GLASILO «.OVj&NSKE NARODNE PODPORNfc JEDNOTE ;T0-YEAB Subacrlpllon H 1»., sobota, 28. januarja (January 28), 1928. tWa 1103, Act «f Oh. a. ltIV, ««UMrUid m Jaaa M. 1111 STEV.-NUMBER 23 'dijaka miaija r Moekvi. Vhrlava. 27. jan. — Včeraj ja dpctovala v Moskvo ofieljelna s misija, ki se bo pogajala "" Mi za trgovaki podrt. Po-n? nimajo trgovake svese s lusijo in vse blago, ki ga poli-■•J® mejo v sovjetske re-'ubl,k*. j« kontraband. Ta saa- * ^rog pet milijonov dolarjev *»jeiakl komiaar uetreijee. 27. ja«. — Leottid Ho-' m< Haik industrij akt* o-v ku\ kaAkem komiaarija-1 ,rs«vin«. j# bil včeraj ustre-k" mu je bilo dokazano, da r Pojemal podkupnine od prf-»'nik ;«-kula»tov s koruso. PROSVETA glasilo slovsnskb waiqdm rooroaxa jephot» la htm na h lov en h m k nattodnb podpoknh jedn0t1 Cene oglaoov po dofOTOTu. BokopUl oo oo vrašajo — ,1II i aMaWMMMÉaMHMNMMMnanvaMaM Naročnino: Sedinjeoo dršave okojni sposobnostni inženir Plumb, ampak ljudstvo je še vedno skeptično napram takim pametnim priporočilom in »oglaša z onimi kongresniki in senatorji, ki niso /a nacijonaltzlranje železnic in drugih industrij. Ljudska večina še vodno misli, da je z gospodarskega stališča veliko bolje, ako v vaaki industriji redi nekaj trotov, samo pa zaradi te dobrodufcnoeti trpi. Ako bi ljudstvo ne mislilo tako, tedaj bi dalo tvojemu nasprotnemu mnenju tako glasno duška, da bi slišali njegov glas gospodje, ki sede v kongresni zbornici in zveznem senatu, in uravnali svoja delovanje v kongresu po ljudski volji. Tako pa gremo staro pot. Za delavce so siaM ¿asi, za železniške in druge gospodarje pa dobri. vesti iz naselbin Delavčevo razmišljanje. Sharon. Pa. — Mesec dni je te, odkar je napočilo novo loto, 1928. Da, rei novo leto je prišlo, z novim letom je pa prišel tudi nov boj, nove teta ve, trpljenje in bridkosti za delavčev obstanek. Lansko leto so naši ko* pod je nam oznanjevali, da bodo po novem letu prišli dobri ca.s i za delavca. Staro leto je minilo in tako je ostalo vse po starem. Leto dni je le odkar so delavske razmere skrajno slabe. Kakor peklenski duh je ob-senčila naše gospode, ko so i%-rekli y rok letat vo proti nam delavcem. V teh kritičnih ¿asih je res teško življenje. Za družinskega bi bilo dobro, ako bi otroke vsak dan trikrat ven izgnal na mraz, da bi zijali proti nebu, da -bi se mraza navžili. Kdaj bo boljše za izmučenega delavca? Organizirani nismo, zato pa naši gospodje toliko bo|j vihte svoj bič in udrihajo po naših plečih. Organizacije nam je treba, potem smemo upati na bolj* še ¿ase. $atan. kateri nas zdaj križa, si ne bo pustil kar Utko na rep stopiti. Zarjul bo pred-no bo premagan! Treba nam je dela, truda in požrtvovalnosti pa bomo vse dosegli, kar želimo na tem pukljaatem svetu. Kakor je zdaj, ne more dolgo ostatf. Zdaj pa poglejmo malo v družinske razmere. Delavec ima družino. Kaj postane iz te družine? ProletarUat. Ali more kaj drugega? Sole so res tukaj, ampak stanejo denar. Delavec ga nima. Kam more s svojimi otrod kot v industrijalno sužnjo« t? Iz proletarijata vstaja nov proletarijst. Zamenjajo se osebe, predrugačijo se nekoliko razmere, ampak v glavnem o-stane vse pri starem. Trpljenje za življenje, pehanje za kruhom, prelaganje z ene rame na drugo, to je vse. Tako je torej stanje delavca. ' Res je, da smo včasih že daleč tam gori na hribu, aH kaj •nam pomaga? Samo enkrat smo stopili malo v stran, in to je bilo dovolj; zdrčali smo spet navzdol Kaj zdaj? Nič drugega kakor novih naporov in težav, prodno se izkopamo iz globoči-ne, v katero smo zdrčali. To je naša življenska cesta, po kateri tavamo semlntje. Naša življen ska cesta je strma. Koliko ovinkov je na njej! Kamenje leži na nji in je silno trn jeva. ♦ — Jack Jert. Potek stavke v Pennl. Renton, Pa. — Stavka ali iz-prtje traja že od I. aprila, 1927. Torej že 10 mesecev. Do sredi avgusta je bilo ie vse nekako mirno. Naenkrat so pričeli prihajati skebi oziroma stavkokazi, garjevci, izvržek človelke družbe, in poleg njih tudi okrog 30 poboj nikov. Začeli so nas preganjati in siliti, da bi ill nazaj delat pod odprto delavnico, $6 na dan. Pa so se zmotili. Dosedaj se jim še ni posrečilo; upam, da ae tudi ne bo, dokler ne bo naša zmaga! Od starih delavcev se Je vrnilo dosedaj 7 griinikov timed 500. Torej je stavka stoodstotna. , Med gobavci sta tudi dva Slo-venca, oba člana SNPJ. Z enim smo že obračunali po pravilih, drugega pa še Čaka sodba. Vsako društvo bi moralo strogo pariti na take ptiče in jih kae.no-vatl. Koliko gorja delajo nam; njim se ne smilijo mali, nedolžni otročiči, ker morajo zaradi njih trpeti glad In mraz. Za vsakim zločinom pride kazen, pa tudi ta ne bo odpuščen. Meseca decembra so nas postavili na cesto v sneg in mraz. Sedaj stanujemo za v silo postavljenih, lesenih barakah, kar povzroča Ae večje gorje. Glad ln mraz sta al najbližja prijatelja. Od unije UMWA dobivamo malo podpore. Mož in žena po $1. otroci pa ftOc na teden. Si lahko predstavljate, kakšno življenje imamo. Večina pa nima drugih sredatev. Hvalevredne so po-motne akcije, posebno v Cleve-landu. In tudi drugod. Kakftr vidim v Prosveti. so rojaki te veMko žrtvovali za «tavkarje. Bodlto u ver Jen l/ da ste atoHII človekoljubno dejanje. Na društvenem polju, na ža-k*t tudi ni napredka. Ko a* je stavka pričela, je društvo štelo PR08VETS čez 200 članov, mladinski oddelek pa 70. Sedaj šteje 140 članov, mladinski oddelek pa 60. Asesment ae že par mesecev plačuje za člane, ki so ves čas stavke brez dela in imajo velike družino ter so brez sredstev, if izrednega sklada SNPJ. Lahke si mislite, kakina velika pomol je to, koliko dobrih, večletnih članov bi moralo pustiti, ker b ne mogli plačati aaesmenta. Pristopajte k društvom SNPJ, ker ona je mati, ki skrbi za svoje člane v vseh potrebah. Pozdravljam vse Člane in članice jednote! Stavkarji ps vztrajajmo! Vsi zavedni delav-c i nam želijo zmago. — Anten Bogataj, predsednik dr. št. 40C SNPJ. Darovi za ljudsko knjižnico. Cleveland, O. — V, okolici L* kavča, ki je sedaj pod Italijo, smo imeli pred vojno moderno urejeno knjižnico, na katero smo bili ponosni dorasli in naša mladina. Prirejalo, so se razne zabave in igre in bilo je mnogo življenja. Vsi smo se zanimali za to kulturno ustanovo. Prišli pa so Lahi in za njimi fanatični fašisti, ki ao ugrabili našo narodno svetinjo. Vse izgleda, da če naša mladina ne bo imela slovenskih knjig, da bo polagoma zgubljena. Poduk itak ne sme biti v slovenskem v naših šolah na naših tleh. La-honi so udarili tudi po kulturnih ustanovah na Primorskem. Ako bi naši rojaki v Ameriki vedeli, kako se rojakom pod I-talijo godi; kako so zatirani, kako njih aarodne ustanove izginjajo druga za drugo; kako bo naša mladiita poltalijančena in podjarmi j ena, tedaj bi se gotovo,zdramili in kaj storili, da se pomaga upostaviti kulturne u-stanove na Primorskem, da bo naša mladina še na dalje ostala naša. Naša dolžnost naj bi bila, pomagati Vzdrževati knjižnice naših rojakov pod Italijo. Spodaj navajam imena in vsote, ki ao jih darovali zavedni rojaki za ljudsko knjižnico v Lokavcu, ki je sedaj pod Italijo. Darovali so: Po |1: Pran Lüben, Avfuot Bolkp, Joo Dornik, Martha Coha in S. Vidmar. Ciril Bloško je daroval |6, Anton Mravljo pa 61-50 Po 50c so darovali: LouU Jerkič, Joha Laurlč, John Strenčar, Anton Batič, Mary in4 Anton Vidmar, Anton Černi-goj, Dominik Slokar, • Jakob Sedej, Anton Miklavee, Loais Batič, Ernest Slokar, Doroteja Strsn&u-. Valentin B lutk o, Mary yidmar, Henrik Bati«, A. Lokar, Štefan Černifoj, John Kav lok, Peter GuHf in Rote Vinnone. Po 26c: John Tomšič, A. Lokar, A. Mavrič in MaiV Bol ko; Pavla Blaško 15c.—Nabiralka KrUtina Lokar/ . Nalepia hvala vaem darovalcem, ki so a tem pokazali, da jim je za obatoj slovenstva na naši grudi pod Italijo. — ' . Anton Mravlje. Koliko smo darovali? Martin - Greenaboro, Pa. — Pošiljam malo vsota za štraj-karjoče premogarje. Nabrali smo med ožjimi znanci. Ni mnogo, ker tudi tukaj ni delavčev položaj zavidanja vreden. Poleg tega ima skoraj vsakdo izmed nas znance in prijatelje med štrajknjočimi, do katerih ga veže dolžnost, da ae jih| spomni. Upam, da se bo v bodoče redno sbiralo v ta namen, ker štraj kujočih premogarje v In njih družin se namreč ne sme pustiti stradati. Kdor Je bil fe v kakšnem Razumljivo je, da as vsak ljubeči oče tega najbolj boji. Lahko al je torej predočiti občutke premogarjev v tem brezupnem boju. Naša dolžnost je, ia jim priskočimo na pomoč. Vaša dolžnost pravim, dolžnost na* siromakov-aotrpinov. Gle-ial sem v seznamu darovalcev v stavkovni sklad. Videl sem tam ime rojaka, ki je bil nekoč '.udi delavec, ki ae jnu je pa pozneje sreča nasmehnila' in ki premore danes mogoče sto tisoč tolarjev. Kaj misHte koliko je daroval? — 25c! Torej toliko, kot da dobrosrčen človek beraču, ki ga poprosi na cesti milodara. Taki ljudje nimajo razumevanja za naše težnje in težave ia ae srca za nas! Torej, trpin za trpina! Posamezno sicer ne premoremo mno-?o; veliko nas je in če vsak de-lavec, naj si bo v rudokopu aH v tovarni, na polja ali v gozdu, naredi svojo dolžnost, pa lahko dosti »pomagamo. Saj dobro vemo, da poraz ene stroke delavstva je udarec tudi za ostalo delavstvo. Naj si nikdo ne domišlja, ako daruje enkrat kaj malega v ta namen, da je že zadostil svoji iolžnbsti! Potreba je večja kot »i jo mi predstavljamo. Samo ilovenskih štrajkarjev v Penni, Ohiju in W.- Virginiji je nekaj tiaočev. Z njihovimi družinami vred jih moramo računati od 10 do 15 tlsočev. Koliko pa se je do sedaj nabralo v ta namen? Koliko pride potem na posameznika in za koliko časa potem ta vsota lahko zadostuje, lahko vsak sam napravi račun. Imena darovalcev: Po 64: Matt Turca in Vene. Palčič. Jack Zupan-Mč 68. Po 62: Mike Lipovec, Frank Zupančič ln Dominik Santalesa. Po $1: Martin Gemek, Frank GrmŠok in Tosephine Zupančič.—S topa j 620. Prihodnjič zopet nekaj. % »mm Poročevalec Poročilo in zahvala. Avella, Pa. — Članstvo društva "Aveltoki vrh' št, 292 SNPJ, in članstvo društva "Lenin" št. 177 SSPZ se iskreno zahvaljuje elevelandski'Federaciji za njeno poCrtvovalnoet, In še po-posebno darovalcem za poslana nam dva »boja Obleke, katero so tukajšnji Slovenci 6prejeli z velikim veseljem. Prav lepa hvala tudi rojakom v Detroltu, ki 60 nam po6lali obleko in ček za $35, katero bomo razdelili kar najbolj mogoče pravilno. Naj malo poročam o tukajšnjih razmerah, ki so jako nepo-voljne. Tukaj je pet rovov in vsaki pripada drugi kompaniji. Dva sta pričela« obratovati . stavkokazi, ki sta last Duques-ne Coal in Pittsburgh* Terminal Coal kompanije, katera še aedaj obratuje. Duqueane kompanija je po mojem mnenju šla rakovo pot in enoatavno rov zaprla. Žalostno je, da sedaj, ko je najhuj ša zima, so ubogim stavkarjem enostavno ukazali se seliti iz njihovih hiš, katere so rudarji že zdavnaj plačali z njihovim trudom. To ne briga delodajalca, samo da se on masti pri polni mizi, katero mu je ubogi trpin delavec naložil. Ker sem čitala v Prosveti, kako v enih krajih ubogi stav-stavkarji pričakujejo voze, ki pripeljejo hrano in obleko v pomoč stavkarjem, naj malo omenim, da tu na Avelli res pripeljejo s truckom, ali ml Sloven-štrajkurve, da to nI nobena za-jci ne vemo naprej, da pridejo. " In če po naključju kdo izve in gre vprašat, da bi mu kaj dali. ga enostavno odslovijo, da ne potrebuje, ker ima le dobre če.vlje. Tukaj je nekaj družin, ki niso dobile niti centa vrednosti od UMWA zato, ker Imajo svoj dom. Ce ga ima in še sedem ali osem otrok, tega ne vprašajo. Priporočajo nam. naj eno ali dve planki odtrgamo, pa juho kuhamo; privoščila bi Jhn od srca malo take "župe." Zato pa apeliramo na naše brate in sestre, kateri niso prizadeti. da nam pomagate kolikor mogoče s obleko, denarjem ali kar vam je mogoče, ker vaak ve, da po desetmesečni stavki ae njegovem težavnem delu. kamor nahajamo v Jako kritičnem po-gaje pahnila nemila usoda. te> lotaju. Naša naaefctna je pretesne moči kaj hitro obrabijo, cej oddaljena od tovarn in ni u toUT ¿obiti dela. Poleti ae je Raj bo » n,etov,mi otroci? Ali dobilo delo na cestah ta borih bodn morali ainm, podedovati na um. Ne vem. kako bo. če Mrs. Burn ham (tako (»e pi "predrzna" vdova) bi ne «ns tega storiti. Kaj pa naj »ta če hoče otroka, a noče soproi Lahko bi bila naredila drugs Poročila bi se in čez pol letal eno leto bi se ločila od moža podlagi "krutosti" ali^M tobe"! To bi bil pošten in M vencijonalen proces! Takoj dela na tisoče v Ameriki -vse je v redu. Bodi hins*j od pete do glave, samo ač tak, da se u sistema današnjega gospodarskega re-L ki je kapitalističen, ni mo-Loče dvigniti. Posebno delavski razred in uradništvo je vsled tega navezalo predvsem na svojo moč in le, če je moč delavnega ljudstva bodisi politično ali strokovno dovolj močna, je mogoče tudi misliti na dobro socijalno politiko odnosno dobro in zdravo delavsko socijalno zakonodajo. { J »/¿rfSft' PiSB* ta Tudi v Jugoslaviji vladajo povsem enaki ali vsaj slični zakoni. Dasiravno jo Jugoslavija industrijsko oziroma kapitali-stično-gospodarsko jako slabo razvita dežela, vepdar vlada v 'njej izrecno meščanski «kori-topalski red, kar daje za. posledico: hudo izkoriščanje meščanskega razreda nad delovnim ljudstvom. S tem v zvezi pa je tudi delavska socijalna zakonodaja in pploh vsa delavsko socijalna politika. Ker delavski razred številno ni močan, niti ni v slučaju splošnega napada od meščanstva dovolj no organiziran in vsled tega usposobljen za razredni boj, je socijalna potika v Jugoslaviji taka, kakršno diktirajo meščanski ideologi vseh struj in pa one meščanske stranke, ki so navezane na "gmotno" podporo od delavcev in uradnikov. Jugoslavija prav za prav ima jako lepe socijalne zakone. Malo je držav, ki imajo boljše in solidnejše. Toda, kjer ni razumevanja od pravih strani, tedaj tudi delovanje ne more biti dosti boljše. Socijalna politika ni odvisna Ramo od zakonov od so-cijalnih zakonov, socijalna politika je predvsem odvisna tudi od socijalnih elementov, ki so v tem gotovo odločilni in merodaj-ni faktorji. Tega pri nas ni, in zato je socijalna politika tako mizerna tako nesocijalna in tako slaba. Sicer pa se ni čuditi tudi iz drugih razlogov naši slabi soci-jalni politiki. Ali more imeti na primer meščanstvo interes izvajati dobro socijalno politiko radi lastnih interesov? Mislimo, da ne, kajti meščanstvo ima povsem druge dolžnosti. Delavstvo pa, ako si hoče zavarovati svoje življenje proti nevarnostim pa to od te ali one strani, ako hoče biti zavarovano proti različnim nezgodam, proti brez-poHftflnosti, ako hoče uspešno braniti pred podjetnikom svoje pravice, ki so mu zagarantirane po zakonih, posvetnih in človeških, mora v vsakem slučaju samo vplivdti na aocijalno politik«». Le delavstvo je navezano l-srnio nase in zato mora tudi skr-| Ml za svojo usodo le na ta napi n. da v tej družbi, kjer tvori ogromno večino, posveča najvišjo pažnjo na socijalno politiko, ki je mogočna le v delavsko-kmotuki vladi in delavsko-kmet-pki državi. I ><>*edaj še svet ni imel prlli-k< videti, da je meščanstvo sa-k žrtvovalo", ali naklonilo delavskemu razredu v tej ali oni »bliki kaj socijalnega. Meščan-■Ho je vedno in povsod zapostavilo delavski in tudi kmetski 'azred in sebe postavilo za pri-piligerance. Ker je tudi samo rekli in zahtevali organist-r-ni delavci. Jugoslavija je te '•n« prejela le na pritisk or-1 ni/.i ranega delavstva v ino-w»tvuf le zato, ker Je Evropa, i • meščanaka ali ie močno '' **na, morala sprejeti «Mavske socijslne Danes pa je stvar drugačna. Sila je druga, odločujejo le žan-darji. Delavstvo in uradništvo ni organizirano, tako kakor bi moralo biti, kmet je še vedno tako konservativen, kakor je nekdaj bil, ljudstvo je še vedno nevedno: v kratkem, ignoranca ljudskih mas je tako velika, da jugoslovansko meščanstvo, ki tudi samo ni baš nekaj iz kapitalističnega stališča nekaj najboljšega, dela s socijalnimi zakoni tako kakor samo hoče, izvaja socijalno politiko tako, kakor se mu ljubi. — Ce delavstvo vsled tega trpi, trpi samo radi svoje nezrelosti. Taki so pač principi razrednega boja. Socijalna politika se vedno meri po moči delavskega razreda in uradništva. Cim večja moč delavcev, tim boljša socijalna zakonodaja in socijalna politika in tem boljši gospodarski položaj delovnega ljudstva. % In v Jugoslaviji seveda ni drugače, ker ne more biti dru- Katere bolj ljubijo — blondlnke ali brone tke? New York. — Dr. William M. Mar8ton, profesor psihologije na Columblji, je te dni začel zanimiv eksperiment, da dožene, če so svetlolase blondinke ali temnolase brunetke bolj podvržene ljubezenskim strastem. Dobil je gledališke igralke obeh tipov, ki so se podvrgle eksperimentu. Dr. Marston je že dognal, da so ženske bolj dovzetne za ljubezen kakor moški. . FlOSVDg _ L _..... _ ^ ______ ZDRAVSTVO Poljudna beaeda a hlgijenl ln skrbi sa adravj«. 1?. ISO? • Prt dala ubit. Chicago.—Fred Avery, mestni inženir pri popravljanju in zgradbi mostov, je bil v Četrtek ubit, ko se je utrgal jeklen kabel in mu odrezal obe nogi, ko je nadzoroval delo pri gradnji mosta čez reko Calumet pri 180. cesti. Avery je bil eden najboljših mostnih inženirjev. V mestni službi je bU 16 le^. aa ameriško Mussolini bo pisal tiate. flj^^PH^^S . Rim, 27. jan. — Pet let ni ho- Réméré bodo spreme^ Muaaalini nič sliftati 0 ' Lrri»Mu1 HnlAvnanra 1,.i/i_ v njene v korist delovnega ljud stva le tedaj, ko bo delavski razred močan, ko bo z roko ob roki z ramo ob rami sVaV z jugoslovanskim kmetom v boju z meščansko socijalno reakcijo in izbojeval nad pogubnim izkori-ščevalskim sistemom zmago. — Druge rešitve ni v Jugoslaviji, pa tudi ne v drugih državah. IZ PRIiOBJA I D! US1NKKA7.1JA Znano je, da enaki organizmi na iste vplive pogosto ne reagirajo enako. Dva prijatelja n. pr. napravita skupen izlet, pa ju reseneti nevihta, tako da sta o kože mokra. Eden mogoče težko zboli, med tem ko ostane drugi popolnoma zdrav. A1i: iste osebe jedo isto jed, pa si nekateri pokvarijo želodec, drugi ne. — Se v bolj čudnih oblikah se ahko pojavi sprejemljivost za različne vplive. Goethe je n. pr. padel vsled vonja gnilih jabolk omedlevico, med tem ko je Sbhiller baš pri tem vonju naj aije delal. Vlivanje jagod, ma in, rakov, janeža, povzroči jiri nekaterih slabost, kolike, vnetje oči, nahod, kašelj in pa izpuščaje Podobne pojave vidimo tudi ponudbah iz Amerike, da bi piaal o sebi in svojem delu ca ameriške publikacije. Zdaj pa je apre-jel pogodbo, da apiše avtobio-grafijo, ki bo obsegala 100,000 besed. Poročilo ne pove, koliko Mussolini dobi za to delo. Za občinskega načelnika v Postojni je imenovan Istran Gio- vanni Relli, ki je vodil doslej pomjansko občino. Tritaški "Po-polo" ga proslavlja kot odločnega borca proti slovenski duhovščini. V Postojni bo tudi voditelj fašija. Nabrežlnskim kamnolomom je prizadjal letošnji izredpi mraz mnogo škode. Kamenje ja popokalo celo v zaprtih prostorih. Neki podjetnik ima škode nad 8000 lir. Idrijski tehnični ravnatelj. Ceh Jaroslav Sotola je bil lani premeščen v neki drugI italijanski rudnik. Ali stopil Je rajše pokoj in ostal v svoji priljubljeni Idriji. Te dni so pokopali rudarja Gnjezda. Pogreba se je udeležil tudi ravnatelj Sotola. V Idriji je bilo nameščenih tekom let mnogo čeških uradnikov. Po večini so bili z rudarji zelo dobri in tudi njihovega jezika so se radi priučili. Goriške krfmarje je ozmerjalo tržaško fašistično glasilo, ker že od lanskega junija dalje nočejo znižati cen jedilom, dasi js oblast določila za razna živila čisto točne cene, s katerimi so one v gostilnah v navskrižju. Goriški krčmarji se pritočujejo, da ni v mestu nlkakega pravega prometa. Tisti regnlkoll, ki ho-dijo gledat bojišča, ne dajo nlkakega zaslužka in marsikateri krčmar jih ima v slabem spominu. Fašistični postopači v goriškem mestu, ki imajo preveč časa, radi tičijo po gostilnah in radi pijejo in jedo pol zastonj Odtod njihova borba gostilniške cene. | Tujski promet v Opatiji v letu ltŽ7. Sedaj so prišli na dan s statistiko opatljskega tujskega prometa. Gostov je bilo 28,722 med temi Madžarov 8,115, iz Ju-goslavije 1,811. Regnikolov /e bilo 4,387. Leta 1925 Je Opatiji tujcev 42,728. Kako Benetke napredujejo! Meseca novembra 1. I. Je nara «tel benečanski pristaniški promet za 60,000 ton nad prometom v novembru 192«. V Trstu so izkazali U čas narastka samo »a 36,000 ton. V morskem prometu Je v lanskih 11 meijclhv Benetkah narastka za 463328 ton. v Trstu pa v tej dobi samo za 26.667 ton naprsm letu 19Z* Leta lil« Je bilo akupnegs be-nečaoskega prometa 2,662,8»». v Trstu pa 8.449.7». Takrat Je presegal Trst Benetke za 800,-000. sedaj bo benečanski promet kmalu enak triaškemu in ga si-gumo preseže, ko bo dograjeno novo pristanišči- Marghera. Ns Pakt med Italijo in Jitfoalavija. Belgrad, 27. jan. — Jugoslovanski zunanji minister dr. Ma-rinkovič ln italijanski poslanik Bordrero sta danes podpisala dogovor, na podlagi katerega se pogodba prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo podaljša do 27 julija 1929. Predloga za deportiran je lno-zemcev, ki kriH jo sufto. Washington, D. C.—Spodnje-zbomični odsek za naseljevanje je 96. t. m. priporočil v sprejetje Johnsonovo predlogo, k določa, da se deportlrajo ino-zemci, kateri so spoznani kri vlm kršenja prohlblclje Nemčija ima novega "kajierJa." Berlin, 27. jan. — Nemški fa šistl ao v noči nalepili po vsem Berlinu plakate, na katerih raz glašajo, da je Seymour Gilbert Parker, ameriški reparacijski gent, novi kajzer nemške Dawe-sove kolonije! Romunija išče novo poaojllo Ameriki. Bukarešta, 27. Jan. — Tuka se vrše pogajanja med rumun sko vlado ln Blairevo skupino iz New Yorka za posojilo 6250, 000,000 Rumunljl na rumunske železnice. _ Margan odftal v Mehiko." San Antonio, Tax. — J. Pier pont Morgan, kralj ameriških bankirjev, Je v četrtek odpotova od tukaj v Mexico City, kjer dokonča pogajanja za novo posoj' lo Mehiki. za nizke bilo v Hickmanova porota. Los Angeles, Cal., 27. jan. Kakor kaže situacija, bo porota, ki ima razsoditi o stanju pameti morilca Hickmane, še danes izbrana. Sodnik Trabucco priganja odvetnike, da sa morsjo požurlti. pri zunanji ali notranji uporabi raaličnih zdravil. Ce se pregleda vsa novejša literatura, se opazi, da skoro vsa zdravila, in naj si imajo ie tako različno kemično sestavino, lahko nalete na individualno občutljivost. Tudi tu jo opaziti kot pri prej omenjenih rastlinah, izpušččje, srbečico, o-tekHne, vročino, vnetja itd. Ista zdravila delujejo torej — kolikor moramo presoditi pod enakimi pogoji različno, in vzrok temu pojavu moramo U kati samo v različni individual nI dispocidji; kake vrste pa je ta, o tem so mnenja še različna Vsekakor sa Iphko trdi, du vzrok Idiosinkrazijs ne leži medikftmentu, temveč v neki občutljivosti osebe. Za to govore tudi slučaji, pri katerih povzro če popolnoma različni medika mentl enake simptome. Tudi slo čaji dednosti Idiosinkrazije go vore za teorijo individualne dia pozicije,. Za obširno razlago te dispoci cije tu ni mesta, zadostuje naj če omenim, da Igrajo tu kom plldrani fizikalno-kemičnl kolo. ldnl problemi veliko vlogo. Re zultat je tako zvana "prlpravljc nost k ekcenu," pri kateri že najmanjši dražljaj zadostuje, da nastanejo na koži obširni Izpti ŠČajl, ki pa hitro izginejo. Četudi "misterlj individua" še nI pojasnjen, vendar na podlagi dosedanjih opazovanj lahko tr dimo, da pojavi idiosinkrazije ne temelje, na zdravilu, temveč posebnem ponašanju organizma posameznih oseb. Na drugi strs ni Je pa tudi res, da se pri ds našnji hiperprodukcijl zdrav pojavljajo, tudi produkti brez vestne trgovsko-Jpakulativne za kotne industrije in pri teh let njihova škodljivost v medika mentih samih. Kdor ps v po-rablja sdravila, katere Izdeluje kemično-larmacevtaka svetovne velelndustrlja, ki raspolaga velikim znanstvenim aparatom temu bodo zdravila v predpisanih dozah prinesla samo zdrav je, škodovala ps le v prav izjem nih slučajih Idijoslnkrazlje. " slučaji so ps tako redki In so škodljive posledice tako neznat-ne, da skoro ne pridejo v poštev. Dr. I. Travner. Moški najden mrtev v Jezeru. Chlcago. — Truplo neznanega moškega Je bilo v sredo potegnjeno iz jezera blizu Lincoln parka. Truplo Je bilo v vodi nad teden dni. Ibanez i&d bolan. Pariz, 27. Jan.—Vlncente Blas-co Ibanez, znani španski pisatelj, je nevarno zbolel. Ibanez Je avtor svetovno snanega dela "štirje jezdeci apokallpse." # ! parlament otverjea. Ottawa, Ont.. 27. Jan. — Novi kanadski parlament Je bil dane« otvorjen. < AU aUfte IJn aH aaroMa tU Te )t 9Šlml dar traja« vala "La Jadranu bo gospodo-, ki *a i ___...i«.- i te O negi ustne dupline. Kako je ravnati z zobmi, o tem smo svoj čas te razpravlja-II na tem mestu. Tedaj smo povedali, da.se treba Izogibati pri Jedeh ln pijačah prevelikih temperaturnih diferenc, kakor tudi jedkih jedil In pijač, odnosno, da si Je traba po vsaki jedi očistiti z zobotrebci ali povoščenimi nitmi vseh ostankov jedil in al vrh tega s šč«tko odrgniti zobovje in si razkužiti ustno duplino. Vsa ta opravite so zs nas kulturne ljudi brezpogojno potrebna Pračlovek kot divjak in šival ne potrebuj« neg« svojih ust, oaobito n« zobovja, zlasti slednja ne, ki n« oživa vroč« brane Normalni emsjl hrani zanesljivo zob pred naselitvijo bnkterij v nJem. Ce Je pa «ms JI počen, načet ali efcrhnjen, bodisi ds Je io povzročila prevroča Jed, uda-rer ali kemični vpliv, kákor ga povzročajo v razkroju nahaja Joči ee ostanki Jedi v ustih. J« bakterijam na širolto odprta pot v notranjost zobu. katerega poč-no polagoma razjedati tm po-\ ¿romajo na nj«m znano bolezen, kateri pravimo zobni razžor Ker ne moremo razkužiti ust cot kakega instrumenta z vrelo vodo, moramo za dezinfekcijo ust uporabljati sredstva, ki kemičnim potom oskrbe razkuženje. Od teh pa moramo zopet zahtevati, da so taka, ki so sa to svrho primerna. Sublimat, kar-bol. litol in druga sredstva, ki so sicer izvrstna \ razkužila ii raznih vzrokov v ustfa ne sodijo, prvi vrsti še ne zaradi svoje strupenost.} kot ne radNriabega okusa ln drugih lastnosti. Misli-ti moramo torej na tske Ingro-dijence, ki dobro razkužujejo, «o dobro prenesljlva, zobov in sluznice v ustih ne okvarijo, ki niso strupena in katere lahko uporabljamo pri mehaničnem čiščenju sob. Sredstvo, ki se v primerno sla-jotni raz topni ni bliža tem ciljem, je znani kalijev peraan-ganat. Ali glede na neprijeten okus, porjavi ob sicer krepki do. sinfekcijozni sili sobe, in tudi za slusnice kot sa emajl nI pri vsakdanji uporabi indlferenten. Iskati je bilo torej naprej In dobiti sredstvo, ki bi kot hlper mangan z Živahno oksidacijo taco dobro ali ie bolje razkuševa o, ne da bi imelo neprijetne lastnosti omenjenega zdravila. 2e mnogo let je, kar smo o-pustili permanganst kot "ust no vodo/' ln mesto tega ared stva pričeli uporabljati vodon čev superuksid. Njegova prednost napram rasnim dfuglm poštev prihajajočim sredstvom je ta, d» oddaja, če ae dotakne krvi, gnoja, bakterij, jednlh o-stankov, osobito mrtvih beljakovin, sam se razkrajajoč, zbog tega nastalega encima del oki savca na imenovane organsko snovi, in Jih s tem razkužuj«, ko jih oksidlra. Pri tem seveda nastaja pito, — okisavec — k dela v slini in tekočini pene, k se razlezejo v vse, tudi naj manjše razpoke, zob, sluznice žlez 1td. Cist vodončev superoksid ' jo za zobe popolnoma neškodljiv Poleg tega s svojo razkužtvno silo odstranjuje vsak slab okus in vsak neprijeten duh, ki ga povzroča gnitje, pa tudi alkoho ln tobak. Vrh tefa beli zobe Enako napako pa ima, da se jako hitro razkraja, da rszps da in da je potem brez učinka posebno Če je kaj bolj končen trlran. Da ga ohranijo učinkovitega, mu prldevljejo kisline si borate, ki pa zopet niso neškod I ji ve za zobe. Tako Ima celo ofi cljelnl triodstotni vodsnčev su peroksid več aH manj kisline pripojene. Druge mešanice, po sebno one z borovo kislino, Imajo tudi slab okus. Od dobrega preparata te vrste moramo zahtevati, da vsebuj«» precejšnjo količino vodenč«vegs superokslds, ds se tfajno drž da ne razpada In da ne izgublja učinkovitosti, da nima kislin skih primesi in da se odlikuje po dobrem okusu. Tudi naj se vss v mlačni vodi naglo to«i Po našem mnenju aa bliža t»m zahtevkom še najbolj vod«nra vil vsem navedenim satitevam dovoljno nstreaajočo ustno vodo, ki nI priporočljiva samo sa desinfekrljo zobovja ln ust, am pek tudi dobro učinkuj« pri an ginah, pri soru, pri vnetjih ustne sluznic« in sploh pri vseh b«i-leznih v ustih. GLAVNI STAN. BSS7-SS SO. LAWN DALE AVK, CHICAGO. ILUNOtt Izvrievaliti odbor: UPRAVNI ODSEK: Predfttdnik Vincrnl Cslsksr; »riprvdMČalk Andrrw V Ur Ich. R. P. D. T. Bsx IM, Johnstown, Ps.; ft t ninth Hin« N«vsk¡ tajnik bolnUksgs adčslks Uvrša« Grndtfek; fl. btszsjstk John Vogrkks ursdnih flsslls Jots Zar«rt-nik; «prsvtlsll vtsslls Ki H p (¡oélss; vrkovnl ačramtk Dr. F. J. Ksm. Itll Ctsir Ayo.. ClovoUnd. Ohio. ÚOgPODAKftK! OD8KK: Praak Bosirsk. pročsMlatk. MM K. T4th St.. riovotsed. Ohioj ftaak A Wok. tU« 8. Crawford Avo.. Ckksgo. tit. s Jacob ¡fUipnatlt. 1SS7 8. «rsjr Ars* Ckkafo, III POROTNI OD8BK: Jokn Uorftok, prod«o4nlk, 414 W. Hay St.. Springfield, 111.; John TrtoU. II, Strabaftf, Pa. t Tony Hhra|al. H. P. p. No. 1, Johnnlon City. IU.v rrosk Podbo), Boa «1, Pork HUI. Ps.: Aatoa 8uUr. Mos 1S4. Cross. Haas. IIOI.NI&KI OOaiKt OMRDNJE OKKOŽJKt Lov rone Ursčlšok. ISft?.&» Ho. Uwndals Ava, Chics««, 1U. VZHODKO OKROŽJE: Jooopk Zorko, R. P. D. t, Boa 114, West Nawton, Pa.: Aatoa Atsram, UM K. 7éth it., ( IooIoimI. Ok»o. ZAPADNO OKKOŽJE: Jacob llnloh, R. R. «. Hos M, PHtsbwf. Reas, as Juvosspslt Weak K lun. Bes MS, CktshoUs, Minn , sa ssv. sap.| Joka C «lob. Bos 144. Beak »print*. Wyo. Nadzorni odbor: Freak Ks j«, proMslk, MM W. Mtk 8tH Ckksgo, IH.( Učvlk M«4oo-Aoh, MM 8t. Clair Av«* Cl«r«laad. Oki«| AI bor t Ursst. Mft 8«. Plarc« 8t, tliiwnukao, Wis. Združitveni odbor: Prank V Id «is r, pradaačslh, USB AurasU 8L, CkUsgo. 111.) Joka OUp, «4M 8«. Clifton Psrk A v«., Cklcsfo. XII. t Petar r.enkel, Sfl« Ka. Vtrosdway, Doñear, Col«. POZOR !—Kore«penden«« š flnvalmi odborniki, M Ms}e v gfcvassi amia. s« vrti takole: VSA PISMA, ki m naaata|e as posls gl. pr^«odalks, «e ssslsvai Pr«č. «. N. P. J., M57-B9 So. Lawndala Ar«., Ckiaago. III. VSK KADRVK BOI.NI8KK PODPORR KM NAKbOVRi Bolalško tsjal-fttvo 8. N, P. J.. IMT-M So. Uwndsla Ar«., Chieag«. 111. DBNARNR POftlUATVF. IN KTVAR1. M a« tl#«lo «U lsvrl«vala«ga odbor« la Miwtn vobíe a« nailovo: T«|nlltro K. N. P. J., MBt-M Ko. Uwa. dale Are., CMse*«. 111. VKR EADKVK V Z V KZI K BLAUAJNIAKIMI POKU w pošiljal« as asatori HI«f«Jnl*tvo S. N. P. J., IM7-M K«. Uwadsl« Ar«., Chie.fo, IIL Vse pritoibe vlade pMlorsnJs v gl. IsvrisvalasM očkom M asi MŠilJ«)« Frsnk ZsJ«u, pročnočaiks Mčsornag« odbor«, šigsr ssslev J« agora). Vsi prlslvl na gL porotni od«ek «s ssj pošiljajo sa saalovi J«ks Ooriok. <14 W. «áy St., SprtagfUIČ, III V«l čepkH Is drugI spisi, aaananlla, oglssl, naroénlna la e ? «ve«i a glasilom Jednote, saj MftT*M Ke. Uwndal« Ava, Cktssge, lil. Hovjeteka krotaa Imena. Ho vjetakl komisar sa notranja zadev« hoče na vsak način odvaditi ovoje podložni k« In podloi-nfc«. da bi svojo daeo krstili na imena koledarskih svetnikov in zato Je izdal «sssam onih imen. ki Jih priporoča sovjetske Slo visskt mrodN ijiffinirtiii.il i .ogla«!, est 'P ROS VRT A." Doliiuii Zanimiv odlomek iz pisem ruskega pisatelja P, Cehova, ki ga je plMl svojemu bratu-sllkarju Nikolaju. Kulturni ljudje morajo po mojem mnenju lipolnlti naslednje pogoje: 1. Spoštovati človekovo osebnost, Zato so vaskdar prijazni, poaorni, vljudni in voljni odnehati, če spoznajo, da imajo tudi drugf prav. Ns vpijejo zaradi tega, ker so zalotili kako kladivce ali izgubili brisačo. Cs pri kom stanujejo, ne vidijo v Um pred-pravice in ne iKHreko pri odhodu: "Z vami ns more nihče šl-votlf' Odpuščajo hrup v hiši In mraz, slabo kosilo, dovtips in prisotnost tujcev, f. 2. Nimajo sočutja samo g berači In mačkami. Boli Jih tudi, čssar njihovo oko ne vidi .. , Cs trebs, nstagnejo delo posno v noč, ds bi |»omagali prijatelj*!, ki podpira svoje brate v šolah ali ki bi rad kupil svoji materi obleko. K. Spoštujejo tujo laatnino in te zaradi tega plačujejo dolgove. 4, Kulturni ljudje so Iskreni in se vshijejo laži kakor ognja. Ne lažejo niti v neznatnih rečeh. Už Je žalitev človeka, s katerim kdo govori; i njo ga v lastnih Ofcah jamlžuj«. Kulturni ljudjs ne poznajo najiuha in n« Igrajo vlog; taki, kakor so 4o» ma, so tudi ns ulici. Ne beeedu-Jejo brez potreb« in ne nadlegujejo svojih tovarišev s govo-rtčenjem o lastnih zadevah, ki druge ms zanimajo. Iz s pošto-vanja do drugih sploh bolj mol-če nego govor«. fi. Kulturni ljudj« tudl,n« o-malovažujejo s«b« tako, da bi vzbujali aočutj«. Ne zahtevajo od prijateljskih src. da naj žara-di njih vzdihu j« Jo In Jih pomUu-jejo. Ne govore: "Nihče m« n« razume," ali "Post#l sem vMk-dan Ji človek/' zakaj vse to Je besedovanj« zaradi vnanj«ga e-fefcta, ki pe J« kaj poceni; to Je K. Kulturni ljudje se trudijo, da razvijajo v sebi čut m lepoto, Zato se ne vlečejo oblečeni, ne morejo trpeti ras pok v zidu in mrčesa, niti dihati nečist srak, hoditi po opljuvanem podu ali kuhati hrano na petroleju. Trudijo se, da tudi v spolnem pogledu tlve vzdržno in da po motnosti požlahtnijo avoj na- «n. V ženi ns Iščejo prllstnlče, čislajo tiste bistroumnosti, ki se očitujs v lam lil Jan Ju vedno novih laži. Zahtevajo, zlasti če so umetniškega duha. od ftan« svožost, eleganco, človečnost In materinske sposobnosti , ,. Kulturni ljudje n« pijejo alkohola ob vsakem času ponoči, ns vtikajo nosa v omare in nč brskajo ondl, ker niso prešlči ln vedo, da to niso. Pijejo samo zdaj pa zdaj, zakaj smoter kulturnega človeka Je: Mens aana ln oorpo-re sanol (Zdrav duh v zdravem telesu.) In tako dalj«. Taki so torej kulturni ljudjs. Ce hočeš biti kulturen, ne zadostuje, ako si prebral "Plkvlkovce" ali kak monolog is "Pausta." Potrebno Je predvsem nepre-trgsno delo: trsba js, da noč in dan čltaš In se učit. Volj« Je trebs. Vaak trenutek Je dragocen .. • Bvo nekaterih najorigl- namreč sila vulgarno, staro, ne- nalnejšlh: Barikad. Rasum, Komintern, Radio, Taylor. K«*n, l*sni«*j. lins. Spinoza. Lincoln. Rakun, t deformacija Imena Kakuninj, Troc. Nokras. KeacMko. Ko-lumL. Vettafce, Lavóle», Grakh. Spart ecu« ità. Ae nekaj tenekJK imen Han kade, Proietora. Urtsa, Mar!, (anagram LJeBiae), Luaočars, Akademija, Afiaeetija. Jaore-na, Dara'ins, Hebvllna. Navsana. Maja ltd. naravno . . . 4. Kulturni ljudje niso nikdar površni in tudi rv ošabni ... Ga zaslužijo kak novčič več, n« vi Hajo nosu, nU ~ no behajo. če jim Je dovoljen vstop tja, kamor je drugim ubran Jen ., Ljodje, ki eo sares aadarj«ni, nikdar ne silijo v oepredj« In n« delajo taso r«klam«. ^ 7. Ce imajo teknt, |Tspustu, jejo. NJemu žrtvujejo počitek. Ami«, tino, vse .., Vrhu tegs so zelo Izbirčni. NAZNANI I/O Društvenim nlcam M tem da mera Je nasaanRI «na I bo naslovov «lanev «n nie, naslove novih Imena In I črtanih In gnanttl upravnlitvn da so Ishko točno g« pošlljsajs Meta sna In naslove, kater« pošljete glavnemu taja Ike ostanejo v srtilvu tet J Mi Torej jem v•«I« J pečljete na nalašč sato pripi nv i Jonih listinah vas rs upravuJMv« Prasvtta be J. UprsvnlMvo uljudne apelira, da črnit veni Ujcîkl In UJ-nlre to npaitovala. PBIRp Mina. upravitelj. Naročajte avli Maki M.N.P.J. - Na željo več društev Ja gl. brad preskrb« I avto sns t«. To so krasno ščate tablice, g J., in namenjene m bile članov jedneM. «so res|io«lsli aila giede teb znakov, na Člana pa apeliramo, da Jih r«*«Jo. Vincent Na . . .i 'ií ÉaKi Ètà r 9 -•O »m ■ —P'—»—r^Ef rt**""' Frigid Is dnevnika aaMOinsga človrka. Ko sem priiel domov, je W1 po sobi razlit hladen mrak. Na pas med skale in buteČe valove, klicala na pomoč. ~ Vsak človek je kakor ta ladja, vsa hrepenenja so kakor klici tsh siren. Ob vsakem solnčnem zahodu se je domislim ip misel me skeli. Okrenem se po sobi, da bi se nim, ds sem jo ves popoldan nosil seboj in da nisem vanjo zali- zahodu je gorelo nebo. Na nztresel. Ns ropot knjige, ki notranjskih hribih je letala ti- jc vrgel ns mizo, se spom-sU dobrs, sinjs utrujenost, ki pred jesenskimi večeri naznanja____ jasne noči, tista onemogla ei- j itAj. Moj bog. tako nosim evo-njina. ki je po izgubljenem, z* jt «vljenje seboj sebi samemu vrženem dnevu kakor dobra uprto in ne|tegll dne ga bom beseda neznanega človeka — ¡najbrf odvrgel, ne da bi bil za-neznani ljudje vedo najbolj | Jistm| vanJ. Ona je že zdavnaj dobre besede. | obupala nad menoj, aamo malo Vsak večer ae je domislim.: še, pe bom obupal tudi jaz. Vsak večer. Prav ze prav ne Smešen, otročji človek aem vem. od kod in kako. Te minute ob solnčnem zahodu so tako težke. • Do tega trenutka je človek živel in ure ao udarjale prazen, nesmiseln čaa: zdaj pa drsi solnce za obzorje, vse je za teboj, noč in vse še pride. Zdaj nimaš ničesar. Samo srce ti š? bije, v gluh prostor goriš kakor pllnova luč ob cesti, brez povpraševanja po smislu In brez odgovora. Sam. Moj bog, kako sam, kakor brez vsega! Ena sama misel kriči iz človeka, toda njen krik je zaman, kakor če bi sirena ladje, ki je v Tihem oceanu zablodila v mrtev Kadarkoli prihajam domov, kadarkoli pri bežim s ceste in me tihe kamenita veža sprejme vaae, vselej ae mi v arcu vzbudi nekaj avetlega in veselega. Sam ne vem, kako in kaj. Nekakšno noro, brezglavo podzaveatno u-penje plane vame, da ee je med tem nekaj zgodilo, da bo od zdaj naprej vae dobro, da je nazadnje le prišel nekdo in da me čaka, ali^ia je prišlo vsaj pismo ali kar (ako kakšen glas od nekod. Toda moja soba je zmerom siva in žalostna, nizka okna brezupno gledajo v svet, po cesti mimo zvoni tramvaj, v kotu visi Kristus. Tako sem razočaran vsak dan. Šiloma bom moral to razvado apraviti iz evoje-ga nespametnega arca. Nobene vesele reči ne premorem. Nobene vedre mieli. Nikoli se ne zgodi nič novega. 1 Ne vem, a čim aem ei nakopal , to črno razpoloženje. Nekaj me l peče, pa ae ne morem domisliti, ksj bi bil storil, in tudi ljudje — tudi ljudje mi niso prizadeli bog ve kaj hudega. Ne rečem, tu pa tam — toda nekaterim drugim so Še več. Ittem po sebi — morda bi se našla kaka drobna, vesels stvar, ki bi me sprsvils v dobro voljo. Iščem, pa ničeaar ne najdem, samo račke se spomnim. Joj, račka! Popoldne aem jo gledal. Ne vem. kako je zašla v kanal. Najbrž jo je kak lahkomiseln šalji-vec vrgel vanj. Ni mogla iz beton i rane struge. Ves popoldan je vezala proti toku, valovi so jo spodnašali, mordS se je ves čas premaknila za kak meter. Toda trdovratno je plavala navzgor — najbrž je bila od tam — dasi je v svojem nagonu že morala videti, da je vse zaman. Na visokem bregu so se ustavljali ljudje in gledali. Ljudje radi gledajo nenavadne reči. PR08VETA1 Hči GROFA BLAGAJA (Dalja.) "Pa ti zbori, deželni in državni!" se je oglasil mestni pisar iznova. "Same seje, seje, seje! Sama prazna slama! Akotudi je sila velika, vendar romajo zborovaki po mesece in meeece, po polževo, In lezejo skupaj. Ko se zbero, se pričkajo po več ur; kdo bo sedel na desni, kdo na levi, kdo bolj spredaj, kdo bolj zadaj. In ko aedl vsak na svojem sedežu, si čestitajo v dolgih govorih, da so se vendar enkrat srečno zbrali čili in zdravi. Naposled ja-mejo zborovati, to se pravi: besedovati." 'Zborujejo na vse krip|je!" je pripomnil živahni ostrogarček srdito. 'Turek se jim pa reži In trdnjave zida. Pa naj se pravi kristjan ne bi jezil!" "Prav ganljivo opisujsjo strahovito stisko In bedo naših napadenih dežela; tožijo, koliko sveta je utrgal Turek evetl veri; naglašsjo, koliko stotisoč kristjsnov je poklal zverinski sovražnik aH pa tiral v sužnost. Natančno računajo, koliko bi bilo treba vojakov jei in koliko vojakov peš, vabijo kralje in kneze In celo papeža na vojsko. Smrt In pogin prisegajo Turku, sklepajo in obetajo na vse plati. 0 te jalove seje! Po teh lepih navdušenih besedah bi človek pričakoval, da že drugo leto ne bo nobenega Turka več na svetu. Ps kaj — ko le govore, govore, govore — — ne store pa nič t Kaj eo vsa naevetovall, predlsgsll in sklsnili lani na zboru v Ratlsbonl; sdaj pa drže val roke križema ... Kaj pomagajo same lepe beeedet Kaj se briga Turek za tuje sklepe In modrovanje r . "In vsak hoče biti večji Salomon kakor predgovornik." je vzkliknil mojfter Pilko in jezno mahal e kratkimi debelimi rokami. "Turek se ima pa dobro pri nas In tudi doma. Pa naj krščanaki človek ne bi bil nejevoljen!" "Vedno poudarjajo, da eo naše dežele del svetorimakega nemškega ceearetva," Je dodal vitez Ahac. "Ne pomagajo lu^m pa nikdar, aaj je Turek še doetl daleč od zapadne Evrope. Le zase skrbe, za avojo blaginjo in veljavo. Lahko zidajo drugi kraane stavbe, goje umetnost, vedo in omiko, lahko jim cveto mesta, trgovsko in obrtstvo — mi pa zaostajsmo, nazadujemo in mramo ... "Tako Je," je pritrjeval meatni piaar malo živahneje. "In aem i ae moramo braniti, sami plačevati najete vojake pa turški davek, sami moramo utrjevati meeta in trge In tabore," "Le čemu bi ae boril sa tako življenje, pol-no nevarnoetl, akrbi pa pomanjkanja." Je vprašal hudi oetrogarček. ki Je sedcvsl po pet ur na dan po gostilnicah. "Naš cesar je prepočasen." Je rekel vitez Ahac. ki je bil dejal desnico ns msčev ročaj in podpirsl glavo « levico. "Naš cesar nastopa vse premalo krepko in le odlaša in ae obotavlja. Naš Friderik je aumljiv, nezaupljiv, od-ljuden. trmast in strašno aliop. Zal mu Je zlata. Zlato pa odpre veaka vrata. Ne vem, kak« šni eo kaj njegovi avetovaki." Vfcaj Friderik sam nima nič," Je oporekal pisapPogladin in ae držal še važneje. "Vedno tiči v denernih stiskah; naposodo jemlje,'kjer le dobi, od plematva in od meščanov, celo po osemdeset ali po šeetdenet cekinov, **mo de Je kaj." "Ne vrača pa nič," je ¿aonegavil mali ostrogar žalontno, daei ni bil posodil ceearju Frideriku še nobenega vtnarčka. "Kje pe Je denar, ki mu že trideeet let dohaje od štirih kneževin, nekaj grofovin In %eč graščin? In kje ao podedovane dragocenoMt i ?** "Pa rea," je pritegnil vite* Ahac. "IN-nižno prosimo in proeimo: Pomagaj nam, ce-saroet! Pohlevno ga opomin j smo: Spravi ps pobotaj se a svojimi coprniki! Ne dremljt v tako burnih ¿asih, ampak loti se Turka ne vso moč! Pomisli, da ti niso dali knjige v roko, ampak meč!" "N4š cesar hoče svoje namene doeeč po dolgi in dolgočasni poti sej in zborovanj, akotudi pravi sam: Kdor hoče vladati dobro, on se bqj zborov, stanov in plemstva!" Vitez Doljanski je ob teh besedah malo bokašljal in pisano pogledal nadutega meščana Poglgdlna, U pa je nadaljeval čisto mirno: "Poprej so vladarju zadostovali dohodki njegovih posestev, vojdnina, sodnlna, posrednji davki, ¿idobnina, mostnina, fevdnina, pravici, denar kovati in rudo kopati ter radovoljni darovi ob poldan jan ju in lenitovanju vladarjevih sorodnikov in o drugih prilikah. Predlanjekim je mdošil Štajerski, Kranjski in Koroški davek za različne stanove. Plačevati ga morajo ne samo grofje in škofi, meščani pa kmetje, ampak tudi poeli pa delavci, učenci in berači, celo dojenčki!" "Jaz moram plačevati po deset goldinarjev," Je vzdihnil pitez. . "Ubogim delavcem, vdovam in sirotam jem)]« denar, pridobljen s krvavijni žulji, pe, pa da bi Jim pomagal ln jih varoval nadlog in pomankanja. On najema vojake, plačujemo jih pa ml; v zahvalo divjajo in delajo škodo p6 deželi. In davka ne porečja cesar zoper Turka, marveč plačuje svoje dolgove, pa le posebno sitnim upnikom, n. pr. vipavskemu baronu Andreju Baumklrcherju." "Kako nam more poviševati davke, ko so nam že dvsjigt let zastavljena in zaprta malone vas trgovsks pots ln ceste!" se je gneval meščan Pilko. ' x "Cemu pa je romal v Palestino in v Rim, če je doma vse nsrobe!" je nagUšal vitez Ahac. "Cesarju pi tolUco do naših dežela, saj so tako že njegove. Češko kraljestva bi rad in ga ne mara prepustiti ogrskemu kralju llatjažu, kakor mu je obetal." Meetni plaar Je pogledal viteza Doljanske-ga nekam milostno ln njegovi dolgi beli preti ao se malomarno Igrali z rdečim karneolom, ki mu je visel na zlati verižici ob talarju. "Ne smemo preveč krivdat! ceearja ss-mega," je zavrnil viteza Doljanskega s glasom, ki je zvenel resno, skoraj slovesno. "Naš po božji milosti maaiUeni cesar svetorlmske nemške države Jo vendarle dober vladar. Miroljubni Frkirik ima žalibog vse premik» vpliva do nemških knezov in mest, zameianih v domače prepire ln pravde. UvažuJmo, da Je našel v svojih dednih pe tudi v državnih deželah mnogo gnilobe, mnogo upornoeti celo v svoji rodqv!ni. Koliko skrbi gs tare zaradi preeto-la! Naš Friderik ima mnogo nasprotnikov, častilcev pa malo. In vcndsr moramo priznati, da se vsaj prisadeva predrugačiti ln poboljšati žalostne razmere. Naklonjen je slasti nam. Samo od nJega je dobila Ljubljano več nego trideset privilegij, neprecenljivih za razvoj in blaginjo našega mesta. Kakor drugi Habsbur-žanl nam je stregel vsektar tudi on v roko. Oblagodarll je trgovce z mnogimi predpravi-caml pri trgovstvu doma in na tujem. Pred t rideaetlmi leti Je popustil Ljubljančanom spričo njih hrabrosti za njegove vojne a celjskim grofom vee hišni davek. Dovolil nam je pečatlti s rdečim voekom in to ni majhna odlika. zakaj sicer amejo rdeče pečati zgolj cesarji in kralji, veleduhovnlki seleno, svobodna držav-na meata belo, načelniki viteških redovnlkov pe črno. Dal Je olepšati deželni grb kranjaki. tako da ima višnjevi orel zlato prečnico. ju glavi pa cesarsko krono in ne več vojvodskege klobuka. Ustanovil je zs našo deželo častne alužbe dednih maršalov, stolnlkov In točajev. Dal nam Je pravico, da umevno spre jemati med meščane/kogar sami hočemo; dal«nam je po-«eboe sodne pravice, da nam ni treba pred iroapoaka sodišča, ptemenitaši ne smejo soditi nobenega ljubljanskega meščana. V kapeli f» (»radu je ustanovil večno maš« In ustanovil m našo deželo posebno škofijo in tako združil mane koae v celoto. Zato ga imenujejo nekateri očeta kranjske dežele." Vozniki ao pridrževali konje. Otroci ao kričali. Kako bo — joj! — Kako bo z njo? Iz skeleče drema ve samote me vzbudi krik s hodnika. Ali je spet kaj? Pa ni nič. Samo krošnjar. Močan glas ima in težek korak. On se bo zlahka prebil skozi življenje. Skozi odprta vrata, vidim v sobo gospodinje. Mrak se je zgostil. Petrolejka meče sence izpod* zelenega senčnika: mrtev, zapuščen klavir, atara omara, postelja vdove, naslanjač, staromoden klobuk. Kako trudno in težko se živi srejli teh reči ! In goepodinja, si lpislim, je starejša kakor katerikoli kos pohištva. Kako je neki pri srcu človeku, ki v svoji bližini nima nobene reči, ki bi jo Jahko preživel? Kako mu je neki pri srcu? — No, z menoj ¿e ni tako hudo. ^ Nekaj se sgsne. Kakor kak temen predmet je bila med pohištvom vtbnila gospodinja. Stari ljudje živijo skoraj neslišno. Pisala je. Zdaj je vstala od mize, odložila naočnike in lepi pismo. de v teh sivih dneh ima nekoga nekje? Meni je tako tesno, lesno. Zaihtel bi, če bi mogel. Včasih živi kje kak človek in vse njegovo življenje je kakor eno samo krčevito ihtenje. Zelo, zelo dolgo je že, kar sem dobil poslednje pismo. VbI. so pozabili nams. Morda mislijo, da sem ie umrl. SMEŠMOE. Mer mož. Kmet lefti na smrtni postelji pa pravi svoji ženi: "Glej, eta-ra, še eno prošnjo imam!" "Kaj bi pa to bilo?" vpraša kmetica. "Pojdi, bodi tako dobra, pa obleci avojo noVo obleko, pa tvojo l*po ruto ogrni, pa rokavice obleci fn obuj 'svoje nove čižme! Pa zlato zaponko tudi vzemi in verižico in ee k meni vsedi!" "Ne vprašiij," stoka kmet "pojdi raje in Se urno napravi!" Pa ei mlell kmetica. Zadnjo prošnjo mu že moram uslišati, gre v evojo čuifnnato, se lepo obleče 1n se natd veede h kmetov poetelji. In ga vprsla: "Glej, izpolnila sem tvojo željo, zdaj mi pa povej, čemu sem se morsla tako lepo obleči V* "Vfeši" pravf kmet, "vsak hip se lshko odpro^rsta, pride smrt, da me pograbi. Pa *em si mi slil, če zdajlfi- pride—»morda ji boš ti bolj v*AČ!" Biigatela. Cez jezero ae je peljalo v malem Čolnu 12 ljudi. 5 Din je st*la vožnja za osebo. Pravilno je bilo v čolnu prostora le za 8 ljudi, a čolnar je menil: "Ce bo gospoda mirna, se ne more prav nič zgoditi!" t Ko so bili sredi jescrs — se naenkrat začuje "čof" — in res je nekdo padel v vodo; pa še ns površje ni več prišel. Val ao seveda začeli kričati; par ženak je oelo omedlelo. Čolnar ae vjezi in pravi: "Kaj neki tako kridltel Plačate mi 5 Din manj, pa bo stvar v redu!' Is , Moder Salomon. Dve dami sta se peljali s v|s kom v istem kupe ju. t Ena vstane In odpre okno. Druga pa prične kričati: "Za Boga, prosim vas, zaprite okno; ne morem sedeti v prepihu, si cer zblaznim!" "Jako žal m| J e," odvrne dru-ga. ali moram odpreti okno. ker me drugače zadene kap!" Pa pride sprevodnik in vpraša dami. kaj ae je zgodilo. "Proeim." pravi epa, "dama tu hoče odpreti okno, a jaz zno-rim. če sedim v prepihu!" Gospod sprevodnik." previ druga. "Jaz moram odpreti, ker me drugače zadene kap!"_ •Torej," reče sprevodnik, "tu nam ne preostaja drugega, nego da najprej okno odprem«». |>otem vi zblasnite -— nato t« okno zo-pet zapremo, ds vas zadene kep —tako bom Imel vsaj svoj mir T NA PRODAJ FARME V GORNJEM WISCONSIN!) Kupite si farmarsko zemljišče v gornjem Wisconsinu še to leto! Tu je te vrstno dobra zemlja za deteljo in nudi vam dobro kmetijo za mlekarstvo, tukaj dobro obrodi oves, rž, seno, krompir in drugi taki domsči pridelki. Posebno detelja uspeva tukaj, kamorkoli jo posejete celo v divjini. Tukaj imamo dovolj solnca in dosti dežja, je veliko jezer in potokov, tu je izvrsten ribolov in mnogo divjačine. Dobre ceste, ljudske in višje šole. Tu imamo svoj prostor kjer se prodaja smetana (Creamery) in gre na enega največjih trgov za pridelke, ki je le par ur oddaljen. Cena ti rodovitni zemlji je od $12.00 do $30.00 en aker. Zemlja v jezerskih ospredjih je nekoliko dražja. Pri nakupu plačate le nekaj malega takoj, ostalo lahko plačujete skozi deset let, Tukaj je naseljenih nad 600 družin, med temi je tudi 26 Slovenskih družini in imamo tukaj tudi društvo št. 499 S. N. P. J. Mi vom pokažemo kako se prične z delom in vsm damo vsa potrebna pdjasnila. Pišite po našo knjižico "Happy Homes and Farms That Pay," ta vam pokaže slike in vam pove vse potrebno. Pišite v slovenskem ali angleškem jeziku na nasloy: John Geachel, Bos 104, Draper, Wis., ali pa na: Edward Hines Farm Land Co„ 160 Monroe st., Chicago, IU. —(Adv.) 1 VI DOBITE ZASTONJ Vss važna pojasnila o vaiem investiranju v lotah - in drugam imetju, kupljen na kontrakt, del rte odplačilo sli ps sa gotovo denar. Lot Owners Assodstion, Room 1441, &3 Jackson Blvd., Chksgo, IU. Prihodne prireditve kluba it. 1 J.U Klub ŠL 1, J. S. Z. Dramska predstava S9. jan. 1928, v dvorani C. S. P. 8. — Druge priredbe klubn št 1 v L 1928; Dna 8. aprila dramska predstava v dvorani Č. S. P. S. — V torek 1. taaja prvomajska slsvnost v dvorani S. N. P. J. — Dne SO. bm-ja koncert "Save" v dvorani S. N. P. J. ČLANI IN DRUŠTVA SNP,. ■*e nekaj Z* •v 8. Redne konv«*^ SNPJ in ker je eedaj pri^ prava o pravilih SNPJ M ^ «o konvencijo, je zelo u^ Prilika, da al nabavite ta zaak' nlk.Kdornampei|jel5cvj£; aih znamkah, mu pošljemo u 7 a pian ik. Pišite na: Kjtjiievna Matica 8NJP, 2657 S. LawndaW Ave., Chicago, 111. ¡3 in čHati pravilno piny T NareS d Klevnk* i s p rodai 8.N.P.™ Revmatizem uničen ali vrnemo denar SUH- Tisočem pomagalo v 30 dneh. NAKbCn-E SI KNJIGO -AMERIŠKI SLOVENCI." Tu imate sedaj najzadnjo priliko. da ae rotite t lam« ia bolečin. Ako vin n« pomapamo. «m vrnemo repri*ajte t Ml tea povrnemo »u 4. nor ako vam ne pnmaoa To odnrvilo ataao aaaao $1.00. Nri* ANTI-RHEUJUTIC TREATMENT jt nala Uaajdha predpis alavnesa ananstveoafa adravnika >vrnp|hi»a Dr. Toei 1, adravilo vaahuje inaaeteeao tmaiana praU maitltfiu amtavia*.' k», terl takoj po rahUaaja »naiapajn krvi in «Mišma« eistemu in prič«, takoj odavajaU nastale strupene in oetale nediate tvarine is vaa/9 proeto hraa vaakaea narimtiaaaa ali dmsih povarnlh snovi. M u vilva o« veake Ao «ako Saiikatne oaoba. Nehajte fubRI 0 TUDI VSA USTMENA POJASNILA