Pletenje ali kvačkanje? ^il e besede našega velezasluženega pedagoga Slomšeka ne veljajo le pri vednostih, temveč tudi pri ročnostih. Osobito naj so geslo uciteljicam pri toli važnem pouku v ženskih ročnih delih. Po tem geslu vprašajmo se, kaj pa je pred vsem drugim za naše učenke koristnejše? — Brez dvombe, brez premišljevanja — pletenje. Bilo je prvo učivo, je in ostalo bode tudi v bodoče; kajti mnogo gospdč. koleginj je, katere umevajo besede slovenskega pedagoga. Koliko vrednost ima pletenje, ne priznava le vsaka naobražena, tudi vsaka kraetska mati. S pletenjem stavi se čvrst temelj, na katerem se razvrste druga rocna dela. Kako važno in koristno je pletenje za dekleta, uverijo nas besede slovecega dr. Hermana Klenkeja v njegovi do sedaj še neprekošeni knjigi: -Dip Muttpr als Erzipherin". ,,Das Strickpn, pin charaktpristischps Kennzeichen des Weibes in allpn Dingen, ist fiir das Kind pin besonderes Hilfsmittel, die Geduld und Aufmerksamkeit fiir einen Gegenstand zu iiben; mit dpm Bildpn jeder Strickmaschp lernt ps auf die kleinen Dingp dps Lebens Acbtsamkpit und FlpiB vprwenden, und ganz abgesehen davon, dass diese Arbeit manche hiiusliche Stunde angenehm verkiirzt, erfordern die mancherlei kleinen Handgrifle eine Fertigkeit, die dem Weibe zeitlebens auch in andern kleinen und grofien Dingen zu Nutze komnit. Eine Frau, die gar nicht stricken kann, ist immer fiir die aus tausend kleinen Dingpn zusammengesetztp bausvvirthschaftliche Thatigkeit unfahig, gleichgiltig und unbeholfen; strickt sip schnell und gut, so ist sie immpr auch gp\vandt, fleiBig, achtsam, strebsam und practisch; wer das Klpinp und Unbedeutende gut lernt, \vird auch das Grofiere und Bpdeutende mit Ausdauerund Geschick gelernt haben. Wer dies gelemt hat, kann ,Izvolite in poiščite pred drugimi take reči, katere so rnladini naših krajev in naše dube koristnejše". Slomiek. aucb fpinpre Handarbpitpn ohnp besondere Scliule machen". Da, šp celo med naštetinii igračami v omenjeni knjigi najdemo pletenje. Priprosta, osemletna dpkleta naj bi bila preslaba za to lehko delo ? Za taka čvrsta dpklpta, katpra vkljub hudeinu mrazu in slabpmu vremenu pridno obiskujpjo šolo, naj bi bilo pletpnjp umorno? • Da jp. pletenjp nogavic lehko, spozna sp v tem, da sp pri pletonji lphko čita, kar sp pri kvačkanji nikdar ne raorp. Ako se ne uveri ter sp sarao d v o m i, da učenke na tej stopinji niorpjo izdelovati nogavice, naj se nikar np trdi. Izkustvo popred, potem še 1p dokaz. Težave prvpga pouka so kmalu ¦premagane; slabe uspphp naj nčiteljica pripisuje sami sebi, ne pa nevajenim, nežnim ročicara učpnk. S a 1 z m a n n pravi: ,,Vsak naj preraisli, je li izvolil prava sredstva, da svoj smotpr doseže". Pač je treba vsp okoliščine dobro pretehtovati, da ima pouk povoljen uspeh. Saj tudi poljedelpc mora dobro poznati zpraljo, potrebujp li mnogo gnoja, kako jo mora prerahljevati, kakšno seme spjati, gosto ali redko. Kakšna je nčenka? Je li bistroumna, spretna ali neokretna, potrebuje li milobo ali ljubezen, strogost ali prizanpsljivost? Koliko premišljevanja, preiskovanja, izsledovanja in poskustva zahteva ta pouk, da se najde pravi pot! Končno pridružijo se še krajevne razmere, katere so pa jako različne; prezirati se ne smejo. Kako različno sp uspeva v mali vasi, oddaljeni od vsega prometa, in kako pa v trgu! Koliko bolje je v mpstih, kakor v manjših tovarniških krajih, kjpr tovarniško delo stavi povoljnemu uspehu velikp ovire. Mnogo otrok jp, kateri si morajo denar za potrebno tvarino s tovarniškimi izdelki prislužiti. Kako uspeva pouk, ako ima domačo podporo! Nasprotno, čestokrat se trudi učiteljica zainan v šoli, kajti dom ji ugonobi trud, kpr učpnki ni dovoljeno delati doma. Vesplje do dela, ki si je v šoli pridobi, ogrene pikre bespde, naj sp poprej kaj koristnejpga priuči, predno to potrato. Previdne gorpnjske matere so tudi rapni pokazale pravi pot, ko sem v mali vasi v prvih letih svojega službovanja vppljala kot prvo učivo kvaekanje. Koliko ovir, koliko grenkih besedij! Začela sem s pletonjem in šlo je boljp in uspešneje. Tudi roditeljem je treba ustrezati, potpm radi podpirajo učiteljico pri trudapolnem pouku. Dom in ueilna sestrici sta dve, Nobena samotna hoditi ne sme. Pouk na tej podstavi je tpm važnejši in v svojih uspehih bolj blagonospn. Tu sp izključi vsa teorija, praktičnost jp jedina pomoč. Ako se pouk v ženskib rocnih dolib začnp s pletenjem, ali je urpjpn po pcdagogičnih načelih ali ne ? Mnogo potov vodi k določenemu smotru, a le taisti je najboljši, kateri ugaja otroškpmii stališču. Kakor pri vsph ročnostih, tako sp tudi pri pletenji postopa sintptično ,,od delov do cplote" ; od male plptkp, dplov nogavicp do popolne nogavicp. lstotako kakor pri kvačkanji, rabi se pri pletenji kazalna učna oblika. Uciteljica mora saina pokazati kako se pletilne igle držp, pletke podelajo, delo obrača i. t. d., potem šele poskušajo roke naših prvpnk. Preznano nam jp, kako otroci preradi ia natančno posnpmajo, kar se jini pokažp, da se trudijo ne zaradi dobrega usppba in koristi, zadostuje že učiteljicino zadovoljstvo. Poučuj praktiono! Pri teni pouku je, je to glavno načelo. Učenke naj se najprvo to uče, kar jim je najkoristnejše za življenje. Najbolj umestno je pletenje; s tem sp postavi pravi temelj, kakor trdi napominani dr. H. Klenke in sleharna mati. S priznanjem je rešena zagonetka, zakaj gospdč. koleginje vpdno bolj vppljujejo kot prvo učivo plptenjp. Ako je izkustvo ogladilo praktični pot, prernagajo sp lahko vse tpžavp. Dobro se uspeva, ako učiteljica lakko umevno kažp svojim učenkam. Po- kazati mora vsa navodila in pomagala, imeti mora sama pravo vpspIjp do ueiva. Učiteljicino vpspIjp vzbuja tudi pri ucpiikab veselje in zanimanjp. Ueiteljico naj ne mrzi trud, katerpga prinašajo neokrptnp ročice prvenk; kažp. naj z neprpstano potrpežljivostjo in vstrajnostjo; imeti raora za otroke ljubeče srce in to je najvee vrpdno. Eichendorf pravi: ,,Prava, trdna volja cini povsod čudeže. Zakaj no pri naših malih? Lp poskusite, ne dajtp se odkloniti od pravib načpl in s praktičnega pota!" Učiteljica, katera prinasa svojim učenkam omenjene darovp neprecenljiVe vrednosti, poucuje po ppdagogičnem nacplu: ,,Poučuj zaniraivo". Taka uoiteljica inia čpstokrat boljšp uspehe kakor ona, ki rabi najizbornejše oblike. Vzbujati mora pri pouku tudi tekmovanjp; to pa doseže jpdino na ta nacin, da umeva na spreten način zanimati boljše, slabpjšim pa pomagati, da ne zaostajajo, kpr sicpr izgube veselje. Praktičnost in zanimivost, to je oni pravi duh, ki vpje tako blagodejno pri pouku, olajšujoc ves napor. Ako sp pri plptenji niudimo zaretkom toliko časa, kolikor je potrebno ter poučujemo brez preslodkov in le počasi pa dobro napredujemo, zadostujemo zahtpvi: ,,Poučuj temeljito!" Sleharni učiteljici jo znano, da se na večrazrednicah v inestih in trgih navadno prične ročni pouk s kvackanjem. Najprvo dolajo gosto vajenico, potpm luknjičasto, v tretjem letu šele vajenico z vzorci z gostimi petljami v zvezi s šibičnimi. Ako bi bilo kvackanje tako lahko, niogle bi delati takoj v drugem lotu zadnjp omenjene vzorce; a v drugem letu prično s pletenjem. Li moremo pri nas narpditi tri vajenicp ter rabiti dve leti za kvačkanje? Vesele in zadovoljne moramo biti, da roditplji kupijo tvarino za jedno vajenico. Iz navedenega je razvidno, da ima tudi pletenje kot začptni pouk popolno ppdagogično podstavo; pouk je urpjen po pedagogičnih načplih ter ima pravi pot in obliko. Pouk pletpnja jp najvažnpjši in najbolj blagoslovno uspeva, kpr je kreppk tpmplj ročnih del. Dekletu, katpro np zna kvačkati in vpsti, ne bodp sp to tako v zlo štplo, kakor onemu, ki np zna nogavic plpsti in jib krpati.*) Marija Šerc — Domžale. *) Pri uredovanji lista nam je ravno prišla v roke št. 6 goriške ,S.°, ki ima dopis ,Z dežele", kateremu so predmet ročna dela v šoli na deželi in kateri se prav ujenia z našini ("lankoni. V dokaz le to: ,Prvo leto učenke na deželi niso za ta nauk. Z drugim letom pa naj se kar naravnost začnejo deklice poučevati v pletenji nogavic. Kakor mi moja soseda pripoveduje, je ta nauk pooasen, pa gotov in koristen. Nogavice mora irneti vsakdo in te plesti naj bi se deklice hitro učile. V tem more učiteljica tndi dajati svojim učen- kam nalogo, da labko doma kaj izdelujejo  Smešno je videti plesti nogavice take deklice, ki se najprvo uče kvačkati. Do nogavic taka deklica tudi nima veselja, ker to gre bolj počasno, kakor s kvačko. Kako smešno se ti vidi, ko naletiš v kako kmeuko hišo. Že doraslo deklico vidiš morebiti celo prej)r<>ge za okna kvačkati. nogavice pa ima brez pete, ker si jih ne ume podplesii". Uredn.