Lato IV«, Stev. 110. V Celju, forek due 26. sepfembra 1922. Poitolu Blaton« i gotoiiBt, Zgodovinsko druStvo Maribor Stane tetno 48 Din, mescCtio 4 Din, 2a tnozemstvo letno 120 Uin. Ogiasi za mm viširie stolpca 40 p. Reklame med tekstom, osmrtnice in zahvale 50 p. Posamezna Stevllka static SO p. IHtaf» v»ak torek, četrtek in soboto. Urtdnl* _ tlpwnli"™................7 ."^2..........................................................' tm RaCun kr. poltoega Cekovnega urada Stev. 10.066. art IVAN PREKORSEK: Nesoglasja v stranki. V stranki, ki živi ir. dela mora biti večen boj za naeela in boj za taktiko. V stranlki, ki zivi in nosi odgovornost za vlado napram narodu, so pojavi nesogia- sij uekaj povsem naruvnega, ker niküar še ni bilo in ne bo vse, kar se zgodi vsom prav, v stranki, kakor je naša demokrai- ska straroka, ki šteje mnogo politično zrelih in mislečih mož, je pojav odpora, kritike in nesoglasij nekaj vsakdamjega, razveseljivega. kar nas nikdar ne smc strašiti. Kedar bodo vse raznomisleCe skupine pošteno tepene in dodobra za- igrale svoje pozieije in oškodovalle v medsebojnem boju tudi ona temeljna na- eela nacionainosti in naprednosti, 0 ko- jih smo še danes prepričani. da nas vc- žejo, tedaj bo gotovo manj nesoglasij med nami vsemi, ko bomo v lepi složni opoziciji lahko kritizirali delo drugih, saj v politiki se iiloge menjavajo in prloe često za slabkn boijše, nrriogökrat pa pn- ! de za slabim še s!abše. j To resnico je treba imeti vsiköar j pred Gčmi, kedar vidirno veselo na dem j skupime, ki jih veže mnogo načelne so- j rodnosti, kako se ljuto pobijajo in ka>;o I ;;ri tem gazijo v tla tudi vse ono, kar ! tvori bistven de! tudi njih iastnega pc- j 'itičnega evangelija. Dvakrat bolj žlvo ( pa si moramo predočiti gori označeno i resnico, ako zasledujemo v stranki sami ! pojave, Iki smere za tem, da slkuša ena J skupina diskreditiraü drugo. To ni vec j boj za zrnago gotovfti naeel v stranki, to ! ie boj za slabljenje stranke. Mi dem«- krati na Stajerskem, ki smo nekdaj tv«- 1 ili svojo samostojno napredno politiCno straniko »Narodno stranko«, smo ta boj fried »mladim in starini« na Kranjskem •' HÜ pravilnejše rečeno v Ljubüani obrav- j navaili lahko povsem neinteresirano. I Odkar pa smo se z razpustom našc piei- .siije povsem samostojne nar. stranke zdriizüi v eno enotno pclitično formacjjo j > Jugosbvansko demokra'tsko stranko«, ! nam ne more biti vsejedno, ako v Ljiiu- ijani ne pride v stranki do onih priük. Kl so za uspešno delo, neobhod.no potrcbne. > Mi smo stau vsikdar na stališču svoboa- na besede in stvarnc kritilke v straiwr! sami. V stranki je mesta im dela za vsw, j bilo je priliike in danes je prilike dovoTj, i cla pove vsak, kako naj bo naše sodelo- ; yanjc v vladi boljše — ali pa. da pove in prepriča večmo, da je naše sodelov«- nje na vladi narodu v kvar. Tertiwm noit vlatur. Qospoda krog »SIov. Naroda«, Ki je zadnje mesece zašla na neko novü pot obravnavanja strankinih zadev in kritizr- ranja in snnešenja sedamjih parlamcn- tarnih zastopnikov naše strainke, mora postati vsekakor jasnejša. Nacin in meto- da, po koji spremlja »Slov. Narod; delo naše stramke je tak, da zahteva nulno razčiščenja. Pristaši demokraitske stran- ke na Stajerskem to odločno zahtevajo ter se mora izvesti po poti, ki je zato o- bičajna v organizacijah in strankau. Stranka je za vsakogar najVišji forum, pred kojega more stopiti vsak orgam- ziran ölaai, pred kojega mora v gotovem • danem položaju vsak, tudi naivišji stran- kin funkcijonar. Kdor zasleduie naše in- terne razmere, mora pristati polno nato, da je tak položaj že davno dan in da )e le znak notranje slabosti, da še dalje ta- vamo v negotovosti in nejasnosti. Ki veže naše sile na notranie osebne boje, da nam na veil ne preostaje dövolj Ca- sa. To je trenutno najveeji j?reh na&e stranke, ki ga izvršuje nad nami vsemi s sodelovanjem nas vseh. ki to dopi»- ščamo. . Za nujtno potreben smatramo zbor celotne stracke, obeh obiastnih organv zacij Ijubljanske in mariborske, ki mora prinesti potrebno razčiščenje in dati na- šim poslancem pri naši pnblicistiki enot- no stvarno smcr, mi v tei nejasnosti, pölni osebnih mrženj in neiski^nosti, Ki podira vse !epo stremljenje in delo, nc maramo dalje životariti, mi hočemo vc- ci©ti in si biti na jasnem, kdo ima voljo živeti in delati v okvirju stranke, kaor pa bi tega ne möge! več. mii moramo pu- magati tudi formelno. da gre, kamor ga viece njegovo boij'se prepričanje. Za ta- ko razčiščenje ne zadnščajo naša načei- stva. 0 tem naj govwi svojo zachijo be- sedo ceiotna naša stranka, aJi je potei/! to v Ljubl-jani, v Mariboru ali v Celju, to je konečno vsejedno. Jzvr^iti pa sc mora to prejkoslej, ker stranka brez Jis- cipJI'ne in strankarji brez čuta do polne | doJžnosti c'o stranke pripravljajo straiiKl in njenim idejani — smrt! | Elektrifikacija mesta Celja in OKolice. 2e dalje easa skušajo rešiti vpra§a- ! nje 0 preskrbi elektri<;nega toka za rm- sto Celje in okolico- Kakor znano, je dobavljala eletotr»- eno energüo za mesto doslej tvrdka W"e- sten, vendar v omejenem obsegu, ker | strojne naprave za vedno naraš^čajoce LJUDSKO VSEUCILISCE V CEIJU. Danes v pondeljek zvečer ob ^8. uri • nadaljuje v risalnici me$čan. Sole g. Mi- kič temo: »2alostna statistika püancevanja v Ju- goslaviji in reforma alkoholnega gospo- darstva.« potrebe ne zadostujejo več. Treba >e bilo poiskati nov vir elelktrienega toka, ki bi tudi v prihodnje zadostoval potrc- bam. Celje ima ugodnost. da leži v bližini velikih premogokopov in je vsled tega mogoče, da se z zgradbo parne centra« tem nepriliikam odpomaga. Zato bi brro treba precejšnje svote, katero bi bilo za- enkrat težko dobiti. Ugodnejše se je razvila zadeva, Xo se je Elektrarna fala začela pogajati ra- di dobave toka s Trboveljsko premogo- kopno družbo. Za Celje bi bilo lahko šlo je radi dobave toka med Elektramo Falo in Trboveljsko premogovno druž- bo do dogovora, täko da Je zgradöa dailjnovoda Fala — Celie — Trbovije zasigurana. To dejstvo je za Celje in ökolico naw- večjega gospodarskega pomena. Zanimr- vo bo pojasnfti tehnične podrobnostl. Elektriöna moč se bo dobavljala v vrtilnem toku 80.000 volt. 50 period, na- peljava gre iz Trboveij črez Maribor, SIov. BistricOi Konjice, Celje in LasTco v Trbovlje. Kot prevodni materijal so iz- brali bakreno žico, ki visi na 20 metrov dolgih železnih drogih ter je prkrjena na porcelanastih izolatorjih. Razdalja dro- i gov je povprečna 200 m, vendar doseZe j | iz enega hriba na drugega preko dollne i I razdaljo 600 m. Napeljava je tako ure- 1 | jena, da jo je pri naraščajočem konzumu niogoče okrepiti. Daljava do Trboveij j znaša okrog 100 km. V gospodarsketn | oziru je ta zgradba posebne važnosti, ker se vsled dobave toka iz Elektrarnc Fale vse parne centraJe Trboveljsfce premogokopne družbe ukinejo in se s tem piištedi dnevno okrog 20 vagonov premoga. Ako se še prišteje prihranek premoga, ki ga porabi sedanja dobava. toka Celju in okolici. se prihrani sigur- | no najmanj dnevno 30 vagonov premoga. Za preskrbo Celja in okolice >>c vpostavi blizu Celja glavna transfonna- cijska postaja, v kateri se Drihajaioči tok 80.000 voltov transformira na srednjo napetost 10.000 toltov. Od te postaje je treba zgraditi vodo do večjih industrijskih podjetii da se tarn tok transformira na potrebno napetost. Zgradba napeljave se vrši koükor- rnogoče hitro, tako da se že lahko raöu- na z dobavo toka v jeseni prihodnjegt leta. Vsled reaüzacije popisanega prw- jekta bi lahko razpolagalo mesto Celie s ¦zadosüno dektrično energijo, ki bo po- spesila razvoi industrij. CuHe ima za hi- dustrijo najboljše predpogoje in bi pome- nila rešitev vpraianja elektrifikacije g«- tovo vielik napredek. Polftlöne viisti, Ureditev uradplikib Plač. Oddelek I zakonodajnega odbora ie imel 22. tm. : svojo prvo sejo. Predsednik QjuriciC je I govoril 0 nugnosü uradniäkega zalkona. S Poslanec Reisner je predlagal, naj poa- | odbor odgodi razpravo 0 prodrob- ( nostih zakona in odloči ali naj zakon j closed: place v taki višini, da bodo p.ridigo«. Ko se je vršila pod »velikTm orehom« v Ponikvi šolska slavnost, pri kateri je bil prisoten tudi okrožni glavar celiski, pl. Zierenfeld, ie bü Slomšek naj- bolj odlikovan in je prejel prvo darfto. Njegova mati mu je tudi že v zgom- nji mladosti oniilila lepe pesmi in kratko- časne povesti; še v poznih letih svojega življenja se je Slomšek rad spominjai uric, ko je zamaknjen strmel. kadar }e poslušal baine pravljice in mile domaCe pesmice. Da se je Slomäkova vzgoja vrsßa v okviru čiste krščanske morale, nam poseibno kaže naslcdiija dogodbica: Ko se je mali Tone pripravlial na sv. birmo, mu je dejala mati: »Botra si pa !e po- išči, katerega sam hočeš; vendar ti pa svetujem tole: paznp poslu^ai v cerkvi, kadar bodo izpraSevali verslce resinlce, in kdor bo najbolje odÄOvariail, tega sr izbeTi!« Pazljivo ie dečko poslušal v cer- kvi in ko je videl, da najbolje odgovarja nekii ubožen mož, si ie izbral tega za bo- tra. Duhovnik. ki je razdelieval birmsKe liste, se je zelo zaeudil, ko je sli^al aa Stria 2. _______________________________iNOVA POBA«________________________________________________»*v. 110. njega ministra Stanič ie naziianil, da so ga obiskali angleški, grški in italijanslvi poslamki. ki hočejo vedeti. kakšno sta- •lišče bo zavzela naša vlada v vpraSaniu Francije. Pomočnik zunanjega ministra Oavrilovie jim je izjavil. da iim bo mi- nister Ninčič dal potrebnih informacu. tfatificirana je bi!a konvenciia s Cehosio- vaško glede uvoza piva in izvoza vina. Poviša se izvozna carina na surove in predelane kože in zniža izvozna carlna na bukov les. Konkordat z Vatlkanom. Ožji odbor je dokončai že velik del projekta kon- kordata. tako da bo Konkordat v ožjcm odboru dokončan y dveh tednih. V ple- num pride koncem oktobra ali začetkom novembra. Zanimivi ste dve točki. Prva je. da se zahteva v ka-toüskih cerkvali izkljucna vporaba staroslovenskega je- zika, druga. da se zahteva direktna m- gerencija naše vlade pri nastavljanju velfldh cerkvenih dostoianstvenikov Ka- toliške cerkve. V Rim bo odSa delega- cija, ki se bo s predstavniki Vatikana dogovorila glede ureditve konkordata. Kakor se čuje, se protivi Vatikan upefta- vi staroslovenskega jezika v katoliSfce cerkve, ker smatra to za zbližanje s pra- voslavjem. Vlada v tei tocki ne bo od- nehaJa, ker je v vseh dmgih vprasanjih konkordaf prikTOJen v Prid Vatikanu. Pri Carigradu se pripravljajo. An- gleške čete,katerih glavni stan se nahaja v Canaku. utrjujejo z veliko naglico svoje postqjanke. Vsak dan prihajajo nova ojačenja angleških čet in vojnega brodovja. Francozi in Italijani so se n- makirili na evropska tla. Ves prome» rned Carigradom in Crnim morjem. ka- kor tudi med Pardaneiami in otoki Mar- marskega morja je zaprt. Turške cere se grupiiajo pri Ismidu. kamor ie prispei tudi že Kemal paSa. Turki dobe Carigrad in del Traclje. Pri pQSvetovanjih 22. tm. v Parizu se je doseglo med PoincaTejem. lordom Cur- zonom in grofom Sforzo znatno zbliža- nje. Francozi in Italijani zagovarjajo sta- lisče. da naj dobi Turčija Po sklicanju orientalske konference gotova zagoto- vila glede svojih teritorialnih zahtev. Kar se tiče odstopa Tracije Turciji. se bodo najbrže zavezniki soglasmo izreRTi za sestavitev statute, ki bo priznavai nad Traciio turško suvereiiiteto pod kon- trolo Zveze narodov. Lord Curzon .«e naglašal. da smatra vrnitev Carigratfa Turciji za samoobsebi umliivo. Zaveznt- ki bi bili pripravljeni, priznati celo tur- ško suverenost za Oalipolski polotok. Najtežavnejše je vprašanje Dardanel. Papeievo posredovanie. »Informa- tion« javlja, da je papež Pij XI. posla' Zvezi narodov spomenico s predlogi za ureditev orientalskega vprasanja. Po teh predlogih naj se vrne Carigrad z zaledjem Turčiji pod gotovimi politični- mi in gospodarskimi jamstvi. za krščan- ske manjšine pa se doloe; poseben rc- žim. Zarota proti grškemu kralju. Iz A- ten prihajajo vesti. da so oblasti priste na sled zaroti. ki hoče vreci sedanji rc- žim. Vojaški še? policije je bil aretiran. pričakovati je še nadalmih aretacij. Ro- ialistično časopisje zahtoslanec Karlo Häusler, je izstopil iz ?e Siranke, kakor izjavlja s»m v zagreo- Skih «Novostih«, ker je Radiceva politllca zgrešena. Pridržal si je še iiadalje posla- isiški mandat in ostane zaenkrat izven strank. Sledili bodo pa še nadaijni izstopi iz Radičeve stranke. Celjske novioe. Mestni otroSki vrtec. Kakor znano je nemška mesttia uprava pred vojno zgradila ob takozvani Dečkovi cesti la vojasnico kralja Aleksan-dra l©po šoiskc poslopje. ki je bilo namenjeno nemskemn ctroškemu vrtcu. Med vojno je v tem •poslopju bila nastanjena neka vojna sa- nitarna naprava, po prevratu pa so hiso zasedle razne stranke. dokler se ni v njej nastanil oddeleK državne poücilc kojega delokrog ne ubsega samo inesr- nega teritorija, temveč tudi giavni del okoliša Okoliške obcine Celjske. Alestm ob^Jnski svet k že ponovno / svojiti sejah zahtevaJ. da se to šolsko poslop- je :z'oči svojemu pravemu rainenu, tooa do danes so ostale vse intervencije ;;i urgence od strani m«;stnega županstva brezuspešne. Ni dovoli, da Oko'i^ka go- čina Celjska nima nin svo;o dekuške ?o'e. da nam ves deKhški narusOai ze skoz: desetletja mzrvn vzgaiati šclsSe sesfre v svoji zasebni samosrauski 5o!j. da jc deška sola za ykoiico prava sra- motna podrtija, kri kriči oo remeduri od strani šolske in sanitarne oblasti, ki ss pa ne zganete, tudi za najmlajše nimamo j zadostnih prostorov ne smisla. da bi v i tem industrijskem delu rn^stne in okolls- ke občine nudili mladini. ki tava po cc- stah. primerno zaveti§ce — dečjo sta- nico. ker mora to poslopje še danes siit- žiti drugemu namenu. Skrajni eas je 7c. da se stvar uredi. Dolžnost mestne ot)- čine je, da ne čaka dalje, v Okoüski orj- čini pa mora tudi zavladati prepriOanje, da je njena dolžnost. cia pnpravi oddel- ku državne policije za. Oabtrje potrc-n- ne prostore, da se more otvoriti v onic- njenem šol. poslopju otroški vrtcc, ki to itak v prvi vrsti služil otrokom iz Oko- lisKe občine! Poročll se ie v soboto 23. septembra v Petrovčah podravr.atelj celjske po- druznice Ljubljanske kreditne banke g. Ant. Kunej z gdč. Rušo Majdičevo, hčer- ko ve'.eindustrijalca g. Petra Majdiča. Poročil ju je celjski vikar g. Jurak. kot priči sta bila nevestin oče 2. Peter Maj- dic in g. dr. E. Kalan. Mladima poro- čencema obilo sreče! Na dekliški meščansk] šoli v Celju se je začetkom šolskega leta 1922/23. vpisalo 254 učenk, in sicer je vstopilo v I. A razred 32, v I. B Tazred 41, v II. raz- red A 39, v II. razred B 40, v III. razred 59 učenk; v IV. (nastavni) razred, ki se je letos nanovo o^voril, pa je pre^topllo 33 učenk. Podpisani "Klub naprednlh sloven- skih akademlkov v Cellu« izpolnjuje pn- jetno dolžnost, da se tem potom najiskre- neje zahvali vsem onim, ki so s svojim sodelovanjem pripomoffli do uspeha vc- liki slavnosti ob prHiki r.jegove 15-letnlce. Posebno se zahvaljuje gospej protekto- rici N. dr. Hrašovčevi, gg. Cernejevi, Salmičevi, Steins elscr je vi, GradiSni- kovi, Voglarjevi, Pfeiferjevl, Diehlovi in gdč. Sluga, Šriibarjevi. Omladičevi, Ko- vačevi. Luznikovi, kakor vsem tistim, ki so za našo slavnast kaj darovali in z dobrimi nasveti š!i na roko. Posebno hvalo dolguje tudi g. Stanku QradisnHcu za njegov prvovrstni aranžma. Prosimo cenj. občinstvo. da posveca klubu tudi v bodoče isto in še večjo pažnjo pri nje- jrovem plodonosncm kiilturnem delu. Klub napr. slov. akad. v Celju. Občnl zbor druStva »Ljudsko vseti- čiliščc v Celju« se bo vršil nenrcklicno v torek 26. sepl ob 20. uri v meščanski 5oli, na kateri važni sestanek se druSt- vemi clani že danes opozarjajo. Tudi se bodo na tcm občnem zboru razdelievaie članom izkaznice za prost vstop k rec?- • nim predavanjem in slušateijem tečajev. Društvo javnih nameščencev poziv- Ija one člane, ki še niso vzeli iabolk, tfa pridejo v torek t. j. 26. 9. med 14. in >šl5. uro na dvorišče okr. glavarstva po n*c- Oni člani, kateri so si izposodili vreče, naj jih prineso omenjenega dne in un nazaj. Zajedno se bodo takrat oddala najboljšemu ponudniku članu, obtoßena jabolka. »Cercle francais« ima v torek 26. tm. ob 8. uri zvečer ustanovn! obCni zbar pred grofijo 7. pritličje na desno. Kdor hočc pri.stopiti. naj se javi še tekom i torka pri g. policijskem svctnlku dr. Se- | i:ekavič;i. Prijateljc lepegn francoskesa : slovstva vabimo k udelcžbi. Kdor si tz- j li izpcpolniti svoje znanie v francoskem , jezfkn praktično. ima tu nailenso pri!!>t}. i Telovadne ure celisktua Sokola so | določijo: članice torek in četrtek *T19. ! —20.. ženski naraščaj t'sojenke) torek >.n cetrtek 17.—18. ženska deca sreda in pu- :ek 16. — 17. dijaki sre-.1a 17.—18. in sf>- fcota ^16.—!7. inoškn deca torek In sobota 14. do 15 j Učenci realn... «imnaziie an Sloma. V soboto popoldn; so se podali Jičenci tukajšnje realnc gimnazije na Siom. aa počaste ob priliki šestdesetletnice smrti spomin za.služnega naroJnega vzgojife- lja A. M. Slomška in obišče.io nie^ov roi- ' s-tni dorn in kraje, kjer ie preživcl mlada ieta. Najprej so si ogledali cerkev na Ponikvi, znani oreh pred nio in spomin- sko ploščo na soli. Potem so odšli na Slomškov dom. Tu jih je pozdravi! se- I danji gospodar g. dr. Franio KarlovSeic \ s svojo soprogo in jih povabil v hišo kot svorjQ goste. Q. prof. dr. Suhač je v lepo zamišljenem govoru orisal mladini ž\v- \ Ijenje A. M. Slomška in ji pojasnil nje- I govo delo in zasluge za izobrazbo takra? tako duševno zanemarjenega prepro- stega slovenskga naroda. G. dr. Karlov- | šek je s temperamentnem govorom boj- j rid mladino da naj ptisti žogo in se po- sveti proučava.iju naših pisateüev in pcs- nikov in goji v svojem srcu smisel z* vse lepo in blago, kajti Ie idealizem vocli v življenje k uspehu in sreri. Nato je za- vladalo na trati pred hišo prav živalino vrvenje. Ko je legel mrak na prijazno si- je izbral sin tako imovJtih roditeljev tako preprostega in ubogega botra. A vzkliknil je brž nato:» Prav si io pogodil. dečko! Tvoj boter sicer ni bogat, toaa vrlo je poucen v verskih resnicah in se po§ten, pobožen kristian!« 0 Veliki noči 1. 1814. se ie SlomSe« poslovil od svojih roditeliev in vstopil v tretji raz-red glavne sole v Celju*). Učil se ie z največjo vnemo; zakaj že v jeseni istega leta je bi3 toliko kos nem- ščini, da so ga sprejeli v prvi gimnazfj- ski razred. V gimnaziji so ga še sicer nc- kaj časa ovirale težkoče tujega ucne^a jezika. toda vkljub vsem zapreftam je bit vendar v vseh razredih med prvimi, a naposled se je celo ,povzpel nad vse dru- ge odličnjake ter zasedel prvo mesto. Na tem zavodu mu je tudi vzkWa kal goreče ljubezni do naroda sloven- skega in so pognale prve brsti spošto- vanja do materinščine. NajboU ie vnemai dijake profesor Zupančič, ki ie veökrat naglašal, da je za izobražence prava *) Qlavna sola v Celju ie bila v po- slopju nasproti župni cerkvi. tam kjer je sedaj muzej in Olasbena matica. sramota, ako niso svojemu materinemu jeziku bolj vešči nego priprosti kmet, k! ne zna ne čitati in ne pisari. Vzpodbujal ie svoje učence, da so mu včasih naloge izvrševali slovenski in jim je tudi o pn- liki razlagal slovensko slovnico. Slom- šek se je z največjo marljivostjo oprljei materinščine in je kmaiu dosegel toliko spretnost, da je profesor enega izmed njegovih spisov javno v §öli prečitai. Ko je Slomšek nekega dne iznenatfil svojega ljubljenega učitelja Zupančida celo z mično slovensko pasmico, mu je dejal le-ta: «Le vrlo nadaljujte svoje \a- je v slovenščini; v tcj stroki se utegnere še visoko povzpeti'« Slomšek se je že v gimnaziji zeio zammal za domačs slovensko slovstvo; bržčas pa ie poleg prebiranja tedaj še skromnih slovenskih spisov vplival tudi razvoj socialnih narodnostnih razmer na sosednjem Kranjskem na dovzetnesa mladeniča. V okvini Napoleonove Ilirije se je obetalo, da napoii Slovencem Iep- sa doba, da se razbijejo okovi, s katc- rimi ie nem ska nadvlada oklepala »n«- rod robov in trpinov«. Zarja ie zažareia na obzorju: osnovale sc se začetne sole lies ecples primaires), v katerih se ]e v prvem razredu poučevalo izključno le v sJovenskem jeziku. Neutrudljivi Vodn'K in drugi navdušeni šolniki so začeli sp\- sovati slovenske učne knjige: na Ijun- lianskem liceju se ie otvorila stolica sio- venščine, s kaiere je Meteiko bodril in učil v materinščin!. üotovo so vse te reforme zbudile zanimanje rodoliubov izven Ilirije, ko so *e celo avstrijski via- di ostale toliko v spominu. da se ie i. 1816. posrečilo Kavnikarju in Kopitarjii, doseči v Ljubljani slovensko stolico zn bogoslovce. V mladeniško navduSeno življen^ Slomškovo pa je 1. 1?S15. nepričakovano kanrla grenka kapijica žalosti: njegcvo mater je nenadoma pokosila smrt, nc or bi bil osiroteli inladenic poprej vsaj siu- til o njeni bokzni. Oče Marko je hoivi po pogrebu Antona kar doma pridrfcui. ker si ni sikoraj vedel drugau pomagaf. Petero nepreskrbljenih otrok ie zapustv rajnica osamelemn niožu, a vrlm tcv.- je grozila še lakota zbog silno slabe n-- tine. (Dalje prihodniič.) pokrajino se je poslovila mladina Udruženje Jugoslavenskeh Tehničara* i*i so se na navedenem kongresu povsem upravičeno zavzemali za neokrnjenosf ljubljanske tehnike v glavnem beograj- ski delegatje, ki so zastopali cca 2500 beograjskih tehnikov. Solidarnost ceHo- kupne jugoslavenske tehniške akadem- ske omladine zadevno obstoja in razvo- ja obstoječih tehniških visdkoSdlskih fn- stitucij je drug dokaz pravilnosti na§ih teženj. Sedaj ko stojimo pred inskripcljo v zimski semester 1922/23 še ni deftni- tivno rešeno vprašanje ljubljanske tehni- ke, ker se iz neumljivih razlogov zavla- čuje imenovanje že meseca decembra 1.1. oz. januarja 1.1. po Umblianski univer- zitetmi upravi predlaganih predavateljev in se vsled tega ne more otvoriti zadnji oz. nadaljni letnik poedinih oddelkov. Da širša javnost detajlno uvidi u- pravičenost stremljenj ljubljanske teh- niške akademske omladine in da se po- speSi defiinitivna rešitev vprašamja obsto- ja in razvoja ljubljanske tehniške faikul- tete izide iwodoma navedena publika- cija, v katero so prispevali s clank!: di- jaki, predavatelji tehniške fa'kultete, w- druženje inženjerjev in arhitektov seX- cija Ljubljana, društvo za zgradbo ten- niški fakulteti potrebnih Doslopij ter a- kademski kolgij; privatniki pa z ekviva- lentnimi doneski. Iz razloga, da dijaštvo ne posedufe denarnih sredstev, je büla iaključena sy- mola&tna pufolikacija; odboru se je po- srečilo dobtti v to svrho brezplačno nw- kaj številk revije »Njiva«, ki* prinese v prvih dneh oktobra nabran materijal 0- ključujoč vsak političen moment, ker strolkovno organizirana akademska o- mladina zastopa neomaino stališče. aa je visokosolsko vprašanie — strogo kui- turno vprašanje in ne poHttčno. Vsled navedenega prosimo da se visokosolsko vprašanje izogne dnevnd pub''cistiki. V upu, da bode vsak posameznft podpiral po svojih močeh stremljenje tehniško akademske onjladine prosimo za istočasno abstrahiranje formalne stra- ni naših ukrepov in razmotrivanje zaoe- ve same. Kdor dela, dela napake, iz lastnth napak se pa kakor navadno največ na- uči. Odbor. AvtofflObUi iz Nemctfe. V ministr- stvu pošte in brzojava pričakujejo te dni iz Nemčige vagonov, avtomobilov in tehničnega materiala, katere po$Ije Nemčija na račun reparacüe. Sirjenie trebuinega legarja. Po zad- njih vesteh bakteriotoških postaj se )e trebušni legar zelo razširil. Zlasti vmgo jih je obolelo v Sarajevu, Beogradu m Dakiacüi. Tatlnske dniibe. V dnevnetn časo- pisju čitamo zadnje case vedno 0 rae- nih tatinskih družbah. Hodiio okrog po mestih in deželi ter bvrsujejo večje in manjše tatvine. Vzroki za postanek ta- kih družb so razJični. Izviraio iz vojne, rcvščine in ameriških filmov. Trlje nladenKI utonUi. True mlasle- niči, ki so se kopali v rekl Ohio, so uto- nili vpričo 4.000.1judi. Eden izmed rtflh Cavangaugh je zaklical: »ReSite me, po- tapljam se!« Dva mladeniča sta prihHeta k njemu, da ga rešita. Ali potapljaloCl Cavaingaugh ie potegnil oba s sabo. Elektridnl tok Jo ie skoraj usmrtll. V Novi Vesi se je odtrgala telefonska Zi- ca in padla na električno napeljavo na ulici. Doll viseče žice se je dotaknilo vei otrok in drugih oseb. EleKtriöni tok pa Je vsakega močno pretresel in vrgel na tla. dokler niso prišli drugi fer jih na oprc- zen način režili. Neka žema je pri tern dobila take opekline, da se bo moraia dalje časa zdraviti. 2rtev gladu. Beograjski listi prioft- čujejo, da se je te dni prteodil tale sm- čaj. V hiši v Beogradu v ulici Knez Mi- hajlov Venae St. 28 so našli obeSenesa nepoznanega človeka. Pri preiskavi trj- pla so naSli listine, ki se glase na lme Vasa Tošiča, kurjača iz VrSca in listlC, na katerem je napisal, da se je obesff vsled lakote. Smrtna kandidatlnja. Sedemnalsr- letna Viktorija Tadič iz Trsta se je moC- nozailjubila, od tedaj pa je postajala ve00 gramov. Iztegnjena noga je dolga kakega četrt tnetra. KraKe zadnjih nog ijudje uživajo. Baje je to me- so zelo okusno. To je pa tudi edina do- brota ki korist, ki jo daje ljudem ta sicer tako odurna in osovraiena žival. Vlak skočil 8 iira. V bužini Brčke je skočila lokomotiva z nekol&o vagom s tira. Proga je zelo poškodovana, tako da bo promet za nekaj dni ustav^jen. — Na progi Bosamski Brod - Sarajevo ?e skočil vlak s tira vsled nakopičene ze- mlje na progi. Pooarejeaa nifiioBska arnica. Beo- grajski listi javljajo, da so zawli nek«a vojnega milifonarja Izidorja Kara, kl )e ponaredll menico za 1,600.000 kron. Pri ten delu je baje soudeležen tudi neki beograjski odvetnük. Lokomotive iz Oudimpefttc. Iz Pe- Ste bo prišlo v najkrajšem času 16 10- komotiv za ozkotirne železnice in 70 vagonov, ki so bili v popravilu v peStan- skih delavnicah.___________ Izdaia in tiska: Zvezna tiskarna v Cel|n. Ocujrovorni urednik: Lie, Edvard Stowlc. Gospodlčna ki je dovrSila I. letnik trgovske sole, veSčaslovenskega in nemSkega jezika v sovoru in pisavi ter slovenske ste- nografijc in strojepisja feli vstopiti kot ppaktlkantlniai v kako pisarno. Naslov v upravništvu Nove Dobe. 1 Štev. 71/22 preds. Hazglas. Pri mestni klavnici celjski je oddati službo obratovodje. V poštev pridejo predvsem prosilci, ki so opravljali it sliCne službe in osebe, ki so kot dalje služeči podčist- niki bili v vojaSki službi. Plača po dogovoru. Pravilno kolekovane proSnje, ka- terim je priložiti rojstni in domovinski list, izpričevala 0 dosedanjem civilnem in voiaSkem slulbovanju, nravstveno izpričevalo, je vložiti do 8. oktobra tl. pri mestnem magistrate MESTNI MAGISTRAT CELJSKI, dne 19. septembra 1922. _________2upan; dr. Hraiovec s. r. Praktikant z dobro naobrazbo in iz dobre hiSe se takoj sprvjmt pri eksportnem podjetju lesne stroke. Ponudbe pod „Marljiv" na upravo „Nove Dobe".________________1104 3-1 Skladišča suha in prikladna se ilSejo za galanterijsko stroko proti dobri najemnini. Cenjene po- nudbe na upravo lista pod »SkladiSCe«. 3-1 na potu od gostiIne Orah do konjederca. — PoSten najditelj se prosi, da isto odda proti nagradi 1000 kron pri konjedercu. — ill a Brail, (rpi M M«e v Celju, Mariboru ali v Ljubljanf. Cenjene ponudbe na poStno ležeče St. JurTj ob Jul žel. pod St. 1. 1104 3-1 2 polirja, 30 zidar- jev in 60 težakov se takoj sprejme pri stavbenem pod- jetju Karl Jeiernfk, Celje. 2—1 BoljSa rodbina sprejme od 1. oktobra na hrano za opoldne in zvečer. Naslov v upravi Nove Dobe. 2—1 Otročji voziceh ae proda pri Miitlkv glavne cari- narnice, Savinjsko nabrežje, Celje. 1 FPodojoIbi poSteno in pridno dekle z dobrimi spri- čevali, želi vstopiti v sluibo s hrano in stanovanjem v Specerijsko trgovino v mestu ali bližini mesta. Naslov se izve v upravi Nove Dobe._______3—1 UsfopDic? kakorSne so predpisane, ima v zalogi Zvezna tiskaroa. Strmi___________________________________ »NOVA1 D 0 B X «__________ Štev. iin Idravnlk DR. ZOUAN JOŠT ordlnlra. ialec itev. S6 (Kodretova hlia). Modele cevljew v celih scrijah it lepenke, po mo- dernih kopitnih oblikth ali ame- rikanskih oblikah izrezane, do- bavlja za tovarne obuvala in Jev- ljarje. Apartne, elegantne oblike. Velikanska izbira novitet za vsa- ko sezijo. Zgornje del« izdelujem iz od naročnika mi do- poslanega materijala, prvovrstno, hitro in po ceni. Posebnt dela- zmožnost v montiranju zgomjih delov za tovarne obuvala. Nakup, reparatura in prodaja devljarekih eirojev. Zahtevajte prospekte od Ralph F. ftlehtei», Subotloa VI. Pou&evanjo v vseh strokah, moderne, rneha- niCne izdelave obuvala. Zahtevajte prospekt. 791 78-26 Večja množlna moških civilnih OVratHikOV (Umlegkrä- gen) znamka „Parlament", 37 - 39 cm dol« gi, 5 - 7 cm visoki, nekaj lapeatHlC 22 cm dolgih in 13 kom vojaSkih ovratnikov št. 38 — 39, ki so novi, zgornji pa malo no- Seni, se po nizki ceni oddajo v likalnici M. Covnik, Celje, PreSernova ul. 8. 3-3 Razpis službe občinskega tajnika. Obtina Dol pri Hrastniku razpisuje s tern siužbo občinskega tajnika za takojSnji na- stop. Stanovanje, kurjava in razsvetljava prosta. Glede visokosti place naj se pro- silci sami izjavijo v tozadevni proinji. Žapinstvo Ool pri Hrastniku, 22. 9.1922. 2-1 Župan: Jtkob Dnkiler. Stiskalnica za sadje T (lesena) •• proda. VpraSa el« se v drogeriji »Sanitas«, Celje. Vodna ža*a ¦e odda v nalem za več let. Leži na Gorenjskem blizu meje in postaje v dobrem stanu, voda stalna, 6 m padec, turbina, venecianer (2 lista), okrožna žaga, okolica na mehkem in trdem lesu bogata. Dopisi pod .Plodonosni eksport' poštno ležeče, Celje. 1100 2-1 Kontorist zmožen razven knjieovodstvavseh pisarniš- kihdels prakso, tall vatopltl hkakemu večjemu podjetju 1. event. 15. oktobra 1922. Plača in drugo po dogovoru. Naslov daje uprava „Nove Dobe" pod „Mlad, marljiv in vesten". 11013-1 Goepod l*6e r: aoljia mtbllrano ataaavaaj« s 1. oktobrom, po možnosti s hrano, Po- nudbe na upravo pod Šifro „Solidnost". M Pözör! M ZiiifBltt mt\ iohw peljih iridtltt, 111111. goxdoig. till In mi. Bothnli. Zavaruje se lahko za par mesecev. — Premije zelo nizlce. — Pojasnila daje ustmeno ali pismeno „ladnnlui aiiroialu Iraiir.Blanl 949 mtop i Eil|y, taia U 1515 Prodam zbirko svojih eleg. vezanih, nečitanih novih knjig: Cankar. Aikerc, Tavčar, PugelJ, Zupančič, Uh itd. Tolitoj, Ibsen, Byron, Dante, Boccaclo, Baronin 1090 von Bode itd. 2-2 Vlaiaa ¦•tfv«i«fc, pisarna dr. Kalana. 5bbc |obc, lipHi rtttje, bri- •jcfo oljt fo poliJl[« prMflle plača najbolje tvrdka 40—23 SIRCRANT, KRANJ toltfoa Int. it. I, in nudi po najniljih cenah na debelo sladkor, rlž, olje, kavo itd. Prosim za povzorjene ponudbe gob. 3 lepe stavbene parcels v Celju tudi za tovarno pripravne, 1 parcela z 7 dvema hišama, sa takaj arodaja. ^ Karol Brernik, Celje, Oolgo polje 1 Dwa gospoda 3-3 se sprejmeta na hrano in stanowanje, ftmai MwH lim Kupim po visoki oanfi vsako množino jai5l((ja Ic53 plačljivo proti duplikatom. Prosim ob- vezne ponudbe franko vagon vseh po- staj na naslov KoroSec Dragotin, 67-18 lesna trgovina, BrasiovCe. 834 OvratiUke, lapaftnlce, pradpranlke, aralce, telaviilfce. bmtUU te atamJn eMeka aaaii In svettollka Ukainlca MarIJa Covnik, CeHe, Vreieraeva a.! Ceie zocsoe! 3-3 PosmZDa tobia Priporočam se cenjen. občinstvu M |6S61ISkO Sezono, Ixvrinlelo ae obleke kakor tndl povrintkt itd po zelo nizkih cenah, najnovejšem kroju in sicer: Vrsta blaga cena od K 400— do K 600'—, facona K 800 — » » » » » 600*— » » 800'— » » 900'__ » » » » » 800*— » » 1000'— » » 1000— » » » » » 1200'— » » 1400— » » 1400*__ » » » » » 1600'— naprej » » 1600*— lidelia ae točno in aelldae. Ft. in |. Meiko trgovina z manufakturo In modnl talon za gospode in dame. CELJE Alaksandrova nUca $ mnitA in vs^li M I Ynt mmpinopja, daJJ« Btopnlo«, poA- ¦ | a«»vli[tt Ja VM v to ftvoko spMlaJoo» dala. ¦