, drugi pa pravijo: gosp^i-nja iz Gor. Ložin zameri, da smo objavili reklamo za cement, češ da ga ni moč kupiti, bralcu iz Koprivnice pri Brestanici pa se zdi nepotreben prispevek „Skok na Mars“ itd. Na 4. vprašanje: „Česa nismo objavili v tej številki, čeprav bi bilo zanimivo za vse n^ bralce? ** nam štejejo v slabo, da več ne pišemo o atomski centrali v Krškem, da jasneje ne objavimo, koliko so se zvečali življenjski stroški in koliko se bodo povečali zaslužki, nadalje, da nimamo več zdravniških nasvetov, da nismo objavili kaj več o pripravah na kongres ZKJ in da ne prinašamo kake vojne nadaljevanke v slikah. Vojak iz Novega Sada nam (seveda) zameri, da nismo nič objavili o „lepih mladih dolenjskih dekletih .. .** Na 5. vprašanje: „Kaj nam svetujete, da bi čimprej objavili v besedi ali sliki? ** nam priporočajo: naj pišemo o lepo urejenih vrtovih, o zdrževanju čistoče v naših mestih, o humanih odnosih med ljudmi, o mladinski dejavnosti na vasi, o delu kmeta in delavca, V. K. pa pravi, naj bi zapisali tudi kaj o zločinu v Jareninskem dolu, češ da je bil udeleženec pri tem doma iz naših krajev. Na 6. vprašanje o morebitnih drugih željah in pripombah nam pišejo, naj bi napisali od časa do časa kaj za vrtičkarje (na račun humorja ali Krpanovega kotička), nadalje naj bi še bolj spremljali resnična do^janja na vasi m v mestu ter več pisali o tem, kaj ljudje delajo ob prostem času in kako je s prostovoljnim delom. Bralci želijo tudi več barvnih fotografij in več nadaljevanj romanov ali drugih prispevkov, ,^ci jih lahko zvežemo** itd. Veseli smo bili odgovora iz Brežic, ki pravi: .Dolenjski list je s svojo vsebino zelo bogat, saj vsakdo najde v njem veliko koristnega iii zanimivega. Spodbudil nas je tudi odgovor iz Metlike, v katerem je rečeno: „Všeč mi je, da glede vsebine Usta sledite pravo linijo oziroma Titovemu pismu,** UREDNIŠTVO DL ČIGAVA HIŠA? V našem uredništvu se je oglasil Alojz Dragan in izjavil, da je na fotografiji v reportaid v 14. št. Dolenjskega i^a na 7. strani njegova hiša in ne hiša njegovega tasta Gregorčiča. sem zamahnil z roko in zašepetal: „Dajte že mir s tem, to jih moti.** To sem storil zato, ker sem bil odgovoren za nemoten potek koncerta. Hoja fotoreporterja in bliskanje s flešem po skoraj popolnoma zatemnjeni dvorani pa moti poslušalce in izvajalce pri taiki vrsti prireditev. Bil sera že sam priča, da je na podobni prireditvi foto^af s flešem sjvavil nastopajočega iz koncentracije in je potem vsa tista točka propadla. Na tem mestu ne bi rad začenjal prerekanja, ali je prav in potrebno, da se fotograf, ki želi sl^ti v zatemnjeni dvorani s flešem nastopajoče med izvajanjem, poprej dogovori s prirediteljem in izvaci. Tako je to razumel in storil učenec osnovne šole na popoldanskem koncertu istega ansambla in je njegovo fotografiranje poteklo nemoteno in v zadovoljstvo vseh. Prof. MILOŠ HUMEK Kočevje LEOPOLD WEISS 6. aprila je po krajši bolezni v 75. letu umrl Metličan Leopold Weiss. Pokojni Poldič, kot so ga na splošno klicaU, se je v mladosti izučil trgovskega poklica, pozneje pa še pekovske obrti. Dolga leta je vodil svojo trgovino in pekarno, nazadnje v sklopu Mestnih obrtnih podjetij, dokler ni pred dvanajstimi leti stopil v pokoj. Rajni Poldič je bil vedno vesel in v vsaki družbi prijeten človek, zato ni čudno, da je že v mladosti našel pot med domače pevce, da je sodeloval pri igralski družini, igral pri metliškem orkestru in telovadil pri Sokolu. Kadarkoli je le utegnil, se je s puško in trnkom pridruM domačim ribičem in lovcem. Nje^v priljubljen in uspešen posel je bik) tudi dresiranje k>vskih psov. Pokojnega Leopolda Weissa se bodo ljudje radi spominjali. To je pokazal tudi velik pogreb in ganljivo slovo prijateljev in domačih lovcev ob odprtem grobu. IZOBRAŽEVANJE JE KLJUČ DO SAMOUPRAVLJANJA Najprej je treba razumeti in potem upravljati — Vsestransico razgledan delavec je steber samoupravljanja — Nihče mu ne mor« odvzeti pravice do odločanja o sadovih svojega dela — Sindikat je opora in gibalo za uresničevanje samoupravne poti, ki vodi do družbene preobrazbe Pobude iz kolektivov FRANCI VOLCANŠEK, predsednik občinskega sindikalnega sveta v Brežicah: „V sindikalni organizaciji se zavedamo, da vodita le izobraževanje in obveščanje k resničnemu samoupravljanju. Oboje sprejemamo kot trajno nalogo. Za nova sindikalna vodstva smo te dni imeli seminar o ustavnih dopolnilih s poudarkom na temeljnih organizacijah združenega dela. V maju pripravljamo seminarje za predsednike sindikata in delavskih svetov, razen tega pa bomo prirejali občasna predavanja po delovnih kolektivih, zlasti tam, kjer so zaposleni mladi ljudje. To velja za Jutranjko in IMV, od koder že prihajajo pobude. Veseli nas, da kolektivi sami spoznavajo potrebo po večji razgledanosti zaposlenih. Pri obveščanju delavcev smo v občini naredili velik korak naprej. V večjih podjetjih imajo lastna glasila (Slovenija vino, IMV, Gozdno ‘ gospodarstvo, Tovarna pohištva, Agraria). Razen tega povsod javno objavljajo podatke o osebnih dohodkih, skladih ipd. Malo premalo pa naredijo kolektivi za tekoče obveščanje v Dolenjskem listu in Delavski enotnosti. Tudi za splošno počutje zaposlenih ne skrbimo dovolj. To velja za manjše delovne organizacije, ki nimajo svojih obratov družbene prehrane. Razvijata se središči Dobova in Bizeljsko, zato smo sklenili najprej ugotoviti potrebe, da bi potem uresničili pobudo komiteja za ustanovitev delavske kuhinje v Brežicah. Sindikat se zavzema za rekrea- Prvi korak narejen cijski center, kajti to, kar ima občina v Savudriji, je premalo za oddih'delavcev. Za ureditev počitniške skupnosti smo lani prispevali 7 tisoč dinarjev in plačah letovanje 32 otrokom. Toda to ni rešitev, to je krpanje." Delavci zahtevajo glasila TONE Šercer, predsednik občinskega sindikalnega sveta Kočevje: „Večje in srednje delovne organizacije so si uredile svoje počitniške domove. Njihova zmo- gljivost zadostuje tudi za potrebe tistih manjših delovnih in drugih organizacij, ki nimajo svojih domov. Težave so le, ker želijo izkoristiti vsi dopust od 15. julija do 15. avgusta. Nekatera podjetja so se odločila tudi za nakup kamping prikolic, da niso vezani na dopust vedno v istem kraju. Družbena prehrana je v večjih delovnih kolektivih dobro urejena, za manjše pa bi morali urediti skupno samopostrežno restavracijo. I^ni smo dobili nov otroški vrtec. V varstvu je okoli 265 otrok, za 15 do 20 pa še vedno ni prostora. Smo tudi za predlog o daljšem porodniškem dopustu. Večja podjetja imajo za obveščanje svoja glasila. Na nedavnih občnih zborih sindikalnih organizacij so še v nekaterih podjetjih zahtevali ustanovitev lastnih glasil, da bi bili o vsem bolje obveščeni. Zelo dobra glasila imajo ITAS, LIK in TEKSTILANA. Za izobraževanje delavcev pa je premalo poskrbljeno. Samoupravni organi, odgovorne službe v delovnih organizacijah in sindikalne organizacije bodo morale narediti več. Občinski sindikalni svet pa pripravlja več predavanj za člane vodstev sindikalnih organizacij." »Nismo pisali zaman« ADOLF ŠUŠTAR, predsednik občinskega sindikalnega sveta v Novem mestu: „Ko je dobilo Novo mesto ccntalno delavsko menzo, je štela občina 6.000 zaposlenih. Zdaj ima zaposlenih 18.000 ljudi, razmere za množično prehrano pa S presajanjem delavskih ustavnih dopolnil v prakso se v črnomaljski občini že od lani ukvarja največ komisija za samoupravljanje pri občin^i konference Zveze komunistov. Kakšno ledino so začeli orati, je povedal predsednik komisije JANEZ ŽUNiC: „Zadnja leta smo pri nas predvsem širili gospodarstvo in se borili za čim večji dohodek. Taka prizadevanja so sicer pohvalna, vendar se nam tudi maščujejo. Zaradi krepitve gospodarstva so se podjetja združevala, pri tem pa je veliko obratov in enot izgubilo pravno samostojnost in večino samoupravnih pravic. Samoupravni odnosi v nekaterih kolektivih so bili taki - ponekod so še - da lahko govorimo le o dolžnostih delavcev, od pravic pa poznajo le pravico do dela in zaslužka.“ se niso kdove kako izboljšale. Računali smo na skorajšnjo ureditev nove menze v Germovi hiši, vendar se je stvar za dve leti zavlekla. Ker je bil tak dogovor, nismo šli v akcijo za novo gradnjo, čeprav so bile želje. Pričakujemo, da bo naposled na Glavnem trgu zadeva s prehrano urejena. O prehrani delavcev smo veliko govorili tudi na prvi sindikalni konferenci. Tedaj smo sprejeU sklepe z namenom, da bi prehrano za zaposlene uredili v podjetjih. Moram reči, da sklepov nismo pisali zaman: s pomočjo osnovnih sindikalnih organizacij je akcija, ki jo je začel sindikat na občinski ravni, obrodila. Danes ugotavljamo, da imajo svoje menze v Krki, IMV,Novo-teksu. Iskrah, Kovinarju, Labodu, Pionirju, Novolesu - da omenim le nekatere delovne organizacije. V Novolesu svoj obrat družbene prehrane preurejajo v primernejših prostorih. Ponekod tarnajo, da imajo menze nenehno izgubo. Tako je tam, kjer poslovanje obratov družbene prehrane samostojno obračunavajo. Po mojem mnenju tako obračunavanje ni v redu. Zavedati se je treba, da je v teh menzah hrana poceni, zato je nesmiselno pričakovati, da bodo delale s prebitki.“ - Stanje, ki vas je zateklo, torej ni bilo nič rožnato. Se že kaže napredek in na kakšen način ste ga dosegli? „V letošnjem letu, zlasti v za-.^njih dveh mesecih, že lahko govorimo o otipljivih spremembah. Politični akciji komunistov in delu komisije, ki je zbrala potrebno gradivo za analize, smo začrtali drura obdobje: najprej akcijo obveščanja delovnih ljudi, zatem pa ustanavljanje komisij za samoupravljanje v delovnih organizacijah. Medtem ko prvi del akcije (osveščanje) še teče, pa so komisije ustanovljene v vseh kolektivih, tudi v šolstvu. Nekatere komisije imajo tudi že predloge, kako bo v bodoče organizirano samoupravljanje v njihovem podjetju. V enoti Viator-ja je temeljna organizacija zdru- ženega dela že ustanovljena, v se-miški Iskri pa so se tudi že odločili za tako pot. Pogoje za samostojno poslovanje kot TOZD pa ima po našem mnenju še več drugih kolektivov.” R. BACER Sindikat za današnjo rabo ‘„Sindikat, kakršen obstaja, ne ustreza tistemu, kar bi potrebovali delavci! Spodbuda prihaja v glavnem z vrha, namesto da bi bilo obratno,“ nam je dejal MIRAN BIZJAN, mladi tehnolog iz tovarne gospodinjske opreme -obrata IMV na Mirni. Kakšen naj bi torej bil? „Nekaj takega, kar v okviru IMV že nekako imamo. Morda bo treba le še kaj malega dopolniti. V obratu imamo svojo sindikalno organizacijo. Tako naj bi ostalo tudi takrat, ko bomo postali TOZD. V IMV imamo že delegatski sistem. V izvršnem odboru so predstavniki obratov iz vsakega oddelka. Tako je zastopana vsa tovarna. Ljudje poznajo te delegate in jih seznanjajo s svojim težavami. Spodbujamo pa'tudi delegate, da sami odkrivajo težave ljudi.“ S čim se še ukvarja vaša organizacija? „Želeli bi izboljšati standard delavcev na delovnem mestu. Potrebujemo jedilnico, urejene sanitarije. Vključili smo se v delavske igre. Za to imamo že nekaj priprav: žoge za odbojko, prostor za igrišče. Treba bi bilo razviti še druge panoge." Kaj je še vedno največja ovira, nas je zanimalo. „Obveščenost! Večina delavcev je polproletarcev. Ko je ura 14, hiti vsak domov na svojo krpo zemlje. Zato se ne oglašajo, ko gre za manjše nepravilnosti. Oglasijo se šele, ko gre že za večje stvari, takrat pa so težave že tako nakopičene, da jih je težko odpravljati. Seveda trenutno takih težav ni, ‘ nam je dejal Miran, ki je hkrati tajnik sindikalne organizacije in sekretar aktiva komunistov v obratu. A. Ž. Nočno delo žena odpravljamo Kolektiv metliške BETI velja v domači občini za podjetje, ki ima dokaj dobro urejen družbeni standard zaposlenih. Do kod so že prišli in kaj še načrtujejo v prid zaposlenim, je povedal Anton Matjašič, novi predsednik sindikata: „Družbena prehrana je v našem kolektivu lepo urejena. Imamo menzo, ki nudi več obrokov za zaposlene v vseh izmenah. Imamo svoj počitniški dom v Seči pri Portorožu, frizerski salon, svoj izobraževalni center in tudi tovarniško glasilo. Da smo te dejavnosti spravili na noge, je pripomogel tudi sindikat.“ - Ste izrazito ženski kolektiv. Kako je rešeno vprašanje otroškega varstva in kako je z nočnim delom? „Za žene in matere, ki delajo v dopoldanski izmeni, je za varstvo otrok dobro poskrbljeno, celo za dojenčke. Metlika ima enega najlepših vrtcev na Dolenjskem. Podpiramo tudi sklep sin- dikata tekstilcev, da mora biti v petih letih nočno delo žena ukinjeno. Pri nas smo v zadnjem letu glede tega naredili že precej. Število žensk na nočnem delu smo zmanjšali za polovico.*' - Katera je glavna težava članov vašega sindikata? „Najbolj boleča točka je stanovanjsko vprašanje. Sindikat se bo zavzemal, da bi več sredstev iz ustvarjenega dohodka namenili gradnji stanovanj, razmišljamo pa tudi o dodatnih virih sredstev. Morda bi uvedli prostovoljno delo ob sobotah namensko za stanovanjski sklad, da bi najbolj potrebni čimprej prišli do stanovanj." Obveščenost se stopnjuje EDO KOMOCAR, predsednik občinskega sindikalnega sveta v Krškem: „Po podatkih z zadnjih občnih zborov sindikalni organizacij z veseljem ugotavljamo, da v delovnih organizacijah posvečajo obveščanju precej več pozornosti kot včasih. Kljub temu pa še nismo zadovoljni, kajti delavec, ki ni informiran, ne more upravljati. Občinski sidikalni svet poskuša v svoji orranizaciji zapolniti to vrzel z Informacijami, ki izhajajo vsaka dva meseca. V njih seznanjamo članstvo z delom in sklepi ObSS ter ga gospodarsko in politično usmerjamo. V glasilu poročajo tudi osnovne oreani-zacije in tako poteka obveščanje v obeh smereh. Veliko delovnih organizacij ima že svoja glasila in to veliko prispeva k boljši obveščenosti zaposlenih. Tudi izobraževanju posvečamo veliko skrb. To velja za splošno, strokovno in dru&eno-politično izpopolnjevanje. Z delavsko univerzo smo se dogovorili, da bo omogočila dopolnilne tečaje delavcem z nedokončano osnovno šolo. Za nova vodstva sindikalnih organizacij smo imeli ta mesec seminarje v Kostanjevici. Obiskovalo jih je 170 ljudi. Načrtujemo še seminar za predsednike samoupravnih organov, na katerem bomo obravnavali ustavna dopolnila ter pomen in vlogo delavske kontrole. Za oboje so pokazali izredno zanimanje že sindikalni funkcionarji v Kostanjevici. Dalavski univerzi bomo pomagali pri organizaciji dru9>enopo-Utičnega izobraževanja za ostale člane samoupravnih organov, kar pride v poštev zlasti v večjih delovnih organizacijah. Polovico stroškov bo kril ObSS, polovico pa bodo morala prispevati podjetja." Občasna, hitra informacija SLAVKO VILCNIK, predsednik občinskega sindikalne^ sveta Sevnica: ,iSkoraJ vsa večja podjetja v občini imajo že svoja glasila, ki izhajajo dokaj redno. ... - lif, - - - Ni i pa to vse! V podjetjih Je bilo že dosti dezinformacij. Žato je treba gojiti tudi hitro obveščanje, npr. o sklepih samoupravnih organov, posameznih poslovnih odločitvah, ki lahko ,;zastarijo‘, preden so natisnjeni." ’ - Kakšen je novi sestav sindikalnih vodstev? „Stari odbori so skupno z organizacijami ZK v podjetjih izvedli kandidiranje. O tej Usti so se nato odločali delavci na občnem zboru. DobiU smo dober sestav organov. Same razprave so bile zelo dobre." - Kako so delavci seznanjeni ^pravicami, ki jim gredo z ustav- nimi dopolnili? „V Lisci je vodil razgovor z delavci Mitja Švab, v Jutranj*ki pa Marcijan. V Kopitarni so raz-množiU posebno gradivo. Še v Jugotaninu so po 1. marcu razveseljivi premilo. Krmeljska Metalna bo TOZD s 1. julijem. Za vodstva družbenopolitičnih organizacij smo priredili seminar, kjer so bili ugledni predavatelji iz Ljubljane zadovolni z ravnijo razprave delavcev." - Je med delavci zanimanje za izobraževanje? „Vsako jesen se zbirajo prijave za večerno osemletko. Zanimanje je, žal, slabo. Je pa zanimanje za izobraževanje na delovnem mestu, npr. za lesno tehniško šolo, sedaj tudi za tekstilno. Marsikdo žeU praktične izkušnje z delovnega mesta obogatiti še z novejšimi teoretičnuni spoznanji. Zato jc imel občinski sindikalni svet že v preteklosti lepe uspehe s prirejanjem raznih šol za delovodje in druge." A. 2. Odločitev sledi Franc Železnik, sekretar Industrije termičnih aparatov, žičnih pletiv in plastik, Ribnica: „Vsi samoupravni organi in politične organizacije v našem podjetju so se že lani odločili, naj podjetje posluje kot ena temeljna organizacija, po zaključnem računu za lani pa so se začele priprave za ustanovitev več temeljnih organizacij. Vsi naši samoupravni akti so zdaj prirejeni tako, da lahko v zelo kratkem času (dveh dneh) organiziramo • dve ali več temeljnih orpnizacij. Predvidoma naj bi bili dve temeljni organizaciji: - žična pletiva in plastika ter - toplotna tehnika. Skupne službe bi priključili eni izmed obeh temeljnih organi- zacij, plačali pa bi jo obe v enakem sorazmerju. j Dogovarjamo pa se z EURO-TANSOM iz Ribnice, PEKOM iz Ljubljane in poslovnim združenjem TEHNOIMPEX, da bi ustanovili skupnost TOZD. Pripravili smo potreben material, zdaj pa o tem poteka razprava. V našem podjetju smo se že odločili, da smo za ustanovitev take skupnosti, ostale tri delovne organizacije pa še bodo o tem odločale. Vsi štirje bi imeU skupno pravno službo, službo informiranja, samoupravno obveščanje in še ne- Nejasno je le še, če je taka skupnost lahko sestavljena iz podjetij, ki imajo tako različne dejavnosti. Vendar naj poudarim, da imamo z njimi precej skupnega, in sicer: EURO- TRANS nam prevaža naše proizvode, TEHNOIMPEX vodi naše % SPRAŠEVALI SO; RIA BAČER, JOŽE PRIMC, JOŽICA TEPREV, IVAN ZORAN IN ALFRED ŽELEZNIK ii zunanjetrgovinsko poslovanje, PEKO pa komercialne posle (nabava in prodaja) na območju Jugoslavije." NA DOLENJSKEM IMAMO PRVE TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA ČRKO ZA ČRKO IZ USTAVE V ŽIVUENJE % Samoupravljanje je gospo-daijenje. To pomeni, da je samo razgledan in dobro obveščen delavec lahko dober gospodar. Ustavna dopolnila posta\djajo v ospredje človeka delavca. Dajejo mu pravico do pridobivanja dohodka, do odločanja o sadovih svojega dela in teh pravic mu nihče ne sme vzeti. Delavci se združujejo v sindikatih, da bi si kot organizirana moč hitreje zagotovili odločilno vlogo v družbenem odločanju, da bi z uvelja\ijanjem samoupravnih pravic in dolžnosti hitreje dosegli družbeno preobrazbo. Ddovni človek je steber samoupravljanja, zato je dolžnost sindikata, da okrepi njegovo vlogo, da mu pomaga pri splošnem, strokov- nem in dnižbeno-političnem izpopolnjevanju, da se zavzema za vi^o življenjsko raven delovnega človeka, u obrate družbene prehrane, za poceni oddih v počitniških domovih, za graditev delavskih stanovanj otro^dh vrtcev ipd. Sindikat mora postati pomočnik in usmeijevalec, v katerem bo delavec našel trdno oporo. Izjave predsednikov občinskih sindikalnih svetov dolenjskih občin in sindikalnih delavcev iz delovnih kolektivov, ki so se že ali pa se še bodo oklicali za temeljne-organizacije združenega dela, so na pričujočih dveh straneh le majhen delček iz mozaika naporov in stremljenj za boljši delavčev jutrišnji dan. Gonilo je sindikat! „Sindikalna organizacija je bila tista, s pomočjo katere smo lahko, opozarjali na težave in zaostajanje našega obrata," nam je dejal Viktor Candellari, predsednik sindikalne organizacije v mokronoški ISKRI. „Televizija je mnogo skrajšala, izsekala, kar so naši predstavniki povedali na snemanju v Ljubljani. Ljudje že težko verjamejo, da se bo kaj izcimilo za preusmeritev našega obrata. ,Dokler ne vidimo, ne verjamemo,' pravijo!" - Kaj želijo? „Prvič: radi bi delo. Drugič: obrat je treba razširiti, saj že dolgo zaostaja. Tu je še dosti delov- VIKTOR CANDELLARI ne sile, ki bi rada kruh doma. Sedaj vztrajajo le še najvztrajnejši. Težko se je v našem položaju odločiti: ali TOZD ali ne! Sedaj, ko smo izčrpani, s potrebami po naložbah, naj bi postali TOZD? ! Potrebna je solidarnost, pomoč, sicer bo ISKRA v Molaonogu ugasnila. Pa boste to res zapisa-U? “ A. Ž. Šest krakov tvori celoto Metliška zadruga je v domači občini doslej najdlje pri ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela.- Takoj, ko je lani izšel Zakon o združevanju kmetov in po spreitih ustavnih dopolni-lih, so se jeseni lotili dela. Imeli so dve širši javni razpravi na terenu, da so dobili mnenja proizvajalcev, letos februarja pa je bil že sprejet in potrjen novi statut. Kakšne so značilnosti nove organiziranosti, je povedal inž. JANEZ GACNIK, direktor zadruge: „Kmetijska zadruga bo kot celota ena sama temeljna organizacija združenega dela kot pravna oseba, ima pa 6 samoupravnih enot, ki jih tvorijo: koopera- cija, vinska klet, trgovina, mesarija, lastna proizvodnja in uprava kot neke vrste servis. Položaj teh samoupravnih enot daje vse pristojnosti, zlasti glede delitve ustvarjenega dohodka posamezne enote. Širšo pristojnost ima zlasti kooperacija, pri kateri se dohodek deli na dva dela: en del gre za skupne potreba (dclad za kmetijstvo itd.), drugi del pa si delijo člani zadruge, ki so tržni proizvajalci in imajo sklenjene večje pogodbe za proizvodnjo. - Kako je s članstvom v za-druri? članstvo zbiramo prav zdaj na pomlad, da bi pravočasno volili svoje delegate v občni zbor zadruge, ki bo imel 40 članov. Od tega bo polovica kmetov, polovica pa bo članov kolektiva. V enakem razmerju so kmetje zastopani v upravnem odboru zadruge in v komisijah.” — Statut ste že sprejeli. Mar tudi že velja? „Računamo, da bo statut stopil v veljavo leta 1974, medtem pa bomo pripravili še vrsto samoupravnih aktov, ki spadajo zraven.“ ^ R. BACER Brez odpora in napetosti IGNAC REGO VIC, Zdravilišče Cateške Toplice: „Naš kolektiv šteje 170 zaposlenih, od tega 35 vajencev. Za temeljno organizacijo združenega dela pri ljubljanski Emoni smo se proglasili 28. februarja letos. Smo šele na začetku poti, zato ne moremo govoriti o izkušnjah. Z Emono smo se združili julija 1971. Ves čas smo bili samostojna organizacija v njenem okviru. Priprave za presajanje ustav-jiih dopolnil v vsakdanje življenje so pri nas potekale brez na-/ petosti, brez odpora in nepotrebnih zadržkov. Sindikat in partijska organizacija sta se vključevala vanje od vsega začetka. Dah smo vrsto pripomb, ki so bile pozneje upoštevane v samoupravnem sporazumu. Podobno je potekalo tudi evidentiranje kandidatov za skupne organe samoupravljanja in za samoupravne organe zdravilišča. Zbor delegatov je najvišji samoupravni organ pri Emoni. V njem ima vsaka temeljna organizacija združenega dela enako število delegatov. Prva seja je bila prejšnji teden in udeležUi so se je tudi vsi trije naši delegati, ftri Emoni imamo še skupne organe delavske kontrole ter odbore za delovna razmerja, za razvoj in gospodarske ter finančne zadeve ter odbor za notranjo arbitražo. V našem kolektivu pa imamo delavski svet, komisijo za gospodarjenje, za delovna razmerja, za informiranje in pobude delavcev, za delavsko kontrolo itd. Že prej Ženske še v treh izmenah sem povedal, da še nimamo izkušenj, da pa iz dosedanjega sodelovanja z Emono sklepamo, da bo vse teklo, kot si želimo, in da ne bomo v ničemer prikrajšani." JOŽICA PAVLIN, predsednica sindikalne organizacije v Im-perialu v Krškem: „Obrat kombinata Žito — Impui ial Krško se je v naši obči-rJ prvi oklical za temeljno organizacijo združenega dela. Priprave so trajale od lanske jeseni, 10. februarja letos pa smo postali to črno na belem. DružbenopoUtič-ne organizacije v kolektivu so se s tem veliko ukvarjale, predvsem sindikat in Zveza komunistov. Sicer pa brez truda ni nič. Zdaj se pripravljamo na podpis samoupravnega sporazuma, ki je izšel v našem Glasniku. Pregledali smo ga in poslali pripombe komisiji za uveljavljanje ustavnih dopolnil. Ko jih bodo uskladili s pripombami drugih obratov, bo prišlo besedilo spo- razuma ponovno med nas. Če bi ostali še naprej delovna enota Žita, bi bile naše pravice precej okrnjene. V samoupravni sporazum želimo vnesti zdaj tudi razvoj naše organizacije. Tu se namreč ustvarja veliko dohodka. Za primer le podatek, da smo lani dali v sklade 6,9 mihjona dinarjev. Trenutno smo še prisiljeni delati v treh izmenah, čeravno povsod po Jugoslaviji težijo po ukinitvi nočnega dela. To je tudi naš cilj, saj smo tukaj zaposlene pretežno ženske. Kakor hitro bomo dobile stroj za izdelovanje žvečilnih cigaret in „zastav sve-'ta“, bomo lahko prešle na dnevno delo. Sami smo uvideli, da ta-■ ko ne moremo več naprej. Tu so matere s šoloobveznimi otroki, ki Jim je nočno delo veliko breme, zato komaj čakamo na julij oz. avgust, ko bomo dobile stroje, da delavkam ne bo treba več ponoči na delo.“ Še smo na razpotju I Odločijo naj delavci! STANE ZEMLJAK, vodja splošnega sektorja poslovne enote SLOVENIJALES-LIK - Lesna industrija Kočevje: „Združeno podjetje SLOVENIJALES Ljubljana je sestavljeno iz 15 proizvodnih enot, ki bodo poslovale predvidoma kot delovne organizacije, in trgovine, ki je tudi posebna delovna organizacija. Tak je predlog delovne skupine SLO^NIJALES za iz- vajanje ustavnih dopolnil, v kateri delam tudi jaz. Nadalje pa bo posamezna delovna organizacija lahko imela v svojem sestavu več temeljnih organizacij. Pri LIK dela posebna komisija, ki je doslej izdelala osnutek bodoče organizacije LIK. Pripravila je dve inačici: po prvi bo LIK sestavljen iz najmanj treh temeljnih organizacij (tovarna ivernih plošč, tovarna šolskega in otroškega pohištva ter žaga), po drugi pa bo ves LIK ena temeljna organizacija. V prid prvera predloga govori dejstvo, da bi bila lahko po vrsti proizvodnje vsaka izmed naših tovarn oziroma obratov zaključena proizvodna enota. Samoupravljanje bi bilo bolj preneseno na neposredne proizvajalce, zato bi se vsi bolj prizadevali za uspešnejšo proizvodnjo, kar bi pripomoglo k večjemu poslovnemu uspehu podjetja. V prid drugemu predlogu pa govori dejstvo, da je naše podjetje v izgradnji, da imamo več nedokončanih investicij in da bodo jwgoji za ustanavljanje več temeljnih organizacij zreli šele po končanih investicijah." Sindikat za cenejši oddih PAVEL PRIMSAR, predsednik sindikalne organizacije INLES Ribnica: Za cenejši oddih skrbi za vse kolektive v ribniški občini počitniška skupnost. Če bo uresničen dogovor, naj bi vse sindikalne organizacije v občini prispevale po 10 odstotkov od svojih 35 odstotkov članarine, bodo cene tudi v bodoče zmerne. Družbeno prehrano imamo urejeno \ vseh obratih našega podjetja (Ribnica, Sodražica, Loški potok, Dolenja vas), v Ribnici pa kuhajo razen malic tudi kosUa. Malica velja le 2 din, kosili pa 5,5 din. Priporočilo, naj bi denar, namenjen za proslavljanje novega leta in dneva žena, namenili za urejanje vrtca, pri nas ni prodrlo. Kako teče v LISCI izvajanje ustavnih dopolnil? „Najprej smo delavcem na kolektivnih sestankih dopolnila razložili. Vse od novega leta imamo že osnutek samoupravnega sporazuma z dvema inačicama: ena organizacija združenega dela ■ ali 5 temeljnih. Sploh ni res, da centrala vztraja na eni! Prizadevamo si za tisto, kar bi najbolj ustrezalo duhu dopolnil, to pa v praksi ni lahko. V družbi manjka namreč še marsikaj, ni na primer zakona o združenem delu. Ta zakon bo šele povedal, kako bo z registracijo, pravno osebo. Seveda pa ne čakamo le na to. V sev-niških obratih se je udeležil sestanka delavcev tudi predsednik komisije za samoupravne odnose pri republiškem svetu Zveze sindikatov Mitja Svab. Na kraju ni bil zadovoljen le z udeležbo, temveč tudi z naravnanostjo razprave delavcev." - Kaj je torej še odprto? ,JEno takih je vprašanje dohodka. Za nekatere stvari v TOZD ga je težko ugotavljati celo v taki organizaciji, kot je naša. Imamo npr. določeno produktivnost in normo minute, Imamo namreč zaposlenih tudi precej žena s kmetov, ki pravijo, da otrok niti ne bi mogle voditi v vrtec. Sicer bomo pa kmalu na referendumu glasovni za samoprispevek, ki bo porabljen za gradnjo zdravstvenega doma, vrtca in še za kaj. Obveščanje imamo dobro, saj izdajamo v podjetju svoje glasilo, ki ga dobi vsak brezplačno. Za izobraževanje skrbi social-no-kadrovska slu^a v sodelovanju z delavskimi univerzami in drugimi šolami. Trenutno šolamo v srednjih šolah redno 8,^-redno pa 9 ljudi, na višji enć^ redno in enega izredno, na visoki pa tri redno. O podaljšanju porodniškega dopusta nismo razpravljali. Ženske same pa predlagajo, naj bi delo po 4 ure odpravi. Težko je namreč organizirati delo po 4 ure, pa tudi ženske, ki se vozijo od daleč, zgube za štiri ure dela še na vožnji po dve uri, kar znese skupaj že tri četrt polnega delovnega časa. akumulativnost, vendar je mogoč razkorak. O tem smo se pogovarjali že z uglednimi strokovnjaki. Svetovali so nam dogovarjanje. Da bi res zagotovili enakopravno sodelovanje obratov, smo prirediU sestanek predstavnikov delegatov. Še pred koncem aprila naj bi se dokončno dogovorili, maja pa naj bi padla odločitev." A. Ž. Nova vsebina „v sindikabii organizaciji Kmetijske zadruge Črnomeli je včlanjenih 115 ljudi, toda veliko jih živi zun^ mesta po obratih in .trgovinah. Za delovanje sindikata je ta okoliščina slaba, skušamo pa narediti, kar moremo." Tako je sindikat v svojem kolektivu predstavil predsednik inž. NIKO POŽEK. - Kako imate pri vas organizirano obveščanje, ko je članstvo tako raztreseno? „Obveščanje poteka preko obratovodij in poslovodij, ki vsak teden prihajajo v Črnomelj. Merilo: minuta LUDVIK JUDEŽ vodja proizvodnega obrata v novomeškem Labodu: „Temeljne organizacije združenega dela formalno še niso ustanovljene, zato o izkušnjah seveda ne morem govoriti. Je pa na ta prehod že vse pripravljeno, Ti prenesejo na teren vse važnejše odločitve glede tekočih nalog. Po samoupravni poti pa obveščajo člani samoupravnih organov s terena. V raznih organih samoupravljanja so dobro zastopani. Po moje je lahko vsak delavec na še tako oddaljenem delovnem mestu o vsem obveščen, zlasti če se za stvar zanima." - Imate v vašem kolektivu organizirano prehrano in letovanje? „Zaposleni v Črnomlju in bližnji okolici se hranijo v lastni menzi, delavcem v zunanjih obratih pa dajemo regres. Ti malicajo največ doma, ker prehrano za štiri ali pet ljudi v nekem kraju ni mogoče organizirati. Našt poletje žal nima svojega počitniškega doma in sicer organiziranega letovanja za zaposlene. Vzrok je tudi v tem, da je poleti, v času splošnih dopustov, pri nas največja sezona." - Mar ima sindikalna organizacija v vašem podjetju veljavo, kot ji gre? če hočete, vam o tem povem kaj Naša TOZD bo imela 363 ljudi v proizvodni (zdaj 320) in 12 v skupnih službah (zdaj 10). Direktorja in sekretarja bomo dobili do junija z razpisom. Imeli bomo svoj delavski svet in vrsto komisij: za kadre, družbeni standard, disciplinsko komisijo. Način ustvarjanja dohodka se ne bo bistveno spremenil. Zdaj je naše merilo minuta dela, kar pomeni, da moramo v določenih minutah izdelati določeno števi- lo srajc. To bomo obdržali tudi v novi organizacijski obliki. Razlika bo le v tem, da bomo sami odločali o dohodkih in presežkih, v naši pristojnosti bodo tudi naložbe. Letos bo naša TOZD predvidoma ustvarila 60 milijonov din dohodka in že ta Štefka pove, da bo imel Labod v njej močan steber. Omeniti moram tudi, da bodo vse pomembnejše odločitve obravnavane na zboru TOZD. Pred tem bodo vsi osnutki sklepov in predlogi dostopni vsakomur na oglasni deski na vidnem kraju. Tako pa se informiramo že zdaj." inž. NIKO POŽEK „Sindikat si zadnje čase pridobiva veljavo z novimi političnimi nalogami. Nova vsebina dela sama od sebe vpliva, da sindikat ni več noben privesek." R. B. DOLENJSKI LIST v letu 1972 Lanska povprečna tedenska naklada: 30.727 izvodov — Razmerje med delitvijo na osebne dohodke in sklade 73,09:26,91 odst. — Rednim naročnikom 96,32 odst. celotne naklade, v drobni prodaji pa je bilo razpečanih 3,68 odst. naklade — Remitenda: komaj 0,28 odst. Na podlagi 41. člena zakona o javnem obveščanju (Ur. list SR Slovenije 7/1973) obja\ijamo naslednje podatke o virih financiranja politično-informativnega tednika DOLENJSKI LIST za poslovno leto 1972, o višini dob^enih dotacij, deležu dohodkov od oglasov v celotnem dohodku lista, o letni nakladi in druge podatke, ki so v zvezi izdajanjem časopisa in so pomembni za javnost. Pokiajinsko glasilo SZDL za širšo Dolenjsko je poslovalo tudi v poslovnem letu 1972 kot „oddelek za tisk in propagando pri občinski konferenci SZDL Novo mesto“, vseh 9 občin, ki so ustanoviteljice tednika DOLENJSKI LIST, pa je imfelo pri tem enake ustanoviteljske pravice in dolžnosti. 16. decembra 1972 je občinska konferenca SZDL v Novem mestu kot zastopnik še 8 konference SZDL iz Brežic, Črnomlja, Kočevja, Krškega, Metlike, Ribnice, Sevnice in Trebnjega ustanovila iz dosedanjega medobčinskega glasila SZDL novo „Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST Novo. mesto“. 12. 1. 1973 je bUo CZP Dolenjski list vpisano v register podjetij in obratov pri okrožnem gospodar skem sodišču v Ljubljani, 10. 2. 1973 pa se je novo podjetje konstituiralo. Iz primerjalnih podatkov za leti 1971 in 1972, ki jih na tej strani posebej objavljamo, je mogoče razbrati vse, kar zadeva naklado, obseg tednika, gibanje naročnikov, celotni dohodek lista in njegovo razdelitev za leto 1972. Posebej navajamo še naslednje podatke o virih financiranja za redno izhajanje Dolenjskega lista v 1972: . vseh dohodkov od prodanih izvodov Dolenjskega lista je bilo 1,957.542,49 din (od tega naročnina 1,888.566,64 din in kolportaža 68.975,85 din). Dohodkov od vseh objavljenih oglasov (vštevši čestitke, komerc. oglase, male oglase in naročene reportaže) je bilo 1,397.792,45 din. Dolenjski list tudi v letu 1972 ni prejemal dotacije za svoje izhajame. Devet občinskih konferenc SŽDL je prispevalo za svoje stalno zakupljene komunske strani 491.768 din v obliki pogodbenega sofinanciranja, kar predstavlja demo povračilo za kompleten novinarski in tiskarski servis te dejavnosti. - Ostali dohodki lista (tiskanje Skupščinskega Dol. lista, skupne strani s pokrajinskimi tedniki v SRS, novinarski servis za tovarniške liste, grafična priprava, prodaja fotografij, pokrajin^o dopisništvo, popusti in izredni dohodki) so znašali 210.208.50 din. V celotnem dohodku lista znaša delež od oglasov 34,45 odstotkov, medtem ko je znašal enak podatek za 1971. leto 36,25 odstotkov. Med izdatki je na prvem mestu strošek za tiskanje Dolenjskega lista, porabljen papir, reprodukcije (objavljene fotografije) ter za odpremo lista iz tiskarne Ljudska pravica v Ljubljani: za te potrebe smo izdali 1,64§..519,10 din. Rednih poštnih stroškov ter stroškov za poštno po-biralnino naročnin je bilo 77.181,80 din. Osebni dohodki so znašali 1,084.415,45 din, zakonske obveznosti pa 75.680,15 din. Za potne stroške in kilometrino je bilo izplačano 106.262,85 din, za dnevnice 40.611.50 din, za reklamne stroške 46.617 din, za avtorske honorarje tujim sodelavcem pa 201.621,05 din. Razlika do skupnega zneska 3.648.784,77 dm vseh stroškov odpade na pisarniški material, naročnine, knjige, bančne stroške, na stroške poslovnih prostorov, izobraževanje kadrov, zavarovalne premije, amortizacijo in druge stroške. Poprečna tedenska naklada lista je znašala lani 30.727 izvodov (leto dni prej: 31.284 izv.). Zaradi podražitve tednika s 1.7. 1972 razlika med odpovedanimi in novimi naročniki do konca leta ni bila izravnana. BILANCA ZA LETO 1972 AKTIVA: 1971 1972 Osnovna sredstva 261.718,17 461.389,82 Popravek vrednosti osnov, sredstev 106.644,15 122.308,41 Sedanja vrednost osnov, sredstev 155.074,02 339.081,41 Investicije v teku 1.500,00 37.654,85 Denarna sredstva skupne porabe in stanovanj, prispevka 16.733,70 13.566,65 Delež pri DBH 20.000,00 20.000,00 Dana posojila 354.282,38 394.331,73 Banka — žko rač. in rač. nakaznic 758.225 29 599.013,96 Blagajna in porto blagajna 3.210,00 1.664,35 Devizni računi 23.262,90 Kupci 369.663,30 249.065,60 Druge terjatve 1.200,00 880,00 Dobavitelji 15.344,00 628.321,55 Material - 64.301,70 Droben inventar 21.261,84 27.644,94 Odtegnjeni da>^i 157,50. - Vezana sredstva - depoziti . - 15.681,60 Aktivne časovne razmejitve - 630,00 SKUPAJ: 1,716.652,03 2,415.101,24 PASIVA: Predplačila 485.761,52 902.362,75 Dobavitelji 128.863,80 106.596,80 Poprav, vredn. drobn. inventarja 10.630,92 13.822,47 Ostale obveznosti 5.157,50 2.957,75 Razne druge obveznosti (DNP) 14.861,57 14.861,57 Odtegnjeni davki 645,45 Poslovni sklad 520.879,02 726.604,88 Sklad skupne porabe 469.852,25 647.895,02 Neobvezni del rez. sklada 80.000,00 SKUPAJ: 1,716.652,03 2,415.101,24 Redni naročniki so dobili 1,566.858 izvodov Dolenjskega lista aU 96,32 odst. celotne naklade. V drobni prodaji (kolportaži) je bilo prodanih 59.927 izv. ali 3,68 odst. od skupne naklade. Prodajalci iz trafik so nam vrnili 4.552 neprodanih izvodov (remitenda), kar predstavlja komaj 0,28 odstotka tiskane letne naklade (leta 1971: 0,38 odst.). S tem imamo še vedno eno najmanjših remitend časnikov v državi. Letna naročnina se je s 1.7. 1972 povečala od prejšnjih 49 din na 79 din. Za 1972. leto je znašala 64 din, cena za izvod v drobni prodaji pa je znašala po 1. 7.1972 dva dinarja. 31. 12. 1972 je prišel 1 izvod Dolenjskega lista na vsakih 7,41 prebivalca v pokrajini. Nad pokrajinskim poprečjem je bil list lani razširjen v občinah Novo mesto (na 5,97 preb. en izvod lista), Metlika (6,44), Trebnje (6,64) in Črnomelj (7,12), pod pokrajinskim poprečjem pa v občinah Sevnica (7,42), Krško (7,83), Brežice (9,30), Kočevje (10,31) in Ribnica (10,63). V pokrajini je prišel lani 1 izvod Dolenjskega lista na vsako drugo gospodinjstvo (natančno: na 2,07 gospodinjstva). CZP DOLENJSKI LIST Sprostiti oboje! Predlog, naj bi sprostili uvoz surovin in končnih izdelkov Jugoslavija naj bi postopoma do leta 1975 liberalizirala skorajda vso našo zunanjetrgovinsko menjavo. EX) leta 1974 je predviden prost uvoz večine kemičnih izdelkov. Kako bo to vplivalo, Jbo zanimivo tudi za tovarno zdravil „Krka“ iz Novega mesta. Na nedavni seji sveta za kemično in gumarsko industrijo pri republiški gospodarski zbornici so obravnavali predlog o sprostitvi uvoza kemičnih izdelkov ter ga v glavnem podprli. Bistvena pripomba je bila, da je treba s sprostitvijo uvoza končnih izdelkov hkrati sprostiti tudi uvoz surovin. Pri tem je zelo pomemno, da ne sme priti do neskladja med carinami za uvoz surovin in carinami za uvoz končnih izdelkov. Svet jć sprejel mnenjg, da ne bi bilo smotrno vztrajati pri sedanjem sistemu globalnih deviznih kvot, marveč bi morali težiti k sprostivi uvoza. Pri tem naj bi uvedli zaščitne carine za surovine, ki jih izdelujemo doma. Na ta način bi se lahko izognili nevarnostim, da predelovalna kemična industrija zaradi poma njkanja surovin ne bi obratovala, saj bi bilo zanjo še vedno ceneje, če hi plačala visoko carino - in delda. V. M. INVALIDI V SEMIČU Pod pokroviteljstvom direktorja semiške ISKRE Franca Koširja so se v Semiču na 23. republiškem prvenstvu v streljanju in šahu srečali najboljši slovenski invalidi. 75 športnikov si je priborilo dovoljenje za nastop v Semiču na 4 področnih izbirnih tekmovanjih. V streljanju so bili najboljši Jeseničani pred Ljubljano in Slovenj Gradcem. Med posamezniki je bil v A kategoriji Kebe in Črnomlja tretji s 148 krogi. V šahu je bila nepremagljiva ekipa iz Slovenj Gradca. Črnomaljci niso imeli preveč uspeha. ftedsednik Stane Lavrič in sekretar Jože Malič sta najboljšim ekipam in posameznikom podelila pokale, medalje in diplome. Črnomaljci so odlično organizirali prireditev, posebna zahvala gre predsedniku Dragu Kobetu in njegovemu sodelavcu Lojzetu Starihi. y g^vCON Primerjalni podatki za zadnji dve poslovni leti INDEKS 1971 1972 100 =1971 Izšlo vseh številk Dol. lista 52 52 100 Skupna naklada - vseh izvodov: 1,626.785 1,597.820 98 Skupni obseg (izšlo strani): 1.246 1.207 97 Poraba roto papirja v kg: 165.120 167.047 101 Vrnjeni neprodani izvodi: 6.199 4.552 73 Stalni naročniki dobili ^v.: 1,569.590 1,517.544 97 Prodano izvodov v kolportaži: 57.195 ^ 59.927 105 Brezplačno razdeljenih izv.: 44.769 20.349 45 Največja naklada številke: 34.660 31.750 92 Najmanjša naklada številke:' 30.620 30.020 98 . Poprečna tedenska naklada: 31.284 30.727 98 Vseh novih naročnikov: 2.146 1.481 69 Vseh odpovedanih naročnikov: 2.349 2.154 92 CELOTNI DOHODEK v dinarjih: 3,294.045,62 4,057.329,44 123 Ek>hodek za razdelitev: 1,215.940.66 1,653.029,87 136 DOBIČEK: 228.960 01 408.544,67 178 Izplačano za osebne dohodke; 885.751,15 1,109.400,20 125 Poprečni neto oseb. dohodek: 2.698,99 2.828,34 105 Izločeno v poslovni sklad: 114.918,45 110.136,30 96 Iztočeno v sklad skup. porabe: 114.041,56 295.331,72 259 Poprečno število zaposlenih: 19 '22 116 PLC za 1 izvod lista v din: 1,88 2,28 121 Računovodja: METOD BELTRAM, 1. r. Glavni urednik: TONEGOSNIK.l.r. i Metličani so se živo zanimali za uporabnost in predvsem za cene malih kmetijskih strojev, ki jih je predstavila JUGOTEHNIKA. y » ' . • •*yfc»A>L, ^ Pred enim mesecem so v Metliki odprli prodajalno JUGOTEHNIKA. Od tedaj se v tem kraju prisotnost specializirane prodajalne s tehničnim blagom močno čuti, saj občani sedaj lahko kupujejo razno tehnično blago, ki ga prej v takšni izbiri ni bilo. Največ zanimanja je za instalacijski material, centralno kurjavo in kuhinjsko opremo. Prodajalna je že v prvem mesecu poslovanja tudi finančno upravičila obstoj. Predstavniki JUGOTEHNI-KE iz Ljubljane so ob otvoritvi obljubili, da bodo občasno pri^ rejali za občinstvo prikaz posameznih izdelkov, ki jih prodajajo. Prvi tak prikaz je bil minulo sredo, ko so v sodelovanju z „Gorenjem" predstavili MALO KMETIJSKO MEHANIZACIJO. Pripravljajo pa že tudi prikaz uporabe zmrzovalnih skrinj in drugih izdelkov ter naprav. MALA KMETIJSKA MEHANIZACIJA, ki jo sestavlja „Gorenje" v svoji tovarni na Muti, je švicarske znamke RAPID in po vsem svetu znana po kvaliteti in vsestranski uporabnosti. m JUGOTEHNIKA je direktni zastopnik za prodajo in v prodajalni v Metliki lahko vsak čas naročite mali traktor ali priključke za razna opravila. Enoosni traktor special je primeren za košnjo, oranje, transport, . čiščenje snega in uporaben kot stabilni motor. Motor je bencinski, z minimalno porabo goriva, stane pa 39.400 din. Ni ga potrebno registrirati, kar je svojevrstna prednost. Motorna kosilnica Rapid 101 nima tekmeca med tovrstnimi izdelki. Stane 12.600 din, in če kupite zraven še priključek — snežni plug, bo pri hiši pravo veselje. Rapid rex—kombi je kosilnica, zbiralnik in obračalnik sena v enem kosu. Uporaben je tudi za druga opravila, kot je prevoz, čiščenje snega in drugo. Stane ' 19.940 din. | Pri JUGOTEHNIKI v Metliki ; lahko naročite tudi posamezne priključke za male kmetijske i stroje. V prodajalni zagotavljajo, da boste dobili naročeno blago že v nekaj dneh. Tako je z JUGOTEHNIKO prišla v Metliko in Belo krajino tudi možnost za nakup malih kmetijskih obdelovalnih strojev. . O kvaliteti izdelkov RAPID iz lA Švice ni potrebno ponavljati. Proizvajalec Gorenje zagotavlja tudi vse rezervne dele in servis v vseh večjih krajih. \ Takole je voznik malega rapida-special krenil k Mercatorju na malo pivo. DOLENJSKI UST 2U2EMBERŠKE DRU2BEN0-P0LITIČNE ORGANIZACIJE Nova cerkev ni potrebna »Ne bomo dovolili, da bi se razkošna cerkvena stavba, kakršno si je na levem bregu Krke zamislil župnik Jakoš, bohotila nad Žužemberkom,« so poudarjali nn sestankih d^užbeno-političnih organizacij — Sklep zbora volivcev podpira tudi občinska skupščina Novo mesto 21, marca so imeli v Žužembeiicu zbor volivcev. V dvorani, kjer vrtijo filme, se je zbralo 114 domačinov, prišli pa so tudi gostje iz Novega mesta, da bi pomagali pojasnjevati posamezne zadeve. Na dnevnem redu so imeli namreč razpravo o dveh pomembnih za-, devah: o davkih in prispe>1dh občanov ter o občinskem proračunu za leto 1973. Dodatno so (zakonito) predlagali, naj bi na zboru volivcev spregovorili tudi o predvideni gradnji nove cericve. Razprava je potem potekala tako, da je pos^a „zadeva cericev“ na tem zboru volivcev najpomembnejša. Razprava o cerkvi se je začela tako, da je eden izmed navzočih volivcev prosil za obrazložitev projekta za novo cerkev, za katero ,4ma župnik dokumentacijo že v rokah, izdala pa mu jo je občinska skupščina*. V bistvu gre tu samo za lokacijsko dovoljenje. Nato sta bila vprašana člana, ki sta sodelovala v lokacijski komisiji, kakšne predloge sta imela takrat. Eden od njiju je poudaril, da je že „tedaj opozarjd, da je lokacija preblizu šole“. Župnik Jakoš je na zboru volivcev nasprotoval razpravi o cerkvi, češ: kaj bi zdaj govorili o tem, ko je lokacija v žepu! Na vprašanje, za kakšno investicijo gre, je odvrnil, da je naložba ,JLnteres faranov, ki hodijo v cerkev“; bremena bodo nosili farani, medtem ko sam nima namena okrog pošiljati čekov; farani bodo prispevali, kolikor bo kdo hotel in. mogel dati, sredstva pa bodo zbrana tudi drugod. Lani bi veljala cerkev 530 starih milijonov. Pa so se oglasili drugi in pou-* darili, da za gradnjo cerkve niso vsi zainteresirani, da je predračun tak, da bi bila gospodinjstva prehudo obremenjena. Na območju fare je okoli 770 gospodinjstev, ki bi morala najbrž — ob podražitvah — seči v žep tudi po 800 do 900 (če ne tudi več) starih tisočakov. Ali pa bi to v resnici tudi zmogli? Znano je, da ima prav to območje blizu 50 stalnih in občasnih socialnih podpirancev, v zadnjem času so ljudje vložili nad 100 vlog za odpis davkov in prispevkov, dajatve pa se povečujejo tudi z uvedbo starostnega zavarovanja kmetov. V kraju bi potrebovali denar za urejanje drugih perečih stvari, cerkvenih hramov je tod okoli dovolj in naj bi raje te obnovili — so poudarjali. Na koncu te razprave so opravili glasovanje: 75 volivcev je bilo proti gradnji, za gradnjo je dvignilo roke 26 ljudi, 13 pa se jih je vzdržalo. GRENKI SPOMINI NA PRETEKLOST V podporo sklepu zbora volivcev so se sestanki vrstiU v marcu in aprilu. Na^ seji sveta krajevne skupnosti Žužemberk 30. marca so vnesli v zapisnik: „Gradnja cerkve na levem bregu Krke v Žužemberku ni potrebna, zato naj se ne zgradi. Za opravljanje verskih obredov zadostujejo obstoječe cerkve, ki jih je treba le primerno urediti. Če je potrebno, bi lahko preuredili cerkev na desnem bregu Krke.“ Proti gradnji je glasovalo 11 članov sveta, 5 pa se jih je vzdržalo. V razpravi so poudarili, da je že iz samega projekta razvidno, da bi cerkev rada pokazala svojo politično moč, kar pa ni sprejemljivo za socialistično samoupravno družbo. „Kakšen smisel je zgraditi 500 m2 obrednega prostora, ko pa je v ta namen nad 10 cerkva na območju? “ so se spraševali. 6. aprila sta imeli skupno sejo krajevni organizaciji ZB in ZRVS. Sklep: „Obe organizaciji ‘ odločno podpirata stališče zbora volivcev, da se gradnja nove cerkve v Žužemberku ne dovoli. Razpoložljiva sredstva naj se raje porabijo za popravilo ob-stoječih-cerkva.“ V pismu, ki so ga s tega sestanka naslovili na kabinet predsednika SFRJ v Beogradu, so zapisali med drugim: „Borci in rezervni vojaški starešine odločno podpiramo zbor volivcev, da nova gradnja cerkve ni potrebna. Naše stališče še posebej utemeljujemo z dejstvom, da je bila prav cerkev oziroma njeni prostori v našem kraju mučilnica najnaprednejših ljudi slovenskega naroda. Spomenik na Cviblju s 1200 vklesanimi imeni žrtev fašizma zgovorno priča o tem strahotnem dejstvu. Povezani s temi grenkimi spomini in strahom, da se kaj takega ne ponovi več, nikakor ne moremo dopustiti, da se na našem, že tako siromašnem kraju ob sedanjem številu cerkva gradi nova.“ Istega dne je imelo gradnjo cerkve na dnevnem redu svojega sestanka tudi predsedstvo mladinskega aktiva v Žužemberku. Med drugim so poudarili: „Mislimo, da ima zasnova nove stavbe tudi namen pridobiti vpliv na mladino — prfek kulturno zabavnega in rekreativnega udejstvovanja mladih, kar. bi lahko organizirali v prostorih nove cerkve.“ 1000 PODPISOV Tiste dni so se proti gradnji izrekli še: 4. aprila kolektiv žu-žemberške osemletke, 5. aprila sindikalni odbor Iskre, kasneje delavski svet te delovne organizacije, zadružni svet, družbenopolitične organizacije Dvora, 12. aprila borci, zaposleni v Iskri, in 17. aprila tudi politični aktiv Žužemberka. Na ta sestanek so povabili predsednika republiške verske komisije Pavleta Bojca in predstavnike občinskih družbeno-političnih vodstev iz Novega mesta. Politični aktiv Žužemberka je osvetil nekatera dejstva, med drugim: zbor volivcev v Žužemberku je bil že leta 1962 proti temu, da bi gradili oziroma obnovili cerkev na Zafari (iz tega leta je še neuresničena razsodba vrhovnega sodišča Slovenije, da je treba ruševine odstraniti), sedem let kasneje - leta 1969 — so se začeli pogovori o gradnji nove cerkve, proti kateri se je politični aktiv izrekel že lani. Tedaj so potresH tudi dejstvo, da je župnik Jakoš začel takoj po zboru volivcev 21. marca propagando za gradnjo cerkve: obiskoval je še hiše in zbral okoli 1000 podpisov za gradnjo. Ocenili so, da je s tem župnik kršil določbe zakona o verskih skupnostih in še, da bi s pridobljenimi glasovi dokazal, da se je zbor volivcev pri glasovanju o gradnji cerkve „zmo-til“, češ da večina misli drugače itd. Slednjič je dobil sklep žu-žemberšcega zbora volivcev podporo tudi na seji občinske skupščine v Novem mestu 19. aprila. V sklepu so poudarili, da podpira občinska skupščina odločitev zbora volivcev v Žužemberku predvsem zato, ker meni, da gre pri predvideni gradnji nove cerkve za vprašanje politično prestižnega pomena. Ves svet bo videl ribniško balo Na »Prevoz bale po ribniško« pridejo novinarji iz vsega sveta — Za pijačo in jedačo bodo poskrbeli lovci in gasilci — Gostinci in trgovci bodo pokazali svojo iznajdljivost — Pride 5000 ljudi Janeza Pirkeija smo zaprosili za razgovor o pripravah na ,JPrevoz bale po ribniško"*, ki bo 25. maja v Ribnid. — Če se ne motim ste predsednik odbora za „Prevoz bale po ribni^o.** - Ni čisto tako. Vsa organizacija „Prevoza bale“ je poverjena moškemu pevskemu zboru oziroma pevskemu društvu. To društvo ima poseben odbor in v tem odboru sem tajnik. Ker je „Prevoz bale“ poverjen našemu pevskemu zboru, nismo imenovali posebnega odbora za organizacijo „ftevoza bale“, ampak vodi vse priprave kar naš odbor, ki pa vabi na seje še vse, ki bodo pri organizaciji te prireditve sodelovali. To so zastopniki gasilcev, lovcev, pevskega zbora „Lončar“ iz Dolenje vasi, narodnih noš iz Sodražice in Ribnice, turistične^ društva in vsi krajevni činitelji, ki so zainteresirani za uspeh prireditve, tudi župan in partijski sekretar. — Kaj pričakuje Ribnica od te prireditve? — Računamo na velik obisk, in sicer 4.000 do 5.000 ljudi. Predvsem bomo prikazali ljudem in svetu naše narodne običaje. Vsak bo lahko videl, kaj vse je včasih sestavljalo bogato balo. To bo zanimivo zlasti za mladino, ki česa takega hi več videla, pa tudi za starejše, ki so tak pre- voz bale včasih doživljali. Posebno zanimivo bo seveda za tujce. — Kako boste po^rbeli, da bo prireditev tudi finančno uspela? -Vsa podjetja smo obvestili o • prireditvi, jih zaprosili za finančno pomoč, za predstavitev njihovih izdelkov in reklamo. Razen INLES in RIKO pa drugi doslej niso pokazali pravega zanimanja. Predvsem trgovsko podjetje JELKA b moralo pokazati za prireditev več zanimanja. Vseh teh ne vabimo na sestanke, računamo pa, da se bodo znašli, da bodo trgovine in gostilne dobro založene ter da bodo ostala podjetja predstavila oziroma razstavUa svoje reprezentančne izdelke. To je posebno pomembno, ker bo takrat prišlo k nam ogromno novinarjev iz vsega sveta. — Ljudi bo posebno zanimalo tudi, kako bo poskrbljeno, da ne bodo lačni in žejni. — Z lovci iz zdaj še z gasilci smo dogovorjeni, da bodo pripravili v gradu piknik, ki so bo začel že ob 11. uri. Lovci in gasilci so že večkrat dokazali, da so sposobni organizirati tako prireditev, saj imajo bogate izkušnje z organiziranjem veseUc. Delali ne bodo le gasilci in lovci, ampak tudi njihove žene in otroci. Sploh je med prebivalstvom zelo veliko zanimanja za pomoč pri organizaciji ohceti. Ponujajo se tudi vozni- ki, godci in drugi. 40 gasilcev smo določili za vzdrževanje reda in bodo pomagali miličnikom. Z mesarji smo dogovorjeni za oskrbo z mesom. Na rai^ju bomo zavrteli odojke. Vendar smo se odločili, da bomo oskrbeli predvsem našo domačo jed, in sicer kranjsko klobaso in pečeno zarebrnico o. Seveda bodo na razpolago še druga jedila. Janez Piricer, znani ,JRibničan Urban“ iz RTV: „Za vse, kar leze in gre, za vse, kar bo 25. maja po Ribnici lezlo in hodilo, bo dovolj jedače in pijače. (Foto: J. Primc) NOVO MESTO: KJE, KAKO IN ZAKAJ SE JE ZATAKNILO V KADROVANJU? $ele na začetku poti Biti na vodilnem ali vodstvenem položaju ne pomeni samo strokovno voditi delo, prejemati večji osebni dohodek in odgovarjati po predpisih in zakonih, ampak za svoje delo tudi moralno-politično odgovarjati pred Zvezo komunistov, delavskim razredom in vso družbo 1.) Zveza komunistov ne sme dopustiti, da bi se na pomembna vodstvena ali vodilna delovna mesta kadrovalo mimo nje in ostalih političnih sil. Zato je treba takoj doseči, da bodo v statutih in ostalih notranjih predpisih delovnih organizacij ustrezno dopolnjena določila o moraho-političnih merilih, katerim morajo ustrezati kandidati za vodilne in vodstvene delavce. V primerih,. ko gre za družbeno pomembna vodilna, vodstvena in druga delovna mesta, je treba v razpisih posebej opredeliti tudi moralno-poli-tična merila, katerim mora kandidat ustrezati, in ob razpisu kandidate pravočasno podvreči kadrovski oceni organizacij ZK, sindikata, SZDL in ostalih političnih sil; 2.) organizacije, aktivi in organi ZK naj po predhodni oceni, ki jo naj pripravijo samoupravni organi, na svojih sestankih temeljito ocenijo vse vodilne in vodstvene delavce po strokovni in idejni ter moralno-politični plati. Vse tiste, ki bi prejeli slabe ocene, naj opozorijo, če pa svojih napak ne bodo odpravili, naj zahtevajo njihovo odstranitev. ____ Ti dve nalogi, ki se nanašata na kadrov^o politiko, so prejeli poleg številnih drugih na seminarju na Otočcu konec novembra lani sekretarji organizacij ZK iz občin Črnomelj, Metlika, Trebnje in Novo mesto. Hkrati so bili zadolženi, naj s prejetimi nalogami takoj seznanijo samoupravne otgane in vodilne delavce v delovnih organizacijah. Predsedniki DS v vseh delovnih organizacijah v novomeški občini so prejeli prepis sklepov s tega seminarja, neposredno od občinskega komiteja ZK Novo mesto. Oglejmo si zdaj, kako sta bili ti dve zelo pomembni staUšči v kadrovski politiki uresničeni v novomeški občini. Za boljšo predstavo naj nam bo v pomoč na tej strani objavljeni tabelarni prikaz, ki govori v številkah. 1. NALOGA: MORALNO-POLITIČNA MERILA ŽE OB RAZPISIH! Če prvo nalogo kar se da poenostavimo, bi lahko rekli: doseči je treba, da bodo določila v statutih in drugih notranjih predpisih delovnih organizacij terjala razen strokovnih vrlin od kantidatov za vodilna in vodstvena delovna mesta tudi moral-no-politične vrline. Preverjati je treba kandidatov odnos do družbene lastnine, odnos do podrejenih, odnos do stabilizacije, odnos do ZK, odnos do samoupravljanja, odnos do socialistične revolucije,' odnos do političnega dela itd. Od kandidata moramo torej zahtevati opredelitev in dokazila o njegovem stvarnem odnosu do teh, doslej neupoštevanih meril. Ko razpisna komisija tehta njegovo kandidaturo, mora oceniti tudi to plat njegove osebnosti. V primerih, ko gre za vodilna, vodstvena in ostala za družbo pomembna delovna mesta (šolstvo, izobraževanje, organi kontrole, službe, ki so v stiku z ljudmi itd.), je treba kandidata razen tega pravočasno podvreči tudi kadrovski oceni organizacije ZK, sindikata in SZDL v delovni organizaciji ali v KS, v pomembnejših primerih pa tudi oceni v koordinacijskem kadrovskem odboru pri obč. konferenci SZDL. Če bomo uresničili to nalogo, se. ne bo dogajalo, da bodo vodilna delovna mesta zasedali nasprotniki samoupravljanja, ljudje, ki so bili že večkrat kaznovani zaradi prestopkov zoper družbeno lastnino in podobno. Iz tabele, ki jo objavljamo, je razvidno, da je 20 delov, organizacij izmed 29 tej nalogi zadostilo v 3 mesecih. Kljub temu pa bi podrobnejši pregled najbrž pokazal, da je tudi v teh del. organizacijah večinoma v statutih napisano le, da morajo kandidati za vodilne ali vodstvene delavce „odgovarjati tudi moralno politično “. Čeprav so strokovna merila (šolska izobrazba, praksa, delovna doba itd.) v statutih obdel^a vedno zek) podrobno, bi moralno-politična merila, opisana tako podrobno, kot smo jih mi, najbrž v večini statutov iskali zaman. Zakaj tako? 2. NALOGA: MORALNO-POLITIČNA OCENA SEDANJIH KADROV Druga naloga je bila v tem: v delovnih oi^anizacijah je bilo treba ustanoviti komisijo, ki naj bi po merilih, ki smo jih našteli prej, ocenila idejno in moralno-politično raven sedanjih vodstvneih in vodilnih delavcev, pa tudi njihovo strokonvo uspešnost. Tudi to nalogo so morali najprej opraviti samoupravni organi, nato pa naj bi zbrano gradivo politično ocenile organizacije ZK. V nekaterih delovnih organizacijah so se tega dela lotili nadvse resno (Cestno podjetje, SGP (PIONIR), drugod spet ne. Po obrazcu, ki je bil posredovan kot pomagalo, so vsakega vodilnega in vodstvenega delavca posamično ocenjevali člani posebej imenovane komisije po merilih, ki smo jih navedli pod 1. Da je bil ta, drugi del naloge TABELARNI PRIKAZ ANKETA JE ZAJELA: 1. Moralno-polit. 2. Moral, polit, oce-merila v statute no vodil, delavcev 19 org. ZK v gosp. del. org. opravili so 11 niso 8 opravili so 4 niso 15 4 org. ZK na šolah 4 — 1 3 6 org. Z K v družb, dejavn. 5 1 3 3 SKUPAJ: 20 9 8 21 opravljen zelo slabo ( podatki so bili zbrani do konca februarja letos), je razvidno iz objavljene tabele. Krivde za to, ker sta omenjeni nalogi, zalsti zadnja, tako slabo izpolnjeni, ne moremo naprtiti sekretarjem organizacij ZK. Radi ali neradi moramo priznati, da so bili vodilni delavci tema nalogama najmanj naklonjeni. In vzrok: njihovega dela ni že dolgo nihče ocenjeval z moralnopolitične plati, vsak človek pa se že po naravi boji ocenjevanja. NEUTEMELJENO IN NESPREJEMLJIVO ZOPRVANJE! Ne moremo mimo ugotovitve,'da je obe nalogi naložila Zveza komunistov in da je torej odnos vodilnih delavcev do njiju istoveten z njihovim odnosom do Zveze komunistov! Na primeru, kako so dojeli, sprejeli in pomagali uresničiti tisto, kar je naložila ZK, so si sami napisali slabo oceno (tam, kjer nalog niso uresničili, seveda!). In vendar ni bila z moralno-poli-tično oceno, ki jo je terjala ZK, nikomur izrečena grožnja. Ni šlo za poizkus sekanja glav, za žaganje s položajev, za to, da bi koga nagnali na cesto, če si dovolimo uporabiti za to običajne izraze. Vsebina naloge je bila veliko globlja: ZK se vrača v kadrovsko polit^o kot odločilen dejavnik in že takoj v začetku je v odprti igri želela oceniti položaj in pomagati. Kadrovska politika, kakršno želi ZK, naj bi bila dru^čna od dosedanje. Doslej smo vodilne puščali bresti v napake tako dolgo, da je na koncu resnično poma^ samo še „odstrel**... O človeku, tudi o vodilnem delavcu, je treba imeti nenehno skrb, ga spremljati, ocenjevati in pravočasno opozarjati. ZK je torej ponudila vodilnim delavcem z moralno-politično oceno roko v pomoč! Nato, ko bi takšno oceno opravili, naj bi sledil raz^vor s tistimi, ki bi bili slabo ocenjeni. Raz^vor bi bil približno takšen: „Tovariš, slaba ocena tvojega odnosa do podrejenih kaže, da govoriš z njimi preveč zviška, da si z njimi preveč grob in podobno. Cenimo tvoj prispevek kolektivu in tvoje strokovne sposobnosti, smatramo pa, da moraš svoj odnos do sodelavcev izboljšati, saj tudi oni, tako kot ti, dan za dnem vsak po svojih močeh in vsak na svojem delovnem mestu prizadevno sodelujejo v proizvodnji. Prepričani smo, da boš to zmogel in da boš odpravil ta nepotrebni madež s svoje, sicer lepe podobe. V nasprotnem bomo prisiljeni zahtevati, da svoj položaj zapustiš! “ Temu podobni kritični pogovori bi lahko načeli nepravilen odnos do stabilizacije, do družbene imovine, do ZK in političnega dela, do samoupravljanja, do strokovnega dela in podobno, v odvisnosti od tega, v čem je bil ocenjevani slabo ocenjen. Takšni pogovori pa bodo hkrati pravočasno in tovariško opozorilo, nikakor pa ne „sekanje** glav, odstranjevanje s položajev in podobno! Če torej osvetlimo ti dve nalogi, ki jo je dala ZK, s te edino pravilne strani, bomo spoznali, da je bil odpor proti uvedbi moralno-politič-nih meril v razpise za vodilna in vodstvena mesta in odpor proti moralno-politični oceni sedanjih vodilnih in vodstvenih delavcev neutemeljen in nerazumljiv, za Zvezo komunistov pa tudi nesprejemljiv! M. JAKOPEC kultura in izobra- ževanje KOROŠCI v BELI KRAJINI Nekaj nad šestdeset učiteljev in prosvetnih delavcev s Koroškega je imelo od 16. do 18. aprila tridnevni seminar slovenskega jezika v Beli krajini. Med bivanjem v deželici ob Kolpi so si ogledali Belokranjski muzej v Metliki, poklicno šolo v BETI, vinsko klet, obiskali pa so tudi Vinico. Tu so se dlje časa pomudili v šoli, kjer so se zanimali zlasti za delo v iCTOžkih, za Klub OZN, prav tako oa so obiskali rojstno hi^ Otona Zupančiča. Koroški gostje so se nai teh obiskih seznanili z zgodovino Bele krajine ter z njenim današnjim gospodarskim in kulturnim življenjem. Po sprejemu, ki ga je za goste ob zaključku bivanja v Beli krajini priredili Ivan Žele, predsednik metliške občine, so se slovenski prosVetni delavci iz zamejstva poslovili z obljubo, da bodo še prišU. T. R. Jubilej samorastnika v nedeljo, 8. aprila, je Metličan Dušan Tancik prešel petdeseto leto življenja. Se mlad se je izučil krojaške obrti, v stari Jugoslaviji pa je bilo težko tudi za ta kruh. Že leta 1942 je delal za partizane, se naslednje leto pridružil vojski in šele leta 1952 jo je zapustil kot rezervni poročnik. Kasneje se je zaposlil kot vodja matičnega urada v Šentrupertu na Ek)lenjskem, danes pa živi kot upokojenec v Metliki. Bolj kot to življenjsko pot pa moramo poudariti jubilantovo ljubezen do slikarstva in rezbarjenja, ki se je prav razvila šele zadma leta. Dušan Tancik je umetniški samouk. Sprva je delal slike v slamnati intarziji, prešel na oljna platna, zdaj pa se vedno bolj uveljavlja v rezbarstvu. Njegova dela, ki so že našla pot na razstave, so raztresena po vsej Sloveniji in tudi daleč preko njenih meja. Prav zato želimo metliškemu samorastniku, da bi v svojih zrelih letih dosegal nove in še lepše uspehe! PO DELU V NOVOLESU; Bobni in trobente Pihalno godbo iz Straže na Dolenjskem radi posluiajo — Zdaj vadijo za revijo v Kopru Florica Puja; PLES NA VASI, Uzdin 1972 - S likarka, gospodinja iz Uzdina, bo v Trebnjem pokazala dela, nastala v zadnjih petih letih. O njej je zapisal prof. Andrej Pavlovec: ,JPreveč je pi^vržena drobnopisnemu opisovanju svoje okolice, predvsem pa ljudskih noš svojega kraja, da bi jo mogli zamenjati z drugimi slikaiji.“ Ribnica: galerija oživlja Po nelcajmesečnem zatišju prva razstava — Poslej: vsak mesec — Petkova galerija v Ribnici naj redno opravlja vzgojno poslanstvo Ob letošnjem občinskem prazniku 23. marca je po več mesecih ponovno na široko odpria vrata Petkova galerija v ribni^tem gradu. Galerijo je lansko leto uredil muzej, poimenovana pa je po Jožetu Petku, fotoreporteiju XIV, divizije. Tudi prva razstava 4. julija lani je bila posvečena delu Jožeta Petka. Tokrat so se ribniškemu občinstvu predstavili vojaki likovniki, člani likovne sekcije v ribniški garniziji. Razstavljenih je bilo blizu 30 platen in plastik različnih avtorjev, naivcev in ^slikarjev in kiparjev. V treh tednih, kolikor je bila razstava odprta, si jo je ogledalo blizu 1.500 obiskovalcev, domačinov, gostov iz drugih krajev in šolske mladine. Knjiga vtisov nazorno kaže, da zanimanje za likovno ustvarjalnost ni zgolj slučajno, da je med ljudmi čutiti veliko potrebo po stalnejših, ne-posrednejših stikih s to zvrstjo umetnosti, čutiti potrebo po tovrstnem plemenitenju, umetniški pripovedi o življenju okrog nas. Da si je razstavo ogledalo tudi večje število DANES V TREBNJEM Ciril Marinček, glavni direktor ljubljanske tovarne vijakov, bo drevi ob 18. uri v Galeriji likovnih samorastnikov v Trebnjem odprl slikar-sko-kiparsko razstavo del kiparke Dragice Belkovič in slikarke Florice Puja, lanskih udeleženk Tabora likovnih samorastnikov v tem kraju. Slikarka se bo predstavila z 32 olji na platnu, kiparka pa s 17 skulpturami v vrbovem in hrastovem lesu. O ustvarjalkah bo na otvoritvi govoril prof. Zoran Kržišnik, ravnatelj Moderne galerije v Ljubljani in predsednik umetniškega sveta Tabora. Po otvoritvi razstave bo v kulturnem domu koncert, na katerem bosta pesmi in plese jugoslovanskih narodov izvajala zbor in ansambel „Tine Rožanc iz Ljubljane. šolskih otrok, je še toliko pomembnejše, nič. manj pomembno pa ni DREVI AKADEMIJA - V novomeškem Domu kulture bo drevi ob 19.30 slavnostna akademija v počastitev dneva OF in 1. maja. Nastopili bodo pihalni in salonski orkester, moški pevski zbor in dramska sekcija. Prireditev organizira DPD Dušan Jereb. KONCERTI NA HRVASKEM -Učenci črnomaljske glasbene šole in oddelka iz Metlike so pred kratkim Poljski kvartet Pred kratkim se je ustavil v Kočevju med gostovanjem v Sloveniji poljski godalni kvartet Wilanow iz Varšave. Popoldne je bil koncert za mladino, zvečer za odrasle. Gos^, ki šest let igrajo v kvartetu, so obetaven ansambel. Na sporedu imajo vse vrste komorne glasbe, starejših in sodobnih ustvarjalcev. Tako so na popoldanskem koncertu predstavili dela svoje rojakinje Grazyne Bacewicz, zvečer pa sodobnega poljskega ^adatelja Witolda Lutoslavskega ter delo slovenskega ustvarjalca Iva Petriča. pod pokroviteljstvom občinske konference ZK Črnomelj obiskali občino Vrbovsko in priredili tri koncerte: v Vrbovškem, Srpskih Mora vicah in Severinu na Kolpi. Gostovanje je bilo pod geslom „Kolpa, reka prijateljstva". Na koncertih je sodelovalo 53 učencev. Nastopili so otroški pevski zbor, tamburaški in harmonikarski orkester ter solisti na inštrumentih. Pri tem velja omeniti nastop najmlajšega klarinetista Tomaža Strmca, ki je osvojil mlade poslušalce. Vodstva šol, ki so jih Belokranjci obiskali, so obljubila, da bodo iz vrbovske občine še v tem šolskem letu vrnili obisk Beli krajini. BRALNE ZNAČKE - Trinajst zlatih, dvaindvajset srebrnih in enainpetdeset bronastih Župančičevih ter triintrideset Cicibanovih bralnih značk so hkrati s priznanji za uspehe na tekmovanjih v Veseli šoli podelili 18. aprila v Mirni peči. Učenci so pripravili kulturni spored, na katerem so recitirali in peli. ODZIV NA RAZPIS - V Kostanjevico so že začela prihajati prva dela za jesenski III. grafični bienale jugoslovanskih pionirjev. Na to prireditev se marljivo pripravljajo tudi učenci številnih osnovnih šol na Do lenjskem. DOLENJSKI UCiTELJI V BREŽICAH - Minuli petek se je v brežiški osnovni šoli sestal aktiv učiteljev slovenskega jezika z območja novomeške organizacijske enote Zavoda za šolstvo SRS. Poslušali so dvoje zanimivih predavanj: o kmečkih uporih in Interpretaciji literarnega dela. Kritika, da nekateri učitelji še vedno žive in delajo ob tokovih, ki naj našo šolo dokončno privedejo do marksistične usmeritve, gotovo ne velja tistim, ki so z vsem srcem za napredek in ki so vse svoje moči in znanje dali na voljo napredku na področju vzgoje In izobraževanja. Slednjih ni malo, razlika je le v tem, da so se nekateri prebili v vidnejše ospredje, medtem ko prizadevnost drugih višje kot do lokalne ravni ni prišla. II. mednarodna razstava učil, ki jo je prejšnji teden odprl v Ljubljani predsednik republiške izobraževalne skupnosti dr. Avguštin Lah, je bila lepa priložnost, da so podelili priznanja tistim slovenskim učiteljem, ki so se v vzgojno-izobraževalnem procesu najbolj angažirali. Gre za vrsto posameznikov, ki so na Spodbuda razstavi pokazali učila - plod raziskovalnega dela. Med njimi bi lahko imenovali tudi novator-je, saj so njihova učila in učna sredstva zares novost in lep pripomoček v sodobnem pouku. Dolenjska tokrat ni brez zastopnikov med tistimi, ki so jim podelili priznanja, njihova učila in učne pripomočke pa priporočili za uporabo v vzgojno-izobraževalnem procesu. Tako sta Peter Šobar in Stane Hribar iz Kočevja dobila nagrado za napravo za termično rezanje stiropora, Franc Režun iz Trebnjega pa pohvalo za svoj prispevek na razstavi. Priznanja so nedvomno lepa spodbuda drugim, da se bodo še bolj trudili v vzgojno-izobraže-valnem procesu. Domnevamo lahko, da se na Dolenjskem še drugi učitelji ukvarjajo z izdelovanjem učil in učnih pripomočkov, le da jih (morda) skromnost zadržuje, da ne gredo s tem v javnost. J. JUST dejstvo, da je zašlo v galerijo tudi veliko ljudi iz okolice, preprostih občanov, ki se z umetnostjo, likovno še sploh, pri nas srečujejo silno poredko. Vodstvo galerije je sprejelo pomembno odločitev, naj bi bile j^slej razstave stalno, vsak mesec. Tja do poletja so že predvidene razstave del samouka Felicijana, partizanske gia-flke, likovnih del domačih šolarjev in druge. Oživljena galerija naj bi v prihodnje redno opravljala svoje pomembno kulturno poslanstvo -vzgajala naše ljudi na likovnem področju. Dosegli bi radi vsaj to, da ljudje ne bi slučajno zašli vanjo, pač pa postali redni obiskovalci, da bi se z njo zrasli v eno .. . -vec Novolesovi godbeniki poslušajo Jožeta Koporca. ,Moja naloga je, da se dogovarjam, kje bomo nastopali, kaj bomo igrali. Krajše bi rekel: do koncerta vodim godbo jaz, “ pravi sam. V godbi je kapelnikov pomočnik, trenutno tudi glavni blagajnik. Prek njega gredo odnosi s podjetjem, ki godbo vzdržuje. Straška godba, kot ji nekateri tudi pravijo, šteje trenutno 21 članov. Sestavljajo jo možje in fantje, zaposleni v Novolesu, nekaj je zunanjih. Pretežno so to Stražani ali pa moški, ki so v tem kraju zaposleni. Razvoj godbe je osrednja naloga: do 1. maja bodo v godbeno skupino včlanili pet novincev, v uku pa jih imajo še deset. To je doma vzgojen kader. - , Jgramo na vseh proslavah, žalnih slavnostnih, vsako leto priredimo nekaj samostojnih koncertov v dvorani in nekaj koncertov na prostem. Nastopali smo že mnogokje, po vsej Dolenjski: v Šentjerneju, Šentrupertu, Šentvidu pri Stični, Črnomlju, Novem mestu. Dolenjskih Toplicah, doma v Straži in lani na reviji v Karlovcu. Letos imamo za seboj že nič manj kot sedemnajst nastopov. “ Zdaj se pod vodstvom kapelnika Milana Posavca vestno pripravljajo na izbirno tekmovanje pihalnih orkestrov in upajo, da se bodo prebili tudi na slovensko ocenjevalno revijo godb sredi leta v Kopru. Zato potre- bujejo nekaj več denarja, kot ga letno dobijo od No-volesa za vzdrževanje (30.000 do 35.000 din): občinsko Zvezo kulturno-pro-svetnih organizacij so zaprosili za 30.000 din pomoči. Če bo prošnja uslišana, bodo v zahvalo priredili v Novem mestu brezplačen koncert. „ Včasih se v delu nekoli-kanj lovimo, ker ne vemo, kakšni nastopi nas čakajo. Mislim, da bi morali delovanje godbe vključiti v načrt celotnega kulturno-prosve-tnega življenja Straže - saj menda ne delujemo le sebi v veselje. Društvo Svoboda bi nam moralo dajati naloge." Štiri leta minevajo, odkar skrbi za godbo Novoles. Predtem je bila nekaj časa brez „staršev" in ni delovala. Sicer pa bo jeseni že petnajst let od ustanovitve. Bodo to proslavili? Da, z delom, to bo delovna obletnica s sklepom: do leta 1974 je potrebno število članov v godbi povečati na 50. I. ZORAN Mladi raziskujejo stare čase Kočevski pionirji - zgodovinarji so se dobro pripravili na 4. srečanje pionirjev - zgodovinarjev, ki bo 27. in 28. aprila v Tolminu Občinska Zveza prijateljev mladine v Tolminu bo pod pokroviteljstvom občinske konference SZDL vključila v praznovanje 260-letnice tolminskega kmečkega punta IV. srečanje pionirjev-zgodovinarjev. Srečanje bo 27. in 28. aprila v Tolminu. Udeležili se ga bodo tudi učenci oziroma pionirji-zgodo-vinarji osnovne šole Kočevje, ki skrbno proučujejo in raziskujejo kmečke upore in zgodovinske dogodke iz teh časov na Kočevskem. Pionirji iz Kočevja so izdelali elaborat (natančno razpravo) o kmečkih uporih na Slovenskem, ki obsega pet delov, in sicer 1. Slovenski kmečki podložnik v narodni pesmi, 2. Položaj kmetov po zapisu oziroma literaturi v urbarjih Kočevske. 3. Stare kmetije na Kočevskem. 4. Stari etnografski predmeti (fotografije). 5. Obdelava kmečkih uporov v širšem smislu. Fotografije za elaborate so izdelali člani foto-kino krožka osnovne šole Kočevje. Zavodu za šolstvo SR Slovenije v Ljubljano so pionirji-zgo-dovinarji iz osnovne šole Ko- čevje poslali že dve nalogi:' „Kmečki upori v našem lepo-slovju“, ki jo je napisala učenka 8.c razreda Irena Pavlič, in ,,0d kmečkih uporov do NOB“, ki JO je napisal učenec 8. b Peter Dovč. Nalogi sta opremljeni s slikami, ki so jih izdelali učenci pri likovnem pouku. VILKO ILC Tretja slikarska kolonija Dvanajst slikarjev bo avgusta deset dni slikalo ožjo Dolenjsko in Novo mesto Pred kratkim je v Dolenjskem uzeju zasedal odbor Dolenjske slikarske kolonije. Ob navzočnosti predstavnika tovarne NOVOTEKS je ugotovil, da so ustvarjeni vsi po-> trebni pogoji, da bo v času od 1. do 10. avgusta 1973 delala v novomeški občini tretja Dolenjska slikarska kolonija. Znano je, da bodo lestos njeni udeleženci: Miha Maleš, Ivan Seljak-Copič, Nikolaj Omerza, Kamilo Legat, Stefan Simončič iz Kranja, Bine Lugarič iz Ptuja, Leopold Hočevar iz Trbovelj, Rudi Spanzel, Tomaž Perko, študent slikarstva Branko Suhy in Miran Hočevar iz Novo- teksa. Slovenskim slikarjem se bo pridružil tudi eden izmed slikarjev iz Leskovca v Srbiji; s tem mestom goji Novo mesto pobratene stike, na njihovo slikarsko kolonijo v Srbijo pa bo odšel eden izmed naših slikarjev. Sedež tretje Dolenjske slikarske kolonije bo v Smarje^ih Toplicah. Slikarji bodo slikali poljubne teme, dodatna želja organizatorjev pa je, da bi v del svoje ustvarjalnosti zajeli tudi motive iz Novega mesta. Kot doslej že dvakrat bo delovni kolektiv tekstilne tovarne NOVOTEKS tudi letos mecen tega kulturnega dogodka. Tg. Napačno ravnanje ob otrokovem neuspehu Na otrokov neuspeh v šoli reagira večina vzgojiteljev, staršev in učiteljev napačno: z grajo, pretnjami, sme^njem, pretepanjem. S tem pa dosegajo prav nasproten učinek, kot bi hoteli, kajti nobena oblika avtoritativnega postopka ne more imeti pozitivnega vzgojnega rezultata. Prav tako je nesn^l-no, če otrok ponavlja razred, katerega ni mogel izdelati. Ce otrok umsko ni dorasel, mora prestopiti na šolo, za katero je sposoben ..., Ce je telesno bolan ali defekten, ga je treba najprej zdraviti..., če pa je emocionalno poškodovan, mu je treba pomagati. Kajti kako naj sicer drugo leto uspešneje obvlada učno snov, če ostaja še naprej enako nevrotičen ... Institucija pona\djanja razreda je znamenje učiteljeve nezmožnosti, da bi razumel vzroke otrokovega neuspeha v šoli, pa tudi pomanjkanja dobre volje, da bi mu pomagal. . Dr.M.Košiček O učenju na pamet Učenje na pamet, kadar otrok ne razume vsebine, nima nobenega smisla. M^o smiselno pa je tudi tisto učenje, Id se naslanja predvsem na spomin, ne pa na razumevanje gradiva! Brez jasnih pojmov in resničnega razuirovanja ni pravega učenja, saj tako naučeno znanje ne bi nikdar postalo otrokova last, da bi z njim lahko razpolagal, kadarkoli ga bo J.ValentinSie Prehod iz osnovne na srednjo šolo Zlasti pri prehodu iz osnovne na srednjo šolo pogosto opažamo zelo različno podlago, ki so jo otroci prejeli na tej ali drugi osnovni šoli. Vsaka srednja šola bi morala to upoštevati in pomagati dijakom I. letnika, da nadomeste tisto, česar jim prejšnja šola ni dala, kar pa je pogoj za nadaljnje uspešno šolanje. J. Valentinčič Stran uredil: IVAN ZORAN DOLENJSKI LIST rokomet Z Ribničani ni šale Zmagi rolcometašev Ribnice in Brežic^^ v drugi zvezni ligi pa poraz Sevničanov in Brežičanl( z Ribničani ni dobro češenj zobati, o tem se je prepričal tudi trboveljski Rudar. Rokometaši Ribnice ostajajo tako še naprej v s ozkem krogu najresnejših kandidatov za naslov slovenskega prvdca. Zbudili so se tudi Brežičani, ki so prinesli točki iz Izole, zato pa v ! drugi zvezni ligi tokrat ni bUo kruha za dolenjske predstavnike. I^režičanke so izgubile doma, Sevničani pa so pustili točki v Goraž-i^du. i nihiA-B . Riirittr ^i- Gostje so izkušeno zmagale. Pri HIDmCft Huaar se je najbolj izkazala To- plakova, ki je dala 9 golov. Brežice: Zorko, Božančič 1, Molan 2, Štauber 1, Bah, A. Mišič, Smerkolj, V. Mišič 1, Engel, Toplak 9, Lipej, Hribernik. Radnički ■ Sevnica 35:23 • Trije zlati goli — Mikulin Derbi četrtega kola nadaljevanja rokometnega prvenstva je pripadel Ribničanom. Ves prvi polčas so bili boljši, v nadaljevanju pa so jih Trboveljčani ujeli in dvakrat vodili. V finišu so spet prišli do besede doma-! či rokometaši, ki so narekovali izre-| J,-den tempo. Vsi domačini so dali vse NOVO MESTO - Na pk>nirskem občinskem prvenstvu v namiznem tenisu je med pionirji zmagala prva novomeška ekipa, pred Vavto v^jo, drugo novomeško in Šentjernejem, med pionirkami pa Šentjgnej, pred Vavto vasjo, Šmarjeto in Novim mestom. Med posamezniki je zmagal Plantan, pred Žigantejem. med posameznicami pa Krvina iz Šentjerneja. (P. U.) &AđtAhK U Tele tri ure? To je porabljeni čas, da sem seštel vaš račun ... — Tega pa ne razumem: tako krasna cesta in nobenih avtomobilov!! I I pred 20 leti Katarinin trg preimenovan NA LETNEM občnem zboru borcev Novega mesta so se na predlog tov. profesorja Janka Jarca delegati odločili predlagati ljudskemu odboru mestne občine, naj bi bil občinski praznik Novega mesta 29. oktober. Na ta dan je bil leta ^941 organiziran napad na nemško postojanko na Bučki. Spomenika „Talec“ in ,^*esem svobode“ naj stojita na območju trga okoli kresije. Pod arkadami obnovljene Kresije bo vzidana vel^ spominska plošča z imeni vseh Novomeščanov, ki so padH v vojni. Enodušno je bil sprejet sklep, da naj se sedanji Katarinin trg preimenuje v „TRG BORISA KIDRIČA — FETRA KALAN A“. ČLANI ZADRUGE v Trebnjem so predlagali v upravni odbor poštene in delovne kmete, 3-članska kandidacijska komisija pa je odločila drugače: izločila je predlagane in na njihovo mesto predlagala tudi dva člana iz svoje komisije! Med člani komisije, ki so se predlagali v upravni odbor, je tudi Ivan Jutraž iz Trebnjega, ki prav gotovo nima nobene ligitimacije za člana upravnega odbora kmetijske zadruge. Ker je večina zadružnikov zapustila občni zbor še pred volitvami, so predlagatelji s svojo listo uspeli. Tako so prišli v upravni odbor med drugimi poleg že omenjenega Ivana Jutraža še stari nasprotniki naš^ družbene stvarnosti Korbar s Pljuske, Franc Zupančič z Jezera in drugi. Vrinjenci v odboru KZ Trebnje in pa še sedaj nerazčiščeni primanjkljaji iz prejšnjih let, za katere zadružniki dobro vedo, prav gotovo niso v prid krepitvi zadružništva v trebanjskem okolišu! MLADINCI PREDVOJAŠKE VZOGJE v Predgradu ob Kolpi so te dni uspešno zaključili 10-dnevne predvojaške vaje. Komandanti so jih pohvalili v disciplini in v znanju. Za zaključek so priredili v zadružnem domu majhno zabavo. LOVSKA DRUŽINA v Starem trgu gradi na vznožju hriba Žeželi lovsko kočo, ki bo v kratkem dogotovljena. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 24. aprila 1953) Zgodilo seje.Y. PRVA! - Sodišče v Madridu ie dovolilo Marii del Carmen, da postane matadorka. Angelita, kot jo imenujejo, je prva ženska torerka v zgodovini bikoborb. Vprašaje pa je, koliko časa ji bodo vroči Spanci klicali: „01e!“ Bržkone do takrat, ko ji bo prvi bik pokazal roge ... ORIENTACIJA - Francoski modni ustv^alci so letos poskrbeli, da se turisti ne bodo prepogosto izubijali v pariški podzemni železnici. Kdor bo sledil modnim muham, bo imel na majici ali hlačah zemljevid pariškega metroja. Izgubljenih bo manj - če ne bodo kajpak na majici gledali kaj drugega kot narisane riHČrtc^ SMRT V HLADILNIKU - Pri Frankfurtu so starši pogrešili štiriletnega dečka in-njegovo triletno sestrico. Potem ko so ju starši zaman iskali tri ure, so poklicali policijo. Ta je otroka našla v odvrženem hladilniku na dvorišču za prodajalno, vendar sta bila že mrtva ... IZ ŠILINGOV - Ko je šel Anglež Harry Taylor v pokoj, je prosil ženo, naj mu v družinskem proračunu določil kak šiling, da bo lahko igral na borzi. Ko je te dni umrl brez oporoke, je silno presenetil družino, ki je mislila, da meče denar stran: zapustil je pol milijona funtov, ki jih je ' priigral na borzi. Spreten in skrivno- ^ sten! ! NEZVESTA - 74-letni SicUec je ! razdrl zaroko z deset let starejšo žensko. Izjavil je, da mu je bila nezvesta, ker je bila pred šestimi desetletji zaljubljena v drugega. Važna je načelnost! ^ ZARADI SLABEGA SRCA - Leta 1918 je naborna komisija v Wellingtonu zavrnila W. Waldocka, češ da ima slabo srce in da bo živel le še pol leta. Te dni je na smrt obsojeni praznoval 81. rojstni dan. Mož s šestimi hčerami ima še zdaj močno srce. Škoda, da je naborna komisija že zdavnaj pod rušo .. . ZAPRTI NOGOMETAŠI - Zgodilo se je v Haifi na nogometnem igrišču: moštvo, ki je izgubljalo, ni znalo prenesti poraza in je začelo igrati tako grobo, da so devet igralcev nasprotnega moštva morali odpeljati z rešilcem. Posredovala je policija, ki je zaprla enajst grobijanov. Dva, ki sta ostala, sta bila zmagovalca! MIREN SODNIK - Podivjan Anglež je v Londonu na sodišču izgubil dva otroka: zaradi tega je sodniku, ki je tako razsodil, vrgel v glavo kepo mletega mesa, češ da je nadomestek za njegove možgane. V mizo je zapičil nož, navzoče pa obmetaval s knjigami, ki so mu prišle pod roke. Besnega divjaka so odpeljali iz dvorane, sodnik pa je dokazal, da ima večlcrat oprala s podobniijii: niti ni sprožil postopka proti divjaku. Dobri živci. .. MNOŽIČNI GOLAŽ - Neka ameriška revija je za svoje bralce pripravila poseben recep*: „Srednje velikega slona zrežite na kocke, dodajte dovolj soka in dušite meso štiri tedne pri temperaturi 230 stopinj Celzija.“ Edina težava: tak slonji golaž zadošča za 3.800 ljudi! SAM MORIL - V Mariboru se je začelo sojenje proti Dragu Božični-ku, ki so ga obtožili, da je pred leti v Jareninskem dolu pobU pet ljudi. Sedem let po zločinu je Božičnik priznal, da je moril sam. Izvedenec dr. MilčinsJri je dejal, da je pokol trajal 20 minut, morebiti nekaj manj ... SKOZI STROP - Vlomilci v francoskem Toulonu so vdrh skozi strop in odnesli iz zlatarne nakit v vrednosti milijon frakov. Veliko so tvegali - toda splačalo se jim je (če jih ne bodo prehitro polovili)! Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. J« yt r?; (Iz novomeške) okoUce 25. aprila. — Kaj tacega pa menda še ne pomnijo najstareji ljudje: slamo plačujemo po 2 goldinarja in više, seno po 3 do 4 gold., a še dobiti ga ne moremo! Naša živina strada, da se Bogu usmili, radi tega je tudi prodati ni mogoče. Bog nas res grozovito tepe. Vejevje lomijo nekateri, kjer je le kakovo drevo koUčkaj obleklo zeleno suknjo, pa kaj to izda živini in nasproti, kolika je škoda? (Naši Madjari) tirajo dalje svojo liberalno zoper katoUško poUtiko. Sklenili so, da izroče zapisovanje krstov, porok itd. svetnim ljudem, ker jim katoliški župniki nočejo ravnati vselej po volji in pa, da sme kristijan postati jud. No to bode dobiček! ZNANSTVENE ISKAVE: RAZ- Proti droganii m Bodo kmalu našli zdravilo za narkomane? Kako se pravzaprav človek privaja na droge? Na to vprašanje sta skušala odgovoriti .dva strokovn_pka Nacionalnega instituta za mentalno zdravje v Ameriki. Odgovor ie bil dolgo skrivnost, strokovnjaka pa sta na živalih delala pokuse, ker sta hotela ugotoviti, kako učinkujejo droge, da človeka pripravijo na psiholo^o potrebo uživanja mamil. Najvažnejša praktična stran raziskav naj pomaga odkriti učinkovit način za zdravljenje narkomanov. Ko sta dokazala obstoj centrov — sprejemnikov tovrstnih dražljajev v možganih, sta znanstvenika na živalih raziskovala možnosti za spodbujanje teh navad takp, da sta povečevala število recep-tivnih mest v možganih živa-U. Kaj lahko danes pričakujemo od odkritja? Strokovnjaka sama sodita, da je danes le nalokson zanesljiv nevtralizator mamil s široko možnostjo uporabe. Ker pa se uporablja le z injekcijami in ker je njegov učinek kratkotrajen, je nepraktičen. Najboljši nevtralizator naj bi bil močan in z dolgim delo-vanejm, vendar ne bi smel imeti stranskih učinkov. Takega zdravila za sužnje mamil za zdaj še ni. Vendar pa je delo ameriških strokovnjakov že prineslo prve svetle žarke v temo nerazjasnjenega. Pričakovati je torej, da bo človek sčasoma našel tudi pravo sredstvo proti ljudem, ki so jih zasužnjila mamila. Teh pa je po zadnjih podatkih vse več tudi v Jugoslaviji in kajpak tudi v Sloveniji. Simbol seksa — Racquel VVels KAKO DO KARIERE? Nikoli v posteljo! Izpoved seks bombe Racquel Welch Večina mladih deklet misli, da gre pot do filmske kariere skozi postelje režiserjev. Znana filmska igralka Racquel Welch je za News of the World povedala, kako se je prebila k filmu, potem ko je začela kot natakarica v baru: „Nekateri so prepričani, da gre vsako dekle v našem poklicu iz postelje v posteljo, če želi narediti karieropravi Racquel, danes simbol seksa in naslednica umrle M. Monroe.',,Takrat, ko sem si začela utirati pot, sem imela dva otroka in moža (od katerega sem se pozneje ločila). Otroka sem morala vzdrževati, hotela sem jima zagotoviti kar najbolj udobno življenje. Mislila sem le na delo, niti za hip mi niso prišle na misel avanture, saj sem bila vendar omožena!“ In kaj pravi Racquel o govoricah, da gre pot h karieri le skozi postelje? „Resje, tudi na ta način poskušajo. Vendar pa Je mene najbolj razbesnelo, ko so mi producenti poskušali dati vloge, če bi bila pripravljena spati z njimi. To je zame najhujše ponižanje! Kako morejo nekateri ljudje tako profesionalno stvar, kot je izbira igralk, pretvarjati v neokusne predloge in poskuse posilstev. Na tako pot sama nisem nikoli stopila!“ I ■ Koga v vrečo? (Na Anglešk eln) je v spodnjej zbornici zmagal Gladestone s svojim predlogom, da se katoliškim Ircem podeU samostojnost, ali upor nasprotnikov je tako velik, da se doslej še ne more povedati, bode-li obveljala tudi y zgornjej zbornici aii pa se zaenkrat zavrže; — za vselej je nikakor več ne bodo pgkopali. (Imenovani s o:) Davkarski kontrolor Lovrenc Verbič v Novomesto davkarjem za Postojno; davkarska pristava Maksimilian Lilek iz Ignacij Klinc davkarskima kontrolorjema, prvii za Krško, drugi za Brdo; davkarska praktikanta; Ivan Jereb in Albin Flack in računski oficijal, France Kos davkarski pristavi. — Prestavljeni soi sledeči davkarski uradniki: Kontrolor Francei Gregorič iz Krškega v Novomesto, pristav Aloj-i zij Mušič iz Črnomlja v Ljubljano, Miroslav Za-i cula iz Radovljice v Novomesto. (Zobozdravnik) A. Paichel ustavlja k umetne zobe in zobovja brez bolečin, plombiraj ter vse zobne operacije izvršuje. Prebival bode v j Novem Mestu skozi 8 dni pričenši s 1. majem.] Ordiniral bode vsaki dan od 9. do 5. ure po-i poludne v gostilni pri „Solncu“. (Iz DOLENJSKIH NOVIC' 1. maja 1893) Ves Mišji dol je bil na nogah kot nekdaj Dunajčani, ko se je prikazal Brdavs, ki ga niso mogli ukrotiti. Oziral sem se naokoli, pa vprašal najbližje: „Kaj vam je, ljudje iz Mišjega dola, da ženete tak vik in krik? Mar nimate boljših opravkov? “ Vsi so gledali most, ki so ga že toliko let čakali, le ženske so stopile vstran, me poklicale in pravile: „Most bodo postavili. Iz južnih krajev so prišli zidarji. “ „Menite, da ga ne znajo postaviti, ka-li? “ jih vprašam. „Kaj če nam most! Bojimo se za naše hčere, ki jih nima kdo varovati pred njimi. Glej, v novicah vsak dan piše o tem, kako so tej ali oni storili silo. Prosimo te, da vsak dan vsaj v mraku prideš skrivaj mimo pa malo popaziš. Ne bo zastonj." Nisem se mogel ubraniti prošnjam, pa sem poslej več- krat oprezal za tujci. Minil je teden, dva in tretji je bil naokoli, pa nisem nikogar zalotil. Zidarji so hodili na delo in po opravkih. Tudi deklino so imeli svojo, da jim je kuhala in k njej so pridno hodili v vas skoro vsi možje iz Mišjega dola. Kaj ne bi, ko se pa tako oblači, j da več pokaže, kot skrije. To je bilo možem, kajpak, še posebno pogodu. Povedal sem ženskam, kako in kaj, pa niso mirovale. Pograbile so deklino in jo posadile na kobilico ter ukazale: „Na, Martin, odpelji jo tja, od koder je prišla!" „Motite se, ženske," sem se uprl, ,,vaši možje so krivi za pregrehe! Nje bom zbasal v vrečo, da vas rešim sramote. “ Moje besede jim niso bile všeč. Urno so zgrabile svoje može in jih odvlekle proti domu. MARTIN KRPAN »Maternica« za deske Franc Radej iz Čanja: »Delaj vse, le Boga ne« „Tega pa še lisica ne najde,“ so mi dejali v vasi, ko sem ga iskal prvič. Drugič sem prišel ob pol šestih zjutraj, čeprav so mi taisti vaščani rekli, da takrat že kje tesari. Ce ne bi vedel, da se Radej ukvarja z lesom, bi tudi tokrat hišo prav gotovo zgre/j^i;-^,; Oti '■»ol/'ot + |. šil, zakaj stoji na samem, tam, kjer človek ne bi več pričakoval, da je še Čanje. Odprl mi je dobrodušen možakar. Ko sem povedal, da sem od ,,Dolenjsca“, mi ni bilo treba več razlagati, čemu sem pri-, šel. Stresel je na mizo nekaj starih novcev, o katerih nam je pisal. V glavnem gre za denar iz časov med dvema vojnama, le en avstrijski novec je starejši. Medtem ko na francoskem kovancu iz leta 1943 s posvetilom častijo Delo, Družino in Domovino, so veteranom iz prve svetovne vojne podarili skromen bakren obesek za ,,brambo domovine Ves čas me je razen novcev pritegovalo še nekaj drugega: lepo urejeno tesarsko in mizarsko orodje. Z njim je pilil in žagal marsikaj: mline, stiskalnice pa ostrešje. Na podstrešju mi je pokazal še velikansko žago, tako z enim samim Ustom, enim roča- MESO NIC DRAŽJE! Znani Kostanjevičan se je pred kratkim hvalil v družbi prijateljev in znancev: „Kaj le sitnarite in nergate o podražitvah! Poglejte, meso se ni nič podražilo: prej sem ga kupil za 500 din, zdaj ga pa tako kupim za 500 din JANINA ZASLUGA Kostanjeviški igralec Ladko Kukec je v soboto zvečer pripovedoval ožji d/ii žbi, kako je pravzaprav hvaležen reviji JANA, ki je poročala o dogodku, ko je žena ubila moža z vazo. „Doma sem vse stare vaze zamenjal z novimi, plastičnimi. Ob tretji se bom že nekako zbudil. . . “ je povedal, žena Danica pa se je za mizo samo prizanesljivo smehljala. Kaj se ne bi, saj ga pozna, svojega starega igral-'‘ca. NAftDALEl KISIK RASTL. STEBLO MUZA ZGODOVINE ZVER CENENA TKANINA VARIANTA o o o TROJA □ L LAZ TUR. VELIKAŠ IGRA.NA SRLOL DEBENJAK RAZČLE- NITEV Z.IME SEZNAM ALZ. LUKA EGON ČUK TEŽAVA MUZA POEZIJE STEKLMER CEV V KEM ZAIMEK POLŽ P REBI V. BRD SOPRGZ OLJARSKI OBRAT DOLGA JAMA offii^KA NEON TEHN. SRED. ŠOLA ZELENICE •V. PUŠČAVI ČEŠKA PRITRD. TISK. ČRKA AVSTR. AGENCIJA PORTIR BERITE D L ZAVETIŠČE POSREDNIC KREPELCI ERBIJ M.IME POLJSKA CVETICA RAKAV bolnik □ L JEZIK BANTU ČRNCEV □ L ZDRAVILO I 00 ovac na 2000 km dolgi poti Od oktobra do maja na poti iz Bosne čez Hrvatsko in Slovenijo I jem zgoraj in dvema spodaj. „Treba je bilo narediti pravcati opaž, vmes so položili hlod,.^6-tem pa so morali trije možaki vleči kot en sam — eden zgoraj, dva spodai Pa so se parale deske.“ -- Kako ji pravite? — sem vprašal. „Ne spominjam se prav natančno. Rekli smo ji ,,matern-ca“, ker si se ob njej pošteno namučil, da si dobil kako dilo,“‘ 39 let je že tesar, on že ve. Sicer je bil vmes še-marsikaj drugega: bolezen zaradi prahu v Kopitarni ga je pognala spet nazaj v naravo, pa vojna, kurirstvo v kozjanskem odredu. „Ljudj ne dajo miru, čeprav je pri hiš hud pes,“ je potožil. „Kdo pa je tisti, ki dela vse razen boga? “ sem ga povprašal na kraju. — ,,1, jaz,“ se je namuznil. A. ŽELEZNIK Po nekaterih naših krajih, predvsem v Loškem potoku, so bile črede ovac še komaj nekaj let nazaj nekaj običajnega. Sedaj najdemo le še tu in tam kakšno ovco, čeprav imamo odlične pogoje za rejo ovac. Pač pa so zdaj že nekaj običajnega v naših krajih v zgodnjih pomladanskih mesecih ovčarji iz Bosne, ki se zadržijo pri nas s čredo okoli 14 dni. Kmetje ali ovčarji iz okolice Travnika v Bosni so si domislili veliko selitev ovac, ki se začne iz njihovih krajev nekako v oktobru in se konča v maju. ko se z ovcami zopet vrnejo v domači kraj. Med seboj se dogovorijo, da združijo vse ovce v čredo, in določijo štiri ovčarje, ki ovce pasejo in ženejo po Jugoslaviji skoro vso zimo. Tisti doma pa pomagajo pri vseh delih družinam teh pastirjev. V letošnji yizmeni“ so bili: Alojzije Culaković iz vasi Korčan, Rašo Fazlić iz vasi Sažici (na sliki) ih še dva druga. Od doma so odšli 28. oktobra lani preko Jajca, Bosanskega Petrovca, Ogulina, Reke, Ilirske Bistrive, Sežane, Nove Gorice, Postojne, Cerknice, Nove vasi, Sodražice, Ribnice, Kočevja, pre- ko Bele Krajine in Hrvaške pa se vračajo v Bosiio. Doma bodo maja, ko bodo prehodili skupno okoli 2000 km. Čreda šteje nad 200 ovac in okoli 180 mladičev, ki se kotijo kar med potjo. Zanimivo je, da ovac ali janjčkov med potjo ne prodajajo, razen svojih, se pravi tistih, ki so last pastirjev. Ko pridejo domov, ovce ostrižejo. Mladiči so takrat odrasli, da se lahko sami pasejo. Ob vrnitvi imajo ovce največ mleka, zato začnejo izdelovati ovčji sir, ki je znan pod imenom vlašički D. MOHAR I I 1 I I I I I I I I I J02E SPUCHU ... Direktor Vinko Bele, ki vodi komisijo za združitev Novograda, Inštalaterja, Elektrotehničnega podjetja in Roga, razmišlja zlasti, kako bi v enem podjetju naredili štiri mehke fotelje! . . . Odbojkar Lojze Babnik se je pri Novem mestu tako naučil tolči, da bi bil izreden - za sekanje drv! . . . Odkar so znanstveniki dokončno povedali, da ha Marsu ni pametnih bitij, so vsi, ki berejo Filter Milovana Dimitriča, prepričani, da je ta padel s tega planeta..,. Rešitev prejšnje križanke: Pastirji iz Bosne 6 mesecev ne vedo, kaj dela njihova družina. S seboj imajo konja, ki jim nosi šotor in hrano. Če se utabore ob vodi, kuhajo, sicer pa se zadovoljijo s suho hrano. Slikano pri Klinji vasi pri Kočevju. (Foto: D. Mohar) I J A v 't 'V. o C A 1 L UT iN I C % BT|0 Ik h tl A o.LH M % 29. Bilo bi prelepo, ko bi .šlo ''se kot po maslu! Ce kje, potem se rado zaplete prav' ''esoljskih ladjah. Ko seje Paradižnik lotil zahtevne <>|Hiracije pristajanja, je ugotovil, da se ladja suče! Kdo/e, kakšen škrat jo je bil zavrtel tam v vesolju — če rt^^a imela prstov vmes spet marsovska doktorja. Veliko truda je bilo treba ii\veliko znanja, da je ladja prenehala plesati svoj čud|** valček in se končno usmerila na naš planet. Paradi^ik je vse to zmogel svojim solidnim predvojnim šoferskim samo s znanjem! Ladja je bila zdaj tik nad zemljo. Planil je Paradižnik k okencu - in zona ga je oblila! Je moralo res vse hudo priti nadenj v tej odločilni minuti? Mati zemlja, dragi bralci, se je kopala v morju oblakov, in to pomeni nič več in nič manj, kot — slepo pristajanje! Spet je Paradižnik segel po nepogrešljivem predvojnem šoferskem znanju — in uspelo je! Ladja se je zapičila v ocean oblakov, anticiklonov in nizkega zračnega pritiska natanko nad mestom, kjer bi morala biti Košata lipa . . . V tej težki minuti seje Klara, Paradižnikova ženica, na.slonila na rame svojemu soprogu in rekla: ,JSe ti ne zdi, da sva se dovolj potepda? Če si za to: odslej nikamor več od najinih putk!'* „Tako je!“ je pribil Paradižnik. ROBERT FONTAINE: TRI ŽENE Še nedolgo tega je živel bogat gledališki producent, ki je imel tri žene. Spomladi je stanoval v New Yorku s Carmen, črnolaso lepotico, ki je namesto ustnic imela vrtnico in namesto oči diamante. Že v začetku poletja se je preselil v Nico, Iger je živel z Lulu, o kateri je dovolj, če povemo samo, da je bila francoski bonbonček. Jeseni pa je naš producent odhajal v London k tre^i soprogi Dorothy. Zimo je izbral za počitek. In tako je neko pomlad Herr Guptall (to je njegov priimek) dobil nenaden obisk v obliki predstavnika zakona, | — Mar ni kaj v redu? — je vprašal Guptall, — Kot smo izvedeli, imate tri soproge. — Da, tri. In vse so lepe! — Čestitam! Na žalost pa je moja dolžnost, da vam povem, da je to proti zakonom te države. — Toda dru^ dve vendar ne živita v tej deželi! — Vseeno! Ena stanuje v New Yorku, Carmen Guptall, kajne? — Ah, Carmen! — je vzdihnil Herr Guptall, — Hvala bogu, trenutno je ni tu. Bila bi nesreča, če bi to slišala. Veste, zelo srečen par sva. — Po zakonu bi vas moral aretirati. Vendar vam bomo glede na vaš u^ed in vse tisto, kar ste storili za ameriško kulturo, dali tri mesece, da si izberete eno od teh treh žena, od ostalih dveh pa se ločite. Herr Guptall se je predal razmišljanju. Oblekel si je nočno haljo iz težke svile, si nalil v čašo španskega šerija in si vsako uro prižgal cigaro. Nato se je spomnil Solema Gottschocka, filozofa mednarodnega ugleda in svojega dobrega prijatelja. Uro kasneje je že bil pri njem. Po nekaj kozarcih vina in izmenjavi novic je Guptall pojasnil situacijo : — Pomagaj mi rešiti ta problem. Kaj naj napravim? Carmen, Lulu in Dorothy imam enako rad. — Vem, kako izveš, katera te najbolj ljubi! — je odgovoril filozof. — Pojdi k vsaki od njih in priznaj, da si oženjen s tremi ženskami. Poslušaj in ^ej, kako bodo reagirale. Nato pridi in mi vse povej. Potem ti bom povedal, katero si izberi ... Ker si brez žen ni mogel zamisliti življenja, je Guptal' takoj odletel v Londom. Dorothy je našel na tekmi kriketa ko je pila čaj z močnim, mladim študentom iz Oxforda. Bilz je precej presenečena, ko je zagledala moža. — Na zdravje! — je zavpila. — Nisem te pričakovala v tem letnem času, — Važen posel. Govoriti moram s tabo na samem. Dorothy se je opravičila študentu in šla z možem. Sedla sta za mizo na terasi in producent ji je omahujoče povedal tisto, kar mu je rekel filozof. — Presenečena sem, dra^, priznam! — je odgovorila Dorothy ljubko. — Vendar to ne bo pokvarilo najine sreče. Sploh se ne jezim. Prav brigata me ostali dve. Ne bi ju rada spoznala. Ne poznam ju, kajne? Niti ena od njiju ni grofica Maldroppska? Nje ne prenašam. Nima smisla za kriket. — Dobro veš, da ni. — Potem, dra^, ne skrbi. Še naprej mi pošiljaj čeke, drugo pa pozabi. Iz Londona je letel Guptall v Nico, kjer je našel Lulu v igralnici z nekim Argentincem, ki mu je bilo ime Fabula. Lulu je bila zmedena zaradi njegovega prihoda in je Argentinca predstavila kot svojega sorodnika. — Nisem vedel, da imaš v sebi tudi južnoameriško kri, draga - je rekel producent. — Tudi jaz nisem vedela. To sem odkrila šele nedavno, kajne, sorodnik Fabula? — Si — je odgovoril Fabula in stavil novih pet tisoč frankov na številko sedemdeset. — Govoriti morava med štirimi očmi, - je zašepetal Guptall ženi in jo odvedel k barskemu šanku. Tu ji je vse povedal. — Oj, ti, ti razvratnik! mu je požugala Lulu. - Kdo bi si bil to mislil o tebi! Sedaj se mi zdiš še bolj privlačen. Zato si si to izmislil, kajne? Ha, ha, ha! — Vse je res. Zato nisem nikoli dolgo bival v Nici. — Vedno je bilo kratko pa lepo, ljubček — je Lulu pogledala na uro z diamanti, ki jo ji je prejšnje leto poklonil. — Sedaj se mi mudi, ljubček! Ne skrbi zato: ljul;)im te do blaznosti! Pogosteje mi pošiljaj čeke in majhna darilca, pa bom na vse ostalo pozabila. — Kako si pametna! - je priznal Guptall. — Kako pa naj bi bila drugačna zraven tako krasnega moža! Nekaj dni pozneje je bil spet v New Yorku. Povedati je moral samo še Carmen. Zato jo je povabil v eleganten klub v East Sidu, in ko sta izpraznila sedem, osem čaš tuquUle, ji je vse povedal. Carmen je skočila pokonci. Ogenj ji je sijal iz oči. Primazala mu je nekaj zaušnic in mu zlila poln vrč hladne vode v obraz. Pritekla sta šef strežbe in lastnik lokala. Tudi njiju je oklofutala. Ko se je končno malo pomirila, jo je Guptall odpeljal do avta in krenila sta proti Centridnemu parku. — Sovražim ju! Zaklala ju bom! — je sikala Carmen. — Tudi tebe sovražim. Pa tebe ne bom ubila. Ubila te bora samo s svojo ljubeznijo. Ne morem se ti upreti. Noro te ljubim. Njima pa bom izpraskala oči in populila lase! Umolknila je šele doma, v zakonski postelji. Naslednji dan je Guptall utrujen iz zmeden vse povedal filozofu. — Zavedam se velike odgovornosti, — je rekel filozof po dolgem premišljanju. — Svetujem ti, da obdržiš Carmen. Samo ona je bila ljubosumna. Iskreno te ljubi. Loči se od onih dveh. Obdrži Carmen! Guptall ga je ubogal. Preden so minili trije meseci, se je s pomočjo dragih telefonskih pogovorov in velikih denarnih obljub odkrižal Dorothy in Lulu. Konec tistega leta je izčrpani Guptall spet potrkal na vrata filozofa Gottschocka — Slabi si videti, prijatelj, - je bil presenečen filozof. — Se slabše: počutim se grozno. Delo mi ne gre več od rok, pa tudi s svojo ženo nisem srečen. Povsod me spremlja. Vsak dan jo vidim. Ne doživim nobene spremembe. Vedno ena in ista ljubezen, ljubezen, ljubezen. To je enolično in dolgočasno. — Vem, tudi jaz sem poročen, — se je žalostno nasmehnil filozof. — Zakaj pa si mi potem svetoval, naj obdržim Carmen? — Rekel si mi, da si želiš ljubezni. Zato sem ti predlagal Carmen. Ce pa bi mi rekel, da želiš srečo, bi ti drugače svetoval. — KAKO? — Svetoval bi ti, da se znebiš vseh treh! POTA IX Slilf Dežurni poročajo s HODNIKA IZGINIL MOPED - V noči na 16. april je nekdo Ludviku Strajnarju iz Trebnjega odpeljal moped NM 57-148, vreden 3.500 din. Moped je stal na nezaklenjenem hodniku v hŽi. PIJAN JE RAZGRAJAL - Novomeški miličniki so 17. aprila dopoldne pridržali do iztreznitve Ignaca Brajdiča s Cikave. Vinjen je prišel v Market na Kristanovi ulici, zahteval pijače in ker je ni dobil, je razgrajal. Prijavljen je tudi sodniku za prekrške. KUHARICO OKRADLI - 18. aprila dopoldne je Anici Kos iz Ločne, kuharici pri SGP Pionir, nekdo ukradel stotak iz predala v kuhinji. SPET OPITA! Pepca Kure iz Svibnika je žalostna osebnost. 18. aprila je spet razdajala iz vznemirjala goste v gostilni Rojc v Črnomlju. Miličniki so jo mondi pridržati do iztreznitve. NEKDO JE PODTAKNIL? - 19. aprila ob 20. uri je začel goreti Bambičev kozolec na polju pri Bolenji vasi v bližini Šentruperta. Kozolec je bil že na pol podrt, kaže pa, da je bil ogenj podtaknjen. Škode je za 1.000 din. KJE JE ZELENI MOPED? - Iz kolesarnice podjetja ISKRA v Šentjerneju je 21. aprila zvečer nekdo odpeljal moped zelene barve NM 51-313, last Antona Rangusa iz Dol. Vrhpolia. VLO'MIL v hlev - V noči na 21. april je bilo vlomljeno v hlev Frančiške Knerz v Gor. Lakencu pri Mokronogu. Vlomilec je odnesel 3 kure, 2 zajca in 40 kg težkega prašička: Knezova je oškovana za najmanj 600 din, nekdo pa se bo mastil na njen račun. ZBIL PEŠCA 2‘3. aprila proti večeru se je na križišču pred tovarno IMV v Novem mestu zgodila huda prometna nesreča. Jože Babič iz Irče vasi je z mopedom podrl pešca Jožeta Noseta z Gabrja, ki je na prehodu za pešce preČKid cesto. Noseta so hudo poškodovanega odpel^li v bolmšnico, ugotovili pa so, da jfj mopedist vozil brez dovoljenja. NOVO MESTO: VLOM V TRGOVINO 24. aprila zjutraj so ugotovili, da je trgovino Dolenjke na Kristanovi ulici v Novem mestu čez soboto in nedeljo obiskal vlomilec. Skozi stranska vrata je prišel v noUanjost trgovine, brskal za denarjem in našel 920 dinarjev. Odnesel pa je tudi več steklenic žganih pijač. Podjetje je oškodovano za 1.200 din. Za vlomilcem poizvedujejo. Strašno! Tako se je končalo trčenje 20. aprila dopoldne okrog 11. ure pri Trebnjem. Ko je tovornjak s prikolico s Barijem Boštjančičem iz Uirske Bistrice- prehiteval tovornjak ljubljanske registracije, je naproti pripeljal osebni avto, ki ga je vozil Ljubiša Radivojevič z Dunaja. Ta je silovito treščil v prednji del tovornjaka, pri tem pa je 44-letni Radivojevič obležal mrtev v avstrijskem avtu. Laže poškodovan pa je bil tudi sopotnik v tovornjaku Maijan Samsa. (Foto: Sandi Mikulan) Če odgrneš zaveso: pijača! Lani se je v 4 dolenjskih občinah 1237 moških in 68 žensk pregrešilo zoper javni red In mir — Nedostojno In drzno vedenje, pretepi, potepuštvo, hazardi ran je in nekaj nemorale Postaje milice v občinah Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje so v preteklem letu zoper 1305 kršiteljev javnega reda in miru podale predlog za uvedbo postopka pred sodnikom za prekrške. Med kršitelji tudi 94 mladoletnih in 319 že znanih razgrajačev ali pijancev. Svojevrstna bilanca, ki so jo zbrali na upravi javne varnosti v Novem mestu, kaže, da je bilo lani sicer le 10 primerov kršitve javnega reda in miru več kot prejšnje leto, vendar je skupno število tovrstnih prestopkov predejšnje. Poglejmo važnejše primere po občinah: Črnomelj. Miličniki so imeU opravka z 29 primri drznega vedenja, s 25 pretepi; s 6 občani, ki w omalovaževali državne organe in uradne osebe. V 57 primerih so ugotovili prepir, kričanje in nedostojno obnašanje, 3 so zasačili pri vdajanju ootepuštvu. 3 ori hazarderstvu itd. METLIKA; Vdajanje pijančevanju je bilo po števUu prekrškov na prvem mestu; imeli so 49 takih pri merov. Zaradi nedostojnega obnašanja in prepirov so posredovali v 37 primerih, 12 je bilo pretepov, 1 primer delomerzništva, 1 primer hardi-ranja in l primer dovoljevanja opravljanja spolne nemorale v lastnih prostorih. NOVO MESTO: Razgrajanje s prepirom so ugotovili v 202 primerih, posredovah so v 109 pretepih, imeli 54 primerov drznega vedenja; 18 oseb.se je vdajalo potepuštvu, 18 jih je bilo zasačenih pri igrah na srečo, 35 primerov je bilo hudega pijančevanja in 1 primer vdajanja prostituciji. TREBNJE: V tej občini so imeli skupno 56 kršiteljev javnega reda in miru, kar je najmanj na ožjem dolenjskem območju. Miličniki so ime- li opravka s 27 pretepači, s 16 občani z nedostojnim vedenjem, 2 pa sta se vdajala potepuštvu. V vseh štirih občinah skupaj so samo 12 oseb prijavili zaradi točenja alkohobiih pijač vinjenun ali mladoletnim osebam, kar tri četrtine vseh prekrškov zoper javni red in mir pa odpade na drzno vedenje in pijančevanje. Kot so ugotovili, je bilo 62 odst. vseh takih prekrškov storjenih pod vplivom alkohola, na postajah milice pa so morali pridržati zaradi očitne pijanosti iz razgrajaštva 239 ljudi ali 43 odst. več kot leto dni prej. Med 1305 storilci prekrškov je bilo 133 Ciganov ali 10 odst. vseh. Da imajo Cigani tudi nedovoljeno orožje, je očitno, saj so našU pri njih in jim odvzeli 4 puške, 1 pištolo, 1 boksar in 4 nože. Hujših oblik nasilnega obnašanja ni bilo razen v dveh »Tepem, kadar sem pijan« Jože Muhič z Obrha pri Dol. Toplicah se niti na sodišču ne zna dostojno vesti, kaj šele doma „Kaj me pa je rekel ......................... J® ■ . obtoženi Jože Muhič z Obrha, ko je kot obtoženec prišel v razpravno dvorano Novomeškega občinskega sodišča. Že po teh prvih besedah so ga morali opomniti na dostojno ve- Varnostni ukrep Stara Milačka je bila izkušena ženska in je koj opazila, da je z njenijn dedcem zadnje čase nekaj narobe. Večkrat je odhajal zdoma, ko je poprej po cele popoldneve presedel ali prele žal na divanu, domov se je vračal pozno in kar nekam bolj poskočen je bu vi“®ti. „Da si ni omislil kakšne mlade babnice!" je ugibala m sklenila, da bo odslej prežala na vsak možev korak. _ . „Kod si hodU? “ ga je pobarala ob priliki, ko je prilezel domov nekaj po polnoči in močno dišal po pijači. . „Nič hudega,“ je odgovoril in rahlo kolcnil. „V podjetju smo imeli sestanek, pa smo se potem malo zasedeli v bližnji gostilni. In ni vrag, da je Milačka naslednjega jutra poklicala moževega sodelavca, ga vprašala to in ono, med drugim tudi o uspehu sestanka, pa zvedela, da v podjetju že dolgo niso imeli nobenega sestani^. Vendar - previdna, kot je bila - svojega odkritja ni takoj predočila možu, ki se je po šihtu ves vesel vrnil domov, temveč je sklenila še nadalje oprezati, ugotavljati in zbirati dokaze. „Oprosti, dragica, malo sem se zadržal v službi. Veš,^nadure smo delali..." .. . , ..... Tako je bilo še nekajkrat, vse dotlej, dokler ji m ob priliki padlo v glavo, da bi v moževi odsotnosti malo pobrskala po žepih njegovega suknjiča, ki je visel v omari. Rečeno - storjyio in trud ni bil zaman. V desnem notranjem žepku je našla nežen, bel listič, na katerem je s še bolj nežno pisavo pisalo: Tone, v torek ob osmih pred kavarno. Đeba „Saj danes je torek in ura bo kmalu dve. Nesramnež pride zagotovo na kosilo, potlej bo malo zadremal... Potem pa, no, potem bomo videli. . .“ , , . x- • In pripravila je dobro in izdatno kosilo, ga čudovito začmua in v prekrasno omako naposled zlila dokajšnjo merico ricinu^vega olja. Ni treba posebej omeniti, da ji je pri tem čez obraz hušknil peklenski nasmeh. j j • Prišel je domov ves vesel in razigran in že na vratih povedal, da ima zvečer nujen sestanek. „Veš, razpravljali bomo težke probleme stabilizacije ..Potem je z užitkom pojedel kosilo, legel na divan in sladko zadremal. . • u * • Proti večeru se je začel pripravljati. Poiskal je svežo srajco, jo hotel obleči, ko ga je čudno zavilo. Na vrat na nos je tekel tja, kamor gre tudi cesar peš in . . . in ... Ni besedi, ki bi opisale Milačkino zadovoljstvo, ko je poslušala vihrave glasove ... Da se je to ponovilo še večkrat in da dobri mož ni šel na sestanek, je pa jasno kot beli dan. JAKA PRAVIČNIK denje, toda tudi med razpravo so mu psovke letele iz ust kot iz strojnice. Muhič se je moral zagovarjati, ker je 31. maja lani doma v spalnici izpuhi predal iz nočne omarice, z njim začel mlatiti svojo odraslo hčer Jelko in jo laže poškodoval. Dekle je planilo v sobo, ko je slišalo mater klicati na pomoč, kajti oče se je lotil najprej žene, potem pa svoj pijanski bes izlil nad hčer. Obtoženec je celo pred sodnikom izjavil: „Ni mi žal, da sem pretepal, ker se babam ... ne dam. ‘ V svojo obrambo je lahko navedel le klavrn izgovor: „Sem močno živčne narave, posebno če pijem. Postanem tečen in nasilen. Tudi je res, da sem grob z ženo in da jo večkrat pretepam. Vse to je zaradi alkohola, kateremu pa se ne morem odpovedati." Za dva meseca se bo Muhič le moral odpovedati pijači, kajti sodišče mu je prisodilo toliko zapora -nepogojno. Bil je že prej kaznovan in tudi ni pokazal pripravljenosti in resne volje, da bi se vedel v družini kot pravi oče in gospodar. primerih: eden je bil v novomeški, drugi v metliški občini. Zoper oba pa je bila vložena ovadba javnemu tožilcu. Ce iz teh podatkov potegnemo skupni imenovalec, je očitno, da bi se Dolenjci in Belokranjci lahko ponašah s polovico manj takimi primeri, ki posameznikom in družbi jemljejo ugled, če . .. Pijača daje nekaterim pretirano korajžo in od tod do prepira, pretepa in drugih podobnih stvari ni daleč. R.B. ZA KONEC NOZ V Gorenji vasi pri Mokronogu se je 21. aprila sejmarski prepir tragično končal. Franc Lokar, vaščan, in Jože Šepic s Stana pri Mimi sta bila na sejmu v Mokronogu, se opila in sprla. Prepir sta potem nadaljevala še na Lokarjevem domu, kamor sta šele zvečer prišla. Beseda je dala besedo, v prepir je posegel še mlajši Lokarjev brat Stane, tedaj pa je Šepic potegnil nož in zabodel -Staneta Lokarja v trebuh. Ranjeni je nož iztrgal in Šepica z njim obrezal po glavi in telesu. Oba so morali odpeljati v novomeško bolnišnico, kjer sta ostala na zdravljenju. Zdaj jima je najbrž žal, toda prepozno! Spet eden značilnih primerov obračunavanja, pri katerem je v ozadju alkohol. Ko pride miličnik, plača Nevenka Ipavec je pripravnica pri sodniku za prelarške v Črnomlju, vendar opravlja vse posle sama. Občina jo je štipendirala na pravni fakulteti. Tik pred diplomo je morala v službo, ker niso> mogli nikjer dobiti pravnika. Tovarišica Nevenka je torej naravnost iz predavalnice zaplavala v službo. Odogvorno, naporno delo ima. - Opravka imate s pretepači, razgrajači, tatovi, kršilci prometnih predpisov. Imate kot ženska glede tega kakšne težave? „Priznam, da sem se spočetka tega bala, vendar brez vzroka. Doslej nisem imela nobenih te-žav.“ - Koliko zadev rešite na leto ah na mesec? „Kot sva izračunah z administratorko Bernardo Ivanovič, ki že vrsto let opravlja ta posel in je izkušena, mi precej pomaga in tudi svetuje, imamo na leto okrog 800 zadev in opravka z več kot 1000 kršitelji raznih predpisov. Na teden pa zaslišim približno 30 strank." - S kakšne vrste prekrški imate največ opraviti? „Na prvem mestu, so prometni, med temi pa prednjačijo vožnje brez izpita, nezgode zaradi prehitre vožnje in nepravilno srečavanje vozil na cesti. Tudi vinjenih voznikov je precej.“ - Hazarderstvo in prostitucija sodita tudi med prekrške. Imate take primere? ,4gre za denar se zdaj ne pojavljajo več v takem obsegu kot včasih. „Cifrajo“ še samo Cigani iz Coklavce, drugih primerov je zelo malo. Odkar delam tu, pre- krškov s področja prostitucije še ni bilo.“ - Kakšna je bila hajvečja kazen, ki ste jo letos naložili? „Za davčni prekršek je moral nekdo po odločbi plačati 1.500 din kazni. Te stvari kaznujemo zadnje čase ostreje, v skladu s politiko in ostrejšimi zagroženimi kaznimi. Razen tega smo že letos najmanj 10 vinjenim voznikom odvzeU vozniško dovoljenje." Pa naložene kazni tudi vsi plačajo? „Glede tega so večkrat težave, zlasti s povratniki. Ti nalašč nagajajo. Postopek je tak: mi izdamo odločbo o kazni; če storilec ne plača, se kazen spremeni v zapor. Včasih obsojeni ne pride in šele ko pride ponj miličnik, da bi ga nasilno privedel na prestajanje zaporne kazni, plača. S tem imamo nepotrebno delo mi in mihčniki." R. baCer MIRNA: MOPEDISTA TRCILA — Jože Florjančič z Vrha nad Mokronogom je 20. aprila zvečer vozil moped čez Mirno. Ko je prehitel dcupino pešcev, je naproti pripeljal mopedist Jože Brcar z Vrha nad Šentrupertom. Mopedista sta trčila in padla, pri tem pa se je Florjančič huje poŠcodoval in so ga odpeljah v bolnišnico. Škode je za 1.600 din. VAHTA: TOVORNJAK V SKALO - 21. .aprila zjutraj je Rade Bordžin iz Žablja vozil tovornjak s ^rikohco čez Gorjance proti MetU- TRČILA NA MOSTU 23. aprila okrog poldne je dr. Igor Tomič iz Črnomlja z avtom vozil iz Loke preko mostu v mesto, pri tem pa je avto zaneslo in je trčil v betonsko zaščitno ograjo. Voznikova žena Djurdja se je v nesreči hudo poškodovala, voznik pa je bil laže ranjen. Gmotne škode je za 15.000 din. TRČIL V~VOŽ~ Alojz Bučar iz Vel. Cikave se je 23. aprila dopoldne hudo poškodoval, ko ie z mopedom trčil v soro vprege, ki jo je iz Žabje vasi proti domu vodil Jože Bojane iz Male Ci kave. Pri trčenju si je mopedist zlomil desno nogo pod kolenom in je v bolnišnici. Tudi gmotna škoda je precejšnja, saj znaŽa kar 1.500 din. Pri Vahti mu je iz nasprotne smeri pripeljal naproti tovorimk, ki ga je vozil Anton Pezdirc iz Cerkvišča. Me srečanjem je Pezdirc zapeljal na neutrjeno bankino, od tam pa je tovornjak zdrknil v kanal in trčil v skalo. Škode je za 5.000 din. NOVO MESTO: POVOZIL PSA - 21. aprila zvečer je Martin Kaplar z Uršnih sel vozil osebni avto proti Novemu mestu. Na Šmihelski cesti je pod avto pritekel pes. Škode pa je za 300 din. METLIKA: AVTOMOBILA TRČILA - 22. aprila Jože Slobodnik iz Vidošič z avtom zavijal proti Partizanskemu trgu, ko je naproti pripeljal z avtom Crnomaljčan Stanko Romšek. Avtomobila sta trčila in imata za 4.000 din škode. STARI TRG: OTROK POD AVTO - Miroslav Gorenc iz Mokronoga je 22. aprila dopoldne vozil avto proti Trebnjemu. V Starem trgu pa mu je nenadoma pred vozilo pritekel 3-letni Marko Drenik. Voznik je dečka zbil na tla, kjer je obležal v nezavesti. Gorenc je otroka takoj pobral in ga odpeljal v ..novomeško bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Gmotna škoda ni velika. ŽUŽEMBERK: ZANESLO GA JE - Ljubljančan Meho Kočan je 22. aprila dopoldne vozil avto z Dvora proti Žužemberku, v ostrem ovinku pa je vozilo zaneslo in je trčilo v osebni avto, ki ga je naproti pripeljal Janez Kužnik iz Stranske vasi. Sko KRONIKA ROSALNICE: TRCIL V DROG - 16. aprila ob 21.30 je Peter Stegne s Hrasta, sicer na začasnem delu v Nemčiji, s svojim avtom vozil vasi. škode je za 5.000 din. .NESREČ Prej ali slej pride na dan Pred novomeškim okrožnim sodiščem »čudno Izposojanje« v kostanjeviški vinski kleti DA BI GA LE OPIKALE! 19. aprila ponoči sta se na Ratežu zgodili dve kraji čebel. Alojz Novak je prijavil, da mu je nekdo ukradel panj s čebelami, tat pa je bil tudi v čebelnjaku Rada Škedlja iz iste vasi. Lastnika čebel sta oškodovana vsak za 600 din, še bolj kot to pa jima je žal čebel. PRAVI NASLOV V Prejšnji številki Dolenjskega lista smo v Kroniki nesreč poročali, da je 13. aprila zvečer Novomeščan-ka Slavka Jeriček doživela karambol, ko je v njen avto zapeljal s stranske ceste kolesar. Ker sta v Novem mestu dve ženski z istim imenom, objavljamo na željo neudeleže-ne v nesreči, da je imela nezgodo Slavka Jeriček iz Dilančeve ulice. Pred senatom okrožnega sodišča v Novem mestu, ki mu je predsedoval Janez Kramarič, se je znašel Srečko Likar, pred leti vodja vinske klei v Kostanjevici. Obtožnica ga je bremenila več kaznivih dejanj s področja gospodarskega kriminala. Medtem ko je bil dveh kaznivih dejanj oproščen, ker zanje ni bilo dokazov, pa ga je sodišče spoznalo za krivega zaradi poneverbe in 5 kaznivih dejanj ponarejanja listin. Vinski kleti, ki je sodila k podjetju AGROKOMBINAT Krško, je namreč avgusta 1969 vzel zase 10.198 din na ta način, da je sestavil lažna potrdila o odkupu vina od izmišljenih prodajalcev. To mu je omogočilo pri blagajni dvigniti denar, ki pa ga je sam porabil. To sta bila dva primera, v ostalih treh primerih pa je sestavil lažna odkupna potrdila, navedel lažne kupce, koU- čine in vrste vina. Razen tega je napisal še lažno dobavnico ob prodaji, da je prikril primanjkljaj 2182 htrov vina. Obtoženec je sicer to delno priznal, svoja dejanja pa opravičeval z izgovorom, da je denar potreboval Sri nakupu stanovanja in da si je otel vsoto le izposoditi, kasneje pa vrniti. Sodišče mu ni verjelo, ker je bil način prikritja teh zneskov precej zapleten, razen tega pa je denar vrnil šele tedaj, ko je bil že uveden postopek. Senat ga je spoznal za krivega in mu prisodil 2 leti strogega zapora. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo delno priznanje, da je storjeno škodo povrnil in časovno odmaknjenost, kajti zadeva je stara nekaj let. Obtežilno pa je dejstvo, da je oškodoval družbeno premoženje. iz Metlike proti Rosalnicam. Pri železniškem prelazu ga je na ovinku zaneslo. Zapeljal je čez tir in trčil v drog zapornic. Zdomec ima za 3.000 din škode. METLIKA: PEŠCA JE PODRLA - 17. aprila zjutraj je Marija Šuklje iz Bereče vasi vozila po Cesti bratstva in enotnosti v Metliki in zavijala proti bencinski črpalki. Ker je na sredi ceste stal 60-letni Josip Ofak iz Pravutine, ga je avto zadel. Pešca so odpeljah v bolnišnico, medtem ko gmotne škode ni. SUHOR: NI MOGEL USTAVITI - Stane Klevišar iz Novega mesta je 17. aprila popoldne s tovornjakom vozil po klancu navzdol proti Suhorju. Ob robu ceste je avto ustavil, še prej pa je z znakom nakazal postanek. Ker pa je imel za njim vozeči Ivan Ivkovič iz Novega mesta na svojem avtu slabe zavore, ni mogel pravočasno ustaviti in je trčU v tovornjak. Ivkovič se je laže ranil, škode pa je za 6.000 diri. STRANSKA VAS: MOPEDIST V AVTO - 19. aprila zjutraj je Alojz Švajger s Pristave vozil z avtom proti Methki, pri odcepu za Stransko vas pa je dohitel mopedista in ga začel prehitevati. Ko sta biU vozili vštric, je mopedist zavil na sredo ceste, tako da se trčenju ni dalo izogniti. Hudo poškodovanega mopedista so odpeljah v bolnišnico, škode pa je za 2.000 din. Življenje za krajšo pot Pri prehodu pešcev čez hudo prometno cesto prvega reda od Ljubljane do Zajeba se je zgodilo že več hudih nesreč, toda ljudi to še ni spametovalo. Tudi 74-letna Marija Zoran iz Pahe pri Otočcu je 19. aprila nekaj po 20. uri zvečer krajšo pot do doma plačala z življenjem. Namesto naokrog po cesti je šla proti domu po bližnjici čez „avto" cesto pri Otočcu, pri tem pa jo je podrl avto, ki je pripeljal z zagrebške smeri. Neznani voznik je pobegnil, Zoranova pa je mrtva obležala na cesti. Tragični dogodek pri Otočcu skriva dva huda prestopka: ni prav, da je Zoranova peš šla čez cesto, vse obsodbe pa je vreden tudi pobegli voznik. Za njim poizvedujejo. Kot smo naknadno izvedeli, so na oblačilih pokojne Zoranove našli drobce laka modre barve. Kaže, da je bil avto, ki jo je zadel, manjši tovornjak ali večji osebni avtomobil. Kdor bi kaj vedel o tej nesreči, naj sporoči najbližji postaji milice. R. B. ČETRTKOV INTERVcIU Brez moči proti neredu? Stane Šobar: »Inipektorji bi morali večkrat priti v Stražo In Vavto vas. Ljudje ne spoitu-|eJo opozoril glede odlaganja smeti!« „Govoril sem s predsednikom mladinskega aktiva, da bi mladi pred praznikom dela v skupinah pomagali čistiti oba kraja. Stražo in Vavto vas, še posebej pa nabrežje Krke," je odgovarjal Stane Šobar, prvi mož za organizacijo del v Straški krajevni skupnosti, na vprašanje Jožeta Gosence, direktorja novomeškega komunalnega podjetja. ,Jmamo nekaj mest, ki nam ne delajo časti, “ je nadaljeval „Ob Krki pri Straškem transformatorju in na drugi strani pri mlinu se kupi smeti povečujejo, čeprav smo z napisi prepovedali odlaganje. Opozorila malo zaležejo: tja, kjer so table, ljudje res ne odlagajo več, zato pa zrastejo kupi odpadkov nekaj metrov stran. Nekaj osumljenih, da kršijo red, smo opozorili - to pa je tudi vse, kar moremo. Krajevna skupnost ni tista, ki bi lahko stopila kršiteljem na prste. “ „Tu je vendar tudi odlok o zaščiti Krke z ostrimi ukrepi.. ■ ~ , JR.es je, upamo, da bodo kazni — zdaj so menda zvečane - le pognale strah v pete tistim, ki hočejo napraviti iz Straže in Vavte vasi en sam smetnjak. “ „Kaj pa odlaganje smeti drugod, npr. metanje papirjev po cesti? “ ,J^i mogoče nadzorovati ljudi! Po naših cestah gre vsak dan nad 400 otrok in več kot 2.000 zaposlenih; če vsak odvrže samo košček -se kraj utopi v smeteh. Lahko organiziramo le očiščevalne akcije, kakršno sem že prej omenil. “ „Niste še odgovorili na vprašanje Jožeta Gosence." „To, kar se tiče smetišča, je pa tako: delno urejeno je v Vavti vasi, je pa hudo premajhno. Kmalu bo polno. Kam in kako poslej, ne vem. Nove lokacije še nimamo. Trenutno Se dogovarjamo s komunalnim podjetjem, da bi pri nas odvažalo smeti, kajpak po primerni ceni. Seveda bodo morali v to privoliti tudi volilci obeh krajev. Več o tem bi lahko ^vedal, ko bodo ljudje rekli svoje. “ ,JCako sicer skrbi krajevna skupnost za komunalno urejenost krajev? “ ,JSfavedel bi rad še nekaj primerov oziroma problemov, ki se jih ne moremo znebiti. Proti kurnicam in štalicam ter nekaterim podrtijam, ki jih lahko „občudujejo" turisti s ceste in prek Krke, smo brez moči. Poklicali smo sanitarno inšpekcijo, ukrepov pa ni čutiti, ker tiste reči, ki kvarijo podobo kraja, še niso odstranjene. Tudi gnojnica med Straškimi bloki še vedno odišavlja stanovalce. “ „Kaj bi morali storiti? " ,Jnšpektorji bi morali večkrat obiskati našo dolino. Ne bo jim zmanjkalo dela. ‘‘ Stane Šobar je menil, da bi bilo dobro videti, kako sindikat skrbi za delavce. Svoje vprašanje je takole oblikoval: „Slišal sem nekaj, da hodi pravnik na občinski sindikalni svet in da se tam dobi pravna pomoč, pa me zanima, kako to teče. “ /. ZORAN Mejnik za kadrovsko politiko Osnutek družbenega dogovora o kadrovski politiki v novomeški občini bo v javni razpravi do 10. maja — Velike obveznosti podpisnikov Od prejšnjega četrtka je v javni razpravi osnutek družbenega dogovora o kadrovski politiki v novomeški občini. Ta dokument za „uglaševanje“ zainteresiranili na tem občutljivem in izredno pomembnem področju naj bi podpisali: ObS, ObSS, vse organizacije združenega dela, TIS, kulturna skupnost, skupnost zdravstvenega zavarovanja, občinske konference ZK, SZDL in ZMS, Zavod za zaposlovanje in Klub novomeških študentov. Občinska skupščina je objavila, da bo javna razprava do 10. maja. Osnutek dogovora so že dobili v javno razpravo člani občinske konference SZDL, sindikalne organi- Izhodišče dogovora je resolpcija o osnovah kadrovske politike v Sloveniji, njena načela pa bodo morali p^pisniki upoštevati pri oblikovanju in usmeritvi kadrovske politike v organizacijah združenega dela. V osnutku so najprej obdelane obveznosti podpisnikov (npr.: organizacija kadrovskih služb, skrb za štipendiranje, strokovno izpopolnjevanje), pri čemer bo potrebno še dodati, kidco bodo organizacije in skupnosti združenega dela zagotavljale denarne vire "za izobraževanje. (Predlog je: vsaj 1 odst. od sredstev za bruto OD.) Posebna določba nakazuje, naj bi organizacije združenega dela sprejele srednjeročne načrte kadrovske politike v letu dni od dneva, ko bo začel veljati družbeni dogovor. Predihajo, naj bi na vsakih 100 zaposlenih zaposlili v kadrovskih službah vsaj po enega strokovnega delavca. Družbeni dogovor bo nalagal podpisnikom, da bodo odpravili razlike med dejansko in po sistemizaciji delovnih mest zahtevano kadrovsko sestavo. Pomembno določilo bo imel dogovor glede vodilnih in vodstvenih delavcev. Te funkcije naj bi poslej opravljali le ljudje z ustrezno strokovno izobrazbo in moralno-po-litičnimi kvalitetami. Nelojalno konkurenco bodo pregnali: delavcem bodo organizacije združenega dela prepustile, da bodo sami odločaU, kje se bodo zaposlili. V javni razpravi bodo besedilo družbenega dogovora dopolnili in po potrebi spremenili. Že prejšnji četrtek so na seji občinske skupščine opozorili, da bi morali mesto v tem dogovoru dobiti tudi delovni in-vahdi in pripravniki. Pomanjkljivo pa je, da ni določb glede organizacij, ki dogovora ne bi podpisale. MOST NI VAREN Most čez Krko v Mršeči vasi je potrebno temeljito popraviti, ker ni več varen za promet. Na to so med drugim opozorili na nedavnem zboru volilcev v Šentjerneju. POHOD „27. APRIL" Domicilne mladinske brigade iz Novega mesta bodo priredile v počastitev dneva OF večdnevni pohod. Sešle se bodo pri Miklavžu na Gorjancih, kjer bo zaključna prireditev s partizanskim mitingom. zacije, osnovne organizacije ZK, aktivi ZK, aktivi ZM in delovne skupnosti. ŠTUDENTJE BRUCOM Predstavniki kluba novomeških študentov so pred kratkim obiskali letošnje maturante novomeške gimnazije in jih seznanili z značilnostmi študentskega življenja in študija. Zakaj nad sekretarje? Tam, kjer org. ZK postajajo samostojen politični dejavnik in so naravnane ^ v l^j z napakami, prihaja do hrupa inspopadov — !\1arsikje so se tudi organizacije ZK lotile nalog le formalno in površno v KS in v delovnih organizacijah, kjer partija še nikoli ali pa že leta ni delovala, so delavci zdaj začutili njen vpliv in ga pozdravljajo. So pa tudi poizkusi njeno dejavnost onemogočiti in ustvariti notranje spopade v ZK. dejavna; tam, kjer komunisti odločno kažejo na napake in na tiste, ki napake delajo; tam, kjer komunisti vztrajajo, da je treba pred delavskim razredom dajati račun. Z obrekovanji poizkušajo prizadeti vzeli sekretarjem in vodstvom organizacij ZK ugled, poslužujejo se tudi anonimk itd, To pomeni, da je politična dejavnost v organizacijah ZK močno zaživela in da te že postajajo samostojen politični dejavnik. Po drugi strani pa napadi nanje pomenijo, da je zraslost vodstvenih in političnih dejavnikov slaba in načeta. Stanje je od KS do KS in do delovne organizacije do delovne organizacije zelo različno. Ponekod še ne moremo govoriti o sproščenem političnem vzdušju, v katerem bi or ganizacija ZK brez oklevanj in strahu lahko načenjala vsa pomembna vprašanja. Drugod spet pa vodstva vztrajajo pri tem, da se o vseh pomembnih zadevah najprej odkrito pogovorijo s komunisti. Stanje seveda ni tako črno belo, kot smo ga pravkar opisali. V organizacijah ZK se lahko o zadevah, ki so pomembne, pogovarjajo tudi zelo formalno in površinsko. Najbolj in najraje se zatika v kadrovski politiki: vse organizacije ZK so prejele nalogo opraviti moralno-politično oceno vodstvenih in vodilnih kadrov. Naloga je za zadj opravljena manj kot na pol. Idejna izhodišča so bija jasna: vemo, kakšni naj bodo vodstveni in vodilni delavci. Poli- Po drugi konferenci ZK Novo mesto je komite začel odločno uresničevati razredno in socialno usmerjenost ZK. Najprej so se napadi prizadetih usmerili na komite. Tisti, ki jim takšna naravnanost ni bila všeč, so hodili v Ljubljano in tožili: Komite je skregan z vsemi v občini! Komite je preveč goreč! Komite bi rad zamenjal vso gospodarsko in upravno vodstvo, ki je doseglo takšne uspehe! Ustavite mlade zale-Uvce! - Tako in podobno so tožili in poizkušali, seveda zaman. Zdaj so napadi usmerjeni na sekretarje in na vodstva organizacij ZK, seveda predvsem tam, kjer so ta 5. MAJA PRIDE ŠTAFETA Zvezna štafeta mladosti bo prišla v Novo mesto 5. maja. Ob 14. urijo bodo sprejeli pred Domom kulture na Prešernovem trgu. Na slavnosti bo šoldca mladina, mladinci iz de-k)vnih organizacij in delegacije vaških aktivov. JAVNO O CESTAH Do 15. maja bodo v krajevnih \ skupnostih v novomeški občini razpravljali o osnutku odloka o določitvi lokalnih in nekategoriziranih javnih cest. Gre za okoU 326 km cest, ki jih je treba razvrstiti med lokalne ceste od L do IV. reda. MIRNA PEČ SPET PRED REFERENDUMOM Složni - kot do zdaj? Franc Udovč: »Brez pomoči ljudi ne bomo napredovali. Občinska dotacija je stanjšana« Se nekaj dni in v mirnopeški krajevni skupnosti se bo izteklo plače- Franc Udovč: „Nadaljujemo tradicijo samoprispevkov” vanje štiriletnega samoprispevka, ki so ga ljudje plačevali za komunalno dejavnost in druge potrebe. Pred tem so imeli samoprispevek za opremo nove šole. Zdaj je pred vrati referendum, na katerem se bo odraslo prebivalstvo Mirnopeške doline odločalo, ali je pripravljeno samoprispevek plačevati še štiri leta. Predsednik krajevne skupnosti Franc Udovč pravi: „Na seji sveta tična enotnost med ZK in med prizadetimi vodstvenimi in vodilnimi sestavi, ki bi morali biti podvrženi occni, pa se je tu najbolj skrhala. V večini organizacij ZK so opravili to nalogo le površinsko in premalo poglobljeno. In vendar ni nihče žugal, da bo kdo iz vodstev v delovnih or-.ganizacijah zamenjan ali odpuščen, če bo dobil slabo moralno-politično oceno. To bitko bo morala ZK še dokončati, prav gotovo pa bo v njej vztrajala do konca. M. J. SPET NA MEHOVO Mladinci bodo spet urejaU razvaline mehovskega gradu. Občinska konferenca ZMS in mladinski klub iz Novega mesta sta predvidela delovno akcijo od 28. do 30. aprila. STRAŽA: NIČ VEČ OD VRAT DO VRAT Sklad za vzdrževanje družbenopolitičnih organizacij in društev so ustanovili pred kratkim v Straži. Za četnih 15.000 din je dala krajevna skupnost, pričakujejo pa še prispevke delovnih organizacij. ZA NAŠA PRAZNIKA GRE! 27. april in 1. maj moramo proslaviti dostojno ter z nacionalno in razredno zavestjo. Sindikati in KO SZDL naj pripravijo priložnostna slavja in srečanje delovnih ljudi, poleg tega pa poskrbijo za okrasitev poslovnih in stanovanjskih prostorov. Potrudimo se, da bodo naši domovi okrašeni in izobešene zastave. Opravila, ki lahko počakajo, odložimo za kasneje. Dan OF in praznik dela naj bosta resnično naša praznika. STOPICE: z K oživela Angelca Dragan: »Prvič večji sprejem« v osnovni or^nizaciji ZK v Stopičah so imeU nedavno majhno slovesnost: v ZK so sprejeli štiri nove člane, vse iz vrst šolskega kolektiva. „Po desetih letih je bil to prvi večji sprejem v članstvo ZK pri nas,“ pravi učiteljica Angelca Dragan, namestnica sekretarja osnovne organizacije. ,.Vstopili so iz prepričanja in ne morebiti iz bojazni pred idejnim vetrom, ki je začel pihati po šolah. ‘ Od jeseni se stopiški komunisti spet redneje sestajajo. Akcijskega načrta še nimajo, vendar vedo, kje bodo poprijeU: v krajevni skupnosti in pri mladini. Tu najprej, žuli pa jih še kup problemov. „Mislim, da bomo morali kandidate za nove člane poiskati zlasti med mladino,” meni namestnica stopiškega sekretarja. smo dokončno ugotovili, da brez novega samoprispevka ne bi mogli naprej, saj občinski proračun ob mnogih težavah ne more pokriti potreb, ki jih imamo v krajevnih skupnostih. Brez deleža ljudi bi le po polževo napredovali, če ne bi šli celo nekaj korakov nazaj. Tega pa si najbrž nihče ne žeh. ‘ Potrebe, ki jih ima mirnopeška krajevna skupnost na komunalnem področju, so velike, ivled drugim mora vzdrževati 34 km poti, Mirna peč in Globodol sta še brez vodovoda, sedanje vodovode je potrebno vzdrževati in obnavljati, ne nazadnje pa bi Mirnopečani radi asfalt, vsaj skoz naselje. „Na referendumu 6. maja bodo naši prebivalci spet polnili glasovalne skrinjice. Samoprispevek, ki ga predlagamo, bi plačevali po enakih stopnjah kot do zdaj: za nadaljnje vzdrževanje poti, obnovo oziroma razširitev nekaterih poti ter za vodovode. Računam, da bomo spet vsi složni,“ meni predsenik mirnopeške krajevne skupnosti. MINI AJNKETA: Kruha zmanjkuje, kruh prihaja prepozno, doklej bomo jedli star kruh? Take in podobne pripombe dežujejo vsak dan v pogovoru ali po telefonu. V ločen-ski pekariji trdijo, da so se intervencije začele, ko so ukinili nočno delo in začeli pripravljati kruh po novem dnevnem umiku. Za mnenje o kruhu „po novem" smo vprašali nekaj večjih odjemdcev^ ________ ______ Ljubi kruhek DIJAŠKI DOM „MAJDE SlLC“: „Težko se je privaditi. Stvar navade je, kdaj človek hoče svež kruh. Pri nas so težave le ob ponedeljkih, ko pride svež kruh znatno kasneje.“ OSNOVNA ŠOLA KATJA RUPENA: „K nam pripeljejo kruh zvečer. Postavijo ga na hodnik in tam čaka do jutra. Popoldne nihče ne dela, da bi kruh prevzel. Do jutra se kruh posuši, ni več svež. Najhuje je ob ponedeljkih; v soboto ni pouka in bi morali kruh nabaviti že ob petkih. Tri dni star kruh pa najbrž ni več dober." DELAVSKA RESTAVRACIJA: „Kruh dobimo zvečer. V ponedeljek zjutraj, ko kruha še ni, pa se založimo z žemljami. Nam nov urnik dostave lauha ustreza, tudi med ljudmi, ki so pri nas na hrani, ni pritožb.” GIMNAZIJA: „Nismo zadovoljni. Popoldne mora vselej nekdo čakati, da sprejme kruh. Ker pa kruh ne pride ob dogovorjenem času, je naš človek že zaman čakal, naslednji dan pa smo našo krušno pošiljko iskali v osnovni šoli.“ PEKARIJA: „Za pripombe in nezadovoljstvo vemo. Od brnenja telefona nas že glava boli. Ljudje se še niso navadili. Kruha ne bi zmanjkovalo, če bi odjemalci na to računali. Seveda ga nimamo vselej na zalogi, kadar se kdo spomni. Res je tudi, da problemov ne bi bilo, če bi imeli večje zmogljivosti. Sicer pa zlasti za ponedeljek napečemo za 50 do 60 odstotkov več peciva.“. I Kurirčkovo pošto so lepo sprejeli v vseh večjih krajih novomeške občine. V Mimi peči, od koder je tale posnetek, so ji pripravili kulturni spored. Hkrati so podelili bralne značke, priznanja za uspehe v veseli šoli in disciplini v razredu. (Foto: 1. Zoran) NovomcSia kronite STRAŽA PREKOPANA Te dni je del Straže težko prehoden: ceste so prekopane, ker polagajo kabel za javno razsvetljavo. Živosrebrne luči bodo kmalu zasvetile v zgornjem delu naselja, osvetljena pa bosta tudi križišče in most čez Krko. MRLIČI NA NOVEM V Vavti vasi že pokopujejo mrliče na novem delu pokopališča, ki so ga začeli jeseni razširjati. Obzidje bodo uredili letos. PREDLOG IN POL - Graditelje stanovanjskih hiš, ki so prejeU kredi te, gradnjo pa zavlačujejo, ker stanujejo v udobnih družbenih stanovanjih, bi morah obdavčiti. Tako predlagajo volilci v Kandiji. OGLED RAZSTAVE UCiL -Prejšnjo sredo so si razstavo učil na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani ogledah tudi člani novomeškega Avto-moto društva. TRDINOVA ULICA BO ZAPRTA - Po zazidalnem načrtu, ki ga je občinska skupščina sprejela prejšnji četrtek, bodo Trdinovo uU-co do križišča s Kristanovo zaprU za promet. Del uUce bodo zazidah, na delu pa uredih parkirišča. SNEG USTAVIL VTICKARJE -Sneg, ki je prejšnji petek padal med dežjem, je vrtičk^jem preprečil, da bi nadaljevah urejanje gredic. Marsikomu so pošla drva, zato so jih kupci spet iskali. MANJŠI VRVE2 NA TRŽNICI — Slabo vreme v petek je zadržalo doma branjevke in gospodinje, ki kupujejo na tržnici, zato tokrat ni bilo gneče. Cene so se držale, le pri solati so jih prodajalci nekoliko spustili. Jajčka, ki so pošla v dopoldanskih urah, so bila po dinar do 1,10 din. SPET BREZ POGREBOV -Prejšnji teden pogrebna služba spet ni nikogar pok' '^ala. To je že drugi teden, ki je r brez smrti v mestu. ROJSTVA - Rodile so: Zdenka Cvijanovič z Drejčetove poti 11 — Tino, Zdenka Šprajcer s Ceste komandanta Staneta 32 — Tatjano, Marjeta BadoVinac iz Muzejske 11-Barbaro, Anka Ašič iz Lobetove 20 — Natašo, Dragica Breščak iz Ragov-ske 18 — Blaža in Majda Golob iz Foersterjeve 11 - Alena. ■— Ena gu!>pa je rekla, da na pogrebni službi lepo prosijo ljudi, naj umirajo, sicer bodo prišU na boben. Že dva tedna niso imeh nobenega pogreba ... Povej mi, skom se (ne) družiš, in povedal ti bom, kdo si Pri integracijah se najbolj zatika v občini Integracije delovnih kolektivov znotraj občine so zares trd oreh in program, ki ga je zanje sprejel občinski komite decembra lani, doživlja precej zapletov. O njegovem uresničevanju je te dni spregovoril tudi svet za gospodarstvo. V razpravi so člani nekajkrat ponovili misel, da se zatikajo stvari pri ljudeh, se razume, da pri najodgo-vomej^ in najvplivnejših. _ Tako se še vedno ni nič premaknilo pri Dekorlesu, kjer se nikakor ne morejo odločiti za združitev s Tovarno pohištva, ki so jo že enkrat zavrnili. „Vrata tovarne so še vedno odprta, toda od Dekorlesa ni odgovora,“ je pojasnil inž. Lipej, ki je prepričan, da nasprotujejo temu posamezniki. Pri Dekorlesu ne bodo smeli dolgo oklevati, kajti poslovanje vzbuja prej zaskrbljenost kot upanje. Največ komentarjev je povzročila razprava o predlogu za povezavo Mokric s Cateškimi Toplicami ob sodelovanju novomeške Krke in LUČI SO ZAGORELE Komaj teden dni po sklepu Krajevne skupnosti, da bo prispevala k javni razsvetljavi borih 8000 din za naselji Vrhje in Slogonsko, je zagorelo tam devet luči. Nadejamo se, da bodo tem naseljem sledili še prebivalci Kapel, Pod-vinj in Jereslavca, saj Župelevec že ima javno razsvetljavo, delno pa tudi Rakovec. V Kapelah gori sedaj ena sama javna luč. Se pred koncem tega meseca bodo v Kapelah začeli polagati cevi za vodovod, rezervoar pa mora biti dograjen najkasneje do 1. julija letos. Vodovodni odbor upa, da bodo prebivalci z veseljem pomagali pri vseh delih. D. V Emone iz Ljubljane. Program ni bil uresničen, tudi sklep komiteja, da bi DARUJTE KRI! Naj poziv sindikata. Rdečega križa. Socialistične zveze in Zveze mladine ne bo zaman! Po prvomajskih praznikih bo prišla v, Brežice ekipa transfuzijskega zavoda iz Ljubljane. 3. 4. in 5. maja vas pričakuje v zdravstvenem domu v Brežicah. Pridite in darujte kri, dokler ste zdravi! SPREJEM ŠTAFETE V soboto, .5. maja, bo prispela v Brejce štafeta mladosti. Zveza mladine ji pripravlja slovesen sprejem. Te dni je Zveza mladine razpisala tudi nagradni natečaj za najboljši sestavek o dnevu mladosti. Nanj se bodo odzvali šolarji po vsej občini. Najboljših šest sestavkov bodo na-gta'dili. Piscem bodo razdelili nagrade 25. maja. Rok za oddajo je 20. maj. SPET OD ZAČETKA Delavski svet Kmetijske zadruge bizeljsko se jc minuli teden odločil za ponovno razpravo o zaključkih skupne komisije za ustanovitev ene temeljne organizacije združenega dela z obratom Slovenija vina v Brežicah. Menil je, da stvari še niso zrele za opredelitev. i V kleti Slovenija vina v grajskih kaščah obrata Brežice. V isti zgradbi sta tudi vinska polnilnica in skladišče. Oboje je zelo utesnjeno, zato bo Slovenija vino letos snačelo graditi novo polnilnico in predelovalno klet. (Foto: Jožica Teppey) NOVO V BREŽICAH DO KDAJ Se parkirišče? Maja bo gradbeno podjetje Zasavje iz Trbovelj začelo graditi trgovino Elektrotehne na Trgu dr. Ivana Ribarja v Brežicah in spremenilo parkirni prostor v gradbišče. Trgovina bo imela svoje prostore v pritličju, prvo nadstropje pa bodo gradili za trg. Najprej ga je nameravala imeti zase služba družbenega knjigovodstva, potem pa je odstopila od tega namena, ker ni našla kupca za sedanjo zgradbo. Solarji za kumrovec. Le tos so.se šolarji lotili zbiranja starega papirja. Denar, ki ga bodo zbrali na ta način, so namenili za ^aditev spominskega doma borcev in mladine v Kumrovcu. priznanja v mesecu mladosti. Občinska konferenca Zveze mladine je te dni poslala aktivom in mladinskim specializiranim organizacijam ter društvom razpis za priznanj mentorjem in razpis za priznanja mladini družbenim delavcem. Priznanja bodo podeljevaU v drugi polovici maja. Mladinska organizacija se te dni uspešno vključuje tudi v krvodajalsko akcijo, ki bo takoj po prvomajskih praznikih v Brežicah. ■revija likovnih skupin. Člani amaterskega likovnega kluba iz Brežic so sklenili sodelovati junija letos na reviji, ki jo v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju organizira Združenje likovnih skupin Slovenije. Brežičani so za sodelovanje na republiški reviji izbrali 25 del. VARSTVO pred POZARI. Na seji občinske skupščine, ki bo v prvi polovici maja, bodo odborniki med drugim sprejeli občinski načrt za požarno varnost. V njem bodo upoštevali tudi pripombe iz razprave po društvih in gasilskih centrih ter krajevnih skupnostih. MLADE V ZVEZO KOMUNISTOV. V nicsccu maju bodo v brežiški občini .sprejemah v vrste ZK mlade člane, ki so pokazah pripravljenost za družbeno politično delo. V mesecu mladosti bodo tudi slovesni sprejemi pionirjev v Zvezo mladine. f j , i. - HK 1' I ' ' ,1 sS se Mokrice ponovno dogovarjale z Agrario, če se prvi predlog ne bo uresniči, še ni našel odziva. S tovarno zdravil ni prišlo do povezave, ker je ta vztrajala pri napeljavi termalne vode v Mokrice. Za sedaj se namreč ne ve natančno, kolikšne so njene zaloge pod zemljo, saj je direktor Cateških Toplic omenil, da že zdaj poznajo kritične mesece. To se dogaja pozimi. Razen tega imata Agraria in Zdravilišče še vsak svoj razvojni program. Ivan Ži-vič je pri tem omenil, da morajo biti programi v desetih letih uresničeni, Vinko Jurkas pa je dejal, da ima samo skupščina pravico razpolagati s termalno vodo in je tretjemu ponudniku ne bo odrekla, če bo ugotovljeno, da je je dovolj. J.T. PET RAZSTAV OBENEM Tradicionalni prireditvi „Cvetje in pesem“ se bodo letos pridružili tudi lovci in ribiči, gostinci, foto-kino klub in šolarji. Hortikulturno društvo jih je povabilo k sodelovanju in obljubili so, da bodo rai:stavo cvetja I»pestrili še z lovsko in ribiško, kulinarično, fotografsko razstavo in razstavo izdelkov šolske mladine. Prireditev „Cvetje in pesem“ bo trajala od 25. do 27. maja. •V. P. NA POHODE Te dni je združenje rezervnih vojaških starešin prirejalo orientacij-sko-taktične pohode, ki sodijo v delovni program za letos. Rezervni oficirji se udeležujejo pohodov in tekmovanj v streljanju po skupinah. »Čudovito občinstvo« Spodbuda igralcem Amaterski oder iz Brežic je letos znova oživel. Vlado Podgoršek je imel srečno roko, ko je izbiral igralce za Marinčevo komedijo „Srečka**. Nekateri so bili prvič na odru, pa so zaigrali kot dolgoletni znanci gledaliških desk. Dva meseca so se ob večerih srečevali na vajah. Casa res niso imeli na pretek. „Bilo je naporno. Na vaje smo prihajali utrujeni, to pa ni več razvedrilo,** je povedal Tone Je senko, nosilec glavne moške vloge. „Kaj pa menite o brežiškem občinstvu? ** „Da je čudovito. Njegova odzivnost igralca na odru podžge. Človek potem čisto drugače zaigra.** Jano Videničevo, nosilko osrednje ženske vloge, je prav tako poiskal režiser. Tudi ona je podobno doživljala stik z gledalci, kot je omenil že njen soigralec Jesenko. „Topel sprejem občinstva nie je navdušil. Prepričana sem, da v Brežicah ni težko zagotoviti obi- JANA VIDENIČ ska in da dvorana tudi v prihodnje ne bo prazna, Če bo le kaj na sporedu. Amaterski oder ima prihodnost, treba je le vztrajati in privabljati nove člane. Pritegnil jili bo dober zgled in pa sodelovanje z mladinsko organizacijo. “ J.T. TONE JESENKO Odrinjeni Ni žarižeabrezljijl Mali kraji manjkanje y zato tudi Krško gl^beni šoli poskusa^ P cih vzbuditi snimanje m klic, toda starši i**” . tijo, da otrokom ® 5*jinpi^ resnične socialne var ^ pričani so, da je ta p® ^ vreden. . Na drugi strani P učenci, ki bi se glasbi, nimajo dij. Potrelwvali bi de^jkozi dijo, da bi se lahko p jjjjj bo študijska leta. obi>®' kaj odprlo z ustanovitvijo^ skega štipendjjskegisW Glasbena sola J« ^ „bami; bene vzgoje zatorej je ne bi sld^i in njej sami PJ^f ^nravlja za kadre. Ta sola op» mno delo tiho m i-jjj^uje Letos jo na naj*" učencev. Ima ^gncev. novem, ki šteje ^3 ^ ^jtol) ko imajo todi nekaten^^ oddaljeni otr^oa^ klavirK,f učenj'e f violine. harmoni^J virski oddelek „ violin®^^ jev je 41, v odde^u ^ v je 16, v pripravljalnem ‘"^Šbo.jHzasedbibiSj^; dejavnost *^^^^Vobila t®^ delek za pihala m uo ga glasbena pod^S zlasti P® kaž^potreba po j.T. icTTAniu v oikcstrin. ^ v maricetu Preskrbe v Kj^em (levi breg) opažajo zastoj pri prodaji i^č in čokolade. Tudi namiznih prtov in drugih daril, ki so jih sicer ob tem času na veliko kupovah zdomci, zelo malo prodajo. Edino kavi se ljudje zaenkrat kljub podražitvi niso odpovedali. (Foto: J. Teppey) NAD 70 ODREDOV TEKMUJE ZA PLAKETO MATIJE GUBCA Pohodi pionirjev v zgodovN Po poteh teh kmečkih upornikov bo krenilo nad 4.500 pionirjev iz vse je — Napovedane razstave, pevske revije in kviz tekmov^l^^^ je upodobljeno V Posavju bo t^ P^djgl Mili samo P9"°:,cici Proslavljanje 400-letnice Gubčevega punta je med pioniiji zavzelo velike razsežnosti. Seme, ki ga je zasejala Zveza prijateljev mladine v Krškem, je vzklilo tisočkratno. Razpis tekmovanja za plaketo Matije Gubca je dobil izreden odziv. Že zdaj je prijavljenih 76 pionirskih odredov iz vse Slovenije. Z likovnim ustvarjanjem se vključuje v obujanje spomina na puntarske dni 62 krožkov s 1784 pionirji, z literarnimi zapisi pa prav tako 62 krožkov s 1682 člani. Sodelovanje je napovedalo tudi 44 fotoklubov in 73 pevskih zborov s 3740 pevci. Na ROK JE ŠEST MESECEV Tudi pri zavarovalnici Sava bodo ustanavljali temeljne organizacije združenega dela. Ustavna dopolnila bodo prenesli v prakso in ustanovili zbor zavarovalnice. Dokler to ne bo izpeljano, bo vodil delo izvršni odbor. Ta šteje 31 članov in 31 namestnikov. Za območje krške enote sta bila v izvršni odbor izvoljena Franc Juvane iz Agrokombinata in Marija Komočar iz Celuloze. Ko bodo pripravljeni vsi dokumenti za uveljavitev ustavnih sprememb, se bo začela javna razprava. Na zboru zavarovalnice so minuli teden sklenili, da je rok za ustanovitev TOZD še.st mesecev. V. P. KUHINJE V PODJETJIH Kolektiv Celuloze ima trenutno eno najlepših okrepčevalnic za delavce. V njej postrežejo zaposlenim z malicami, v prihodnje pa se delavci nadejajo tudi kosila. Tudi druge delovne organizacije gledajo na to, da dobijo delavci poceni topel obrok kar v podjetju. Im tiste delovne organizacije, ki nimajo lastnih kuhinj, je na voljo obrat družbene prehrane v občinskem središču; malico in kosila zagotavlja delavcem po ugodnejših cenah kot drugi gostinski obrati v Krškem. NI PROSTORA NA SONCU Vsako leto prihajajo iz kolektivov nove pobude za vključitev v občinsko počitniško skupnost Materada - Poreč. Željam po razširitvi tega počitniškega središča občanov krške občine ne morejo ugoditi. Urbanistični načrt občine Poreč ne dopušča širjenja. Sindikat si zdaj prizadeva, da bi uredili za zaposlene več rekreacijskih središč. Možnosti zanje so ob Krki in na Bohorju. ŠOLANJE PLAČA PODJETJE V Krškem je že nekajletni običaj, da delovne organizacije same poskrbe za nadomestilo izgube delovnega časa, kadar pošljejo v politično šolo mlade proizvajalec. Letos so prispevala za stroške šolanja po 300 din na slušatelja. Iz tega denarja so dobili slušatelji tudi prispevek za polovico malice, kolikor jim tudi sicer odobrijo v podjetju. V dveh skupinah je končalo Šolo 62 mladih ljudi. Nadvse ugodno so ocenili tak način izobraževanja, neke vrste politično abecedo za vsakogar, ki sc kot delavec in samoupravljavec vključi v kolektiv. koncertih bodo predstavili borbene pesmi iz sedanje in pretekle dobe. Na pohod po poteh Matije Gubca bo krenilo 4532 pionirjev iz raznili krajev Slovenije. Samostojne kulturne prireditve bo pripravilo 57 odredov. Šestnajst krožkov bo oblikovalo dela iz gline in drugega materiala. 1641 mladih zgodovinarjev in geografov pa se bo pripravilo na kviz tekmovanja o kmečkih uporih na Slovenskem. Dvanajst filatelističnih krožkov bo prirejalo razstave znamk, na katerih veliko. Naj mh del v t V Krškem razstavo, mo vanje v Sevnici pa v tamkajšnji o em pripravljaj? pa v v Brežic^ P joveflJ movanje o hr^ i kmečkem uporu, ro , revije otroških pe« Stubici. jateliev Zavzetosti ^ pohvala za to, .d^ ,. *jjici P®. svetil puntarski o pozornost in P?^ .-t; Gaje, koder » niki pred štiruni stoieij« NA KRSKEM POLJU „Kaj pa bo tukaj, ko bo zmanjkalo * ,4*anonsko moije, vendar! Kot turistični . .1 ________ ------ lahko sam uganil* KRŠKE OBNOVITVENA DELA - Bazen pri tovarni celuloze in papirja Djuro Salaj že dalj časa obnavljajo po poškodbah, ki jih je povzročila letošnja zima. Ce obnovitvenih del ne bo zaviralo slabo vreme, bodo tudi letos bazen napolnili z vodo v prvih majskih dneh. PONOVEN SESTANEK - Člani pripravljalnega odbora za ustanovitev okrožnega odbora Osvobodilne fronte za Kozjansko so pred dnevi sklenili, da bo 27. aprila na Planini pri Sevnici veliko zborovanje vseh nekdanjih aktivistov. Okrožnemu odboru bodo 2. avgusta v Kozjem podelili še domicilno hstino, ki jo bo podpisalo še.st občinskih skupščin, med njimi tudi sevniška, krška in brežiška. NOVO VODSTVO - Novi člani predsedstva občinske konference Zveze mladine so na prvi seji izvolili za poklicnega sekretarja dosedanjega predsednika konference Rajka Der-stven.ška, za predsednika pa Rajka Stuparja. Poleg tega .so na seji izvolili predsednike in člane komisij, se- NOVICf ... on, orire stavili pro^®"‘|^*osti“.‘'’2vC*® tev „Dneva akt«v sedstvu ustano ^ p stavili munistov 01/1 vv tRom Gubca dokončno sc Sli, modelarji. H ’"?R% katerih „l>raznik dCM ^ | bo 25. aprila pncvu'j9.«> slovesnost f^/esta^^oVj V bo tokrat ^no bo finaln« K in 0^ dinskih akt*vo borov- . šolskih pevs • Z3Cnk ^ litrov mleka, vendar zanimanje je! Takole nabito je bilo v šoli, za seboj pa so ^*Sanil tiiH’ proga mora tudi tod prinesti razvoj; z bridkostjo je sicer marsikateri vstgi •* grenko na račun kmetijstva, morda se je še prestopil na mestu, nihče pa ni JI m šel po poslih, ki jih na kmetih ne manjka niti v nedeljo. Dokaz, da jih je sestanek ??|jgJek od mleka - kmetova plača in celjske mlekarne želijo, da se okrepi odkup mleka ' v okolici Telč — Za kaj vse je bil ta okoliš prikrajšan? „mlečna am od- 0 se na -—m za prečim*!!?!^® Pospe§^y vodja ^ lvo.Pl^)'alne službe v obje okolica aprila, so se na „Tudi “Tele »ml ^'^^»»nat ne mlekar- ■Sa 1^, kj^ ‘^ko’’zgoii, .“JSe.u. bo poslej. Naj- -', ^3ni k: 8a, ne pa za ^ ''an» lahko ®seca v me- bi S^niški nekatere nobena tc- k'^st. u! «ilador tv^sue«;. Maitin Zupan iz Kala. Ti Pitan'"'**"'' in siljol prid ^•jC] .Oh^obA'^^ Zamenjal:. 5 NOVI' ure- Telč zaradi tega, ker doslej niso ime- li urejenega odkupa mleka, mnogo izgubila. Doslej v ta okoliš ni šlo nobeno posojilo za napredek kmetijstva! Drugod Imajo že okrog 210 registriranih traktorjev, okrog Telč pa jih je morda komaj 5. Nimajo nobenega silosa, medtem ko jih je drugod letos v načrtu 13 novih. V vsej občini je tudi že 150 električnih pastirjev. Dohodek od mleka je pravzaprav ŽP prava plača, ki jo kot izkupiček za mleko prejema večina naprednih kmetovalcev. Nekateri prejmejo od 3.000 do 4.000 dinarjev na mesec. Ni pa le dohodek od mleka. Ce ni odkupa, ni republiške premije zanj, kmet ima ponavadi tudi slabšo Živino. Za dobra teleta pa dajejo še Slapšak, kmet in odbornik krajevne skupnosti: „Teleta bom gnal na ocenjevanje, tudi mleko bom oddajal!“ RAZPUSTILI ZK V KMETIJSKEM KOMBINATU Na seji občinske konference ZK Sevnica minuli petek so meddrugim sprejeli sklep o razpustu organizacije ZK v sevniškem Kmetijskem kombinatu, ker ni bila sposobna urediti nezdravnih razmer med vodilnimi v kombinatu in ne zagotavlja pogojev za delo v skladu z idejno vlogo ZK. Sprejeli so sklep o ustanovitvi aktiva ZK neposrednih proizvajalcev in predlog izvršnemu odboru občinske konference SZDL, da razpravlja o sestavi sevniške „strani v Dolenjskem lislu. Žal s seji ne moremo poročati bolj poglobljeno, ker zanjo nismo dobili ne vabila niti gradiva. A. Ž. PABERKI i' Prt'iivido- do 400 dinarjev premije. Se bo odkup še povečal? Kot je dejal inž. Kos iz celjske mlekarne, je mleka vse premalo. Sedaj bi ga potrebovali na celjskem območju že 10.000 litrov na dan. Njihova sodobna sirarna 5 dni v tednu večidel nima kaj siriti, sir pa morajo zato uvažati! Ker je vsak začetek težak, prispeva mlekarna ob uvajanju nove mlečne proge nekaj za prevoz do glavne proge. Tudi sicer se je pričelo drugače. Samo letos je sevniški kmetijski kombinat naročil 10 hladilnih naprav za hlajenje mleka, s katerimi naj bi opremili vsaj nekatere od 51 zbiralnic. Bo torej šlo tudi v Telčah? Slabih 200 litrov, kolikor so jih zbrali prve dni, je odkupovalce že prisililo, da so progo skrajšali. To pa je v največjo škodo kmetov. Sedaj so se domenili, da spet zajamejo vse vasi v okolici Telč do 1. junija. Ce bodo kmetje vzeli progo za svojo, bo ostala. A. ŽELi:ZNIK dili dovoze. Ce bi jih lahko boštanj-ska krajevna skupnost zagotovila na primernem kraju, da ne bi bilo posebnih stroškov za odvažanje, bi lahko pristavili svoj lonec za pomoč pri preureditvi ceste na boštanjski hrib. Zal je savski gramoz v drugih rokah! OKROd BLOKOV Sl- PRl-MIKA Stanovalci v Naselju heroja Maroka so se tokrat resno lotili urejanja okolice. Stanovalci bloka, ki je znan kot „občinski**, urejujejo celo pravcati sklanjak. Ce smo že grajali, moramo tudi pohvaliti! NARAVA BO POMAC.ALA ♦ Sevniški ribiči pododbora heroja Maroka so še pred drstom pod usti počistili mirensko obrežje ob izlivu v Savo. Ob tem je bilo takrat izredno nespodbudno pogledati na drugi breg, kjer je vse belo od papirja in raznih smeti sevniškega smetišča. Ker počasi, a vztrajno le zeleni ožgano in okleščeno zelenje na tem obrežju polagoma zakriva pogled na mestne smeti z glavne ceste na drugi sirani. DELAVSKE IGRE Letos načrtneje »J'Ji cilj teh iger, da je tekmovalec drugi dan po tekmovanju nesposoben za delo na delovnem mestu, ker je v športni borbi dal vse od sebe. Do tega seveda ne bi prišlo, če bi bil pripravljen, da bi torej treniralje dejal na razšiijeni seji izvršnega odbora SZDL telesnovzgojni delavec Jože Šilc. 12. aprila se je sestala komisija za šport pri občinskem sindikalnem svetu in sprejela poleg programa letošnjih sindikalnih iger .še pravila teh tekmovanj. Med drugim predlaga komisija sindikalnim organizacijam, naj pripravljajo za svoje člane redne treninge. 2e za te priprave Ui morale športne komisije poskrbeti za tako obveščanje vseh delavcev v kolektivu, da bi .se jih kar največ, če že ne tekmovalno, , udeležilo** vsaj z navijanjem. Ce imajo posamezne organizacije več ekip in se te merijo med seboj, morajo biti izidi takoj dostopni vsem članom. Pravilnik delavskih športnih iger predvideva športne borbe v 12 športnih disciplinah, kar zajema v glavnem vse vrste .športov, ki vzbujajo zanimanje v občini. Tekme so razporejene tako. da bo športna d^avnost trajala skoraj vse leto. Že prihodnji mesec prično igralci malega nogometa ter rokometa. Nekatera srečanja .so tudi v Krmelju in novi telovadnici v Šentjanžu. Delavske igre, za katere je bilo zadnja leta lepo zanimanje, naj bi postale še bolj množične, same priprave pa kakovostnejše. Občinsko športno komisijo vodi novi telesnovzgojni učitelj na sevniški osnovni šoli Stane Kralj. A. Ž. 1 Nekatera tekmovanja bodo i/.vedle posame/.iic občinske zveze, kot npr. strelci in planinci. Lelos uvajajo tudi kolesarjenje z navudnimi kolesi in kros. Na sliki: z lanskega starta v hitri hoji na Li.sc«>. S SKUPNE KONFERENCE SZDL IN ZMS: Mladi iščejo odgovor: kje so kadri Pohvalne ocene o delu mladinske organizacije — Kje še poprijeti? Le enega iz vrst mladih imajo v občinski konferenci ZK, v komiteju ZK nikogar, v občinski konferenci SZDL 3, v izvršnem odboru SZDL nikogar, ravno tako nimajo predstavnikov v občinskem sindikalnem svetu, čeprav imajo v predsedstvu sindikata enega, v občinski skupščini nimajo nikogar, je našteval predsednik občinske konference ZMS Tomaž Plazar. Na seji minuli četrtek so se prizadeto oglašali, sam vrstni red vprašanj pa je, kot je ugotovil predsednik ob-čin.ske skupščine Ciril Pevec, od leta 1970 sem pokazal preobrat: ni več na prvem mestu zaposlovanje, na drugem izobraževanje (osip), tretjem - prostori za delo in šele na zadnje organiziranost mladih. „Mladi so dojeli pomembnost svoje organizacije,** je ugotovil predsednik, to pa je pohvala, ki obvezuje. Nerazvita trebanjska občina je željna strokovnih kadrov. Člani občinske konference SZDL, občinske skupščine in temeljne izobraževalne skupnosti so na mlade naslavljali po žive, bolje rečeno prošnje, naj ostanejo zvesti svojemu kraju. Jože Vencelj, Lojze Ratajc in drugi iz vrst mladih pa so opozarjali na premajhno možnost mladih za napredovanje na delovnem mestu. Celo v republiško vodstvo mladinske organizacije je laže priti kot v svet občinske skupščine, je bil izrečen očitek. POHVALA UČITELJU FRANCU REŽUNU 1'ranc Režun, predmetni učitelj in pomočnik ravnatelja na trebanjski osnovni šoli, je dobil pohvalo republiškega Zavoda za šolstvo za učne pripomočke razstavljene na mednarodni razstavi učil na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Gre za učne pripomočke učiteljem predmeta za spoznavanje narave in družbe za 3. razred „Ah poznaš svojo občino? ** in priročnik za 7. in 8. razred pri pouku zgodovine in zemljepisa. Čeprav narejeni s skromnimi sredstvi, so učencem in učiteljem v veliko pomoč, odmev na razstavi pa ikaže na zanimanje za ta dela tudi drugod. Za mlade ni stanovanjskih posojil; to je bilo bolj izrečeno kot kritika na dosedanje stanovanjsko politiko, kjer se obeta premik šele sedaj, z ustanovitvijo solidarnostnih skladov. „Zakaj zapuščajo mladi strokovnjaki občino? ** je bilo večkrat izrečeno s strani mladih. Po skupni seji so se člani občinske konference ZM sestali na ločeni seji. Ocenjevali so skupno razpravo in sklenili, da bodo skupno s predstavniki Kluba študentov Pavla Golie pripravili dvoje vprašalnikov; enega za strokovnjake v tovarnah in u.sta-novah, drugega za študente. Prepričani so, da bodo zbrali dosti zanimivih ugotovitev, s katerimi se bodo' lahko pripravili na nadaljnjo akcijo v kadrovski politiki. A. ŽELEZNIK VSI ZA KUMROVEC Med revnimi ni nikoli pomišljanja ob skupnih akcijah. Na posvetu predstavnikov delovnih organizacij v Trebnjem so se soglasno odločili za 9 milijonov starih dinarjev prispevka za gradnjo doma borcev in mladine v Kumrovcu. Člani občinske konference Zveze mladine pa so sprejeli sklep, naj bi vsak mladinec odkupil značko za 10 dinarjev, denai pa bi nakazah za spominski dom. Podprite nas! ,,Sušno je, kot že dolgo ne! Tisto malo, kar kane, nam ne napolni vodnjakov," je potožil na seji občinske skupščine odbornik iz Dobrniča, Jože Jerič. ,,Podprite nas, mi bomo storili vse, da le pridemo v nekaj letih do vodovoda. Tudi po vaseh! Krajev je tu mnogo, vse je dokaj strnjeno. Ljudje še nekako potrpijo, da vodo pripeljejo, žival pa ne more čakati! “ Kot je pojasnil načelnik za gospodarstvo Ciril Pungartnik, načrte za dobr-niški vodovod pripravljajo. V Trebnjem na cesti, v Mokronogu na prepihu! Rešitev zaenkrat še ni — opozorila šolnikov Marsikaj sc je v minulem obdobju posrečilo trebanjski temeljni izobraževalni skupnosti. Socialno ogroženi otroci prejemajo šolske malice zastonj, čeprav za to ne dobivajo posebnega denarja, izobraževalno skupnost pa to velja 340 tisočakov! 430 tisočakov, koUkor jih dobivajo za otroške vrtce, zado.šča komaj za vzgojiteljice. Uvedbo diferenciranih cen za otroško varstvo je preprečila zamrznitev cen, treba pa jih bo vpe Ijati takoj, ko bo to mogoče. Več kot polovica staršev, ki imajo otroke v vrtcih, prejema na družinskega člana po 1.300 dinarjev na mesec, za te pa je cena 200 dinarjev za otroka vsekakor prenizka. Izobraževalna skupnost namreč ne bo zmogla nositi tri petine ekonomske cene otro- škega varstva, kot je sedaj. Denar je treba jemati od drugod. Ni ga za nagrajevanje kakovosti šolskega dela, kjer so učitelji dosegli lepe uspehe. Kot je dejal na seji občinske skupščine odbornik Franc Videčnik iz Mokronoga, so se šole širokogrudno vključile v vse krajevne akcije. Najhujša težava je še vedno šolski prostor: že sedaj je jasno, da trebanjska šola jeseni ne bo imela kam dati 150 otrok, v stari mokronoški šoli pa so okna tako zdelana, da oknice razpadejo, če jih odprejo, ključavnice na vratih so tako razmajane, da jih ni več mogoče utrditL Vodstvo trebanjske šole vidi začasen izhod v stari šoli, vendar kam potem s krojači, ki delajo v njej? A. Ž. Mladi so prišli na dah s težavami, ki jih že dolgo rešujejo v svojem krogu — tokrat na skupni konferenci s SZDL. Njihovi shodi, tudi udeležba je bila zgledna, zgovorno pobijajo naziranje o nezanimanju mladine za družbena vprašanja. Na sliki: konferenca v kinodvorani med razpravo Lojzeta Ratajca. (Foto: Železnik) PRIZNANJA OF Minuli četrtek je občinska konferenca potrdila sklep komisije za podelitev petih letošnjih priznanj Osvobodilne fronte. Med 11 predlogi sc je komisija odločila za naslednje: Cirila Bukovca za dolgoletno družbeno delo na predlog občinskega odbora Zveze združenj borcev, Jerneja Pavlina za prizadevno delo v strelstvu, razvijanju splošnoljudskega odpora, na predlog organa za narodno obrambo v občini; Franc Šuštarja, kmeta iz Knežje vasi; Petra Zgonca — prizadevnega predsednika krajevne skupnosti Šentrupert, in mladinski aktiv Jožka Prijatelja-Slobodana iz Ponikev. Mladi iz Ponikev so prejeli to visoko družbeno priznanje za številne krajevne akcije, uspehe na RTV v javnih oddajah in republiškem tekmovanju Zveze 'nilacline najboljši aktiv nj vasi). IZ KRAJA V KRAJ KJi: SK SHAJAJO MLADI? Vprašanje prostorov za shajališča mladih v krajevnih skupnostih je še vedno pereče: od 15 aktivov 4 gostujejo pri gasilcih, 4 v prosvetnih ali zadružnih domovih, 3 v osnovnih šolah, kar je glede na krajevne razmere še edina rešitev. Skrajno neprimerno pa je v dveh primerih: sestajati se morajo v gostilni. Le dva aktiva imata svoje prostore. TRI-BNJli: USPOSOBILI 120 AKTIVISTOV Največ uspeha pri usposabljanju družbenih delavcev svoje organizacije so te mesece nedvomno imeli mladi. Na dveh lastnih seminarjih, republiških seminarjih, kamor so poslali svoje predstavnike, je bilo 120 članov mladinskih aktivov. Čeprav je v občini le 5 popolnih osnovnih šol, se je zadnjega celotedenskega seminarja za vodje .šolskih mladinskih aktivov redno udeleževalo 55 učencev. BISTRIC A: (iOZDARJI SO SE UMAKNILI — Mokronoški gozdni obrat je imel lep čas težave z nakla-dališčem tovornjakov ob regionalni cesti proti Mirni. Težki tovornjaki so močno zaviraU promet v že tako slabo preglednem ovinku. Sedaj so s stroji uredili nakladalni prostor globlje v hrib, tako da tovornjaki ne stojijo več na cesti. MIRNA: ZA ŠOLARJE DENAR, ZA TUJCE POSLASTICA - Spet se .je pričel odkup polžev, ki so pri nas kaj malo čislani, navkljub mesni krizi. Odkupovalci so dobro poskrbeli za obveščanje, v žepe šolarjev pa le kane kakšen dinar. Ko bi izvozniki zbirali še kaj drugega! MIRNA: ZA OPREMO ZBIRAJO — Čeprav jih zdravstveni delavci že tako dolgo vlečejo za nos glede zdravstvene postaje na Mirni, so krajevna skupnost in delovne organizacije pripravljene prispevati še celo za opremo zobne ambulante. Nameravajo zbrati toliko, da bodo lahko kupili sodobnejšo vrtavko. Kot smo že poročali, išče krajevna skupnost še samsko stanovanje za zobozdravnika, če bodo Novomeščani le kaj pripeljali. Pa naj še kdo reče, da občani nimajo zlatega srca! DOLENJSKI UST 17 Analiza zadnjega testiranja rezervnih vojaških starešin v kočevski občini je pokazala, da se ga je udeležilo 98,5 odstotka vseh poklicanih starešin. Preizkus znanja je prestalo z odličnim uspehom 15 odstotkov starešin, s prav dobrim 20 odstotkov, dobrim 40 odstotkov, zadostnim 22,5 odstotka, nezadostnih pa je bUo le 2,5 odstotka. (Foto: J. Primc) »Kulturni« dinarji razdeljeni Vzgoja mladine osnovna skrb TKS — Kulturni dinar na Kočevskem malo vreden — Imeli bomo tako kulturo, kakršno bomo plačali „Kultumi“ dinaiji so v glavnem za letos razdeljeni. Na nedavni seji skupščine temeljne kulturne skupnosti Kočevje so namreč sprejeli načrt, po katerem bo imela letos TKS 577.372 din dohodkov in izdatkov. Izdatki so načrtovani tako: Ljudski knjižnici 171.000 din. Mestnemu arhivu 27.895 din. Pokrajinskemu muzeju 40.000 din, Šeškovemu domu 55.000 din, delavski godbi 16,890 din, SAZU (za izkopavanje v Željnskih jamah) 5.000 din, za ^-mnazijsko dvorano 6.654,70 din, ZKPO 81.000 din, za poslovanje TKS 26.700 din, obvezna rezerva 5.708,35 din, štipendije 10.400 din, najemnina za muzej 8.400 din, delavska univerza 10.000 din, izredni izdatki za Pokrajinski muzej 54.850 din in . nerazdeljena sredstva 11.910,55 din. Razen tega je skupščina sklenila, da začasno izvzame iz načrta izdatkov še 45.964 din za finansiranje Zavoda za spomeniško varstvo. Ta denar bo zavod dobil, če bo ugotov- ljeno, da je delo, ki ga opravlja za potrebe občine, res toliko vredno. Na seji skupščine TKS so namreč nekateri meruli, da zavod ni dovolj utemeljil svojega zahtevka za letos. V razpravi so poudarili misel, da .je vzgoja mladine temeljna ^rb TKS. Navedli so tudi več primerov, . zakaj je treba kulturni vzgoji mladine posvetiti posebno skrt), vendar žal niso nakazali pravih rešitev, kako to izpeljati. Informiranost o delu TKS je slaba, zato prihaja do kritik na račun njenega dela in porabe denarja. Ta kritil^ pa bi bila zelo verjetno sko- raj v celoti odveč, če bi bilo delo TKS bolj predstavljeno občanom. Ponovno so ugotovili, da kulturni dinar (kot tudi vsak drugi) v kočevski občini manj zaleže, ker je redko naseljena in zelo prostrana. Tudi to dejstvo bi morala republiška kulturna skupnost upoštevati pri financiranju kulturno manj razvitih območij. Del razprave je bil usmerjen v to, kakšno kulturo, resno ali zabavno, naj bi TKS financirala. Kaže pa, da bo v bodoče taka razprava odveč, ker bo tudi financiranje TKS drugačno. Potekalo bo predvidoma na osnovi dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja. Člani delovnih kolektivov bodo namreč povedali, kakšno kulturo so pripravljeni financirati in v kakšnem znesku. J. P. REKLI SO: STANE KOVACEC, sekretar aktiva elavcev-komunistov; V našem aktivu so zelo prizadevni delavci-komunisti. Na sestankih bomo razpravljali o vseh zadevah. Naše delo ni napad na podjetja ali kogarkoli, ampak pošten prispevek k dobremu in pravičnemu reševanju stvari. JOŽE NOVAK, sekretar občinske konference ZK: Zveza komunistov v občini napreduje v začrtani smeri. Stalno bomo preverjali, kako daleč smo prišh pri uresničevanju našega akcijskega programa in uresničevanju pisma predsednika Tita. JOŽE KOŠIR, direktor LIK: Ce ljudje masovno vstopajo v ZK, je v redu, saj je to dokaz, da ima ZK ugled. FRANC KORELC, poslanec, direktor ITAS: Letos načrtujemo za 60 odstotkov večjo proizvodnjo. Podjetje je treba povsem reorganizirati. Zaradi tega se pojavlja mnogo različnih misli, kar je zdravo, čeprav si nekateri to napačno razlagajo kot neenotnost. Različna mnenja so le, kako najti najboljšo rešitev za posamezne zadeve. — Pri nas na Kočevskem ne bo več treba zidati tovarn — kar kulturne dvorane dajemo za proizvodne obrate! PREDAVANJE ZA ČLANE ZRVS V kočevski občini potekajo v teh dneh predavanja za rezervne vojaške starešine. Pred kratkim je za območje krajevnih organizacij ZRVS Kočevje, Šalka vas. Stara cerkev. Dolga vas, Predgrad in Struge predav-al Slavko Baučar o specialni vojni in protidiverzantskem boju. Udeležba na predavanju je bila 90-odstotna. Za območje krajevnih organizacij ZRVS Dra^, Osilnica, Fara in Kočevska Reka bodo podobna predavanja še do prve polovice maja. DROBNE IZ KOČEVJA PLANINSKA KOCA pri Jelenovem studencu (850 m) za Mestnim vrhom, ki jo upravlja Planinsko društvo Kočevje, je imela lani več obiska kot prejšnja leta. V Planinskem vestniku smo našli tudi podatke za našo planinsko kočo pri Jelenovem studencu, ki ima 16 postelj in električno razsvetljavo (agregat). Obiskovalcev je bilo lani skupaj 1871, od tega 29 inozemskih planincev. Večina ie enodnevnih izletnikov, saj so zabeležili samo 152 nočnin. Kot obiskovalci so upoštevani samo tisti, ki so se vpisali v knjigo obiskov koče. Planinci so opravili 107 prostovoljnih delovnih ur za čiščenje okolice koče, za druga vzdrževalna dela, markacije in drugo v skupni vrednosti okoli 1000 din. Vse delo v društvu je izključno na ljubiteljski osnovi. SEZONA ODSTRELA MEDVEDOV je privabila precej tujcev. Prihajajo predvsem iz Avstrije. Pretekli ponedeljek ie pripeljal avstrijski lovec pred hotel PUGLED 160 kg težkega uplenjenega medveda. Pod vodstvom lovca Antona Križmana iz Mozlja je hodil gost na prežo v gozdove pri Predgradu. Sele šesti večer je imel srečo, dober pogled in mirno roko, da je s prvim strelom zadel kar zajetnega kosmatinca. Tudi gost, ki ga je vodil lovec Ivan Grajš, je imel lovsko srečo: uplenil je lepega, okoli 12() kg težkega medveda. V revirjih je še več inozemskih lovcev in kaže, da bo spomladanski lov medvedov kar uspešen. MAVRAHI SO ŽE - „Prve sem že dobil,“ se je pohvahl znani kočevski gobar. Torej sezona mavrahov je tu. Ker je kratka, bo treba pohiteti. Težava je, da zahteva nabiranje mavrahov več izkušenj, kot ostalo gobarjenje, tj. nabiranje lisičk, jurčkov in drugih. Mavrahi ne rastejo vsevprek in na mestih kakor druge gobe. Nabiralec mora vedeti za rastišča mavrahov in pravi čas za nabiranje. Razen nabiranja je iskanje mavrahov še koristen sprehod po gozdu. Ce bo vreme ugodno, bo za majske praznike lepa priložnost za nabiranje. Čebelarji se pritožujejo, da so pričele čebele izmetavati zalego iz satja, kar je znak pomanjkanja hrane. Pričeb so dodatno krmiti s sladkorjem, da bodo obdržali moč čebeljih družin in obvarovali zalego. Jesensko krmljenje je pri nekaterih panjih hitro pošlo, ker spomladanske paše v naravi še ni, pa tudi vreme za izlet Čebel je skrajno neugodno. Na kratko KOCEVJE: povečati POMOC - Konec decembra lani je z območja kočevske občine prejemal splošno podporo 101 uživalec. Najnižja denarna pomoč je znašala 50, najvišja pa 350 din. Denar, namenjen za splošne podpore, so izplačevali tudi tistim, ki so pred leti prepustili v družbeno last svoja zemljišča. Te preživnine so znašale 84 do 515 din. Prve razprave o socialnih podporah pa so pokazale, da bo potrebno te oblike denarne pomoči povečati, saj življenjski stroški nenehno naraščajo. KOCEVJE: MINULO DELO -Samoupravni oigani delovne skupnosti TEKSTILANE iz Kočevja so se v okviru ustavnih dopolnil, ki nalagajo delovnim skupnostim skrb, da morajo pri delitvi osebnih dohodkov upoštevati minulo delo, odločili za dopolnitev pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Že od začetka letošnjega leta izplačujejo določene zneske po osebni lestvici vsem zaposlenim. Razprava je pokazala, da bi morali pravilnike o delitvi osebnih dohodkov spremeniti tudi v ostaHh delovnih skupnostih, kajti ta oblika nagrajevanja je pravičnejša. • •• PRISPEVKI ZA KUMROVEC ;a meseca so organizacij Do konca preteklegj na območju krajevnih ZRVS v kočevski občini zbrali 3.045 din za gradnjo spominskega doma borcev in mladine v Kumrovcu. Po posameznih območjih so zbrali naslednje vsote: Predgrad 150 din, Draga 415 din. Kočevska Reka 430 din, Kočevje 1.860 din in Osilnica 19() din. Zbiranje prispevkov še ni končano. NA VAJE V KOČEVJE Nedavnih laboratorijskih vaj v osnovni šoli Kočevje se je udeležilo 56 učencev 7. in 8. razredov podružničnih šol. Na teh šolah namreč nimajo opremljenih laboratorijev, zato pridejo učenci enkrat ali dvakrat na leto na centralno šolo, kjer si ogledajo poizkuse in jih delajo tudi sami. V SLO več žensk in mladine Za novega člana komiteja izvoljen Janez Novak iz obrata INLES v Sodražici Na zadnji seji občinske konference ZK Ribnica, ki je bila 17. aprila, so razpravljali o stanju, problemih in nalogah na področju splošnega ljudskega odpora (SLO) in volili delegate, ki bodo zastopali območje medobčinskega sveta ZK Ljubljana na IV, konferenci ZVJ. Med razpravo o SLO so ugotovili, kaj je na tem področju že doseženega in kaj je še treba storiti. Poudarili so, da je v SLO treba vključevati še več žensk in mladine ter da je treba v SLO še bolj poudarjati oziroma uveljaviti samoupravni dejavnik, saj je SLO v bistvu obrambna doktrina samoupravnega družbenega sistema. V SLO je treba tudi bolj vključiti samozaščito. O financiranju SLO pa so menili, naj bi v podjetjih, krajevnih skupnostih in'občinah združevali sredstva v te namene. Republiška srcdstva-pa bi bila namenjena le kot pomoč tistim redkim občinam, ki same ne bi mogle nabaviti minimalne opreme za svoje enote. SREČANJA NE BO V nedeljo, 29. aprila, ne bo srečanja najstarejših upokojencev iz ribniške občine v Ortneku. Zaradi bolezni in drugih zaprek naši najstarejši ne morejo od doma. Zato bomo vse obiskali na domu in jih počastili z malimi darili. Tako se bomo oddolžili svoji obljubi in jim dokazali, da mislimo nanje in jih še vedno imamo za naše zveste člane. S tem se opravičujemo za prezgodnjo objavo. V. P. Iz delovnih organizacij INLES: PREIZKUS ZNANJA -Maja bodo v ribniškem podjetju INLES preizkusili znanje s področja predpisov o varstvu pri delu. Udeležili se ga bodo vsi vodstveni delavci iz proizvodnje, kot obratovodje, iz-menovodje, skladiščniki in še nekateri. RIKO: DOBILI GLASILO - Te dni je zagledal luč sveta ,,Samo-upravljalec“, glasilo ribniškega delovnega kolektiva RIKO. Že prva številka je pokazala na potrebo takega lista. Vsebina je pestra, sestavki pa med drugim nakazujejo nadaljnjo usmeritev podjetja. V listu so objavljeni članki o sklepih samoupravnih organov, problemih varstva pri delu, obletnicah, ki jih bodo letos slavili v podjetju, itd. ftva številka glasila se zaključuje z nekaj okroglimi „ostružki“. „Samoupravljalec“ naj bi izhajal praviloma vsak mesec. Uredniški odbor sestavljajo: Andrej Tomšič, odgovorni urednik, Marija Turk, Julijan Ozimek, Andrej Debeljak in Mirko Goršič. -r Lesarljada Kaj delajo mladi v INLESU? Clan predsedstva mladinskega aktiva INLES Alojz Lavrič je povedal o glavnih nalogah mladine naslednje: „Vse sile smo zdaj usmerili na priprave za „Lesariado“, ki bo 28. in 29. aprila v Novi Gorici. Tekmovali bomo v streljanju, kegljanju, šahu, balinanju in malem nogometu, ženske pa v šahu. Zdaj potekajo izbirna tekmovanja za sestavo ekip, ki nas bodo zastopale. Drugo pomembnejše delo našega mladinskega aktiva pa je: predavanja o SLO in narodni obrambi, druga predavanja, delovne akcije v podjetju in osnovno izobraževanje mladih. Dali smo namreč pobudo za organizacijo večerne osnovne šole. V podjetju je precej mladih, starih izpod 35 let, ki nimajo končane osemletke." Alojz Lavrič: Lani smo v INLESU ponovno oživeli delo mladinskega aktiva. V glasilu podjetja ima mladina tudi svojo stran. (Foto: Primc) Kot delegati za 4. konferenco ZKJ, ki bodo zastopali območje medobčinskega sveta zK Ljubljana, so bili soglasno izvoljeni Boris Bavčar (Kamnik) in Jože Benčina, Vinko Fink in Janez Škerjanec (vsi iz Ljubljane). Nadalje so Franceta Lapajneta, ki se je odsehl iz občine, razrešili članstva v občinskem komiteju in na njegovo mesto Izvohli Janeza Novaka, direktorja obrata INLES v Sodražici. Verificirali so tudi predloge za nove člane v CK ZKS in ZKJ. Pri občinski konferenci ZK so ustanovili dve novi komisiji, in sicer komisijo za zdomce in komisijo za pisanje zgodovine ZK za območje ribniške občine. Slednja bo tesno sodelovala z zgodovinskimi komisijami Zveze borcev, ki že delajo za območje Loškega potoka, Sodražice in Ribnice. Te komisije so zbrale že precej materiala, ki se nanaša tudi na zgodovino ZK. J. P. NI MOGOČE V prejšnji številki našega lista smo obljubili, da bomo še podrobneje . poročali o ugotovitvah kontrole blagajniškega poslovanja v ribniškem STANGRADU za lani. Vendar to ni mogoče, ker obsega zapisnik 17 tipkanih strani, od tega so na približno 15 straneh naštete nepravilnosti. Podlistka v nadaljevanjih pa ne bomo objavljali. Pač pa vas bomo sproti obveščali o vseh novostih v zvezi s STANGRADOM, za katere bomo zvedeli. NAČRTI ZA APRIL Za mesec april imajo v osnovni šoli v Loškem potoku v načrtu naslednje akcije: zbiranje papirja (izkupiček bodo namenili za gradnjo doma borcev in mladine v Kumrovcu), zbiranje-rabljene obleke (mladi člani RK), zbiranje vrečk pudinga „Royal“ (če jim bo tako uspelo prislužiti brezplačen izlet ob koncu šolskega leta) in urejanje okolice šole. Seveda pa pripravljajo tudi proslavo za dan OF in 1. maj. ZA ZDOMARJENJE V Ribnici je bil 9. aprila posvet o osnutku zakona o osebnem delu z zasebnimi delovnimi sredstvi v gospodarskih dejavnostih. Razprava je bila živahna predvsem v tistih členih osnutka zakona, ki so značilni za obrtništvo v ribniški občini. Ko so razpravljali o domači obrti, so predlagali dopolnilo, naj bi oseba, ki opravlja domačo obrt, lahko prodajala razen svojih izdelkov tudi ostale izdelke domače obrti, ki dopolnjujejo njene lastne izdelke. Zakon naj bi tudi v bodoče omogočil tradicionalno zdomarjenje Ribničanom. -r . TRINAJS ODLIČIJ OF TRINAJST ODLIČIJ OF ^ Na današnji razširjeni seji izvršnega odbora občinske konference Socialistične zveze Ribnica, posvečeni obletnici ustanovitve OF, bo pcfde-Ijenih tudi trinajst priznanj Osvobodilne fronte. Posebna žirija je priznanja namenila naslednjim kandidatom: Avto-moto društvu Ribnica, Občinski gasilski zvezi Ribnica, Mileni Borovac iz Ribnice, Ivanu Fajdigi iz Sodražice, Fani Gelze in Vinku Ker-sniču iz Ribnice, Jožetu Košmrlju in Ivanu Lavriču iz Loškega potoka, Vinku Matetu iz Ribnice, Karlu Oražmu iz Vinic, Jožetu Pužlju iz Francetu Segi iz Grčaric in Francetu Zajcu iz Ribnice. -vec Solidarnost Smo tik pred ciljem, na katerem se bo, prepričani smo, izkazala naša solidarnost, naša enotnost, povezanost, ko bomo lahko ponovno dokazali našo pripadnost tej občinski skupnosti. Ponovno bomo dokazovali pripravljenost za skupno reševanje naših skupnih problemov v kraju, območju, občini. Bliža se 20. maj, ko se bomo na številnih voliščih po vsej občini odločali za ponovno uvedbo krajevnega samoprispevka, ko se bomo odločali za napredek ali nazadovanje. Z odločanjem za samoprispevek bomo potrdili obsežne delovne načrte na območjih* Dolenje vasi. Loškega potoka, Ribnice in Sodražice, odločali se bomo za nove vodovode, asfaltne ceste, kanalizacijo, športna igrišča, vrtec, zdravstveni dom in še za marsikaj. Odločali se bomo za tisto, kar bomo imeli jutri, radi pa bi imeli že danes, ^asovaU bomo za lepšo podobo naših krajev, za naše skupne koristi. Razpeti med preteklostjo in prihodnostjo smo prisiljeni danes urejati stvari, katerih nismo uredili včeraj za jutrišnje potrebe. Izhajamo iz generacije, ki je iz preteklosti dobUa malo, rada pa bi veliko ustvarila zase in za prihajajoče rodove. Borimo se za lepšo, svetlejšo prihodnost, podiramo pregrade med ljudmi, odpravljamo nezaupanje in nesoglasje, trgamo spone preteklosti, gradimo novega človeka za nov, prihajajoči čas. Pa tudi za danes. Gradimo mostove prijateljstva med posamezniki in kraji. Tak most povezovanja je tudi samoprispevek, je naša solidarnost, odločitev za naše načrte. F. GRIVEC VOLITVE IN IMENOVANJA V komisijo za zdomce pri občinski konferenci ZK Ribnica so bili izvoljeni: Alojz Zbašnik, Jože Košmrl, Jože Čarman, Vinko Kersnič, Karel Oražem, Stanko Rus, Albina Grivec, Anton Krajc in Nada Blatnik. V komisijo za pisanje zgodovine ZK v občini so biU izvoljeni: France Levstik, Vladimir Prezelj, Vinko Drobnič, , Justin Žibert in Dušan Lavrič. Rekli so: TONE SDBAR, lovec, gasilec itd.: Skupnost za varstvo okolja naj skrbi tudi za varstvo ptic. Zdaj jih eni krmijo, drugi pa streljajo. FRANCE LEVSTEK, športni delavec: Nič ne bi škodilo očkom in mamicam, če bi pripeljali popoldne malčke k skupnem otroškemu rajanju, hkrati pa bi se sami razvejili z odbojko ali s kakšno drugo športno igro. ________________ RIBNIŠKI ZOBOTREBCI ZAPOSLITEV ZA NOVIH 150 -V zadnjih letih se je precej povečalo število zaposlenih v ribniški občini. Potreba po novih delavcih pa je v letošnjem letu taka: INLES bo letos predvidoma zaposlil 40 delavcev, DONIT Sodražica 15, ITPP Ribnica 20 do 40, RIKO do 20, prav toliko tudi ŽIČNICA v Ribnici. Podjetja iščejo predvsem nekvalificirane delavce, za nekatere poklice pa tudi kvalificirane. odloCali bodo sami - Ko se bodo občani Loškega potoka na referendumu 20. maja odločali za ponovno uvedbo krajevnega samoprispevka ali proti njej, bodo imeli pred seboj dve izbiri: z uvedbo krajevnega samoprispevka bodo dane možnosti za postopno urejevanje vaških kanalizacij, posodabljanja cest v vaseh, za nadaljevanje in dograditev vodovodnega omrežja v vaseh Hrib in Mali Log, šolarji pa bodo dobili pri novi šoli na Hribu novo igrišče. Ce bodo volilci glasovali proti, bodo vsi ti načrti krajevne skupnosti padh v vodo. BOLJSE - Sanitarna inšpekcija je ugotovila, da so gostinski lokali v občini znatno bolje opremljeni in bolj čisti. Število zasebnih Mstiln se je povečalo za dve: „Grajski hram“ v Ribnici in „Tanko“ v Goriči vasi. 32 gostinskih delavcev si je lani pridobilo predpisano osnovno znanje iz higiene. DOBRO VINO - Kmetijska in tržna inšpekcija sta lani kontrolirali kakovost 20.100 l vina, iz prometa pa je bilo izločenih 190 l neustreznega vina. Vedno več gostilničarjev v ribniški občini toči le vina iz steklenic. občan vpraBuje medved odgovarja - Po čem sklepaš, da na „Prevozu bale po ribniško** ne boš ne lačen ne žejen? - Ker so organizacijo piknika zaupali lovcem, ki bodo poskrbeli za odstrel potrebnega mesa, in gasilcem, ki se dobro znajdejo pri delu z mokroto. Nekateri zategujejo, drugi pa... Lep gospodarski razmah črnomaljske občine obeta do leta 1975 okrog d.OOO delovnih mest — Računajo tudi na zdomcel V času stabilizacije pa se morajo vsi stabilizacijsko obnašati r«jslovni uspehi gospoaarsKin organizacij v letu 1972 zares niso slabi, če upoštevamo, da so podjetja ustvarila za 430 milijonov dinaijev celotnega dohodka ali skoro 30 odst. več kot leto dni prej. Čeprav so stabilizacijski ukrepi močno potipali vsak kolektiv, nekatere pa še prav posebno, je taka bilanca zadovoljiva. Dohodek gospodarskih organiza- težko bo za „Dolenjko'', opekarno, . .---------.-1..— pekarijo in šoli Adlešiči ter Draga- tuš, ki bodo morali plačati celo davek zaradi prekoračitve osebnih dohodkov nad družbenim sporazumom. Za obe šoli gre pri tem bolj za nespretnost kot za krivdo, saj niso prosvetni delavci dobili nič več kot drugje. Več gospodarskih organizacij je sredi večjih investicij, ki obetajo nadaljnji razmah, zato računajo, da bo v dveh letih dobilo novo zaposlitev še enkrat toliko občanov, kot jih je cij se je v preteklem letu povečal za 20 odst. in je znašal skupno 96,053.430 din, število zaposlenih pa seje povečalo za 154 oseb. Razmeroma lep uspeh v rasti_ celotnega dohodka pa delno zmanjšuje druga plat: nekateri kolektivi so namreč zategovali pas pri osebnih dohodkih, ponekod pa so zaslužke povečevali v glavnem na račun sk^-dov. To je nestabilizacijsko obnašanje in so ga odborniki na zasedanju 19. aprila tudi kritizirali. Posebno v službah zdaj. Občinska skupščina pa je posebej opozorila delovne organizacije, naj osebne dohodke povišujejo le v skladu z ustvarjenim dohodkom. Opozorila jih je tudi na izdelavo razvojnih programov za leto 1974. V prihodnje naj bi razvijali predvsem terciarne dejavnosti: trgovino, gostinstvo in turizem, v industriji pa ne več toliko panoge, ki zahtevajo živo delovno silo, temveč mehanizirano proizvodnjo. iL "vTFF' .... * ■ ^ Semenskega krompiija je letos hudo primanjkovalo, ker je bila lani izredno slaba letina. Na sliki je družina Antona Ivca iz MetUke, ki zavoljo tega ni bfla v zadregi., J4a srečo smo le pridelali toliko, da imamo letos za seme,“ je rekla gospodinja. (Foto: R. Bačer) Na boljše gre I Sunkom uavkljub lepi uspehi a OO crvr\TTir»tmr\ Valrn ip hiln nn- I ^ H H 'Mali nebogljenčki so v sodobno urejeni varstveni ustanovi v Črnomlju (na sUki) v najboljših rokah med tem, ko so mamice v MUžbi. Lahko trdimo, da je otroško varstvo v mestu zadnje leto izredno napredovalo, obstaja pa tudi trdno upanje, da bo glede tega napredek še na podeželju. Prvi bo na vrsti za gradnjo novega vrtca Semič. (Foto: R. Bačer) Ce se spomnimo, kako je bilo področje šolstva in izobraževanja v črnomaljski občini še pred petimi leti na tleh, je zadnja leta zašlo zares v povsem drug položaj. Tudi najbolj črnogledi morajo to priznati. Seveda še ni mogoče govoriti o denarju na pretek in o tem, da imajo belokranjske šole enake možnosti za delo kot na primer v Ljubljani. Napredek pa je, in to velik! V letu 1973 bo na primer temeljna izobraževalna skupnost razpolagala z več kot 12 milijoni dinarjev, pri čemer ji v nerazviti občini močno pomaga republiška izobraževalna. skupnost. Za tako imenovani A program izobraževanja (dejavnost osnovnih šol, prevoze otrok, režijo itd.) bo šlo letos nad 9 milijonov dinarjev. Nad 2 milijona dinarjev pa so v TIS namenili malim šolam, ki so brezplačne, štipendiranju, testiranju prvošolčkov, podaljšanemu bivanju otrok v šolah, prehrani, vzgojni posvetovalnici, glasbeni šoli, nabavi učil, nagradam prosvetnih delavcev in investicijam. Zal je slednjim določenih le 25.000 din, prav ta postavka pa bi potrebovala desetkrat več. Vse drugo iz B programa pa je pravzaprav novost, ki je pred petimi leti niso poznali. Medtem ko čez osebne dohodke prosvetnih delavcev ni več pripomb in so tudi za redno delo šol zagotovljena sredstva, je največja težava zaradi pomanjkanja učnih prostorov. Osemletka v Črnomlju bi bila nujno potrebna razširitve, prav tako še nekaj podeželskih šol naravnost kliče po popravilih in izboljšavah. Tej pomanjkljivosti se pridružuje še pomanjkanje prosvetnih delavcev za razredni in predmetni pouk. Kadar bo še to dvoje urejeno, bo zadovoljstvo popolno. R. B. TRI PREDAVANJA „Turizem v Beli Krajini" je bil naslov predavanja, ki ga je organiziral Zavod za kulturno-prosvetno dejavnost Črnomelj 8. aprila v Semiču, Dragatušu in na Vinici. Predavala sta Niko Paulič, tajnik J)olenjske turistične zveze, in prof. Jože Dular, ravnatelj Belokranjskega muzeja v Metliki. Zanimiva predavanja, spremljana z barvnimi diapozitivi, si je ogledalo okrog 120 ljudi. A. MIHELIČ SAM FUNKCIONAR ... Preločani so se kaj slabo odrezali, ko je bil pred kratkim sklican sestanek krajevnega odbora Socialistične zveze. Na Preloko je prišel Tone Marentič, sekretar občinske konference SZDL iz Črnomlja, toda zaman: niti enega odbornika ni bilo na sestanek! Pa prav zdaj, ko so dosegli, da bo dolgoletna želja vaščanov o preložitvi klancev uresničena! Bodo usihajočega rešili? V Semiču bi bil prosvetni dom nujno potreben popravil — Krajevna skupnost upa, da bo šlo Odbor semiške krajevne skupnosti je imel letošnji delovni načrt že v obravnavi, vendar kaj dokončnega še ni mogoče reči. Računajo na tradicionalno pomoč tovarne Iskra, ta pa še ni sporočila, koliko bo po zaključnem računu prispevala za napredek kraja, prav tako občinski proračun še ni sprejet in dotacija ni znana. Vedo pa že, da bo Iskra plačala stalnega delavca, ki bo skrbel za vse stroje krajevne skupnosti, in poravnala popravilo drobilca. Ze v tem so skrite precejšnje vsote. Nobena krajevnih skupnosti v črnomaljski ČRNOMAUSKI DROBIR PRECEJ ŠTIPENDIJ - Temeljna izobraževalna skupnost Črnomelj je v minulem letu štipendirala kar 56 mladih ljudi. Od tega 17 slušateljev Pedagoške akademije, 3 na fakulteti, 2 na višji tehnični šoli, 1 na višji šoli za socialne delavce, 9 na srednji vzgojiteljski šoli, 4 na šoli za zdravstvene delavce, 1 na farmacevtski srednji šoli in 19 na gimnaziji. Štipendije so se gibale med 150 din (na gimnaziji) in 600 din din (za študente višjih in visokih šol). SMETI BODO DRAGE - Ker je občinska skupščina sprejela nov odlok o obveznem odlaganju in odvažanju smeli, bodo morali občani, hišni sveti in lastniki stavb bolj paziti, kam mečejo in odlagajo smeti. Za kršilce tega odloka so predvidene precejšnje kazni: za zasebnike do 200 din, za podjetja do 1.000 din. KOKOŠNJAKOV NE BO VEC? - Po novem v središču Črnomlja ni več dovoljeno rediti domačih živali, kamor sodijo kokoši in zajci. Kurni- ce, včasih za silo zbite, kvarijo namreč mestu ugled in širijo smrad. V POSTELJO, NE V LOKAL! -Tudi za mlade pod 16. letom starosti se v novem odloku o javnem redu in miru obetajo novosti. V odloku piše, da mladina pod 16. letom starosti ne sme brez spremstva staršev ali drugili odraslih oseb obiskovati gostiln in drugih podobnih lokalov. Zvečer pa niti spremstvo odraslih nič ne pomaga. Po 20. uri pozimi in po 21. uri poleti morajo biti otroci doma. Ce se bo mladoletnik prekršil, bodo starši plačali kazen. UMRL je Franc Butala z Griča pri Dobličah, star 83 let. V NOVIH PROSTORIH - Pred kratkim se je Zavod za kulturno-prosvetno dejavnost preselil iz podstrešne sobe občinske stavbe v bivšo Skubičevo hišo nasproti blagovnice Ekilenjke. Detovni pogoji zavoda so zdaj občutno boljši. V isti stavbi uradujeta tudi temeljna kulturna skupnost in občinski svet Zveze kul-turno-prosvctnih organizacij. Leto 1972 je bilo po akumulaciji v gospodarstvu eno najboljših, ni pa pričakovati, da bo tudi letos šlo tako gladko Ko je 19. aprila v metliški občinski skupščini tekla razprava o poslovnih uspehih domačega gospodarstva v minulem letu^so ugo-ta\ijali, daje podjetjem kljub stabilizacijskim ukrepom, nelikvidnosti in posledicam razvrednotenja dinaija uspelo zadržati proizvodnjo na zadovoljivi ravni. To se kaže zlasti pri povečanem ostanku dohodka in amortizaciji. torju kmetijstva. V metliški občini imajo dokaj Večji red pri gradnji Odlok o povprečni gradbeni ceni zemljišč in poprečnih stroških komunalnega urejanja na območju metliške občine, ki so ga odborniki sprejeli na zadnji seji, je sprožil živahne razprave. Po novem bo 1 m2 gradbenega zemljišča veljal 16,85 din. Za komunalni prispevek za gradnjo zasebne hiše na okrog 500 m2 zemlje pa bo treba odšteti 42.000 dinarjev. Ker so bili ti stroški doslej neprimerno manjši, je novi odlok v prvem hipu zbudil preplah, češ da se bo gradnja ustavila. Vendar ni tako, kot so odbornikom pojasnjevali strokovnjaki. Doslej je moral vsak graditelj hiše sam napeljati elektriko, sam graditi vodovod in tudi cesto, ti stroški pa po novem odpadejo, ker bo gradnja potekala le na komunalno urejenih kompleksih. Nasploh pričakujejo, da bo novi odlok pripomogel k večjemu redu pri gradnji, predvsem pa bo poskrbljeno, da bodo komunahia dela za neko območje opravljena strokovno in v skladu z urbanističnim načrtom. občini nima tako radodarnega mecena. Prebivalci Semiča se tega dobro zavedajo in so podjetju Iskra zares hvaležni za tako razumevanje. V Semiču je najbolj potreben obnove Prosvetni dom Jožeta Mihelčiča. Medtem ko so se več let dajali za lastništvo, je stavba hudo propadla. Zdaj je v takem stanju, da je možno le dvoje: ali ga takoj popraviti ali pa bo prosvetni dem propadel. Industrijski kraj, kakršen Semič postaja, pa brez spodobne kulturne in kino dvorane skoroda ne more živeti. Lep napredek za kraj sta tudi dve cesti čez SemiŠkp goro. Ena, ki teče od Tajčbirta do Smuške luže, je v glavnem že dograjen. Dri^o, od tunela po sredi gore, gradijo občani sami. Za letos je v načrtu še več manjših del v Semiču in po okoliških vaseh, vendar nočejo buriti ljudi in jim dajati upov, dokler ni razčiščeno, kako bo z denarjem. ZAOSTANKI Davčna uprava v Črnomlju je že razposlala odmero za kmečke davke za preteklo leto in akontacijo za 1973, kasneje pa še položnice za plačilo prispevka za kmečko starostno zavarovanje. Slednje z davki nima nobene zveze, kmetje pa tega še ne razumejo. Pritožujejo se nad večjimi dajatvami in prošnje za odpis se kopičijo. Lani je bilo vsega 444 takih prošenj, letos pa je zoper odmero v prvem hipu prišlo 66 pritožb. V črnomaljski občini bo okrog 200 občanov že letos prejemalo starostno kmečko pokojnino, zanjo pa mora seveda vsak prispevati. Ce bo plačevanje tega prispevka tako slabo potekalo, kot kaže zdy, bo prišlo do velikih težav, ia prispevek starostnega zavarovanja bi morali zbrati 844.833 din, doslej pa je plačanih komaj 141.331 din. Dolga je kar za 703.502 dinarjev. Ne kaže, da bi komisija odpisovala te prispevke, kajti razen v zares izjemnih primerih nihče ^rug tega ne bo plačal. Ostanek dohodka so podjetja povečala povprečno za 17 odst., amortizacija pa je porasla kar za 40 odst. v primeri z letom 1971. Letni plan in predvidevanja je presegla zlasti Kmetijska zadruga, njeni uspehi pa se vidno kanejo tudi v zasebnem se.V- »Do PISMA se je spalo...« Ob delavskem prazniku naj ima besedo delavec, Zfito sem Franca Jakljeviča mlajšega, predsednika aktiva proizvajalcev metliške občine, obiskala na njegovem delovnem mestu. Tisti dan je popravljal telefonsko napeljavo v Domu počitka. - Vaš aktiv je bil šele ustanovljen. Ste si že zastavili delovni načrt? „Napisanega še nimamo nič, vemo pa, kaj je naše delo. Ukvarjali se bomo s težavami, ki jiii delavec čuti v vsakdanjem življenju. Ce ne bomo delavci sami razumeli teh stvari, kdo jih bo? Po moje bomo morali paziti, da ne bo delavcu kratena samo-upravljalska pravica, da ne bo zapostavljen, da se bo hitreje reševala stanovanjska problematika itd. Zdaj je bil delavec prvi le v procesu proizvodnje, pri odločanju pa marsikje ni imel prave besede.*' - Ustanavljajo se delavske kontrole, osebni dohodki so postali javni - vse to je novost, ki je delavcu v prid. Se je glede tega že kaj spremenilo? „Na splošno so delavci slabo ali pa sploh neobveščeni o tem, kaj se v kolektivu važnega dogaja. Do PISMA se je sploh spalo, zdaj je že drugače. V našem podjetju, pa tudi ponekod drugod imajo na primer zadnje čase razobešeno listo z zaslužki vseh članov kolektiva. Izvemo tudi, kaj so sklepali v delavskem sve- trdno gospodarsko osnovo, na kateri bodo skušali graditi nadaljnji razvoj. Ker so cene reprodukcijskega materiala narasle in so carinske dajatve večje ter ob splošnih zaostrenih pogojih poslovanja, pa letos ni pričakovati takih uspehov, zlasti zato ne, ker gredo končni izdelki na trg v glavnem po neizpremenjenih cenah. Tudi trgovina računa na slabše čase, važno pa je, da so vsi na to pripravljeni, ftav zato da ne bi bilo med letom neugodnih presenečenj, bodo čimprej zbrali podatke o poslovanju v prvem tromesečju leta 1973 in sveže novice sproti analizirali. PIJANI IN NESLANI V Metliki se dogaja, da prihajajo v kino na ogled filmov ljudje, ki ne sodijo na predstavo. Klub prepovedi kadijo, prihajajo vinjeni in z zelo neslanimi pripombani motijo gledalce, ki bi radi v miru sledili dogajanjem na platnu. Kulturna skupnost bo predlagala občinski skupščini, naj dopolni odlok o javnem redu in miru z določilom, ki določa kazen za nedostojneže, kadar motijo kulturne prireditve. Žal, drugače ne gre! Oživljena in bogatejša tu. To je že velik napredek, ni pa še dovolj. Prizadevali si bomo, da bo delavec začutil, da on razpolaga z denarjem,.ki ga ustva-R. B. Po nekajletnem mrtvilu, ko je delavska univerza v Metliki obstajala le na papirju, je njena dejavnost spet zaživela, tokrat z velikim poletom. Ustanova, ki jo vodi predmetni učitelj Jože Mozetič, je letošnji delovni načrt razdelila v tri glavne skupine. Največ pozornosti in deia do posvečenega družbenemu izobraževanju, neke vrste političnim šolam. Organizirali bodo seminar za člane samoupravnih organov, krajšo politično šolo za novo sprejete člane Zveze komunistov, seminar za vodstvo osnovnih organizacij sindikata ter seminar za vodstva krajevnih skupnosti in SZDL. V to zvrst družbenega izobraževanja sodi tudi vrsta 'predavanj in seminarjev za prosvetne delavce ter več predavanj o aktualnih družbeno-političnih dogodkih za širši krog občinstva. Drug del načrta, tudi dokaj obsežen, zajema strokovno izobraževanje. Večerna osnovna šola za qdrasle že teče, tečaji za varstvo pri delu pa bodo organizirani v večini kolektivov. Namenjeni so delavcem in vo-dihiim ljudem. Predvideno je še poučevanje občanov o obrambi in zaščiti ter predavanja o higienskem minimumu. Splošno izobraževanje, ki sodi nrav tako v podrdčje delavske univerze, pa DO obsegalo zdravstveno vzgojo prebivalstva z vrsto predavanj in zanimiva potopisna predavanja, spremljana s filmi. Za predavatelje in njihovo usposabljanje bo prav tako poskrbela delavska univerza. Večkrat bo povabila v goste tudi predavatelje — znane strokovne, družbeno-poUtične in zdravstvene delavce. SPREHOD PO METUKI Četrtič prvaki Ko so se 15. aprila na metliškem Pungartu pomerile najboljše občinske ekipe prve pomoči, so prvo mesto spet osvojili Dobravičani. Tokrat je bila zaslužena zmaga že četrto priznanje po vrsti, kar je za vaško ekipo zares lep uspeh. Od 120 možnih točk so jih Dobravičani dobili 117, ostale ekipe pa so dosegale od 89 do 103,3 točke. Za Dobravicami je bila po uspehu Kmetijska zadru- ta, sledijo pa ekipe: Novoteks, Beti, uhor, Podzemelj-Gradac in Ko-met. Kaže, da so se vsi nastopajoči dobro pripravili na tekmovanje, kateremu je bila pokrovitelj Kmetijska zadruga. Vse ekipe so dobile darila, ki so jih prispevala domača podjetja, prav tako so ekipe in posamezniki prejeli diplome. Dobravičani bodo tudi letos metliško občino zastopah na republi-, škem tekmovanju, ki bo tokrat v Murski Soboti. Zehmo jim kar največ uspeha! KONEC GOSTOVANJ - S predstavo Lucije v izvedbi Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane so zaključena gostovanja v letošnji zimsko-spomladanski sezoni. KuHurna skupnost pa že razmišlja o novem programu gostujočih skupin v jeseni. NA BAZI 20 - 14. aprila so imeli učenci poklicne šole BETI športni dan. Obiskali so Bazo 20 na Rogu, med potjo pa so si ogledali tudi novomeško tovarno Novoteks. V Kočevskem Rogu so se pomerili v streljanju z zračno puško, imeli pa so tudi krajši kulturni program. KJE SO AMATERJI? Delo Zveze kulturno-prosvetnih organizacij je zadnje čase zamrlo. Kulturna skupnost bi to dejavnost rada oživila, zato je predlagala novo vodstvo. I^ed-sednica naj bi postala Cveta Jagodič, tajnica pa Jožica Drobnič. ZKPO naj bi spet navezala stike z obkolp-skimi in posavskimi občinami, poživila pa naj bi tudi amatersko dejav- nost. ZANIMIVO ZA KMETOVALCE - Prejšnji teden je novo odprta trgovina Jugotehnika prikazala domačinom delovanje nekaterih kmetijskih strojev. Prikaz je zbudil precej pozornosti, zato kaže tako prakso nadaljevati. V MESECU MLADOSTIMladinska organizacija je pripravila v maju več akcij. Imeli bodo vrsto športnih tekmovanj, že četrtič zapored bodo organizirali srečanje mladih ustvaijalcev Dolenjske in Bele krajine, mladi v BETI bodo pripravili tekmovanje iz znanja „Mladi in samoupravljanje", obiskali bodo Kumrovec in podobno. NA RAZSTAVI UCiL Tudi metliški prosvetni delavci so si ogledali razstavo učil v Ljubljani. Z ogledom so bili zelo zadovoljni in pričakovati je, da se bo marsikatero novo in najsodobnejše učilo znašlo v naših šolah. Stran uredila: RIA BlCEB DOLENJSKI L1 a 17 KOČEUSKE NĐUIGE ^ KOČEVSKE NOUGE -X- KflfiEUSKE NOUIGE ^ KOČEVSKE NOVICE KOfiEVSKE NOVKE Po občini 2ELJNE; NASTOP KUD - Kul-turno-umetniško društvo „Rog“ se je odločilo, da bo poživilo kulturno in družabno življenje v domačem kraju in okolici. Posamezne ekipe društva so pripravile pester program in se predstavile občinstvu. Na gostovanju v Stari cerkvi so nastopili s 13 točkami, v katerih je sodelovalo preko 35 članov društva, med njimi veliko šolskih otrok. Zbrani denar so namenili Društvu za boj proti raku v Ljubljani. ____________________ _ VAS-FARA; POCaSNO REŠEVANJE - Bivša kmetijska zadruga Kočevje je pred desetimi leti izvajala arondacijski postopek v tem delu Kolpske doline. Arondirali so tri komplekse. Po ukinitvi KZ je začeto dek) nadaljevalo ZKGP Kočevje, vendar je čez čas to zamisel v celoti opustilo in se odločilo, da vrne zemljo prejšnjim lastnikom. Pri tem pa so nastale težave, ker nihče ni uredil posestnega stanja in izdal odločbe o vrnitvi zemljišč. Vsa prizadevanja posameznikov, da bi to čimprej reši- li, so brez uspeha, ker navzlic številnim pritožbam tega nihče ne rešuje. Tudi zemljišča niso najbolje izkoriščena. Prav bi bilo, da bi to čimprej uredili. KOCEVJE: PRITOŽBE - Tisti posamezniki, ki s čim niso zadovoljni in se za to obračajo po pomoč na komisijo za prošnje in pritožbe, ugotavljajo, da ima ta občinska komisija premajhno vlogo. Po njihovem bi morala imeti komisija tako pristojnost, da bi uradno odločala, in ne samo predlagala rešitve ustreznim organom. Ta organ občinske skupščine je zelo nemočen na področju stanovanjskih zadev, saj vedno primanjkuje stanovanj. Zato je pritožbe s tega področja težko zadovoljivo reševati. -v STARA CERKEV: BOJ ALKOHOLIZMU - Obravnavanje alkoholizma na območju krajevne skupnosti Stara cerkev je pokazalo, da krajevne organizacije, občinska vodstva družbeno-političnih organizacij in tudi delovne organizacije, kjer so posamezniki zaposleni, niso posvečale zadostne pozornosti temu družbenemu zlu. Načelno so ugotavljaU, da je alkoholizem v precejšnem porastu tudi med mladino. Prav zaradi tega se svet krajevne skupnosti in ostala vodstva krajevnih družbenopolitičnih organizacij zavzemajo za to, da bi izdelah akcijski program za boj proti alkoholizmu in da bi ga tudi dosledno upoštevali. Pri tem pričakujejo pomoč občinske skupščine in ostalih dejavnikov. -vd Pospešiti povezovanje gospodarstva Partija dobiva vedno večji ugled, zato je velik interes za sprejem v ZK Povezovanje gospodarstva znotraj občine in izven nje poteka prepočasi. Tako so ugotovili na zadnji seji občinske konference ZK Kočevje med razpravo o uresničevanju pisma Jn sklepov 29. seje le potekajo razgovori o združevanju ali sodelovanju nekaterih sorodnih skupin CK ZKS. Vendar pa tesnejšem poslovnem delovnih organizacij. Tako je spet oživela zamisel o združitvi stanovanjskih in komunalnih podjetij v občini, ki je pred letom din „zaspala“. Predlagano je, naj bi se združili komunisti v delovnih organizacijah v eno osnovno organizacijo, kar bi gotovo pripomoglo k* razčiščevanju nejasnosti, k boljšemu sodelovanju, in končno k združitvi. Naslednjo skupino delovnih organizacij, ki bi gotovo lahko tesneje poslovno sodelovale ali se celo združile, sestavljajo HOTEL PUGLED, AVTO in Združeno KOP. Pokazalo se je namreč, da niso bili najbolj pametni sklepi, naj bi bil nosilec turizma v občini AVTO. O poslovnem sodelovanju in združevanju na področju turizma in gostinstva so potekali razgovori tudi z nekaterimi partnerji izven občine, vendar brez uspeha. Pred letom dni je bil ustanovljen tudi odbor, ki bi pripravil predlog za tesnejše sodelovanje (ne za združevanje!) gozdarstva in lesne industrije na območju kočevske in ribniške občine. Odbor je imel šeie dve seji, rezultati pa sc niso znani. Naslednja pomembna ugotovitev zadnje seje občinske konference ZK je bila, da je vedno več zanimanja za sprejemanje v ZK. Prestavnik ITAS Janez Hočevar je poročal, da so na zadnjem sestanku sprejeli v svoje vrste 10 novih članov, za sprejem pa je predvidenih še 20. Na občnih zborih sindikalnih organizacij v raznih podjetjih so delavci javno izjavljali, da žele v ZK, ki dobiva po pismu večji ugled. Takega običaja doslej ni bilo. Po sedanji oceni bo letos sprejetih v ZK precej več novih članov, kot jih je bilo predvideno. 2e v prvih treh mesecih letos je bilo sprejetih več kot vse lansko leto. Seveda pa povsod ne gre tako dobro. Tako se na primer v ZKGP organizacija ZK že okoli 5 mesecev ni sestala. Delo aktiva komunistov-neposre-dnih proizvajalcev je uspešno, saj je ta aktiv neke vrste partijska kontro- la. Ta aktiv bo poslej pred sejo konference razpravljal o zadevah in stališčih, ki jih naj bi konferenca sprejela, in celo konferenci predlagal sklepe. Tako bodo neposredni proizvajalci dobih večji vpliv na vsa dogajanja v občini in sodelovali pri pomembnih odločitvah. Predsednik aktiva komunistov - neposrednih proizvajalcev pa bo v bodoče član občinske konference ZK z enakimi pravicami, kot jih imajo drugi člani konference. To je novost v partijskem delu, ki je doslej niso uvedU še v nobeni drugi občini. J. PRIMC / Dr. Anton Hočevar z ženo Marijo. (Foto: T. Ožbolt) Majhen poudarek veliki obletnici Srečane z odposlancem Kočevskega zbora dr. Antonom Hočevarjem Letos mineva tretje desetletje po zasedanju zbora odposlancev slovenskega naroda, ki je bil od prvega do tretjega oktobra 1943 v osvobojenem Kočevju. V spomin na ta dogodek praznujemo v občin Kočevje 3. oktobra občinski praznik. To pa ni, le občinski, ampak tudi slovenski in jugoslovanski praznik. Desetletnico in dvajsetletnico Kočevskega zbora smo praznovali na republiški ravni. Čeprav bomo letos slavili tridesetletnico tega dogodka, kaže, da mu bo dan manjši poudarek kot prejšnja desetletja. Kmetje še vedno niso zadovoljni Čeprav jim je gozdni obrat zgradil v dveh letih toliko cest, za kolikor bodo kmetje prispevali denar komaj v 18 letih Zasebni lastniki gozdov radi pokritizirajo gozdarsko slažbo, češ da jih družbeni sektor izkorišča, da ima na račun zasebnikov velike koristi, da namenja družbeni sektor premalo za gradnjo cest v zasebnih gozdovih itd. Diplomirani inženir Janez Černač, ki vodi gozdni obrat Mozelj, odgovarja na te pripombe tako: „Gradnja 4 m široke ceste stane 150.000 do 200.000 din (15 do 20 starih milijonov), odvisno od težavnosti zemljišča, po katerem poteka. V obratu Mozelj smo leta 1971 zbrali iz zasebnega sektorja 107.930,35 din obvezne biološke Kako izboljšati mesne izdelke? Z mesarskega posveta v Kočevju v klavnici in predelavi mesnih izdelkov ZKGP Kočevje so bili pred kratkim na obisku predstavniki kemične tovarne Hrastnik pod vodstvom dr. Varge. Na posvetu z mesarji, ki so se ga udel ežili tudi predstav-nild mesnih podjetij iz Ljubljane, Novega mesta. Stične in Sevnice, so se pogovorili, kako bi lahko posamezna podjetja izboljšala mesne izdelke, da bi še bolj ugodila okusu potrošnikov. Kemična tovarna iz Hrastnika oskrbuje kočevsko mesno podjetje in vse ostale jugoslovanske predelovalce mesa z aditivi za suho razsolje- vanje mesa za klobase. Uporabljajo jih za poltrajne klobase iz svinjskega, govejega in telečjega mesa, ker omogočajo izdelavo zelo kakovostnih izdelkov. Z uporabo aditiva imajo izdelki prijetnejši okus, ob-stojnejšo barvo, manjši kalo pri dimljenju in izredno kakovost. fti ocenjevanju mesnih izdelkov iz kočevske predelovalnice mesa so predstavniki kemične tovarne iz Hrastnika ugotovili vse navedene lastnosti in izrekli kočevskim mesarjem priziunje. Za izredno kakovostni salami pa so ocenili tirolsko in ljubljansko. LAMPE amortizacije (ki se po zakonu mora uporabiti le za gojenje gozdov, in ne za gradnje) in 45.444,65 din prispevka za gradnjo cest. V istem letu smo porabili na območju našega obrata 430.754,05 din za gradnjo ceste Banja loka-Žaga in v Pišetko ter 185.632 din za cesto v DebeU vrh. To pomeni, da smo porabili v letu 1971 kar 276.689,85 din več, kot smo jih na našem obratu zbrali. Tudi za lani je slika podobna. Obvezne biološke amortizacije (7,5 odstotka) smo zbrali za 100.584,75 din, prispevka za gradnjo cest (3 odstotke) pa 40.230 din. Hkrati smo lani porabili za vzgojo in nego gozdov 57.918,90 din, za cesto v Debeli vrh 346.934,80 din in za cesto Banja loka-Žaga 53.520 din. To pomeni, da je bilo na območju gozdnega obrata Mozelj lani porabljenih 317.558,95 din več, kot pa je bilo na tem območju zbranega denarja. V teh zneskih niso vštete pomoči krajevnim skupnostim za njihovo delo, ki jo vsako leto razdelijo na območju obrata. Največje potrebe in želje na območju obrata so prav po raznih gradnjah (ceste, vlake, skladišča). Za te namene zberemo na območju obrata Mozelj letno 40.000 do 45.000 din, kar zadošča za gradnjo 200 do 300 m gozdne ceste. Hkrati pa smo za gradnjo cest v zasebnem sektorju porabili v zadnjih dveh letih 739.840,85 din, se pravi toliko, kot za te namene zberemo v 18 letih. Stroške za strokovno službo, prodajo in režijo delavcev v zasebnem sektorju zaračunavamo v višini 12 odstotkov, kar komaj zadošča za kritje teh stroškov. Ob vsem naštetem moramo razumeti, da ni pametno investirati vsako leto v vseh krajevnih skupnostih ali celo vsakem lastniku gozda. Nujno je treba kolobariti. Ob zaključku naj poudarim, da lahko trdimo, da taice denarne pomoči ne bi lastnikom gozdov na našem območju nudila nobena druga delovna organizacija." . J p Mnogi občani menimo, da to ni prav, saj je bil to enkraten, nadvse pomemben dogodek v naši narodni zgodovini, sredi krute vojne, v izmučeni in porušeni partizanski Kočevski. Praznovanja letošnje obletnice bi se lahko udeležilo še lepo število živečih odposlancev Kočevskega zbora. 12. marca sem obiskal dr. Antona Hočevarja-Matetovega iz VeUkih Lašč, enega izmed odposlancev Kočevskega zbora. Rojen je bil 6. maja 1899. Po dokončanem študiju je služboval v Litiji, pozneje pa v Kočevju, Novem mestu in nazadnje v Ljubljani, kjer je bil upokojen. Pravil mi je, da je že pred vojno pomagal partiji v Kočevju, k njemu pa je prihajal po denarno pomoč trinajstletni kuriček Mirko Kosec z Rudnika, ki je imel vedno rdečo kravato. Za notarjem Antonom Lovšinom je bil starosta sokolskem dru-štra v Kočevju in eden izme(^adi-teljev sokolskega, sedanjega, ^ško-vega doma. Po razsulu stare Jugoslavije je bil med pobudniki in organizatorji Nekateri učitelji osnovne šole Kočevje so si ogledali nedavno razstavo učil v Ljubljani, posebno še sestavljenko „Fischertehmic“, ki bi jo lahko s pridom uporabljali pri tehničnem pouku in prometni vzgoji. Nanjo je učitelje opozoi^ svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri občinski skupščini, ki je pripra\ijen pri njenem nakupu šoli denarno pomagati (Foto: Brus) NOB. Ko je spomladi leta 1941 prišel iz Ljubljane Jože Rus, je bil na stanovanju dr. Hočevarja tajen sestanek, kateremu so med drugimi prisostvovali tudi Oskar Kopitar iz Kočevja, Lado in Franjo Smole, Jadviga in Mimi Bogataj in drugi člani sokolskega društva. Vsi do zadnjega so se izrekli za Osvobodilno fronto, dr. Hočevar pa je bil predsednik prvega okrajnega odbora OF in član okrožnega odbora, ki mu je predsedoval profesor Jože Šeško. Po zlomu Italije je bil prvi predsednik mestnega odbora, s katerim se je v začetku nemške ofenzive umaknil iz Kočevja v Glažuto. Tam ga je sekretar okrožnega komiteja KPS Jože Kopitar spet odredil za sekretarja okrajnega odbora OF za Kočevje. Ko pa je decembra 1943 ali januarja 1944 potoval v Rog, je srečal kurirja Glavnega štaba, W mu je prinašal nalogo, da mora prevzeti partizansko bolnišnico v Borovški gori. Bil je upravnik bolnišnice Smrekovec. Po nekaj mesecih pa je bil prestavljen za terenskega zdravnika. Sprva je bil v rajonskem odboru Dolenjske Toplice, od junija 1944 pa je bil na levem bregu Cabranke in Kolpe. Na zborovanju 4. oktobra 1944 v Čabru je bil izvoljen v okrožni NOO. Od tedaj pa do konca vojne je imel svoj sedež v Osilnici, na Selih v Kovačevi hiši. Ženo in štiri sinove so mu internirali Nemci. Po vojni pa se je vse družina spet srečno zbrala v Kočevju. Njegovo ime je povsod znano in vsi-drano v srcih ljudi, ki ga poznajo kot dobrega in socialno močno čutečega človeka. j OŽBOLT KAM PO ŠOLI? Vsako leto imajo učenci osnovne šole, ki končujejo osemletno šoknje veliko skrb: odločiti se morajo za poklic oziroma uk ali pa za nadaljevanje študija. Najtežje se odločajo šibkejši v znanju in tisti, ki ne dokončajo vseh osmih razredov. Prav ti učenci bi morali biti deležni posebne pomoči, da bi se hije odločili za pomemben življenjski korak. Pri izbiri poklica in odločanju zanj učencem lahko veliko pripomorejo tudi dobri filmi o raznih poklicih. Osnovna šola v Kočevju si je take filme izposodila pri Zavodu za zaposlovanje delavcev. Učencem jih bodo predvajali učitel ji tehničnega pouka ob koncu šolskega leta. V.I. Prvikrat je bila med odposlanci izrečena velika in usodna beseda: sila! Težka beseda, ki je vodila za seboj že preizkušene posledice: kadeče se razvaline požganih kmečkih hiš, goreče gradove, smrt in opustošenje ... Zborovalci so se zavedali vsega tega, zato so se o tej besedi dodobra razgovorili. Govorili so tudi o tem, da še pred uporabo sile opravijo trnovo pot, ki je bila že od nekdaj v rabi pri sporih med gradom in tlačani. S pismeno pritožbo morajo naprej pred svojega grajskega gospoda. Če jih ta ne zadovolji, morajo s pritožbo pred kranjskega vicedo-ma v Ljubljani in šele potem, če jim tudi ta ne pomaga, jim ostane prosta pot do samega cesarja. Zborovalci so vedeli, da s pritožbami ne bo kaj prida uspeha. Svojega grajskega gospoda, barona Thuma, so le predobro pczna-li. Bil je pijanec in kvartopirec, zapravljivec in nasilnež. Grofica in hčerka, ki sta se v samotnem gradu dolgočasili, sta obiskovali sosedne gradove in drage veselice v Ljubljani, kar vse je požiralo velike denarje. Nedavno tega pa je grof v Ljubljani v plemiški družbi izgubil na kartah dva tisoč goldinarjev. Podpisal je zadolžnico, izplačljivo v treh mesecih. Kmetje in meščani so vedeli za ta častni dolg njihovega gospoda, zanj pa bi se niti ne zmenili, če bi jim silvestrski grofov razglas o zvišanju davščin jasno in glasno ne povedal, da bodo ta častni kvartopirski dolg in še kaj drugega morali poravnati oni sami, podložniki in tlačani podeželja ter cehi in meščani mesta Kočevje. Ker so vse to dobro vedeli, si o uspešnosti pritožbe v grajski pisarni niso delali utvar. Zaradi reda jo bodo vložili, sicer pa položili več važnosti v pritožbo na vicedoma v Ljubljani. Moriili so tako storiti, dasi so iz lastnih in tujih izkušenj vedeli, kako ta visoki gospod rešuje podložniške pritožbe: obljubil bo, pa še prav slovesno, da bo o nepravilnostih, navedenih v pritožbi, ukazal izvesti natančno preiskavo in, kajpada, vse nepravilnosti preprečil. Tlačanski možgani pa so dobro razumeli to uglajeno, plemiško govorico: njihova pritožba bo stopila na dolgo, vijugavo pot po upravnih pisarnah, ki lahko traja leto dni ah še več, seveda s pogojem, da medtem oni, podložniki, v redu plačujejo vse od graščaka določene davščine. V nasprotnem primeru bi se preiskava sama od sebe ustavila. Podložniki so bili v precepu: če med preiskavo ne plačajo, njihova pritožba ne bo upoštevana, če pa plačajo, jim pozneje poreko: kaj pa še hočete, saj ste vendar to, kar pravite, da je bilo krivično, plačevali! Nove, dasi pregovor-jene davščine bi z enkratnim plača-njem samodejno bile tudi potrjene. Vse to so kmečki odposlanci vedeli, poznali so vse upravne pasti in zanke, a vendar so morali vse to maličenje pravičnosti prenesti, če so hoteli priti do cesaija in mu izročiti pritožbo. Na sestanku so sklenili, naj trije odposlanci kočevskih podložnikovpone-sejo pritožbo zoper krivične da^čine kranjskemu vicedomu v Ljubljani in za ta posel določili Jonkeja, Urbana in Laknerja. Odposlanstvo naj bi vodil volili za vodjo Zveze kmetov in cehov na Kočevskem. Ta naj vicedomu izroči njihovo pritožbo in razloži krivično postopanje barona Thuma. Ni bila prijetna ta pot v glavno mesto, morala pa je biti opravljena, če so hoteU priti do cesarja. Kranjski vicedom, visoki cerkveni dostojanstvenik Erazem Praunwart, kočevskih odposlancev ni bil posebno vesel. V njegovem uradu so se stekale novice s Kranjskega in sosednjih dežel o puntarskem duhu, ki se širi kot kuga iz dežele v deželo, iz Hrvaškega prav na jugu pa skoraj do samega cesarskega mesta. Tudi je njegov urad že dobil nekaj zaupnih poročil o Kočevcih, češ da se združujejo v nekakšni zvezi za obrambo svojih pravic, da se povezujejo s kmeti na Gorenjskem in Dolenjskem ter Hrvaškem, ki vsi sanjajo o nekakšni „stari pravdi“. Prav nič ne skrivajo, da bi se radi znebiU grajskega jarma. Vicedom je odposlance s Kočevskega sprejel in jim obljubil, da bo njihovo pritožbo obravnaval nepristransko in z ljubečo očetovsko skrbjo, nato pa o njej poročal cesarju. Do svojega grajskega gospoda pa morajo biti obarni in ubogljivi. Baron Thum je za Kočevsko plačal v cesarsko blagajno osemnajst tisoč goldinarjev, zato ima tudi on svoje pravice. On, vicedom, je pritožbo kmetov sprejel, pravičnost pa zahteva, da sliši tudi grofovo mnenje, nato pa razsodi Baron je najel desetino odpuščenih vojakov s Primorskega, ki naj bi strahovali trmoglave uporne kmete. Jonke, ki so pa malo prej soejlasno iz- (Nadaljevanje prihodnjič) DL GOSPODAR- STVENIK PREB. SRBIJE KATRAN JEMEN. VLADAR DEL KARPATOV AR ŽREBEC TONOVSKI NAČIN PLUG LETNI ČAS GOETHEJEVA-VATI C SEŽIGA-LIŠČE Z-ASUK BUDISTIČNI DUHOVNIK NIŠ DEL VOZA TOLŠČA ITNOG. KLUB GOSP. POSLOPJE KRADLJIVEC ■ne'besni POJAV STROK. ZA VPR.LEPOTEJ KILOVOLT-AhPER LANTAN PRAŠIČEK ANGL.REKA AM.M.IME ŠPORTNI REKVIZIT FILIP. OGNJENIK ITREKA PRITOK MORAVE OBR NASIP ROBIČ OSL OGLAŠANJE RDEČE RJAVA BARVA BUDIST. MENIH .u SKLOP GORA VRSTA OBUVALA O Č E UČITELJ ETIKE DENARNI ZAVOD TELOVADEC -ŠMI. FOSFOR JAP VOZILO LETALO JAFR. REKA NEZNANEC SMITH KALU FR.PEVKA ANGL. UNIVERZA GAJ IZOLACIJA VANADIJ N AŠA kozmetik; M. IME GOVORJENJE VPRISPOOO- BAH.HlPtR- BOLIČNOST LUOWIG TIECK TIBET. GOVEDO KOBILICA NOVAK VONJ ZADOLŽITEV KRTONt^ SVETA CPRft MAKED. MESTO ŠASTRI DULEC KOVINSKI TLAKOMER ŽLAHTNA KOVINA NAKODRA- NO SUKNO imen VLAK SVIT Z.GLAS POVRŠ. MERA KOSITER JANEZ TRDINA Ttizoel. GOSLI MOSTAR VERDIJEVA OPERA [pMk RENA MITROVO SVETIŠČE PTICA ROPARICA PRVA ŽENSKA KDOR AGITIRA MIRNO SOŽITJE JAMBOR MONGOLSKI NAROD LOPA DOLINA ŽIME ABECEDAH PRETEP CVETNA MAČICA ŠPORTNE SANKE BOS. RUDNIK PREMOGA LETNI POSEK VZOR ŽID.M.IME ZAPISNIK STOPNJA PRIDEVNIKA RAVNA STREHA KARDELJ EDVARD Ž.IME KORALNI OTOK MUZA POEZIJE [krušni OČE RUS INAROD ČRNOMOR. LUKA PREREZ RANOCELNIK ODVODNA ŽILA GR.ČRKA KOŽNA RAZPOKLINA ŽALOST DEL NOGE ŽELATINA IZ ALG VESLAŠKA TEKMA / FIN. JEZERO NEKD.JAP PRESTOLNICA ODLOČILNI DOKAZ ČRTA REKA NA PELOPONEZU MORSKA POŠAST D I R SIMBOL ZA KOSITER ŠKOTSKO KRILO RUSKI SLDVANOFIL DL POLIT. VODJA ZEM PODNOZeCE V VSAKO HIŠO □ L PORT. AGENCIJA TUL GLINA FOT. RAZVIJALO TVEGANJE ■f— IVAN ZORAN SDSS TEŽAVA ODKLON NIHALA OD MIR.IEGE VALJEVO PADAVINA LEPDTIČJE LJUBEZ. PESNIK OBER DOBA ZElNAl STOR STEFOK DELUMESTA PREBiVAUtf IRANA LAHKA TKANINA LEO ^£ZAJ^ ZABUHLOST DL TEKAČ CLARK NEKD.ORZ. URADNIK ABELOV Trat KOTOR KDOR SE RAD TOŽARI TOPILO HRVM.IME NOVOMEŠKO PODJETJE l!on IŽLEBNIK DELOVNI NALOG KUB. MINISTER OVRATNA RUTA REŠEVALNI ČOLN PIJAČA JAP LUKA DL RIM. VEŽA Trideset lepih nagrad Za prvomajske praznike smo vam pripravili novo nagradno križanko. Kdor nam bo do četrtka, 10. maja 1973, poslal rešeno križanko, lahko ypa na eno izmeJ 30 nagrad. Seveda mora biti pravilno rešena ter pravočasno (osebno ali po pošti) oddana. Nagrade so naslednje: 1. nagrada 250 tJin, 2. nagrada 200 din, 3. nagrada 150 din 4. nagrada 120 din . 5. nagrada 100 din 6. nagrada 80 din in 24 knjižnih daril Reševalce prosimo, naj tudi tokrat upoštevajo naslednje: izrezana rešena križanka je hkrati kupon za udeležbo na žrebanju! Rešitve pošljite na naslov: DOLENJSKI list; 68001 Novo mesto, p. p. 33^ V levi spodnji rob kuverte pripišite: KRIŽANKA. — Ne pozabite na svoj nasov, ki mora biti o'-V3zno napisan na belem robu križanke! Mnogo veselja in kratkočasja z reševanjem vam želi vaš DOLENJSKI LIST sit inOUSTRURinOTORniH VOZIL novo mESTo I mv % % SKUPŠČINA OBČINE OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKI ODBOR ZZB NOV OBČINSKA KONFERENCA ZMS in vodstva vseh drugih organizacij ter društev v občinah ZDRUZENO KGP KOČEVJE KMETIJSKO GOSPODARSTVO GOZDNO GOSPODARSTVO STANOVANJSKO GOSPODARSTVO RESTAVRACIJA SGP PIONIR NOVO MESTO BREŽICE ČRNOMEU KOČEVJE METLIKA NOVO MESTO RIBNICA SEVNICA TREBNJE DIMNIK SCHIEDEL JE OKROGEL, KAR DAJE TELE PREDNOSTI: — odličen vlek zaradi najmanjše prostornine sten — varnost obratovanja zaradi najmanjše kurilne površine — enostavnost pri čiščenju DHVINIK SCHIEDEL IMA ŠAMOTNI VLOŽEK. ODPOREN PROTI KISLINI, ZATO JE: — odporen proti ognju, ker je izdelan iz visoko kvalitetnih glin in šamotov, — odporen proti kislini, ker šamotni vložek propušča kislino pod 2,5 % — varen pred zasajevanjem in zakislevanjem, ker je šamotna cev odporna proti kislini in vlagi, — temperaturno obstojen, odporen proti firitiskom in pli-notesen, ker je sistem izredna konstrukcijska rešitev. DIMNIK DIMNIK SCHIEDEL S ŠAMOTNIM VLOŽKOM JE MONTAŽNI DIMNIK IN JE: — varčen zaradi hitre in enostavne montaže, — varen pred ognjem, ker je večplastne konstrukcije s tesnilnimi fugami, — varčen pri prostoru, ker je natančno izmerljiv in funkcionalen — varčen pri ceni, ker je trajen in ga je mogoče hitro montirati in ima do 40 % boljše izgorevanje. v E\/ROPI SCHIEDEL-VU-KAMIN PROIZVAJA, PRODAJA, MONTIRA, UVAŽA in IZVAŽA GRADBENO PODJETEJ „GRADNJA", ŽALEC, v kooperaciji s CINKARNO Celje, telefon 71-783, 72-227. PRODAJNA MESTA: Gradnja Žalec, Kovinotehna Celje, Gramex Ljubljana, Smreka Maribor, DOM Maribor, Potrošnik Murska Sobota, Trgovsko podjetje Sevnica, Agraria Brežice in Gramex Jesenice. Predstavništvo v Ljubljani: Inž. Janez SRAKA, Herbersteinova 15, telefon (o61) 316-234. „MELAMIN", kemična tovarna KOČEVJE razglaša prosta delovna mesta za 8 NK DELAVCEV za priučitev dela v proizvodnji ^ Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s poskusno dobo 3 mesecev. Nastop dela je mogoč takoj po opravljenem zdravniškem pregledu. Ponudbe je oddati v splošnem sektorju osebno do vključno dne 5. 5. 1973. Podjetje ne razpolaga s stanovanjem, zaradi dela v štirih izmenah pa je zaželeno, da ima kandidat stanovanje v Kočevju ali bližnji okolici. KOMUNALNO OBRTNI CENTER — TOZD Komunala VELENJE, Koroška 46 razširja dejavnost nizkih gradenj in vabi k sodelovanju GRADBENE DELOVODJE za nizke gradnje Nudimo soliden osebni dohodek in samska stanovanja, kasneje tudi družinska. Od kandidatov pričakujemo ustrezno strokovno izobrazbo in nekaj let prakse pri vodenju dela na nizkih gradnjah. TOVARNA KLOBUKOV »ŠEŠIR« ŠKOFJA LOKA odpira nov proizvodni obrat v Stari vasi - Bizeljsko, zato VABI K SODELOVANJU naslednje nove sodelavce: 1. vodjo obrata v Stari vasi, za katerega želimo, da ima srednjo strokovno izobrazbo (po možnosti konfekcijski tehnik), da ima organizacijske sposobnosti in smisel in veselje za delo z ljudmi; 2. več delavk, priučenih ali izučenih šivilj, ki imajo veselje za izdelovanje pokrival; 3. hišnika, kateremu nudimo družinsko stanovanje in možnost zaposlitve za zakonsko tovarišico. Prijave sprejema Zavod za zaposlovanje delavcev, Brežice, do 20. maja 1973. IŠČEMO SODELAVCE' K sodelovanju vabimo večje število poverjenikov, ki bi bili pripravljeni v domačem kraju širiti dobre knjige vseh slovenskih založb. Nagrajevanje po uspehu -> dobra možnost zaslužka. Pismene prijave s kratkim žhrljenjepisdm pošljite najkasneje do 11. maja 1973, na naslov: partizanska knjiga Vodnikova 43, 61000 Ljubljana. SLAVNIK, KOPER TOZD Hotel „Sremič", Krško KOMBI IMV teOO Javno licitacijo za prodajo avtomobila Kombi IMV 1600. Licitacija bo v hotelu „Sremič" v Krškem 16. 5. 1973 ob 9. uri za družbeni sektor in ob 10. uri za zasebni sektor. Izklicna cena je 1,5 milijona S din. Pred licitacijo morajo interesenti plačati 10 % kavcije od izklicne cene. ZA POKLIC ELEKTROMONTER! OZP Elektro Ljubljana-PE Novo mesto razglaša 6 prostih učnih mest za šolanje na Elektrogospodarski šoli v Mariboru ZA POKLIC ELEKTROMONTERJA Pogoji za sprejem: 1. uspešno dokončana osemletka, 2. zdravstvena sposobnost za opravljanje elektromonterskih del. Podjetje nudi štipendijo, ki je odvisna od dohodkov staršev oz. skrbnikov, v nobenem primeru pa ni manjša, kot znašajo stroški internata. Poleg temeljnega dela štipendije prejmejo učenci tudi gibljivi del štipendije, ki znaša: za odličen uspeh 100 din, za prav dober uspeh 60 din in za dober uspeh 50 din na mesec. Interesenti naj se zglasijo osebno na sedežu poslovne enote v ^Movem mestu. Ljubljanska c. 3. Čas za prijavo je do 20. 7. 1973. Odbor za kadre IGM „Sava" Krško razglaša prosto delovno mesto VODJA SAMOSTOJNE ENOTE PRODAJALNE GRADBENEGA MATERIALA Pogoji: VK delavec trgovinske stroke s prakso Osebni dohodki po pravilniku. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Razglas velja do zasedbe delovnega mesta. Kandidati za razglašeno delovno mesto naj pošljejo svoje prijave s podatki o strokovni usposobljenosti in dosedanjih zaposlitvah v 15 dneh po objavi razglasa na naslov: IGM „Sava" Krško, kadrovsko splošni sektor. Krško, Gasilska 4. VAS PRAV KORAK JE KORAK DOLENJSKE BAMKE IM HRANILI^ICE v Novem mestu in poslovnih ^ot v Krškem, Metliki,Novem mestu, Trebnjem in na IVIirni KJER ZBIRAJO HRANILNE VLOGE IN-JIH OBRESTUJEJO OD 7,5 DO 10-ODST. VODIJO ŽIRO RAČUNE IN DEVIZNE RAČUNE OBČANOV OPRAVLJAJO DEVIZNO-VALUTNE POSLE IN ODKUP TER PRODAJO DEVIZ DAJEJO KREDITE ZA STANOVANJSKO GRADNJO, POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA, OBRTI IN TURIZMA NA PODLAGI NAMENSKEGA VARČEVANJA ODOBRAVAJO KRATKOROČNE IN DOLGOROČNE KREDITE OPRAVLJAJO VSE DRUGE BANČNE POSLE ZAUPAJTE DBH SVOJE DENARNE ZADEVE SAJ JE TO VAŠA BANKA. DBH NOVOMESTI PRIVOŠČITE Sl TO ZADOVOLJSTVO! IŠČEMO SODEUVCA! DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO -Komisija za kadre in splošne zadeve objavlja PROSTO DELOVNO MESTO VODJE PODRUŽNICE V KRŠKEM (bodoči TOZD). Za kandidate so poleg splošnih pogojev obvezni še naslednji pogoji: — višja ali srednja izobrazba z najmanj 8 let delovne dobe, od tega najmanj 3 leta na vodilnih delovnih mestih v banki ali gospodarstvu; da je delo na dosedanjem delovnem mestu uspešno opravljal in da je prioralno-politično neoporečen. Kandidati naj predložijo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev Komisiji za kadre in splošne zadeve pri Dolenjski banki in hranilnici. Novo mesto. Razpis velja 15 dni po objavi. laSUaaSSMBauMMMAkiMaMMIB »••MMaBnaaua«Mi laaaal UPOKOJENI MIZARJI, TESARJI! Iščemo dva upokojena mizarja ali tesarja in eno gospodinjo za delo pri Pogačnikovem domu na Kriških podih za čas od 20. maja do konca junija. Prejemki po dogovoru. Dostop do doma je po vojaški poti (mulatieri) iz Trente, 3 ure zmerne hoje. Ponudbe pošljite takoj Planinskem društvu Radovljica. St 17 (12041 - 26. aprilo 1973 DOLENJSKI UST 21 i j i i M ^ ^ Petek, 27. aprila -- Ustanovitev OF Sobota, 28. aprila - Pavel Nedelja, 29. aprila - Hugo Ponedeljek, 30. aprila - Katarina Torek, 1. maja - Praznik dela Sreda, 2. maja - Boris Četrtek, 3. maja - Aleksander BRESTANICA: 28. in 29. 4. angleško-italijanski film „Agent 007 - krvava Mary“. 1. in 2. 5. ameriški barvni film „40 morilcev"’ BREŽICE; 27. in 28. 4. ameriški barvni fita „Malori kot smrt“. 29. in 30. 4. angleški barvni film P1 dO n * ” ČRNOMELJ: 27. 4. ameriški barvni film „Trije dolarji sejejo smrt“. 29. 4. francoski barvni film „Vlada razum“. 2. 5. francoski barvni film „Velika gneča v Parizu“. 4. 5. ameriški barvni film ,4zgubljeni“. KOSTANJEVICA: 28. 4. ameriški barvni film .JSkrivnostna Justina**. 29. 4. ameriški barvni film „Prvi mitraljez divjega zahoda**. 1. 5. ameriški barvni film „Morilec v vrsti**. KRŠKO: 28. in 29. 4. ameriški barvni film „Crni panterji v Harlemu**. 2. 5. francoski barvni film „Astragal**. METLIKA: Od 27. do 29. 4. ameriški barvni film „Strel iz nebotičnika**. Od 27. do 29. ‘4. angleški barvni film „Joy ubogo dekle*'. 30. 4. do 3. 5. jugoslovan^i barvni film „Kdor poje, slabo ne misli**. Od 3. dg 5.5. jugoslovanski barvni film „Prvi splitsla odred**. MIRNA: 28. in 29. 4., Wili boj**. NOVO MESTO: Od 27. do 30. 4. ameriški barvni film „Kvartopirec in prostitutka**. 30. 4. do 2. 5. barvni film „Roparji zlatega rudnika**. -POTUJOČI KINO NOVO MESTO: Od.27. 4. do 1. 5. ameriški barvni film „Zadnji naboj*'. RIBNICA: 28. in 29. 4. ameriški barvni film „Sin revolveraša**. SEVNICA: 28. in 29. 4. ameriški film „Tora! Tora! Tora! **. ŠENTJERNEJ: 28. in 29. 4. „Sto muk Stanlia in Olia**. TREBNJE: 28. in 29. 4. francoski barvni kriminalni film „Borsalino**. SLUŽBO DOBI FANTU NUDIM tirano in stanovanje za pomoč na kmetiji po službi. Preskrbim službo v tovarni. Anton Rupar, Žabnica 33, Kranj. SOBO IN Hluj^O dobi pošteno dekle, ki bi.bilo pripravljeno pomagati v gospodinjstvu. Preskrbim tudi službo. Pišite na naslov: Jože Vaupič, Cesta dveh cesarjev 38 3, 61000 Ljubljana. GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem k 4 odraslim osebam. Lastna soba, plača po dogovoru. Polona Rus, Butik Vlasta Jež, Stari trg 28, Ljubljana. SLUŽBO IŠČE V VARSTVO vzamem ofroke. Naslov v upravi lista (1088/73). STANOVANJA FANTU ODDAM opremljeno sobo s centralno kurjavo in sanitarijami. Naslov v upravi lista (1089/73). ODDAM dve sobi s kopalnico trem dekletom. Ostalo po dogovoru. M. Badovinac, Lobetova 4, Novo mesto. ODDAM opremljeno sobo dvem ženskama v Šmihelu. K Roku 10, Novo mesto. ODDAM opremljene sobe za dve dekleti in fanta. Peter Popovič, Za grebška 25, Novo mesto. Motorna vozila PRODAM ferguson, kosilnico, seno, hladilnik in komate. Žibert, Zagrebška 29, Novo mesto. UGODNO PRODAM moped na dve prestavi. Vinko Pečaver, Trdinova 21, Novo mesto. PRODAM moped (letnik 1972), šivalni stroj Bagat in televizor. Ogled popoldne od 17. do 19. ure. Stopar, Gotna vas 12, Novo _ mesto. PRODAM zastavo 750, letnik 1969, dobro ohranjeno. Naslov v upravi lista (1034/73). UGODNO PRODAM škodo, letnik 1970. Naslov v upravi lista (1040/73). POCENI PRODAM NSU 110, letnik 1968, desna stran karambolirana. G^led možen vsak dan. Alojz Jar nežič. Puščava 6, Mokronog. PRODAM MOTOR NSU 175. Jože Kastelic, Jablan 8, Mirna peč. PRODAM ZASTAVO 750 ali zamenjam za gradbeni material. V poštev pride stoječ kostanjev les do 15 cm. Tomaž Potočar, Bučna vas 35, Novo mesto. ZASTAVO 750, letnik 1965, in ma- lo rabljen televizor ugodno prodam. Cesta herojev 3 3/a. Novo mesto. UGODNO PRODAM fiat 750. Prečna 30, Novo mesto. PRODAM fiat 1300, letnik 1969, zelo dobro ohranjen. Franc Gabrič, Brestanica 34, telefon (068) 75-124. ŠKODO 1967, odlično ohranjeno, prodam. Jože Lužar, Nad mlini 43, Novo mesto, telefon 22-215. PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1968. Jože Kralj, Paderšičeva 13, Novo mesto. Naslov v upravi lista (1074/73). PRODAM malo rabljeno spalnico. Anton Agnič, Mlake pri Gradcu, Bela Krajina. PRODAM 350 kom. sadik trt cepljenk, sorte laški rizling in modra frankinja. Cvelbar, Gorenja vas 22, Šmarješke Toplice. KUPIM KUPIM model za ročno izdelovanje betonskih blokov (tudi za prezide). Sandi Mikulan, Dolenjski list. Novo mesto. KUPIM DOBRO ohranjeno motorno kosilnico znamke BCS ali Fi-garo. Jože Baznik, Vel. Mraševo 27, 68312 Podbočje. KUPIM gradbeno parcelo na območju Grma, Gotne vasi, Jedin-ščice. Žabje vasi, Cikave. Naslov v upravi lista (1094/73). ZARADI ODHODA v tujino prodam traktor Ursus 35 KM. Franc Ganc,_Vranie 18. 68290 Sevnica. R-16 prodam po ugodni ceni. Telefon 21-727. POCENI PRODAM ford taunus 17 M, 1963. Ivan Kapš, Trdinova 24, Novo mesto. Telefon 22-341 od 6. do 14. ure. UGODNO PRODAM malo rabljeno motorno kolo Tomos avtomatik. Cvelbarjeva 14 (Breg) - Novo mesto. PRODAM prikolico za osebni avto in cirkularko za železo. Jože Ribič, Dol. Kamence 28, Novo mesto. PRODAM PRODAM dva moška šivalna stroja Singer. Pirh, Šentrupert 85. PRODAM vprežno kosilnico, vprežni prevračalnik in hidrofor, vse v dobrem stanju. Ivan Turk, CJor. Stara vas 10, Šentjernej. PRODAM pragove za 1300. Vujanovič, Bršlin 44, Novo mesto. PRODAM kozolec na psa po ugodni ceni. Špilek, Prilipe, Čatež pri Brežicah. SESALEC znamke Progres (še garancija) prodam s popustom. Lu-bej, telefon dopoldne 21-640. UGODNO PRODAM malo rabljen vzidljiv štedilnik (21 col) na dve in pol plošči, z dvema pečicama in s kotličkom za vodo ter pomivalno mizo z dvema koritoma. Leopold Rožič, Cesta belokranjskega odreda 11, Črnomelj. UGODNO PRODAM novo dvoton-sko enoosno prikolico za traktor, platonar za gumi voz s stranicami, mlatilnico z dvojnim čiščenjem v zelo dobrem stanju, buben 175 in fiat 750. Jože Rupar, Goriška vas 7, Škocjan. PRODAM motorno kosilnico znamke Figara s priključki, cirkular in brusilno napravo ter motorno žago Jobu Tiger v dobrem stanju. Lado Pefretič, Jablance 14, Kostanjevica na Krki. PRODAM globok otroški voziček v dobrem stanju. Naslov v upravi Usta (1029/73). PRODAM gnojnično črpalko in sod za gnojnico. Alojz Kos, Šentjurje 12, Mirna peč. PRODAM garažo. Naslov v upravi lista (1035/73). UGODNO PRODAM kombaj[n znamke Messey Harris. Matija Matkovič, Kvasica 6, Dragatuš pri Črnomlju. PRODAM globok ofroški voziček. Novo mesto, Vrhovčeva 3. PRODAM obračalnik za seno (letnik 70) na konjsko vprego, v dobrem stanju, na gumi kolesa. Hrastar, Jezero 20, Trebnje. PRODAM kosilnico Alpina v dobrem stanju. Ogled vsa dan. Milan Pajtler, Bučerca 18 pri Krškem. PRODAM deteljo in seno, približno 2.000 kg. Cena ugodna. Smrekar, Rožni dol 12, Semič. PRODAM 115 salonitk Anhovo 5,5 (valjne), 125 x 92, po 25,00 din. ' Prodam tudi gozd in bakren 1004itrski kotel za kuhanje hrane svinjam. Cena 1.050.- din. Nežka Šega, Ravni dol, Sodražica. UGODNO PRODAM pomivalno mizo in hladilnik Eka. Naslov v upravi lista (1082/73). VPREŽNI obračalnik, novejši na 5 vil in grablje, ter snuekove lante-ne (hmeljavke) prodam. Jože Zakšek, Stolovnik 15, Brestanica. GLASBENIKI POZOR! Prodam ori gmalne nemške bobne. Cena zelo nizka. Dam tudi na dva obroka. PRODAM hišo z gostinskim lokalom v okolici Ljubljane. Gostilna je zelo znana in dobro vpeljana ter na prometni točki. Angela Borštnar, Sr. Jarše 22, Domžde. PRODAM ‘več stavbnih parcel na Čardaku v Črnomlju. Marija Schweiger, Šolska uUca 5, Črnomelj. PU UGODNI CENI prodam stanovanjsko hišo v Kanižarici pri Črnomlju z gospodarskim poslopjem in vrtom. Ogled vsak dan po 14. uri. Anton Tomc, Kanižarica 37, Črnomelj. NAPRODAJ je enodružinska vseljiva hiša z gospodarskim poslopjem, sadovnjakom, vinogradom in njivo v prometnepi kraju, 80 metrov od glavne ceste v Dol. Straži pri Novem mestu. Dovoz za vsa vozila. Plačljivo v gotovini. Naslov v upravi lista. (1068/73). PRODAM leseno gospodarsko poslopje 6 X 5,40 m, krito z opeko, brez zemljišča, po ugodni ceni. Naslov v upravi lista (1067/73). PRODAM vseljivo novejšo hišo z garažo in vrtom. Franc Zaviršek, Grosuplje, Levstikova 12. PRODAM enostanovanjsko hišo v Lončarjevem dolu 24. Ivanka Pene, Lončarjev dol, Sevnica. PRODAM zidano hišo, dokončano do prve faze (voda in elektrika napeljana do hiše), na lepem kraju ob reki Krki v Cerkljah pri Brežicah. Pojasnila dobite pri Ignacu Bevcu, Cerklje ob Krki 16. PRODAM hišo v Gotni vasi. Naslov v upravi lista (1055/73) PRODAM 2,5 ha bukovega gozda nad Kostanjevico ob Krki. Ponud-be na upravo hsta pod „GOZD* . VDOVA proda zaradi starosti hišo z lepim vrtom raznih kultur na prometni točki v Velenju. Kovaljev Velenje, Celjska 31. RAZNO KMEČKI FANT s službo, lepim stanovanjem in malo zemlje, star 41 let, 176 cm, želi spoznati dekle ali vdovo od 32 do 42 let zaradi poroke. Ponudbe pod „LEPO ŽIVLJENJE**. POROČNI PRSTANI! - Želite presenetiti nevesto? Zlatar Otmar Zidarič v Ljubljani v Gosposki 5 (poleg univerze) vam bo rad pomagal! — Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! Ob tragični izgubi našega dragega brata JOŽETA ČRNUGLJA iz Grabrovca pri Metliki se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni Stanku Nemaniču, predsedniku krajevne skupnosti in predstavniku Zveze borcev za ganljive besede ob grobu, gasilskemu društvu in govorniku Martinu Dragovanu ter občinskim družbenopolitičnim organizacijam za vence. Zahvala tudi godbi in proštu za opravljeni obred. Žalujoči: sestri Martina in Marija z družino ter drugo sorodstvo Ob prerani izgubi naše drage mame in stare mame JOŽEFE PONIKVAR, roj. Zupančič iz Tomažje vasi 26 se vsem, ki so ji poklonili cvetje in vence ter jo spremili na njeni zadnji poti, najtopleje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo župniku iz Bele cerkve za spremstvo in vsem sosedom za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Žalujoči: otroci Franc, Angela, Slavko, Avgust, Jože, Anica z družinami, Cirila z možem in Marija Tomažja vas, 17. aprila 1973 Po hudi bolezni nas je v 67. letu starosti prezgodaj zapustila naša preljuba mama, stara mama, sestra, teta in tašča FRANČIŠKA KOBE iz Laz ob Kolpi Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sovaščanom in drugim, ki so nam izrekli sožalje, in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, darovalcem vencev in cvetja. Posebna zahvala medicinski sestri Rezki Veber, ki je pokojnico redno obiskovala in ji lajšala trpljenje, ter govornikoma Mariji Vajs in Petru Šobarju za ganljive besede ob slovesu, zastavonoši Rudiju Mazoni in starotrškemu župniku za opravljeni obred. Vsem in vsakemu še en^at iskrena hvala. Žalujoči: hčerki Zdenka in Nevenka z družinama, sestre in bra^e z družinami ter drugo sorodstvo Ob boleči izgubi dragega moža, ata, starega ata, brata in sfrica ALOJZA JANŽEKOVIČA iz Radoš pri Metliki se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se v tako velikem številu poslovili od njega, mu darovali cvetje ter nam , izrekli pismena in ustna sožalja. Za vso skrb in zdravljenje se zahvdjuje-mo osebju interne klinike Novo mesto, iwsebno predstojniku dr. Hueb-scherju. Najlepša hv^ občinskemu odboru ZZB NOV Metlika za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu, gasilskemu društvu Radoviča za vso skrb pri organizaciji pogreba in za poslovilne besede. Posebna hvala vsem bližnjim sosedom za pomoč in razumevanje v času bolezni. Vsem še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči: žena Ana, otroci Anica, SlaNiea, Olga, Stanka, Vinko in Malči z dražinami ter snaha Rajka z Emico Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega ljubega moža, očeta in starega očeta MARTINA GRABNARJA iz Ardra pri Raki se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu darovali vence, cvetje in nam izrekli sožalje. Hvala vaščanom, posebno pa družini Slavka Bajca za nesebično pomoč in prizadevnost. Posebno se zahvaljujemo kolektivu Splošnega mizarstva Krško za vence in udeležbo na pogrebu, hvala župniku za opravljeni obred. Še enkrat hvala vsem, ki so nam v težkem trenutku stali ob strani in nam pomagali. Žalujoči: žena Rezka, sin Ivan z ženo Minko, vnuka Breda in Robert Našemu dragemu atu JANEZU KLEMENČIČU iz Ždinje vasi 41 iskreno čestitamo za njegovo 70-le-tnico in god in mu želimo še na mnoga zdrava in zadovoljna leta v krogu svojih domačih. Žena Alojzija, sin Ivan in Franc z družinama, hčerka Slavka z družino ter sestra Micka. im Ivana Lenarčič, Vel. Brusnice 53, prepovedujem odlaganje odpadkov in vode na mojo njivo. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. Anton Zupančič, Kurirska pot 14, Novo mesto, prepovedujem vsako hojo, igranje otrok, pašo kokoši, razmetavanje smeti in odpadkov po mojih travnikih. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Stanko Težak, Dole 5, Suhor, opozarjam tov. Jelko Reba in Marijo Muc, obe iz Dola, Anđa Selakovica iz Drage ter vse tiste, kateri nasedajo lažn^ obrekovanjem proti meni in moji družini, naj takoj prenehajo širiti laži. V nasprotnem primeru jih bom sodno preganjal. Prepovedujem pašo kokoši na mojem spodnjem in gornjem vrtu pri gostilni. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. Pepca Klauž, Kostanjevica 24. Slavka Korbar, Mala Bučna vas 1, Novo mesto, prepovedujem vožnjo po mojem travniku. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. Terezija Krevs, Čemše 7, Mirna' peč, prepovedujem pašo kokoši in| živine ter vožnjo po mojih parcelah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. Stanko Vodopivec, Vel. Slatnik 17, prepovedujem krožno pot okoli ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drage mame MARIJE SMOLIČ, roj. GRM iz Vavpče vasi št. 6 Dobrnič se iskreno zahvaljujemo vsem vaščanom,, ki so nam v tem težkem trenutku pomagali in pripravili vse potrebno za pogreb. Iskrena zahvala tudi vsem sorodnikom, vaščanom in znancem za vence ter vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoča sinova Lojze in Jože z družinama ZAHVALA Gb mnogo prerani izgubi našega nenadomestljivega moža in očeta ALOJZA SIMONIČA iz Velike Lahinje se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih kdorkoli pomagali, zlasti sosedom, rudniku Kanižarici, kaplanu, pihalni godbi in osnovni šoli iz Črnomlja Posebno zahvalo smo dolžni darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremiU na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena z otroki in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob nenadni in tragični izgubi našega nadvse dragega moža, očeta, sina, brata, svaka in zeta ALEKSANDRA STEFANOVIČA iz Šedma 26 pri Senovem se iz vsega srca zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje ter nam izrekli iskreno sožalje. Posebna zahvala predstavnikom in kolektivu podjetja SIGMAT, or^nizaciji gluhonemih iz Krškega, častiti duhoviščini iz Senovega in vsem sosedom za tolažilne besede ter pomoč ob boleči izgubi našega Aleksandra. ^ Žalujoči: žena Marija, sinek Jožko, hčerka Idica, ženim starši, mati, brat^ in sestre ter bližnji in daljni sorodniki mojega kozolca. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Podpisani Matija Ogulin s Kala št. 14 pri Štrekljevcu "prepovedujem hojo po travniku in vrtu v Kaminah pri Štrekljevcu, prav tako tudi pašo kokoši in odmetavanje smeti na navedenem vrtu. Isto velja tudi za mojo njivo na Podrebru. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Podpisani Miha Kupljenik, poštar pošte Otočec ob Krki, izjavljam, da so vse trditve o tem, da bi me pri izplačevanju pokojnine ogoljufal Janez Klemenčič, neresnične, ker za take trditve nimam nobene podlage. Zahvaljujem se Janezu Klemenčiču, do zoper mene ni vložil zasebne tožbe. P^O^STILAl LOVSKA DRUŽINA SMUK SEMIČ obvešča občane, da bo maja strupila prekomerno razmnožene srake z zastrupljenimi jajci. Vsako jajce bo označeno. Da bi se izognili nesrečam, prosimo prebivalstvo, posebno pa otroke, da puste nastavljena jajca v miru. OBVEŠČAMO CENJENE STRANKE, do bodo brivsko-frizer-ski saloni za prvomajske praznike zaprti 29.4., 30.4., 1.5in 2. 5. 1973. Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik dela in se priporočamo! BEC, FALKNER, PESTNER, PUCELJ, ZLATA. Cenjene stranke obveščamo, da naš servis posluje vsak dan, razen sobote, z rednim delovnim časom. SERVISNA DELAVNICA ISKRA, PREKOPA PRI KOSTANJEVICI. MAMICE! Stekleničko svojega DOLENJSKI LIST IZDAJA: časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (^vm urednik), Marian Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Marjan MoŠkon, Janez Pezelj, Jože Primc, Jože Splichal, Jožica Teppey, Ivan 2k)ran in Alfred Že- leznik IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 2 din — Letna naročnina 79 dinarjev, polletna naročnina 39,50 din, plačljiva vnaprej -Za inozemstvo 160 dinarjev ali 10 ameriških dolarjev oz. 30 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32002-009-8-9 OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 40 din, 1 cm na določeni strani 55 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 80 din. Vsak mali oglas do 10 besed 15 din, vsaka nadalin^ bese^ 1 din. Za vse druge oglase in odase v barvi velja do prekhca cenik št. 5 od 1. 7. 1972 - DOLENJSKI LIST šteje med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v ; prometu (Ur. list SFRJ, 33-316/72), za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1/72 od 31. 1.1973) TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon (068) 21-227 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: CZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana dojencKa boste hitro in brez truda očistile. Ščetko nabavite pri ščetar-stvu ARMIČ, TRŽAŠKA 52, LJUBLJANA. Nudim vam vse vrste rolet, žaluzije in platnene :^avese ter opravljam vsa popravila iz te stroke. Cene solidne. Naročila sprejema BOGO RADI, ŽABJA VAS 15, NOVO MESTO. mmmmsm porodnišnice;m Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile;- Jožica Štor iz Žužemberka - Barbaro, Marija Marke- ‘ Ijc iz Zabada - Jožeta, Terezija Mohorčič iz Žužemberka - Roberta, Valerija Baftolj iz Sfranske vasi -Simona, Martina Sever iz Vrtače -Matejo, Ivanka Jenič iz Brusnic -Sonjo, Slavica Čehajič iz Metlike -Denisa, Jožica Bobnar iz Jablana — Vilmo, Erika Vičkovič iz Trebnjega - Gorana, Ivanka Matjašič iz Rada-tovičev - Marjana, Milena Jakofčič iz Gribelj - deklico, Vida Murn iz Rožnega dola - Simono, Amalija | Gregorič iz Stranske vasi - Marjana, Anica Tratar iz Zgornjih Mladrtič Romana, Pavla Gašperič iz Šipka - j Rajki., Marija Gorenc z Rake - Bo- J jana, Jelena Sekula iz Črnomlja - r Andreja, Anica Gomizelj iz Šmarjeških Toplic - Alenko, Irena Čaval iz Regrče vasi - Sašo, Karolina Cizerle iz Leskovca - Vida, Ana Plut iz Kočevja - Edvarda, Mirjana Uhernik iz Moverne vasi Roberta, Ak>jzija Vavtar s Krtine - deklico, Marija Trlep iz Male Strumice - deklico, Majda Velikonja s Krke - dečka, Marija Kraševec iz Štrita - deklico, Marija Ferkolj iz Dobijega Kronova - deklico, Fani Gazvoda iz Velikih Brusnic - Srečka in Anica Barbo iz Lešnice - deklico. - Čestitamo! RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 19.30, in ob 20.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8Qp._ Četrtek, 26. aprila: 8.10 Glasbena matineja. 1&.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za ha^ goste iz ''tujine. 11.15 Pohod „Po poteh tovarištva in sp^minov“. 12.30 K^tijski nasveti - inž. Jože Sile: O kmvosti silažne . koruze odločamo pri setvi. 12.40 Igrajo pihalne' 13.30 Priporočajo vam . . . Sestanek instrumentom, Glasbeni intermezzo. „VrtUjak“. 17.00 Lahko noč, otrocit*l3^|^jMinute z ansamblom Francija 4c in plesnih ritmov. vic do vica brunarica brunarica 15.30 16.00 5MREKR OONMI C4UO in vsak teden 10 NAGRAD v PAN/LIFhI ,PETEK, 27. APRILA: 8.05 Z velikimi zabavnimi orkestri 8.30 „Mi smo pomlad ..9.35 Pesmi borbe in dela. 10.05 Spomin na slavne dni. 11.15 Narodno-zabavne in zborovske pesmi v raznih ! izvedbah. 12.10 Opoldanski operni koncert naših solistov. 13.30 Marjan Drobež: Dokumenti NOB. 14.05 Listi iz albumov slovenskih avtorjev. 15.05 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana. 16.00 Marjan Grampevčan: Kontinuiteta revolucionarnega duha od kmečkih puntov pred NOB do riove ustave. 16.30 Čez cvetoče trate. 18.00 „Signali" - propagandna oddaja. 18.35 S slovenskimi ansambli. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom bratov Avsenik. 20.00 „Naj narodi pojo“ - 4. oddaja. 20.30 Top-pops 13. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih. SOBOTA, 28. APRILA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste Lz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Milan Rovan: Pregled količin sadilnega materiala. 12.40 Po domače. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak*'. 17.20 O^emo v kino. 18.15 Dobimo se ob isti uri. 19.10 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča. 20.00 Spoznavajmo svet in domovino. 22.20 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 29. APRILA: 8.05 Veseli tobogan. 9.05 Srečanje v v studiu 14. 9.55 Prenos proslave ob obletnici velikega Tolminskega kmečkega punta. 11.00 Poročila - I Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.15-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - I. del. -vmes ob 11.50 Pogovor s poslušalci. 13.50 Z domačimi ansambli. 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. del. 15.05 Radijska igra. Ciril Kosmač - Mitja Mejak: Balada o trobenti in oblaku. 16.00 - 18.00 Nedeljsko športno popoldne. 18.00 Radijski radar. 19.00 Lahko noč, otroci!. 19.15 Gl^bene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Zaplešite z nami. ,PONEDELJEK, 30. APRILA: 8.10 Glasbena matineja. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Marjan Žagar: Kreditna prodaja poljedelcih strojev ‘ strojnim skupnostim. 12.40 S tujimi pihalnimi godbami. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitaj in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak“. 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne. 18.35 ,Jntema 469“. 19.00 Lahko noč, otroci!. 19.15 Minute z ansamblom Dorka Skoberneta. 20.00 „Ej, ej, vi gospodje v gradovih". 22.15 Za ^ubitelje jazza. TOREK, 1. MAJA: 8.05 Radijska igra za otroke - Branka Jurca: „Strižem otroke“. 9.05 S slovenskimi izvajalci zabavne glasbe. 10.05 Delovni ljudje o sebi. 11.15 Igoi Ozim in Aci Bertoncelj. 12.10 Čestitke ob prazniku. 13.30 Melodije raznih narodov v izvedbi velikih zabavnih orkestrov. 14.05 Popularne operne melodije v izvedbi naših umetnikov. 15.05 Delavčeva organizacija - kako zaživljajo TOZD-i. 15.30 Po domače. 16.40 Vesele narodne v raznih izvedbah. 18.00 „Od tod samo krvavi punt poznamo“. 19.00 Lahko noč, otroci!. 19.15 Minute z „Dobrimi znanci“. 20.00 Skladbe partizanskih skladateljev iz povojne dobe. 20.30 Radijska igra odd Selmer: „Potovanje v Ameriko". 22.15 S dovenskih festivalov zabavnih melodij. SREDA, 2. MAJA: 8.05 „V majskem jutru z mladimi poslušalci**. 9.30 Pesmi o pomladi. 11.15 „S poti po domovini**. 12.10 Opoldanski cocktail. 13.30 „Pet desetletij**. 14.05 Veselo naokrog. 15.05 Novosti iz našega opernega arhiva. 16.00-18.00 • Praznično športno popoldne. 18.00 „Brsteče popje**. 19.00 Lahko noč, otroci!. 19.15 Petnajst minut za EP. 20.00 Majski večer lahke glasbe. 22.15 Deset let Akademskega plesnega orkestra Ad Hoc. Četrtek, 3. maja: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo - K. Pahor: Istrijanka. 10.20 Pri vas doma. 12.30 Kmetijski nasveti - Jože Kregar: Vrt v maju. 12.40 Igrajo pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam... 14.30 Sestanek instrumentov. 16.00 „Vrtiljak** 17.10 Koncert po željah poslušalcev. 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci!. 19.15 Minute z kvartetom Silva Šti^. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer - A. P. Cehov: Golobček. 22.15 Paleta popevk in plesnih ritmov. RADIO SEVNICA nedelja, 29. APRILA: 10.30 Reklame in oglasi. 10.45 1. maj -„PRAZNIK DELOVNIH ROK**. Hvala za vašo kri. ki rešuje življenja! ‘Pretekli teden so darovali kri na novomeškem transfuzijskem oddelku: Alojzija Sekula, članica Splošne bohiice Novo mesto; Cveta Golob, Marija Dobavičnik, Draga Kajtazovič, Anica Križman, Anica Modic, Pavle Kuplenik, Vinko Bojane, Matija Gazvoda, Marija Zarabec, Majda Sohi, Fatima Djananovič, Cveta Sištaršič in Dragoslav Vasič, člani Novoteksa Novo mesto; Tihomir Pavlinič, Ivan Vidic in Ivan Zidarič, člani Pionirja Novo mesto; Anton Vidmar, član Novolesa Straža; Alojz Becele in Jože Medja, člana Krojača Novo mesto; Franc Andoljšek, Ivan Kirn, Karlo Majetič in Martin Bartolj, člani IMV Novo mesto; Franc Somrak, Franc Hodnik, Peregrin Košir, Drago Brezovar, Ida Suhadolnik, člani Krke -tovarne zdravil Novo mesto; Jožica Auersperger, Jožica Strniša, Anica Jančič in Alojz Pucelj, člani Skupščine oljčine Novo mesto; Slavica Rajk, Irena Stubler, Darinka Blatnik, Alojz Mohar, Jože Fortuna, Anton Pavlin, Danijel Adamič, Boris Koželj, Marjan Kovačič, Danica Bedenikovič, Dušan Škofljanec, Anton Tasič, Ciril Kos, Nace Kovačič in Alojz Hančič, člani Ele Novo mesto; Marjan Pirc in Ivo Hidek, člana Novoteksa Novo mesto; Stane Nahtigal, član Iskre Novo mesto; Anton Majerle, Stane Kirn in Ivan Ban, člani Kremena Novo mesto; Ludvik Matjašič, Peter Lavrih, Nikolaj Zvakelj, Alojz Bežič, Nataša Henigman, Anton Hočevar, Boris Dular, Zvonka Lindič, Marinka Brsan, Marko Vodnik, Meri Teropšič, Romana Zelnik, Irena Modic, Ivo Kuljaj, Ivanka Ravnikar, Cvetka Trinko, Janez Kumelj, Bojan Grilc, Jože Lužar, Kristina Staro vaški, Vanja Siler, Jelka Jarc, Franci Pivec, Metoda Progar, Miroslava Gangl in Danica Luštek, dijaki novomeške Gimnazije; Olga Miklič, članica Dolenjke Novo mesto; Milan Marn, član ŽTP Novo mesto; Jože Bartolj, klepar iz Stranske vasi; Dragica Jambrošič in Slavka Rolih, dijakinji novomeške gimnazije. 11.00 Delovne organizacije čestitajo za PRAZNIK DELA. 11.45 Nedeljski intervju (besedo ima delavec — neposredni proizvajalec). 12.00 Za vsakogar nekaj. 12.30 Poročila. 12.45 Čestitke in pozdravi naših poslušalcev. 15.00 Zaključek programa. SREDA, 2. MAJA: 16.00 Poročila. 16.10 Reklame in oglasi. 16.20 Disko klub brez imena. 16.45 Prvomajski podlistek. 17.00 Zaključek programa. SOBOTA, 5. MAJA: 16.00 SOBOTNI VRTILJAK. 16.15 5 minut za ... 16.20 EPP. 16.30 PoročUa. 16.35 EPP (2. del). 16.45 Mini anketa. 17.00 Zaključek SOBOTNEGA VRTILJAKA in napoved programa za nedeljo. RADIO BREŽICE Četrtek, 26. aprila: 16.00-16.15 Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki. 16.15-16.30 Nove plošče RTB. 16.30-17.00 Aktuabiost tedna, Maia'šola avtomobilizma. Obvestila in reklame. 17.00—18.00 Glasbena oddaja: Izbrali ste sami. SOBOTA, 28. APRILA: 16.00-17.00 Občani čestitajo in pozdravljajo. 17.00-17.40 Radijska univerza. Kuhajte z mano. Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam ter melodije za vas. 17.40-18.00 Za naše najmlajše -ter - melodija iz brežiške glasbene šole. NEDELJA, 28. APRILA: 10.30 Domače zanimivosti - Poročilo s seje občinske skupščine Brežice -Za naše kmetovalce: Jože Vovk — Agrotehnični ukrepi za večje pridelke koruze - Nedeljski razgovor - Obvestila, reklame in spored kinematografov. 12.00-15.00 Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 1. MAJA: 10.30-10.45 DELAVSKI PRAZNIK - recital dramskih skupin Amaterskega odra in DPD Svobode bratov Milavcev Brežice. 10.45-11.00 Pozdrav prvemu maju. 11.00-13.45 PRVOMAJSKA VOSCILA DELOVNIH KOLEKTIVOV. 13.45-14.00 Obvestila in reklame. Četrtek, 3. maja: oddaja ODPADE. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Bernard Babič se je z motorno žago urezal v levo roko; Franc Jug si je poškodoval prsni koš in glavo, ko ga je prevrnil tovornjak; Jela Ktoič se je s kropom poparila po desni no^; Olgo Cimepršak je nekdo pretepel in je dobila notranje poškodbe in poškodbo obeh rok; Ivan Germovšek se je zaletel z mopedom v osebni avto in si poškodoval desno nogo; Drago Švajger je padel z voza in si poškodoval levo roko; Alojz Koblar je padel z mopedom in si poškodoval desno nogo; Francu Župančiču je padlo železo na desno nogo; Ceci-Uji Babič je padel kamen na levo nogo; Vilma Jakovina se je na poljskem stroju poškodovala po obeh rokah in nogah. Četrtek, 26. aprila: 16.40 T. Egner: Razbojniki iz Kardemome (Lj) - 17.10 Obzornik (Lj) - 17.25 Podelitev nagrad OF (Lj) - 17.55 Neznani leteči predmeti (UFO) -serijski barvni film (Lj) - 18.45 Edvard Kardelj o osnovnih vzrokih in smereh ustavnih sprememb (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -20.25 Kam in kako na oddih (Lj) - 20.40 Četrtkovi razjedi (Lj) - 21.30 Tome Arsovski: Zahod na Jezersko deželo - I. del (Lj) - 22.20 Stoji tam gori partizan (Lj) - 23.20 Poročila ___ PETEK, 27. APRILA: 10.00 Poročila (Lj) - 10.05 Otroci pojejo partizanske pesmi (Lj) — 10.30 F. Bevk: Crni bratje - mladinska igra (Lj) 11.30 Risanka (do 12.00) (Lj) - 16.00 Kuhinja pri violinskem ključu: Poljski kolači na kitajski način (Lj) - 16.30 Poročila (Lj) - 16.35 Profesor Baltazar — barvna risanka (Lj) - 16.45 Mozaik (Lj) - 16.50 Čas - kratki film (Lj) - 17.00 Koroška še vedno poje (Lj) -17.55 Dobri stari pianino -slovenski film (Lj) - 19.30 Veseli veter — kratki film (Lj) — 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.30 Petelinje pero — dokumentarna oddaja (Lj) — 21.20 XXI. stoletje — barvna oddaja (Lj) - 21.45 R. Simoniti: Partizanka Anka (Lj) 22.50 Poročila (Lj) SOBOTA, 28. APRILA: 16.50 Državno rokometno prvenstvo -prenos (JRT) v odmoru propagandna oddaja (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Mr. Magoo -serijski barvni film (Lj) - 18.50 Filmska burleska (Lj) - 19.10 Mozaik (Lj) - 19.15 Od danes do jutri - TV kabaret (Bg) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 CSccak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -'20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.30 Mladinski festival zabavnih melodij v Subotici (Bg) — 22.00 Mafija -serijski film (Lj) - 22.50 TV kažipot (Lj) — 23.10 Poročila (Lj) NEDELJA, 29. APRILA: 9.15 Po domače (Lj) - 9.40 Mozaik (Lj) - 9.45 260 Let tobninskega punta -prenos iz Tolmina (Lj) - 10.50 Otroška matineja: Pot do nasmeha. Skrivnosti Jadrana (Lj) - ... Poročila (Lj) — 11.45 Delavski amandmaji - oddaja TV Beograd (Lj) - 12.15 Naše malo misto (Zg) - 13.05 Poročila (Lj) - 13.10 TV Kažipot (Lj) - Nedeljsko popoldne - 18.00 Poročila (Lj) - 18.05 Velike bitke II. svetovne vojne: Bitka za Italijo (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.30 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.35 V avtobusu - serijski film (Zg) - 21.35 Naši humoristi (Zg) - 21.50 Športni pregled (JRT) - 22.20 Poročila (Lj) PONEDELJEK, 30. APRILA: 16.45 S. Makarovič: Sovica Oka -n. del (Lj) - 17.15 Obzornik (Lj) - 17.30 Košarka JUgoslavija: TV -prenos (Bgd) - 19.00 Prenos pred skupščino (Bgd) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.30 Zdravo mladi (Zg) - 21.15 Veliki plamen -TV drama (Lj) - 22.40 Poročila (Lj) TOREK, 1. MAJA: 10.10 Poročila (Lj) - 10.15 Promenadni koncert orkestra milice (JRT-Lj) - 10.45 Figole-Fagole. I. del mladinske igre (Lj) - 11.15 Srečo nosimo v mladih rokah (Lj) - 11.30 OtroSki spored (Lj) 12.00 Koncert zbora RTV Skopje (Sk) — 15.00 Poročila (Lj) - 15.05 Glasbena oddaja (Lj) — 15.55 E. Peroci: Kaj je Nina našla (Lj) - 16.10 Tovarišija Petra Grče - barvni film (Lj) - 17.45 Osvobodilna gibanja v afriki (Lj) - 18.15 Košarka Jugoslavija: Kuba - prenos (Bgd) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.30 Stop - dok. oddaja s prispevki vseh TV centrov (Zg) - 21.40 L. N. Tolstoj: Vojna in mir - sovjetski film (Lj) - 22.30 Jazz na ekranu (Lj) - 23.00 Poročila (Lj) SREDA, 2. MAJA: 10.05 Poročila (Lj)^ — 10.15 Koncert vojaškega orkestra (Zg) - 11.00 Nastop ansambla Lado (Zg) - 11.30 Figole-Fagole, nadaljevanje in konec mladinske igre (Lj) - 12.00 Zlata sirena - prenos do 13.00 (Bgd) 15.35 Poročila (Lj) - 15.40 Poljudno znanstveni film (Lj) - 16.30 Z nasmehom na pot — serijski fihn (Lj) - 17.00 Partizanski spomeniki na tržaškem (Lj) — 17.45 Beograjska pomlad - 1. del (Bgd) - 18.15 Košarka Jugoslavija: SZ -prenos (Bgd) — 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.30 Cekivečerni film (Lj) - 22.00 Športni pregled (Lj) - 22.30 Poročila (Lj) Četrtek, 3. maja: 9.35 tv v šoli (Zg) - 10.30 Angleščina (Zg) - 10.45 Nemščina (Zg) - 11.00 Francoščina (do 11.30) (Bgd) - 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.40 Angleščina - ponovitev (Zg) - 15.55 Nemščina - ponovitev (Zg) - 16.10 Francoščina (do 16.40) (Bgd) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivecdo 17.05) (Bgd) - 17.35 Otroški spored: T. Egner: Razbojniki iz Kardemone -nadaljevanje in konec (Lj) - 18.30 Tišina, na sporedu je nemi film (Lj) - 18.55 Neznani leteči predmeti -serijski barvni film (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.30 Četrtkovi razgledi (Lj) - 21.20 T. Arsovski: Zahod nad jezersko deželo - II. del (Lj) - 22.10 Poročila (Lj) STANKO ŠKALER I Že takrat, ko se je vsa kmečka vojska zadrževala še na Vidmu, je ena skupina puntarjev, 3. februarja napredovala do bližnjega gradu Rajhenburg, kjer je gospodoval plemič Welczer. Njegov grad je stal na strmem, ne ravno visokem skalnatem frhu nad Savo. Kljub temu se stari p'aščak ni upal puntarjem postaviti v bran. Sklenil jih je prelisičiti, povabil jih je v grad in jih pogostil. Na tej „kmečki gostiji" pa je bilo ošabnega plemiča in njegovo ženo tako strah, da sta od samega strahu zbolela. Novico, da se je rajhenburški gospod vdal kmetom, je že naslednji dan v pismu sporočil njegov sosed iz sevniškega gradu: „ ... Včeraj so kmetje oblegali gospoda Welczerja v Rajhenburgu. ">ral se jim je vdati in jih pogostiti, ''i ga pustili pri miru, jim je poklo-oda vina in lepega vola... Kdor se jim noče vdati, ga nataknejo na kol in ga obglavijo. Ubogi gospod Welczer je zaradi svoje bolezni čisto izčrpan, gospa pa je zaradi hudega strahu pred kmeti zbolela. “ V krajih okoli Krškega so v prvih februarskih dneh imeli kmetje na levem in desnem savskem bregu moč in oblast v svojih rokah. Na desnem, kranjskem bregu, so se potem, ko so se z brodom vsi prepeljali čez Savo, zbrali pod leskovškim gradom. Gospodar gradu, plemič Valvasor, je že prej zbežal, njegova prestrašena žena, ki jo je mož pustil v gradu, pa je kmete povabila v grad in jih pogostila. Prekanjeno jim je potem pripovedovala, da je njen mož „po naključju'* zdoma. Zvito je nato v gradu zbrane kmete prosila, če bodo na svojem pohodu srečali njenega moža, naj mu nikar ne storijo nič hudega. Njiho- vo naklonjenost si je poskušala nridohiti tudi z denarjem. BOJ PRI KRŠKEM Zjutraj 5. februarja je poveljnik Nikola Kupinić odredil pohod iz Leskovca proti Kostanjevici. Še pred večerom je hotel priti do Kostanjevice in tam prenočiti. Kmečki stotniki, poveljniki manjših enot, so zbirali njim podrejene kmete in jih razporejali v vrste za pohod. Ura se je bližala enajsti, ko je bila kmečka vojska zbrana v vrstah. Pred začetkom pohoda jo je poveljnik Kupinić nagovoril: „Nadaljujmo sedaj z božjo pomočjo našo pot po slovenskih vaseh po dolini Krke proti Kostanjevici in Novemu mestu. Kot so nas prijateljsko sprejeli in stopili v naše bratstvo krški meščani in vsi kmetje iz okoliških vasi, tako nas bodo na naši poti po Dolenjski sprejeli v vseh vaseh. Naše bratstvo bo z vsakim dnem številnejše. Danes nas je v skupini 2000; jutri, pojutrišnjem nas bo že tri, štiri, pet tisoč. Danes bežijo pred nami posamezni grajski gospodje in nam predajajo svoje gradove, ko pa bodo naše kmečke vojske narasle in se pred Zagrebom združile, bodo pred nami iz Zagreba zbežali vsi plemiči. Tedaj bomo v Zagreb vkorakali mi, v bratstvu združeni hrvaški in slovenski kmetje in tam postavili svojo oblast. Pojdimo zdaj, bratje, složno naprej na naš veliki zmagoslavni pohod. “ „ Vodi na^ naprej, Kupinić. Pojdimo v kranjske vasi, kjer nas pričakujejo kmetje in trepetajo pred nami graščaki,'' so klicali za pohod priprav- ljeni puntarji. Tedaj so prednje vrste upornikov na snežni poljani proti Gorjancem opazile temno liso, ki se je bližala iz dopoldanske megle. Kmalu so lahko spoznali gručo, ki se je pomikala v vojaškem redu. Razpoznali so obrise in ocenili, da se jim približuje čez sto konjenikov in za njimi gruča pešcev. To nepričakovano srečanje je upornike presenetilo. Odkod so plemiči zbrali tolikšno vojsko, saj včeraj še noben kmečki sel ni vedel povedati, da bi se kje zbirala vojska proti kmetom? „Saj ni mogoče, da bi se bili Uskoki odzvali pozivu plemičev in jim prihiteli na pomoč? Še prejšnjo noč je odšel k njim z Ilijevim pismom njihov rojak Marko Nožina in zatrjeval, da bodo Uskoki gotovo stopili na stran kmetov," je govoril presenečenim kmetom njihov poveljnik Nikoliča Kupinić. Sovražnik pa se je med tem naglo približeval, zato je bilo treba nekaj storiti. „Ne bo dobro, če se spopademo s sovražnikom na tej snežni ravnini Ko se bomo udarili s sovražnikovo pehoto, nas bodo z boka napadli konjeniki in povzročili v naših vrstah zmedo, “ je preudarjal z voditelji upornikov poveljnik Kupinić. „Zato predlagam, da se takoj umaknemo nazaj v Krško in se branimo za mestnim obzidjem. Tako bomo lahko odbili tudi napad konjenice. “ Kmečka vojska se je naglo umaknila proti 2 km oddaljenemu Krškemu. Razporedili so se pri mestnih vratih in ob obzidju. Tisti, ki so bili oboroženi s puškami, so se utaborili v stražarskem stolpu. Od tod bi lahko branili sovražniku dostop v mesto in pomagali pešcem ob obzidju, ki so bili oboroženi samo s kopji. • Minila je že ura in več, vendar sovražnika še ni bilo za njimi. Kmetov se je lotevala negotovost, pomešana s strahom, ker so se znašli za mestnim obzidjem kakor v pasti. Bali so se, ali jim sovražnik nemara ne pripravlja kakšne zvijače ali presenečenja. Popoldne se je bilo že precej odmaknilo, ko so branilci pri mestnih vratih zaslišali glas trobente. Nedolgo zatem so se jim v diru približali sovražnikovi konjeniki. Gruča konjenikov je usmerila svoj napad levo in desno od mestnih vrat. Da bi odbili sovražnikov napad, so sem prehiteli na pomoč tudi kmetje z drugih odsekov mestnega obzidja. Iz stražarskega stolpa so počile pu~ ške kmetov. To je napadalce za nekaj časa zmedlo, saj niso pričakovali, da imajo kmetje tudi strelno orožje. Kmalu pa so svoje vrste spet uredili in pod poveljstvom plemiča Daniela Lasserja, stotnika v Hrvaški vojni krajini, znova navalili proti mestnemu obzidju. Kmečka obramba je že nekoliko popuščala, tedaj pa so v stolpu znova sprožili puške. Na čelu konjenikov je padel, zadet v obraz, stotnik Lasser. Pritisk napadalcev je zaradi poveljnikove smrti za nekaj časa nekoliko popustil, nato pa so se pognali še z večjo silo proti kmetom. Uporniki so svojo obrambo sedaj osredotočili le na kraj, kjer je napadala konjenica. T m 04) - 26. cprila 1973 DOLENJSKI LIST 23 Plačilo za skromnost Prisrčnost je bila najboljša protiutež marmornatemu hladu slovenske skupščine: Mara Rupena, ki bo danes popoldne dobila republiško priznanje OF, je mirno in z domačimi besedami pripovedovala o minulem. Čeprav je že 30 let ni v domačih krajih, njena beseda še vedno zveni domače, dolenjsko, mirnopeško. Njena skromnost je neverjetna: takoj v začetku pogovora, ko je spregovorila o društvih kmečkih fantov in deklet na Dolenjskem, je poudarila: „Lepo vas prosim, pišite o vseh tistih ženskah in dekletih, s katerimi sem delala. Brez njih tudi mojega priznanja ne bi bi-lo!“ Mara Rupena - Osolnikova je že večkrat poudarila, da brez slovenske kmečke ženske ne bi bilo našega jezika. Ko sva govorila o tem, je prvič in zadnjič v slabih dveh urah povzdignila glas. Sivolasa tovarišica, ki bo letos stara 55 let, ima za svojo trditev gotovo najlepši zgled v lastni materi: „Ko mi je bilo 9 let, je umrl oče in od takrat je na materinih plečih ležalo vse breme skrbi za sestro Zoro (herojko Katjo omenja vedno s pravim imenom), Tonija in mene. Ena sestra je bila takrat že omo-žena v Šentpetru, brat je bil v Ljubljani. V naši gostilni smo imeli veselice, prireditve, zbirališče napredne mladine. Ogromno sem brala, kadar sem prišla domov, sem tudi vodila sokolsko knjižni-co.“ Tovarišica Mara je končala državno gospodinjsko učiteljišče v St. Futogu pri Novem Sadu. Tam se je navadila, da so se dekleta enakopravno vključevala tudi v politične razprave. „Ko zdaj razmišljam o preteklosti, mi je hudo, ko vidim, da nimamo ničesar zapisanega. Pa tako revolucionarno preteklost imamo! Naj bo vsaj ob tej priložnosti moja dolžnost povedati, da je novomeško okrožje imelo prvi okrožni odbor AFŽ in da je tudi prvo glasilo žensk med vojno izšlo na našem okrožju! “ Da je bila Mara Rupena sekretar tega okrožja, sem moral izvedeti s posebnim vprašanjem, sama tega v skromnosti ni omenila. Tako nadaljuje: ,JDelo žena v Novem mestu in na terenu je bilo zelo denar, ko' se komaj kaj poznamo med seboj, lahko še bolje vidimo, da so bile to velike stvari! “ Po vojni je bila Mara Rupena - Osolnik najprej sekretarka gozdnega gospodarstva. Potem je šla v Ljubljano na kmečko ministrstvo, potem v Beograd. Med 1952 in 1956 je bila z možem Bogdanom v Nemčiji in Sovjetski zvezi, potem se je vrnila nazaj v Beogjrad. Preveč bi bilo naštevati, kaj vse je delala v najrazličnejših komisijah in zavodih - pravi: „Kje vse nisem bila - skoraj ga ni kraja pri nas!“; kaj to ne pove največ? - in potem je 1967.leta, potem ko je bila 4 leta generalna sekretarka RK, prišla v Ljubljano. Odtlej je v skupščini. Te 'kratke vrstice je bilo najteže izvedeti: „To ni zanimivo, kaj bi pisali o tem. “ Ves čas je imela v roki svinčnik in pred seboj list papirja. Posamezna gesla je zapisovala na papir, jih črtala, senčila... Kot da bi ves njen nemir šel skozi roke na papir - ona je ostala mirna, tiha. Preprosto je povedala, da je bila njena največja želja, da bi končala agronomijo, a ni bilo nikoli časa za študij. „Niti nedelj nisem mogla iztrgati iz vsakdanjega dela‘\ Vseeno je vpisala ekonomijo, kjer je absolvent. Cisto na koncu sem jo vprašal, če ji je za kakšno stvarjo v preživetem žal. „Edino to mi je žal, Srbi bi rekli, da si predbacujem, veste, ker sem se premalo posvetila družini, otrokom. A kako naj bi se: 17-krat smo se selili, dela je bilo vedno čez glavo. Trpeli so otroci. Kljub temu najmlajša od vseh štirih, rojena pred 23 leti, prav zdaj pripravlja diplomo na pravu. Vsaj glede študija si tako nimam kaj očitati; vsi so pri kruhu. ‘‘ Življenje je pač tako in Mara Rupena se tega zaveda: „ Usoda naše generacije, skupine ljudi, ki ji pripadam, je bila taka, da smo šli tja, kjer je bilo najbolj potrebno. Tak je bil čas, take so bile naloge...“ Ko sva se poslavljala, ko je tovarišica Mara odhajala v svojo delovno sobo v tretjem nadstropju skupščine, je še enkrat prosila: ,JVobene besede o meni, če ne omenite vseh tistih žensk, ki so tako predano delale!" požrtvovalno in množično. Ne samo, da se niso bale, ampak so bile zavestno pripravljene na žrtve. To je edinstveno, pa ni nikjer zapisano! Sploh je Dolenjska ne-• kam odrinjena. Gledam televizijo: poročila iz vseh krajev, le z Dolenjske ničesar Potem se vrne v mislih na huda leta in kratko pove: ,J)anes, ko vsi gledajo le na Ko sva si stisnila roko, sem pomislil: „Ampak, če ne bi bilo vas, tovarišica Mara, mar bi bilo to žensko gi- « banje tako močno, kot je bi- 1 lo? “ p Rekel ji tega nisem. V svoji skromnosti bi gotovo r? našla vzrok, da bi svoje delo nekako zmanjšala, ga pokazala y luči vseh drugih. J.SPLICHAL S ponedeljkovega prekopa dveh italijanskih partizanov v Gabiju (Foto: S. Mikulan) »Kam je izginil del stanovanja?« Ali res vsakemu stanovanju manjka 2 do 3 kvadratne metre površine glede na to, koliko znaša zdaj najemnina? Hišni svet „ekonomskega bloka“ (Tomšičeva c. 13) v Kočevju je sporočil javnemu tožilcu, komisiji za družbeni nadzor pri občinski skupščini, občinskemu komiteju ZK in Stanovanjskemu podjetju Kočevje, da jim pri vsakem izmed 33 stanovanj manjka po 2 do 3 m točkovane stanovanjske površine. Kam je točkovana površina izginila, jim ni jasno. Jože Ožbolt, ki je vodil zapisnik sestanka hišnega sveta, je povedal, da je v začetku plačeval za stanovanje, kot da meri 35 m2, odkar je bil uveden točkovni sistem plačuje 34 m2, 12. aprila letos pa sta s predstavnikom Stanovanjskega podjetja Ivanom Derendom namerila okoli 31 m2. V bloku manjka torej po njegovem prepričanju površine za približno dva do tri taka stanovanja, kot je njegovo. Hišni svet je nadalje v svojem dopisu sporočil vsem omenjenim organom, da stanovalci ne bodo plačeva- li stanarine tako dolgo, dokler ne bo poračunan denar, ki so ga preveč vplačali. V blok so se vselili pred 10 leti. Nekaj je narobe: ali so zgrajena premajhna stanovanja ali je najemnina preveč zaračunana ali se je blok „uskočil,, ali pa morda niso prav opravljene meritve? Stanovanjsko podjetje Kočevje je 18. aprila odgovorilo na pritožbo hišnega sveta Tomšičeve 13, da je točkovanje, merjenje in izračun sta- narine opravila leta 1965 posebna komisija občinske skupščine, da vztrajajo pri rednem nadaljnjem pobiranju stanarine ter da naj bi stanovalci z razumevanjem sprejeli posledice morebitne napake, ki je nastala zaradi rutinskega dela komisije in površine kontrole najemnikov stanovanj. Hišni svet pa je 20. aprila odgovoril Stanovanjskemu podjetju, da ne odstopa od svojih pravic. Zadevo bo raziskala revizijska komisija, ki jo je imenovala komisija za družbeni nadzor pri občinski skupščini. I IVI rtva, toda poveličana v naših srcih Prekop dveh italijan>r skih partizanov, borcev brigade Fontanot, na pokopališču v Gabrju v ponedeljek, 23. aprila opoldne, '■ se je partizanska vas Gabrje na Gorjancih poslovila od dveh mrtvih itali-. janskih partizanov - prostovoljcev . znane brigade FONTANOT, ki sta bila od marca 1945 pokopana na-' gabrskem pokopališču. V parizan-^o grobnico v Staranzanu pri Tržiču so prepeljali posmrtne ostanke ^ tovarišev Felicea Cettula, roj. 1.3. 1922 v Tržiču pri Gorici, in Giuse-ppa Morija, roj. 11.9. 1926 v Porto-gruaru pri Benetkah. Oba sta padla , 20. marca 1945 v bojih okoli Gor. Suhadola na GorjancUi, skupaj še s -tremi italijanskimi partizani pa sta bila pokopana na pokopališču v Gabrju. Prekop so opravili na željo njunih svojcev, ki so za to priložnost skupaj s predstavniki ANPI (pokrajinskega komiteja v Gorici) prišli v Gabrje. Od obeh partizanov — prostovoljcev se je na pokopališču pred zbrano množico najprej poslovil tov. Kuljaj, ki se je padlima partizanoma tudi zahvalil za njun delež pri osvoboditvi sveta pred fašizmom. Pevci „Dušana Jereba“ so zapeli žalostin-ko, nato pa se je razvil žalni sprevod do spomenika sredi vasi, kjer so se od obeh borcev poslovili še Bogo Komelj za občinsko organizacijo ZB, v italijanščini predstavnik gori-škega komiteja ANPI in tov. Lenardič in republiškega odbora združenj ZB NOV Slovenije. Vsi so se zahvalili domačinom za njihovo skrb za ^ob garibaldincev v Gabrju. Pesem in recitacije gabrske šolske mladine so bile zadnji pozdrav padlima tovarišema, zastave pa so se sklonile nad njuni krsti pred odhodom v domače kraje, kjer bosta počivala v skupni grobnici garibaldincev. TONE GOŠNIK Goljuf, ne pa ženin »Zaljubil« se je in z lažjo izmamljal denar Spoznala sta se na praznovanju dneva žena na Velikem Trnu. Rudolfu Kalčiču (roj. 1945) iz Dolnjih Rad ulj na čelu ni bilo zapisano, da je goljuf. Pridno se je vrtel okoU 29-letne vaščanke z Malega Trna. „Zalju-bil“ se je vanjo in zatorej nič čudnega, če jo je po tistem še večkrat obiskal na domu. Nagovarjal jo je, naj se z njim poroči. Da bi vzbudil večjo naklonjenost, je oškodovanki lagal, da ima v Brežicah v popravilu osebni avto znamke Škoda in da je na istem kraju položil pet tisoč dinarjev kavcije za nakup traktoija. Za vse skupaj pa da mu je zmanjkalo denapa. Trdil je tudi, da je zaposlen v Ljubljani, v resnici pa je bil brez dela. Z obljubo zakona in z lažnim prikazovanjem premoženja, ki ga ni imel, je ženski izvabil 2.500 din. Za ta denar si je kupil novo obleko in perilo, ostalo pa je zapravil. Ko mu je zmanjkalo denarja je spet obiskal oškodovanko. S seboj je prinesel izpisek iz rojstne matične knjige in samski list, da bi tako utrdil svojo obljubo o poroki. Tokrat je dobil 400 din. S tem denarjem je odšel na Studenec k svoji priležnici in pri njej denar zapravil. „Zaročenki" je med drugim razla- gal, da ima v Ljubljani samsko stanovanje, ki je popolnoma opremljeno. Velikodušno ji je obljubil, da bo vso opremo pripeljal k njej na dom. Obenem je celo trdil, da ima na hranilni knjižici naloženo večjo vsoto denarja in da ga lahko dvigne samo v Ljubljani. Vse govoričenje pa ni bilo nič drugega kot ena sama laž. Ko so ga na milici v Krškem izprašali, je izjavil, da na poroko ni mislil resno in da si je vso komedijo izmislil le zaradi denarja. Ženitnega goljufa Rudolfa Kalčiča so prijavili javnemu tožilcu. Moral se bo zagovarjati zaradi kaznivega dejanja goljufije. J.T. i V DRAGATUŠU [ ODKOPALI BOMBO i 1 Ves Dragatuš je pretekli teden; f tekel na travnik za osnovno šolo,f * ko so izvedeli, da je buldožer na-t . letel v zemlji na bombo, ki so je' Nemci odvrgli z letala ob bom-' bardiranju vasi leta 1944.f Bomba je ostala v mehki zemlji^ 30 let neeksplodirana, vaščani pa so takoj obvestili milico| < Strokovnjaki za ravnanje eksplozivom iz Ljubljane so iz-’ vedli detonacijo, ostanke letalske bombe pa so odpeljali v šok ski muzej na Vinico. R 4, znana katrca, narejena v Novem mestu, na fotografiji v pralnici, ki jo izdeluje novomeška IMV v Belem Manastiru. (Foto; M. Vesel) Francoska ženitev! Industrija motornih vozil se je na beograjskem sejmu predstavila s francoskimi renaulti To, kar seje dolgo šušljalo in kar uradno ni bilo potijeno, so lahko v soboto videli obiskovalci beograjskega salona avtomobilov. Novomeška Industrija motornih vozil se je namreč letos predstavila na avtomobilskem delu svoje proizvodnje s popolnoma novim programom. Po vsem svetu znanim prikolicam ADRIA - lani so jih na zahodu prodali za več kot za 250 milijonov dinarjev - so se na tem sejmu pridružili renaulti: od katrce do R 17. Naj- več zanimanja je bilo kajpak za največje modele in pa za znano novost R 5. Novomeščani bodo v začetku delali katrce in R 12, vse druge modele pa bo mogoče kupiti za devize iz konsignacije. Kdaj bo mogoče dobiti v Novem mestu sestavljene avtomobile in koliko bodo stali - tega zdaj še ni mogoče izvedeti. Seveda pa Novomeščani lahko vidijo, kaj delajo v IMV, če si gredo katrce o^edat k nekdanjim prostorom AMD Novo mesto v Bršlinu, kjer ima IMV veliko odlagališče narejenih prikolic in avtomobilov. J.S. ;V!,: Svoj čas sem se ukvaijal s politiko. HodU sem na sestanke, diskutiral, predlagal, se potegoval za pravo pot, se kregal z oportunisti in podobnimi sovražniki naše družbe, se zanimal za tokove naše stvarnosti, pazil, da'sem bil vedno na liniji. Ljudje so me sovražili in me imeli za petoli-znika, ki bi se rad na lahek način povzpel, napravil kariero. Škodili so mi, če je bilo le mogoče, mi podtikali izjave in dosegli, da so me obsodili za vse tisto, proti čemur sem se boril. Zato sem sklenil, da tovrstno dejavnost obesim na obešalnik v garderobi svojega jaza. Vrgel sem se na kulturo. Osnoval sem nekaj amaterskih skupin, ki so se mučile po razdrapanih vaških odrih. Prirejal sem gostovanja, obešal plakate, razmnoževal vabila, beračil za denar. Ljudje so me trepljali po ramah in to je bilo tudi vse. Ko sem odnesel pete, so s kroženjem desne roke ob sencu pokazali, kaj mislijo o meni. To me je pričelo počasi spravljati ob živce, zato sem nekulturno zaklel in poslal vso kulturo k hudiču. Pričel sem živeti drugače. Nisem več govoril niti o politiki, še manj o kulturi. S prijatelji in znanci smo razpravljali o vremenu: bo deževalo ^i ne bo; ugotovili smo, da je bila letos mila zima, da bo najbrž tudi poletje kislo. Poglabljali smo se v avtomobile: v zamaščene svecke, v zracm-ce in meglenke. Kupil sem si ribiško palico in pomakal trnek v vodo. Po tri dni skupaj sem jim razlagal, da nam je razneslo vodovodno cev, ker je zmrznila voda, da bom šel smučat v Avstrijo ali Italijo, da sem jedel kaviar z zelo znano'osebnostjo, da se kuja barvni televizor. Pravo doktorsko disertacijo sem napravil okoli svojega psa, ki noče jesti nič drugega kot dunajske zrezke. Znanci so me poslušali odprtih ust in iz oči sem jim razbral, da me bodo vsak jčas vzljubili. Svojim razgovorom sem dodal še probleme okrog vikenda, kako težko da je dobiti lep beli marmor. Hudičevo težko. Zavoljo njega sem prepotoval že vso Jugoslavijo, vse obmejne kraje v Italiji in Avstriji, končno pa sem ga le staknil. Neka sorodnica mi ga bo priskrbela, dostavila na dom, če ne ta mesec, v maju pa pravVgotovo. Za rojstni dan bomo že lahko pili šampanjec med stenami belega marmorja. Tam v visokih Alpah. To bo pravi Dionizov praznik! Iz Francije v kratkem pričakujem obleko po najfiovejši francoski modi z rahlim priokusom moskovskih kreatoijev. Znanci'so me poslušali odprtih ust in iz oči sem jim n*' bral, da so me vzljubili. TONI GA? ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••