!zba]a ?sak petek.
■ S
Oreäüistvo:
Kopitarjeva ulica štev. 6.
garcčnlna znaša:
celcletea . . . . IC 4 —
poinletna.........Z —
četrtletja......... 1 —
Pesainezpa štev. „ 010
i AVSTRIJSKE KRŠČANSKE TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE, g
v
St. 47.
V Ljubljani, dne 20. novembra 1914.	Leto VII.
Delavske strokovne organizacije v naši državi.
Po c. kr. delavskem statističnem uradu izdano delo o delavskih stavkah in o izključitvih od dela v Avstriji 19J 3 objavlja med drugim tudi pregled delavskih strokovnih organizacij. Obžalovati moramo, ker statistični urad ne pozna vseh delavskih strokovnih organizacij v Avstriji. Navaja namreč le strokovne organizacije združene strokovne komisije na Dunaju (nemško socialno demokrat, strokovna društva), organizacije, ki so združene v češko slovanski strokovni komisiji (socialno demokraška), češke narodno delavske strokovne organizacije, krščanska strokovna društva in nemške zveze deloje-hialcev, organizirane v svoji osrednji komisiji. Izpuščene so zelo močne češke in poljske krščanske strokovne delavske organizacije kakor tudi slovenske krščanske strokovne organizacije, /elo je želeti, da jih bodoče poročilo ne bfczre.
Krščanske strokovne organizacije.
Naš^ list je o njih stanju leta 1913. že poročal, štele so 37.237 članov, od katerih odpade na Kranjsko 1544 (odpadlo jih je 103, na Dalmacijo, Istro in Primorsko 634 (odpadlo jih je 64) in na Koroško 325 (več 34). Znano je, da je v tej dobri organizaciji organizirano tobačno delavstvo in železničarji tudi v slovenskih pokrajinah. V osrednjih komisiji avstrijskih krščanskih strokovnih društev je organiziranih 21 strokovnih zvez. Dohodkov je bilo leta 1Ö13 kron 804.167 K 71 vin., izdatkov pa 011.003 K 22 vin. Podpor so izplačali ^.000 K 3 vin. Premoženje je znašalo K°hcem leta 1912 322.728 K 48 vin., kon-leih leta 1913 pa 373.257 K 54 vin., kar Kaze, da se je zelo dobro gospodarilo.
Kemška socialna demokracija in stro« kovna društva
Izpadajo avstrijski strokovni komisiji, članov je padlo leta 1913 za ; ker je izstopila iz strokovne tubdi strokovna zveza tobač-ega delavstva, znaša skupna izguba cianih 8775 oseb. Radi trajne brezpo-, Posti so se dohodki povišali le za okroglo 66.000 kron. Članov je bilo 415 tisoč 195. Osrednjih strokovnih zvez je ai'. Na Kranjskem obstoja krajno društvo in 35 skupin, ki štejejo 2607 delavcev in 34 delavk, skupaj torej 2641 članov. Na Koroškem obstoja 1 krajno 'Kuštvo in 114 krajnih skupin s 5887 med njimi 132 delavk, na Štajer-(\ ° Popadeta dve krajni društvi, 1 05 ec« ia zveza iu 330 krajnih skupin s ■00Q člani, med njimi 1510 delavk; v
, oseb Komisije
Istriji obstoja 1 krajno društvo in 99 krajnih skupin z 8753 člani, med njimi 438 delavk. Na Dalmacijo odpade 1 krajno društvo in 33 krajnih skupin s 686 delavci.
Na podporah se je izdalo 4,616.929 kron 37 vin.; za pravno varstvo 192.462 kron 90 vin.; za strokovno časopisje 1,193.943 K 81 vin. za izobrazbo 239.285 kron 71 vin.; za agitacijo in za organizacijo 1,208.129 K 99 vin.; za stvarni upravni izdatek je znašal 773.074 K 87 vinarjev, osebni upravni stroški (plače delavskim tajnikom in uradnikom) 996.726 K 78 vin.; raznih izdatkov je bilo 837.744 K 46 vin.
Socialistična (nemška) strokovna društva so skupno z odpornim skladom izgubila na premoženju okroglo 329.000 kron (izpor črkostavcev!) in se je skupno premoženje znižalo od 15 milije nov 064.798 K 25 vin. na 14 milijonov 735.137 K 55 vin.
Češke slovanske organizacije
pridružene češko - slovanski strokovni komisiji v Pragi (socialno' demokra-ške) so štele koncem leta 1913 48 samostojnih strokovnih zvez s 100.841 člani; leta 1912 pa 49 strokovnih zvez s 103.813 člani. Dohodkov so imele leta 1913 2 milijona 190.772 K; premoženje je znašalo koncem leta 1,443.045 kron. Za podpore so izdali 904.643, uprava je stala 1,091.961 kron; za stavke se je izdalo 211.415 kron.
češka narodna socialna delavska organizacija
je štela koncem leta 1913 članov 77.032, med njimi 3904 ženske. Obstojalo je 7G8 krajnih društev s 50 zvezami, leta 1912 je bilo 51 zvez s 749 krajnimi društvi, ki so štela 71.272 članov. Dohodki so znašali leta 1913 901.672 K, izdatki pa 735.776 K. Premoženje je znašalo koncem leta 1913 354.630 K.
Nemške narodne delavske organizacije
so štele leta 1913 28 zvez z 914 krajnimi skupinami. Število članov je poskočilo od od 79.197 na 79.539. Podrobnejših podatkov o stanju premoženja statistika ne navaja.
Glasnik
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.
Avstrijska krščanska tobačna delavska zveza, skupina Ljubljana je, ker
sta odpoklicana k vojakom predsednik tov. S a v e n z in podpredsednik T o -rn a ž Novak, izvolila za predsednico in zapisnikarico Mici Blejec, za podpredsednico pa Uršulo K a t -taue r.
SaiRTNA KOSA.
Fürstenfeld. Ivana U r s c h 1 e r. Schwaz. Ana Krabicbler, roj. Steinlechner; Marija Lintner.
R. J. F.
Za vojaško takso je izdalo brambno ministrstvo odlok, ki poostruje določila o plačevanju vojaških taks. Določila se je pa vojaška taksa po višini dohodninskega davka in znaša pri tistih, ki plačujejo v 1. razredu K 13'60 do K 15’20 dohodninskega davka (letni dohodek K 160U-— do K 1800-—) 11 K. Naslednja razpredelnica nam natančno kaže višino vojaških taks z ozirom na dohodninski davek.
	Dohodnina				
	Dohodninske		Davčn	postav-	Vo-
T5	davčne postavke		kom odgovarja dohodek		jaška taksa
p Sl 03 «	od	do	nad	do	
		krc	n		kron
1	13 60	15-20	1.600	1.800	11
2	17 —	18-70	1.800	2.000	13
3	20-40	24-40	2.000	2.400	17
4	28-50	32-60	2.400	2.800	23
5	36-70	40-b0	2.800	3 200	29
6	4490	49--	3 200	3.600	35
7	55-10	61-30	3.600	4.000	43
8	69-50	79-50	4.000	4.800	55
9	90-—	100-50	4.800	5.600	70
10	112-50	12?- —	5.600	6.600	88
11	145-50	164-	6.600	7.800	113
12	184-50	207--	7 800	9.200	143
13	234-	273 —	9.200	H.000	182
14	309-—	348-—	11.000	13.000	232
15	387--	428--	13.000	15 000	285
16	1 š	510 —	15.000	17.000	339
17	552-—	597--	17.000	19.000	394
18	643-—	706-—	19.000	22.000	458
19	793 —	886-—	22.000	26.C00	564
20	978- -	1.071-—	26.000	30.000	671
21	1.169-—	1.267-—	30.000	34.000	795
22	1.365-—	1.463-—	34.000	38.000	915
23	1-561 -	1.70 5-—	38.000	44.000	1.050
24	1-Ü05-—	2.106-—	44.000	52.000	1.260
25	2-307-—	2.513-—	52.000	60.000	1.500
26	2-719-	2-935-—	60.000	68.000	1.753
27	3-152--	3.378-—	68.000	76 000	2.018
28	3.615 —	3-852-—	76.000	84X00	2.292
29	4.089-—	4.336-—	84.000	92.000	2.574
30	4.584-—	4 841-—	92.000	100.000	2.865
31	5-109-—	5.377-—	100 000	108.000	3.165
32	5.645-—	5.913-—	108.000	116.000	3.465
33	6.181-—	6.449-—	1 116.000	124.000	3.765
34	6 717-—	6.985--	124.000	132.000	4.065
35	7.253--	7.521-—	132.000	140.000	4.365
36	7.789-—	8.057-—	140.000	148.000	4.665
37	8.325-—	8.593--	148.000	156.' 00	4.965
38	8-861-—	9-129-—	156.000	164.000	5.265
39	9-397-—	9.665--	164.000	172.000	5.565
40	9.933--	10.201-—	172.000	180.000	5.865
41	10.469--	10.737-—	180.000	188 000	6.165
42	11.005--	11.273 —	188.000	196.000	6.465
43	11.541-—	12.030-—	196.000	210 000	6.833
44	12.700--	13.370--	210.000	230,000	7.538
45	14.040-—	14.710-	230.000	250.000	8.288
Službena taksa se za vsakih 20 000 kron višjega letnega dohodka poviša za K 750'—. Nova določila veljajo že za leto 1914.
Poročilo blagajne za III. četrtletje 1914
Dohodki:
54.669 tedenskih prispevkov ä 30 vin. K 16.400-70		
5.920 tedenskih prispevkov ä 40 vin.		2.368-—
58 vpisnin			23 20
7 knjižnih pristojbin			1-40
Obresti			980-25
Koledar			44-50
Strokovni listi	 			3-90
Brošure			24-—
Strokovna komisija .		204-90
Dobro krajevnih skupin			338-40
Povračila			-■50
Razno 		>»	30-73
Vsota . .	K	20.420-48
Saldo 30. junija 1914 . .	M	38.786-62
	K	59.207-10
Izdatki:		
Bolniške podpore		K	9 376-50
Podpore porodnicam 			1.310-—
Mrtvaščine 			130-—
Podpore za orožne vaje			47-16
Mobilizačne podpore 			1.764-60
Obresti skupinam			1.876-87
Agitacija			225-46
Plače in nagrade			1.334-—
Strokovni listi			1.494-08
Seje, delegacije itd			179-20
Tiskovine			94-28
Pisarniški izdatki			217-15
Nominale 10.000 K n.-avstr. deželnih		
kom. zadolžnic			7-569-83
Strokovna komisija			516-99
V vojno-oskrbovaine namene . . .		500 —
Koledar			50-—
Knjige in časopisi			12--.
Bolniška podpora in zavarovanje .		150 60
Rezervnemu zakladu			118-—
Povračila skupinam			4-46
Zaostanki skupin			52-52
Razno 			15*—
Vsota	K	27.044-80
Saldo 30. septembra 1914 . .	»»	32.162-30
K 59.207-10
Izkaz premoženja:
Gotovina v blagajni .... K 32.162-30 Vrednostni papirji .... „ 20.445-50 Deleži.....................„	5.200-—
K 27.807-80
Prano Brandts
5. oktobra je umrl predsednik zveze »Arbeiterwohl« (v dobrobit delavstva) in ljudskega društva za katoliško Nemčijo tvorničar Franc Brandts. Rajniku je manjkalo samo še 40 dni do 80. leta. Predsedoval je »Arbeiterwohlu« 34, ljudskemu društvu pa 22 let. Za obe društvi je skrbel kot pravi oče. Procvi-tali sta in sta takorekoč še zdaj vodilni sili praktičnega socialnega organi-zatoričnega dela katoličanov Nemčije.
Franc Brandts je bil potomec premožne trgovske rodbine v München Gladbachu, ki je kupčevala z bombaže-vino. Ko se je mudil začetkom šestega desetletja minulega stoletja v Lancas-hiru na Angleškem, je videl, kako da deluje strojna tekstilna industrija. Ko
starega dekleta.
Angleški Ban Bolt.
Nehal je misliti, ker se je moral Kh’iti s snegom. Veter je divje pihal jj,1X1X1 metal kosme v lice, da je moral L. ti Pota bolj po razoru, nego z oč-K Delali so se že zameti; ko je prišel a cesto, je zadel ob tri do štiri čevlje . lsok in več čevljev širok zamet. Opazil luč in ob nji voz. Nekdo je zadel ob ahiet in je poiskušal spraviti konje .čemenj. Farmer je vedel, da to ne poj-splezal je nanj in zaklical: »Pustite; 0 ,<'h konj ne pride tu skozi.«
2ri Dlas, ki je odgovarjal, mu ni bil »Vem; ne bi me skrbelo, ko bi jv, ^el le nazaj; pa že pol ure se mučim ne gre.«
tvle ^Saj tudi ne bo šlo,« odgovori Far-sp. sočutno. »Kolesa so vam zavita v stitf trel:,a bi bilo lopate, da jih oči-in >>’ .Najboljše je, če izprežete konja Vas tvezdite, če se vam mudi. Vaš voz Čete9{0eaka tukaj do jutra. Kam pa ho-
'iK Marti Roscol v Barncroft.« je; 0uy?rmer Je obstal in čudna misel ga batn ^a' »Tako torej,« je pristavil in
Döt-v. vPra§al: »Ali ni vaše ime Mihael trrow?«
Tujec se je zasmejal:	»Res je to,
ampak čudim se, kako ste to uganili.«
»In vi se greste k Marti Roscol ženit.«
Mihael Barrow je ob svetilkini luči strmel vanj. »Mož,« je zaklical, »ali ste vi čarovnik ali kaj? Kako morete vedeti, kakšna je moja misel?«
»Ne vem,« se je zasmejal farmer, čarovnik pa nisem, pa vendar sem vse to ugasnil. Mož, jaz sem ravno Marto obiskal, da bi me vzela in ona mi je povedala vašo povest. Čaka vas; čakala je na vas vsa ta leta, in ko sem jaz potrkal na duri, je mislila dekle, da ste nazadnje vendarle vi prišli ponjo. Če imate še kaj ognja v svojih kosteh, boste brž izpregli konja in bliskoma jahali, dokler ne pridete v Barncroft. Izgubili ste že dovolj časa.«
»V Liverpoolu sem se izkrcal šele opoldne,« je začel Barrow sebe braniti — in — —
»Ne mislim za danes, mož; mislim na teh enajst let, kar vas Marta čaka. Hitro, mož, ker jaz mislim, da je že preveč potrta.«
»Bom,« pravi mirno Mihael Bor-row. Vi ste mi dopovedali, kakšen norec sem bil. Toda enajst let hitro mine, če kdo dela za Rahelo «
»Mislil sem, da je bila Marta,« je zakričal na ves glas farmer.
Mihael BarroWi se je smejal, ko je izpregel konja od vojnice. »Rekel sem samo tako — po svetem pismu.«
Zlezel je na konja in ga izpodbadai s petama. »Ne poznam vas, kdo ste,« je zaklical, »toda upam, da pridete na mojo svatbo.«
»Pri Martini moram biti,« je odgovoril farmer.
»To ne bo veliko razločka,« se je zasmejal Mihael in odjezdil v noč in sneg.
Četrt ure kasneje je iznova potrkalo na duri Marte Roscol. Pustila je medaljon, ki ga je držala v rokah, da ji je padel na prsi in šla vun.
»Oparskaro je prišel nazaj po svetilko,« je mislila sama pri sebi, ko je odpirala duri. Pred njimi je zagledala moža, in ko je spoznala, da ni farmer, je ta izpregovoril: »Marta, deklica, nazadnje sem vendar prišel.«
»Miha, Miha,« je zakričala in prihodnje trenotje je bila že v njegovih rokah.
Pet minut kasneje, ko sta stala skupaj v lični sobici, je zašepetala: »Kaj ne, da nisi hud name za tisto, ko so ti s krivo prisego vzeli dobro ime.
Vedela sem, da je oče naredil spletko, vedela, da ti nisi tistega naredil in da je bil oče piške položil v tvoj voz — toda nisem mogla, nisem ga mogla izdati; moj lastni oče je bil.«
»Razumem, dekle,« je rekel Mihael in jo pogladil po laseh, »razumel sem že tisti dan in sem te spoštoval zato, dekle. Med nama ni treba govoriti o odpuščanju.«
Kratek čas je molčala, potem je rekla očitaj e :	»D olgo časa te ni bilo,
Mihael.«
»Nisem si mogem pomagati,« je odgovoril; »začetkom sem imel trde čase. Nisem vedel, kam bi šel; obkladal sem od meseca do meseca in prisegel sem si, da te pustim prosto, da narediš ,kar hočeš, in da ti ne bom pisal, dokler ti lahko ne ponudim mirnega doma, in ko sem si prislužil precej premoženja, sem sklenil, da se vrnem sam namesto da bi pisal. Nisem vedel do nocoj, ali si omožena, ali ne. In zdaj sem vesel, da sem sam prišel namesto pisanja in vesel, zelo vesel, Marta, dekle moja, da si počakala na me.«
Pogledala je kvišku vanj skozi ki so se ji lesketale v očeh in nasmehnila se je, ko je zašepnila: »Vidiš, Miha, fantič moj, jaz sem vedela, da boš nazadnje vendarle prišel.«
se je vrnil domov, je s pomočjo matere, ker oče ni hotel sodelovati, si izposodil potrebno glavnico, s katero je v družbi svojih dveh bratov ob spodnjem Renu ustanovil prvo mehanično tkalnico za barvano blago. Pod njegovim tehničnim in trgovskim vodstvom je postalo mesto München Gladbach nemško središče industrije, ki izdeluje polovično volno. Zase in za svojega brata je zgradil drugo tvornico, nato se je od bratov ločil in je začel sam zase kupčevati. Trgovsko in tehnično pri njem izurjeno osobje je v münchen - gladbachškem okraju bodoča desetletja zgradilo več velikih tvornic, ki jih je rajnik, ker se ni bal konkurence, naravnost podpiral. Njegova tehnična dalekosežnost je rešila tvrdko pogina v amerikanski državljanski vojski, ki je tudi v Evropi v tekstilni industriji povzročila krizo. Z veliko drznostjo je uspešno tekmoval z Angleži v Carigradu, Smyrni, Tokiu, Sidneyju in v Buenos - Airesu. Vzorce tvrdke Fr. Brandt so preko morja ravno tako cenili kakor doma.
Mehanična tkalnica tvrdke stoji nad 40 let, zvesta svojemu kabelskemu naslovu »progresso« vedno izpopolnjena z novimi stroji na starih temeljih. Tudi za delavstvo je tvrdka Brandts v München Gladbachu zelo skrbela. Med tvrdko in delavstvom je posredoval že leta 1872. »kolegij najstarejših«, ki je bil tretji delavski odbor v Nemčiji in je skrbel za izpopolnitev in za iz-premembe delovnega reda in je tudi v splošno zadovoljnost upravljal delavsko bolniško in rodbinsko blagajno. Kolegiju je Brandts tudi poveril nalogo, da je skrbel za čut skupnosti, reda in dobrih nravnosti med delavstvom in da je šel z dobrim svetom tudi posamezniku na roko. S pomočjo zaupnikov je skrbel, da se je izpolnjeval tvorniški red, da se je lepo postopalo in da so se tudi izven tvornice lepo obnašali; skrbeti mu je tudi bilo, da so se poravnavali spori med delavstvom. Starešinstvo je smelo nalagati po potrebi ukore (svarila) in globe. V svojih tvorni-cal je gledal na to, da niso delale omo-žene ženske, gradil je delavske hiše, ustanovil jim hranilnico, knjižnico, raz-pisaval nagrade tistim, ki niso pili vpi-jančljivih pijač, nagradeval stare delavce, skrbel za delo invalidom, uvedel šivalno šolo delavkam, za zunanje delavce ustanovil njih otročičem šolo in kosilo kar v spodnjih prostorih lastnega stanovanja, kjer je zgradil tudi kapelico sv. Jožefa. Spoštoval je svobodo delavskih organizacij; stavkalo se pri njem ni nikdar; v najtežavnejših kx*i-zah je skrbel svojemu delavstvu za stalno, če tudi okrajšano delo.
Zbral je leta 1879./80. katoliške tvorničarje in delavske prijatelje, da se v »Arbeiterwohlu« skrbi, z izključitvijo vseh političnih namenov samo za izboljšanje položaja delavstva. S to malo. a z izbrano četico, je pričel v VIII. desetletju minulega stoletja boj proti mancesterskemu liberalizmu med podjetniki. Pridobil je vlado svojega okraja za delavsko varstvo in za delavsko zavarovanje, prekrasil s svojimi mislimi politično stranko, časopisje, velike katoliške shode in cerkvene kroge in je končno 1. 1890./91. z ustanovitvijo Ljudskega društva za katoliško Nemčijo za socialno preosnovo pridobil katoliško Nemčijo. Seveda so ga volili v razna društva, a najbolj je deloval v velikih zvezah »Arbeiterwohl« in v Ljudskem društvu za katoliško Nemčrjo. Povsod se je kazal na vodilnih mestih zaradi svoje diplomatične spretnosti in ker je bil vztrajen optimist. Spletk je doživel \eliko, a vplivale niso nanj.
Jugoslovan. Strokovna Zveza.
PROTI DRAGINJI.
Načelstvo J. S. Z. je vzelo na znanje sledeče poročilo:
Vojska je povzročila, da so se skoraj vsa živila in življenjske potrebščine podražile. Povpraševanje po živilih je to podraženje povzročilo, nadalje potrebuje armada veliko živil. Večina držav je tudi izdala prepovedi za izvoz živil, ki jih zato ne morejo tudi v našo državo uvažati.
Podražile so se cene žitu naravnost nečuveno. Cena pšenici je poskočila od 26.70 do 27.00 K dne 25. julija na 38.80 do 40.80 K dne 20. oktobra. Rž je poskočila od 20.20 do 20.90 K dne 25. julija na 32.40 do 33.80 dne 20. oktobra. Cene so se pa od takrat zopet znatno zvišale. Cena pšenici se je torej povišala za 50 odstotkov, rži pa za 65 odstotkov. Znano je, da so se tudi cene moki, jajcem, mesu, krompirju zelo povišale.
Te visoke cene se nikakor ne morejo upravičevati. Letošnja letina je bila dobra. Pridelalo se je dovelj. Izvoz je prepovedan. Tudi živine je v naši državi dovolj. Žita in moke primanjkuje le zato, ker so jo pokupili veletrgovci, ki
svoje zaloge zadržujejo, da dosežejo pozneje še večje dobičke na škodo malega človeka, v prvi vrsti delavca in delavke.
Nasproti temu položaju je J. S. Z. dolžna, da zavzema v korist svojih članov in neposredno tudi za vse slovensko delavstvo stališče glede na to vprašanje in da se v tem vprašanju pridruži veliki akciji, ki jo je podvzela nemška avstrijska krščansko socialna delavska organizacija. Naglašati moramo, da so oblasti dolžne, da naj strožje nadzirajo določevanje cen z živilom in da zato določi takozvane najvišje cene, ki so jih že v Nemčiji določili. Ža to so se, kakor je znano, zavzeli tudi zastopniki kmečkega stanu in celo ljubljanska trgovska in obrtna zbornica.
Zahtevati moramo, da se zaključijo žitne borze, ki so bile že nekaj časa, ko je izbruhnila vojska, zaključene. Če je zaključena denarna borza, zakaj bi ne zaključili tudi žitnih borz, na katerih špekulanti sesajo naravnost kri in mozek najrevnejšim ljudem. Borza ima pač pomen, kadar gre za svetovno trgovino, ki je pa zdaj med vojsko itak popolnoma onemogočena. Zaključi naj se tudi ogrska žitna borza.
Država naj dožene obstoječe zaloge živil. Prepove naj se, da bi se iz krompirja, ovsa itd. kuhalo žganje.
Najširji sloji prebivalstva pač ne smejo trpeti zato, ker je vojska in se jim življenje ne sme še bolj otežkočiti.
Na c. kr. trgovinsko ministrstvo, na c. kr. poljedelsko ministrstvo in na c. kr. notranje ministrstvo naj se odpošlje sledeča resolucija:
VISOKO C. KR. MINISTRSTVOI
Zadnje čase so se pod pretvezo vojnih zapletjajev, cene vsem živilom nečuveno in neupravičeno zvišale.
Letina (žetev) je bila v letu 1914 dobra in se vsled tega ni bati, da bi primanjkovalo najpotrebnejša in najvažnejša živila, ako se izključi pravočasno špekulacija.
Poljedelski krogi sami ugovarjajo neopravičenemu povišanju cen živilom. Poklicani zastopniki kmetskega stanu, so se jasno izrazili proti zahtevanim visokim cenam življenskih potrebščin.
Sedanji položaj zahteva resno, da poseže tu vmes visoka c. kr. vlada, ter hitro in odločno zabrani vsako izkoriščanje prebivalstva po špekulaciji z življenskimi potrebščinami in tako obvaruje ljudstvo preteče bede.
Do sedaj so se cene žitu naravnost nečuveno zvišale. Cena pšenici se je zvišala od 26 K 40 vin. do 27 K dne 25. julija na 38 K 80 vin. do 40 K 80 vin. dne 20. oktobra. Rž je poskočila od 20 K 20 vin. do 20 K 90 vin. dne 25. julija na 3 K 40 vin. do 33 K 80 vin. dne 20. oktobra. Od tedaj so se pa cene zopet znatno zvišale.
Znano je, da so se tudi cene moki, jajcem, mesu, krompirju, fižolu in vsem drugim živilom zelo povišale.
Te usodne cene se ne morejo naravno nikakor opravičevati in tudi opravičenje z izrednimi razmerami, ne sme in ne more veljati, ker se je vsega dovolj pridelalo in tudi živine, prašičev itd. ne manjka. Poleg tega je pa izvoz prepovedan in se ne morejo živila izvažati v tuje države.
Žita in moke primanjkuje le zato, ker so je pokupili za časa žetve veletrgovci,’ ki sedaj zaloge zadržujejo, da dosežejo pozneje še večje dobičke na škodo državnih blagajn, malega človeka in v prvi vrsti delavskega stanu.
Da bode ljudstvo in posebno delavski stan zavarovan pred draginjo živil, ki bi pomenila bedo, si dovoljuje Jugoslovanska Strokovna Zveza v Ljubljani v imenu svojih v petdesetih podružnicah oziroma skupinah organiziranih članov predlagati visokemu c. kr. notranjemu ministrstvu sledeče nasvete:
1.	Določijo in zaukažejo naj se žetvi primerne naj višje cene žitu, moki, krompirju in vsem stroknim sadežem (Hülsenfrüchten). Ako bi to ne bilo iz raznih vzrokov takoj^ mogoče, naj se zaplenijo vse zaloge žita in potom državnih oblasti prodajajo po primernih cenah.
2.	Zaukaže naj se, ako se določijo najvišje cene dolžnost prodaje vsem trgovcem in prekupcem z žitom in živili.
3.	Vlada naj zaukaže sestaviti seznam vseh živil in držav, posebno pa žita in krompirja,
4.	Prepove naj se krmljenje živine in prašičev z žitom, ki se rabi za kruh in druga živila. Istotako naj se prepove krmljenje živine in prašičev s krompirjem. Prepove naj se tudi uporaba krompirja, rži, koruze in ječmena za kuhanje žganja.
5.	Zaključijo naj se. vse borze za kmečke pridelke.
V nadi, da se bode visoko c. kr. ministrstvo oziralo na navedene nasvete in ukrenilo v najkrajšem času vse po-
trebno proti podraževanju živil in s tem oprostilo prebivalstvo bede, državni blagajni pa prihranilo prevelike stroške, se bilježimo z velespoštovanjem
Načelstvo J. S. Z.
Vojni dogodki
od 10, do 17. novembra 1914.
Južno bojišče. Ko je padel Šabac, so se naše čete razdelile: en del je prodiral po deželni cesti ob Savi proti Obrenovcu, katerega so naši vzeli z naskokom dne 14. t. m.; čete na suhem so ves čas izvrstno podpirali naši savski monitorji s svojim dobro merjenim topovskim ognjem. Drugi del naših čet je pa v hitrih pohodih šel proti jugovzhodu ter zavzel Vrelo in Ub. Nato so jo udarili naravnost proti Valjevu, kateremu so se približali naši tudi od Drine sem preko Krupnja. Slišati je bilo vedno, da se bodo Srbi, ki so se pred našimi na celi črti umikali, pri Valjevu ustavili in postavili v bran. A niso imele časa za to, ker so jim bili naši noč in dan za petami; bežali so naprej in skušali z zadnjimi stražami le toliko zadržati naše, da bi mogli rešiti svoj tren. Dne 15. t. m. so naši brez resnejšega srbskega odpora zasedli Valjevo. V kratkih 10 dneh so naše čete osvojile vse srbsko ozemlje, ki se razprostira med Savo (do Obrenovca), Kolu-baro in Drino do Ljubovije. V naših rokah sta železniški progi Šabac—Ložnica in Obrenovac—Valjevo ter deželne ceste Ložnica—Valjevo, Šabac—Valjevo, Šabac—LTb in Obrenovac—Valjevo. Obe skrajni točki naše fronte: Valjevo in Obrenovac, sta velevažni. Iz Valjeva vodijo ceste in železnica naravnost v srce srbske kraljevine: v Kragujevac in Niš, iz Obrenovca ob Savi pa vodi odprta 22—23 km dolga pot po deželni cesti v Belgrad, o čemer se ne sme pozabiti na naše monitorje, ki bodo po Savi spremljali naše čete in jih podpirali. Po tolikih uspehih je razumljiva pohvala, ki jo je fcm. Potiorek v cesarjevem imenu potom armadnega povelja izrazil hrabri V. in VI. armadi. Pa tudi Potiorek sam je kot vrl poveljnik vrle armade zaslužil odlikovanje, katero je ob tej priliki dobil: vojaški zaslužni križ L razreda z vojno dekoracijo. Bodi končno še omenjeno, da so naše čete v teh 10 dnevnih bojih ujele 8000 Srbov in uplenile 42 topov, 31
strojnih pušk in veliko drugih vojnih potrebščin. Naše čete pa tudi sedaj ne mislijo niti na kratek počitek, ki bi mudil sovražniku priliko, da se zbere in uredi, marveč že prodirajo iz Valjeva naprej ter se že poroča o novih bojih. Srbi se umikajo proti Kragujevcu.
V	vzhodni Galiciji in Bukovim je
zadnji čas postalo nekam tiho in mirno — nevihta se je prevlekla proti se-verozapadu. Črnovice so slejkoprej v naših rokah. V Karpatih so si naše brambne sile napravile nepremagljivo brambno črto, ki je nobena ruska premoč ne bo mogla prodreti.
V	srednji Galiciji so Rusi prodrli do črte Tarnov—Jaslo—Krosno. Prze-mysl se izvrstno drži; ne-le da uspešno odbija vse nasprotnikove napade, marveč je posadka dne 14. t. m. izvedla tudi obsežen izpad in vrgla sovražnika na severu nazaj do višine pri Rokiet-nici.
V	zapadni Galiciji se nekje krog Krakova pripravljajo novi veliki dogodki; kje in kako je razvrščena naša armada, je pa doslej še vojna tajnost. Uradno poročilo z dne 16. t. m. le kratko omenja, da so se na severnem bojišču na posameznih točkah 'fronte začeli boji.
N eniško-rusko bojišče. Pri Wloc-lawsku (zapadno od Plocka ob Visli) so Nemci izvojevali veliko zmago; premagali so več ruskih armadnih zborov in jih vrgli nazaj proti Kutnu. Nemci so ujeli v teh večdnevnih bojih 23.000 Rusov in zaplenili 70 strojnih pušk in mnogo topov. Tudi pri Lipnu (severno-zapadn-o od Plocka) so Nemci zmagovito vrgli nazaj prodirajoče ruske čete. Ravnotako so Nemci odbili rusko prodiranje pri Soldau (severnovzhodno od Plocka na pruskem ozemlju). V teh bojih so ujeli Nemci 5000 Rusov in zajeli velik vojni plen. Hudi večdnevni boji so se vršili pri Stallupönenu na Vzhodnem Pruskem (leži kakih 12 km ud ruske meje ob črti Eydkuhnen—Insterburg—Königsberg); Nemci so končno Ruse vrgli nazaj.
Francosko - belgijsko bojišče. Na Belgijskem so Nemci zadnji teden dosegli velik uspeh, ker so osvojili Pjx" muiden in z močnimi silami prodrli čez reko Yser. Ypres se še drži, dasi ga Nemci strahovito napadajo. Sploh so Nemci svoje sile na črti Dixmuiden-Ypern-Lille-Arras silno ojačili in podvojili svoje napade na sovražne postojanke. Mesta Armentieres, La Basee,
Bethune, Arras so močno opustošena vsled nemškega artiljperijskega ognja. Hudi boji se nadaljujejo tudi tudi v središču ob reki Aisne; pri Berry an Bac (severozapadno od Reimsa) so Francozi izgubili važno postojanko. V Arg onih napredujejo Nemci korak za korakom ter so zopet vzeli Francozom neko važno opiralno točko. O bojih na vzhodni fronti ni bilo novih poročil. Rusko - turška vojna. Na trapezuntski meji so Turki zasedli ruske obmejne stražnice in prodrli precej daleč v Rusijo v smeri proti Batumu. Velik poraz so prizadeli Turki Rusom pri Köpri-köju, kjer so imeli Rusi 8900 mrtvih in ranjenih. — Turške čete so zasedle perzijsko mesto Kotur, ki je bilo doslej v ruskih rokah. Tako poročajo turške uradne vesti.
Angleži in Turki. Turki poročajo, da so napadli Angleže v Fao in jim prizadeli velike izgube.
Sveto vojno je proglasil turški sultan kot verski poglavar vseh mohame-dancev proti Rusiji, Angliji in Franciji. Afganistanski emir je že izjavil, da nastopi proti Rusom in Angležem ter je ruski poslanik že zapustil Afganistan.
Japonska in Belgija proti Turčiji.
Japonski in belgijski poslanik sta zapustil^ Carigrad.
Turčija je Rusiji, Angliji in Franciji tudi formelno napovedala vojno.
Vojna na morjih. Neuradno se no-roča, da je dne 2. t. m. priplulo pred Vis 25 do 30 francoskih vojnih ladij. Francoski mornarji so prišli tudi v mesto in odpeljali s seboj več odličnih mož kot talce. Na pošti so razdrli brzojavne in telefonske naprave. Potem so bombardirali rt Stončico, pretrgali kabel in zahtevali 50.000 K kontribucije, a se zadovoljili končno z 21.000 K. Nato je srancosko brodovje odplulo. — Ravno tako neuradno se poroča, da so naše ladje z velikim uspehom obstreljevale Lovčen in da je utrdba Kuk porušena. — Avstralska (angleška) križarka »Sid-ney« je dne 9. t. m. pri otokih Kakos v Indijskem oceanu uničila slovito nemško križarko »Emden«, ki je bila potopila veliko angleških trgovskih ladij in jim napravila 40 milijonov škode; »Emden« je bila potopila tudi rusko vojno ladjo »Zemčug«. — Nemško križarko »Königsberg« so pa Angleži zaprli v reko Rufi j o v Nemški Vzhodni Afriki ter je ladja izgubljena. — Nemški podmorski čoln je dne 12. t. m. v višini Dovra potopil angleško topničar-ko »Niger«. — Združene države Severne Amerike so proglasile najstrožjo nevtralnost za Panamski prekop in njegovo ozemlje, kamor ne sme nobena vojna ladja vojujočih se držav ne njihovi aeroplani.
Slovenski železničar.
Vojna poizveaovalnica pri južni železnici.
Ker je število uslužbencev in delavcev, ki so bili pozvani, da nastopijo z orožjem v roki za čast in obstoj domovine, zelo naraslo, je južna železnica ustanovila pri vrhovnem ravnateljstvu na Dunaju poseben poizvedovalni urad, pri katerem dobe vpoklicani kakor tudi njih svojci v vseh vsled vojne se pojavljajočih zadevah gospodarskega ali pravnega značaja brezplačno svet in pomoč.
Pismena vprašanja je nasloviti na »Administrative Direktion, Kriegsauskunftsdienst«, Dunaj X, Ghegaplatz 4,
I.	nadstropje, vrata 65-66. Istotam se lahko ustmeno vpraša vsak delavnik dopoldne od 9. do 12. ure.
Pozdravljamo to napravo in upamo, da bo marsikateremu olajšala skrbi, ki jih ima radi prejemkov zaostale družine, pri delavcih pa še prav posebno radi članstva provizij skega sklada. Številne tozadevne določbe niso vsakemu dovolj znane, pa tudi ne razumljive. Umevno je, da bo imel urad precej opravila, radi tega se priporoča, da uslužbenci in zaostali ene in iste postaje nejasna jim vprašanja zbero in skupno predložijo. Železničarski odsek
J.	S. Z. je svojim članom radevolje na razpolago, da posreduje.
Kako so se in kako se še
Angleži vojskujejo.
Angleška je vojske vedno tako vodila, kakor vodi sedanjo vojsko. Anglija je vedno žela dobiček, kadar so se države na evropski celini klale med seboj. Dolgotrajni boji na Nizozemskem» tridesetletna vojska je prinašala Angležem dobiček. Najboljše delovne sile in denar je dohajal s celine v Anglij0 in je izpremenil deželo, ki je prej no-znala le gospode in hlapce, v industrij' sko državo.

\
Angleži so si zapomnili nauk, ki so se ga naučili med tridesetletno vojsko. Njih politiki so izpoznali, koliko da njihovi državi vojske na evropski celini koristijo. Ko so se narodi na evropski celini medsebojno zatirali in se mesarili, se je Anglija lahko svobodno razvijala; pridobivala je kolonije, kupčija in industrija sta napredovali in bogastvo se je v deželi vedno bolj razširjalo, seveda ž njim tudi samoljubje in najgrša, najumazanejša sebičnost.
Anglija je stala enkrat na strani Francije, drugič na strani Nemčije-Av-strije. Naklonjena je bila nekaj časa francoskemu učitelju plesa in nekaj časa nemškemu šolmoštru, dokler nista ležala oba na tleh.
Posledice Napoleonovih vojska na Rospodarske razmere v Angliji nam najjasnejše kaže, če primerjamo številke angleškega izvoza med in po vojski.
Izvozili so Angleži blaga leta 1805. za 38 milijonov, leta 1810. za 48 milijonov, leta 1815. za 51 milijonov, 1. 1816. za 41 milijonov, leta 1819. za 35 milijonov in leta 1848. za 52 milijonov funtov šterlingov.
Kaj nas uče navedene številke?
Medtem ko so izvozili Angleži leta 1805 za okroglo 40 milijonov funtov šterlingov blaga, je izvoz kljub vojski in ravno zaradi vojske poskočil in je vojska povzročila, da so se Angleži polastili trgovine in pomorske plovbe. Poskočil je izvoz leta 1810. za 48 in je dosegel svoj višek leta 1815. z 51 milijoni. Ko se je pa sklenil mir v Parizu in ko so se pojavile posledice miru, je padel izvoz leta 1816. na 41 in leta 1849. na 35 milijonov funtov. V tvorniških okrajih sta izbruhnila beda in revščina. Po letu 1815. so poskočili zločini za 91 odstotkov. Pisatelji so javno nastopali proti mirovnemu sklepu. Jasno nam ta oko-Ksčina kaže, kdaj da se Angliji bolje Kodi, ali med vojsko ali med mirom.
Beseda vojska, ki se tolikokrati lahkomišljeno izpregovori, pomen j a za Angliio nekaj drugega, kakor za celino. Medtem ko vsled vojske med ljudstvi evropske celine redno delo v tvor-nicah počiva, se prekinejo trgovinske zveze in izvoz preneha, najboljši delav-stoši polje, tvornice, pristanišča in ladje se končajo tako, da oba vojskujoča naroda opešata ali da se konča, in da se bistveno njena moč izpremeni, pa v Angliji med evropskimi vojskami vse dela, in sicer z monopolskim! cenami, trgovina in plovba procvitata, podjet-n°st donaša nove kapitalije, če se pa sklepa mir, je Anglija v toliko obvarovana, da lahko narekuje borilcem celine svojo voljo in svoje želje, ki se večinoma omejujejo na kolonije in na trgovinske dobičke. Države na celini se Potiskajo in bore s skrajnimi napori, dozdevni zmagovalec se slavi in odne-Se v najboljšem slučaju košček zemlje; Anglija pa odločuje in z neomejenimi sPajni pomnožuje trgovino, ojači indu-Btrijo in pridobi v tujih delih zemlje dežele, ki jih želi.
Anglija v slučaju vojske večinoma
svoje vojake le izkrca; zbrane jih ima blizu pomorskega obrežja, da jih lahko v vsakem neugodnem trenutku lahko zopet vkrca in jih uporablja le, kadar se ji zdi, da je za to ugoden trenutek. V francoskih vojskah od leta 1792. do leta 1815. je padlo le 19.800 Angležev, a med njimi gotovo polovica najetih Nemcev, polovica pa Ircev. Prezre se tudi večinoma, da velikanske pomorske bitke niso tako krvave, kakor bitke na suhem. Med velevažno bitko pri Tra-falgaru so izgubili Angleži le 449 mož! Medtem ko je pustila Avstrija 1. 1809. in Prusija leta 1813. na bojiščih cvet svoje mladosti, je Anglija svoje sinove zadržavala, da je z njimi osvojevala prekmorska ozemlja in da jih je ob-Ijudevala in da jih je nastavljala v domačih tvornicah. Ta armada je tudi igraje za vse čase izvedla svetovno naseljevanje in trgovino.
Angleška se večkrat udeleži vojska le zato, da uniči in opleni drugim narodom pristanišča, arzenale, ladjedelnice, pomožne tvornice mornarice in osobito brodovja, bodisi že vojna ali trgovska. Tako je postopala leta 1804. s Špansko, s Francijo pri Abukirju leta
1798.	in pri Trafalgeriu leta 1805., s Portugalsko leta 1807., z Dansko leta 1807.
Nizozemski je oropala Anglija leta
1799.	25 vojnih ladij. Z Danske je odvedla 18 linijskih ladij, češ, da brodovja ne dobe v roke Francozi, prej so pa bombardirali Angleži še Kodanj. Angleži so nameravali tudi v Carigradu tako postopati, kakor so postopali s Kodanjem. Uničili so turško brodovje pozneje, leta 1827. v nepričakovanih okolnostih pri Navarinu.
Vse te države so prisilili Angleži, da so se morale večinoma proti lastni volji vojskovati in so jih potem pod pretvezo vojske oropali prekmorske trgovine. Preračunalo se je, da, je izgubila evropska celina po francoskih vojskah 1100 vojnih ladij in 4000 trgovskih ladij. Angleški zgodovinarji pa slave Pitta, ker je med svojo vlado od leta 1783. do leta 1806. pomnožil število angleških vojnih ladij od 300 na 700, število trgovskih ladij pa od 8000 na 20.000. Med vojsko so odpravili tudi lastno parlamentarno zastopstvo Irske in so osvojili najvažnejši del Vzhodne Indije, dohodki Anglije so se pa povišali od 12 na 32 milijonov funtov Sterlinge v.
Ravno tako, kakor sovražijo Angleži brodovja tujih držav, sovražijo tudi velika osobito vojna pristanišča držav na evropski celini. Nekdaj so hlepeli Angleži po Toulonu, zdaj žele pridobiti Kiel, pozneje jim bo dopadla Biserta pri Tunisu, Panama ali Mamila.
Brez zaveznikov Angleži ne prično vojske. Na zaveznike pa prelože Angleži polagoma glavno breme. Boj na morju si Angleži pridrže zase, a vojsko na kopnem vodijo s tujim orožjem. V 17. stoletju so hujskali Turke na osrednjo Evropo. Proti Franciji, ki jim je postajala gospodarsko nevarna, so se pod
Ljudevikom XIV. naslanjali na Avstri-jo-Nemčijo, proti Ljudeviku XV. na Prusijo. Ko so s temi vojskami zaposlovali Francijo v Evropi, so pridobili v Ameriki in v Vzhodni Indiji prvenstvo nad Francozi. Za povzdigo svoje države so strmoglavili Francijo po Nemčiji, Rusijo po Japonski, zdaj so pa vpregli skoraj cel svet proti Nemčiji in proti naši državi.
Ruska topovska livarna.
Kakor ima Avstrija svojega Škodo, Nemčija svojega Kruppa, Angleška svojega Armstronga in Francoska svojega Schneiderja, ima Rusija svojega Putilovega. Ime Putilov je za Rusijo prav tolikega pomena, kakor navedena imena za dotične države. Livarna Putilov/ namreč preskrblja rusko armado s topovi in v zadnjem času celo tudi z bojnimi ladjami.
Livarna, ki zavzema s svojimi stavbami velikanski prostor, leži deset kilometrov od Peterburga ob reki Nevvi in je ena naj starejših livarn v vsej Evropi. Ustanovila je podjetje leta 1801. ruska vlada sama in je že tedaj livarna dajala Rusiji večino topovskega materijala in municije. Izpočetka je bilo v podjetju zaposlenih kakih 700 do 800 delavcev, kar je bilo za tiste čase že veliko število. Pozneje so začeli v tovarni izdelovati razne druge predmete, tako da se je skoraj popolnoma opustilo izdelovanje vojnega materijala. Podjetje je padalo in padalo ter skoraj izgubilo že več svoj pomen, dokler ga ni končno leta 1868. kupil N. S. Puti-low, ki se je povzpel od nreprostega delavca do lastnika naj večjega livarni-škega podjetja. Putilow je uvedel valjanje železniških tračnic. Od tedaj se je obrat znatno povečal. L. 1873. se je podjetje izpremenilo v delniško družbo.
Izdelki Putilowih tovarn so zelo različni. Poleg parnih turbin, vlivalnih strojev in žerjavov se izdelujejo ponaj-več tračnice in jeklena pločevina. Od leta 1903. se izdelujejo tudi lokomotive. Na leto se izgotavlja po 300 lokomotiv, ki se oddajo ruskim, finskim in sibirskim železnicam. Zoleg tega pa se izvršuje na leto do 300 tovornih in 25 osebnih železniških voz, kar pomenja gotovo veliko.
Od leta 1900. so zopet začeli izdelovati topove in topovske krogi j e. Topovski oddelek, ki ima na razpolago veliko strelišče, je izdelal že veliko število poljskih topov, med njimi tudi U e kaj vrst po načinu Schneider jevem V Creuzotu.
Normalno zaposlujejo Putilowe tovarne okrog 8000 delavcev, vendar pa je tupatam delalo tudi že več nego 12 tisoč delavcev, in sedaj je število delavstva, kakor povsod, kjer se izdeluje vojni materija!, še znatno večje.
Leta 1906. so izdelali v Putilowih tovarnah dva torpedna rušilca za ruski mornarico, a v zadnjem času je ladjedelnica preurejena tako, da more izdelovati tudi velike oklopnice.
,Našo Moč‘.
Brezplačno sporočim vsakomur, kako je mogoče ozdraviti z mojim dobro preizkušenim domačim sredstvom dolgoLtno prsno bolezen, naduho in kašelj.
Prosim, da se za odgovor priloži znamka
v
Poštni predal 150.
I Soflata zaloga zenskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.		
&	F. Meršol	
JS	TroGvM z modßim in drobnim mm.	1
i i &.	Velika izber vezenin, čipk, rokavic, nogavio, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnlo, volne, bombaža, sukanca itd.	A 1
I	SVedtiskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb.	I
Največja in najstarejša tovarna lončenih peči in raznih lončenih izdelkov
Mnogokrat odlikovana.
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
sledilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago.
Izdajatelj Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Jože Gostinčar--------Tisk Kat. Tiskarne.
— 260 —
naj obrtno oblastvo na prošnjo načelništva izvršuje upravnim potom.
Zakon daje upravnim oblastvom velik vpliv na zadružno delovanje. Zlasti se kaže ta vpliv pri razsojanju vprašanja, ali so krajevne razmere primerne za ustanovitev zadruge (§ 106.), pri odobrenju pravil, dalje v tem, da oblastvo pošilja k zadružnim zborom svojega zastopnika, nadzoruje poslovanje azdružnih organov i. dr. Tudi razpori o notranjih zadružnih zadevah spadajo samo pred upravna ohlastva.
§ 127 a.
Zadružni inštruktorji.
Trgovinski minister je pooblaščen, da porazumno z ministrom za notranje stvari nastavi za pospeševanje zadružništva potrebno število zadružnih inštruktorjev.
Ti imajo nalogo svetovati zadrugam in njih zvezam in jih podpirati, da dosežejo v zakonu odkazane jim namene, ter delovati na lo, da se zadruge, njihove uredbe in zavodi ter njih zveze uredijo namenu primerno.
aZdruge in zadružne zveze so dolžne (§§ 130 c do 130 m)i zadružnim inštruktorjem dajati zaželena pojasnila in jim dovoliti, da vpo-gledajo seznamke in knjige itd., katere vodijo in ki so podvržene nadzorstvu obrtnega oblastva.
Zadružni inštruktorji naj pomagajo obrtnim oblastvom kot strokovni organi, ki oddajajo svoje mnenje, pri vseh važnih, zlasti pa organizacijskih stvareh zadružništva.
Zadružni inštruktorji so podrejeni trgovinskemu ministru, od katerega dobivajo svoja službena navodila.
Njihovo področje in njihovo uradno delovanje nasproti zadrugam in njih zvezam kakor tudi v razmerju proti obrtnim oblastvom in zadružnim komisarjem uredi natančneje ukazoma trgovinski minister sporazumno z ministrom za notranje stvari.
Področje in uradovanje zadružnih inštruktorjev je urejeno z ukazom trgovinskega ministra z dne 26. julija 1907, drž. zak. št. 192 (§ 1.): »Zadružni inštruktorji so zakonito poklicani svetovalci obrtnih zadrug in njihovih zvez. Kakor taki imajo v prvi vrsti nalogo tem združbam dajati svete in podporo, da dosežejo zakonito jim od-zane namene. (§ 2.) Sosebno imajo skrbeti za stvari, ki merijo na pospeševanje skupnih koristi zadružnih udov in pripadnikov s tem, da ustanavljajo zadružne naprave in podjetja v zmislu § 114., odst. 1 in 2, 115 a, 115 b do 115 v, 115 w, 115 x in 116 obrtnega reda. Posebno pozornost imajo obračati na dejalnosti obrtnih zadrug na go-
— 257 —
Sklenjene nagodbe je vpisati v zapisnik, ki naj ga podpišete obe sporni stranki in od katerega je, ako zahtevate, izročiti pismeno izdajo.
Razsodbe (razloke) razsodiškega odbora je izreči vpričo načelnika in štirih^ po § 122. v opravilo poklicanih razsodnikov, katerih naj po dva pripadata razredu imetnikov obrta in pomočnikov, ko se je pojasnilo stanje stvari in so se preskusila vsa potrebna dokazila. Bazloke se izreko z večino glasov; pri enakem številu glasov se sklene po tistem mnenju, kateremu pristopi načelnik.
Postopek razsodiškega odbora se ureja s pravili, omenjenimi v § 122. V teh pravilih se lahko tudi določi, ali se in v katerem iznosu se poslujočim pomočnikom iz imovine dovoljujejo prezentnine.
Nagodbe in razloke razsodiškega odbora je moči izvršiti upravnim potom.
Zoper odborove razloke je vsaki sporni stranki prosto vložiti tožbo pri rednem sodniku v roku osmih dni počenši od dne, katerega se razglasi razloka, in tako izpodbijati rozloke, in v tem roku mora stranka, ki je nastopila pravno pot, tudi pred odborom dokazati, da je vložila tožbo.
Z izpodbijanjem razloke pa se ne ovira nje začasna izvršitev.
§ 124.
V področje razsodiškega odbora spada poravnava sporov iz delovnega, učnega in mezdnega razmerja.
Gorenje zakonite določbe omejujejo natančneje postopanje pri razsojanju prepirov pred razsodniškim odborom in odkazujejo prizadetim strankam primerna pravna sredstva proti odborovim razsodbam.
Ako zadruga ni ustanovila razsodniškega odbora, morejo se prepiri iz delovnega, učnega in plačilnega razmerja poravnati pred obrtnimi sodnijami ali — kjer takih ni — pred civilnimi sodnijami.
§ 125.
Disciplinarna oblast.
Zadružnemu glavarstvu se priznava pravica, udom in pripadnikom zadruge, ako se pregreše zoper zadružne predpise, naložiti primerne kazni zaradi nereda, kakor ukore in denarne kazni do deset goldinarjev (20 kron).
Primeri, kdaj se morejo prisojati take kazni zaradi nereda, se navajajo v pravilih.
Nadzorovalnemu oblastvu ne pristoja pravica, izpregledati ali izlajšati kazni, katere je zadružno načelništvo naložilo na podlagi § 125. obrtnega reda. (Trg. min. št. 4083 iz 1. 1896.).
'S 7/ 'S 7/ VC 7/ VC 7/ ‘«VT Solidno izdelane	.,J? : dežnike m Sfm ] solHffilke JgX [ :	priporoča po nafnižjih cenah 1L Mikusch.	[		Lei« „Pri liror Mr. PU. Belic Ljubljana, Rimska cesta štev. 24. Priporočajo se sledeča zdravila: Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 v. Kapi) ce za želodec, izvrstno, krepiluo in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v. Kapljice zoper želodčnf krč, steklenica 50 v. Posipalni prašek, proti ognjivanju otrok in proti potenju nog, škatlica 50 v. Bibje olje, stenlenica l krono in 2 kroni. Salicilni kolodij, za odstranitev kurjih očes in trde kože, steklenica 70 v. „Sladin“ za otroke, škatla 60 v. Tinktura za želodec, o vajalno In želodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v. Trpotfev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steklenica i krono. Železnato vino, steklenica 2 kroni 60 v in 4 krone 80 v.		
				
		B	Pozor, slovenska delavska društva!	B
Gričar & Mejač Ljubljana. Prsšsnuraa ulica 9 priporočata svojo največjo zalogo § izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. Hovosli u konfekciji za dame.		Cene najnižje.	Kupujte svoje potrebščine pri znani In priporočljivi domači manufakturni trgovini Janko Čelnik (PrS Celnikuj UUBLJRflH Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.	Cene namižje.
		B	Postrežba poštena in zanesljiva.	B
Sladnl čal-zajtrkl jCf—ji 50% prihranka In okusen zajtrk, južinal dose-©.31! žejo oni, ki namesto kave, čaja, kakao, siadne kave, pijejo sladnl ča|. Ako se ga uporablja pri dojenčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. Je za polovico cenejši Dr. pl Tmköczyjev sladni čaj ima ime Sladin in Mtr.Zl je vedno bolj priljubljen. Povsod Vikg zavoj 60 vin ululi 1 Tudi pri trgovcih. Po pošti pošlje najmanj 5 zavojev lekarnar Trnköczy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osem otrok zredil s sladnim čajem. Olavne zaloge na Dunaju: le-7£ŠP'airlol käme Trnköczy: Schönbrunnerstrasse štev. 109, žulili dVJC I Josefstädterstrasse štev. ZS, Radetzkyjjiatz štev. 4 V Oradcu: Sackstrasse štev. 4. Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne, slabe. Za resničnost tega naznanila jamči B tukaj navedenih tvrdk Troköczyjevih, istotako ugodne sodbe zaupanja vrednih oseb.		Svoji k svojim i H. LUKIČ Ljubljana, Pred Škofijo šf.19. Konfekcijska trgovina za dame, gospode, dečke in deklice se najtopleje priporoča.		
				
Varstvena znamka.
Peter Me s So.
Tovarna čevlfev v Tržiču, tenisko.
Najmodernejše podjetje monarhije. Otvoril sem lastno prodajalno
Si Mn V iijijli Si Mete
Breg štei 20 (Celtoea iiiša).
~r"y 7/	7/	7/	7/	7/	7/	7/
u
^KZZSCINeZNvZZSCa
1Ä. <& E. SKÄBEEME» Mastoa trg lt®¥. 1®
Hi
P £
□INC
Velika zaloga manufakturnega blaga, različno sukno za moške obleke, volneno blago, kakor ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — Perilno blago, cefirji, kambriki, balisti v bogati izbiri. Različno platno in šifoni v vseh kakovostih in širinah; potrebšine za krojače in šivihe. Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta.
Priznano nizke cenel
Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse jf vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: S srajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tudi pletene iz volne ah bombaža. — Največja izbira v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh s velikostih za otroke. — Predpasniki najnovej- ~ ših krojev iz pisanega blaga, šitona, listra in klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do naj- | finejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti “ žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha.
Vedno sveže blago 1

IZZIZÄL □
nm jMnSB
priporoča svojo bogato zaiogo raznovrstnih
voznih koles in šivalnih strojev
= za rodbino in obrt. =
^ J	«S
Balboliša, nalslBDinelša prilika za Itedeniel
ljudski Posojilnico
lili	UL
regšstrovana zadruga z neomejeno zavezo
f Linbllani, Miklošičeva cesta št. 6
prilje, v lastni li, nasproti hotela „Union“ za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
4
3! O 4
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.
— 258 —
§ 126.
Pravila.
Po načelnih določilih tega poglavarja naj se za vsako zadrngo sestavijo posebna pravila in predložijo v odobrenje političnemu deželnemu oblastvu.
Pravila naj zlasti obsegajo natančnejša določila:
a)	o imenu, sedežu, namenu in obsegu zadruge in kako naj se udje in pripadniki imajo v razvidnosti;
b)	o pravicah in dolžnostih članov;
c)	o zadružnem zboru, o tem, česa je treba za veljavnost njegovih sklepov in o rečeh, ki so pridržane njegovemu sklepanju;
d)	o številu eventualnih odposlancev in o njih volitvi (§ 119.);
e)	o postopanja pri volitvah, in kako se je izkazovati psi njih;
i) o področju zadružnega načelništva in načelnika;
g)	o sestavi načelništva, o posvetovanju in poslovnem postopku
v načelništva;	„
h)	o tem, česa je treba za veljavnost sklepov zadružnega načelništva ;
i)	o volitvi, poslovni dobi in področju zaupnikov (§ 119. h);
k)	o eventualnem postopanju strokovnih odsekov, o njih nalogah, o posvetovanju in poslovnem postopku v strokovnih odsekih;
l)	o načinu, kako se odmerjajo in pobirajo naklade;
m)	o visokosti eventualno ustanovljene vzprejemnine za novo pristopajoče člane, nadalje o pristojbini za najetje in oproščenje vajencev;
n)	o skrbi za redne razmere vajeništva in zlasti o razmerju števila vajencev k številu pomočnikov v posameznem obrtovanju, pri rokodelskih obrtih načelna določila, kako naj se opravljajo vajeniške preskušnje, ne dotikajoč se odnosno preskusnih redov;
o)	o uredbi v § 114., lit. h, omenjene razsodiške naprave za poravnavo sporov med zadružnimi člani;
p)	o upravljanju zadružnega imetja;
q)	o prisojanju kazni zaradi nereda (§ 125.), katere gredo v zadružno blagajnice, kadar se odmeri denarna kazen, kolikor ne velja predpis § 115 w;
r)	o pogojih, po katerih se morejo vabiti posamezne osebe izven zadruge k udeležbi pri zadružnih zborovanjih.
Za pravila z zadrugami pridruženih naprav in zavodov je treba tudi odobrenja, ki je omenjeno v 1. odstavku.
— 259 —
Za naprave in zavode v naučne namene so merodajne posebne določbe, ki so vsak čas v veljavi.
Vsaka zadruga mora imeti svoja pravila, katera se predlože v odobrenje političnemu deželnemu oblastvu, ki pazi, da posamezne določbe v pravilih ne nasprotujejo zakonitim predpisom. Kadar se vlagajo zadružna pravila v potrjenje, priložiti jim je tudi pravila, omenjena v zadnjem odstavku § 125. o. r. Vendar pa sme deželno oblastvo zadružna pravila potrditi ločeno od drugih.
Zadružna pravila, kakor tudi pravila za razsodniški odbor, pomočniški zbor in bolniško blagajno so prosta koleka.
§ 127.
Nadzorovanje.
Zadruge in njim pridružene uredbe in zavode nadzoruje obrtno oblastvo, v čisar okraju ima zadružno načeinišivo po pravilih svoj sedež.
Obrtno oblastvo odloča o pritožbah proti sklepom zbora in načelništva in drugih odborov, kolikor v zakonu ni predpisan kak drug način izpodbijanja; vselej se pa poprej zaslišita obe stranki.
Obrtno oblastvo naj postavi posebne komisarje, da nadzirajo, ali se postopa v zadrugah po zakonih in pravilih.
Pravico ima, vsakčas vpogledati knjige, račune, seznamke in druge zapiske zadruge in pregledati njeno blagajnico.
Obrtno oblastvo ima tudi pravico, zadružnim načelnikom ali njih namestnikom, ki ponovno ne slušajo od oblastev na podlagi tega zakona naročenih nalogov in ukazov ali se težko pregreše zoper svoje dolžnosti ali zakrivijo kako nerodnost, naložiti globe zaradi nereda do 106 K.
Ako se dokažejo nerednosti v gospodarstvu z blagajnico in ako se je ponovno spodtikati nad pregreški proti pravilom ali nered-n oslini v poslovanju, sme obrtno oblastvo delovanje zadružnega načelništva začasno ustaviti, ukreniti odredbe glede začasnega vodstva poslov in, ako treba, odstaviti člane načelništva od njihove službe ter obenem odrediti novo volitev. Proti temu od zadružnega načelništva vloženi priziv nima odložive moči, kar se tiče ukaza, da mora načelništvo svoje delovanje ustaviti, in naredbe glede začasnega vodstva poslov. Nova volitev se mora takoj izvršiti, ko stopi odloka v veljavo.
Spori o notranjih zadružnih stvareh spadajo izključno na upravno pot.
Redno storjene sklepe zadružnega zbora, ki se tičejo takšnih zadružnih stvari, kakršne je zadruga dolžna oskrbovati po zakonu,