Tribuna Dne, II.sepoe.:ibra I;//T .je pou3';;lo dve leci odliar je bil v čilu . izveden državni uclar. uils^i in aineriski fasisci so na ta dan stnao^lavili deiiolcraijicno i^voljano vlado 3alvador;ja Allendeja. ¦BT TKDNIN& Pa še enkrat spet Tribuna! Ponovno smo se zagnali, na začetku, vedno takrat, ko so stvari sveže: mi, vi in ,,stvari". Ko meljemo nove koncepte, ko se pogovarjamo, kaj in kako, ko se morda celo prvič seznanjemo z urednikovanjem, ko iščemo tisto, kar hočemo, ko spoznavamo tisto, česar nočemo, ko imamo priložnost, da povemo to, kar nas žuli, na fakultetah, v podnajem-niških kamrah, v menzah . . . in konec koncev — zakaj izjeme — na Tribuni. In da povemo, kaj je v redu, česar se velja držati. In čim več nas bo, tembolj bodo te stran« te Tribune zanimive, pestne, luštne. Skratka, tu smo, vaši in naši, skupni, odpočiti in pripravljeni. Mi smo že začeli: čakamo še vas. uredništvo Trit une TRIBUNA potrebuje nove fotografije nove misli nova poročila nove likovne stvaritve. TRIBUNA potrebuje nove fotografe mislece nove nove poročevalce likovnike. IZVLEČKI IZ ZAKONA O VISOKEM ŠOLSTVU Ker med študenti, najbolj pa med bravci, rovarita zmeda in neobveščenost o nekaterih določbah novega zakona, smo se odločili ponatisniti (iz Uradnega lista SRS, št. 13 - 13.V.1975) nekaj pomembnejših členov. Študentom, ki bi o zakonu želeli podrobnejše infor-macije, svetujemo, naj se oglasijo pri vodstvih ZSMS na svojih fakultetah. ss.cLiur (1) Pouk se izvaja po študijskem programu, ki obsega vpisne pogoje, učni načrt, učne programe za posamezne predmete in izpitni red. (2) Študijski in raziskovalni program oziroma program umet-niške dejavnosti visokošolske temeljne organizacije ter spre-membe teh programov se sprejmejo in objavijo na način, ki se določi s statutom visokošolske temeljne organizacije. (3) Pouk se lahko izvaja tudi po individualnih študijskih programih. 9*.clen (1) Študijsko leto traja od 1. septembra do 31. avgusta v naslednjem koledarskem letu. (2) Organizirano študijsko delo, ki se mora pričeti najpozneje 15. septembra obsega predavanja, seminarje, vaje, ekskurzije in terensko delo, mentorsko delo in druge oblike individualnega študija, uvajanje v raziskovalno delo, hospitacije, nastope, de-lovno prakso in druge oblike uvajanja v praktično delo za ustrezne poklice. (3) Skupna obremenitev študentov z obveznimi predavanji seminarji in vajami znaša največ 900 ur na leto in najvec 30 ur na teden. (4) Razporeditev organiziranega študijskega dela v študijskem letu se določi s statutom visokošolske temeljne organizacije. (5) Vse oblike organiziranega študijskega dela morajo biti organiziiane tako, da omogočajo sprotno in povezano delo študentov ter se podrobneje določijo v študijskem programu in statutu. IV. ŠTUUBNTJE UČLM (1) Student je sodelavec v vzgojnoizobraževalnem in razisko-valnem procesu, v katerem na določenem področju pridobiva znanje in izkustva ter razvija ustvarjalnost, delovne navade in samoupravno aktivnost. (2) Student postane, kdor se vpiše na visokošolsko temeljno organizacijo oztroma na visokošolsko delovno organizacijo, če tako določa samoupravni sporazum o združitvi. (3) Uspešnost studija in aktivno sodelovanje v vzgojno-izobraževalnem in raziskovalnem procesu sta podlaga samo-upravnih pravic in dolžnosti študentov v tem procesu in oblik njihovega samoupravnega odločanja v visokošolskih temeljnih in delovnin organizacijah, skupnostih in univeizah. (l)Izhajajoč iz diužbeno ugotovljenih potreb po strokovnjakih z višjo, visoko in podiplomsko izobrazbo v Socialistični republiki Sloveniji in iz sprejete kadrovske politike sodelujejo visokošolske temeljne organizacije in delovne organizacije skupnosti in uni-verze zaradi smotrnega usmerjanja v visokošolski študij z drugimi vzgojnoizobraževalnimi organizacijami usmerjenega izobraževanja in z drugimi organizacijami združenega dela neposredno in prek izobraževalnih skupnosti, Gospodarske zbornice Slovenije, de-lavskih univerz, skupnosti za zaposlovanje in prek drugih samo-upravnih interesnih skupnosti. (2) Visokošolske temeljne in delovne oiganizacije, skupnosti, univerze ter druge organizacije in skupnosti iz prejšnjega odstavka določijo s samoupravnim sporazumom zlasti: - oblikovanje programov usmerjanja srednješolcev in delavcev v visokošolski študij in ustrezno informiranje o tem študiju; - organizacijo načrtne priprave kandidatov za visokošolski študij, posebej zasnovo vsebine, metod in oblik te priprave ter strokovno usposabljanje njenih izvajalcev; - preverjanje usposobljenosti kandidatov za določeno smer visokošolskega študija, posebej pripravo vsebine in načina tega preverjanja. (1) Na visokošolsko temeljno oziroma delovno organizacgo se lahko vpiše kandidat, ki ima znanje po programu usmerjenega izobraževanja, ki se zahteva za vpis. (2) Visokošolska temeljna ozuoma delovna otganizacija določi s statutom in objavi z razpisom vrsto in obseg potrebnih znanj za uspešen začetek študija ter programe predhodnega usmerjenega izobraževanja, ki v celoti ali deloma ustrezajo za vpis. (3) Kandidat, ki nima spričeval ali drugih dokazil o zah-tevanem znanju iz prejšnjega odstavka, mora opraviti preizkus znanja. Postopek preizkusa znanja določi visokosolska temeljna oziroma delovna organizacija s splošnim aktom. (4) Visokošolske temeljne in delovne organizacije, skupnosti in univerze organizirajo za kandidate iz prejšnjega odstavka v sodelovanju z organizacijami in skupnostmi iz 53. člena tega zakona pridobivanje za vpis potrebnih znanj. (5) Dodatni pogoj za vpis na umetniško akademijo je izkazana umetniška nadarjenost. 55. €UEN (1) Stevilo študentov, ki se vpisujejo na visokošolsko temeljno organizacijo, se lahko začasno omeji iz objektivnih razlogov v skladu z družbenimi potrebami in možnostmi. (2) Sklep o omejitvi vpisa sprejme visokošolska temeljna organizacija s soglasjem ustrezne izobiaževalne skupnosti in izyršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije. (3) Pri izbiri kandidatov i^pošteva visokošolska temeljna organizacija zlasti njihove učne uspehe v predhodnem izobraže-vanju ter znanja in druge sposobnosti, ki so pomembne za študij; to se ugotavlja s šolskimi spričevali, preizkusom znanja, zdrav-niškim pregledom in z drugimi oblikami preverjanja primernosti kandidatov za določen visokošolski študij. Pismeni preizkusi znanja in sposobnosti mcn-ajo biti anonimnt Podrobnejsa merila in postopek za izbiro kandidatov se določi s sklepom o omejitvi vpisa. S(i.Cl4FA (1) Študent lahko napreduje v višji letnik oziroma semester, če je opravil z učnim načrtom predpisane izpite in druge učne obveznosti. (2) Študent lahko napreduje tudi, če ni izpolnil vseh učnih obveznosti iz utemeljemh razlogov, ki jih ugotovi s statutom določeni kolegijski organ. 58.CLM (1) Studentu prvega letnika se dovoli ponavljanje, če izpolnjuje s statutom dolocene pogoje. (2) V visijih letnikih lahko študent ponavlja samo v izjemnih primerih, ki jih določi statut. (3) V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena študent obdrži status študenta. S9.CLKK Študenti, ki se izobražujejo ob delu, imajo enake pravice in dolžnosti kot drugi študenti, razen pravic in dolžnosti, ki so s posebnimi predpisi oziioma s statutom visokošolske temeljne organizacije vezane na status študenta, ki se ne izobražuje ob delu. <>O. CliGN Visokošolske temeljne organizacije morajo izredno sposobnim in marljivim študentom omogočiti hitrejše opravljanje izpitov, da lahko končajo študij v krajšem času, kot traja redni študij. (.i.u-i:\T (1) Diplomanti višješolskega študija lahko nadaljujejo študij v višjem letniku ustreznega študija, ki daje visoko izobrazbo. (2) Dogovor o tem, kateri študij je ustrezen po prejšnjem odstavku in o morebitnih dodatnih pogojih za nadaljevanje študga sklenejo visokošolske temeljne oziroma delovne orga-nizacije. <>¦>. 4 LUN (1) Status študenta preneha: - če diplomira oziroma po preteku šestih mesecev od zaključka zadnjega semestra; s stauttom visokošolske temeljne organizacije se lahko določi, da preneha ob koncu zaključnega semestra status študentu, ki ne opravi z učnim načrtom pred-pisanih študijskih obveznosti; - če se izpiše iz visokošolske temeljne organizacije; - če se med študijem, najpozneje do 1. oktobra, ne vpiše na visokošolsko temeljno organizacijo v skladu z njenim statutom; - če mu je izrečen ukrep po 63. členu tega zakona ali če je obsojen na kazen iz prvega odstavka oziroma če je nastopil kazen iz drugega odstavka prejšnjega člena. (2) V izjemnih primerih lahko iz upravičenih razlogov, ki jih določi statut, podaljša visokošolska temeljna organizacija posa-meznikom status študenta največ za eno leto. (3) Študent, ki mu preneha status, obdrži pravico opravljati izpite, obiskovati predavanja in opravljati druge študijske obvez-nosti zaradi priprave na izpite oziroma diplomsko delo. (4) Če študent prekine študij za več kot tri leta, mu visokošolska temeljna organizacija določi pogoje za nadaljevanje študija. Študentom, ki bodo končali zaključni semester v študijskem letu 1974/75, preneha status študenta v šestih mesecih po koncu zadnjega semestra; če se zahteva za diplomo na fakulteti, visoki šoli ali umetniški akademiji diplomsko delo, a za izdelavo diplomskega dela ni predviden poseben semester, preneha status študenta v dvanajstih mesecih po koncu zadnjega semestra. HVt. 4 LKX Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem list SR Slovenije, razen določb o trajanju študijskega leta in začetku organiziranega študijskega dela iz 34. člena tega zakona, ki se začnejo uporabljati s 1. septembrom 1977. ŠTUDENTJE in JLA Naborniki imajo pravico, da jim odlože vojaški rok na prošnjo, ki jo vložijo pri občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo. Zaradi šolanja mora biti prošnja vlo-žena do 31. decembra. Pogoji so precej spremenjeni. Z rednimi študenti so sedaj izenačeni izredni študentje, če polagajo izpite in vpisujejo semestre v rokih in pod pogoji kakor redni študentje. Špekulantski vpisi v različne visokošolske zavode bodo preprečeni odslej s tem, da je pravica do odložitve vojaškega roka rednim in izrednim študentom pogojena z možno enkratno spremembo šole do konca dnigega letnika na visokošolskem zavodu. Ko bi se prepisal drugjč, čeprav na zavod, na katerem je začel visokošolski študij, bo prošnja za odložitev vojaškega roka zavrnjena in nabornik bo vpoklican k vojakom. Ta določba velja že za študente, ki bodo letošnjo jesen spreminjali visokošolski zavod. Nespremenjeni so pogoji za odložitev vojaškega roka edinim hranilcem družine, nadalje hkrati vpoklicanim nabornikom iz istega gospodinjstva ali če kateri že služi vojaški rok ter končno naborniku, katerega družina bi prišla v težak položaj zaradi smrti ali hude bolezni v družini ali zaradi naravne nesreče. Za vse navedene velja, da smejo vložiti prošnjo v osmih dneh od vročitve obvestila ali poziva na služenje vojaškega roka. Prošnji morajo priložiti potrebne dokaze. ŠKUC KAKO SE POVEZUJEJO ŠTUDENTJE - NOVINCI, ČLANI ZK V UNIVERZITETNO ORGANIZACUO ZVEZE KOMUNISTOV Študentje novinci, člani ZK, ki v študijskem letu 1975/76 prihajate na visokošolski študij v Ljubljano, boste v času študija vključeni v univerzitetno organizacijo ZK v Ljubljani. Svetujemo vam, da se že ob vpisu skušate povezati s sekretarjem osnovne organizacije ZK na fakulteti, višji, visoki šoli ali akademiji, kjer boste študirali. Na oglasnih deskah po fakultetah (oddelkih), višjih, visokih šolah in na akademijah bodo objavljeni tudi datum, ura in mesto posebnega informativnega sestanka, namenjenega izključno novincem, članom ZK, zato vam svetujemo, da ste pozorni pri prebiranju obvestil na oglasnih deskah. Pri prehodu v novo osnovno organizacij ZK pa morate urediti tudi prenos članskih dokumentov. Dokumente dobite na komiteju občinske konference ZKS, v katerega je vključena vaša dosedanja osnovna organizacija, in jih še v oktobru prinesite na komite univerzitetne konference ZK Ljubljana, Trg osvoboditve 1 /11. Hkrati z dokumenti nam boste posredovali tudi vaše začasne naslove v Ljubljani, da vas bomo lahko pravo-časno obveščali o posebnih seminarjih, ki jih komite univerzitetne konference ZKS organizira za novince, člane ZK. Ti seminarji so obvezni, na njih pa se boste podrobneje seznanili z vlogo in nalogami univerzitetne, organizacije ZK ter z nalogami, ki vas čakajo kot študente komuniste na ljubljanski univerzi. Predlagamo vam tudi, da se vključite tudi v študentski pokrajinski klub, v katerem so komunisti organizirani v aktiv, ki predstavlja idejno politično jedro v vsakem klubu. Če boste ravnali po zgornjih navodilih in nasvetih, ne boste imeli težav s prehodom iz ene v drugo osnovno organizacijo ZK, s pravočasno ureditvijo formalnosti pa boste sebi omogočili hitro vključitev v novo organizacijo in organizaciji pogoje za čimprejšen delovni start v popolni sestavi, kar je pogoj za njeno uspešno delo v novem študijskem letu, v katerem vse komuniste na Univerzi čakaio odgovorne naloge. KUKZKS Ceprav nikakor ne moremo trditi, da je ŠKUC kot institucija tisto, kar naj bi bil tisti trenutek, ko se bi izenačil s študenstsko kulturo, ki neodvisno od ŠKUCA živi, pa lahko rečemo, da to v čim večji meri poskuša biti. Popolnoma to nikdar ne bo, ker je vedflo en del ustvarjanja in ustvarjalcev izven institucij in jih nobena, še tako elastična in ,,neinstitucionalna institucrja" ne more popolnoma vklopiti v svoje delovanje. Bolj pa, ko se bo SKUCu uspelo približevati cilju, da pridobi k sodelovanju čimveč ljudi, ki se ukvarjajo s tistim, čemur pravimo študentska kultura in se čimbolj identificirati s ,,pravo" študentsko kulturo, bolj bo zasedal centralno vlogo med osrednjimi slovenskimi kulturnimi institucijami To mesto pa bo zasedal s čisto speciflčnim delovanjem na najbolj nedoločljivem kulturnem delu vsega slovenskega kulturnega ustvarjanja. To področje, ki ga imenujemo študentska kultura in naj bi ga ŠKUC pokrival, pa ni nikakršno ,,stransko" ali manj vredno ustvaijanje, ampak narobe; to je centralni in najpomembnejši del v celotnem ustvarjanju našega (prav tako vsakega drugega noiada). To ustvarjanje je v resnici najobčutljivejše in najpo-membnejše. To lahko vsekakor popolnoma razumemo, če imamo v mislih delo umetnikov do približno šestindvaj-setega leta starosti. Če bi hoteli biti pomembni, bi morali v resnici dejati, da je to centralni del ( in seveda tudi najpomembnejši, najkvalitetnejši in najbolj nov) ustvar-janja vsega naroda. To bi lahko tudi ilustriral s kopico primerov iz bližnje in bolj oddaljene zgodovine umetni-škega ustvarjanja našega naroda. Vsi vemo, da so glavna dela, ki so spreminjala našo zgodovino, ustvaijali skoraj brez izjeme mladi ljudje, od katerih jih lep del niti ni dočakal starosti, ko bi lahko rekel, da ne spada več med ,,ustvarjalce študentske kulture". To bi skoraj brez izjeme lahko trdili za vsa področja ustvarjanja (izvesti bi morali - če bi hoteli biti pošteni-edinile prozo; to pa je razumljivo, če vemo, da pisanje proze potrebuje umir-jenega človeka, ki lahko ustvarja ure in ure, in ne eruptivnega, človeka nabitega z energijo, ki skoraj v trenutku izbruhne) in vse dobe. Če to sprejememo, potem vsekakor lahko trdimo, da je delo, ki naj ga ŠKUC ima, resnično centralni del ustvarjanja naroda. Po eni strani pa so toliko bolj razumljive težave, ki spremljajo ŠKUC od svojega nastanka, saj je mlad človek najbolj neuklonljiv in že kar bolesten nasproti vsakršni, tudi ,,svoji" instituciji. Po drugi strani pa je še toliko bolj nerazumljiva premajhna pomoč družbe, saj se za tovistno ustvaijanje ne zmeni v drugačnih priložnostih, kot so ,,deviacije, razkoroj" itd. škuc hm^^^^^^^^*"-*^^^ TRIBUNA: - uredništvo: Anka Jančič, Tomaž Mastnak, Jože Vogrinc, Ivan Volarič-Feo, Jadran Sterie (odgovorni), JožeŠkrlj (glavni), Ifigenga Zagoričnik (tudi lektor), Alojzij Zonnaii -Foyž (likovni in tehnični). Tole številko pa so uredili Andrej Mrev^e, Tomaž Mastnak, Jadran Sterie, Jože Vogrinc in Ifigenija Zagoričnik. TRIBUNA - izdajateljski svet: Smilja Amon, Božidar Debenjak, Spomenika Hribar, Robi Kovšca (predsediuk), Marko Morel, Peter Pal, Andrej Pengov, Vili Pšeničny, Boštjan Pirc, Darko Štrajn, Janez Vodičar, Pavle Zgaga ter glavni in odgovomi urednik po funkciji. TRIBUNA - študentski list, izdaja Univerzitetna konferenca ZSMS, uredništvo in uprava: 61000 Ljubljana, Trg osvoboditve l/II - soba 86, telefon 21280, tekoči račun: 50101-678-4720, stavek Študentski seivis, tisk: tiskama Ljudske pravice, letna naročnina 35 din, poštnina plačana v gotovini, rokopisov ne vračamo. Oproščeni temeljnega davka na promet po pnstojnem sklepu št: 421-1/72 od 22.1.1973. *^^^(K^<< -?O V/RTOV\H -TOD» MA, TftiMI C| r.VEZA ŠTUDENTSKIH TE* 'LESNOKULTURNIH ORGA-NIZACIJ &1 kupTGMoU (JJTRIBUNA (študentski list) I ft>N/AK*AT DESrto f SoB^fij 2- 11 22 23 25, PREGLED VISOKOŠOLSKIH USTANOV, FAKULTET, AKADEMIJ, VISOKIHIN VlS-JIHŠOLVLJUBUANI Univerza, Trg revolucije 11, tel 23-721 ' BIOTEHNIČNA FAKULTE-TA, Krekov trg, tel. 315-844 ¦ EKONOMSKA FAKULTETA, Gregorčičeva 27, tei. 20-291 FILOZOFSKA FAKULTETA, Aškerčeva 12, tel. 22-121 MEDICINSKA FAKULTETA, Vrazov trg 2, tel. 312-668 FAKULTETA ZA ARHITEK-TURO, GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO, Jamova 2, teL 23-661 fcouJice » 5 ZVEZA ŠTUDENTSKIH OR-GANIZACIJ LJUDSKE TEH-NIKEfŠOLT) Uprava: Studentsko naselje, blok7 tel.: 23-735 UkademskaavtošolaŠOLT: Trg \\ikademski pevski zbor TONE yTOMŠlC, Akademski pevski zbor VINKO VODOPIVEC, 2-- PRAVNA FAKULTETA Tr« Srevolucije ll.tel. 21-641 PEDAGOŠKA AKADEMUA, SStari trg 34, tel. 21-392 AKADEMUA ZA GLEDA-LIŠČE, RADIO, FILM IN TE-LEVIZUO, Nazorjeva 3, tel Tn 20-401 [2] AKADEMIJA ZA GLASBO, Gosposka 8, tel. 21-268 AKADEMIJA LIKOVNIH UMETNOSTI, Erjavčeva 23^ tel 20-037 VISOKA ŠOLA ZA TELESNO KULTURO, Gortanova 31, tel 316-577 VIŠJA UPRA VNA ŠOLA, Tito-va 102. tel 341-461 \ Akademska folkloma skupina ) FRANCEMAROLT. • Smučarski klub AKADEMIK «• Akademsko planinsko društvo - AISEC (Mednarodna organiza-cija študentov ekonomskih in komercialnih ved), - IAESTE (Mednamdna organiza-cija za izmenjavo Studentov za tehnično prakso), - JORMASMIS (Jugoslovanski odbor za izmenjavo in medna- ' rodno aktivnost Studentov me-\ dicine in stomatologije), ' Mednarodni odbor, VSE NA TRSJU fOSV/O&Ot>tTV/E \ 5"*- REPUBUŠKA IZOBRAŽE-VALNA SKUPNOST (RISK) Aškerčeva 9 tel: 22-019 Cradioštudent "'Študentsko naselje, blok 8/klet 11 m 15 jb dl M ft x.v>: VIŠJA ŠOLA ZA ZDRAV- STVENE DELA VCE, Poljanska 26 a,tel 322-277 VIŠJA ŠOLA ZA SOOALNE DELA VCE, Šaranovičeva 5, tel 311-250 ZA PočlTčld AKITIVNJOSTI V/ DUOJč Oddelek za arhitekturo, Cojzo- va 5, tel 20-420 FAKULTETA ZA ELEKTRO- TEHNIKO, Tržaška 25, tel 61-342 Oddelek za šibki tok, Teslova 30, tel 63-071 FAKULTETA ZA NARAVO- SLOVJE IN TEHNOLOGUO, Aškerčeva 9-a, tel 21-052 Oddelki za: - montanistiko, odseki za geo-logijo, rudarstvo in metalur-gijo, Aškerčeva 20, tel. 22-601 - Odsek za metalurgijo, Lepi oot 11, tel 24-401 Odsek za geologijo, Aškerče- va 12, tel. 22-121 Oddelek za kemijo, Mumiko- va 6, tel 22-625 Oddelek za matematiko in fi- ziko, Jadranska 19, tel 61-432 Oddelek za tekstUno tehno- logijo, Snežniška 12 tel 23-635 FAKULTETA ZA STROJ- NIŠTVO, Aškerčeva 16, tel 25-251 FAKULTETA ZA SOCIOLO- GIJO, P0L1T0L0GU01NN0- VINARSTVO, Titova 102, tel 341-461. Zahajal boš tudi v: yJ\FRANCOSKI KULTURNI ^ZT CENTER, Trg revolucije 16 \WJUS INFORMATIVNI CEN-TER, Cankarjeva 3 >^--^^JV K Gaierije: V I^ IM foDoBKie UOICKUE te NARODNA GALERIJA, Cankarjeva ijn MODERNA GALERUA, Tom-—^ šičeva 14 Ij^ MALA GALERIJA, Titova (ob -^~" Nebotičniku) |4g| MESTNA GALERIJA, Mestni ^ trg5 ŠTUDENTSKI DOMOVI: A" ŠTUDENTSKO NASELJE pod Rožnikom, Večna pot 31, tel. 23-735 ^DOM ŠTUDENTOV MEDICI- NE, Ilirska 2, tel. 314-542 t-. DOM ŠTUDENTOV, Gerbičeva 59, tel. 61-590 2- AKADEMSKI KOLEGU, Trg VU. kongresa ZKJ 1, tel 322-174 L_ DOM FAKULTETE ZA SO-" CIOLOGIJO, POLITOLOGIJO IN NOVINARSTVO, Titova 102, tel 341A61 & ZlVALSKt VRT \ MESTNO GLEDALISCE, Gle- dališka pasaža (vhod z Nazor- jeve) SLOVENSKO NARODNO Tjn GLEDALIŠČE Tf - DRAMA, Erjavčeva 1 "ČC - OPERA, Župančičeva 1 ŠENTJAKOBSKO GLEDA- LIŠČE, Mestni dom GLEDALISČE GLEJ (zdaj tu zdaj tam - poišči) »M1 TEATER PEKARNA, nasproti *?hPk Tobačne tovarne (Triaška) fi-----^^ STK.EUŠČE ?RI fOAiSUOVAH WE 2r 34 4- E (3 m n B ^ ki a m STUDENTSKE IN DRUGE NE PREDRAGE RESTAVRA-CIJE: Študentske menze najdeš: v STUDENTSKEM NASEUU (pod Rožnikom), v AKADEMSKEM KOLEGIJU, Trg VII. kongresa ZKJ (za Go- spodarskim razstaviščem), v DOMU ŠTUDENTK VIŠJE ŠOLE ZA ZDRAVSTVENE DELA VCE, Veselova 2, vPOMUFSPN, Titova 102. Študentarija pa obiskuje tudi naslednje restavracije: DELA VSKA RESTA VRA-CIJA, Prešernova 30 (najcenejša v Ljubljani!!!), SAMOPOSTREŽNA RESTA V-RACIJA TRIGLAV, Miklošiče-va (nasproti hotela Union), SAMOPOSTREŽNA RESTAV-RAOJA EMONA (Titova, po-legpošte), SAMOPOSTREŽNA RESTAV-RACIJA MAXIMARKET fno, saj veste kje), RESTAVRACUA RIO, Titova 4. KNJ12NICE NARODNA IN UNIVERZI- TETNA KNJIŽNICA, Turja- škal CENTRALNA EKONOMSKA KNJlZNlCA, Gregorčičeva 2 7 CENTRALNA TEHNIŠKA KNJIŽNICA, Tomšičeva 7 DELA VSKA KNJIŽNICA, Pre- šemova 39 KNJIŽNICA INŠTITUTA ZA FILOZOFUO IN SOCIOLO- GIJO. Tt>g Mnvkioip! 1 MESTNA UUDSKA KNJlZ- NICA, Gosposka 1 SL O VANSKA KNJIŽKICA, Gosposka 15 CENTRALNA MEDICINSKA KNJIŽNICA, Vrazovtrg2 Seveda pa brskaj tudi po knji nicah na oddelhih! Kinodvorane: QXOMUNA, Cankarjeva 1 UNION, Nazorjeva 2 ŠfilSLOGA, M. Pijadejeva 39 _ VlC,TrgMDB6 SkkŠlŠKA, Trg prekomorskih bri- gad 3 SA VA, Medvedova 8 KRIŽANKE, Trg francoske re- volucije TRIGLAV, Ob Ljubljanici 36 KINOTEKA, Miklošičeva 28 511 $B fi ho u 62. 6 PlQ$/KH MESTlOE^A AvTofcoSNE^A ?&oMETA ANTIKVARIATI: MK, Nazorjeva 1 Trubarjev antikvariat, Mestni trg25 cg GSE &? KNJIGARNE MLADINSKA KNJIGA: Titova 3 Nazorjeva 1 Miklošičeva 40 CANKARJEVA ZALOŽBA: Kopitarjeva 2 Titova L' Wolfuva:~> DRŽAVNA ZALOZBA *LO- VENIJE: Mestni trg 26 Šubičeva 1-a Čopova 3 1N0ZEMSKE KNJIGE: DZS, Titova 25 MK, Titova 3 STRAN 3 ZGODOVINSKO - FILOZOFSKE TEZE WALTER BENJAMIN Trdijo, da je obstajal avtomat, ki je na vsako šahistovo potezo odgovarjal z nasprotno potezo, kar mu je zago tavljalo zmago v partiji. Lutka v turški noši in z nargilo v ustih je sedela pred šahovnico na veliki mizi. Sistem zrcal je ustvarjal iluzijo, da se vidi miza z vseh strani. V resnici pa je v njej sedel grbasti pritlikavec, ki je bil v šahu moj-ster, in je s pomočjo vrvic vodil lutkino roko. Lahko si zamislimo, kaj bi bil v filozofiji pandan tej aparaturi. Vedno mora zmagati lutka, ki se imanuje ,,zgodovinski materializem". Brez težav se lahko spoprime s komer koli, če najame teologjjo, ki je danes, kot vemo, mala in grda ter se tako ali tako ne sme prikazati pred ljudmi. II ,,Med najzanimivejše specifičnosti človeške duše", pra-vi Lotze, ,,spada poleg tolikšne sebičnosti v posamič-nostih, splošna nezavidnost sedanjosti do prihodnosti." Gre za to, da je slika sreče, kakršno gojimo, popolnoma obarvana s časom, v katerega nas je vrgel tok našega živ-ljenja. Sreča, ki bi jo v nas mogla prebuditi zavist, obstaja samo v zraku, ki smo ga vdihavali skupaj z ljudmi, s ka-terimi bi lahko govorili, z ženskami, ki bi se nam mogle dati. Z drugjmi besedami, v predstavi sreče nerazdružljivo diha tudi predstava o odrešitvi. S predstavo o preteklosti, ki jo zgodovina spreminja v svoj predmet, je enako. Preteklost nosi s seboj časovni indeks, s katerim se usmerja na odrešitev. Med bivšimi pokolenji in našim obstaja skrivni dogovor. Nas so na zemlji pričakovali. Dana nam je kot vsaki prejšnji generaciji v zapuščino določena slabotna mesijanska moč, na katero se sklicuje preteklost. Te obveze ne moremo zlahka izplačati. Zgodovinski materialist to ve. m Kronist, ki našteva dogodke, ne da bi razlikoval velike od malih, računa pri tem o resnici, da nič, kar se je nekoč zgodilo, ne sme biti izgubljeno za zgodovino. Sicer pa samo odrešenemu človeštvu popolnoma pripada njegova preteklost. To pomeni: samo odrešeno človeštvo lahko citira svojo preteklost v vsakem trenutku. Vsak njegov preživeti trenutek postaja citation a 1'ordre du jour (citiranje na dnevnem redu) — ta dan pa je prav dan zadnje sodbe. IV Težite najprej za hrano in obleko, potenvvam bo pripadlo božje cesarstvo samo po sebi. (Hegel, 1807) Razredni boj, ki ga ima po Marxu šolan zgodovinar vedno pred očmi, je boj za surove in materialne stvari, brez katerih ni prefinjenih in spiritualnih. Toda navkljub temu so te zadnje v razrednem boju prisotne drugače kot pa predstava o plenu, ki pripada zmagovalcu. V tem boju živijo kot gotovost, kot hrabrost, kot humor, kot zvitost, kot neupogljivost, in vplivajo na prihodnost. Vsakega oblastnika stalno postavljajo pod vprašaj. Kot se cvetje obrača za soncem, tako tudi preteklost teži zaradi nekega skritega heliotropizma, k tistemu soncu, ki se poraja na nebu zgodovine. To najneopaznejše od vseh sprememb mora razumevati zgodovinski materialist. Resnična slika preteklosti hitro beži mimo nas. Pre-teklost se lahko zadrži samo kot slika, ki enkratno m trenutno sine v trenutku, ko jo je mogoče spoznati. ,,Resnica nam ne bo pobegnfla" — te besede Gottfrieda Kellerja označujejo v zgodovinski sliki historizma prav tisto mesto, kjer jo prebija zgodovinski materializem. gre za enkratno sliko preteklosti, sliko, ki grozi izginiti z vsako sedanjostjo, ki se ni razumela kot tisto, kar je v tej sDki intendirano. Radostno sporočilo, ki ga vročično oznanja zgodovinar preteklosti, prihaja iz ust, ki morda že v trenutku, v katerem se odpirajo, govorijo v praznino. VI Zgodovinsko artikulirati preteklost ne pomeni spoznati jo ,,kakršna je pravzaprav bila". To pomeni obvladovati spomin, kakor se zablisne v trenutku nevarnosti. Zgodo-vinskemu materializmu gre za to, da zadrži sliko pretek-losti, kakršna se je v trenutku nevarnosti nenadoma prikazala zgodovinskemu subjektu. Nevamost enako grozi tako obstoju tradicije kot njenim naslednikom. Za oboje je nevarnost enaka: postati orodje vladajočega razreda. V vsaki epohi moramo poskusiti ponovno iztrgati zapuščino iz konformizma, in jo obvladati. Ta, Mesija, ne prihaja samo kot odrešitelj, ampak tudi kot zmagovlec nad Antikristom. Samo tisti zgodovinar je obdarjen s sposobnostjo, da iz preteklosti razpiha iskro upanja, ki je prežet z zavestjo, da tudi mrtvi ne bodo varni pred sovražnikom, če zmaga. In ta sovražnik ni prenehal zmagovati. VII Spomnite se mraka in velikega mraza v tej dolini lolekov. (B. Brecht, Beraška opera) Fustel de Coulanges priporoča zgodovinaiju, da naj si izbije iz glave tisto, kar ve o nadaljnjem poteku zgodo-vine, če hoče ponovno doživeti neko epoho. Ne moremo bolje označiti postopek, ki se ga je odrekel zgodovinski materializem. To je postopek vživljanja. Njegovo poreklo je lenost srca, acedia, ki nima poguma, da bi obvladala pravo zgodovinsko sliko, ki naenkrat zablisne. Sred-njeveški teologi so jo imeli za praosnovo žalosti. Flaubert, ki jo je spoznal, piše: ,,Malo jih bo razumelo, kako žalosten je bilo potrebno biti, da bi se oživela Kartagina." Narava te žalosti bo jasnejša, če postavimo vprašanje, v koga se pravzaprav vživlja zgodovinar, ki pripada šoli historizma. Odgovor je brez premišljevanja tak: v zmago vlaca. In tisti, ki vladajo, so nasledniki vseh nekdanjih zmagovalcev. Zato vživljanje v zmagovalca vedno ustreza oblastniku. S tem je dosti rečeno zgodovinskemu mate-rialistu. Tisti, ki je zmagoval vse do današnjega dne, koraka v triumfalnem pohodu, ki današnje oblastnike pelje preko nas, premaganih. Kakor je bilo tudi vedno v navadi, se v triumfalnem pohodu nosi tudi plen. Ta plen se imenuje kulturne dobrine. Le-te bodo v zgodovinskem materialistu našle distanciranega opazovalca. Zakaj tisto, kar vidi v kulturnih dobrinah, je za njega brez izjeme takega porekla, da o tem ne more razmišljati brez zgražanja. Za svoj obstoj se ne morejo zahvaliti samo naporu genijev, ki so jih ustvarili, ampak tudi brezime-nemu suženjstvu njijiovih sodobnikov. Ni dokumenta kulture, ki hkrati nebi bil dokument barbarstva. In kakor sam ni svoboden barbarstva, ni svoboden tudi proces tradicije, v katerem so te dobrine prehajale od enega do dmgega. Zgodovinski materialist se zato, kolikor mu je mogoče, distancira od tradicije. Postavlja si nalogo, da zgodovini prečeše dlako. VIII Tradicija potlačenih nas uči, da je ,,izjemno stanje", v katerem živimo — pravilo. Priti moramo do pojmovanja zgodovine, ki temu ustreza. Takrat se bomo soočili z nalogo, ki je^v uvajanju resničnega izjemnega stanja; in s tem bomo izbpljšali naš položaj v boju proti fašizmu. Šansa fašizma je — na na zadnjem mestu — v tem, da ga nasprotniki čakafp v imenu napredka kot zgodovinske norme. — ČudeAje zaradi tega, da so stvari, ki jih doživljamo, ,,še") mogoče v dvajsetem stoletju — ni filozofsko. Na nahaja se na začetku spoznanja, razen če to ni s^oznanje, da je nesprejemljivo pojmovanje zgo-dovine, iz katerega to čudenje izhaja. IX Krilo je pripravljeno zaprhutati, rad bi se vrnil, ker če bi tudi ostal za vedno, ne bi ravno imel sreče. (Gerhard Scholem: Pozdrav Angelusa) Klee ima sliko, ki se imenuje Angelus Novus. Na njej je piikazan angel, ki se očitno namerava oddaljiti od nečesa, kar ga je fasciniralo. Oči ima razprte, usta odprta, krila pa razširjena. Takšen mora bifc angel zgodovine. Z obrazom je obrnjen k preteklosti. Tis?*o, kar mi vidimo kot verigo dogodkov, vidi on kot eno samo katastrofo, ki nenehno grmadi ruševine na ruševinah in mu jih meče pred noge. Rad bi se zaustavil, budil mrtve in sestavljal tisto, kar je razbito. Toda iz nebes piha tako močna buija, da mu je razgrnila krila in angel jih več ne more zapreti. Ta vihra ga nezadržno žene v prihodnost, ki ji obrača hrbet, medtem ko kup ruševin pred njim raste do neba. Kar imenujemo napredek, je ta vihra. Predmeti, ki so jih samostanska pravila določala fratrom za meditacijo, so morala v njih izzvati sovraštvo do sveta in posvetnega dogajanja. Tok misli, ki mu tukaj sledimo, izhaja iz podobne namere. Namerava — v trenutku, ko politiki, ki so jim zaupali nasprotniki fašizma, leže na tleh in svoj poraz potrjujejo z izdajo lastne stvari — osvoboditi političnega otroka iz mreže, \ katero so ga zapletli. Razmišljanje začenja pri tem, da so bile njihova omejena vera v napredek, njihova zaupanje v svojo ,,masovno osnovo" in na koncu njihovo servilno vključevanje v aparat, ki se ga ne da kontrolirati — bile tri plati iste stvari. Želi vam predstaviti, kako drago plačuje naše vsakdanje mišljenje predstavo o zgodovini, ki se odreka vsakega druženja s tisto, ki se je ti politiki še naprej trdno drže. XI Konformizem, ki se je spočetka udomačil v socialni demokraciji, je trdno prisoten ne le v njeni politični taktiki, ampak tudi v njenih ekonomskih predstavah. Bii je vzrok kasnejšega zloma . Nič ni nemško delavstvo korumpiralo bolj kot mnenje, da plava s tokom. Tehnični razvoj je bilo zanj padec reke, po kateri se ke ,osčočp. da plava. Odtod je samo korak do iluzije, da je tovarniško delo, ki je bilo ugodno tehničnemu napredku, politično dejanje. Stara protestantska delovna morala je slavila v sekularizirani obliki pri namških delavcih svoje vstajenje. Gotski program že nosi v sebi sledove te zbrke. Delo definira kot ,,vir vsega bogastva in vse kulture". Sluteč zlo je Marx na to odgovoril, da človek nima nobene druge lastnosti kot svojo delovno silo, „ da mora biti suženj drugih ljudi, ki so zagospodovali nad predmetnimi pogoji dela." Toda ne glede na to se konfuzija širi še naprej in kmalu zatem Josef Dietzgen izjavlja: ,J)elo je ime odrešitelja novega časa. V ... izboljšanju ... dela ... je bogastvo, ki lahko izpelje tisto, kar ni doslej izpeljal noben odrešitelj." To vulgarnomarksistično pojmovanje o tem, kaj je delo, se ne zadržuje dolgo na vprašanju, kakšen je učinek proizvoda dela na delavce, dokler z njim ne morejo razpolagati. Videti hoče samo napredke v osvjanju narave, ne pa tudi nazadovanje družbe. Kaže že tehnokratske črte, ki jih bomo pozneje srečali v fašizmji. Med te črte spada tudi pojmovanje narave, ki se usodno razlikuje od predmarčevskih socialističnih utopij. Delo, kot se odtlej razume, se reducira na izkoriščanje narave, ki se z naivnim zadovoljstvom postavlja proti fzkoriščanju proletariata. V primerjavi s to pozitivistično koncepcijo kažejo sanjarije, ki so dale toliko materiala za posme-hovanje Fureerju, presenetljivo zdrav smisel. Po Furierju bi moralo učiiikovito delo imeti naslednje posledice: da štirje meseci osvetljujejo zemeljsko hoč, da led izgine s polov, da moiska vočfa ni več slana, da zveri stpijo v služenje človeku. Vse to razjasnjuje delo, ki - zelo oddaljeno od izkoriščanja narave — more iz prirode ižvleči stvaritve, ki potencialno dremljejo v njenem objemu. Ob korumpiranem pojmovanju dela stoji kot njegova dopolnitev narava, ki je, kot se izraža Dietzgen, ,,tukaj brezplačno". Potrebna nam je zgodovina, toda drugačna od tiste, ki je potrebna razvajenemu postopaču v vrtu znanja. (Nietzsche: 0 koristnosti in škodljivosti zgodovine) Subjekt zgodovinskega spoznanja ni niti človek niti ljudje, ampak bojevit, zasužnjeni razred. Pri Marxu je to zadnji zasužnjeni, maščevalski razred, ki dejanje osvo boditve končuje v imenu ponižanih generacij. Ta zavest, ki je za kratek čas v Spartakusu še enkrat pri^a do izraza, je bila odnekdaj odbijajoča za socialno demokracijo. V treh desetletjih se ji je skoraj posrečilo izbrisati ime Blanquija, čigar bojeviti glas je pretresal prejšnje stoletje. Zadovoljila se je s tem, da je dodelila delavskemu razredu vlogo osvoboditeljev prihodnjih pokolenj, s tem pa mu je presekala najmočnejšo mišico. Razred se je v tej šoli hitro odvadil tako sovraštva kot požrtvovalnosti. Tako eno kot drugo živi iz zasuženjenih prednikov, ne pa iz ideala osvobojenih vnukov. XIII. Naša stvar bo z vsakim dnem jasnejša, množice pa z vsakim dnem pametnejše. (Josef Dietzgen: Religija so-cialne demokracije) Socialdemokratsko teorijo in $e bolj prakso je pogo-jevala predstava o napredku, predstava, ki se ni držala stvarnosti, ampak je imela dogmatske pretenzije. Napre-dek, ki se je risal v glavah socialnih demokratkov, je bil, prvič, napredek samega človeštva (ne le njegove spo-sobnosti in znanja). Bil je, drugič, neskonečn (ustrezen brezkončni prefektibilnosti človeštva). Imeli so ga, tretjič, za nezadržnega (kot napredek, ki gre avtomatsko po ravni ali spiralni stezi). Vsak od teh predikatov je protisloven, vsak je lahko povod za kritiko. Toda le-ta mora, če pride do ostrega boja, vstopiti v ozadje teh predikatov in se usmeriti na nekaj, kar jim je skupno. Predstave o napredku človeške vrste v zgodovini ne moremo ločiti od predstave o njenem toku, ki gre skozi homogen in prazen čas. Kritika predstave toka mora nasploh biti temelj kritike predstave o napredku. XIV. Izvor je cilj. (Karl Kraus: Besede v verzih 10 Zgodovina je predmet konstrukcije, katere mesto ni homogeni in prazni čas, ampak čas, ki je zapolnjen s ,,sedanjostjo". Tako je za Robespierra antični Rim bil s sedanjostjo zapolnjena preteklost, ki jo je iztrgal iz kontinuitete zgodovine. Francoska revolucija se je imela za novi Rim. Citirala je stari Rim prav tako, kot moda citira nekdanji način oblačenja. Moda ima nos za aktualnost, pa naj se potika kjerkoli po goščavi pre-teklosti. Je tigrov skok v preteklost, le da se ta dogaja v areni, kjer komandira vladajoči razred. Isti skok pod svobodnim nebom zgodovine je dialektični skok, s kakršnim je Marx dojel revolucijo. XV. Zavest o razbijanju zgodovinske kontinuirete je lastna revolucionarnim razredom v trenutku njihovih akcij. Velika revolucija je uvedla nov koledar. Dan, s katerim se začenja koledar, fungira kot zgodovinski zgostitelj časa. In, vzeto v osnovi, isti dan se vedno vrača v obliki praznika, to pomeni v obliki dneva spominjanja. Ko-ledarji torej ne računajo čas kot ure. So spomeniki neke določene zgodovinske zavesti, od katere v Evropi zgleda da že sto let ni niti najbledejših sledi. Še v julijski revolucimi se je zgodilo nekaj, v čemer $e je ta zavest povnanjila. Ko je prišel prvi večer boja, so gardisti na nekaj mestih v Parizu, neodvisno, toda istočasno, streljali v ure na stolpih. Neki očividec, ki se je za svojo prodornost morda lahko zahvali rimi, je takrat zapisal: Qui le croirait! on dit Qu'irrietes contre Theure. De neuveaux Josues au pied de chaque tour, Tiraient sur les cadrans pour arreter le jour. (Kdo bi veijel! Pravijo, da so, jezni na ure, novi Jezusi Navini ob vznožju vsakega stolpa streljali na številčnice, da bi ustavili dan.) Jezus Navin je po Bibliji židovski vodja po Mojzesu, in je v neki bitki ukazal soncu, naj se zaustavi, da bi do konca izbojeval zmago. - redakcijska pripomba - A S 0 P I S i KRITIEO ZHAN03TI,D0MIŠLJIJ0 HT N0V0 AIITR0P0L0GIJ0 i začel izljajati približno pred tremi leti.Že po prvi številki je jstalo jasno.da skuša s svojim izhajanjem/iakanjem odpreti/utreti slovenskem (in sploh čim širšem) teoretiSnem območju nova obzor-i/nove poti. ij naj bi potrjevalo to "jasnost" ugotovitve ? Naslov,sodelavci, 3 :edvsem pa seveda vsebina.PoIeg tega.da je "osnovni namen ČASOPISA jestransko popolno in objektivno obveščanje študenfcov in drugih ilnteresiranih o dogajanju na področju znanstveno-raziskovalnega 1 pedagoškega dela na tlniverzi in o delovanju štrudentov na tem po--dč3u"(iz Temeljne in vsebinake zasnove ČASOPISA),kar je na slovenskem cademskem teritoriju že sam po sebi bistveno nov pojav,ae uredni-7vo ČASOPISA le s tem (sicer zelo široklm) določilom svojega delo-inja ni zadovoijijo.^Poleg običajnih,po vsebini ln obliki standard-j-teoretiSnib. textov mftra ČASOPIS nuditi bralcu vedno kaj novega, uij nepoznanega,do sedaj neobravnavanega ali le redko obravnavane-U" — "Ho5emo,"so sklenili,"da že znani,stari probleml zažarijo s >s*ebno lučjo.Ta naj bo predvsem mlada in študentska,pa tudi napred— i.angažirana.sveža in živloenjska.Na svetlo pa bomo privlekli tudi Jvari.za katere le redki ved6: in dihdpoznajo,ki se sramežljivo skri-»jo ža izkriTljajoSo kopreno meglš,ali pa tiste,ki se prav danes i novo porajajo !" 1 izšlo je osem številk ČASOPISA; ugotovimo lahko.da so se za bralca zpodbudnlh besed tudi držali.Na straneh ČASOPISA smo lahko (in obljub-jajo,da bomo še) brali origlnalne,avtorske texte,recenzl;je in pre-odej filozofijo.sociologijo.pslhologijo - pslhoanalizo.psihiatrrijo - antipsihiatriijo.ekologijo ... 5 brali o akhitekturi.izobraževanju, lochu in Blocha,mamilih,mladinsklh aibaajih.represlji.novih metodah psihiatriji ... ; brali o aktualnih stvareh in o takšnih,ki imajo vojo koreninico nekje zelo zelo globoko in se že zelo zelo dolgo ., )gajajo in se baje še dalj bodo.Veliko smo brali in včasih je bilo ce-) zanlaivo. 1 zdaj naprej pa vam o teh stvareh ne ppvem popelnoma nič več.Če se -a je ob tem prepotentneai hvaljetju vzbudil vsaj kanček zanimanja -pr.z vprašanjemt"Kaj ao pa to zaenizaj.....vosli ?"),ali pa vsajj ¦vavega gneva,zakolnite in kar prec oddirjajte do prve knjigarne,če ne bodo takrat ČASOPIS razprodan,drugače pa kar na uredništvo ČASO-SA.Kašli ga boste v prostorih Tribune.v drugem nadstropju stavbe na Trgu voboditve(bivšem Trgu xxxxx revoluoije)l.Sob«»-inosi št.86.a&m vam nudijo v.v vse; laMio boste gobcali,ali pa vam bodo drusi gobcali,lahlvO b03te .povali(ČASOPIS) ari prodajali (texte; svoje.seveda); skratka,sp"loh )ste v saml srčilci dosajanja.Naenkrat boste vedeli vse o vsem (seveda .30PI8U).Pa še pozanimajte se prav tam v tistih prostorih.lcdaj boste iiko srečali koga iz uredništva (uradne ure ipd.),ka3ti za letos se ; nič ne vž,obM.0;j naj bi to bilo. ZP XVI. Zgodovinski materialist se ne more odreči razumevanja sedanjosti, ki ni prehod, ampak zaostaja v času in miruje, ker prav to razumevanje definira sedanjost, v kateri on zase piše zgodovino. Historizem razlaga ,,večno" sliko preteklosti, zgodovinski materialist pa izskustvo s pretek-lostjo, izkustvo, ki je zase edinstveno. Drugim prepušča, da se izrabijo pri vlačugi ,,bilo je nekoč" v ciparnici historizma. Ostaja gospodar svpjih moči: dovolj možat, da razdre kontinuiteto zgodovine. xvn. Historizem dosega popolnoma zakonito vrhunec v splošni zgodovini. Od nje se materialistično zgodo-vinopisje metodsko ločuje jasneje kot od kakšne druge. Splošna zgodovina nima teorijske armature. Njen posto-pek je aditiven: zbira maso dejstev, da bi zapolnila homogeni in prazni čas. V temelju marksističnega zgodo-vinopisja pa je neki konstruktivni princip. V mišljenje ne spada samo gibanje misli, ampak prav tako njihovo mirovanje. Kjer se mišljenje v konstelaciji, ki je zasičena z napetostmi, nenadoma ustavi, zadaja konstelaciji šok, zaradi česar se mišljenje kristalizira kot monada. Zgo-dovinski materialist pristopa k zgodovinskemu predmetu samo tam, kjer se pred njim pojavlja kot monada. V tej strukturi vidi znak mesijanskega mirovanja dogajanja, rečeno drugače, revolucionarne možnosti v boju za podjarmljeno preteklost. Opazuje jo, da bi z razrušenjem vrgel določeno epoho in homogenega toka zgodovine, in tako meče določeno življenje iz epohe, tako določeno delo iz življenjskega dela. Rezultat njegovega postopka je v tem, da je očuval in ukinil v delu življenjsko delo, v življenjskem delu epoho in v epohi celotni zgodovinski tok. Hranilni plod zgodovinsko razumljenega ima v svojem jedru čas kot dragoceno, toda neokusno seme. XVIII. ,,Nepopmembnih pet tisočletij človeške vrste", pravi neki novejši biolog," je glede na zgodovino organskega življenja na Zemlji približno toliko kot dve sekundi na koncu štiriindvaseturnega dneva. Toda zgodovina civili-ziranega človeštva bi v tem merilu zapolnila petino zadnje sekunde zadnje ure." Sedanjost, ki kot mesijanski model v ogromni abreviaturi obsega zgodovino celega človeštva, se do pičice sklada s figuro, ki jo ima zgodovina človeštva v univerzumu. Historizem se zadovoljuje z vzpostavljanjem kavzalnega neksusa različnih momentov zgodovine. Toda nobeno stanje stvari ni kot vzrok že samo s tem tudi zgodovinsko. To je postalo pozneje zaradi dogodkov, ki so lahko od njega tudi tisočletja daleč. Zgodovinar, ki odtod izhaja, preneha praviti zaporedje dogodkov, kot da šteje jagode molka. Vidi konstelacijo, v katero je stopila njegova epoha z neko čisto določeno prejšnjo. S tem snuje tako pojmovanje sedaj prisotnega časa kot ,,sedanjosti", v kateri nahajamo delčke mesijanske sedanjosti. B Gotovo je, da niso preroki, ki so raziskovali, kaj čas skriva v sebi, doživljali čas niti kot homogen niti kot prazen. Kdor to upošteva bo mogoče razumel, kako je v spominu doživeta preteklost: namreč prav tako. Vemo, da je bilo Židom prepovedano raziskovati prihodnost. Torah in molitev sta jih, nasprotno, učila spominjanja. To jim je s prihodnosti snelo čar, ki so mu podlegli tisti, ki iščejo razkritje od preroka. Vendar pa zaradi tega za Žide prihodnost ni postala homogeni in prazni čas, zakaj v njej je bila vsaka sekunda vrata, skozi katera je lahko vstopil Mesija. BELEŽKA 0 AVTORJU Walter Benjamin je bil rojen 1892 v Berlinu. Po študiju literature in filozofije je želel promovirati s pomembnim delom ,,Poreklo nemške tragedije", ki pa so ga univerzi-tetne avtoritete zavrnile, zaradi česar se je Benjamin odločil za poklic svobodnega književnika. Na begu pred gestapom je 1940 na španski meji napravil samomor. Benjamina ne moremo pripisati kakšni specifični šoli ali smeri. Še najbližji je bil tjm. kritični teoriji, frankfurt-ski šoli marksizma, in je bil tudi stalni sodelavec Horkheimerjevega ,,Inštituta za socialna raziskovanja". Ko je še živel so ga poznali le redki poznavalci, ki pa so v njem (kot npr. krog okoli B. Brechta) videli najpo-membnejšega kritika nemškega jezikovnega področja. Njegova zbrana dela so izšla, 1955. leta, v glavnem po zaslugi Adorna. Ker so njegovi spisi tedaj vzbudili veliko pozornost, so slejile nove izdaje. Benjamin je postal ena osrednjih osebnosti terorijskega življenja po II. svetovni vojni. Benjamin je sijajen esejist, tolikšna pozornost pa mu je posvečena predvsem zaradi njegovih prizadevanj, da bi k vsem problemom pristopil kot marksist, da bi razvil in izdelal resnično marksistično metodo v raziskovanju in prikazovanju književnosti in kulture sploh. V teh priza-devanjih je ohranil (marksistično) doslednost, čeprav se je v letih njegovega dela začel krepiti stalinistični dogmatizem in totalitarizem. E. Bloch je menil, da je bil Benjamin obdarjen z mikrofilološkim čutom, ki je brez primere, in da je imel ravno tisto, kar je Lukacsu toliko primanjkovalo, namreč izreden smisel za pomembne detajle, za nove elemente v miselnih procesih in za neshematska odstopanja (to mnenje navajamo zato, ker so v njem ,,soočeni" trije izmed najpomembnejših — če ne najpomembnejši: poleg implicitno že omenjenega Brechtovega in Adomovega mnenja o Benjaminu — predstavnikov marksistične ,,estetike"). Pri nas sta, poleg zelo redkih prevodov v revijalnem tisku, izšli dve knjigi Benjamino\dh esejev (ki se delno pokrivata): Uz kritiku sile (razlog, Zagreb 1971) in Eseji (Nolit, Beogradl974) Uredn. MEDNARODNI SEMINAR "UNIVERZA DANES" V času zatona vročega poletja je od 1. — 6. septembra potekal tradicionalni, letos jubilejni XX. seminar UNIVERZA DANES. Predstavniki številnih evropskih, azijskih, afriških in ameriških univerz so v številnih prispevkih prikazali tako obče kot specifične probleme, s katerimi se srečujejo posamezne univerze v iskanju boljših in predvsem demokratičnejših poti visokošolskega U-obraževanja. 0 tej zanimivi — kakorkoli - tematiki bomp podrobneje poročali v eni izmed naslednjih številk TRIBUNE. KAMIONI NA AŠKERČEVI Četrtek, 4. septembra 1975, popoldne. Pred filozofsko fakulteto od 16,30 do 17h. V 30 minutah je prepeljalo po Aškerčevi cesti v obeh smereh 110 kamionov prikoličarjev. V to število so všteti tudi avtobusi mestnega prometa (I, 6) v obeh smereh. Osebnih avtomobilov je bilo še nekajkrat več. Breze in nizko grmičevje zakrivajo le razgled. Ta odsek so zadnjikrat asfaltirali leta 1971. Če si fotograf, tvoj prostor je Tribuna. Če si risar ali slikar, tvoj prostor je Tribuna. Če si pesnik, tvoj prostor je Tribuna. Če si filozof, tvoj prostor je Tribuna. Če si novinar, tvoj prostor je Tribuna. Česikaikoli, tvoj prostor je Tribuna. Tribuna potrebuje tudi prodajalce, o ja, tudi prodajalce. Če prodaš en izvod Tribune; dobiš 80 par. Sto izvodov 8.000 par. Na cesti, v kinu, na fakultetah. Povsod lahko prodajaš Tribuno. študentski list TRIBUNA Izdajatelj UK ZSMS LJUBUANA, TRG OSVOBODITVE 1 PRIIMEKINIME:............................. NASLOV:.......................................... - Naročam študenteki list »TRIBUNO" . Celoletna naročnina je 35 din. Naročnino bom poravnal takoj. HVALA! Podpis: STIUN 7 trakl pokrajina svet za znak hišica v prerezu za migjjaj zarotniška revija. trojnost—zaključena celota vračnje le navznoter kombinacije znakov. odpre vrata in prazno kako naj potem drug , z druge strani? in bo (gramatična kategorija) da je kup na mizi izgovor odložen in dvojica. so pa tukaj pa roža taka kot prava prevodi in prepesnitve goethe lastim si misel tudi niLsli slastne in tekoče v lasti oblast -kar je v duši užitno. molk je tišji nepremičen in za morjem. pa te zdrami stran in je težko! neznansko! ampak se ne prebudiš v dihanje. carducci krogla na gori beli granitni zgoščena na svojem sem strmi. edini sem ki pronica. o povej in potrkaj, si deklica. (naj bo črna melanholija črna črna pa se vendarle zbudi) stih pač pove ne vzklikaj! zlato glej to je pobio valov z vodo politika. ampak pesem zapoj majda zapoj mi to pesem gre ves s prstki prilagojen lep v prostor in čas. malo govoriti brihtno govoriti ko pa te razvidijo imaš navdih sprejet za svojega. bi skoraj ne hotel biti. gramatiki se zaokrožijo in v razlikah