Potroši vet Jo prave kot k Na » im«l nobenegs uradnega naslova. Komisar sunsnjlh zsdev ae najbrž ne vrne več v službo. Ustanovitev — Tukaj ss Je organiziral nov odbor sa oevobo-jenje Tom Moone? Je in Warron K. Billingan. Odbor Je izjavil, da "ne misli delati sitnosti gover-aerju YoungtT, ki Je posvetil več študirani u evidence. Odbor vrftlti kampanjo med prebivalstvom OaJffornlje. ^ ■RIZEMI AMERIKE Ročk leland. IU. — Predsednik Illinoiske delavske federacije, John H. Walker. je na konvenciji, ki se vrli v tem mestu, govoril o brezposelnosti. Njegov govor je bil glob9ko zamišljen. V to vprašanje je poseglo več govornikov. Edini izhod za znižanje brasposelnoett je zaključil Walker, Je skrajlanje delavnika. Priporočal je tydj starostno zavarovanje. , T, Klerkl zahtevajo zvišanje plač. Buffale. — Okrožno konvencije železniških kierkov je sklenila, da bo organilacija na vzhodnih želeanicah zahtevala povišanje mezde za 12 In pol odatotka in minimalno plačo pet dolarjev na dan. Gledališki delavci dobili poviša Cleveland. Organizirani gle-dališki delavci so dosegli sedem in pol odstotka povišanje plač, kar znsia teden. Pov: močjo ostalih ki so se Izrel stavko v al t dolarjev na dosegli s po-liških unij. simpatično pors. Operatorji filmov zmagali. Scranton. — |Operatorjl filmov, ki so ili ns stavko pretekli teden, so zmagali, Lastniki gle-daliki obratujejo "movies" v štirih mestih telra distrikts, so pristali v povišanje plače od treh do štirih dolarjev ns teden. Po-godba velja ta dve leti. Znižanje plač predilce — Ker Je penija zniža-, ims se- New Glld Ed^| la plačo daj na i jev. To je ie dgugo znižanje; prvo je snaialo 18 odstotkov, katerega ao delavci sprejeli le z godrnjanjem. Tudi po Neorganizirani peki v Bostonu delajo 10, 12 in celo 14 ur na dan. Dobe pa polovico manj plato kot peki v židovskih pekarljab. Ako je kje potrebno znižanjo delovnika, ao gotovo pe-karlje v Bostonu. XMiUi odoravi vojn«, pravi znanstvenik CeMae kemiki male boij pobri-ga!!, bi kmalu naredlU vojskovanje Minaaapolb, Mina. — Na tukajšnjem zborovanju organizacije ameriških kemikov Je bilo v iredo prečitano pismo newyor-tkega kemika Franciaea P, Gar-vana, ki izrata upanje, da kenijska znanost kmalu onemogoči /ojno. Oarvan piše, de je že opo-toril Hoover j s na velike možno-iti kemije v tem oziro, samo če bi vlada dala za kamlkalno raz-: »kovanje le del stroikov, ki jih ima letne z nesmiselnim oboroževanjem. Na drugi atraal Je dolžnost kemikov samih, da čim prej zpopolriljo odkritja v laborator-|ih, ki narede vojno tako strežno in neverno, da postane nemogoča Le Guardi* vNM New Vovfli__Politična pobra. tlmija mod tamaniti in centralno delsvsko unijo ni všeč republi-ksnskemu kandidatu sa župana, ki ni nihče drugi kot "progresivni" kongrasnik U Ckiardis. Govoril Je na zborovanju železniških kierkov; rekel Je. da pobratim i ja unijskih voditeljev in Temmanr Halle (demokratje) pomeni Izdajstvo sa delavstvo. Pokazal Je na stavko voznikov tvtobusov, katero skuša zdrobiti policija. Ako bi btt omenil, da Je policija pomagala zdrobiti tudi stavko gnftorjev na katoliškem pokopališču. M bil labko svoj "plaa" za delavske glasove na-prsvfl is z vsčje gustn. Židovska vera umira v Rusiji ■MMBM Pariz, 12. sept. — Rabinec Simon Glaser is New Yorka, ki je obiskal sovjetsko Rueijo, se ob povratku v Pariš silno pritožuje, ds judaisem v Rusiji "polagoma, toda sigurno Izumira In tri milijone pravovernih Judov mora izginiti vsled železne strahovlade in diaboleke iznajdljivosti bolj-Jevikov." Rabinec joka, da ao hlie vseh judovskih duhovnov v Rusiji konfiscirsne, judovska pokopališča ao pretvorjs-na v parke in judovske sinagoge v javna poalopja. Živahna tl|l slavkarjav S petjem In godbo Msenanjajo občane o stavki. PhHadelphla.~-(F. P,)—Nove dobs, novi čssi, novs taktika. Malo je unij, ki bi kazale toliko iznadljivoatl In energije kot je pleteninarska organizacija. Razlog za to je najbrže najti v dej atvu, da je vodatvo unije v ro- ilajše gene rani voditelji, ki težijo veČino u- kah mlajše generacije. Fosillsl- nlj s svojo stagnacijo, nimajo mesta med pletenlnarjl. Pri Cambris Silk kompanljl so pletsnlnsrjl na sUvkl Že dalj časa. Borijo se proti "yetlow dog" pogodbi, s katero jih družba skušala prikleniti k strojem. Ker dnevno časopisje preračunjeno molči o stavki, je bilo pred unijo vprsisnje, kako seznaniti delavec o stavki in pridobiti Ijud-ske simpatije, ker to vprašanje je velike važnoati sa vsako stavko. "Najemimo velik avtotruk, godbo in sposobno osebe, ki bo vodtlftipetfeo Je bila sugestij Unija Je to tudi storils. ^ Resultst tega je, da se v tek*, tilnem delu mests pomlis ob večerih velik pohod prepevajočih delavcev. Ns Aslu pohoda je avto-truk, ns ksterem igrajo godbeniki živahne korsčnlce. Pohod se ustavi ns strategičnih mestih. Pričnejo ss govori, v katerih govorniki sesnanjajo velike množice ljudi, ki se pridružijo demonstrantom radi radovednosti, o boju pletonlnsrskih dslsvcev. Kar jo novega za to mesto, je pet. Je pri teh demonstracijah, ki ga vodi profesionalen voditelj ljudskega petja. Pesmi orljo iz stotin grl in vss Js vssslo. Kerdels v industriji veliko itevllo italijanskih delavcev, se velik del teh demonetraslj prireja v italijanski koloniji. Del rezultata te kampanje Je, ki js obenem organizstorična, ds se js uniji pridružilo žs večje itevilo delavcev. f Labor party v poHtičaotn metrtu Niagsra K.lls, N, % — Mlsds Labor party ss nsmsrsvg vrsči v politični metež s veliko gnergijo pri prihodnjih meetnlh in okrsj-nih volitvsh. Ksmpanjo otvori c velikim shodom dne 21. Septembra v E s trle dvorsnl. Glavna govornika na shodu bosta J s me« H. Msurer, »oeisllsttčnJ odbornik v Readlngu In dolgoletni predsednik državne delavske fsders-clje ter A. J. Muste, načslnik Brookwoods ln predsednik Konference se progvseivoo delavsko akcijo. Hhods bo predeedflfrel A. R. Alezander, predeednlk cen-trelns delsvske unije In toksine delevske stranke. Karolinška llncarska drhal se ja razila Kongresnih In eokaf Kvele Bettle Creek, Mlnn. — O. J K vele. fsrmer-leberitekl kon grešnik v 7. distriktu v iHnne-soti, ki Je nasledil znanegs očeta prohibične pesUvs Volsteads, j« v noči od torka na sredo zgorel v svoji tukajinji poletni kabini, v kateri Je sam spel. Kabina s« je užgala od goreče petrolejke. Z jut rs J ao naill kabine v pepel« In v nJem njegovo napol zgorelo truplo Kvsle Je bil tudi vnet suhač. komunhtičel voditelji Isjavljajo, da Jlh^etraMniMeiiJeJo ja- ( harlotte. N. C., 12. eept. — Deset oseb, med katerimi je tudi Ben Wells, organizator komunistične National Tentile Workers' unije bilo danes poklicanih k sa-aliievanju, ki ga vodi sodnik Tho-mas J. Shaw glede terorizma ato-procentnlh patriotov napram komunistom. Wells ln ostala dva voditelja atavke v Gaatoniji imajo povedati vae podrobnosti kaj je drhal počela s njimi v noči zadnjega pondeljka. Gaatoala, N. C. —- Governer O. Man Gardner je odredil preiskavo glade tsrorlstlčnegs pohoda sboprooentnih džlngotov, ki so ugrsbtll tri voditelje ko-munistične tekstilne unije v Ga-stoniji ln enega pretepli v šumi, drugim pa sagrostll s Unčanjsm, če ne zspuete mesta. Ta korak oblaati Ja povzročil, ds ae je drhal v avtomobilih rasšla in v sredo ni bilo poročil o kakem novem naaUju. Nevernost pa še nI minila in do nemirov lahko pride v soboto, ko ao voditelji lokalne unije, ki vodi stavko v Lorayu, naznanili, da ae llnčaraklh groženj prav nič ne boje in javen proteatni ss vrši V soboto kot je bil napovedan. BIH Dunne, tajnik komunistične stranke v Ameriki, ki ae nahaja že par tednov v teh krajih, b« glavni govornik na ahodu. Ben Wells, ki je pred par me* seči prišel ls Anglljs In takoj nantopll kot vodja atavke, tudi izjavlja, da se ne bo pokoril lin-Čarjem. Wslls Je bil v ponddjck večer a dvema drugima vred u* grabi J en in odpeljan v gozd, kjer so ga slekli In pretepli z vejami in vrvmi. &o so kasneje izpustili trojico, js drhal zagrozila Wsll-au, da najdsjo njsgovo truplo ln trupls drugih vodlteljsv preluknjana s kroglami, če takoj ne ls« glnejo \t Gsstonljs. SRCE TEKSTILNIH BARONOV RASTE Pawtucket, R. I, — Himna novega evangelija tekatilnih baronov ae prljemljs tudi tukajšnjih pastirjev delavstvs. Redi stavk v tekstilni industriji ns Jugu so tekstilni baroni ta noč pokazali — na papirju — da se sslo sanl-msjo zs blagostsnje In sreio svojih sužnjsv. Pričeli eo širiti nov evangelij usmiljsnja ln ss grešno začeli zanimati za Življenje ro-botnikov. Ts svsngsllj Js dossgel tudi uissa magnetov v Rhede I-slendu. Njegovi oznanjevskl prsvljo, da morajo (podjetniki) kazati vel sres do dslsvcev In se zsnimftl sa njihove resmers In življenje. To najbrte tudi stors, ls a hrbta ss Jim ns bodo hoteli od vleči. ptgaaM Kitaj-oa 40 milj od mJs V 1'aleetlnl ee Jeenl. Jeruzalem, 12. sept. — Oflcl-elno poročilo briUklh oblasti se glasi, ds ss Je erebsko-ildovska situacija v Palestini prsesj Is-boljšala v proilem tednu, lzvzem-šl manjših incidentov Je v sploi. nem mir. Grozeči vpadi nomsdov i v vodo, musllmsnskl na-I na Židovske kolonije so prenehali in vračajo se normalne razmere. Časnikarska poročila o ponovnih Izgredih v Fazi In Biršebl eo pretlrens Me isrefcli aa ■ Tsifc. — Konservativna Cltizens unija, ki representlra Mrespektirsni" element v new-yorŠkl politiki, ne bo dsls podpore pri "prihodnjih Županskih volitvah ne Jimmy Welksrju, de-mokratskemu" Prince of Wsle-su" in tudi ne "progresivnemu" i, |HjMikj»n«k*mu kftrididstu La Guardiaje. Izrekla se Je se soci-sllstlčnegs kandidata N Thomaaa. ker Je \*> njenem mne» nju najsposobnejši. iv»tfraničnaja Je kup pepela. 8o< vjetl bombardirajo kitajake postojanke kakor v pravi vojni. Nova kltajeka nota. ftangaj, 18. aept. — Kitajski, viri danes priznavajo, da ao bili Kitajci tepeni na mandžurako-sibirski meji, ki Je na oell črti v ognju vojne. Poročilo ae glasi, da ao ruski topovi spremenili Po« graaičnajo v kup pepela in po* gnali kitajake čete 40 milj od me. ja. Nova obrambna črta ae sdsj nahaja ob Mullnu. Istočasno gr* me sovjstskl topovi na sapad* nam koncu mandžursks fronte in ruske granate in obenem bombo la sovjetskih aeroplanov padajo kot toča na Mandžull in Dalaj-nor. Vae kaže, ds nameravajo ■ovjetake čete okupirati želeanl. eo, radi katere je naatal spor. S Kitajska vlada is vedno upa, da ae spor poravna bres kakih hujših pocledlc. To je vsrok, da nI nobenih uradnih poročil o si • tuscijl in v deželi nI absolutno nobene bojne propsgands proti Rusiji. Beriin. 18. sept. — Kitajsko poslaništvo js včsraj Isročllo nemiksmu zunsnjemu uradu verbalni edgovor kitajske vlado ns isdnjo sovjstsko svarilno no* to. V Jsdru se odgovor glsal, da Js Kitajska is vsdno pripravijo* ns ns mirno poravnanji man džurakaga konflikte. Nemški su nanji ursd je poslal odgovor v Moskvo. Frančliksneka mirovna gostija r krvavi MBl Belgred, Jngeelavlja. 18, sept. —Halkanake razmsre so is ved* Bo bslksnske. To Js bilo demon-strirsno včsraj, ko je bilo isst-nsjst mož uMtih v krvsvl bitki med vsičanl Is JUdišiča In Hum-eev v Hercegovini. Omenjeni vadi, ki ae nahajata v diatriktu tjubuščaj, sta dve milji nara-sen In msd njima Je ie stara isrftnja In krvna osveU, ki gre Ud rods do rods rsdl kamnltsga polja. V Humcth Je f rsnčlikanski ss-Krsnčišksn! so mislili, pomirijo kmete obeh vnel v tmsnju kfičansks Ijubesnl pa sj priredili veUko gostijo kloitru, na katero so povabili n« in njihove družine obeh Vsščsni so prlMI — oboro- I s plštolimi in handiarl. |ka sta obe strapkl mirno II ln pili. Ko pa se ss vsi na-i in napil! kleitsrsks slivo- jim Js aa vrsta Junaška kri zablIskali so ss krivi noži In »očll« so plitols. Ko Je bile čaa tri ure bitka končana, ao patri našteli 16 mrllčev in 70 ranjen * Za ne in otroel obeh vaai ao ata- Ina strani In šeite 16 pomagale »jim možem s Jssiki, dajale so Jim korsjio, odnašale mrliče In obvezale ranjence. Teke so rez mere v balkanekem delu Jugoslavija Teži retkev, ki mn Je odtujile Bal t Uks Citr,—Adsn fthsnk Je vložil tožbo preti lokalni cerkvi, ksti»ro dolil, da mu Je od-vsela ljubezen njegove Žene, odkar Je žene začela sahajetl v eer-s $200,000 od- kev. Hhank zahteva ihodnine od cerkve se izgubo tfclfM M- •'P1 1 I odložil aiRbtr* Rim. 12. sept — Mussolini Jo odložil sedem ministrskih ti, obdržal pa Jede ministrstvi notranjih In zunanjih sadev poleg predsrdnlitvs flsde, PROSVETA THE ENMGHTSNIftfNr GLASfl-O IN LAiTVfNA mi cip^LTSZ^TTf 2*1125 rtpts wto Mt W -«•- ■ te J .u Ifcji IMtf PK08VKTA i(ir-N Mi A«, OF THE nCDMUTKI) 13R Kontrola porodov in delavci AmeriSka liga za kontrolo porodov s glavnim stanom v New Yorku izdaja UmkaJ me-sečnik "Blrth Control Revtew", ki Ima geslo: "Childnn of cholce, not of chance". Septem-berika številka tega magazi na je bila označeno "tabor Number". Uredništvo je povabilo rasna delavska voditelje v Ameriki, naj povejo avoja mnenje o kontroli porodov a »tališča organiziranega delavstva. Večinoma ao ae od: zvali in omenjena številka je večjidel napolnjena s njihovimi članki. Prispevki ao zanimivi ne toliko glede vprašanja samega kolikor saradi — konfuzlje, ki vlada med pisci glade te stvari. Na primer J. B. 8. H*rdman, urednik lista "The Advanced glanila krojaške unije A ma I ga mate d Clothing Workers of Amerika, piše, da kontraceptivno omejevanje otrok ne mora biti zadeva delavske organizacije, ker spada bolj — kakor verske zadeve — med privatne sadove posameznika. Nemogoče je, da bi v strokovnih unijah zavladal« enotno mnenje o porodni kontroli, dokler je toliko Irskih katoličanov med člani in voditelji teh unij. In stališče katoliške cerkve napram kontroli porodov je dobro znanoI A. J. Muste, predsednik delavskega kolegija v Brookwoodu, pravi, da kontrola porodov ne spada med učne predmete. Glavna naloga delavske šolo je, da usposobi delavca za izbolj-šanje In revolucioniranje svojih ekonomskih razmer potom strokovnounljske in politične akcije. Ljudje se ne ravnajo po svojem rasu-mu, temveč po navadah in razmerah, v kakršnih šive. Porodna kontrola potrebuje pi*ed-pogojev In v glavnem sta izobrazba ter isbolj-šani flvljenskl standard; kjerkoli se pojavi to dvoje, začno ljudje aaml omejevati svoji dru-iine, no da bi jih kdo navajal k temu. Ko*» čno jO Muste proti temu, da b} si propaganda za kontrolo porodov postavno ovirala. Problem naj se svobodno rešuje. Vsaka prohlblelja rodi beHsjsrstvo. Esther Ix>well, organizatorka tekstilnih delavk v jušnih driavah, ji pa v svojem članku odločno za najširšo kampanjo v svrho omejitve delavskih družin. Našteva rasne patetične slučaje« na katere Je naletela v South in North Carollni. Velike delavska družine: osem, devet in daaet otrok. Komaj otroci dosoftejo dvanajsto l< to, morajo na mesdno delo, da pomagajo očetu slušlti kruh. Tovarne ao polno otrok. Otroško delo no cveto nikjer tako kot na Jugu. Rezultat prevelikih drušin. Tipična babariJa trgovske sbomiee v državi Miaeiaeippi se glasi: "Odstotek rojstev naše drftavo je 85.2 na tisoč, štiri odstotke višji kakor povprečno v aptešntfn po Sklrušenih driavah! Pri nas jo dovolj drigaeev, belih in črnih, moških in lenek .. štrajkev pir - Običajna opanka zamorskega «arača: "Moja sUra fleparka jo dodelana; v desetih letih Js Imela dvanajst otrok!" Naprej porodaa koatroU! Oarl Haesslar, glavni urednik delavsko časnikarsko agentom Fedsrated Preaa, omenja svoje iskušnje s vestmi o porodni kontroli, ki Jih je poilljal delavskim Ustem. Večina listov odklanja te veett s pojasnilom: "Naši čl-tateljl so v večjem ali amnjšem številu k stol j. čani" . . . Pokojni Vletor L. Berger, urednik "The Milwaukoe l^aderjs", js svoječasno odklonil v*r vesti o propagandi pa kontrolo porodov is moka, da ne izgubi svojih katoliških volilee*... izjemo delate "The Illinois Miner" in "Oklaboma Leador", ki vee priobčita. Roger N. Baldwin, direktor Unije za ameriške civilne svsMMao, piše, da jo tekom let dognal, da si I Uiiltt In protealnntovska cerkev'delita sfere pereokueij v Združenih dr-lavah. Dočim proteetentl zatirajo nauk o evo-lueljl človeka In priganjajo rasne ateistična organizacije, ima katoHška cerkev kontrolo porodov na piki "" | | političnega nje (Ne« York nlm ktluilmfc^^^^^^^^^^^^l Norman Thomaa, *oriallstični predaodnl-tki kandidat prt zadnjih volitvah, pa piše. da Je gibanje za kontrolo porodov drugI znak a meri tke hipokrtse. Kontrola porodov Je pH-vU^ij bogataškega razreda, te razred pa noče. da Jri tudi delavski razred Imel enak privilegij. Kapitalisti smatrajo, da je razvid siromakov poklican, da napolnjuje tovarne in drttfn pod. Jetja s otroci, zato je kontrola porodov nsps stavna. O prvi priliki priobčimo Thoinasov članek v celoti, ker jo ree zanimiv. ■ ■ i Glasovi k naselbin rMOBVlTg < arlinville, ID. — Delovne rat-) v tej okolici so pod ničlo kot menda povsod drugod. V Mocoupin okraju preroogorovi Superior Coal Co. in W. Vtrgi-nia Co. po malem obratujejo, Consolidated Co. pa otvori kakšen rov in alpre drugega. Potem si pft «e »i moreš! Premogarske razmeri v Li-vinfstonu so pod vsako kritiko. Tiste, kar rtidarji zaslutijo, jim vzamejo LeiHs in njegpva admi-nistracija. Ko rudar prejme plačilno koverto, dobi v njejjrazhe račune za to in ono. UMWA jc podobna rastrganenju škornju, ki ga ne more zakrpati noben čevljar. Ako se pritožiš, ti pa jSmaki odbor zagrozi, da boš ob delo. Drugega ni** sedaj ne kaše kot pristopiti v novo orga-nizacijo, to je, NMU. Prod krat-kim je bil ni Mouat OlJvu shod te unije, kjer je nastopil 1u* Klavni govornik Walte. V IUinoi-su je že več lokalov, ki so sto-procentno organizirani, to je, d* spadajo k NMU in ne pošiljajo mesečnih prispevkov na International. NoA lokal Je poelal delegate na isnedno konvencijo, ki So vrši v Clevelandu, O. Poročil s konvencije še ne morem navesti, ker ss delegntje is niso vrnili, bom po to storil, kadar bodo prišli nazaj. Rad bi slišal is dršav Penneylvanije, W. Vir-gftntfi k irlidi orga- niaecljskega gibanja. , Pred kratkim sem govoril t organizatorjem, ki se ji vrnil fp države Indiane. Dejgl mi je, da se tam selo ogrevajp sa novo u-nija Bratje rudarji, če se hočete rešiti Lewi novega režima, pristopajte v novo organizacijo. Caf ni več (toleč, ko bomo odložili naše orodje in zahtevali pravici. Sedaj, pi*d tirno, je naj-ugodnsjši čas, da si pripravimo nT bitko, ne pa čakati do spomladi, ko prične sotnee pripekati in se na toliki meri Na rudarji apeliram, da pristopajo k novi organizaciji s* daj) ko Je vstopnina samo $1; pozneje se bo zvišala. Naj omenim še to, da nova unija zahteva šest ur dila na dan in pat dni v tednu ter staro mezdo po ja-oksonvilskl Isstvici. Bolj podrobno poročilo bom poslal pozneje. Leais MakkovU. Počitnice r Oeveland, O. — Pred nedavnim sam so mudil na počitnicah v Kanadi. Med^jo iz Wlnd-sorja do Niagnra Pallsa asm sa-vledal na nskl hiši velik ki ji nasnanjal, da ss dbbe tam prenočišča za Slovence. Ustavil In vstopi t st paših ki ao uposleni pri nekem podjetniku na dršavnl cesti blizu Jar-visa, Ont Živijo takorekoč na cteNU, vendar se prav dobro počutijo in so veselC Kaflprepe-vajo naša pesmi in pri tem jih snbgvn Joa. Smole s svojo hnr moniko. Poznani so tudi mod drugorodnlml flmarjl, ki šive v okolici. Ti jfii večkrat povabijo ob nediljah ali pa zvečer na svojo domove; ker so naš! fantjs dobri plesalci In zabavni, so priljubljeni tUdI prtMH spolu. Tam šivi Sonic, Debo-I Jak, Jos. Hegler, T. Novak, Joa. Smole, Rudolf Puetak, Steve Varga, Pran k Oodeaha, Anton Sodnikar, Rert Nagy, Joa. Carter in John Na mojih počitnicah v Kanad se pvnv dobro počutil, pa- bo. V člkaških Ustih se je ta rojak tudi pritotil, da liste pre-poceni prodajam Povem mu sedaj, da jaz lahko liste podarim, če hočem in nihče ml na more ničesar. Tako je na sveto: ako jaz komu kaj podarim, mi groze z zaporom, če pa prodam, mi pravijo, da sem j rrrtl-tar. Kaj siromaku preostaja? Ali naj se ubije? Ko sem se mudh med rojaki v Indianapolisu, sem našil vse rasen enega prijazne in poftret-Ijive. Slovencev je tsii) okrog tisoč in se dobro razumejo Klavnica, tovarne in livarne o-bratujejo vsaki dsn. V okolici Clintona premogorovi počivajo, tam sera opnsil, da hitijo naši rojaki krasna bre-skvitta drevesa, ki so tako polna lepega sadja, da se kar veje lomijo. Vinska trta tudi lepo kale in rojaki bodo lahko napravili is grozdja dobro kapljico za zl mo. Obiskal sem Edgar Coal Camp ter naše rojake S Nokomi sa, ki delajo v kooperativnem rovu vsak dan. Upa hvala gospodinji Lizle za prijazno postrežbo. V okolici je več rovov, ld pa bolj slabo obratujejo. V tovarnah delajo vsak dan, toda mezde so nizke in delo se težko dobi. — Steve Fabian. LJUDjK! GLAS »tat potrebuje premoga v kot v zimskem času. m Kjer Imajo katoličani največ tem ji največ policijske go-i Kosten) proti kontmasptiv- St. l oula^ Jpn. » Pred krat-klm sem čltal dopis v Protettr cu, v katerem se je dopisnik do-taknil moji pripombe v Proev* t| o Trbovijčanih. MoJo pripombo Je dopisnik naJM napak rs zumol. ker izrek, lrt Sem gg na-" pisal, ne velja sa sne prebivalce omenjenega krnia. Ko sam ae nahajal na Vi nu na agitaciji gg slovenski liste. eem naletel na nekega Kom-Isnca, ki js bH pobegnil In teM k rojaku Cemetn ter mi priMI sruiiffj tožbo Dejal ji. da bo« jaz same dinar pobral sa naroč-mno. listov pa no bo niMe dobil. Ceajeai rojak naj »n» brez skrbi DoeedaJ šs ni nlkd«. pri meni groša izgubil In ga tudi ne Poročilo Pittaburgh, Pa. — V zadnjem dopisu sem nekaj omenjal o ženskah, ki so bblj samostojne pri gospodinjstvu, sM kakor pravi mo, da hlače nosijo. Pripomnim naj, da so take Ženske za poto-alnega zastopnika velikšgft pomena, kar mu ni treba čakati do večera, da pride mo« domov in milostno dovoli, da lahko ponovi naročnino na list NskAteri možje smatrajo svoje Um za nekaka služkinji, ki storiti ničesar brez njihovega dovoljottja. Kjer žene nimajo nobeni beoede, me navadftt od-slove, češ, naj pridem svečer ali pa drugikrat, ko bodo molji do-I. Tako rasmere so nedoitoj tli za ženeke. NaŠljroJaki prirejajo v ten udeležujem. V«eh ao navadno ne morem udeležiti, kar mi je fako žal. Dne SI. avgusta sem obi skal veselico, katero je priredi lo društvo št. 810 na Cud^rju. Jaz ih moja družiM smo bili (Qa-nl omenjenega društva veliko let Udeležba na teeelici je bila bolj pičla, ker ni noben član od drugih društev is 8ygana, Brldgevllla In Bishopa prišel na zabavo, čeprav rojaki iz Cu4fe-jk večkrat prihajajo na veeell-ce, ki jih prirejajo v omenjenih naaelbinah. Glavni vzrok,! da nlao prišli, so menda slabe delov ns razmere. Kljub temu smd na vesslisi dobro zabavali posno v noč. Naša mladina ao ja kala, da ja bilo viiilji, jas sera pa v spodnjih prostorih žalil ly Sundayja. Društvenemu odboru se tem mestu lipo zahvalim brezplačno vstopnino in okusno večerjo, katero je pripravila gg. Baše!. Tudi njej lepi hvala. — Anten Tldsnlsfc. zastopnik. Kali janaka Mateigremove mater. Rimska u- Uffieiale" objavila odlok« ki vaabnji določilo, da ji Italija dolšnaH vati materi pri Nobilovi diciji tako niarečno kon^avšagn sebno še, ksr ssn prišsl v dotikof^steorologa doktor Plnns Malm-i«o ssupiaa »raveneev. II letno pokojnino v ziiMŠIi 2000 ftvodskih Malmgreenova namreč na živi v poaebno sijajnih razmerah In jo if pokojni sin Isdatnn podpisal. fcu,1i IHMS m mm v -i «ftj»«i i* •u h1m!i!K SKje j JJZZ H^JStSSif^S ji mm hm * * Politika v drnitvik. Gary, Iad. — Pašno zasledujem politični boj pri nekaterih društvih SNPJ. Mlatim, da je največ prerekanja o vprašanju, kdo Je bU delegat na prošU kon venciji. KomenUrjev o dobrih Ni še dolgo, kar so poročali iz fUtavije, da se je pogreznil 278 m dolgi in ltt m visoki otek A-nak-Krakatau nenadoma v mor-e. S tem ee je zaključilo ponovno razdobje v zemeljski zgodovini Sundajskega preliva, ki loči otoka Sumatro in Javo. Ti kr*ji so spadali vedno ifeed najslabot-nejša mesta naše rje in podti|ne sile še posebno pogosto in oči ji aletel 27 »vgusta 188Szmogočnim vulkanskim izbruhom tudi večji de| 880 m visokega otoka v zrak. T6 ji bil znameniti o-tok Krakatau, žareči mase lave so šinile takrat do 50.000 zaključkih, katere je napravila vito*, delegacija, še nisem opazil v Ljudskem glasu. Delegatje so sprejeli reeolucijo, da bo jedno* ta poeojevaln svojim članom denar na njihova posestva, kar je velikega pomena sa članstvo in a m pridobivanji novih članov. Poljska jednota ima velflco število Jugoelovanov v svojih vrstah, ker je uvedla že pred leti posojevanja denarja na posestva svojih članov. Ker je SNPj na svoji konvenciji osvojite enak sklep, imamb sedaj priložnost, da pridržimO ljudi pri našJ orgji- M K** nizaciji. Treba je le dobre t in razložiti pomen resolucije, pa bo ijo in napredek nam je zago-en. Uspeh se že kaže. Pri i seji našega društva dobi mo par novih članov, kar je zasluga društvenega odbor^Jpf Drugi važfeo zaključek je svoboda tiska. Gotov sem, da bo Prosveta pridobila veliko Število naročnikov, ker je bil storjen U sklep ila konvenciji V *a4njlh letih je list izgubljal naročnike, ker smo vedno čuli gla« same sns stranke. MoJ namen hi, spuščati se v politiko, strinjam pa Se s br. Pleshetom is Pittsborgha, ki Je dejal, . ako bi progrestvd storili toliko sn svobodomiselne podporne-|ednote kot so soeiaH-sti| bi jih lahko prištevali Ir na» orodnim elementom. Opozarjam društvene prid-sodnike, da naj ne/ dovolijo ni društvenih Sejah politični* | bat. Kdor hoče voditi politiko, naj pristopi v politični klub, Pri dobro obloAini mizi lahko vsak »oznajmo pa, da ji SOC. Strank* veliko pripo I la, da Je SNPJ prišla dO tega, kar je danes. Andy Unetlch, član št. 271. bilo slišati na daljavo 3000 km, kar bi pomenilo približno razdaljo med Ljubljeno in mtetem Tobolakira v Sibiriji. Ki^ikatau sam je bil neobljudon, toda na bližnjih otokih sta vzporedna pojava potresa in silovitega morskega valovšnja uničite okoli 80. 000 dovešklb življenj. . Od decembra 1927 dalje ji kazalo, da se je otvorlla nova erup-cijska perioda. Med otokoma Long Island in Verlaten Island ao nastajali podmorski izbruhi, ki so dvigali ogromne stebre vode v višino 250 m in vroče mase lave v višino 1200 m. Obreino prebivalstvo sosednih otokov se je umaknilo v njtttovo notranjost do tlstfh obrežnih točk, ki leSjc Ijo 50 ra nad morako gladino. Vsem je bila še v spominu grozotna lekcija 1. 1888. {falandsko-lndijska vlada jeo-vala na Lang Islandu opazo-je zabeležila do 2500 izbruhov na dan. ezne deli iz morskih dvigajodega se otokf ao že 26. januara 1928 toda bibavica jih ji u spet rksdrla. Končno si je lzobličil dokaj znaten otok, ba* omenjeni Anak-Krakatau, ki ** je naposled vzel naj mogočnejš libruh v tej periodi — gdl se, d# za vselej. Vse se je oddahnilo. Takšno nastajanji in otokov so opazovali seveda ponajveč v prece, enih kotih Indijskega in elikega (Tihega) oceana. Vvieh teh primerih te ognjenika ifitfofekifc teh hki izmečki vulkanskih kamenin, s zračnimi miliUHi njena leva, krhki greh, pese* W ' se ne morejo upirati raor-valovom, tako da razdirajo yrM a a 1 a— n.. n in ,.n ^ Uflt na M. »poiara. Clnlrto^ Pa. — U broju 203 Ptosvete sam čitao dopis br. Spolara iz Detroita, v ko jem napada komuniste i kaže, da so komunisti sakopljali za rudare, a rudari nisu dobili nilta. Ja vara kaAra, da ji svaki cent bk> po> slan na rudare I se je upravcu djelllo. Ako vi imate kakvu mržnju do komunista v Detroi tu, nemajte ave imatl za ovake. Ja vas sada pitam, dali ja onaj novac, ki Je dolazlo od SNPJ na odaieke, da se plati članarina, delilo po pravici. Br. Spolar znaša neke neprovedne članke Kao aam bio u W. Vf. na Štraj ku, nisu komunisti hodili 4W kovat" štrnjk, soeislisU jssu. Bili so J oŠ članovi 8NPJ, pa se nI Jih suspendiralo./ Ja bi apelliao na članstvo SN PJ, da as nema napadati jednog drugega, bli kakve viri III politika. Mi moramo, da aodelu-Jemo bratski in sietrinski, da se narod ujedini v sva jugoslovanska potporaa društva. — Nflmte Cvitebovich. član It 488. I In saknpVi. v revščini In IsOlomouca izročajo: Pred tkim ie oovoeil avtomobil • • • • J* )n>.U*ll ■ » llllllimil gnps«tejoMI MP * j Schneiderja. Tvosničnr, vMsft, da «vnl ne bo okrevala, jo tlačil paa paznika Trčlrt In mn na* mmmtm■ i m*« pi |r ji teko uško prehranjeval jo dniftino a devetimi otroci«' (A aklMUl ft|„a| (t.nil jr KHirnu 7.i\bi nami P^SJi m \ Jedli. Posledice niso I so« kmalu so vsi čten! Trčkm e dne zboleli na steklini. M so jfh odpeljati v Paateurjev sa-vod v Prago, kjer Jih sdaj sdra- VK 'TIHH BfcsfejTaV vato V. Dr. KolomhatovW je bi1 IcotisijI v Al^fiftl) n® Prejšnji čiMki konzul Jankovi ja prsmrtšiii v Now Yerk. is. a Wt; Tnk^j ie ari bm m ibfci..." i jubljaasšm jetnišnicu. ( a L i -.' (Me Hv* jetaik.) \ >• Tako sem živel s temi predniki v tej celici -jriijriLP* Je želja, da preberem vse napise ko Iikor jih ji na steni. Pristavljal aera mizo, da-n*njo stol in m »tol sera zvil še koče, da sem stal čim višje ter mogel prebrati vse napise, ki so bf!1 za Risa ni tudi visoko pod stropom. Tam af je nekdo popisal tako-le: "Žibert Vladislgv, umetni vlomilec in tat." V lepih tiskanih črkah je napja*!, in ni pozabil pristaviti svojega poklica. In t? so umetni vrtnarji* čemu ne bi blH tudi umetni viomflcl? Najhuje pa Je bilo na sprehodu. Vsak dan PQl nai je bHo dodeljeno za sprehod na jetnilkem dvorišču. Hodili srao po dvorišču posamič krog velike grede, s travo porasle, 8redi grede je rastlo drevo, mlado drevo. Drugi del dvorišča je bil zasajen z drevjem in cvetlicami. Bilo je spomladi in trava je poganjala v svetlo zelenih barvah, drevje je odpiralo svoji popje. Vsi jetniki smo biU nekam razdraženi, nismo mogli trpeti drug drugega. Včasi smo se na sprehodu na tihem pogovarjali, kolikor Smo pač lahko spričo stražnikovega nadziranja. Zdaj smo vsi molčali in gledali travo, iti drevo. Bolni smo bili vsi. Pripravljeni smo biH, da se vsak čas spremo na vso noč s komerkoli, s sojetniki ali s stražniki in da damo svojemu razdraženi u prosto pot. Molče smo ae vračali v celieo, ko je potekel čaa sprehoda. In spet smo hodili po celici počez in navzgor. Preganjali smo čas na vse mogoče načine. Neprestano sem hodil gor in dol in počez, postavljal nogo pred nogo ter prešteval. Naštel sem, da je celica dol** 15 "čevljev" in široka 7 "čevljev", pa nisem vejjel prvič in sem šel še enkrat preštevat, p* tretjič, sedmič, neprestan«, sera prešteval. Ko je zvečer skozi rešetke prihajal sveš poraladanji vzduh po rastočem drevju in mi je skozi okno zadišala pomladanja zemlja s svojimi hlapovi, ki jih j$*olnce sililo is nje, sem moral kot bolnik šteti do 260, 300, M0, da sera zaspal. Ali pa sem mučil svo j v telo a telovadbo na prav neumne načine. Ležal sem na postelji in sem dvigal nogq v zrak. Enkrat levo, enkrat desno, levo 15-krat, desno lft-krat, potem levo 16-krut in desno 16-krat itd., dokler se nisem utrudil in zaspal. sem si silno, da bi spet lahko enkrat odpiral in zapiral vrata brez dovoljenja, da bi jih zapiral in odpiral s*m po svoji volji. Tako skrotntte so prav za prav jetnikove želje. Vsaj malo svobode bi rad. Bolni smo bili, hudo bolni. dvobode nam je inanjkalo. In čes bi na.; spustili vsaj enkrat na dvorišče na sprehod brez nadsiranja pesnikovega, bi bili menda zdravi. Vsaj za teden dni. Tako silno smo si vsi želeli, da bi smeli spet odpirati in zapirati vrata brez posebnega dovo-ljenja. Vsaj to. In tb je bore tnalo za druge, za ms bi bflO precej. - - i (toasc.) i I V m otok Še v času njegovega na* »tajanja. Takšnim, is morja dvi-gajočim ae vulkanoni> jo torej skorajšna smrt zapisairtjjrlS rojsffir; Bolj poredkoraa in veliko bol: skrivnostno pa se vršijo tiste spremembe na okrasu našo zemlje, ki povzročajo propast velikih obljudenih otoko*,^H^H - Najstarejše sporočilo o takšnem otoku, ki je bil obenem največ)!, se tiče dežele Atlantide, k je ležala baje pred tisočletji v o~ oeanu, ld je dobil po njej" svoj* ime. Po Wayah grfkega fnozofa Platona, ld je živel oltoJi 1. 400. pred Kr. je bilffttjantfda cvetoča in mogočtia kulturna drfšvg, čije kralji so gospodovali tudi modeli evropske celine. Grozoviti potresi so potem, po Platono-vsm poročilu, pogreSidll ta otok v globine morja. Cel venee prl^-vedk aa^spleli okoli tkga^sšnrtv- navzlic tesilUovinarjov.OetaH smo do danes na Isti točki kakor največji naravoslovec prstjšajeg* stoletja Alekeander ven HumkmkH, ki je dijal. da je pripovedka Atlantidi smes resnice in Ismi- šijotKB^BMppM^H BdUe dokumentirana so sporočila o Vineti, tistem cvetočem ntsroslovsnsk^m trgovskem mestu, k| te ležalo na nekem otoku pred Itftvom Odre in ld ao g* po-žrli morski valovi v 1S> stoletju tukaj ji _ vendar pa je še možnost, da najdemo line starodavnega mesta, če bi preiskali s |>oUpljači tame-šdje morsko dna |jf novejši čaeecgaprop* ti-kiga jo padno od ItlandM To jltM Ts dni zboruji v LondonU Svetovna liga sa seksualno reformo. Na čelu te organizacije so možje in Žene, svetovno znani seknologi, kot August Forel, Havelock Bllis, Magnus Hirschfeld, Dora Russell, dr. Helena Stocker, dr: Norman .Haire in drušrl. KSke namene ln cilje ima ta lfes,izvemo najbolje, če citiramo program londonskega zborovanji* . 1. Politična, ekonon»*ks in spolna enakopravnost med možral in ženami. 2. Osvoboditev poroke in rszporoke od sedanjega tiranstva države in cerkve. 8. Kontrola spočetja (oploditve), tako da te prokreacija lahko vrši proetovoljno in s pravim Čutom odgovornosti. 4. Izboljšanje človeških plemen z aplicira-njem znanosti evgenike. 5. Zaščite nesikonske matere in otroka. t. Racionalno postopanje napram spolno oeebam, zlasti napram homo-obojega spola. T. Odprava prostitucije in veneričnih brezni. S. Pojavi spolnega nagona naj se smatrajo več ali manj kot patološkega pomena, ne pa kot doslej: zločin, zlo ali greh. & Samo oni spolni akti, ki kršijo spolne pravice druge osebe, naj se smatrajo kriminalni. Spolni akt med odgovornimi odrastlimi ljudmi, ki se isvrši s vsajemno prostovoljnost jo, sa naj smatra sa privatno zadevo dotičnih oseb, ki ne ene brisati nikogar drugega. 10. Sistematična seksualna vzgoja v šo teh. Gornji program šikilije, da polagoma prihaja zdrava pulit tudi glede tegurjg^NlJ t» buiranega M Primerjava Izidor zadnjih ljudskih štetn v evropskih deželah je pokazala, da žM na kontinentu 19 milijonov vič žensk nego me*iH Bosno v Nemčiji, kjer ji statistika najnatani naJftn, se dognali, da preeega število žensk moško sa dva hi pol ndHjona duš. Takisto U pisbttek žensk nad motttml ao ugotovili v fran djl In Mi Angleškem, kjer so nalteH t jaM™' vel šenak nigo moških. V tueijl, Id je Velikan Ska, ji tudi prebitek šansk rssmiioma večji Znaša namreč ešlo Štiri mllUnni. Pnvpiečn^ vssto ima Vsaka evropska dsžete 10 odstetk^ žensk vse nego moških. Naravnost Mčno ne-mogoči ji t<&t di bi si vsaka ustigrfls družinsko ognjišče. a n a »jPSVBTa OTOKI, KI IZGINJAJO ALI VSTAJAJO« (Nadaljevanj* • 4. »tr«nl.> Rasen Uh bolj alt manj Isfen-darnih otokov pa varno M Številno druge, ki ja njih nakdanja eksistenca syodovinsko dokazana. Odkar ja povsrska morska centa ločila Anglijo od evropskega kontinenta in ae je Sevamo (Nemtko) morje tudi na jugoza-jmdu t vezalo s odprtim oceanom, so viaoke plime, viharji in poplave pokončali ob holandskl in nemftkl obali le marsikakien o-tok. u, Oatanki goidov na dnu Severnega morja govore ratločen je-lik. Venec otokov, ki teče vzporedno i juAno in vihodno obalo Severnega morja, je »amo boren oatanek nekdanje cdruftene kop-nine. Veliki otok Baht, ki ga o-menja sgodovlnar Adam ii Bremena 1. 1070., je isginil akoraj do malega In otoki Norderney, Juiat in Borkum predstavljajo njegove ostanke, Propad tega o-toka pa ja sakrivilo poleg visokih plim po vsaj priliki tudi počasno padanje celotne nemška se-varnomorske obale. Saj vemo, da se tudi po drugod obale niia-jo, kakor se na drugih mestih (na primer v Dalmaciji) pola« goma v Maj o. NemAki profesor Wolff je pred kratkim ugotovil, da se omenjena nemAka obala sniia vsako leto sa 19 do 88 cm. l>a bi ta pojav podrobneje pre-Študirali, so iivacHt precialjsko nlvelacijo na vaČ mestih in jo bodo ponavljali od časa do časa, s čimer bodo dobili točne Atavilke sa to počaato ni tanje. Toda tudi tedaj, nam ni do točnih l*m#r v centimetrih, m> ratu na Dunaju in pravijo, da sta se sijajno obneali. Sedaj bodo montirali tretjo v stanovanju avatrijskega ivecnegu prrziden- vstajajo otoki is 4m ou*ja in s# drugi spet pogrešaj«. Za4o-ituje nafn povrtlna primerjav zemljepisnih kart *tax«JAata in novejAava datuma. Vsak* kart« iKuUja obličje zemlje v svojem čssu in Je tako nekakAna njegovo momentna fotografija. SMEftNICE. V trgovini. "Oče," Je vpraAal trgovcev sin, "v trgovini j« gospod, ki bi rsd vedel, ali se volnena srajce nkrtijo pri pranju." "Ali mu prlstojajo?" "Na, prevelike so mu." "Kar reci mu, da sa skrčijo." • Zagovoril m Ja. "VI gotovo mislite, d« sam le telo stara," je rekla devica. "Gospodična, nikakor na, go-tovo niate tako stara, kakor ae zdlte — pardon, hotel sam reči, da sa sdite mnogo mlajfta, kakor sta v resnici." Mar v kranjski okolici. Kranj, 24. avg. 1929. Kojn*j se je prebivalstvo malo pomirilo od zadnjih polarnih katastrof, ki so skoro popolnoma uničile posestnika Eržena in Milja v StrailMu ter Cuder-mana v Predoaljab, so ie zopet plfct avona iz zvonikov in sirene kranJsM tovarn oznanjale nove* poiamo nesrečo. Gorelo je v najbližji kranjski okolici — na Primskovem pri Antonu Krtu. Potar Je izbruhnil predsinočnjim krog 11. ure v Krtovem gospodarskem poslopju ki je leseno in s slamo krito. Zategadelj je požar takoj dosegel svoj višek in je zgorelo vse do tal. Tudi sla-moreznica in mlatilnica sta pogoreli. ReSiti niso mogli ničesar. Plameni so se oprijemali ie sosednih poslopij, pa je bila glavna naloga gasilcev, da so poiar omejevali, kar se jim je posrečilo. Škodo cenijo nad 150.000 Din. SoMce leto 1929-30 se prične šele 16. septembra. Ministrstvo prosvete je izdalo tak ukaz. Pouk na ljudskih, meščanskih In srednjih šolah se bo pričel šele 1«. septembra. Ta ukaz Je v zvezi s zakonom o ljudskih in sredpjih šolah, in ki bo znatno spremenil karakter šole. pa je radi tega sačetek šolskega leta preložen, da bodo lahko že letos pričali izvrševati zakon, ki izide te dni. — Doslej so se Šolska leta pričenjala ponavadi s 1. septembrom« '*" Hoteli sa mačke na Angie* Škeat. Lani so bile mačke rasnih angleških družin prepuščene kruti usodi, ko se je gospoda nahajala na počitnicah, letos pa ae je muckam akoro boljše godijo ta čas, ko so bili njihovi lastniki odsotni. Mačja manijs je obsedla cela mesta na Angleškem. Društva sa varstvo šivali so ispoalovala, da so bile mačke sa časa dopusta družin izročene hotelom, to je mačjim hotelom, ki isvrstno poslujejo. Servira se skupni table d'hote in "soe" so prirejena za enega ali dva gosta. Na jedilnam listu ni morda samo kaš*, marveč sardine, pečenke itd. Ob 9. je zajtrk, kosilo ob 1—8. popoldne, večerja ob 6. Po večerji se odpravijo mačji gostja k počitku. Angleški listi poročajo, da so bili hoteli, slasti Rits in Grosve-nor, polni mačk, psi pa so bi!! zunaj po letoviščih. Tako adravijo pijance v Pari-su. PariAkl policijski predsednik je uvedal svojevrstno metodo sa ozdravljenje pijancev. Ta metoda basira na dejstvu, da je najslabAi isras pijanosti obžalovanje in človeka nedostojna figura natrkaneev. čim privedejo pijanca na stražnico, ga sato filmajo in ko se istresni, mu film predvajajo. Priiori, ki se tu nudijo greAnlku, so takAnl, da se baje marsikateri sa vedno odpove varljivi kapUici.l^V^H "Vidim, da imate v franeeski nalogi 14 pomot in prav iste in prav toliko Jih ima val sosed. Kako ja to mogoča, af "Oba" Imava istaga učitsljs francoščina." " »U. . - i'H i NA PRODAJ JK krasna Aaat sobna Is o&#kt slda-na hite, gorka voda gorM* velik spalni porč, v Izvrstnem trsnsportnem kraju. U m)o naplavilo treba takoj, Nahaja »s na 4044 Wiat Cullsrton st (80th strasti. Poklllitf H Ci-csro Sidft R ali Cioero87$t Ni-sem agent. Chicago, IU. <44v.) Obleke za djji in trenjih šol Oblokc, površniki In t||* x#do obleke narejene — — H A Aflft^MM^&al W (MAMMII 1» vpfiiuvejsui vsorcin, Id odgovarjajo itht* vam lit potrebam dijakov. Obtoke i dvema ali tremi gumbi ia modrega ali sivega chevio-ta—ii twlata In caeei-meree blaga rujeve bar-ve—kakor tudi la meta* niče sivega in ivelnotie* g« blaga. Vee te obtoke, Id vam bodo topo prlstojato, dobi to pri Rlchmanu. Al 11 vDlvKv ^^^^^^m^^mm za može in HfZVI mladeniče Obleke z dvema ali tremi gumbi z navadnim — aH dvojnim oprsjem—iz vol-nenega blaga, twtstaf cas- ^^OTHPp shneres in dtevtoU na}- novejših vzorcev v ruja- ^ft vHP vi, sivi ali modri barvi- ^■LB^J^ narejene po meri, da lepo prišlo j a vsaki molki osebi. POVRŠNIKI —navadni ali po Ragkaaovem vzorcu, narejeni iz volnenega blaga ramlh barv—nadalje iz blaga kameUnlb dlak in meia-niče llama rotae—v rujavtuati, »ivi in modri barvi. Vsaka oUeks. površnik ali Ttmedo obleka katero si izberete samo po eni ceni KAKOVOST in VREDNOST proizvajana z Richmanovo pomočjo ceni—naših 380 izuijenih delavcev, Id sojrai solast- ^^^^^^^^^^^^ niki te družbe in ki vestno skrbe, da je vse krojaško delo izvrstno narejeno-kakor tudi brezprimeraa Vjall^^^^^^^^^^H lahkota izdelovanja oblek Richmanovih tovarn, omogoča največjo ekonomsko in produktivno ^ vrednost oblek. Končno mi prodajamo te fine H^jBtf obleke naravnost iz tovarn, kar pomeni, da vam s tem prihranimo dobiček prekupčevalca. THE RICHMAN BROTHERS COMPANY Eilabluhcd 1879 114-11gJ^th|SUte Street CHICAGO«WJ etevtte, se Je Ceanlk vračal tba p* progi. Šo&\ se. ds gs vosi! sds* tovornih vlakov, vodi preti Moatarjo. zelo prijazna in poatrežljiva. ■■■ JM Njuni hčerki, desetletna Aunie ■■■ ■ in dvanajstletna Mary sta bili ■ ■ 1 lepi, srd kani in pridni deklici, Id ■ I sem jih takoj izpočetka vttfttML H ■ I Torej ni čudno, da tem m sprija- ™ ^^ teljil a temu dobrimi ljudmi in Bflf tC* DlfC da tem jim bil prijatelj vsesko- J^JJ ti. tudf pozneje, ko m jih je vsa- MOSOUHOCS kdo izogibal in jih preziral. Bili A ^ so dobri ljudje, zato tudi smo JB^*0111 Miha je bil dober mo2 svoji ieni in dober oče tvojima otro- kama in priden delavec, ki je ne* J MM^^m utrudno garal dan ta dnem ter teko polteno preživel tebe in / n^il^K svojce, ženo Anko in hčerki je ^CTJ ljubil s čudovito nežnostjo in u- M danostjo, ki bi jo mu ne prisodil ^^ na prvi pogled in bil vedno pri- pravi jen iti tanje skoti vodo in ^SSSSS^SmmSt ogenj. Kakor je on ljubil svojce, B^^rr-".. .' 'm gg tuko so oni ljubili njega ter ga — . ^^ ^ t ljubeznijo in vdai#>etjo obilno I»|M|lfL|V|1ff poplačali ta njegov trud fCOTVlUuJ Kjer je ljubezen, Um je sreča mm__9 ^ doma. pravijo, in res je tako. 0- TM MUUUV< sojnikovi so se ljubili in dasirav- W_\mm no so živeli zelo skromno, so vse- m VII® ™ eno bili srečni in zadovoljni. Sre- | fiflMft ča pa je tesno zvezana z našim SNRMe VMI zdravjem in čim naii zapustfc ' zdravje, se poslovi od nas tudi Up TMM< sreča, ki je njen predpogoj, vse- ^tefc efc^ lM^ stransko zdravje. Dokler so bili JfflJPlBBRHfl^ Osojnikovi zdravi, so bili srečni in zadovoljni in svet se jim je " zdel mnogo lepii kot marsikate- ■j^^^^^agg^asaa rim drugim, ki so ftveli v istih razmerah, ko pa se je nekega ————— dne priklatila v hišo nesreča v — podobi bolezni, sta se pa sreča rnmmmmmmmtmmm in zadovoljnost poslovil! od njih in njihovo mesto so zavzele skr- pa ■ ■ ■ i bi, žalost in trpljenje. ||lf|ffa|||A H Minulo je pol leta, odkar je bo- »iJ^BJV NI leten prikovala Osojnikovo leno mahIam na bolniško posteljo in njeno sta- 9IIII Ud M O P nje se še ni obrnilo nič na bolje. $5.00 takoj, ostalo n« 3-letno ZSSttt&b. 'SjTS v«l« zadovoljstvo pomeni rti del* lela še starejša hčerka Mary, ki je bila njegova ljubljenka. Koli- / ko je trpel ubogi oče tiste dni, ko ' je bolezen grozila uničiti dvoje, njemu nad vse jdragih bitij, ne I? morem povedati, povem le, da se K je v par mesecih postaral za de- H set let. . ■ m • Ko je bila kriza v Osojnikovi |L hiši na višku, je v našem okrodt- In ju izbruhnila splošna stavka; šlo ILJ je za pritnanje unije od strani j|Q naših gospodarjev in ta mesdno povišanje. Podvu na stavko se « je odtvala velika večina dalav- * cev in le malo je bilo med nami >< izdajalcev. Med tistimi malošte-vilniml je bil tudi moj prijatelj Mike OHojnik. • Ko sem zvedel, da je moj prijatelj "akeb," sem bil sprva pre- IP senečen, potem pa sem se raz je- H til ter odhitel na njegov dom, da ifl ga pošteno otmerjam in če mo-» U %l g oče odvrnem od "skebanja." i«: Našel sem ga v kuhinji, sedečega Ip kraj okna in žalostno strmečega VfJ predse; poleg njejca je stala naj- H mlajša hči Annie, vse Objokana. ~ Ko sem vstopil, se je trudno o* * £ tri vame ter se trpko nasmeh- m nil, rekoč: * • — Si prišel, da mi naročiš, da < *-je konec najinega prijateljstva, " zato ker sem postal "skeb." ^ Trpkost in obup, ki sta t vene-I* it njegovega glasu, odsevala it njegovih oči, sta me me popolno- L- ma rasorošila in pretresen v dušo ^^ sem «a vprašal: (Komc jutri.) 'mmm^mmmmmmmmmjiSiw— 1"THAT UTTLE OAME" ZLOČIN IN KAZEN "To se pravi, sedli bi k tuji miti, dani nosite v srcu zaničevanje do nje in do tistih, ki so vas povabili. Ali ni res?" "Nikakega zaničevanja; proti temu pro-testujem. Imel bi koristen namen; mogel bi posredno koristiti ratvoju in propagandi. Vsak človek je dolžan to storiti; čim ostreje, tejn bolje je. Lahko bi zasejal idejo kakor žitno zrno. a pozneje bi iz tega zrna vzraalo dejstvo. S čim bi jih mogel rasialiti? Itprva bi se jezili, potem pa bi razvijali sami, da jim oznanjujem koristne nauke. Pri nas na primer so grajali Terebjovo, ki je zdaj v komuni. Ko je zapustila svojo rodbino in se oddala, je pustila očetu in materi piamo, da ne more več živeti z njima in se uklanjati predsodkom, temveč bo sklenila svoboden državljanski zakon. Rekli so, da je preveč kruto postopala proti staršem in da bi bila mogla ravnati lepše. Po mojem mnenju je vas to bedarija in lepše ravnanje nikakor ni pravo; nasprotno, tudi tukaj je mesto za protest. Neka druga je živela sedem let pri svojem možu, pa js pustila dva otrokjj in naenkrat pretrgala vse; pisala je soprogu: "Spoznala sem, da z vami ne morem biti srečna. Nikdar vam ne odpustim, da ste me varali in mi prikrivali, da obstoji še drugačna uredba družbe, v obliki komune. Nedavno sem zvedela to od velikodušnega moža, kateremu sem se vdala in bom zajedno z njim ustanovila komuno. Odkrito vam razodenem svoj sklep, ker bi se ml zdi nepošteno, varati vas. Ostanite, kako vam je drago. Ne nadejajte se, da se povrnem k vam; bilo bi prepozno. Srečna hočem postati." Tako se pišejo tak&na pisma!" "Ta Terebjeva je tiste, kaj ne, o kateri ste mi takrat pripovedovali, da živi zdaj že v tretjem svobodnem zakonu?" "dele v drugem, ako sodimo po istinitem položaju t In ko bi živela v četrtem ali celo v petnajstem, bi to ne imelo nikakega pomena! In ako mi je bilo kdaj šal, da sta mi oče in mati umrla, mi je gotovo zdaj. 2e večkrat sem sanjal o tem, kako bi ju ratjetil s protestom, ako bi bila še živa! Nalašč bi storil teko . . . Kaj ml je ta tisti kos kruha, fsJJ Pokazal bi jima! To bi ju Itnsnadil! Res je škoda, da ne živita več r 'iznenadiii bi ju! Hehe! Bodi temu tako ali tako," mu je segel Peter Petrovič v besedo, "dejte, povejte ml nekaj drugega! Vi gotovo posnete hčer pokojnika; ali je resnica, kar se govori o nji?" "Kaj pa je tato? Po mojem mnenju, se pravi, po mojem osebnem prepričanju je to najbolj normalni položaj ženske. Zakaj pa ne! Kje, dlstinguons! (Treba je raslikovatl) V ndanašnji družbi ni popolnoma normalen, ker je prisiljen, v bodoči pa bo normalen. Ker bo popolnoma svoboden. Tudi tdaj je delaln prav: trpela je revščino, to pa je bil njen fond. njena glavnica, s katero je imela popolno pravico razpolagati. Ratume se, da bodoče človeštvo ne bo rabilo fondov; toda njena vloga bo začrtana v drugem pomenu in jasno in ra-tumno opredeljena. Kar ss tiče Zofije Seme-novns osebno, gledam dandanes na njeno početje kot na odločen In poosebljen protest proti ustroju družbe, taradi katerega jo globoko spofttujem in se veselim, kollkorkrat jo pogledam." "Meni pa so pripovedovali, da ste jo ravno vi spravili it tega stanovanja!" Lebesjatnlkov je zdivjal. "To je drugo obrekovanje!" je tarjul. "Stvar je bila drugačna, popolnoma drugačna! To nikakor ni res! To vse si je Katarina Iva-novna izmislila, ker me nI ratumela. Zofij« Semenovnl se nikakor nisem vsiljeval; itobra-tevel sem jo popolnoma nesebično in jo itkušal navdati s protestom . . . Hotel sem le proteste; sicer pa fefijs Semenovna Itak nI mogla ostati tukaj na stanovanju!" To pot ga je naiel neverjetno maloraar-nega in ratdražljivega, dasl mu je on, Andrej Semenovlč, začel razvijati tvoj omiljeni načrt o ustanovitvi nove, posebne "komune". Kratki ugovori in opatke, ki so uhajale Petru Petroviču med škrabljanjem koščic po računalu, so diiali po neprikriti In namenoma bretobzirni porogljivosti. Toda "človekoljubni" Andrej Semenovič je pripisoval slabo voljo Petrs Petroviča včerajšnjemu dogodku med njim in med Dunjioo in je gorel od ielje, da bi člmpreje ft-pregovoril o njem; imel mu je povedati o tej stvari nekaj naprednega In propagandnega, kar bi utegnilo potolažiti cenjenega prijatelja in bi nedvomno pripomoglo k njegovemu nadaljnjemu ratvoju. "Kakšno pogrebkino pa prirejajo pri oni-le —. vdovi T' je nenadoma vprašal Peter Petrovič In prekinil Andreja Semenovlča na najzanimivejšem mestu. "Ali ne veste? Ssj sem včeraj govoril z vami o tem in vam razvijal svoje nazore o vseli teh običajih .,. Slišal nem, da je povabila tudi vas. Sicer pa ste včersj sami govorili t njo— "Nikakor ne bi bil pričakoval, da bo ta prismojena bsračica porabila za pogrebščino veš denar, ki ga Je prejela od ravnotako prismojenega Razkolnikova. Kar začudil sem se prej-le, ko sem šel mimo: takšne priprave — in še celo vino! ... Več ljudi je povabljenih, vrag vedi, kaj to pomeni P je nadaljeval Peter Pe-trovlč, ki ni brez namena vpraševal in navajal pogovora na ta predmet. "Kaj? Da so me vabili, pravite?" je povzel In dvignil glavo. "Ne pomnim, kdaj bi se bilo to zgodilo ; sicer pa tudi na poj dem. Kaj hočem tam? Včeraj sem samo mimogrede govoril t njo o možnosti, da bi dobila kot siromašna uradniška vdova letno pokojnino v obliki enkratne podpore. Zaradi-tega me vendar ne vabi? Hehehe!" "Tudi jat ne nameravam iti," js rdccl Lebetjetnikov. v "Kaj pa sta imela s Katarino lvanovno pred mesecem dni? Včeraj sem slišal praviti. — Takšno je torej vaše prepričanje!... Žensko vprašanje je prišlo vmas, hehehe!" In Peter Petrovič js sačel zopet škrabljsti t računalom, kakor bi ga bil ta ratgovor potolažil "To js sama neumnost in obrekovanje," «e je ratjaril Lebezjatnikov, ki se Je vedno bal spomina na tisti dogodek. "Bilo je popolnoma drugače, čisto drugače ... VI ste slišali napak; to so mam je! Jat sem se takrat samo branil. Ona me je sama prva naskočila t nohti .. . Mislim pač, da sme vsak človek braniti svojo osebo. Vrhutega ne dovoljujem nikomur nasilstva proti sebi . . . Načeloma ne. To bi bilo le skoro despotstvo. Kaj pa sem hotel? AH mirno stati pred njo? Saj sem jo Itak samo odrinil." "Hehehe!" je nadaljeval Lužln svoj hudobni smeh. "Ujedete ss sato, ker ste sami ogorčeni in ss jetlte ... 8lcer pa Je to neumnost in se nikakor ne dotika ženskega vprašanja! Ratume-te me napačno. Menil sem. ako je že pritnano. da Js ženska enaka mošu v vsem, tudi v moči — kar se tudi šs trdi — potem sledi, da mora tudi v tem osiru vladati enakost. Gotovo pa Js, sem sklepal potem, da v resnici takšnega vprašanja biti ne sme, ker tudi pretepov ne bi smelo biti In ker je pretep v bodoči družbi sploh nekaj nesmiselnega — in ker bi bilo sploh neumno, potesati se v pretepu za enakost. Nisem tako neumen, ne ... Dasl ee pretepi res dogajajo — to se pravi, tdaj je nerodno govoriti! Ta ne-prijetnost nikakor ni vzrok, da ne poj dem na pogrebščino; načeloma pač ne pojdem, tato da ne postanem sokriv gnusnega predsodka po-grebščln — to Je vse 1 Pravzaprav bi tudi lahko šal, vsaj taradi smsha . , . ftkoda aamo, da popov ne bo! Tedaj bt šel na vsak način." Tour monty promptly nfunded I Don't Worry AboutMoths —mothproof cloth itself Ur?« actualljr aaethproofi LARVBX RAYING RIN8ING KVEX prihodnjič.) lOV POOQ ftSMl V4pi X>\T> Ho* hMft»« nooa. Mvrrf ' tvv tmnr tf ** i ma. xfir i SMMt y\m