PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Leto 2. žtev. 268 - Cena 4.- lire TRST, nedelja 14. aprila, 1946 Uredništvo in uprava, Piazza Goldoni St. 1 - L Tel. St, 93806 93807, 93808. Kokopisi ae ne vračajo Umirali so za Jugoslavijo Fašistični krvniki so tudi v Podgor-jah širili svojo «dvatisočletno kulturo® PODGORJE. Dne 2. 10. 191,3 so prihrumeli tudi v Podgorje italijanski fašistični miličniki skupno s podivjanimi nemškimi četami. Obkolili so vas, terorizirali V BORBI ZA ŽIVLJENJE Množično sindikalno zborovanje na trgu Garibaldi Včeraj ob 17 url s« Je napolnil , 8 Garibaldi z množico, ki je pri-s*5’ da na sindikalnem zborovanju pravna in prematri teaki položaj, nastaja za vse tržaško delavstvo s prekinitvijo zapore odpustov. Zbrani množici je najprej sprego-v°rll tov. Marino Solieri. Govor tov. Marinat Resen položaj tovariš Marino je v svojem go-*jro med drugim dejal, da nova ^redba ZVU, ki pooblašča ukini-. Za*X>re Opuščanja delavcev v """Atrijskih podjetjih, ustvarja za resen položaj. Sedanji k le tak, da zahteva obnov, ** Pravi največje potenciranje naiih sil za obnovo hiš, to-j^rni ■'rojev, ladij, javnih zgradb Costov. Potrebne so delovne mo-lih.* *>0^e^els*;vu *n Prl Javnih de- ® 'o odredbo to oblasti, ki so si »Mole nalogo upravljati našo po-jasno pokazale, da niso v Msltl tukajšnjega tenkega ^xte«kega problema. Ce bi ime-™*ko oblast, bi v tem času bi-tjj^^tvena dela že v polnem nlh°T°rn,lt ^ nat° govoril ° raz‘ *>w®tuslh, da bi se naša indu- Ja wničiia in o poskusu izselje-Slil ^e'avs*vo v Venezuelo In Bra-Dejal je tudi, da so za te Jata* soodgovorni deloda- nesramno zvračajo krivdo n> j ^^H-io gospodarsko zmedo dela vat' °®aovne vo, ki se bori za svoje demokratične pravice. clje *a®izma ln nemške okupa-80 stvari potekale drugače*, je To*. Vojmir: je nadaljeval tovariš Marino. «In-| formirani smo in mislimo, da ne napačno, da so lajedelnice se danes upnik za preko dve miljardi lir napram italijanski mornarici in napram nemški upravi, kar pomeni, da so industrijci v tistih časih vedeli, kako dobiti denar za plačevanje nastavljencev. Danes pa manevrirajo, zato da bi zlomili enotnost ln odporno silo delavskih množic, da bi tako uveljavili tezo, da brez Italije tu ne more biti dela*. Govoril je nato o naročilih iz Jugoslavije, ki so jih tukajšnji industrijci odbili. Potem je kritiziral posamezne točke zavezniške odredbe in menil, naj bi »e pri uveljavljenju te odredbe, do katere je na žalost prišlo, upoštevalo sledeče: v prvi vrsti se morajo odpustiti vsi nezaželeni, to je: fašisti, kolaboracionisti in epu-riranci. Dalje vsi črnoborzijanci in končno vsi tisti, ki imajo druge nezakonite dohodke. Opozoril je tudi na to, da bodo razni industijci, ki so prej financirali fašizem, skušali sejati med delavstvo in uradniško neslogo in razdor. Delavstvo pa bo ostalo povezano ter enotno in industrijci ne bodo uspeli s svojimi nakanami. Brezposelnost delavstva pa bo porazno vplivala tudi na druge stroke, kakor na primer na trgovce, in mesto bo to hudo občutilo. Ob zaključku je tovariš Marino dejal, da bo delavstvo, ki tvori aktivni ustvarjalni del našega mesta, imelo tudi v bodoče pokazati svojo ustvarjalno silo, ko bodo za to dani pogoji, to je, ko bo zopet vzpostavljena ljudska oblast. Naši najboljši so padali lija *f°VOrU tov. Marina — v lta-^^ciol — Je v slovenščini spre-tov. Bukovec-Vojmir: Da-M**110 »e zopet zbrali na tem ^ 0v>nskem trgu našega mesta, Djjj ertauno pot našemu delavske-{jj^^tu in da v tem najtežjem ko stoji delovno ljudstvo Trsih *®*^m dejstvom mnozič- {j^ °dpustov, izpovemo voljo velo^ delovnega ljudstva Julijske »t ne moremo mimo dej- fj]j ^ Bmo se pred letom dni bo-ia ®trani zaveznikov v gorah Dior-e '0vttl Julijske krajine, ne Pred1,10 *n*mo dejstva, da so še l«tom dni naši najboljši iz delavstva padali za svobodo, 0> boljšo prihodnost in za r klikih zaveznikov. težkih dneh, ko Je oku-lto ^trahoval v naših tovarnah ln ^ delovali v borbeni orga-«Delavska enotnost*, smo Pedali ‘*vobo b°ovm oif^, °a svetlo obzorje bližnjega °bneli procvlt naše industri-i v Politične Spekulacije VCUllraJ°' 1111110 bl zlomili u-ŽDPV, ”aSega delavskega pokre-CllraI°. kako bi vrgli naš< •to tovariše iz tovarn na ce SC11™10' kako bl vrgli naše »t0> , tovariše iz tovarn na oc- Vjo lraJo nad bodočo prlpad-^Sotov!1^0 pokraJlne, da sl tako «h*_ Jo svoje bodoče kapitall- *t!5, ^a!nlnter€8e' bll0 g^Javno vpraSuJemo: kaj je *>ova? rvtne^a’ da bi »e pričela ob- »l vsaki priliki trdijo, da >M|,r <1» bo lfcdledslnle* TMV ao ladjedelnice po- Wa -J. J« industrijska kapacl »oj lnnaln* d;'.av»kim razredom u' da ** v tem težkem te trditve tvlPŠklh finnn? nih krogov ln delodajalcev ne držijo. Mi dobro vemo, da niso resnične. Industrije! sabotirajo obnovo Ze pred meseci so bila dana ravnateljstvu CRDA-e dobra naročila večjega obsega. Se pred nekaj dnevi se je nudila prilika, da bi sprejeli večje naročilo; toda stvar ni v tem — neizpodbitno dejstvo je, da domači kapital noče obnove, noče novih naročil! Pri vsem tem ne moremo mimo dejstva, da smo že prej svarili ZVU zaradi obupnega stanja tukajšnjega delavstva. Dajali smo konkretne predloge, da bi se pričela obnova, da bi se zaposlilo tukajšnje delavstvo. — Namesto tega pa vidimo danes, da uvažajo v naše kraje delovno silo iz italijanskih provinc, medtem ko naSi ljudje umirajo od lakote! Zaradi tega gre odgovornost za tragično stanje našega delavstva organom zavezniške vojaške oblasti. Demob’Ilzacja industrije-poll-tika izseljevanja Ce stavi anglo-amerlška vojaška uprava naio industrijo v isto vrsto kot italijansko in. nemiko, kot industrijo poraženih dežel, pripominjamo, da je Julijska krajina dajala svoj krvavi delež v borbi proti tem nasilnežem Ze celih dvajset let ln da je končno zgrabila za orožje v obrambo demokratičnih načel. Zaradi tega ne moremo odobravati, da ravnajo v naši pokrajini enako kot v Nemčiji in v Italiji, to je z načrtno demobilizacijo industrije. Ob takem stanju naše Industrije, ko ni perspektive, da bl jo v teh okoliščinah določeni krogi obnovili, pripravljajo natrt na množično izseljevanje. Odtrgati bi nas hoteli otl naiih domov in poslati gnojit zemljo Venezuele in Argentine. Nikdar ne bomo dovolili, da bi nas gonili po svetu, medtem ko imamo na našem domu svoj zaklad, sad svojih žuljev in naporov. Naša industrija, ki je ponos nas Tržačanov, katero so naši očetje z napori ln z znojem zgradili, je dovolj velika, da da kruha vsem Primorcem. Zato odločno zahtevamo, da prenehajo politične ipekulacije, da se obnovi naia industrija, da se zaposli nale delavstvo. Ce tega ni v stanu izvršiti zavezniška vojaška uprava, naj Izroči oblast ljudskim organom. Ljudstvo samo bo znalo ustvariti take pogoje, za kakršne se je borilo v osvobodilni borbi. Vsa ta dejstva jasno pričajo, da je delovno ljudstvo Trsta glede teritorialne pripadnosti Julijske kr -jine pravilno usmerjeno. Vsa ta n«lBpo<*b»tna a«**1** ** sno dokazujejo, da J* P*-je razvoj Trtita, da Je Metanje Trsta in Julijske krajine odvisno ,e,;a narc.va:ga za.edja Memorandum delavstva t zahtevamo obnovo Tem izvajanjem tov. Vojmira je sledilo burno odobravanje. Nastopil je nato tov. Semilli, ki je v italijanščini prebral memorandum, naslovljen na komisarja cone polkovnika Smutsa. Memorandum ugotavlja najprej stanje, nato pa zahteva: 1) Naj se obnovijo ladjedelnice «Adriatica» do popolne kapacitete. 2) Da se nudi delavstvu možnost, da dela in živi na svoji domači zemlji. Dovolj je namreč dela pri obnovi za vse zato se jim ni treba drugih izseliti in prositi kruha deželah. 3) Da ZVU in odgovorni industrijski krogi ne odbijajo naročil iz drugih držav, kot se je v preteklosti že zgodilo. 4) Da ne bi špekulirali s pretvezo pomanjkanja surovin, da upravičijo neizvršeno obnovo, ampak da ukrenejo vse možno, da surovine preskrbijo. 5) Da pri teh naročilih ne bi prišlo do političnih špekulacij ter so pripisovala krivda za težak sodobni položaj delovnim množicam. 6) Da se najdejo druge možnosti dela za zaposlitev. 7) Da se pri odpuščanju ne vršijo druge špekulacije z namenom izključiti od obnove najboljše protifašistične boroe. 8) Naj ZVU, kot si je nadela odgovornost za ukinitev zapore odpustov, prevzame tudi odgovornost, da uresniči zahteve gornjih točk, predvsem pa obnovo in prilike, ki zagotove delavcem njih obstoj. Pravico za to so si pridobili delavci s svojim ogromnim prispevkom za stvar Združenih narodov, Množica je z burnim odobravanjem enoglasno odobrila memorandum. Polkovniku Smutsu ga je odnesla delegacija, ki so jo tvorili tov. Juraga in po en predstavnik iz treh glavnih industrijskih podjetij: Sv. Marka, Sv. Andreja in Sv. Roka. Tov. Semilli je nato zaključil zborovanje z besedami, da to ne bo zadnja borba delavstva in da pojde delavstvo vztrajno po svoji poti do izvojevanja zmage. Podpredsadn k Jugoslovanske vlade Edvard Kards'J v Želimo hiiro rešitev tržaškega vprašanja v duhu jugoslovanskih zahtev Jugoslavija sl želi dobrih odnošajev z Italijo, ne more pa se odreči svojim pravicam Beograd, 13. Tanjug. — Danainji beograjski Jutranjiki objavljajo izjavo Jugoslovanskega ministrske, ga podpredsednika Edvarda Kardelja beograjskemu dopisniku a-gencije *Ass. Press*. Podpredseir nih vlade Kardelj je izjavil v intervjuju, da je marSal Tito v svojem govoru, 1. aprila izrazil ieljo, da bi Jugoslavija vzpostavila prijateljske odnoSaje z ZDA in drugimi deZelami, prav tako pa je izrazil tudi Jugoslovansko nezadovoljstvo v zve&i z dogodki v Trstu in JK. Kardelj Je izjavil, da Jugoslavija ni mogla takoj odgovoriti na zahtevo ZDA po priznanju vseh prejšnjih jugoslovanskih obveznosti, kajti najprej je morala te obveznosti preučiti. Ko je bilo to storjeno, se je pokazalo, da je obveznosti mogobe sprejeti. Kardelj Je dejal: ■ šiča, ki so go odpeljali v Nemčijo, odkoder se ni vrnil, S. Andrijaniča, ki je umrl v Nemčiji, Franca Korena, ki so ga odpeljali v Nemčijo, odkoder se je vrnil v juniju 1945, S. Gržetiča, ki je umrl v taborišču v Nemčiji, Edvarda Grzetiča, ki so ga odpeljali v taborišče v Nemčijo,.odkoder se je vrnil v juniju 191,5, Franca Poljaka, ki so ga odpeljali v Nemčijo, J. Kavre (izpuščen po osmih dneh), Ivana Filipiča, ki je bil pri begu ranjen, Ivana Andrcjaiiča (pozneje izpuščen), Teodorja An-drejašiča, Marijo AndrejaSič, Ano Andrejašič, Marijo AndrejaSič (ni istovetna s prejšnjo), Marijo Kavre, Marijo Rojc, ki so jih pozneje izpustili, Ivanko Rojc, ki so jo nečloveško mučili (pozneje se ji je posrečilo zbezati), Jožefo Andrejašič, Marijo Filipič, Jožefo Koren, Marijo Filipič in Marijo Filipič (nista istovetni s prejšnjo); slednje so pozneje izpustili. 8. marca 1943. so italijanski karahinerji prisilno mobilizirali 7 mladoletnih fantov. Odpeljali so jih neznano kam. Sele po več tednih se je zvedelo, da so v posebnih bataljonih v Aquill. V juliju 1944. so fašisti ob pri-likl spopada s partizani pri streljanju z minometi smrtno ranili dva otroka, enega pa teiko. O-troka Sabina Koren in Marija Koren sta umrla. V juliju 1944 so fašisti ob priliki spopada s partizani pri streljanju z minometi smrtno ranili dva otroka, enega pa- teiko. Otroka Sabina Koren in Marija Koren sta umrla. V januarju 1944 so pod poveljstvom Nemcev prišli v vas Mon-gali ln se nastanili po privatnih hišah, kjer so ostali do 16. 2. 1944. V tem času so večkrat brskali po hišah in odnesli, kar jim je prišlo pod roke. Pokradli so veliko število prašičev, mnogo perutnine in mnogo živil. V juniju 1944 so Nemci odvedli na prisilno delo in za prevažanje vojnega materiala 66 oseb. V ta ramen so odpeljali tudi 3 pare volov. Mobilizirani so bili sledeči: Ivan Andrejašič, Jožef Kavre, Rudolf Poljak, Jolsef Kavre (ni Istoveten s prejšnjim), Ivan Kavre, Ivan Kavre (ni istoveten s prejšmjim), Franc Grzetič, Franc Grzetič (ni Istoveten s prejš-nim), Anton Marsetič, Ivan Poljak, Alojzij Filipič, Ivan Andrejašič (ni Istoveten s prejšnjim), Saba Andrejašič, Jožef Koren, Franc Koren, Jožef Kavre (ni istoveten s prejšnjima), Ivan Kavre (ni istoveten s prejšnjima), Ivan Adrejašič (ni Istoveten s prejšnjima), Jožef Grzetič, Andrej Grzetič, Ivan Kavre (ni istoveten s prejšnjimi), Franc Grzetič, Jožef Rojc, Franc Poljak, Anton Filipič, Jožef Koren (ni istoveten s prejšnjimi), Ivan Grzetič, Ivan Andrejašič (ni istoveten s prejšnjim), Ivan Andrejašič (sin), Anton Kavre, Ivan Grzetič, Ivan Grzetič, Ivan Grzetič (niso istovetni s prejšnjimi), Ivan Koren, Alojzij Koren, Ludvik Grzetič, Ivan Koren (ni istoveten s prejšnjim), Franc Koren (ni istoveten s prejšnjim), Ivan Filipič, Ivan Andrejašič (ni istoveten s prejšnjimi), Franc Andrejašič, Karl Andrejašič, Nada Hreščak, Slava Hrečak, Marija Poljak, Karla Grzetič, Zora Andrejašič, Marija Grzetič, Marija Andrejašič, Ivanka Poljak, Pavla Andrejašič, Marija Grzetič (ni istovena s prejšnjo), Julija Koren, Marija Koren, Kristina Filipič in Ana Andrejašič. Delati so morali ob vsakem vremenu: v dežju in metežu, veliki burji in mrazu. Dobivali so le pičlo in slabo hrano in nemški nasilniki so jih stalno naganjali k delu. Marsikaterega *o tudi pretepli. LONDON. I* Bukarešte poročajo, da bo aretirali 8 članov btvda ru-rrtunske vlade pod diktatorjem An-toneecom. Obtoženi so vojnih zločinov. Foriič oproščen Nekaj dejstev ob oprostitvi Dušana Fortiča Ljudstvo Julijske krajine — oz. bolje, ljudstvo vsega sveta — je nestrpno pričakoxxilo prihoda medzavezniške razmejitvene ko misije na ozemlje Julijske krajine, ker se je dobro zavedalo, kakrinega pomena bodo njih ugotovitve In predlogi konferenci zunanjih ministrx>v. Ljudstvo Julijske krajin« — ki je bilo ob tem brez dvoma neposredno prizadeto — Je pripravi’o za prihod med-savčzniške komisije preko organov svoje — ljudske oblasti ter drugih ustanov mnogo gradiva, katerega je predložilo medzavez-nitki komisiji za določitev meja. 8 tem gradivom Je nedvomno dokazalo, da množičnih manifestacij niti n« omenjamo, da pripada Julijska krajina svojemu zaledju — Jugoslaviji. B predloženimi dejstvi je ovrglo bedne, lažne trditve peščice klevetnikov — rutilcev svetovnega miru. Tega se je peščica domačih re akdonarjev, podprta z svetovno reakoijo, prav dobro zavedala, le pred prihodom komisije in , med njenim bivanjem se je po-služila v«'h mogočih sredstev, spletk, laži, terorja, itd., da bi prejudicirala dejansko stanje ali vsaj vrgla pesek v oči članom medzavetmiike komisije in tako obrnila odločitev o drlavni pripadnosti Julijske krajine v svoj prid. V niz zgoraj omenjenih akcij reakcije spada nedvomno tudi Fortičev primer. Ob aretaciji u-rednika zPrimorske borbe* Dušana Fortiča je, kakor nam j« znano, reakcija preko svojega tiska zagnala silen vik in krik o nekih «balkanskih sistemih» in sr takami in podobnimi natolcevanji, hotela oblatiti demokratične množico, ljudsko oblast, demokratičen tisk in Jugoslavijo. Pod velikimi naslovi je reakcionarni tisk prinalal v času bivanja med-zaveznižke komisije te članke ali jih pa vsaj ob vsaki mogoči priliki omenjal. To početje je bilo nesramno in obsojanja vredno. Ponavljamo: nesramno in obsojanja vredno početje, kajti urednik tPrimorske borbe» tov. Dulan Fortič je prižel z drugimi številnimi novinarji od vsepovsod v Trst da bi s svojim delom pripomogel — kolikor je to v močeh tiska — pri relevanju tega vpralanja. Ne samo tol Tovoril Dulan Fortič je predstavljal tisti tisk, ki je neposredno izlel iz narodno-osvo-bodilne borbe, iz borbe proti fašizmu ob strani zaveznikov, tisti tisk, ki danes zvest svojim tradicijam, nadaljuje borbo proti ostankom fašizma za utrdi tov svetovnega miru. Toda razen ljudstva In ljudskega tiska ni bilo nikogar, ki bi to početje, to podlo natoloevanje reakcionarnega lisko in reakcije obsodil, kaj žele, da bi z motnostmi, ki so na razpolago, fkako dobro smo jih lahko občutili ob Gasparinijevem procesu) to početje preprečil. Kakor nalašč po — se proces proti Dušanu Fortiču ni vršil med bivanjem medzavezniške komisije, na katerem bi bito dokazana nedolžnost Fortiča in ovrtene vse klevete, vsa natolcevanja reakcionarnega tiska. Do oretacije Fortiča in vse zgoraj omenjenega je prišlo, čeprav so demokratičen tisk — ljudska oblast — ljudske mnolioe, neštetokrat v pismih in protestih opozarjale ZVU na bivanje elementov zločinske preteklosti, agentov Gestapa in OVRB, ki s svojim medsebojnim obračunavanjem in e svojo navzočnostjo predstavljajo nevarnost ta red in mir. Primer Duiana Fortiča je torej kot tak, predstavljal neopravičen in obsojanja vreden napad proti svobodi tiska, proti demokratičnemu tisku, proti ljudskim množicam Julijske krajine. Oprostitev, ki je včeraj izreklo vojaiko sodižče, Je ta dejstva nedvoumno dokazala I XY. Včeraj ob 9.30 uri Je predsednik sodišča razglasil sodbo v procesu proti uredniku »Primorske borbe* tov. Dušanu Fortiču, ki je bil pred poldrugim mesecom aretiran in sedaj obtožen udeležbe pri ugrabitvi vojnega zločinca in belogardističnega organizatorja dr. Smajda Albina Predsednik sodišča se Je predvsem zahvalil tožilstvu in obrambi za veliko pomoč, s čemer sta prispevali k objasnitvi tega primera. Nato je predsednik sodišča v daljšem govoru pojasnil, da je morala obtožba dokazati 3 dejstva. Prvič ugrabitev dr. Smajda, Drugič, da je avto Fiat 1500 z evidenčno tablico SP 1831 last obtoženca ln da so ga uporabili za ugrabitev. Tretjič, da Je bilo vozilo uporabljeno l obtoženčevo vednostjo. Ako bi bil tožilec to dakazal, bi bil obtoženec obsojen po čl. 600 italijanskega kazenskega zakonika v zvezi s čl. 106, ki pravi, da so enako krivi vsi u-deleženci zločina. Predsednik je nato podal svoj zaključek, da iz pričevanj o dogodkih 22. februarja ob 19.15 v ulici Miramar sledi, da je bil dr. Smajd res ugrabljen. Glede druge točke obtožbe Je poudaril kapetan Leanlng, da verjame odkritosrčni izpovedi tovariša Fortiča ln Golobove in da je obtoženec dokazal s tem svoj alibi, ne pa tudi alibi avtomobila, ker so izjave prič glede časa toliko netočne, da Je po mnenju predsednika sodišče verjetno, da sta se tov. Fortič in tov. Golobova precej dalje zadrževala v gostilni v Barkovljah. Kljub temu, da sta šla oba po-nevno gledat, ali je avtomobil še na mestu, Je med tem lahko preteklo toliko časa, da Je možno, da je bil med tem avtomobil uporab l.ten za ugrabitev. Predsednik Je mnenja, da se je *o tudi zgodilo, da pa ni mogoč toviti, kako. Dejstvo, da se j Jženec trudil dokazati alibi tudi za avtomobil, se zdi predsedniku sodišča sumljivo za njegovo krivdo. (Nam in najbrž tudi vsakomur, ki pozna vrednost avtomobila, se to najbrž ne bo zdelo tako »sumljivo*...) Sum pa še dolgo ni dokaz. Zato tožilstvo ni uspelo in sodišče je zaradi pomanjkanja dokazov glede tretje točke spoznalo obtoženca za n> krivega. Končno je odredilo sodišče, naj se obtožencu vrnejo dokumenti ln avtomobil. Zborovanj« aretiranih antifašistov Jutri 15. t. m. ob 18. uri, bo v dvorani kulturnega krožka »R. Rl-naldi*, ulica CJaprin 7, zborovanje antifašistov, ki so bili aretirani med manifestacijami od 24. do 28. marca t. 1. Odbor aretiranih antifašistov vabi vse aretirance, ki so bili izpuščeni iz zaporov, da se zborovanja udeleže. Odbor aretiranih antifašistov Odbor aretiranih antifašistov med manifestacijami od 24. do 28. marca t. 1. vabi tovariše Brumatti Ne-rea, Kralja Stefana, Coka Stanka, Hrovatin Ireno, Lavrenčiča Josipa, naj se javijo takoj v ulici Filzi 17, na sedežu ASI7.Z od 9. do 12. in od 15. do 18. ure zaradi važnih sporočil. Slov. narodno gledališče za Trst in Primorje V Boljuncu v Prosvetnem društvu v nedeljo 14. t m. dramo v treh dejanjih »Raztrgane!*, in sicer dve predstavi: ob 17.30 uri za okoličane, ob 20.30 uri za domačine. Predprodaja vstopnic pri tovarišu učitelju Kaplju. Nastop pevskih zborov v Lonjerju Danes ob 16.30 gostujejo v Lonjerju vsi pevski zbori iz Trsta iz bližnje okolice. Vsak zbor nastopi z dvema točkama. Nudi se lepa prilika vsem ljubiteljem zborove glasbe. Konoert pevskega zbora „So£eM Danes ob 17. uri se vrh v dvorani Prosvetnega društva na Opčinah konoert pevskega zbora »Soča* pod vodstvom našega znanega glasbenika in dirigenta Srečka Kumarja. Na koncertu nastopita tudi odlična plesalka tovarišica Vuki ca Kumar jeva z modernimi plesi ter znana sopranistka tovarišica Slavica Bati-stuta. Z istim sporedom nastopi tovariš Kumar Jutri ob 20. url v dvorani kulturnega krožka »R. Rinaldi*, v ulici Caprin 7, v Trstu. Vozni red avtomobilske proge Trst - Komen - Rihenberk -Dornberk-Gorica 6.30 6.45 7.20 7.40 7.55 8.10 8.25 Trst Prosek Komen Rihenberk Dornberk Volciadraga Gorica 14.55 14.40 14.05 13.45 13.30 13.15 13.— Začetek te nove proge je določen od srede 17. aprila. Odhaja iz Trsta na ulici Fabio Severo. Odhaja iz Gorice na Travniku. Avtomobilska proga Trst-Gorica c rez Štanjel odhaja kakor po navadi ob 7. iz Trsta in ob 16. iz Gorice. OD TRIGLAVA DO JADRANA Tržič Ko so se še vršile velike slavne borbe za osvoboditev tudi po našem Krasu in so nacifašisti divjali po mirnih ia tihih vasicah ter požigali domove naših Kraševcev, so med drugimi požgali tudi prijazno vasico S;la. Na pobudo »Delavske enotnosti* se je Tržič takrat spomnil teh trpinov ter kot prvo pomoč prizadetim tovarišem, katerih nesrečo je obžalovalo vse pošteno ljudstvo ter obsojalo povzročitelje tega gorja, zbral nekaj sredstev, da Jim vsaj malo olajša življenje. Sedaj pa, ko je borba končana, so se ti ljudje, čeprav so Se vedno sami v veliki stiski ln potrebi, spomnili na človečansko dejanje Tržiča ter v,znak hvaležnosti in priznanja zbrali med seboj 31 litrov mleka, 122 Jajc in 25 q drv ter vse to poslali kot pomoč potrebnim prebivaloem. Ta njihova gesta je vse pošteno ljudstvo globoko ganila ln le Se poglobila bratstvo med obema narodoma. Selam in vsem, ki so k tej nabiralni akciji prispevali, se toplo zahvaljujemo. Kanal Minulo nedeljo Je bilo V Kanalu prvo letošnje redno rasedanje o-krajne narodno osvobodilne skupščine za Kanalsko. Zasedanju Je prisostvoval tudi tov. Julij Beltram, ki Je ob otvoritvi opisal stanje na Goriškem in v Julijski krajini ter začrtal naloge naše ljudske oblasti. Po referatu so krajevni odposlanci živahno posegli v diskusijo. Nato je izvršni odbor podal svoje poročilo, iz katerega Je bilo razvidno, da Je izpolnil vse naloge In dolžno, stl. Razvidno Je bilo, da Je naletel na težkoče, ki pa jih je s pomočjo ljudstva premostil. Nadalje je bilo govora o sklepih, ki so si Jih postavili vaščani na vaških zborih, o delu po vaseh, o uspehih ljudske oblasti, o šolskem pouku, o prosvetnem delu in o pomoči raznim dobrodelnim ustanovam. Po poročilih je skupščina Izrekla Izvršnemu odboru zaupnico za nadaljnje delo. Dva člana so na lastno prošnjo razrešili dolžnosti, ker sta preveč zaposlena z drugim delom. Slevilo članov izvršnega odbora se Je tako zmanjšalo od 13 na 11. gkupščina je nato »prejela in potrdila vrsto novih sklepov za delo v prihodnost'. Pokazala je popolno razumevanje za to, da je pogoj za uspešno delo na gospodarskem ln politično upra. vnem polju čimprejšnje uresničenje želja vsega prebvialstva po priključitvi k Titovi Jugoslaviji. svojo učiteljsko dolžnost. Vsi njegovi blvii učenci in učenke v Bovcu so mu nekega večera izkazali svojo hvaležnost za vse, kar je storil zanje kot učitelj v prejšnjih letih. Nad 50 tovarišev in tovarišic se Je 3. aprila zvečer zbralo v lepo okrašeni dvorani v gostilni pri Maruši. Tam so tov. učitelja sprejeli s pesmijo, ki jo je še on učil, mu poklonili šop cvetlic in sliko Simona Gregorčiča s podpisi vseh navzočih. Tov. učitelj j« bil zelo ginjen nad izrazi hvaležnosti njegovih bivših učencev. Prijetni večer je potekel med petjem narodnih in partizanskih pesmi. Dne 31. marca sta se v Bovcu na okrajnem Izvršnem odboru poročila tov. Dušan Vrščaj, kapttan Odreda J-A. na Krasu, ln tov. Marija Cuder iz Vodene pri Bovcu, aktivistka Osvcbodiln« Front«. Novoporončencema želimo obilo sreče! Črni vrh V tej vasi Je pričela poslovati lesno produktivna zadruga, V zadrugo bodo povezali večino obrtnikov. Začeli bodo z izdelovanjem mizarskih Izdelkov. Ta zadruga bo omogočila močan razmah lesne produkcije, za katero je prav v tem kraju največ pogojev. Prireditev openske mladine na Konkonelu Danes ob 17. url bo mladina Iz Opčin uprizorila v Konkonelu otroško igro »V kraljestvu palčkov*. Starši, pripeljite svoje otroke, da bodo v živih podobah videli pravljično življenje palčkov. Prosv. drnitvo »Domovina- Prosvetno društvo »Domovina* iz Ospa priredi danes ob 16. uri v Portorožah kulturno prireditev s pestrim sporedom. Sodelujeta pevski zbor ln godba. Izkupiček gre v korist gluhonemnice v Portorožah. Prireditev v Štanjelu ime zbora (društva), c) število pevcev (vsako posebej moških ln žensk), č) ime pevovodje. Sporočilo pošljite takoj Prosvetni zvezi v Trstu, ul. Carducci 6. Predelajte temeljito vse štiri pesmi: »Slovan na dan*, »Stalingrajska*, »Domu* in »V pozdrav*. Obenem ponovite tudi lanske pesmi »Pesem o svobodi*, »Ubežniki* in »Pozdrav*. Zahvala Ob priliki prekopa brata partizana Lozeja Leopolda s pokopališča S. Križa, Kojsko, se Lozej Slavka ln družina zahvaljujejo mladini Kojskega, Snežatnega ln Cerovega za skrb, ki jo je imela za njegov grob. Obenem se zahvaljujejo tudi mladini Ivanj grada in okoliških vasi za udeležbo in za cvetje. Odredu Jugoslovanske armade pa za udeležbo ob pokopu na domačem pokopališču v Ivanj gradu. TRST Pevskim zborom Pevski zbori Trsta ln tržaškega okrožja, ki se udeležite danes slavnosti v Lonjerju, prinesite s seboj tudi note »Slovan na dan*, »Stallngrajska*, »Domu* in »V pozdrav*, ker bomo obenem poskušali pesmi za nastop 1. maja. Sestanek točno ob 14. uri. Predavanje prof. Smldlehena Jutri, v ponedeljek ob 20.30, bo v prosvetnem krožku »Cebulec* predaval prof. Smldichen o temi: »Razgledi ln cilji delavskega raz-reda*. Nastop šolskih otrok pri Sv. Jakobu Učenci- ln učenke slovenske ljudske šole pri Sv. Jakobu nastopijo danes ob 15. url v dvorani ku.tur-nega krožka »R. Rinaldi*, v ulici Caprin 7, s pestrim »porodom. Kulturni kroiek »M, Kral!ič“ Dar.es bo ob 19.30 url zabavni večer, kot po navadi. Bovec Tov. Franc Uršič je že pred petindvajsetimi leti učtteljeval v slovenski Soli v Bovcu. Danos tov. Uršič zopet poučuje našo mladino v materinem Jeziku ln odlično vrši Prosvetno druftvo »Istok* v Štanjelu priredi na velikonočni ponedeljek igro »Morje*. Sledi pi -sts zabava. Igral bo glasbeni odsek iz Trebe. Vatljeni vsi! Prosvetno društvo ,,Sre£ko Kosovel" Dramatskl odsek prosvetnega društva »Srečko Kosovel* iz Tomaja priredi danes ob 17. uri v sežanski kinodvorani Jurčičevo dramo v petih dejanjih »Domen*. Vstopnice v predprodaji. Kmetka n«bavlja’na in prodajna zadruga poziva vse one, ki so naročili se menski krompir Rožnik, naj pridejo z vrečami v urad v ulici Zonta 2, I. Onim pa, ki so naročili trte in sadike, »poročamo, da jih ni več mogoče nabaviti. Enotni sindikati Godiani; Frigoriferi Generali; Sca-lo legnami; IFLEA. Sindikat optikov in fotografov. Vse nameščence obrtniških obratov vabimo jutri ob 19. uri v ulici Con-U št. 11. Pesen Dela v prvomajskem tekmovali) Veliki uspehi udarniškega dela v okviru prvomajskega tekmovanja v coni B Sindikat tekstilne in oblačilne stroke. Vse nameščence obrtniških obratov vabimo jutri ob 19. uri na sestanek, ki bo v ulici Contl št. 11. i Vse člane direktivnega sveta vabimo na sestanek, ki bo Jutri ob : 18.30 uri. Na dnevnem redu so strokovna vprašanja. Vse člane vabimo v ulico Imbria-ni 5, soba 14, kjer bodo dvignili na-kaznico za drugo razdeljevanje jestvin. Rok do 16. t. m. Sindikat lesne stroke. Vse nameščence rokodelskih obratov in majhne Industrije vabimo jutri ob 19. uri v ulico Conti št. 11. Člane dlrektivnega sveta vabimo na sestanek, ki bo jutri ob 19. uri v ulici Zonta št. 2. M elani sindikat. Vse nameščence obrtniških ohrutov vabimo na sestanek, ki bo jutri ob 19. uri v uUci Conti št. 1L Vso člane dlrektivnega sveta vabimo na važno strokovno zborovanje, ki bo v torek 16. t. m. ob 18.45 uri. Prav tako naj se zglase v ulici Imbriani 5, v sobi 14, kjer bodo dvignili nakaznico za drugo razdeljevanje Jestvin; Javijo naj »e do 16. t. m. Sindikat hotelskih Cn kavanifkih namelčencev. Vse brezposelne, ki so včlanjeni v Enotne sindikate, vabimo v ulico Imbriani 5 zaradi važnih sporočit Javijo naj s« do 18. t. m. Sindikat gradbene stroke. Vse pleskarje, ki so vpisani v gradbeno zadrugo, in one, ki bi »e radi vpisali, vabimo Jutri ob 18. uri v ulico Imbriani 5, soba 7, kjer bodo ustanovili oddelek pleskarjev. Sindikat vratarjev. Vse organizirane člane vabimo v ulico Imbriani 5, kjer dobe nakazilo za drugo razdeljevanje jestvin. Javijo naj se do 16. t. m. Ljudske množice cone B Julijske krajine zo se pridružile prvomajskemu tekmovanju jugoslovanskih narodov. Kakor v Jugoslaviji so tudi delavci, kmetje, obrtniki, ljudski razumniki, mladina in žen« te cone množično odšli na udarniško delo, da tako ponovno dokažejo, da hočejo delati in -napredovati skupno z jugoslovanskimi narodi, da hočejo čimveč prispevati k skupni stvari z jugoslovanskim ljudstvom, ob čigar strani so se v osvobodilni borbi borili za dosego skupnega cilja ustvaritve demokratične Jugoslavije. Antifašisti vseh narodnosti tega dela Julijske krajine pa hočejo s tem ponovno izpričati pred vsem svetom tudi svojo odločno voljo po priključitvi k demokratični Titovi Jug oslariji. Zavedajoč se velikega pomena prvomajskega tekmovanja, so s« v okraju Idrija-Cerkno množično u-deležill udarniškega dela prav na vseh poljih. Prebivalci vasi fiebre-lje gradijo tri apnenice da se bodo lahko lotili načrtne obnove požganih domov. Mladina pa je skupno s pionirji očistila sto sadnih dreves. Ravno tako je očistila tudi šolski vrt, pri čemer je opravila 160 udarniških delovnih ur. Ob priliki materinskega dne so pionirji Imeli lepo kulturno prireditev, na kateri so uprizorili eno igrico in deklamirali pesmi. Vaščani so ustanovili tudi prosvetno društvo. V njegovih prostorih so sedaj sestanki, na katerih mladina z ostalim ljudstvom čita dnevno časopisje ln se izobražuje. V Istem okraju je mladina vasi Zavratec opravila v osmih dneh 98 prostovoljnih udarniških ur pri popravilu mladinskega doma. Poleg tega je obdelala tudi večjo njivo, zbra'a 52 knjig in uredila ster.čas. Mladinci so imeli tudi dva kmetijska sestanka, kjer »o razpravljali o načrtnem obdelovanju zemlje. Mladina Stopolka pa je pri pripravljanju peska za novi most pri Be. breljah opravila 192 delovnih ur. Pri tem delu se je zlasti odikovala tovarišica Polda Pervanja. Mladinci so obdelali tudi njivo in zbrali 200 kg semenskega krompirja za pcmoč najpotrebnejšim. Pa tudi v Postojnskem okraju nočejo zsostati. V okviru prvomajskega tekmovanja je ljudstvo obdelalo ln posejalo 23 ha zemlje posadilo 1913 sadnih dreves, 20.600 pa Jih j« očistilo. Poleg tega so posadili tudi 2000 smrek, popravili 10.500 m ceste, očistili 18 m/3 ru-čerin v vasi Gorenje, popravili in pobelili 12 stanovanjlskih hiš ter očistili vse vasi okraja, V Senožečah so obnovili mlekarsko zadrugo. Odikovala se je vas Hruievlje, ki je ustanovila prosvetno društvo. V okraju so dossdaj uprizorili 6 gledali Jkih iger,.imeli 3 pevske nastope in 3 kulturne prireditve. Po-Ifg tega so ustanovil 8 norih sten-časov. Delavci, ki so včlanjeni v podružnici Enotnih sindikatov lesne industrije v St. Petru na Krasu, so 19. marec t. 1. razglasili za udarniški dan. Celokupno dnino so poklonili stavkujočim tržaškim delavcem. Ob tej piliki je 192 delavcev napravilo 1521 udarniških ur. Za- Udamiškega dela v okviru prvomajskega tekmovanja so se udeležili tudi delavci tovarne Samsa v Ilirski Bistrici, ki so dvignili proizvodnjo zabojev za 100% in znižali količino odpadkov za 15%. Delavci in nameščenci te tovarne so dose-daj napravili 361 delovnih ur v prid sindikalnemu fondu in Dijaškemu domu. Sklenili so, da bodo vsak teden delali prostovoljno 3 ure za socialno skrbstvo. Podružnica rudarjev v Planini pa je v 14 dnevnem tekmovanju popravila pot od glavne ceste proti spodnjemu rovu v dolžini 100 metrov, pretesnla 2 okvirja in kmetom očistila 28 dreves. služek znaša 54.203 lir. Dn« 25. marca je 217 delavcev iste podružnice odalo na prostovoljno delo. Od tega zneska so poklonili 10.000 lir Dečjemu domu v St. Petru, 16.182 lir Tiskovnemu skladu ln 26.183 lir drugim ustanovam. Tudi obnovitveno delo napreduje. Do sedaj so ustanovili obnovitvene zadruge v Štjaku, Cesti, Dobravljah, Otlici, Lokvah, Banjščicah, Trnovem in Lokavcu. V Idriji in v Cerknem pa sta obnovitveni zadrugi delovali že prej. Prav tako v okviru prvomajskega tekmovanja so rudarji jaška »Delo* napravili 200 udarniških ur z brezplačnim odstranjevanjem ruševin podrtih hiš. Med ruševinami so nabrali tudi 300 kg starega okroglega železa, katerega bodo sedaj kovači predelali v orodje za obnovo. Od te udarniške dnine so rudarji poklonili 10.000 lir za vzdrževanje obrtno-nadaljevalne šole. Rudar tovariš Felc Anton pa je izročil sindikalni podružnici 2200 lir za nabavo knjig za sindikalno knjižnico. Ravnotako je 9kupina 50 delavcev podružnice Enotnih sindikatov Dol - Predmeja brezplačno nakopala v 241 udarniških urah 45 m/3 peska za obnovo porušene vasi. Skupina 13 delavcev iste po- družnic« pa Ja popravila stesa vodi lz Predmeje v Ajdovščino^ Z istim poletom udarniško tudi delavci in kmetje, fcene in dina vseh ostalih okrajev te /oa» Do sedaj Je bilo v okviru prv' ( V K( akega tekmovanja zabele^j mnogo in mnogo nadvse uspehov. Tudi mnogo posa® kov so proglasili za udarnike “ V vsem tem vidimo naj lepši Pri®^ kako ljudstvo v Primorju ^ela hoče čimveč doprinesti v skup korist, da bi čimprej doseglo cilj. Množično sodelovanje slojev prebivalstva v prvotna!**® tekmovanju pa lahko smatramo^ ponoven plebiscit ljudstva jn/uv/suu -j —-- krajev za priključitev k Titovi goslarijl. RADIO NEDELJA, 14. APRHA mi pr Po po te U no <1 ni b! o! w P< v bi K 15.20 otroška ura v slov.; M! diokronika nogometne tekme^WJ pestra glasba; 17 športna p®1'®"* 17.10 plesna glasba; 18 preg1** ska; 18.15 melodija ln sereoz^ 18.45 športna poročila; 19 violi . koncert prof. Karla Sancina; jjjj predavanje o telesni vzgoji' slovanska folkoma glasba 20 poročila v slov.; 20.30 valčkov in mazurk; 20.45 valčkov in mazurk; 20.45 fonija; 23.10 zadnje vesti V 81 23.20 nočno zabavišče. PONEDELJEK, 15. APR&* 7 Glasba za dobro jutro; jčila v slov.; 7.45 koledar; , - -e» pestra jutranja glasba; 11.30 ritmi; 11.45 univerza po ra®jjj 19.20 češka plesna glasba; . -p XXII. ljudska glasbena ura: tvr glasba (nadaljevanje); 20 v slov.; 20.30 organist BU»° Odg. urednik DUŠAN MALI OGLASI RAZGLEDNICE, barvila za pirhe, potrebščine in darila za Veliko noč dobite v papirnici Stoka, Trst, via Milano 37. I*4 Poizvedbe V vasi Sela na Krasu so 3t 1944 odpeljali Nemci osem in eno mladenko. O njihovi g BICIKLE tri, otroški, ženski, moški, skoro nove, prodam. Dobra prilika Eremo 6, skladišče, desno. 185 ŠIVALNI STROJ, v najboljšem stanju, zajamčen, prodan 4000 lir. Set- tefontane 12, notranje._______________186 ŠIVALNI STROJ, originalni ame-rikanski »Singer*, pogrezljiv, pet predalov, prodam via Sonnino 51, 1 nadst, vrata 3. ln eno miaaenao. vj ujm«** ^ * ni nič znanega. Vsakogar, ^ kaj vedel o navedenih, naj roči težko prizadetim dnJ^p RT.A7 DTTSAN roi. 1921. P" >0 »u.sain roj. isii, -jv MATIJA roj. 1873. PERDECJ,^ 7.EF roj. 1920, PAHO_R^AR ‘^j. J. i , en 5, PAHOR DANIC® »j, AHOR STANISLAV -g Aunn ATMTTIM roi. tvd ŠIVALNI STROJ, »Singer*, zajamčeno v najboljšem stanju, prodam, samo 2800. Popravljam na domu Šivalne stroje. Toti 19 Koizinger. 190 ZAKONSKO SPALNICO s kristali po ugodni ceni prodam, Trst, Diaz, 7, I., desno.________ 187 FOTOAPARAT, kupim. Plačam dobro. Trst, via Tor S. Pietro 14. Ravnik, V. nadet. _____188 Pevskim zborom Nekateri pevski zbori še vedno riso javili svojega sodelovanja pri proslavi 1. maja. Sporočite takoj, kec je to zelo važno. V sporočilu navedita: a) kraj, b) Bindikdt kovinarske stroke. Jutri ob ID uri bo v ulici Imbriani 5-1. glavna skupščina vseh poverjenikov in delavcev delavnic kovinarskega obrtništva. Na dnevnem redu so »poročila o mezdnem sporazumu v tej stroki. Poverjeniki sledečih delavnic se vabijo v ulico Imbriani it. 5-1. zaradi obvestil: FIAT: Marta, Bensi, Nunzio Romano; SEL VEG: Lant-schner, Besednjak, Dordej; COM: Dal Pozzo, Laboranti; OMIS: Vida-U, Vidimari, Dornt, Fumia, Qualinl, Fabiani, Pippa Romano, Blaschek, Lippi, Malcen, Rupini; SAFEM: Sindikat godbenikov. Iščemo žensko profcslontstko za violino, klavir, saksofon za prvorazredni lokal v južni Italiji za vse poletje. Za in. formacije se obrnite ..v ulico Imbriani 5, soba 10. Sindikat kulturnih delavcev. Sporočamo, da se je pričelo vpisovanje za stenografski tečaj, ki bo trajal ? mesece in ki se začne 15. t. m. Zaradi informacij In vpisovanja pridite v ulico Imbriani 5-1., soba 10 v uradnih urah in zvečer. Prebrana Občinam pokrajine. Ravnatelje I prehranjevalnih odsekov vabimo na Udts, kjer bodo pričeli Jutri izdajati nakazila za prihodnje razdeljevanje testenin, marmelade in graha. Zaključek razdeljevanja mleka. Potrošnike obveščamo, da bodo jutri zaključili razdeljevanje mleka, ki se je pričelo 4. t. m. Za svojce škedenlsklh žrtev Igralci v gostilni Milkovič pri Sv. Ivanu darujejo za svojce škedenjsklh žrtev 100 lir. V isti namen daruje tov. Marcela Černigoj 80 lir. Kntlžne novosti t Mladec Diagožit tOregorčičcva založbat v Trstu, javlja, da je izlel 11. zvezek Mladinske knjižnice: Mladec Drago■ žit, povest iz slove>iske zgodovine, ki jo je spisal naš pisatelj Venoeslav Winh’er. Društva «» šole lahko dobe knjigo pri okrajnih prosvetnih odsekih, a’i pa pri upravi v Trstu, trla Carducci e, II. Obenem sporočamo, da imamo na razpolago Se nekaj izvodov prvega zvezka: tTriglavov polet, koledarsko serijo za leto 1946 in več zanimivih povesti in novel, izdanih od bivše Goriške matice. Vse naše publikacije lahko dobite tudi pri: Ljudski čitalnici, Travnik št, tl, Gorica, okr. odboru Slov. prosv. zveze, Ajdovščina, in po slovenskih knjigarnah na Primorskem in v Sloveniji. STAREJŠA GOSPODIČNA sprejme službo pri eni ali dveh osebah kot otroška guvernanta ali upraviteljica hiše. Govori nemško. Bratuš, Trst, via S. Giustina 8. 178 roj. 1895, 1925, PAHOR ---------------------- , _. 1902, PAHOR ANTON roj. FRANČEŠKIN ANGELJ roj-.V in FERFOLJA AUGUST, 1» * tpo rega Je ugotovljeno, da je končal v rižarni. Sela na h* okraj Komen.______________________________j ME jjc& Kdor bi kaj vedel o IVANU, ki Je bil kot vojak poJV* cih ujet v Franciji in ki je k®.jjj živel nekaj časa tudi v ta-°‘ -- zivei neaaj casa iuui v vojnih ujetnikov blizu Ludv\e'JJo-fena. od katerega svojci nlmal° p(j ber.ih vesti od avgusta o tem sporoči njogovi zeni J4 Zofiji, via del Bosco 32, Trs^ Dr. 6AETTA. zobozdravnik Izdeluje proteze v Jeklu, zlatu, kavčuku in plastik,. Največja garancija. Sprejema od 10. do 12. In od 13. do 19. (Govori slovensko) TRST, via Torre Bin nca 43 (a ogal via Carducci) 264 babic^ diplomirana »e pripor®^ VIA MARCONI 58 4 H I S O Žit oeemprostorno, podstrešje, n I hlevi, senik, vodnjak, 2000 rn2 * I Ije v Doberdobu ob jezeru, prodam ali zamenjam s tov^jjj. avtotn 40 a. Telefonirajte na št. ’ ^ Danes 14. t. m. ob 17 uri bo mladina iz Opčin vprizorila Konkonelu otroško igrico »V Kraljestvu pak'kov». Starši, P1’*' peljitve vaše otroke, da bodo v živih slikah videli pravljičb® življenje palčkov. _________________________________£ 3. itevllka „TOVARlS&“ je Izila Najlepša slovenska Ilustrira na revija prinaša zadnje tršašk* dogodke v slikah. Bogata vsebina, cena 20 lir. Dobi se v vseb razprodajalnicah časopisov. t KULTURNO PROSVETNO DELO Nekaj potrebnih besed Zadnje čase smo objavili v našem listu članke o gledališkem življenju po Slovenskem Primorju. Danes se bomo dotaknili vprašanja o uprizarjanju gledaliških komadov »a naith podeželskih odrih. Dobra igra zahteva predvsem, da to vloge temeljito naštudirane. Naši igralci na podeželskih odrih kljub najboljši volji večkrat temu vprašanju niso posvetili zadostne skrbi in pažnje. Ta ko Je cela igra šepala. Ne bomo raziskovali, kaj je vzrok taktnemu študiranju vlog. Priznamo, da se naH podeželski igralci trudijo, da bi vloge kar najboljše naštudirali, vendar jim to vedno ne uspe. Kadar gre to na račun tega, da se postavi na oder čim več gledaliških komadov, ne more tega nihče odobravati. Poedina vloga mora biti naštudirana tako, da jo igraleo more od početka do kraja igrati po možnosti brez tepetavca. Pri vseh naših prireditvah po deželi pa tal šo pogrešamo. In zato prihaja do stalnega prigovarjanja o glavni tepetalčni vlogi na predstavah. Da to zelo moti gledalce in poslušalce, da se iz tega izcimijo večkrat zelo in preveč komični (smešni) prizori ra ono pri scenah (prizorih), ki zahtevajo resnosti, ni prav nič čudno. Ce je pa vsaka vloga dodobra naštudirana, potsm se igraleo tudi lahko vživi v svojo vlogo in jo poda tako, kot je eamil/jen« in kot jo je treba podati. To velja predvsem za naše podeželske diletante, ker vemo, da se rutinirani igralci te v tako mučnih in kočljivih situacijah kaj brzo znaj. dejo. Pri teh rutiniranih igralcih tudi ne bomo tako močno opazili, da slabo naštudirana vloga vpliva na samo igro. Cisto druga je pa pri diletantih. Tu pa ne bo prišlo le do mučnih zastojev, temveč bodo po navadi naši diletanti postali le bolj zbegani, mened se samo zato, da svojo vlogo čim-pre) odigrajo, ne pa da jo odigrajo, kot je bilo zamišljeno in M bilo potrebno. Ko je vloga dobro naštudiran«, potem bo dober režiser pazil zlasti na pravi/no izgovorjavo. To je poglavje zase. Važno posebno za naše kraje, kjer je bi’a slovenska beseda na odru IS let in več popolnoma zatrta. Prav tako tudi zaradi tega, ker se je tu oela generacija vzgajala v tujih, italijanskih šolah, in ji je bila slo-ivnska beseda ne samo nepristopna, ampak tudi najstrožje prepovedana. Tudi iz tega razlo■ ga vidimo, da kvatifefa uprieo-ritev gledaliških komadov na naših podeželskih odrih hudo trpi. Snvda nam to ne sme v'ivafi nobenega strahu. Ravno nasprotno, tudi tu bomo vložili ves trud in napor, dh čimprej nadomestimo, kar je bilo zamujenega. Le tako bo zopet s gledaliških desk odmevala kaj kmalu slovenska beseda v vsej svoji lepoti in sijaju. Dobro naštudirana, jezikovno izpiljena vloga, bo igralcu omogočila, kot smo te poudarili, da se vživi v svojo vlogo in /o poda pravilno. Jezikovno ne sme igralec zapadati v neki patos, prav tako ne v suhoparno enoličnost temveč govoriti tako, kot vlogu zahteva. Pri tem velja geslo: čim bolj naravno/ Vsako besedo igra leo seveda ne sme spremljati s kretnjami. Kretnje samo poudar jajo poedine besede in podajajo mnogokrat značilnosti nosilca vloge. Tudi za kretnje velja to rej geslo, da morajo biti čimboh naravne, oziroma da po potrebi dado obeležje osebnosti, katero igraleo predstavlja. V vlogo se vživil, ako jo hkrati doživljaš. 8 temi besedami je re-č*-no, da se igralec zamisli, da je v koti osebe, ki jo predstavlja, in da jo poda tako, kot zahfva soma Igra. Razne okoliščine, kot posledica igranja ne smejo spraviti igra'oa iz ravnotežja. Ne sme se prepustiti čustvom poslušalstva, pa vendar s svojo igro obdržati t njim stik. Ta stik med publiko in odrom Je za kakovost- no raven predstave neobhodno potreben, saj daje igralcu pobude za čimboljšo igro. Ne samo za čim boljšo, ampak tudi za untetniško čim bolj dovršeno igro, za tem mora iti sleherni naš igraleo na podeželskem odru. Ni prav nič važno, ati gre pri tem za glavno vlago, ali pa za navidezno najbolj brezpomembno. Sna kot druga vloga sta enako ražni, druga drugo izpopolnjujeta in Sele tvorita celoto. kar se morajo zahvalit i in kar dolgujejo neštetim padlim partizanskim borcem. Vlogo napovedovalke pa je imela te ne sedemletna Loredana, ki jo je pogumno in ljubko izvedla. Kratek pregled Prinalamo nekaj poročil o kulturnih prireditvah naiih prosvetnih društev širom delele. NABREŽINA. Minulo nedeljo so nabrežinski srednješoloi skupno z osnovnošolskimi učenci priredili svoj prvi kulturni miting. Ob tej priliki je nastopil tudi pevski zborček najmlajših. Na sporedu je bilo več recitacij in več kratkih prizorčkov. Splošno odobravanje občinstva je iela Albrehtova enodejanka sVesnas. Za to kulturno prireditev so izdelali lepe kulise z devinskim in mira-marskim gradom, morjem, skalovjem in bršljanom, tako da je imel gledaleo pred segoj krasno sliko kratkega sveta in Krašev- ca, ki se je toliko boril za svojo svobodo, kar so vse prikazovale tudi igrice. Spomladansko cvetje, noše v živih barvah, morske deklic« in palčki so le posebno poživili prireditiv. Dasiravno prvič na odru, je mladina odlično izvedla težak program ter žela splošno priznanje. DOLINA- Pionirčki so s svojo priredil vi jo z dne 6. in 7. t. m. pokazali, da ne zaostajajo. Veselje jih j« bilo gledati, ko so sami krasili oder in pripravljali vse potrebno Uvodoma je nausoče pozdravilo pionirka Kdo. Med drugim je poudarila, da se pionirji čutijo srečne, ko lahko na-stojjajo v materinskem Jeziku, za Pionirji so zapeli eno dvoglasno in dve troglasni pesmi. Navzočim je zlasti ugajala ruska partizanska *Naša četa v boj*. Pevski zbor je bil ubran in intona-cijsko čist. So najbo'jši pogoji, da s« bo iz tega zborčka razvil dober mladinski zbor. Prizor tNa-ša zastarat pa je navzoče spominjal na dni, ko je bil naj narod ponižan in uklonjen v verige. Ob tem prizoru so se marsikateremu gledalcu orosile oči. Pionirčki in pionirke so tudi ljubko in prisrčno uprizorili Ribičičevo igro sMr-zinčekt. Opažati Je bilo, da pionirji med seboj tekmujejo, kdo bo boljši. V igrah so dobro izgovarjali betrds, pazi’i na pravilen poudarek, kar je te samo po sebi velik uspeh, če pomislimo, da so noši malčki šele pred nekaj meseci dobili v roke prvo slovensko knjigo. Pohvala za uspešno prireditev gre prav vsem, ki so se potrudili in pripravili r.arseo-čim prijetno presenečenje. Ljudstvo je ponosno na svoje malčice, M taščo dobro nastopajo na ljudskem odru. Del čistega dobička to pionirji in pionirke poklonili vojnim sirotam. droben za setnet živinsko krm® in hrano UGODNE CENB TRST - Via I. Cavalli 10 (stranska ulica z ul. Piel*) l Krompir Kmetovalci, mesarji preden prodate kože Jančkov, lih prinesite tvrdki OBRTNO S1R0JARSTV0 KOŽUHOV) GORICA, Piazza H colo Tommaseo 7 (Piazzutia) Le na ta način beste dosegli največji Izkusil Ne zanemarjajte svojih koristi Z^ati sanvor eden se ca/z&Auje1 Zastopnik za Junoslavilo JULY MAYER • TRST, Piazza della lovansko prijateljstvo KONSTANTIN SIMONOV I J J BXtak> se je le futro, ko smo ** »U ttirje Rusi odločili, da gre-mo *Pat- Za nami je bila naša l>rn® not med jugoslovanskimi Vartizani, odkar smo odskočili s f^all v zaledju. Vso noč smo od-J®uariaZi na neSteta vpraianja o oskvi. Polkovnik, nai starcSCna, je namignil, naj sfdemo na mo, pokrito z blagom iz tovor-?! podal, ter pričel slačiti svojo J***®- Pri tem jo je po naključju ° * notranjo stranjo na- Wvfn in takrat sem začuden o-J’®*’1 red Lenina z veliko luknjo »redi. otividno od krogle, ki je *■** Pritrjena na notranji strani Pr*nim žepom. *Nl moj*, jg dejal polkovnik, ie opazil, da ga ogledujem. ®wo pazim nanj, pritrjenega ** tako, da ga ne izgubim.* W »e je na slami, se na-na vreče s konopljo, ki so lanj *Iu^?e vzglavje, si pri-cigareto in mi nato povedal #1? k”*®*1 mnogih zgodb, ki sem tu slišal. Priznati moram si-.■** •* fe nisem takoj zapisal, dobro sem si jo zapomnil in ®*im, da jo morem ponoviti do-*°V natančno. J»riy*0tU ^Uidlmlrju Sergejeviču t-pK°novu, so Nemci zažgali Je-° nedaleč od Zagreba v noči ^tJOvega triinsedemdesetega po-Partizanom. Stroj se je jj/ *" »ačel razpadati le v zra-0, Jerlhonov je izskočil zadnji. priStanku si je zlomil nogo in j*° Sa čez dva dni nagli par-— od vse posadke »e je ** samo on —, je mogel hoditi j. * Pomočjo drugih. Prav za Vr,V,sa niso našli partizani, tem- *tle sam izmed njih. Mirko ^®“d vabi na polje terem so vozili Jerihonova, so morali opustiti. Naložili so ga na konja, na desni strani sedla pa so pritrdili poievno desko, ki naj bi driala nepremično njegovo nogo z zlomljeno piiialjo. Tako se je za silo držal v sedlu. Mirko je bil Se prej ves čas v njegovi bližini, zdaj pa je korakal ob strani namesto zadaj, ves čas ob bolni nogi; varoval jo je s tem, da je upogibljal ali lomil Sibe in veje, ki so bile napoti, včasih pa je vodil konja za uzdo. Po nekem tihem sporazumu je pripadla Mirku čast, skrbeti za Jerihonova. Dajal je letalcu vode iz svoje nemške čutare, večkrat mu je skubil ptice, katere je stre- tlho ljubezen in hvaležnost. V resnici je bilo tako zanj kakor za njegove ljudi to nekaj tako samo po sebi umevnega in naravnega, da so bile vse besede odveč. Naslednjega dne je Mirko u-strclil s svojim revolverjem precej velikega ptiča, ki je zadostoval njemu in Jerihonova za dva dni. Tretjega dne po Jerlhonovem razgovoru s komandantom so Nemci zajeli ostanke bataljona v globokem, skoraj brezizhodnem kotlu. Edina možna rešitev bi bito, preplezati neprehodne gorske vrhove in tako morda spet doseči svoje ljudi. Toda čez gorske . trinajstleten hrvatski de-se je odlikoval od svojih buli!n,>eov po stvareh: po ki z napisom *1941», . ’° ie nosil na prsih, znamenje, n bil že tri leta partizan, in ^ brzostrelki, ki mu je na vrvfgi preko rame in vito dolgo učinko- j f* videl dečka m zvezdo na h Jerihonov odložil revol- • »e oddahnil in prvič po ka-^ zaklel v svoje olajianje letak'0 *° P0Mbil izgubljeno j » vlomljeno nogo in dvo- strah pred ujetništvom. jad 'rJco Nikolič je po njegovi te- * *Pozna\ da je letalec, po u- da je Rus, in po čudno '>Qn nogi, da je poikodo- •sr**‘fco je hitro dopovedoval, da ofco/ odlel po pomoč. Jeriho-B>U prikimal, da ga ra-• Potrebno je bilo, brez od-telii po konja. Toda v rJ"/11 je v tem hipu priSla do iz-1*1 n^e°0va otročjost. Pokleknil „ * Jerihonovu in se zamaknil ea^ed,net’ ftt je vzbudil njegovo j”**«nje. ,eta?eo je iTneJ na prsih to lnov Portret, n«, ni dvoma, je * bil Leninov portret. Mirko *efa0tnai njegov obrate, toda iz tola" Neznanega vzroka je bil tr,y rn°A«n, okrogel in zlat in **n\n f» Wti v ®e )e poskusil spra- ti * u90dnejSo lego in pri tem bou-j* le nehote iztrgal krik od ne- Virko se je tedaj zave-ol *Vo/« do'žnosti, skočil pokon-/jL?010*1* svojo brzostrelko ob C^nova <" odhitel t jCo toko uro »o priSli partizani v ,n prenesli Jerihonova trtf,a^e taborišče. Pripomniti je je Jerihonov prispel z | * kaj neugodnem času. le »tj„o *° tM Nemci vodili ob-iili tofenzivo> in partizani so It ^ 'Ujeni umikati se vse vi-Vsako noč so menjali »o 0J^on, fci je bil prvot-bil 0^ai zadaj kot zaičltnioa, je til rTf*an od glavnine in je mo-Treu*ati tamo z lastno tilo. ^df^i ^ noč so se partizani po ^ki umaknili v najbolj Sore. Volovski voz, na ko- Bratsko češkoslovaško ljudstvo pozdravlja m ar Sala Tli a ob njegovem obisku v Pragi. Ijal in flh pekel zanj na ognju v taboru. Kadar ni biio Cesar jesti, je nenadoma zapustil Jerihonova tn prepi*«(iJ svoje mesto drugemu partizanu. Ko se je vrnil, je nosil v svoji čepici nekaj oglodanih kosov prepečenca, nekaj tenkih odrezkov suhega sira in dve ali tri paprike. Partizani so dali Rusu zadnjo hrano, ki so jo Se imeli. Privlekli so jo iz dna svojih žepov in torb, kjer so jo hranili za najhujSe dni lakote. Ko je prijel k Jerihonova, mu je Mirko molil nasproti svojo čepico in nenadoma postal sila zgovoren. Čutil je na sebi letalcev nezaupljivi'pogled in je na vse rMčine poskušal, da bi mu ne ial }.rifi do besede, da bi ga ne vprašal, od kod mu hrana. Obsipal ga je z vpraian ji o Moskv*, o msfci armadi, o njegovih poletih, tako da je pozornost Jerihonova, ki je hrvaSki jea.k obvladal precej slabo, nehote odvrnil od kočljivih vpraian/, ko je iskal pripravnih besed, da bi ga deček razumel. Ko pa se je ponovilo drugič, tretjič, Četrtič, da mu je Mirko prinesel svojo čepico z ii-vih, ja je Jerihonov odrinil s prosto roko in zahteval od Mirka, naj mu osedla konja in ga pelje k bataljonskemu komandantu Nikoli Petriču. Nikola Petrič je bil visok, temen beograjski kovinar. Molčeč tudi v najboljših prilikah, v zadnjih dneh sploh ni spregovoril razen najpotrebnejših povelj. tOd kod je ta hrana f», je vprašal Jerihonov in zajezdil k njemu. *Nočem biti edini, ki ji, medtem ko drugi stradajo.» Petrič je pogledal v čepioo, nato pa Jerihonova in spozna’, da bi bila lai povsem brezkoristna. Počakaj malo*. Jerihonov je te malo posluial, nato pa obrnil konja nazaj. Razumel je. Mirko je skočil naprej in prijel konja za uzdo. «'Volodja!* je proseče ponovil, videč v JerihonoiHh očeh, da mu je vse jasno. Tudi oba brzostrelca sta se postavila pred konja in mu zapirala pot. «Fantje jaz grem nazaj, v borbo*, je zavpil Jerihonov z nenavadnim glasom, kakor bi se mu bil utrgal prav iz srca. Toda Mirko in oba brzostrelca so stali nepremično in mu zapirali pot. Streljanje se je le poostrilo. Jerihonov je spoznal, da nima izbire in da bi ne bilo nič slablega In bolj nesmiselnega za ljudi, ki se zdaj bore za njegovo li vi jen je, kakor njegov povratek. cCJovefeu »iti ne dal, da bi umrl z drugimi*, je očitajoče rekel Mirku in se, prvič v treh letih vojne, zjokal, čemur se je sam čudil Poslej je bilo videti, kakor da je izgubil vse zanimanje. Mirko mu je obrnil konja in ga vodil za uzdo. Jerihonov je molče jezdil z glavo, otožno stisnjeno med ramena in vso noč ni spregovoril. Med potjo so dvakrat zavili kakor jim je naročil Petrič. Ko so hoteti drugič zaviti, se je Mirko dolgo obotavljal. Zdelo se mu je, da leva pot ni nič drugega kakor osušena struga kakega potoka. Toda ko so pretresli vse molno-sti, so se odločili, da je to pravi krilpot in nato krenili na desno. Ob zori so se vzpenjali po strmem pobočju: Ko so pa izza velike skalnate gmote nenadoma stopili na precej odprt prostor, so naleteli na Nemce. Nemška glavnima je sicer odšla proti bojišču, kakor je to domneval Peirič, ob stezi pa je pustila patruljo Itirih mol. Bili so Itirje proti Itirim. Toda Nemci so jih opazili prvi, ker je bil Jerihonov na konju, in prvi tudi sprožili. Eden brzostrelcev se je brez besed zrušil, drugi pa, tisti, ki je ugovarjal Petriču, ko jih je bil izbral za to pot, je skočil za kup skal. Hripavo je kriknil Mirku, naj spravi letalca na varyu> in spustil prvi rajal. Mirko je udaril konja po zadnjim. Obrnil se je in zagalopiral nazaj po poti, po kateri so prišli. Toda Jerihonov je zategnil uzdo in ga u-stavil za ogromno skalo ob poti. 8 pomočjo zdrave noge se je skušal spraviti i® sedla. tVolodja!* je zavpil Mirko, skoraj v joku. Toda Jerihonov ga ni stiial Glasno preklinjaje je potegnil revolver iz prsnega lepa in poskušal osvoboditi nogo i« skočiti na tla. V obupu je Mirko pograbil za uzdo in potisnil konja • Jeri-honovom vred nazaj pod pobočje v kritje. Rafal iz brzostrelke je zaropotal proti skalam in Mirko je bolj čutil kakor videl, kako je Jerihonov brezmočno padel na konjev hrbet. *Bpravi stran letalca!* je spet slišal med dvema rafaloma brzo-strelčtv glas. Mirko je skočil na konja, zgrabil z eno roko uzdo, z drugo pa z izredno močjo podprl Jerihonova. Pognal je konja izza skale nazaj po poti. Steza je vodila navzdol. Konj se je spotikal in obupno skakal od skale da skale, vse hitreje, zdrsnil po pobočju, pokritem z gramozom, in naposled v polnem galopu povsem zdivjan zdirjal po koritu potoka ob pokanju vej, ki so se pregibale nad glavami. Le kakih desrt minut sta tako dirjala. potem pa se je začel konj nagiba i na stran. Mirko j« v zadnjem hipu skočil s konja, da je prestregel Jerihonova, ko je brez moči zdrsnil z njega. Gosto grmovje ju je objelo t vseh strani. Jerihonov je lelal nepremično. Mirko mu je odpel pas in mu slekel bluzo. L:va stran JerihonovIh prs je bila krvava in Mirko je mislil, da je mrtev. Ce bi bil deček starejši, bi ga pretipal, poslušal srčni utrip in ugotovil, da Jerihonov ž:ih. Videl bi, da sta obe krogli, ki sta prileteli poševno, povzročili na prvi pogled si-oer strašno rano, da pa sta samo razstrgali meso In da so kosti cele. Toda Jerihonov je bil v globoki omedlevici. Mirko ni vedel, da je v takih primerih dihanje telico opazijivo. Trikrat ga je zaman poklical po imenu, zato je mislil, da je mrtev. Padel je na kolena in ga osupel gledal. Z obledelimi ustnicami je šepetal besede, ki jih še sam ni slišal, V obupu Je mislil na Petričeve J Zopet so letos zaove-tele češnje. Ob pomlad-dnem cvetenju se zde naši gozdovi, kot da bi v njih hudomušen človek za Salo prebelil vsako stoto drevo — toliko je pri nas češenj. Ob letošnjih cvetočih češnjah sem se spomnil lanskega leta. Tudi lani je bila lepa pomlad in češnje so cvetele, kot bi si bile napovedale tekmovanje. Čebele in čmrlji so jih bili tako veseli, da so se že kar zmrdovali izbirali samo najlepSe in najbolj cvetoče, da je bilo kar grdo in že močno podobno vsega sitim ljudem. CeSnje pa so cvetele in tekmovale med seboj in imeti si moral zelo bistro oko, da si ločil divjo od cepljene; kajti kar cvete in je mlado, je vse lepo in te mo- Cvetoča češnja ^ i\ cr t kh i i/ i i ~7 / Dr. METOD MIKUŽ re celo tako potegniti za nos, da ti je lahko vse življenje v napoto ali vsaj nerodno. Lansko leto sva bila s prijateljem Francetom Bevkom prava lastnika cvetoče češnje, da drugih dreves niti ne omenjam, na primer javora, ki je imel take liste kot moja dlan, ali smrek, ki sva jim komaj videla v vrh. Vendar sva bila najbolji ponosna na češnjo. Vsakemu od tolikih do- poslovilne besede. Prepričan je bil, da so ponoči izbrali napačno stezo. Iz ozadja se je začulo glasno streljanje. Mirko se je zavedel, skočil pokonci m pograbil za svojo, v zadnjih trenutkih čisto pozabljeno brzostrelko. Zdaj mu je z nepričakovanim mirom prišlo na misej vse, kar mu je bito storiti. Se enkrat je pokleknil, prijel za Jerihonova okrvavljeno bluzo in odpel z nje red Lenina. Drugih odlikovanj se ni dotikal, le tega je vzel, ker je Jerihonov dejal, da je najpomembnejše. Ko ga je ott-paval, je ugotovil da ima na zadnji strani ostro Iglo. Prebodel je srajco »n si pripel odlikovanje na prsa prav tako, kakor ga je nosil Jerihonov. Četrt ure pozneje je bil le na mestu, kjer so se srečali z Nemci. Plazil se je na;mj kakih trideset korakov nad stezo. Z t>ij.-ne je videl jtin trupla in dva llva Nemca. Eden je slonel ob dtevs-su. dniai je počepnil. Mirko se je približal Se nekaj korakov. Nekaj kamenčkov se je sprožilo pod nogami. Nemec pod drevesom se je prvi vznemiril in hitro ssgel po brzostrelki. Toda M.rko ga je prehitel. Ko je spustil dolg rafal, je videl, da je Nt-meo zakrilil z rokami, se magnll in padel. Drugi Nemec je sprolil puško. Mirko jt dvignil brzostrelko k rami tn prit snil na petelina. Nobenega poka ni b to slišati. Pritisnil je drugič, tretjič. Zaman... In tedaj je spoznal, da je ob prvem rafalu izstrelil vso municijo. —Ne da bi pomislil, kaj dela, je skočil in z brzostrelko v roki stekel naravnost nad Nemca. Ta je. S» enkrat ustrelil. Brzostrelka je padla Mirku i z rok, bolečina mu je spačila obraz. Srsedel se je, ranjen v prsa. In tako je umrl, z Leninovim redom na prsih. *Zgodba je končana*, /e dejal polkovnik. tTruj lo so pozneje našli partizani in izročili rusko odlikovanje nam Rusom. Toda C« bt MI jaz tam, bi ga bil pokopal t odlikovanjem na prsih—* tln Jerihonov!*, sem vpraSal. O, on je ozdravel. Spet leta. Nov dokaz ruske trdoživosti tn volje do tivljenja. Zavedel te je in se plašil pet dni naolerog; potem so ga našli. Potem so ga rezali, zaH\ in zakrpali.* Pomolčal je za hip in dodal: tZdaj je le en mesec, kar spet leta. Toda n« več v tej s men, vedno čez Blovenljo ali Cmo goro. Sporočil sem, kaj je bilo z njegovim odlikovanjem. Obljubil mi je, da se bo oglasil pri meni, kadar bo letel v tej smeri.* DESTOVNIK-KAJUH Samo en cvet, en češ kijev cvet Samo en cvet, en češnjev cvet, dehteč in bel odlomi, moja draga! No bom ga za klobuk pripel, ne bom ga v gumbnico si del, odlomi ga, odlomi, draga! Jaz bom ljudem poslal ta cvet, vsakomur, ki na križ pripet trpi v pomladi tej... In glej, ta drobni češnjev cvet bo v njih izbrisal malodušja sled in spet razžalil tožni jim pogled. Samo en bel, en češnjev cvet, odlomi, moja draga, saj veš, kako vsak tak pozdrav človeku za rešetkami pomaga. brih ljudi s katerimi sva Uvela skupaj, sva se pobahala, da jo imava in da celo cvete, in te oSabnosti, ne čeSnje, nama ni prav nihče zameril Veliko sva se pod čeSnjo pogovarjala in tudi pisala ter pos’uSala gozd v vetru in njegove pogovore, ki so vča-Jth pametnejši od natih človeških. Ceinja pa je cvetela in obletavalo jo je tisočero drobnih bitij, da je pelo v njenih vejah, kot bi mojster igral na orglah. Pa vse mine. Češnja se je začela obletavati in pa tleh je bilo zjutraj, kot bi bil zapadel sneg, in čez dan je marsikatera njena snežinka padla na Francetovo in mojo glavo in ni nit vprašala, čigava je manj siva in kdo je bolj vesel in se je bo le na lahko otresel. Oba sva bila vesela, saj sva Kaj danes citajo v Sovjetski zvezi Dvema knjigama posveča danes sovjetski čltatelj največ pozornosti: romanu Pedorja Panfe-rova »Vojna za mlr» ln romanu Aleksandra Fandejeva »Mlada garda*, ki sta obe posvečeni bor. bi Bovjet8kega ljudstva proti o-kupatorjem. Roman »Vojna ra mir* Je prvi del vojne trilogije, ki Jo namerava napisati Panfe-rov. Ta del slika hudo zimo leta 1942., ko bo bila sovjetska podjetja evakuirana ln ko so se v zasneženih stepah Urala v strašnem mrazu dvigale • pravljično na-gloatjo nove tovarne. Paaferov je bil priča zgraditve ene teh tovarn. Dejanje romana Aleksandra Fandejeva »Mlada garda* se vr&i v malem sovjetskem mestu Kraj-nodonu za časa nemške zasedbe. Skupina sovjetske mladine, ki so Jo tvorili dijaki viijlh razredov, je drzno podtalno delovala proti okupatorjem ter Je hltlerjevcem povzročala ogromno ikodo. Ta skupina je bila zajeta od Gesta-pa, bila podvržene nečloveškemu mučenju ter končno obešena. Do poslednjega trenutka svojega živ-ljenja so se tl mladinci in mladinke hrabro vedli In umril kot Junaki. Njihova imena »o sedaj znana po vsej deželi. V Klubu pisateljev v Moskvi ae je vršii zanimiv literarni večer. Na tem večeru to čitali izvlečke nenavadne nove knjige »Kronika gore Blagodat* ki jo Je spisalo več kot 200 avtorjev-pisateljev, znanstvenikov, inženirjev in delavcev iz Urala in ki podaja vtise o Uralu. Gora Blagodat jo »skladišče* koristnih rud. Rudnik deluje tam že več kot 200 let. Cita-telj lahko sledi zgodovini tega rudnika: nečloveškemu delu sužnjev v prvih letih njegovega obstoja, borbi pohlepnih podjetnikov za rudo, izgradnji prvih topilnic v Uralu ter reorganizaciji industrije pod sovjetsko oblastjo. Ta knjiga končuje s poglavji, poeve-čentani domovinski vojni, ko je začela gora Blagodat po zaslugi junaškega dela ljudi dajati take množine kovine, o katerih se ne bi moglo nlU sanjati onim, ki so rudnik odkrili pred 200 leti. Z literaturo se vedno bolj sez-nanjejo v najširših plasteh prebivalstva sovjetskih republik. Sedaj prevajajo prvič v Ja-kutski jezik roman Leva Tolstoja «Anna Karenlna*. Andrej OuT pit, eden najvidnejših letonskih pisateljev, Je prevedel v letonšči-no dela Alekseja Tolstoja stavila, da bova lastne in zrele češnjt prišla jest le iz Ljubljane, Gorioe, Trsta ali Celovca. Sicer je marsikdo podvomil v to, midva pa prav nid in o-gledoval sem st v koledarju dan, o katerem pravimo Slovenci: Sveti Vid — češenj sit. No, prišel je sveti Vid in oba sva že zdavnaj upala — na jesen, čeSnje pa v naših hribih tudi niso bile ie zrele in sva nanje tudi nekoliko pozabila^ Niso pa pozabili kosi ne šoje, še manj sinice in drozge in tudi veverice ne. Spet sva sedela pod drevesom in takrat sva šele spoznala, da prav za prav ne bo tako lahko priti do češenj. Drevo je bilo gladko in šlo je iele visoko od zemlje v krošnjo. Franoe je dejal: Ce bi bil mlajši, Jaz pa: ie bi ne bilo Skoda hlač! Češnje so dozorele in se nama smejale, prav tako kot takrat, ko so še cvetele in sva jim grozila, da Jih prideva jest gotovo da le iz Ljubljane, Gorice, Trsta ali Celovca. Močno nama Je bilo to nevlei in le kamen sem zagnal za veverico, ki se je Šopirila med sadovi in nama po svoji nerodnosti ali iz razposajenosti vrgla drobtinico od svoje gosposke ln bogate mize, ki je bila prav za prav najina last. % V nama pa Je vstala misel, a nisva sl Je upala povedati drug drugemu, ker je bila grda: Posekajva drevo! Začel se je v nama dvoboj mrd dobrim in slabim. Skoda je drevesa, naj raste, lepo je in bogati najino posest. Pa spet: Kje bova že drugo pomladi Saj tega drevja Je toliko in od tu, kdo bi Jo sploh mogel odpeljati, ko ni ne ceste, ne poti! Pa je češnja le ostala in kosi so nama Se odmetavali posamezne sadoi^e, ki so se rdečili visoko v vrhovih. Hude so bile skušnjave in Je večkrat sem vrgel kamen med veje. Bevka nekoč ni bilo doma In sem sam spet ogledoval C'lnjo. Skušnjava je bila le prehuda. Prišel je močan partizan, Jo podlagal in Je padla. Ni padla rada, nerodno se Je Se * zadnjimi močmi ujela na sosednje drevo. Sram me Je bilo pred njo in bal sem se. kaj bo dejal Bevk. A čelnje sem Ie obral in da bi bil greh le ma-niSi, sem Jih porazdelil med dobre ljudi in jih prihranil tudi Bevku. Ko Je priSel domov. Je najprej d'jal: »Se mi je kar zdelo, da Jo boš podrl*. Lelal sem že, a tem mu dejal samo to: *Kaj jej Jih, dobre so*. Jedel jih je, dejal Je, da so dobre in vest me ni prav nič več pekla. Potem sva večer za večerom posedala na njenem deblu tn le Je nama oglašala vest. Nazadnje sva si Jo oba le potolalila z ugotovitvijo: Le kako se prijetno sedi na njenem deblu! Ravno Je in brez grč in ne moreš si strgati hlač. Bila je le jesen, odpadalo je listje in vedela sva »pet oba: le eno zimo. Te dni pa mi je pisal France, da ne zamenja tolminske pomladi z našo in da tam čudovito cveto čelnje. Gotovo se je spomnil na najino lansko in odgovoril sem mu. da je pri nas Se lepše in da so vse češnje in breskve v cvetju. Zraven sem si pa mislil: Skoda, da sva lant posekala svojo, ker letos bi jo prav gotovo prtlla Jest iz Ljubljane, Gorice, Trsta ali Celovca. France bo prav gotovo vsaj za dan aK dva pozabil na si’o)e tolminske tn vipavske, jaz pa na one z Janč in Orlega. Pa nič zato, pril la bova vseeno; saj se na njenem deblu prijetno sedi in si ne bova ne pomazala, ne strgala novih in skrbno zlikanih oblek. S seboj bova vzela le sto dobrih ljudi in jim pokazala podrto, a le vedno najino čelnjo, najino bogato, pa tudi edino last. nino. Parada mladosti O tem filmu Je težko pisati, najboljeje, da ga vidite. To je morje zdravja, sile, mladosti, radosti, pesmi, gibanja, zagorelih tele«, barv In sonca, To so mladi ljudje iz Kavkaza, z Azije, s aevera, z novih republik na zapa. du, Iz Ukrajine, iz Bele Rusije, to so še včerajšnji branilci avoje domovine, včerajšnji delavci vojne induatrije, današnji graditelji na novo rastoče dežele. To je slavnosten paradni marš mladosti, sproščene z zmagoslavnim nasmehom na ustnicah, žarečimi očmi, ki gledajo v sijajno, tvorno bodočnost. Nepozabni pa niso samo nastopi sovjetske mladine, temveč tudi poanetki zgodovinskih osebnosti na tribuni Rdečega trga. *lote|I'eTn r*^*’da •* ml Je to, o čemer »p •Pogovoriti, pripetilo natančno ij^il ** dn«. ob tej in tej uri. Prav tako nii? zapisati. da menda sploh nisem k r°«nirnega, pač pa le sanje, nič ^Je. “a*or dolge, samotne noči čudne Ul stvari tlUj svetu, za katere ne vemo, •k1*- ob la,en um 1« BCn- Nena- C,v«tlot^ 1 koM priliki nam z neznan- > Živo . nfP°'nlJo srce ln užgo vanj glo- » se^' T* "le<1 v naJ,; no,ri- *» 61 druidi ,n mar*ikaj v življenju dobiva »M. n »mlael In drugačen pomen »L w floči v . °“n6ga sem doživel mrzle zim- c^i'R n*t srmn^r,.tVU‘ Nenadoma se mi Je Ji ' oči. *n skoraj presenečen sem v kat*ri “m živel takrat, O' 1« pHH,un* ,vet°ba. kajti od zunanje ^ obraz ril* na ap* **m*W mesec svoj V’ nek)e J* r°P°tal kme‘Y'k' °d č«.. .1 J* nekdo kašljal ln, ka-»TT61 curek « »mrmll krog ln krog •n«*omorno tiktakanj, bu- <»J,' .*• svet i« “P*1’ Samo nisem mo Jo . počival pod *:Uiho stru*o sn- “ _________________ ■>» ponval pod Jflul “ *r»brila mes?^1rin •frn'; m''J obraz se je dvignil Iznad nje, v molčanje noči. Upiral sem oči v prostor, toda vsi predmeti so se mi zdeli kakor v meglo potopljeni Glodal sem jih, ne da bi jih videl. Kar sem videl zares, ni bilo nič predmetnega; bilo Je lz sanj ln spomina rojeno, bila Je povest, ki Jo je šepetajo srce. Videl sem zimsko pokrajino V rožnatem jutranjem soncu. Kupe deviškega snega ob razvoženi cesti in modre sence med nagrmadenimi grudami. Na desni plan s temno nitjo zasneženega potoka, na levi gozd. 7.ivo zelenje smrek pod mehkimi kapami snega, rdečkasta debla borovcev in temno zeleni rib-nik, še ves v aenci. Nekoč sem hodil tod. V prav takem veeelom jutru, s prav tako svetlo modrim nebom in z vrsto svečanih gorskih očakov na obzorju. Bil Je čas po bo-iiču ko po vaseh še diši po praznikih, toda na prisojnih rebrih sijejo že trdi, beli srčki teloha iz tal. Oledal sem to podobo nekdanjih dni ln v živi bolečini s* ml Je stisnilo *rc*. Domovina! . .. Zaželel sem «1 na*aj v te ay«t, ki ga lako zelo potreboval za avoje. čisto svoje £1 vi len Je Zaželel sem sl »vojlb ljubljenih iVrih po"mlndanskih nqtl * Jušnimi zvezdami DOMOVINA ln toplimi viharji. Potoki dero med mladimi travami, vode klokotajo v temnih globelih, divjo gosi tožijo ponoči nad rodnim mestom. Zahrepenel sem po domačih večer-ni h zarjah, po jutranjih meglicah, po dišeči pomladanski prsti in po tihih stezah, vodečih skozi hladne, z roso oblite gozdove. Tedaj se mi Je zazdelo, da čujem od vrat sem čuden šum. Obrnil sem se in pogledal Da, prag se Je izpod vrat pocedilo po tleh nekaj črnega in počasi zdrselo proti sredini sobe. Temna proga je bila videti mastna ln nabrekla. Kakor kača se je potegnila od vrat do srede sobe, kjer se j< enakomerno razlezala, kakor bi se nekaj natakalo v lužo. Vatel sem ln »topil bil**. Široki obraz zimskega meseca M Je bdi i* odmaknil Od okna ln oko ni moglo razpoznati, kaj J« n tleh. Počanll som. Rea M Je neka goste te kočlna leno vlivala v sobo. Pomočil *e»n FERDO KOZAK prst vanjo ln, ko »era ga dvignil v roesc.' luč, me je stresla groza. Prst je bil ves krvav. Tišina okrog mene se je zgostila. Težka ln brezšumna je polnila sobo, ko sem strmel v široko lužo krvi pred seboj. Bilo ml J«, kakor bi me bila trda roka prestavila lz poprejšnje Igre domišljije v edino pravo resničnost. In od prvega trenutka dalje sen, vedel vse. Vedel sem zlasti, odkod in zakaj ta kri. In čudna, strašna Je bila procesij? podob, ki so se zvrstile mimo mojih oči. Videl sem velik vojaški kamion ln talo na njem. Po pet In pet Jih postavljajo pred puške ln vojakom v železnih čeladah se rahlo tresejo roke. Kri škropi zidove ln prašni Uak Je ve» krvav. Eden izmed talcev Je namočil suknjo padlega tovariša v krvi in Jo treščil oficirju v obraz: »Ali »e 1» niste napili naše krvi?» Videl sem vaško ulico, pokrito a trupli. Ob vodnjaku dva otroka, Id m 1» v smrti držita za roko, kakor sta se bila držala na svojem brezupnem begu. Enemu Je bajonet prebodel vrat ln sence, drugega Je ubila krogla. Belo oko prvega se prazno upira v sonce. Videl sem na stol privezano dekle na tovarniškem dvorišču. Oficirjeva pištola JI Je raztreščila glavo. Zdaj sedi tu, mrtva, za zgled in svarilo, in velike mesarske muhe se pasejo po njeni krvi. Videl sem... Cemu maščevanje. Videl sem naš« može In fante, dekleta in otroke, vrste kmečkih ln delavskih očetov in mater, »inov in hčera v trpljenju, kakršnega še ni doživela slovenska zemlja. In ko »e je ta krvava procesija pomikala mimo oči duha, sem se zavedel, da se je prižgala v mojem arcu luč nekega nikdar doslej tako živega občutka. Vsak Izmed teh bledih obrazov ml Je nenadoma blizu In drag. Kakor bi me bila združila z njimi skupna bolečina globoko ranjene duše. Sleherno to iznakaženo, v poslednji sen zamaknjeno glavo bi rad vnl v dlani in Jo stisnil k sebi. Ubogi vi, dragi, »vati naši mrliči! Domovina! Da, toda zdaj n« več domovina letnih fesov, travnikov, polj la goma. Nič več »amo domovina osebnega veselja ln sreče. Moja domovina se je razširila, poglobila ln počlovečila. Roke mučenih, poklanih, postreljenih, ubitih In vseh padlih so to noč posegla po meni in me trdneje kot kdaj prej priklenile na domačo prst Žgale so me rane, ki jih mrtvi niso več čutili. Pekle ao me krivice, njim prizadejane. Iz vse prelite krvi, lz aolz ln gorja, lz utajenega srda, ki ml Je vse nekdanje človeško lice preoral, lz vi ega tega s« je to noč rodila v meni doslej neznana slast. In vedel sem: postal aem član velike, tisoč in tlsočbrazce družine. Zunaj Je potemnel svet. Mesec »e Je nagibal za gore, črne strehe so se risale na razsvetljenem nebu. Čudno miren sem zopet legel. Se sem upiral oči v okno, toda pogled ni več Jasno razločeval predmetov od sanjskih podob. Samo en občutek je živo tlel v meni: kadar koli bom hodil spet po naši zemlji, ne bom nikoli več sam. Sleherna mi-sel, sleherni zgib srca bosta povezana • trupli naših trtev, ki bodo pod aladko slovensko rušo spale »voj večni sen. Umrli so, padi ma, bojevniki In mučeniki, toda njihov sw e •vetlejšam, človeka vrednem življenju, ni umri. Ta a en živi, te aen gori v nas — postal Je za naa smisel odmerjenih nnm dni, obveza ln tudi dolžnost. NA CORONEO o nedavnih velikih dogodkih na tržaških ulicah Trst, 1. aprila 1946. Popoldne — po ladjedelnicah, po tovarnah ln v pristaniščih se Je ustavilo delo — so prikorakali v središče mesta delavci lz ladjedelnic pri Sv. Marku. Sredi trga J« zaplapolala velika in z zla. tom vezena rdeča zastava, Z delavci so bile žene, je bila mladi, na. Obrazi delavcev — prišli so z dela in bili so v delovnih uni. formah — so bili videti utrujeni, kakor da bi priSU na trg s skrbjo. Vendar so trdno stali okoli svoje zastave; policija — zadela je vozariti med njimi ter jih obkoljevati s kamioni — Jih ni prav nič begala. Trg sredi mesta se je začel polnili. Prihajale so nove in neve skupine; to so bile že cele povorke. Prihajale so iz tovarn, iz lad. jedelnic, iz tržaških predmestij. Prihajale so tiho, brez vzklikov. Slišati je bilo samo prodajalce časopisov, ki so klicali: ♦Gladovna stavka v Coroneu.» Delavci in meščani so stezali roke in kupovali. V listih so brali — kakor vse zadnje dn' ve — pisma, katora so pošiljali iz policijskih zaporov v ulici 30. oktobra in iz Coronea njihoVi tovariši ln someščani. Ta pisma so pisali te dni iz zaporov njihovi stari borci proti fašizmu. Pisma so pisala o mučenjih v policijskih zaporih, o pretepanjih, ki jih u-ganjajo nad prebivalstvom fašistični skvadristi, pisala so o borbenem razpoloženju m - d mučenimi jetniki. »Dragi...*, piše antifašist iz Coronea. «V zaporu sem že od nedelje zvečer. Mnogo Je tovarišev. Zapirali so samo naše — reakcionarja nobenega. Ravnanje policije je zelo nasilno. Mnoge naše tovariše so pretepli do krvi. Stare fašistične metode... Ne popuščajte! Mi imamo toliko zaupanja. Naši tovariši pojejo, neprestano pojejo. Za Tita in za republike ! * Zadnje teh pisem se Je končalo z besedami: »Tovariši! Borba se nadaljnje! Ml trdno verujemo v zmago! Naprej za Tita, za 7. republiko!* Na vse strani med množico, ki se Je nabirala ter ustavljala ere-dl trga v vročem popoldanskem soncu, so se razkropljevali pionirji ter začeli sejati preko glav na tisoče lističev. Množica Je ste-zala roke za lističi, jih lovila, se sklanjala ter jih pobirala. Na letakih Je pisalo: Gladovna stavka protifašističnih jetnikov. Triačanl! Okrog 400 protifašističnih Jetnikov Je začelo v zaporih Coronea z gladovno stavko. Gladovno stavko so začeli zaradi nečloveškega ravnanja civilne policije, ki pretepa ln muči naše protifašistične borce, kakor so Jih mučili včasih samo še nemški 9S-ovcl. Zato se bomo zbrali vsi in pa. kazali, kako zahtevamo, da se enkrat za vselej konča s fašističnimi metodami.* S temi letaki vred so raztresali pionirji in mladinci še druge. Na njih Je pisalo: »Konec fašističnemu terorju!» ♦Hočemo svobodo!* «Naj živi Trst — 7. federativna republika!* Končno so poslvall teta ki na veliko protestno manifestacijo ob petih na Plazza UnitA. Množica je naraščala Množica Je brala ter se pomenkovala; skratka, bila Je še tiha. Samo naraščala Je. Sredi skupin Je bilo vedno več zastav. Bile so zastave z rdečimi zvezdami, bile so na pol razvite ali pa so plapolale v vetru. Po dohodih okrog trga so začeli vozariti džipi, kamioni so začeli dovažati policijo. Policija Je začela zapirati dofhode proti glavnim ulicam. Takrat so dealvel lz ladjedelnic pri Sv. Marku ln šentjakob-čanl dvignili svojo veliko zastavo ter odšli po ulicah proti morju. Nihče na trgu ni vedel, kam se bo množica 'razlila; tudi policija se ni mogla znajti. Med tem so »e Sentjakobčanl mirno pomikali proti morju. Pred sabo so nosili zastavo. Pod to zastavo so bili zbrani stari tržaški antifašistični borci, bila je zbrana mladina, pod njo so bili njihovi najboljši delavci, ki so Jih zadnje dni začeli odpuščati Iz tovarn. Fašizem Je po zadnji veliki fašistični manifestaciji začel uganjati po mestu svoje orgije. V tržaške ladjedelnic« so se začeli vračati stari fašistični časi. Gospodarji po tovarnah so se skozi noč opogumili ter kažejo svoje pravo !n pritajeno fašistično lice. Pred delavci v povorki so šil pionirji ln mladinci ter posipavali ulice z letaki. Zastava, ki so jo nosili delavci v prvi vrsti za njim1, je bila ves čas samo Se na pol razvita. Tako je prikorakal sprevod na trg k morju — na Piazza Uniti. Po ulicah, koder se Je pomikal, ni bilo nikjer policije; bilo je, kakor da se policija ni znafela. Ob morju Je napravila povorka — bila Je že tisočglava — obhod okoli trga ter se ustavila. Množica na trgu y aafiela naraščati. Noben policijski kordon ne bi mogel več zadržati manlfestan-tov. Od vsepovsod so prihajali, x zastavami, «.• zas‘ovah so bile rdeče peterokrake zvezde. Vreli so iz vseh strani, vse ulice so jih bile iznenada polne, iz vseh teh ulic so se začeli iztekati na trg ob morju. Na pločnikih in na prehodih so Se ustavljali ljudje in puščali povorke mimo. Tam pa tam je kdo vzkliknil ln pozdravil delavsko zastavo. Delavec, ki Jo je nosil, jo je dvignil šs ponosnejše nad glavo, povorka za njim je začela odzdravljatl; njeiji vzkliki so bili vedno glasnejši. Ena sama misel — ena sama valja Zdaj se ■ niso valile po ulicah proti morju samo povorke tiso. čerih, to so bi’.e že povorke da-settisečerih. Bile so to povorke delavcev in meščanov, mladincev ln mladink. Vsi so se zlivali v reke na ulicah z eno samo mislijo in z enim samim hotenjem — pokazati voljo in hotenje t; živ ških rnnoSlc. Nič vač ne bi meglo zajeziti rek, ki so se izlivale na trg. Prostor pred zavezniško vojaško upravo se je polni!; postajal ja eno samo morje glav, množica je postajala vsako minuto močnejša. Oficir v angleški uniformi Js planil na prehodu na trg z <121-pa ter začel kričati proti povorki, ki je prihajala. Hotel je videti dovoljenje za manifestacijo. Prsa manifestantov, ki so hodili v prvi vrsti ter nosili zastavo, so »s mu vedno bo’.j približevala. Ko so prišla do džipa, molče, ne da bi mu nameravala dati kakršen koli odgovor, je oficir planil v džip, se zadenski umaknil ter od-paljal pred reko povorke, ki se Je začela izlivati na trg. Odpeljal se Je pred zavezniško vojaško upravo. Tam so se začeli zbirati kamioni, motocikli in džipi. Kamioni so bili polni policistov v črnih oblekah in v belih kapah. To so bili enaki policisti kakor oni, na katere je množica vpila po pogrebu ške-denjskih žrtev: »Čerini — assas-sini!* (To ja pomenilo toliko kakor ubijalci). Na džipih se je prevažala angleška policija z rdečimi kapami. To je bila enaka policija kakor ona, ki je pri manifestacijah pred dnevi vozila v množico, tolkla s palicami po glavah ter pomagala vlačiti do nezavesti pobite manifestante na kamione. Zdaj so policisti na džipih vrteli gumbe na sprejemnikih in na oddajnikih ter poročali o množicah desettisočerih, ki so vrele na trg. Poročali so, da te množice prihajajo na trg z zastavami, da so na zastavah peterokrake zvezdo in da so te zvezde rdeče. Poročali so, da so med temi zastavami rdeče delavske zastave in da je množica začela peti. Prepevala je partizanske in delavske pesmi. Neka skupina Je zapela: «Na juriš!* Na policiji so se najprej čudili: kako more biti manifestacija, ko ni nihče vprašal po dovoljenju, ko je ni nihče dovolil? Čudili so se kakor angleški oficir, ki Je povpraševal na prehodu prihajajoče manifestante. Potem pa so poslali džipom ukaz, da je treba manifestante razgnati. “Izpustite tovariše !„ Manifestanti so napolnili v tem času ves prostor na trgu. Razvili so zastave, se obrnili proti palači, kjer Je tabla, na katori piše, da as nahaja tam zavezniška vojaška uprava, ter začeli klicati: »Izpustite naše tovariše!* »Izpraznite zapore!* »Kones fašističnemu terorju!* Delavci lz ladjedelnic Sv. Marka so dvignili zastavo in odšli z ganjal čcrlne, da so vlekli cevi za skupino, ki se Je odcepila. Oziral se je okrog sebe. Manifestanti so videli, da se Jezi, če so Čerini škropili preveč po tleh, a ne v množico, manifestanti so o. pazili, da Je ves vesel, ko Je zagledal praznino med povorkama-Teh nekaj trenutkov, ko se je množica pretrgala na dvoje, Je Izrabila angleška policija. Pognala mo morje zastav. To število, tl desettisoči, ki so napolnili trg — to je bila zmaga. Policija je morala odnehati. Partizanska pesem Toda moč na trgu zbrane množice je naraščala z nezadržano silo. Ta moč ni naraščala samo od prilivov zunaj, naraščati Je začela tudi na trgu. Moč, vedno večjo strnjenost deeettisočev na trgu so začele buditi godbe, začele so jo vlivati in krepiti delavske in partizanske pesmi. Nekaj trenutkov je zadostovalo — in ve a trg je bil ena sama partizanska pesem. Ta pesem je pela ln govorila o borbi tržaških desetti3očev, in zahtevala je svobodo. Klicala je v borbo za pravice teh množic, klicala je na Juriš. To so bile pesmi, ki so množico dvigale. Bile so pesmi, ki so vlivale vero desettisočem v preteklih letih njihovih bojev, bile so pesmi, ki so jih pojile z vero tudi danes. To so bile končno tudi pesmi, ki so jih peli njihovi dragi pod fašizmom ter jih morajo peti še dane3 za re’etkamii istih celic osovraženega in mračnega Coronea. Pesem je delavce oživela. Obrazi niso bili nič več utrujeni, oživeli so, postali so borbeni. Po visokih palačah okrog so se začela odpirati okna ln vrata, na telkone so prihajali angleški oficirji. Dali so si servirati kavo. Potem so srebali to kavo in se pomenkovali. Včasih Je kateri tudi fotografiral. Na trgu se je zbirala množica okoli zastav in začela klicati: »Naj žive partizani — osvoboditelji Trsta!* In znova: »Naj iivi Trst — sedma republika!* Potem je zaigrala godba, trg je bil znova ena sama partizanska pesem. Mladinke so začele poskakovati ob zvokih godbe In pesmi, začelo so plesati z zastavami. Hladni so ostali samo Angleži na balkonih. Srebali so kavo ter se zazirall po trgu, ki se je začel že tlačiti od manifestantov. Sčasoma so postajali tudi njihovi obrazi živahnejši. Trg je bil pod njimi kakor na odprti mizi, vse se je žs tlačilo, pred poslopjem zavezniške vojaške uprave se je začela pregibati policija. Bila je na motorjih in na konjih, na dži- Evo policije med antifalističnimi manifestanti po TriaSkih ulicah. njo po obali proti delavskemu domu. Za njimi se Je začela razvrščati povorka. Z gasilnimi brizgalnami na manifestante Policija Je to opazila ter začela tekati, le prej so delavske žene ln tržaške matere zagledale škropilni voz pred palačo. S prezirom so zrle na Čerine, ki so začeli pritrjevati na voz gasilne ccvi. »Pravi gasilci!* je vzkliknila ena. Zdaj so Čerini pripeljali škrou plini voz proti povorki in naperili oevl proti množici. Eno teh cevi Je pomagal no6ltl v angleško oficirsko uniformo oblečen vojak. Ta oficir je dal povelje In začeli ao brizgati v povorko vodne curke. Oni, ki so stali za curki, so se začeli ustavljati. Sprevod se Je pretrgal, Čerini z angleškim oficirjem pa so obrnili škropilni voz proti glavi povorka, ki je nadaljevala pot proti delavskemu domu. Pred njo se Je še vedno vila delavska zastava. Takrat je neka ženska — bila Je mati zaprtega šentjakobskega antifašista — zaklicala: »Vode bi se bali? Naši borci se niso bali smrti, naši sinovi gla-duj:Jo! Naprej!* Angleški oficir Je med tem pri- so je z džipi za manifestanti, dva obkolila ter ju pobila s palicami na tla. Nato Ju Je začela vleči po cestnem tlaku proti stavbi zavezniške vojaške uprave. Manlfestan-ta sta se upirala ter so Ju morali še pretepati ter vlačiti, dokler se Jim ni posrečilo, da so Ju potegnili — čeprav s »Ho — na kamione, ter ju predali Čerinom. Množica, ki ni mogla več za zastavo. Je postajala previdnejša. Začela se jo vračati na trg ter se strnjevati. Nekateri so začeli pre-bledovati, drugi so začeli vpiti: »Glej demokracijo, kako dela z našimi!* »A ko smo se borili z njimi, ko smo jih reševali, da niso prišli fašistom v roke, takrat so nam obljubljali, da Anglija ne bo tega nikoli pozabila!* Potam js nekdo vzkliknil: »Naj živi Jugoslavija — dežela kruha, miru ln dela!* Za njim so začeli vzklikati ostali. Vzklikali so: »Naj živi Trst — sedma republika!* - »Naj ž'vl mar&al Tito!* »Naj živi ltalljansko-slovensko bratstvo!* »Naj živi bratstvo vseh narodov!* Na trg so »e zlivale nove ln nove skupine, nove in nove povorke. Malo se, ln ves trg Je bil eno sa- plh ln na kamionih. Na džipih Je bila ttidi angleška policija z rdečimi kapami. Motorji so začeli riti med ljudi, za njimi Je začgla potiskati tudi konjenica. Konji so se obračali med množico ter se skllzall na gladkem tlaku. Za njimi so začeli pritiskati oilpi. Za džipi so vozili polni kamonl Čerinov. Čerini so držali v rokah lesene kije. Množica se je začela počasi umikati. Umikala se je proti obali, proti morju. Ves čas tega umika so delavci ščitili množico ter opozarjali policijo na motorjih in Čerine na konjih, naj bodo previdni. Eden Izmed policajev na motorjih Je pobesnel. Spuščal Je motor ter se kakor divji zaganjal v množico. Množica se je razdeljevala pred njim, za njim se je znova strnjevala. Tudi konjenica, ki je prodrla v sredo množice, je bila kakor obkoljena. Nlkak tilsip več ni mogel za njo. Divjal jo samo motor. Mnc&oa sl je zapomnila njegovo švevllko. Bila Je Številka C 6803074. Zadnji v množici, ki se Je umikala' proti morju — tam so bile ob pomolih angleške križarke — Je Sel osiveli šentjakobski delavec. Umikal se Je močno za potegnjen v dve gube. Z eno roko se je upiral ob palico, z drugo Je nosil zastavo. Vedno, ko je dvignil glavo, se je pokazala na nje- govih prsih razglednica e podobo velikega voditelja svobodoljubnega človeštva. Ogibali so se ga motorji, konji ln džipi. Starec je ščitil manifestante, ki so z vzkliki in pesmijo sprejeli šentjakobsko zastavo, ki jim je prišla nasproti z veliko povorko. Vsa obala tja do delavskega doma je bila ena sama velika povorka, po njej se je začela pomikati množica proti delavskemu domu. Angleški oficirji so začeli zapuščati balkone. Imeli so lep popoldan. Sijalo je sonce, doživeli pa so nekaj takšnega, kar more angleški oficir dcliveti samo se v Bombayu ali v Kalkuti. Vrnili so se časi 1919. in 1920. leta Prostor pred delavskim domom je postal v trenutku mravljišče. Manifestacije tod so se nadaljevale. Manifestanti so prepevali ln zahtevali Izpust svojih dragih. Med tem je stopil na balkon Mestnega osvobodilnega sveta Tržačan Jaksetich. Pesem v zvočnikih in med množico je ponehala — v tišino ki je nastala, pa je udaril glas enega izmed tisočerih. Ta glas je nagovoril množico z besedami. »Meščani, delavci, antifašisti!* Množica pod njim je prisluhnila. Sprejela je vsako njegovo besedo. Te besede so govorile to, kar ja čutila in hotela množica. »V sredo ponoči smo končali z manifestacijami, s katerimi smo hoteli pokazati medzavezniški komisiji kakšna je volja našega ljudstva... Hoteli smo se vrniti na delo — toda na vandalski način so začeli uničevati naše domove... Vrnili so se časi 1919. in 1920. leta. Znova so začeli iskati streliva in orožja, da bi mogli vprizoriti nove pogrome na kulturne ustanove tržaškega prebivalstva... Naše tovariše ki čuvajo te domove, zapirajo in pretepajo posebni napadalni oddelki «squadre d’azio-ne»... Jetniki iz Coronea nam pišejo, da ti najbolj pretepajo prav borce-partlzane. Jetniki so poslali odprto pismo guvernerju mesta... Začeli so z gladovno stavko. Ne jedo. Polegli so po žimnicah zato, da mi izpovemo, da s takšnim sistemom ni mogoče več nadaljevati... Ml hočeco, da se v našem mestu ustvari bratstvo, ne pa sovraštvo... Sovražniki, ki so se včasih udinjali nemškim okupatorjem so že začeli misliti, da smo klonili pred drhaljo, ki so jo privlekli v mesto a nekakšne manifestacije... Gospodarji so začeli dvigati glave, začeli so odpuščati delavce, naše najboljše antifašistične borce... Pozivamo vse pošteno ljudstvo, da se pridruži tržaškemu in prepreči nadaljnji pohod fašizma...!* Množica je sprejemala govor ln pleskala. Zatem se Je Izluščila lz nje garibaldinska zastava, za njo zastava delavcev iz ladjedelnic pri Sv. Marku, za njo druge, na stotine preostalih zastav. Med zastavami se je razvrstila množica. Mogočen tok je začel lesti lz nje proti Corsu, po ulicah v središče mesta, od tam proti Coroneu. Na čelu »o šli partizanski borci v svojih zdelanih uniformah. Nosili »o zastavo in hodili s počasnim korakom. Dve tovarišici za njimi sta držali zastavo, da je na široko plapolala v vetru ter se pomikala po ulicah počasi kakor barka. Proti Coroneu Za njimi so korakali z Istim počasnim korakom voditelji svobodoljubnih tržaških množic, za njimi kolone delavcev, njihovih svojcev ter desettisoči težaških množic. Te kolone so počasi zavzele vso širino ulic, koder se je sprevod pomikal. V takšnem počasnem koraku so igrale delavske godbe, v takšnem počasnem koraku so peli manifestanti težko pesem o njihovi borbi na Izpostavljenem koščku sveta. Pesem je osvojila ulice ln pela: »Zahtevamo svobodo!* To je bila pesem, ki Je vero- VAŽNOST GOZDOV j za naše narodno gospodarstuj ^ Z gozdovi* je tesno povezano vse gospodarsko življenje Slovenije in Slovenskega Primorja. Pomislimo samo, da skoraj 50% celokupne površine zavzemajo gozdovi, saj se raztezajo na približno 780.000 ha veliki površini. Ako preučujemo statistične podatke glede lastninske strukture, vidimo da je pri nas prevladovala mala kmečka posest, tako da odpade 3/4 na gozdove, ki so imeli manj od 100 ha, ostala četrtina pa na gozdove veleposestnikov 4n državne gozdove. Razsežnl gozdovi naše lepe Slo- nos gozda na nektar. Le na velikih površinah lahko izvajamo načrtno in trajno gospodarstvo. Cilj zakona, da ostanejo gozdovi V državni upravi, je zvišati vrednost gozda in zagotoviti trajno dobro gospodarjenje z njim. Gospodarjenje v gozdu se bistveno razlikuje od gospodarjenja na polju. Medteim ko vidimo na polju že v jeseni, kako sc je obneslo delo, ki smo ga opravili tekom leta, tako da za naprej lahko uporabimo svoje izkušnje in se izognemo vsem napakam, ki smo jih morda storili prejšnje le- boljše in lepše drevje. Za okupatorja je b’lo posekanih 25.000 gradbenega lesa in Napačno bi pa bilo, da jamo uničenje «Dletva* kakor di drugih gozdov samo okni# rju. Na žalost moramo reči. d* bili vzrok temu, če tudi n« ’ tolikšni meri, naši ljudje, ka je sebičnost in lastna korist f* la, da uničujejo in izkoriščajo kar je narodna imovina, la** J vseh. Se žalostnejšo sliko nam ® boto* dal^ Vit Le I Trta — vir dohodkov Kraševcev, Vipavcev in Bricev. venije in Primorske so bili še pred nedavnim časom, to je vse do osvoboditve naše domovine, last veleposestnikov oziroma plemstva. Po osvoboditvi se je to razmerje popolnoma izpremenilo, ker je gozd z razlastitvijo graščinskih gozdov, to je tuje rodske posesti, prešel v posest države, tako da je naš narod postal gospodar svoje zemlje. Po zakonu o agrarni reformi se gozdovi sicer ne delijo med a-grarne interesente, vendar Je gozd postal splošna ljudska Imovina. DrZava sl je pridržala le u-pravo, ker se da uspešno gospodariti z gozdem le na velikih kompleksih ln samo če je velika površina gozdov združena pod eno upravo, se Izplačajo velike investicije, ki znatno zvišajo do- A«r'W/W'WrfW'/W/W/W/W/V>w-/W vala v zmago, bila je pesem, ki je pritegovala v vrste na ulici nove desetine. Kolone na pločnikih so začele ploskati, poteim je tudi nje potegnil za sabo tok naraščajoče reke. To Je bil zdaj korak zmage. Pomikati se je začel proti Coroneu. Spremljale so ga zastave, spremljala ga Je pesem. Policija je zadnji trenutek pridrvela proti zaporom Coronea ter jih zabarikadirala z džipi In s polnimi kamioni Čerinov. Pred manifestanti, ki so zavili z ulice Carducci, se je pokazalo bIvo ln raztreljeno zidovje Coro nea. TVŽaško sodnjlo — na pročelju katere se še vedno košati liktorskl svežanj s sekiro ln grb faš-stične boginje pravice z napisom, da Je bil tu postavljen »sedež pravice v 14. letu rojstva fašizma — so stražile pomnelene straže civilne policije. Toda sprevod se je pomikal mimo sivih zidov proti Ječam Coronea. Tam je gladovalo že tretji dan 400 njihovih dragih — onih, ki so jih zaprli in muiili, samo zaradi tega, ker so hoteli izpovedati svojo voljo, ki pa prikritim tržaškim fašistom ni bila po volji. Počasni korak borcev na čelu sprevoda Je skoraj docela zastal. Godba Je glasneje zaigrala, pesem Je glasneje zaorila iz grl In vpila: »Zahtevamo svobodo!* Dvigale so se roke v pozdrav, na stotine in na tisoče rok. Na tisoče glasov je zahtevalo smrt fašizmu, je zahtevalo evobodo. Pesem zmage To so bili oni tisoči, kateri so šil sami skozi te zidove, kateri so imeli avoje drage za temi zi-doyi, katerih dragi so bili za temi zidovi mučeni, so šli skozi te ječe v smrt, v taborišča smrti in na dosmrtne robije. A šli so za to in trpeli so za to, da bi ne bilo nikoli več fašizma na svetu, da bi mogli kdaj svobodno živeti. To so Se za časa carja je živel v ruskem okrožnem meslu Kozlo-vu čuden človek. Opustil je služ-o nadzornika postajnih ut, pro-' dal hišico, ki jo je podedoval po očetu, porabil vse prihranke za nakup sadne drevesnice in se naselil v hišici sredi jablan ln hrušk. To pa ni storil zato, da tl trgoval z Jabolki in hruškami, marveč zato, da bi preobrazil rusko sadjarstvo. Nezadovoljen Je bil z ruskimi sadovnjaki, da so v njih rastla na pol divja ali včasih celo popolnoma divja sadna drevesa. Ta bivši nadzornik postajnih ur si je zadal drzno nalogo: vzeti lepoto ln okus od znamenitih tujezemskih sadnih dreves, ki Imajo tuja imena, ln »pojiti njihova *voj«tva lepote ln okusa s odpornostjo ruskih skromnih vrst V sadovnjaku pri Kos-lovu so zadela rasti druga za Iritgim sadna drevesa, ki Jih 111 icurin - oče sadjarstva dotlej še nihče ni videl, ki jih dotlej sploh ni bilo. Mičurin, ta nenavadni kczlovskl sadjar, je vzel cvetni prah tuje žlahtne rastline in z njim oprašil cvet domače odporne rastline. Eno izmed semen je vsklilo ln dalo drevesce nove vrste, ki je Imelo odpornost domače rastline in žlahtnost tuje. Mičurin je s svojim delom nadaljeval. Vzgojil je okoli 126 vrst sadnih dreves, ki so uspevale tudi v mrzlem ruskem severnem podnebju. Danes raste visoko na severu marelica, katere cvetovi ne pozebejo niti pri mrazu mnogo pod ničlo ln h mnogo drugih sadnih drsves. Mlčurtn j* wt svoje življenje delal na tem polju s znanstvenimi poizkusi. Ustaril sl je svojo teorijo. Vse svoje živ- ljenje Je živel tesno združen a naravo, med živimi rastlinami, ki jih je stalno opazoval in raziska-val. Tako jo »poznal globoke skrivnosti narave. Samo zato Je lahko dosegel take uspehe. Spoznal Je, da so za vsako živo bitje značilni pojavi dednosti in spremenljivosti. Dedna osnova v bitju Jo skupek preteklosti in neizbrisen sled pretekle zgodovine. Toda pogoji okolice in odnosi med živimi bitji se neprestano spreminjajo. Tudi sposobnost za 'življenje rastlin ln šivali je odvisna od njihove spremenljivosti, to se pravi sposobnosti njihove prilagoditve novim ftvljenjaklm pogojem. Minevala so leta ta desetletje. V Mlčurinovi drevesnici so venomer nove, čudovite rastline. Pokazalo se Je, da Je njegovo delo potrebno ln važno za tako velikansko deželo, kot je Sovjetska zveza. Ko je prišla revolucija, Jo Mičurin izjavil: »Delati hočem za novo oblast*. Sovjetska oblast mu Je nudila pri njegovem delu vso pomoč. Njegova drevesnica se Je večala ln narastlk na tisoče hektarjev. Mičurin Je umrl leta 1935., njegovo delo pa živi. Drevesnica v Kozlovu, ki sc Imenuje sedaj po njem Mičurlnsk, vzgaja nove vrste in jih razpošilja po vsej deželi poskusnim postajam. V mestu Mičurlnsku sta dve znanstveni ustanovi, ki nosita obo Mičurinovo ime: Institut za znanstveno rozlskovanje sadjarstva ln Visoka iola mi sadjarstvo. V drevesnici »sadjarja* Mičurto* delajo danes številni učenjaki ln nadaljujejo delo Mlčurina za l*r bolišanje sovjetskega sadjarstva. bili hkrati oni stotlsočl, za katere in za katerih drage še vedno stoji to zidovje, če bi znova kdaj lahko dvignili v me9tu glave oni, ki so začeli vpiti po tižašklh ulicah: »Smrt s’clavom!» Sivo zidovje je bilo mrko, re. šetke na oknih so bile kakor brez življenja. Jetnike so dit»ll ta dan pod podvojeno stražo, niso Jih spustili niti na sprehod. Ali pesem, ki jo zunaj pod zidovi zahtevala svobodo za vse, ta silna pesem tržaških množic, je prodrla tudi zidovje Coronea. Vlivala jo nove moči v njihove, ki eo posegli po gladu, da bi mogli zavpiti v svet o krivici, ki jo vpri-zarjajo nad njimi faš stični skvadristi, da bi hkrati s svojo žrtvijo opozorili svet na novo faš.jtlčno kačo, ki je začela dvigati glavo. Počasi so se začele prve vrste pomikati izpred zaporov. Nadaljevale so pot proti vrhu mesta, z Istim počasnim korakom, peli so isto pesom, ki je zahteva'a svobodo. Sprevod se Je raztegnil čez ulice In ulice, ne da bi bilo videti konec. Vsepovsod so se odpirala okna, prebivalstvo Je mahalo z zastavami ln ploskalo množici. Zdaj ni pel več sprevod, pele so vse ulloe. Na mesto je padel prrt mrak, Trst pa Je bil ta večer ena sama pesem. To Je bila pesem zmage. TV AN POTRČ to, pri gozdu temu ni tako, ker se posledice gospodarjenja pokažejo šele na potomcih in ne prizadenejo samo občutno, temveč, tudi dolgotrajno škodo. Prečesto se škoda ne more več popraviti. Načelo trajnosti gozdnega gospodarstva je eno izmed glavnih načel smotrnega gospodarjenja z gozdovi. Gozd moramo smatrati za glavnico, od katere smemo uživati samo obresti. Dobro gospodarjenje gozdov zahteva izdelavo gospodarskih načrtov, ki določajo vrsto, kraj in količino ki jo smemo izsekati vsako leto. Izdelava gospodarskih načrtov zahteva mnogo časa in znatne stroške, in kakor že omenjeno, je vezana prvenstveno na večje gozdne komplekse, ki zmorejo take stroške. Po stari jugoslovanski gozdni zakonodaji je bila predpisana izdelava gospodarskih načrtov samo za gozdove, ki so bili večji od 300 ha. Zaposlitev gozdarskih strokovnjakov na zasebnih gozdnih posestih je bila obvezna samo za gozdove večje od 2000 ha. Pri nas Slovenskem Primorju je bilo v tem pogledu še mnogo slabše, ker fašizem v Italiji ni imel mnogo smisla za gozdove, posebno pa ne za naše. Tako so bili često pri vodstvu velikih gozdnih u-prav ljudje, ki niso bili gozdarski strokovnjaki in niso bili splošno gozdarsko zgrajeni. Smoter in namen teh jo bil le nestrokovnja-ško izčrpavanje gozdov. Tako je bila velika večina naših gozdov brez gospodarskih načrtov in brez prave strokovne uprave. Pri nas niso v ljudstvu vzbujali zanimanja za gozdarsko prosveto, literaturo ln strokovne šole, ker vse, kar Je bilo pisanega v slovenščini In našemu narodu razumljivega, ni smelo preko meje. Tako so bili posebno kmečki gozdovi prepuščeni nevednosti ljudstva ln so pogosto služili kot edini izhod za reševanje iz gospodarske stiske. Italijansko gozdarsko osebje, ki je bilo največkrat nestrokovno, je bilo kmečkemu ljudstvu tuje ln ni Imelo z njim stikov. Italijanski trgovci in prekupčevalci pa so znali vešče Izrabljati nepoučenost kmeta ln njegovo gospodarsko stisko tako, da so znali v najugodnejšem trenutku potrkati na vrata našega zadolženega kmeta. Ako se ozremo po gozdovih našega malega posestnika, moramo reči, da Je brezobzirno izkoriščanje dovedlo do popolnega zanemarjanja ln da so zaradi tega vedno bolj propadali. Koliko Je goadov, ki so tako opustošenl, da danes po pravici ne zaslužijo več tega Imena. Posledice tega jo treba iskati v brezobzirnem lskori-ščanju za časa Italijansko okupacije, katero bo je še stopnjevalo za časa nemškega podjarmljenja naše domovine. S pretvezo svoje lastne varnosti so Italijani kakor tudi Nemci brezobzirno izkoriščali naše lepe gozdove. Uničevali eo najlepše in najbllžje gozdove, to je gozdove kateri so blizu železnic ln ob glavnih cestah. Trud e-nega pokolenja, marljivost naših dedov Je bil uničen v času 4 let. Le oddaljeni gozdovi so lahko kljubovali temu Izkoriščanju, kakor n. pr. snežniški gozdovi; vendar le zato, ker so bili neprU kladnejšl za izsekavanje in ker se okupator ni čutil varnega. Naši hrabl partizani so bil' dober varuh gozdov ln so preprečili njih uničenje. Oglejmo si n. pr. samo v kakšno stanje so privedli Nemci državni gozd »Dletvo*. Drugi primer popolnega uničenja nam nudijo kraški borovi nasadi po Primorski. Od »Dletva*, ki je bil vzor umnega urejevanja po načelih gozdarstva, je ostal uničen revir. Z golim sokom Je bilo uničenih nič manj kot 28 ha goada, tn «lc«r jelovega ln bukovega, Im to najlepSl del, ob cesti, ki teče po dnu revirja. Razen tega kompleksa Je bilo nadalje uničeno vse dijo, kakor že omenjeno, nasadi. Ni treba da gremo Dovolj Je, da si ogledamo kjer so bili nekdaj borovi ob cesti, ki veže Reko z Tf*t Kaj vidimo tam? Popolno u nje, In od tako lepih nasadom so stali tol'ko truda in zn0^a’). ostalo prav nič. Le panji da je tu gospodoval oltupat^-Takšno »tanje je moralo sti do tega, da so naši g‘ ^ danes preveč izsekani ta da izčrpani daleč pod normalno ličino lesa. Temu stanju b* kriv kmet, temveč razvoj, JJj rega smeri široke ljudske V doslej nikoli niso Imele sti določati. Kritično stanje v celotnem šem gospodarstvu nam statistične številke. Pri seda®*® stanju nam primanjkuje 0 20% normalne zaloge. Tako čutno zmanjšanje zaloge leS* B | * »o je tudi manjši prirastek. " ^ | hračunallt ^ ni m Jo v< h IM Ul 9) n. n P n n Ji P k * S t l l «a tla ni Jo lije tet 1 Pti ve «ii jo iti in no «c ti! »o so strokovnjaki — .- prirašča v naših gozdovih * . po 1 m3 lesa na ha manj, bi moralo pri normalnem *t*£ priraščati. Na vsej površtol venije ln Slovenskega znaša to približno 780.000 m • ^ računamo ceno na panju 1000 lir za m3, Je naSe Scs^^ stvo prikrajšano na redne® nem dohodku za J80.000.000 1*®^ , Ako hočemo danes zlo, ki nam ga je prizadejala na, jo trebei, da se borimo * .. Id*1 odločnostjo proti napakam* vedno pri nas prevladujejo; ba je umnega gospodarstva. Tudi najstrožje izvrše' ^ gozdnih zakonov ni uspeSn° ohranitev in povzdigo g°*^| ako se široke ljudske plasti v tej stroki zadostno ne Izčrpanost naših gozdov na* no sili, da naše gospodarstvo^ stavimo na nove temelje, ki . bodo omogočili uspešen-. r Narodno osvobodilna borba je ^ la temelje, na katerih se j* ^ čelo graditi. Te osnove bo stitev tujerodcev, agrarna I ma in zadružništvo. . Široke ljudske plasti ne mu jejo So bistva in namena r.ega gozdnega urejevanja-padajo na neplodna tla v® ^ sveti. Predvsem pa morajo ljudje, kateri odločujejo o 6 nicah našega narodnega darstva, dobro poučeni o ^ nem gospodarstvu. Pri t nam ni računati samo na leta, temveč z dobami * pokolenj. Pri gozdnem gosp0 ^ stvu se moramo ravnati P° ^ kustvih svojih prednikov svojih lastnih opazovanjih- ^ beti mor.-amo tudi za vzg°J®jj. drov, ker gozdarskih stro^0^ jj kov imamo premalo. V*« ^ potrebno, da se dvigne don°s ^ gozdnega zemljišča in da 5610f Hi prirastek približa norm8 mu. - Gradna gospodarska P° Jt preučuje kot veda pogoje l-n plse, po kat:rih gozdarstvo ^ bolje Izpopolnjuje narodno j, spodarstvo. Lahko rečemo, * sorodnica splošne gospod*"^ politike, veja praktične d-politlke. Obsega zunanje J® sebno delovanje, katerega P0^ ni in neposredni cilj gozdnega gospodarstva. I’r flpf nc gozdno politiko moram® ^ zovati z ljudskega stallS^ ^ je država predvsem dol^0^ stopati trajno io povoljno k j, gozdnega gospodarstva. j,/ vednost so nanaša na vso drZavne skupnosti. y Gozd jo »kupna lastnin* ^ narodov. Brez gozdnih dov ne moro noben narod c jati Ker gospodarstvo Sol.f sodno vpliva na splošno darstvo enega kraja ali mednarodno gospodar* Jo izgraditvi osnovnih temclj^j* zdarstva tem bolj zalntere ^ čim bolj raatsjo m sc vc5 I, f teve po produktih, ki 11 nudi s?o®d, Vsled tega se vsak f narod žarnima za gozdno darstvo drugega naroda* ^ KINDLER (Se n<>^ J f I Gozdovi v Sloveniji da}^ freben ao Oo