Istrski tednik \ro.:-,gR^ tšf T e ■ T-..A ,1^1 p Ü.o''/• h-k:- &X- ' v vsako slovensko hišo! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiminiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiii LITO II. - Štev. 19 KOPER, 11. maje 1951 Cena 3 din Nova uredba o odkupovanju kmetijskih Naši, kmetje se marsikdaj sprašujejo, zakaj določati ,cfene kmetijskim pridelkom O tem smo že prve' mesece v tem letu pisali iv našem listu. Zdaj ni naš namen, da bi tu ponovno objasnjeval; to .in ono, saj lahko vsakdo Sklepa, da je fatto to povod za pobijanje špekulacije v prvi vrsti, po drugi strami ;pa, za zagotovitev našim delovnim ljudem v mestih osnovne potrebščine po minimalnih cenah, kajti zelo dobro vemo vsi, da delavec mora s svojo plačo kupovati tudi vodo, medtem ko si lahko privošči kmet tudi kak priboljšek. Napačno bi ■bito misliti, da je hotela oblast na ta način, da mi dovoljevala kmetom navijati cene svojih pittdalikoiv po mili volji, jih izpodrivati in odtegovati od pro-. iizviddmje. Se «4 dajteč ne! Ampak iz-vojevati v našem kmetu tisto zavest, ki je potrebna slehernemu državljanu, da uspešneje opravlja -svojo dolžnost pri socialistični graditvi. Iz izkušenj lanskih odkupov smo lahko yideli, da marsikje -niso bile dosežene odkupne naloge, kakor je bilo pričakovati. Za -nekatere pridelke je bil odkup sicer zadovoljiv. Tudi odkupne baze so ponekod posvečale več skrib.i izvajanju odkupnih na-ilog, drugod pa miso vodile -pravilne odkupne politike. Izgovorov o slabi letini, o suši itld. ni manjkalo, medtem pa so izkušnje pokazale, da s: marsikje odkupne -baze niso zmenile, da hi objasnjev-ale kmetom- potrebe po odkupih, da bi jih prepričevala o potrebi povečanja kmetijske proizvodnje sploh. Tud,j množične organizacije in krajevni ljudlski odbori si niso dovolj -prizadevali, da bi se -posvetovali s kmeti, da hi z -njimi razpravljali o odkupih, da bi jim da-ja-li -pametne nasvete -na primer o sortiranju sadja in zelenjave, skratka o vseh možnostih in činiteljih, ki so potrebni za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem seveda tudi za zadovoljiv odkup. Več je bilo slučajev, da so vprašali kmetje na množičnih sestankih, -kako je z odkupi, kako je s cenami'kmetijskih pridelko-v itd. Pravega odgovora ali pojasnila n-iso kmetje nikdar dobili, če so se lotili tega v-pražanja. V takih -primerih so bili kmetje, k,; so se za td -zanimali, celo izzivani, češ, glej ga, kako mu je -mar samo za -cene, kako mu je -na -tem, da bi opeharil ljudsko oblas-t s tistim -prgiščem fižola, ki ga -pridela itd. Posledica tega je seveda bila, da so kmetje izgubljali' veselje na primer do sortiranja sadja, kar je -nedvomno vplivalo na kvaliteto sploh. Naravno je, da naš kmet še nima pred seboj tiste pers-pek-ti-ve o bodočnosti, kakor jo lahko ima delavec v tovarni. Potrebno mu je še veliko razgledanosti, vel-iko -pojasnjevanja in obrazložitve šte-vilnlh vprašanj, v katerih je sam zainteresiran. Zato tudi n:i mogel kar čez moč razumeti, zakaj to, zakaj ono, zakaj odkupi, zakaj cene, ko je vendar vedno prodajal svoje pridelke kak-or je sam najbolj znal. In tudi -ponujal jih je. Zanj če je ostalo ali ne, je bito vseeno dobro. Marsikateri naš -kmet se tudi spominja, kako je nekdaj o polnoči ystajai in lai-tei z natovorjenim osličkom v mesto, da bi na trgu prv-i, prodal svoj pridelek. Kadar je odhajal z doma, -ni nikdar vedel, kako bo s ceno njegovega pridel-ka in če ga bo spigli -Brodai- Velikokrat je rajši vrgel tovor v morje, kakor da bi ga prodal -po Usječeni, ki so mu jo kup- ci, ponujali. In nazadinije, kaj je imel od svojega truda. Zadolžiti se je moral za pipo tabaka1 -jni tudi če je hotel imeti »mineš-tr-o« slano. Zakaj ne ponujajo kmetje danes svojih pridelkov? Rekli boste, da je to vprašanje za današnje čase neumno postavljeno, saj -kmetu ni treba več tako garati in si razbijati glave, da bi -prodal -svoj -pridelek, pa naj1 je kakršen koli, čist ali umazan, gnil ali zdrav, izbran ali neizbran. Povsod slišiš: »Saj zadruga vse kupi!« In če zadruga vse kupuje, mar je potrebno, da tako dela. Oglasil se bo nekdo in rekel: »Plan moramo izpolniti.« Lepo je izpolniti plan in izvesti odkupno na-logio, toda ne samo količinsko, kakor smo do sedaj delali pri odkupih. Predvsem; je treba paziti na sortiranje zlasti pr,; sadju, ki ga izvažamo. Ce so1 kmetje lani godrnjali zaradi prenizkih cen kmetijskih pridelkov, smo prepričani, da letos ne Dodo. Ljudska oblast je že v začetku leta z raznimi luik-reipii zavzela po-t sprostitve v trgovini. V Jugoslaviji, na katero je naše okrožje gospodarsko tesno povezano, so ti -koraki v trgovini- pokazali ž-e -lepe uispeh-e. Preb-i-v-a-lstvo ne obč-uti pomanjkanja, kakršnega je prej občutilo. To pa zaradi tega, ker tudi tone-t da na trg vet svojih p-rideillkov. V začetku seveda so bite cene na tržiščih y.eßje, toda po-lagoma se cene -na trgu -iz din-erva v dam znižujejo, kajti te.so odwiisn-e od ponudbe in poiv--p-rašervanja. Ta-ko ipiot v trgovini pà smo povzeli tudi v našem okrožju. Istrski dkpažnii ljudski -odbor je pred dn-ev-i izdal novo uredbo o odkupovanju kmetiijElkiih pridelkov, v kate-ri je me-d drugim rečen-o, da se v odkupu sadja m zelenjave od 10. mia-ja dalje -ne bodo določevale cene. Obvezni odkupi v -teh -pridelkih odpadejo. Kmetje iboido lahko oddati svoj pridelek zadrugi., ali bodo 1 abito šli z njimi tudi takoj n-a trg. Odkupne zadruge pa sol dolžine oskrbovati, najprej domače kraje. Mnenja smo, da bodo ti koraki v trgovini -našli veliko odmevov pri naših kmetih in da ji-m bo to v vzpodbudo za -nadailjno divliga-nje kmetijske -proizvodnje. G. B. zotdeuskega posvetovanja okrajnega, odbora siAu fikcijo za zgraditev slovenskega Kulturnega doma SOGLASNO JE BIL SPREJET V Trslu bod° PodPirali tudi koprski Slovenci 0MP ^ i^HSSii ttsH O vnr.n&runiiai T"l\rut'tT’f*l'iP 7'hiran-ia craH. nacinnnm A nnln-hmopičl/fl trnlna ii-n«n letni načrt tekmovanja v etapah V nedeljo je bilo v dvora-pi MLO v Kopru -posvetovanje okrajnega odbora S.IAU. -Na tem posvetovanju je Izvršni odbor -SIAU predložil -predlog o podaljšanju tromesečnega tekmovanja na čast desete obletnice OF — v letno tekmovanje -z več etapami, ki so ga delegati soglasno sprejeli. Tekmovanje je porazdeljeno po etapah -takole: I., etapa, ki smo jo' že izvedli do 27. aprila, II. dio 25. maja, -rojstnega dne maršala Tita, III. do 21. julija, obletnice V- kongresa KP Jugoslavije, IV. do- 9. septembra, dneva protifašistične vstaje istrskega ljudstva, V. dto 29. -novembra, dne-va Republike, in yi. etapa do 22. decembra, dneva Jugoslovanska armade. Gla-vne tekmovalne točke pa bodo: 1. Politično ideološko delo, utrditev bratstva med narodi in borba za priključitev k socialistični Jugoslaviji; 2. borba za nadaljnjo- demokratizacijo ljudske oblasti; 3. gospodarske naloge in izvajanje ukrepov lju-dske oblasti; 4. delo Zveze borcev- in množičnih organizacij za utrditev obrambne sposobnosti in 5. -naloge na kulturno prosvetnem področju. Za uspešno -delo- -pr-;, prvi tekmovalni točki je predvsem potreb-mo -seznanjati naše ljudi s političnimi -dogodki doma ,iin v svetu. Politično delo- mora zajeti širše osnove -i-n naj se ne zanaša samo na ozelk akt-iv .predavateljev. Osnova-ti je treba krajevne .aktive predavateljev in v nje vključiti na-jboljše člane Fronte. Predavanja naj zajamejo1 -najširše plasti ljudstva. V tem- pogledu: prav tako- ne smemo pozabiti -na čitam je časopisja, o d-o-god-kih, organiziranj o čitalinih skupin itd. Ce bo Fronta dobro delala na političnem področju-, bo kaj1 lahko tudi obračunavala z notranjimi sovražrai-ki. informbirojevskimi lin CLN-avskimi elementi, -ki se zidaj- Pa zdaj pojavljajo in bi hoteli zlomiti to, kar mi ustvarjamo. Gla-v-na skrb organizacije SIAU mora biti vsekakor utrjevanje bratstva med Slovenc,i i,n Italijani, naj si bo; to k-jer koli: na delovnih akcijah, pr.i političnem -delu itd. Prav tako je potrebno- vzbujati pri naših ljudeh navezanost našega ozemlja na Jugoslavijo, brez katere bi danes ne g-rad-ili socializma. Ljudi je treba tudi pritegovati k detown-im) akcijam za izvedbo planskih -nalog. Nič manj važno ni pri terfi utrjevanje narodne zavesti naših -ljudi, za kar1 morajo predvsem skrbeti prosvetna društva, tudi ljudski, odlori, je potrebno, da si Kakor -množične organizacije, tako postavijo tekmovalne -načrte- ki naj poleg -drugega izkazujejo utrjevai-je ljudske demokracije. Na -podlagi tega naj tudi. fronte organizacije v svojih planih postavijo naslednje -točke: ’a) borba za vključitev volivcev v upravljanje oblasti preiko Zborov volivčev in svetov; -državljanov; ib) borba za demokratizacijo -ljudske o-blastii z utrjevanjem plenumov krajevnih in mestnih ljudskih odborov; c) utrjevanje ljudske .inšpekcije, ki je izraz ljudske kontrole nad upravljanjem gospodarstva. V tem tekmovanju je .prav tako potrebno, da posveča Fronta več skrbi izvajanju kmetijskih planov. Kjer še niso obdelal,j, zemlje, naj Fronta priskoči na pomoč s prostovoljci. Kmečkim deto-vn-im zadrugam naj Fronta stalno pomaga, Naloga Fronte je tudi, da nadzira izkoriščanje kreditov KDZ- da urej-uje odnose med zadrugo in ljudsko oblastjo, med zadružnimi in privatnimi kmeti, da dajo pomoč kmetijskim zadrugam -pri odkupu, da zadružniki čuvajo svojo -imovino, da se zadruge bore za večji hektarski donos m ko-nčn-o, da nadzira -pravilno nagrajevanje i-ni plačevanje delovnih dn-i zadružnikom. V tovarnah in delovnih kolektivih naj prav tako sestavijo tekmovalne načrte zai vsako -etapo posebej. Ukre- V JUGOSLAVIJI: reo! za NAGRADE prosvetnim delavcem ■Poverjeništvo za prosveto -in kultura prti okrajnem L.O. v Kopru je -prlian-aito «najboljšim prosvetnim dela,v-.cem prvomajske -nagrade pa uspešno vzgojno in kulturno delo Za Šolsko delo prejmejo nagrade: 1. Ces-miik Eirm-a, profesor n,a učiteljišču -v 'Poir-toiro-žu, d n 6000.—; 2. Divo Romanità, ravnatelj Liceo iscien-ličiico v Piranu, din 4000.—; 3. Sene Pavia, pr-ofesor Slovenske Etim-nia-zije v Kopru, din 4000.— 4. Ar m aneti Clottmde, profesor Liceo cla.3si.firo Koper, d.-n- 3500.—; 5. .B-aitič Evgen, 'upravitelj Osemletke v Smartjdh, di-n 3500.—; 6. Benedetti B-ru.n-o, učitelj n-a csno-v-,n.i šoli v Piranu, din 3500.—; 7. Bussarti E'v-ötaa, učiteljica na ita-li-jdnakii osemletki v Kopru, di-n 3500.—; 8. Feilluga V,laido, ùditelj -na avvia-mento v Izoli, dim 3500.—; 9. Kalan Ludo-vi-ka, učiteljica, uprav-mflk oiovcoiske ' -osnovne šole v Piranu, din 3500.—; ,10. iMiiohe"! Maria, učiteljica na iteli jamski osnovni šoli v Kopru, -din- 3500.—; -11. Ruiprilik V-lrlko, rgiytaateij Gl-uho-nem-iniice v Po-rticircižu, din 3590.—; '12. -Stfififaputtji Alcee-te, učitelj -n-a -italijanski1 Ose-miletlki v Izoli, din 3500.—; 13. Kog'-o-t Vlasta, učiteljica n-a oan-ov-ir.ij šoli v Mtalžain-u, din 3000.—; 14. Pev-ec Ljudmila, profesor na Slovenski -nli-žj-i gimn-azji V Portorož?, dim 3000.—. .Najgrajeirji kuil-t-u-figii de-lavci, ki delajo V cikvinu SHPZ: 1. Hiti Stanislav iin Vuka -iz P/prto--r.ož-a za arg,»niiz3spi,jo to uspešno vodstvo baletne šole, di-n 5000.—; . Hnvaitun Matij? iz Šmarij za vztrajno -vodstvo pevpkega zbora, dim 4000.—; 3. Cok Mi-teftav za uspešno vodstvo r-rosvoìine®a dHuštva pri Sv. Luciji, di-n 3500.—; 4. Lampe -Rudi, učitelj, za organizacijo i-n uspešno delovanje v lutkovnem gledališču v Dekanih, din 3500.—. Nagrajen« kulturoi de-lav-ai, ki delajo > okvir-u »Unione deg’u Italiani: 1. -Scher -Danio za c-speJ-no režijo im igro i-greliake družim-e Ii-ali-jan-Skega k-ufjbuniiega krožka v Kopru ,din 5000.—; 2. Seli er Borneo -za dobre scenarije . iin delo za Itanijam-ski kulturni krožek v Kopr-u, -din 4000 —. Odlok, ki ukinja sl 1. julijem obvezni oidkup mesa, mleka, krompirja, fižola, sena i.n slame, je eden iz vrste ukrepov jugoslovanske -vlade, ki so bili že i-zdan-i in kil bodo še sledili ter imajo -namen odstraniti škodljive posledice administrativnega vodenja gospodarstva. V veljavti ostane še obvezni odkup žitaric, riža, maščob in volne. Ostanejo tu-di še predpis;, o nakupovanju kož i-n industrijskih rastlin (tu je vštet tudi tobak). 2e p,red tem so uvedli nov način trgovine z industrijskimi proizvodi. Odpravljeni so bil; vsi -dosedanji sistemi, ki so temeljili -na administrativnem razdeljevanju blaga v različnih trgovinah za različne vrste potrošnikov. Sedaj kupujejo lahko vsi povsod. Delavci in -nameščenci imajo 8.0% popust, katerega -dosežejo s -pomočjo bo-nov, k; jih dobi o-drejeno količino vsak, ki je zapo-sle-n. Na živilskih trgih ni več odrejanja cen. Intervencija države se je omejila le na to, da je dala nalog državnim posestvom, naj od-p-ro trgovine, kjer naj prodajajo živila po -nižjih cenah kot privatni proizvajalci-. Obenem je država omogočita- zadrugam s premijami v -bonih, s katerimi lahke* kupujejo industrijsko blago po znižafiiih cónah, da so se spustile v -konkurenčni boj s privatniki1. Ti ukrep; so prinesi; znatno sprostitev v trgovini. Novi odloki o ukinitvi obvezne oddaje za večino poljedelskih proizvodov pa s-padajo, kor je izjavil predsednik svelai za'blagovni promet pri vladi FLRJ Osman Kara,beg,ovič gospodarskemu uredniijku »Borbe«, vrsto ukrepov, ki jih še namerava izdati vlada i-n ki: imajo namen povečati kmetijsko proizvodnjo i-n razgibati trž-išče, zboljšati oskrbo mestnih prebivalcev in znižati cene živilom -na tržišču,. V zvezi z novimi odloki me bo treba kmetom obvezno -pro-dati državi 75.418 -ton mesa, 2<)S.0OQ ton krompirja, 50.900 ton fižola, 142 m-ilijo-nov litrov mleka i-n vse količine sena -ter slame, k; j-i-h določa plan -odkupa za leto 1951. Obveze, ki jih bodo morali izvršiti do 1. julija, so pa znatno zmanjšane. Karabe-govič poudarja v svoji izjavi, -da bodo -ti ukrepi prinesli znatne gospodarske prednosti v primeri- z dosedanjim administrativnim načinom odkupa, ki bi za-viral razvoj -poljedelske proizvodnje in obenem tudi o-nemogočal zboljšanje oskrbe prebivalstva, če bi še nadalje ostal v veljavi- Dosedanji način obveznega odkupa živine ni dajal dovolj mesa za garantirano oskrbo. Poleg tega sp se vršile p,ri odkupu razne nepravilnosti. Večkrat so moral-i živinorejci prodati delovno in plemensko živino. Po d-ru-gi strani pa so .oddajali v prv-i vrsti le živino slabe kvalitete, ki je.večkrat izgubila na tež; med prevozom :n pred zakolom- zaradi nemarnosti zaposlenega osebja. To je zopet posledica dosedanjega načina plačevanja teh na- “Petkova” M DB bo v nedeljo odpotovala na mladinsko progo Doboj Banjaluka Tudi letos se naša mladina pripravlja, da bi s -svojimi tradicionalnimi delov-nimi -brigadami -dala svojo pomoč herojski jugoslovanski mladimi, ki gradi letos že tretjo -progo. Nadvse živahno je -te -zadnje dni -po mladinskih aktivih, ko se mladine; prijavljajo v brigado, -ki bo v nedeljo 13. t. m. odpotovala na progo Doboj-Ba-njaluka. Ta brigada, ki jo bodo sestavljali mladinci našega okraja, mladi kmetje, delavci, vajenci in nameščenci, Slovenci in Italijani, bo ipono-vno -poka-za-la, kako strnjene so vrste naše -mia-dine, -kako je -naša mladina pripravljena -da-t-i vse in premagati tudi naj-težj-e naloge v borbi za socializem, za -blagostanje delovnega ljudstva. Predvsem naj poudarimo važnost te brigad-e, ki ne le da bo z veli-kim delovnim poletom doprinesla -svoj -delež k sku-pni -borb; ljudske mladine Ju-gosla-vije, kakor so do sedaj. -doprinesle v-se mladinske delovne br-iga-de našega okrožja, ki so pomagale gradi,ti progo Samac-SarajeVo, avto?esto »Bratstv-o in enotnost«, Novi Beograd itd. i-n pri tem imele lepe uspehe, ampak -p-rav v tej brigad; se bo čedalje bolj utrjevalo bratstvo med -našo mladino, brats-tvo in neločljiva povezanost naše mladine z ljudsko mladino Jugoslavije. 2e priprave za .odhod te prve -mladinske delovne brigade našega okrožja na to pomembno progo, ki bo še tesneje po-vezala narode Jugoslavije, pospešila borbo za industrializacijo nj-iihove dežele, so pokazale, da je naša mladina pripravljena ramo ob rami z jugoslovansko mladiio premagovati tudi najtežje naloge na poti v socializem. Kljub zaostalemu delu na polju zaradi slabih vremen, ki so ovirala našim kmetom1 obdelavo zemljišč, se je v to brigado prijavilo precejšnje število kmetov. Med mladinskimi aktivi so se za sestavo te brigade izkazali ko-t najboljši, aktivi ZAM v Izoli, nakar jim sledijo piranski in koprski. Med vsemi pa je v tem pogledu najboljši mladin-sk-i aktiv avto-ppddest-ja »ADRIA« v Semedeli, ki bo dai iz svoje srede kar 6 mladiineev v brigado. Končno naj še omenimo, da bo ta brigada nosila partizansko ime ljudskega borca, prejšnjega -predsednika okrajnega ljudskega odbora za koprski dkr-aj Kralja Fran-ca — ,Petka. meščencev, ki bodo od sedaj naprej plačani po učinku svojega- dela. Obvezni odkup je pri živini zaradi Stalnega naraščanja potreb po mesu prese-gel prirast. Število 'gfatedi se je zmanjšalo za 11: o-dstotikov, svinj pa za 10 odstotkov v letu 1950. V precejšnji meri gre ta padec na račun suše, je pa tud; posledica obveznega odkupa. Kljub -teimu je bilo lani pokritih le 86 odstotkov garantirane o-skr-be mesa. To so podatki, ki jih je dai ureidmiiku -»Borbe« Osman Karal»e-govid Garantirana- preskrba z mesom bo se nadalje ostala, toda v drugi obliki. Delavci in nameščenci bodo dobili denarne bone, s katerimi bodo lahko -kupovali meso z 80-od-stotnim popustom. V primeru, da ne b.i dobili-mesa, bodo lahko s temi boni kupili -druga živ-ila, ki so na prodaj v državnih ali zadružnih -trgovinah. Družine -z otroki bodo dobile več bonov, tako da bodo lahko kupile več mesa po znižanih cena-h kot po dosedanjem sistemu. Država bo krila ta 80-cdstot-ni popust, kar bo znašalo do konca leta 16 milijard dinarjev. Ukinjenje obveznega odkupa bo pa -imelo za posledico večji interes kmetovalcev in s tem povečanje proizvodnje, kar bo prineslo zopet znižanje cen na tržišču. Kmečke obdelovalne zadruge, -k)i bodo prodajale 15 odstotkov ceneje -ko-t posamezni proizvajalci, bod-o dobivale premije v bonih trgovine po vezanih cenah y višini 30 odstotkov izkupička, če pa bodo prodale bjago državnim nakupnim podjetjem na debelo po svobodnih -cenah, pa 15 odstotkov. Povrh tega bodo dali v svobodn-i promet večje količine gradbenega materiala vseh vrs-t in tudi sladkorja. Tega blaga sedaj ni -bito v svobodni prodaji v večjih količinah, ta-ko da bodo imeli kmetje sedaj večji interes prodajati svoje pridelke na trgu. Zelo zanimiva je zaključna izjava Ka-rabegoviča uredniku »Borbe«, ko pravi, dà je potrepna na trg gledati kot na gospodarsko celcto, ki ne tr-pi nobenih rajon.iza-cij in umetnih mej -nitli o-drejanja cen, ki karakterizira sedanjo gospodarsko politiko jugoslovanske vlade: čimbolj s-prostiti trgovino -in izm-enja-yo blaga ter s tem vplivati- na povečanje -proizvodnje. pe ljudske oblasti naj delavski sveti -rešujejo prav-iilno in -naj ožive delo pri upravljanju, da bo sleherni delavec čiuit-i-1, -da je hkrati sam. gospodar nad proizvajalnimi sre-dis-tv.i, proizvodnjo itd. Z materialom, s surovinami itd-, je treba Siediti, boriti se za znižanje proizvodnih stroškov ter za dvig ideološke vziaoje delovnega človeka. Hkrati pa naj okrajni odbor ERS or-gan-i-zira seminarje za člane delavskih svetov, da si ta-ko pridobijo znanje, k-; ga potrebujejo pri upravljanju. Organii-za-oijo Zveze borcev pa čaka v tem' -tekmovanju nalo-ga, da poživi svoje članstvo. To pa ho dosegla z organiziranjem partizaiskih maršev, z osnovanjem strelskih družin, postavljanjem spomenikov -padlim borcem, odkrivanjem spominskih plošč na ranih zgodovinskih -mestih naše NOB, organiziranjem spominskih razstav v obalnih -mestih in po vaseh, oživljanjem strelskega športa ter da za1 to-vzpodbuja pred-vsem mladino, Bo-rce čaka tudi naloga v-zkla-diti koledar fiz-kultumih manifestacij, manifestacij Lju-dske tehnike ob vseh pomembnih datumih na-še zgodovine. Sporazumno z ostalimi m-nožičnim-i organizacijami organizirati Titovo štafeto, ki bo 25. maja, ob prliki njegovega rojstnega dne. Med tekmovanjem -pa uvesti tekmovanje med posameznimi k-l-ubi Ljudske tehnike, strelskimi družinami in drugimi. Tudi kulturne organizacije naj si izdelajo program tekmovanja, ki naj se v glavnem -nanaša na tekmovanje me:d posameznimi društvi z raznimi kulturnimi nastop-i, v utrjeva-nju že obstoječih društev in ustanavljanju novih. Organizirati tedne slovenske in -italijanske -kulture, oživeti ljudske univerze in jih ra-zširiti po vsem o-kraj-u, od-pi-rati čitalnice, knjižnice in rdeče -kotičke. SHPP pa ne sme pozabiti -na pomoč s prostovoljnimi prispevki za zgraditev kulturnega doma v Trstu, K temu naj priskočijo na pomoč vse množične organizacije, da bodo nabiralne akcije uspešnejše. Osnovne organizacije SIAU -naj začnejo takoj z izdelovanjem -načrtov, kajti tekmovanje se je že pričelo. O vsem tem naj se odbor;; SIAU prej pogovorijo s člani in tekmovalne plane naj ti sami odobrijo. O izvajanju -planov pa je potrebno vsakih deset -dni-obveščati tekmovalno komisijo, ki bo imela svoj sedež na okrajnem odboru SIAU. Evidenca o izvajanju tekmovanja naj bo povsod glavna organizacijska skrb odborov SIAU. -O vprašanju potrebe zbiranja sredstev za (graditev Slovenskega kulturnega doma v Trstu se je v Kopr-u gcMopi-tp najprej n-a seji ple-muma kul-turmlih delavcev in zatem so se vsa prosvetna društva- na občnem zboru Silavandko-hfva-tske prosvetne pc-dzve-ze -obvezala, da bodo dohodke ene prireditve dale -za -sloveski kuil-tur-n-i dom v Trsta. Da b-i zagotovili tej plemenit;; akciji čim boljše uspehe, pa so se 7. V. sestialli predstavniki vseh množičnih orga-mizaciirj ter k-ulltu-re in prosvete na Koprskem ter -izvoLiilj »Okr-ajin; odbor za zbiranje pr-ispev-kciv za zgraditev Sl-ovenskega kulturnega -do,ma v Trstu«. Na tem sestanku so biffi zastopani tudi predstavniki »Iitalij-anEike zveze (Uin-iohe degli Italiani), Odbor je sestavljen1 takole, predsednik Vatovec" Ernest, tajnika 2etto Slovenka ter Vilhar Lojze, -Mag-ajiniiik pa Herkov Dan-i-lo. O-stali odborniki s-o: Štor Lucij», Košane Slav-a, Gaharii-ja Ludvik, Hrvatin Nar-Ciiz, Humar Jernej, Kravanja Abilijo, Ag-ariin-ls Nasardo, -Beltram Zi,va, Udi-jer Rudi, Vehar K ate ni n a,-Jura, Ze-ga Marija, Pavlič Peter, živec 2air-ko. Podoben odbor so si osnoval; tudi B-ujčam-i. Okrajni odbor za zbiranje prispevkov je izdal naslednji POZIV Slovenci in demokratično italijansko prebivalstvo v koprskem okraju, ki budno sledijo razvoju dogodkov v bljižnjem Trstu, so izrekli že v mnogih primerih odsodbo nad zapostav-vljanjem slovenske kuiture tako v Trstu kakor tudi na ozemlju, ki je bilo po sklepih mirovne pogodbe priključeno Italiji. Po prvi svetovni vojni so sprožili italijanski imperialisti nezaslišano gonijo proti slovenski kulturi že v prvih dneh svoje okupacije. Požigi slovenskih kulturnih domov so bil; na dnevnem redu. Po nekaj letih italijanske imperialistične okupacije ni ostal od slovenskih kulturnih domov ter ustanov niti kamen na kamnu. Kar so si Slovenci zgradili v stoletnem težkem boju, so italijanski' fašisti razdejali takorekoč preko noči. Tu se začenja za slovensko ljudstvo na Primorskem trnjeva pot, k; je bila ena izmed najtežjih v njegovi zgodovini. Zaradi fašističnega nasilja so se Primorsk; Slovenci odločili, da se z orožjem v rokah bore proti nasilniku vse do dokončne zmage ter osvoboditve. Tržaški Slovenci so zaživeli svobodno življenje le za kratek čas. Z nastopom Anglo-ameriške vojne upra. ve se je položaj delovnega človeka v Trstu takoj poslabšal. Nove oblasti so šle takoj na linijo rehabilitacije fašističnih zločincev ter množičnih a-retagij tistih, ki so se udeležili narodno osvobodilnega boja. Siove-nska kultura je še danes v nekem pogledu ravno tako zapostavljena kakor v prvih letih italijanske imperialistične okupacije. Najbolj značilne primere nam nudita slovenska šola ter SNG. Znano je, da imajo Tržaški Slovenci stare umetniške tradicije, -pa vendarle za njih ne razpolaga s stalno gledališko dvorano. Sovražni dejavnosti nasproti slovensk; kulturi so se pred nekaj leti pridružili tudi ko-minformisti, ki so se nasilno polastili mndgih sedežev slov. prosvetnih in kulturnih organizacij. Zarad; tega je postajalo vprašanje sedeža za slovensko kulturo v Trstu vedno bolj pereče. Slovenci niso dobili nazaj, česar jih je fašizem oropal in si morajo zategadelj pomagati sami. Nedavno tega se je v Trstu osnovaj odbor za zbiranje sredstev za gradnjo kulturnega doma. Pozivu odbora so se odzvale široke množice. Lep primer je pokazala tud; Slovenija, kjer s° delovni ljudje zbrali že znatna sredstva. Nekatera društva v Koprskem okraju pa tudi na Bujskem so že začel» z nabiranjem prispevkov. Tej nabiralni akciji je treba dati sedaj še boljšo or. ganizacijsko obliko. Obračamo se na delovno ljudstvo obeh narodnosti, da podpre akcijo, ki je velikega pomena za razvoj slovenske kulture v Trstu. Dolžnost vsakega Slovenca ter zavednega demokrata je, da pomaga po svojih močeh. Obvestilo darovalcem za Kulturni dom v Trstu V zvezi -s pozivom1, ki ga je izdal ir.-a prebivalstvo koprskega okraja Gkr- 0- dbor za zbiranje prispevkov; za-zgraditev slovenskega kulturnega doma v Tnstu, obveščamo vse darovalce, da se prispevki odvajajo na tekoči račun pri Istrski banki v Kopru na nasl-ov: Okrajni odbor za zbiranje pris-pevkov za zgraditev slov. -kulturnega doma v T-nstu, štev. tek. računa 1- 909-163. Prispevki se la-hlk-o polagajo na gornji račuin tudi pri vsaki pošti v Istrskem okrožju. Odbor ima svoj sedež v prostorih podzveze SHPZ v Kopru, kamor naj se pošiljajo t-u-d; vsi do-pisi. Ka-dar o-dvajat-e prispevke pošljite istočasno odboru en prepis seznama darovalcev. MEDNARODNIH POLITIČNIH DOGODKOV V preteklem tednu ml bilo niič no* vega na ko-rejski franti, ker se tako Jiiižin-o-toreje iin sile Organizacije združenih -nar-odjav, kaik-o-r1 t-udi Seve-r-no-torejc-i in K-iitaijc; prli-pravljaijo n-a novo ofenzivo. V-se kiaž,e, da v-reme nii billo ,papo:l|niornia pnvoljno -iin- da so ofenzive zaradi tegia- izostale. Tato iaäleda -na prv-i pogled. Upoštevat; pa moramo tudi poli-tične mo. meinte, 'kli so zelo odločujoči v korejskem konflfikto i-n- ki ustvarjajo glavino ovii-rp za prenehanje sp-vraž-nosti. Peking čaka na odl-očiltve O-rigaipfzg-ci-je zdrulžeh-iih narodov in Washington a, in-ajsipnotao pa čakajo v zapadnem svetu, kako ' bo -reagirala Ljudska republika Kitajska na ukrepe Wa-sh-iingto-na in voj-ujočih se sij. Mac Arthur je hotel na vsak način, (dokler j-e bil vrhovni poveljiniik sil Or-gani-zaiclije združenih narodov, razširiti- -koinfinwt tudi ;n-a Kitajsko -iin-'to teza brani v Ameriki tudi dane-s, ko je odslovljen s svojega Ì mesta, Praktično bi ipome-nilo, da b., ,-nastala tretja svetovna vojna, le bi Organizacija zdcuiž-einlih' ftarodo/v'In Washiingfen siprejeli njegovo sta-lftče. Američ-a-n-i pa viidijo v Ma-c Arthiuir.jevi tez-i tu-di o-srožan-je sa-nmih Združenih držav A-merBke, ki b; morale prenašati največje -breme v novi vojni. -Rredsadniifc Truman ln zunanji minister Aoh-eson sta -pa izjavila, da je mame-n Združenih drž-av Amerike lokalizirati ko-rejslki -Spor. V nasprotnem primeru bli Amerika morala prevzeti na sebe breme svetc-v-nega konflikta s Sovjetsko zvezo -in njenimi sa-teliti. Evropske zapadne velesile pa se še sedaj -ne istrim-jajo s politiko ameriške vlade n-a Da-l-jmem vyzhodu. Pre-d-vsem se protivi ameriški politiki Velika Britanija, ki je ipr-ianala Pekinško v,laido i-n ki je vapostavUla z njo normalne diplomatske -odnošaje. Velika Britaniji: igre -predvsem za tem, da bi ohranila zaradi Honig Kpin,ga, dobre odnose s Pekingom -im budi zato, da bi dobila -oidštodnišnlo za vložene kapitale v Kitajski s sbrani nove reputo,like. Hotela bi tud» najprej obdržati trgovinske odnose s Kitajsko, ker je močno boji, da bi jo popolrioma spodri-nJUa s kitajskega tržiiščg, Amerika. V tem je -pravzaprav sipor m-ed Ameriko iin Anglijo -glede gospodarske politike na Da-ljin-em vzhodu. V Avtsitrijji so bilie v nedeljo volitve za novega predsednika republike. Od vseh kandidatov ni tìobi-l nobeden absolutne večine, kafcoir predpisuje zakon. Z-niačillno je, d,a s-o bivši nac-i-faš-isti spet dvignil;, gla-vo iin pridobil» -precej gilasov, ka-r je zelo žalostno. -za -razmere v Avstriji. Največ glasov -stia 'dobila demokristjan Gleis-sn-er -iin. socialist Koem-er, ki se bosta 27. -m-aja spet -pom-eriia pred av-Strliijslko volivino pob-liko. Ome-niti moramo, da je pretekli teden prinesel ve-KIko razgibam.je -tudi v Spanji, kjer šo se pojavile stavke,- -ki li-m-aj-o globlji pomen. Te stavke, ki so zajele vse špansko ljudstvo, so prve majivaižin-ejiše stavke po prevzemu oblast» s strani nasilnega Frankovega režim». O-beinem pomenijo te stavke, da španska ljudstvo ne more .več prenašati bede i-n izkoriščanja, v katerega so ,ga pahnili Franc-ovi trinogi. Sta-vke še n-iso prenehale temveč se -nasprotno še to-oil-j širijo po vseh španiskli-h pokrajinah. Tudi Itailiilj-a je preživljala pretekli teden val stav-kovm-ega gibanja. Odkar je De Gaapemi n,a obl,asci še ni bi-lo tako Jcomipatn-e stavke, kakor bo Jo izvedli prejön-j; tedein državni uslužbenci. -Stavka je uspela nad vsakim p-rlič-akov-aimjem, tako da se je vlada znašla v zelo težkem položaju. Stavke je toneč, toda bila opornim dar našmjim oblastnikom v Italiji, da se ne mo-rej-o kar tako na slepo dgr»ti z usodo svojih nameščencev din njihovih družim, ki morajo živeti v nezn-osmih razmerah. Pariška konferenca štirih -name&t-mlkov zunanjih ministrov se mi po-matanliila inapre-j, čepra-v zaseda že več kot dva mesec?. Sovjetski delegat Cromato inalino odbija vsakršen pre- a dloig za-padnih velesil, pa čeprav so te predložile sprejemljive predloge. Ameriški zunanji minister je v sredo na -tiskovini konferenci pripomnil, da Amerika ne -bo mogla več popuščati Sovjetski zveai v pogledu bod-o-če konference štirih zunanjih ministrov. Iransko-angilešk-i spor glede podržav--vljenja petrolejskih dnuž-b iin- naftnih » vrelcev še mi rešen. Zdi se, da bo Anglija morala -kapitulirati pred Iranom i-n se -zadovoljiti z -oidSkodn-iirio za na-ici-oin-alizirana podjetja. Ne -smemo pa poizaibliitii, d-a je v Iranu zaiiin-te-resi,rana tudi. Sovjetska zveza im d-a se v zadeve -petroleij-sikega spora vmešavajo tudi- Zdr-užene države Amerike. iiiiHiuiiHiiiiiujiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiMiiiniiiiiiniiiiuiiiiiimmiiimiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiim^ Ce b.i tržaški šovinistični -tisk posvečal toliko pozornosti svoji blaženi ma-teri Italiji,, kakor coni STO, kjer bi rajš; videi h-oten-totsko -kot pa jugoslovansko uprav-o, bi opravil gotovo mnogo -koristnejše delo za -svoje -bralce in svojo -mogočno domovi-no, kateri misli služiti na ita način, d-a obrekuje, laže -potvarja in natolcuje, vse v znamenju -prijateljstva in dobrih od-no-šajev do priljubljene sosede. Zakaj to silno sovraštvo, ko vendar Jugoslavija n; naredila -nobene druge krivice, kot da je priključila svoje sinove, ka-tere je zatiral nasilni fašizem. Mislimo, da -ni nobenega poštenega človeka v Italiji, ki ne bi priznal. da se-vem.o od Občin in vzhodno od Trst-a n-; Italijana razen one peščice v istri'-tnskffa obrežnih mestih, ki je pa že davno izgubila vs»k stik z italijansko celino. Povprečnemu bralcu, ki nima smisla- za oholost nacionalnega šovinizma. -mora -izgledati precej smešno o-no bedasto napihov-ainje peščice istrskih renega-tov, ki to| juri našel, ako- bi jih malo po-praškal kaj’ kmalu -slovansko kožo i-n ki mislijo, da je, svet italijanski i-n -gledajo z viška na vsak pojav -ostalega življenja v teh krajih-Mislimo, da bi napravili svojim lju- dem mn-o-go večjo uslugo, če b; ji-m lepo -dopovedovati, da je, doba kolonializma zašla celo- za rnnoigo večje im-pr-iaiisitične -na-ro-de kot pa je italijanski, k; je v svoji preteklosti pokazal tako malo herojizma, marveč je le v sledu velikih zmagovalcev trgal , svoj -politični plen. Zakaj sedaj tako javkanje, ako so se v svojih račun-ih vračunali i-n so namesto »Provincije -di Lubiana« morali dati kar n« bilo -njihovo. Zadnji čas je že, da bi uvidel-i, da je njihova bo-dočnost samo v ev-ropaki Soli darn ost-i ne pa v razpihovanju bol-nih imperialistično-šovi-niatičnih načrtov -iin to prav v osrčju Evrope, ki je za vsako kolonialno poliiti-ko tako nepripravna. To so skuša-li še mnogo večji -osvojevalci kot pa skromni -italijanski, imperializem. nima prav .ncaene sile -niti možnosti voditi taiko politiko, ko-t bi jo Itotey Mar-Arturi okro-g tržaškega CLN. Tako n-a primer Messaggero Veneto ne najde pravih besed za zgražanje, kako bi se mogla koprska knjižnica nastaniti v dostojnejši-h prostorih, ko šo vendar dosedanji smrdljiv; prostori dovolj za ostanke knjižnice, ki so jih oni milostno blagovolili pustiti v Ko-p.ru. Ti sveti -očetje italijanstva so namreč že prej odnesli odtod vse pomembnejše knjige in pustili -tu samo še nekaj zamaščenih frančiškanskih molibvenii-ko-v. Za te bi morda kazalo postavit-i novo monumentalno palačo, -ki bi zatemnila celo veličino širofc-oustnega fašizma, ki ni smatral nikdar za- potrebno, da pokloni Kopru italijansko -knjižico. Morda nameravajo vrniti to, kar so odpeljali. Klerikalni evangelij »Giornale di Trieste« je pa naenkrat -nadvse zaskrbljen za usodo koprskih ribičev, katerim po njegovih vesteh groz; .prava smrt od laikot-e, akp se ne zatečejo takoj v bogato mater Italijo, kjer teče med in mleko .i-n kjer po zadnjih poročilih lahko love ribe že kar po suhem. Spričo teh krasnih izgledov so vsi koprski riMči eno-dušno sklenili, da se presele v bogata italijanska lovišča, ki ji-m jih nudi nova obljubljena dežela. Širokogrudna ljudska oblast, ki je uvidela njih srčno željo-, noče Pilli -na patu njihovi sreči, hato je -tu-di takoj rešila njih prošnje za izselitev. Vendar to gospodom pri Gionnal-u tudi ni iprav, ker se po njih mnenju o-d zadaj gotovo zopet skriva neka vragolija, Sedaj naj jim pa človek ustreže. Ce gre hitro, ni prav, če gre počasi, pa tu-di -ne. To b; moral prilli sam sv. oče ali pa vsaj njegov namestnik De Gasper-i, da bi naredil ta-ko, -da bi bili zadovoljni vsi. Ce ne bi tržaški šovinisti gledali vsega, kar se pri na-s dogaja skozi očala stru-pene propagande, bi videli nekaj čisto -drugega, n-am-reč da se je življenjska raven tukajšnjega delovnega- ljudstva dvignila, odkar ga ne izkorišča več tržaška gospoda. In vsak, kdor hoče delati, bo našel tukaj kruha -dovolj. Komur se pa tož,; po prijateljskih CLN i-n oškrlatenih prelatih, ki vedrijo -iin oblačijo v imenitni in bogati Italiji, pa lah-ko sledi m-ili-m glasovom njihovegsf časopisja, vendar naj gleda, da se ne bo kesal, ko bo prepozno. Iz zborovanja slovenskih zgodovinarjev v Ljubljani Zbo-r-ovain-je stovemslklih zg-odo-vina-r-jev, ki se jè vršiito v LjuibJjain-i 3. ter 4. tega m-eseic-a je -pokazalo, da posveča IjudiSika oblast v LRS ve-ffiik» pačin.j-o tudi slovenskemu zgodovinopisju ter muz-ej-sfv-u. Predsednik Zgo-d-o-v-inekega d-nuštv-a za Slovenijo dr. Zwitter Franc je -podal izčrpno poročilo o delu društva. Sledila je vrsta pradavain-j, -ki so .zajela zlasti- vprašanje NOB. Zhar-civap-je samo je bilo posvečeno desetletnici OF. Predavanjem dr. Zwii.tterja, dr. Ka-stel-ica, Tur-niiera, -dr. iMulituša, min-ist-ra Ziherla Borisa ter dr. Franceta Škerla je sledii.la živahna diskusija. Prav posebno -pažnjo je vzbudilo predavanje mimiat-ra Ziherla, Wi je nazor,no o-svetiill, -kalkš-n,; ukrepi so potrebni za iaboljšap-je zna-n-stvepe dejavnosti zlasti pa področju zgodovinopisja. N? zborovanju s,o blilli tud-i zas-to-pm iki iz LRH.LRS ter LRB in Hercegovine. Po dvodnevnem plodnem zborovanju so se .zhor-oiv-ailci udaležili izleta n? Rc ' . V , -j - v» >■> o* J V središču pozornosti Ps»šm®r đ©hre saseéòitse Ciccar se je bolj dejansko .kot pa pravno ustanovila država Izrael med njo in njenimi arabskimi sosedi še nimoglo priti do mirnega sožitja, tako da stoje še vedno ob vseh teh obsežnih mejah vojaki s puško ob nagi. Ne mine skoraj dan, da nebi zaropotalo ta da si ne bi ljubeznivi sosedi izmenjali nekaj bomb in granat, ne da bi zato imel.; pravega vzroka. Tako tuidi v teh dneh. Na severovzhodu Galileje, tam kjer se stikata sirijsko-židovska imeja leže obsežna močvirja Huleh. Raztezajo se prakoi 150 kv milj ta so skoraj neobljudena. Rofcr.lvaijio jih nepregledne poljane trsti ta praproti in razen redkih povodnih ptic so skoraj še edini njih prebivalci roji moskitov. Pokrajino so za časa židovsko arabskih borb .imele zasedeno sirske čete, ki so jo pa ob premirju zapustile, ker, za nje ta zemlja pač mi predstavljala nobenega (gospodarskega nltj vojaškega pomena. Zidovska uprava je., dobila .dovoljenje, da pokrajino »normalno izkorišča« pri čem,er pa ni bilo povedano, kako si je treba te besede tolmačiti. Obstojal je pa že star židovski načrt, da se ta velika neplodna in nezdrava površina izsuši, kar bi bilo silnega pomena za vse te kraje. Iz neuporabnega močvirja bi se dobila plodna zemlja, ki bi zalagala z živili vse ci-.dctne revne kraje, kjer prebivalstvo stalno trpi na (pomanjkanju hrane. Poljedelski pridelki bi uspevali tem bolje, ker b; z namakalnimi i.n izsuševalnimi napravam) odvzeli močvirju letno 100 milijonov kubnličniib metrov vode, kar bi pomenilo pravi blagoslov v peščenem morju Mezopotamije. Zato so se nekega dne letos marca meseca podali ždovski kolonisti na delo in začeli kopati jarke in nasipe v negostoljubni in močvirnati pokrajini H.uleh. — Sirci so nekaj časa po strani gledali to njihovo početje, ki po njihovem ni predstavljalo »normalno izkoriščanje«, ko jiim je pa hilo dovolj, so brez vsakega opozorila planili v močvirje, pregmalj delavce, nato pa še udrli v sosedne židovske vasi j» postrelili nekaj policajev. — Za zdravstveno zaščito proti jet hi V Portorožu se je prejšnji teden sestalo 40 zdravnikov iz LR Slovenije in našega okrožja, ki so razpravljali o vprašanju zdravljenja bolnikov za jetiko. Med navzočimi na posvetovanju, ki je bilo predvsem tehničnega značaja, so bili tudi voditelji ipratituberkulloznih dispanzerjev LR Slovenije. Na posvetovanju, ki je trajalo dv.a dni, so zdravniki podali razna poročila, v katerih .so predvsem poudarjali težave, ki jih imajo specialisti protijetifcnih dispanzerjev LR Slovenije. Na tem posvetovaanju so prav tako prikazali razne vzroke, ki povzročajo jetiko, n. pr. o delovnih razmerah v podjetjih, tovarnah ali kjer koli. Spregovoril je tudi eden najpomembnejših specialistov za bolezni na pljučih v Sloveniji dr. Tomaž Furlan. ki je obrazložil svoje vtise s tromesečnega obiska v najpomembnejših središčih za pljučne bolezni v Švici), Danski, Norveški in Švedski. Po diskusiji so zdravniki izglasovali resolucijo, v kateri poudarjajo svoje naloge za uspešno zdravljenje pljučnih bolezni in za izboljšanje iproiijetične službe v LR Sloveniji. Židje so ne bodi leni nato napadli Z letali sirijsko ozemlje in pobili .tam nekaj ducatov nedolžnih ljudi. Puška-renje pa s tem ni prenehalo iin tako so si Sirijci in Židje kot dobri sosedje dnevno izmenjali nekaj rafalov v pozdrav; tako stanje traja še danes. Seveda, so. pri tem vsi, nedolžni, kakor je pač danes v mednarodnih od-nošajiih navada. Sirijci trde, da je močvirje od pamtiveka njihovo in naj ga zato puste Židje pri miru. Ce so doslej tam lahko živeli samo komarji, naj žive še naprej. Židje pa niso tega mnenja, trdeč, da je tako gledanje na stvar malo nesodobno, zlasti ker hi izsušitev močvirja prišla vsem prav, tako ZMom kot pa Sircem. In ker imajo oboji prav, so se seveda tudi oboji pritožili na OZN, ki se je doslej izkazala za organizacijo, ki zna rešiti takoj najbolj zapletene mednarodne spore. Tudi v tem primeru OZS mi izjavila v njo stavljenih nad ter takoj svečano izjavila, da stvar ne spada v njeno pristojnost, marveč se mora z njo zabavati Komisija, ki nadzira izvajanje premirja med Židi in njihovimi bojevitimi sosedi. Ta komisija ta OZN se pa do-sedaj nista mogla sporazumeti, .kdo naj ukaže Sirijcem lin Zidom, naj bodo pametni in naj se me prepirajo, kdo bo močvirja Huleh izsušil. Da ne bi, bil pa čas čisto izgubljen hodijo sedaj Židje, ki so . znani po svoji žilavosti, saj bi jih v stoletjih, že davno požrli toliki nasilni sovražniki, tla delo v močvirja s traklprji, motornimi pluigi in drugim takim orodjem zavarovan,™ z debelimi jeklenimi oklepi, da jim ne morejo prav blizu sirijske krogle in rijejo naprej po vodeni zemlji, dokler ne bodo očetje v Združenih narodih iznašli Salomonsko rešitev za zamet» »Slučaj«. Pač žalostna slika našega časa in strpnosti, ki vlada m.ed narodi. PRävni E. P. Portorož. V Vašem pismu pravite, da Vam jel podjetje odpovedalo službo in vprašujete, če Je to pravilno, Vaše vprašanje je preveč splošno. Vsaka izmed pogodbenih strank (podjetje in -delavec) limata pravico odpovedati. pogodbo, .oziroma delovno razmerje. To vprašanje je tako jasno, da o tam ne more biiiti nobenega dvicimia. Dejstvo pa je, dia maša zakonodaja določa pagajie za odpoved služtoeneiga raizmer ja. Predvsem morate Ttazlo)?.avnl|i pojem odriuist od pojma ■odpoved. Odpust se izvršit brez vsake odToveidi. Delavec je v tem polimeru takoj odpuščen ii:n mara tuidi takoj za» pustliitii delovišče. Nianav.no da je dovoljen odpust samo tedaj, ko"' je delavec zakrivili take ■naprtaivilimosfci, ki iso v odlloku o delovnih razmerjih predivndecve, toda Vi govorite o Odpo-.-vedli ta zato Vam bomo pojasnili, kako je z 'Odlpovedjo. .Bistveno je, da se pni odpovedi ispoStuje odpovedni rok. Važno je, da vemo da je sedaj ■odrovedri1 rolk pri delavcih -enak roku, ki velja za u-službenoe. Odpoved 1 ncik .za delavce in nameščence do 5 lat zaposlitve pirh totem deicdajaleu je en meseic, od 5 — 10 let zapioisfllibve — dva meseca, od 10 do 20 let zaposlitve trli mesece, nad 20 let zaposlitve štiri mesecie. nižji finančni referent, davkar nižji -davkar, knjligiovadja, nižji knjigovodja; blagajnik, nlžjii btaigajniik, finančni .manipulant Sin pomožni finančni manipulant. V četrto vrsto: carinski stražnik, finančni izvrševalec im števec. Tu smo ipinilkazialli porazdelitev u-služibeneev v posamezne vrste samo za 'finiar.čin.o stroko. Podobne razporeditve veljajo za vse stroke. Pozanimajte se, kakšno zvanje ima vaš tovariš lin baste videli, da razlika v višini dnevnice izvira Iz zgoraj navedenega. ' ..'j Invalidi Kopnine so zborovali V nedeljo so se zbrali v dvorani koprskega gledališča delegati vseh krajevnih odborov Zveze vojaških invalidov. Kot gost j,e bil navzoč poleg predstavnikov okrajnega komiteja, okrajne Zveze borcev ln Rdečega križa tudi Rudolf Zrimšek, sekretar Zveze vojaških invalidov .Slovenije, ki je prinesel pozdrave vseh invalidov Slovenije invalidom koprskega: okraja. Po pozdravih, je tovariš Zrimšek med drugim dejal: ■ , .1 V »Invalidi Slovenije pomagamo pri petletnem planu. Borimo se skupno z delopjimi ljudmi Jugoslavije, da se ohrani mir v svetu in -delamo za izgradnjo, socializma. Invalidi na tem 'ozemlju, hodite močni glasniki naše skupne .borbe im ne dovolite nikomur, la bi. pridobitve, te velike borbe kakorkoli zmanjševal. Naj. bo vse vaše délo izraz -medsebojne povezanosti z invalidi v svobodni domovini, iza katero smo se skupno borili.« Po poročilih ta debati, je bil izvoljen nov odbor iz 17 članov. V sklepih, ki obsegajo 15 točk, je rečeno, da bodo invalidi . koprskega okraja napravili, v letošnjem letu 10.000 prostovoljnih ur iza pomoč pri Izvedbi plana, in da bodo tekmovali z invalidi bujskega okraja. Ob zaključku so sprejeli pozdravno brzojavko tovarišu Titu in še resolucije Centralnemu odboru Zveze vojaših- invalidov v Beogradu in Ljubljani ter -Centralnemu komiteju KPJ. Člani novega okrajnega odbora Zveze vojaških invalidov so: Stefan Lešnik, Rudolf Pintar, Josip Cotič, Bogdan Lovriha, Josip Delost, Ivan Glavina, Robert Hrvatin, Ciril Mask, Santo Degrazia, Danilo Kavrečič, Simon Žorž, Anica Pobega, Josip Favento, Vladimir Dujmovič, Romeo Roseto, Janko Stančič, Aloji^ Križman. BARED1 — V nedeljo 6. maja se Je tu praznovala tako imenovana »sagraci, katere pa. »i, ne moremo miislitl brez tradicionalnega plesa na prostem. Prireditev je res uspela nad vse, pričakovanje, kajti prostor, ki je bil določen za ples, ni mogel sprejeti vseh •pleša,željnih. Nekaj povsem novega m nenavadnega je, da so med' plesom izvajali kulturni program, zaradi česar ne .vemo, a» naj to veselico prištevamo' h kulturnim ali samo zabavnim prireditvam. Kulturni del je obsegal več pevskih točk in recitacij. Zasluga za ta del gre v glavnem domači učiteljici tovarišici Dragici, ki ni štedila truda za uspešni nastop njenih pionirjev, Posamezne točke so bile sikrhno pripravljene in lepo izve-idene. Deklamacije so bile gladko in odločno podane, brez običajne treme. Zlasti je bilo zanimivo kolo in dialog med »materjo in zdravnikom«] 'kar je nekaj povsem, nenavadnega za podeželske, zlasti za pionirske nastope. Pionirjem Bared in njihovi učiteljici kličemo: Le -tako naprej ta še mnogo takih uspehov! Vsem ostalim pa, posnemajte in tekmujte- Pevske točke pa je izvedel pevski zbor slovenskega kulturnega društva »Istra« iz Izole pod vodstvom njegovega pevovodje tov. Mahniča, oid katerih je ugajala zlasti »Hej ..brigade!« Opazilo pa se je, da zbor ni nastjapil polnoštevilno ter bi bilo želeti, da se .v bodoče vsi pevci odzovejo piU-aztjifemu yahi-tu okoliških vaščanov,. [ Na ko-ncui pa naj poudarimo, da naj se. kulturni del prireditve v bodoče izvede vedno le pred plesom. * BORST — Elektrifikacija našega odseka. Pred -kratkim, je bil končan načrt elektrifikacije našega sektorja. Po tem načrtu smo razdelili delo med vse tri vasi: Boršt, Glem in Labor. Za, Boršt je vodja dela Jerman Eijo, za Glem Jerman Just in za Labor Kocjančič Anton. Priprava jam za električno linijo od- Rojcev proti Borštu je že (dovršena; napravili so jo vaščani prostovoljno. Pri delu smo videli veliko navdušenje. Oidzva.il so se številni prostovoljci. Zaradi tega smo razdelili eno jamo na tri delavce. Za dve jami pa sta se javila po dva prostovoljca in sicer: Lazar Ivan in Lazar Lazar za prvo, za drugo pa Rodar in Jože in K Odar in Ivan, po domače Blaž. Električni tok bomo speljali od vasi Rojci v transformator, k.j bo v sredini vseh treh vasi. Ce bi človek opazoval delo, bi lahko ugotovil, da je potekalo v največjem navdušenju. Tu smo videli najstare.t-šega in najmlajšega udeleženca. Med njimi so se razvili najrazličnejši pogovori o bodoči električni razsvetljavi. Med drugimi je spregovoril delavec Jerman Jože jz Boršta 11, ki je rekel: »Star sem, doživel sem avstrijsko in italijansko fašistično oblast. Eni kakor drugi so nam stalno obljubljali boljšo življenjsko ureditev. Da so nas z obljubami samo varali, smo se prepričali komaj sedaj. Danes imamo komaj nekaj let našo ljudsko oblast, pa imamo že cesto, ki je prej nikoli nismo imeli. Ljudska oblast nam je zgradila odbor po najno-vejšem načrtu, ustanovila nam je prvič v naši vasi trgovino, danes gradimo zadružni dom itd» Prav tako vidimo,- da bo v kratkem, pri nas prvič zagorela električna luč, seveda z njo tudi radio in drugo, kar še ne poznamo.« Med nami, je nekaj vaščanov, kj še ne morejo verjeti, dia bo elektrika prišla v predvidenem času. Ni ču-dno, da so tako dvomljivi, saj nas je življenje v prejšnjih režimih večkrat o-peharilo. Ljudska oblast pa drži besedo: jeseni bornp Inveli prav gotovo elektriko v vasi. P. V. * VANGANEL — Delovnih moči potrebujemo, da bomo pravočasno vse posejali — Sicer ,smo zadnje čase, ko se je vreme ustalilo, pohiteli z delom, tako da ism.o posejal’, ves krompir. Preostaja, nam še 'kopanje za koruzio in za druge kasnejše kulture. Lahko pa bi vseeno naredi® več. toda če delamo eno delo, nam drugo zaostaja. Povsod res ne moremo biti. Da pa bi bili kos vsem nalog am v sedanjih de- lih na polju, .potrebujemo delovnih rok. A teh nam primanjkuje. Za-to bi bilo dobro, da bi nam ■ priskočit,j, na pomoč uslužbenci raznih ustanov, ko v popoldanskih urah verjetno marsikateri pohaja.' * MEDOSI —Udejstvujemo se na vseh področjih dela — Coprii v ni iz naše vasi ,nikdar nobenega glasu. Ustanovili smo 20 članski pevski izbor,'k! pod vodstvom .pevovodje Koramiiča prldnio vadi večkrat tedensko, Storbmo, da bojno (pravočasno obdelali vso zemljo m jo tudi ippsejafli. Med seboj si zato drug dinugemiu pomagamo. Mladinci so se prejšnji teden, zbrali in šli skupno na udarniško delo. Delali so na polju vdove Francke Madoš, ki ne more sama 'Obdelovati sivo j e njive. Prav tako pomagaijo naš -* KAMPOLINO — Kdor ni znami, Je proti nam! Tega načela smo se držali ko smo vaßßfctu taotecrttlijü Belič vzeli izkaznico SIAU, ki je res n'i bil vreden. To s-mp sklenili vši, zbranima množičnem sestanku. Čeprav je Belič pritaval, .da je protj nam in naš sovražnik, pa sé je kljub temu hotel vrinili v naše vrste. Toda sprevideli smo njegove namene ta mu -takoj preprečili načrte. * KAMPOLINO — Med tekmovanjem smo delali, zato smo tndj marsikaj naredili — Ce nam ne verjamete, pa naj številke govore. Sestajali smo se vsakih petnajst daft m pretresali tek-movatali inačrt. Pridobi 1.1 smo 85 naročnikov za »Istrski tednik« in »La nosilna ikteai«. Popravili smo ceste, skopali jame za električni vod, uredi® sedež SIAU, tovariši pa, ki niso kmetje so pomagali oibdeiovatj zemljo. Skupno smo -naredili 1733 ur prostovoljnega dela. * SV. ANTON — Dostojno in veseli smo tudi proslavili Prvi maj e— Namenjeni' smo bili sicer za ta največji praž-lk dela v Koper, toda oviralo nas je slabo v:eme. Sami smo zato priredili zabavo ln ljudsko rajanje, ter se tako veselili pozno v noč. * SV. ANTON — Obljuba dolg dela — Tega pregovora smo se Svetantončans navadl’lY ita mii, kar obljubimo, to tudi naredimo. Za! pa se podjetje »Istra« za m-ais ne drži te obl.j.uue, čeprav bi nam met alk’ mm-S-vtehrtiepe, ta, d-u.ge pomoči pri grad ivi zadružnega doma, * SV, ANTON — Pritožujemo se' zaradi cen —- K-sr focile jt.e! Za en liter mleka dolbimo 12 dim. 7,a en q sena dajemo tiso: din. Za en kg kruha na probili prodaji moramo dati 9 litro» mleka, Po.tre'lvno t>| bilo. da se cene uredijo tako. da se uravnavajo, ker dnugače nam je težko. Motiv iz Kopra Izpred ljudskega sodišči V Šmarjah je isksl prostovoljce za Korejo Pred okrožnim ljudskim sodiščem se je moral prejšnji (teden zagovarjati 19-letni Tržačan Klavdijo Zajc, ki je bil obtožen zaradi rovarjenja luì drugih protiljudiskih dejanj na škodo ljudske oblasti. Lani se je Zajc znašel v Trstu brez dela. Namenil se je bil v našo cono, da -bi si poiskal zaslužka. Kaj. kma- ISO i Z delovno poigioiribo se lahko določi krajši odpovedni, .rok, vendiar ta ir'ok v nobenem primeru ne more biitii krajši od 14 dirti. Odpove se vsakega prvega v mesecu, če pa je odpovedni rok 14 dni, tu-dii vsakega (petina.jstaga v mesecu. Prli odpovedi so vaižni irazlogii odpovedi In iiapodtiljainje odpovedi. Vendar -pa Vam vsega tega vi en-em takem knatlkem odgovioinu .nie moremo pojasniti. -.ri. ' 1 B, M. Koper. Z nekim drugim uslužbencem sva bila na službeneih potovanju skupaj, skupaj sva odšla in se skupaj vrnila, a on je dobil za dnevnico Din 350.—, jaz pa samo 300 — Din, Kako to? Odgovor je čisito enostaven, Vaš sopotnik je lusliuižibienec II. vrste, Ker niste vedeli tegla-, verjetino itudii ne veste, kakšna je razlika med posameznimi vrstami uslužbencev. Uslužbenci so razdeljeni po strokah, avainjiih ta vrstah. Vrste imamo. 4 ln je v t&m odgovoru težko napisati,; katera izvan/ja spadajo v posamezno vrsto. V flinaračtnli stroki spadajo n. pr. v prvo vrsto: viiš. finančni svetnik, finančni ^vetinik, višji finančni- referent. V drugo vratio: fiihain&ni referent, višji davkar, fiinančnl revizor, višji knjigovodja itd. V tratijo vrsto: a: kr.tgi.' Trstu polagajo največjo pozornost tistemu pasu ifovenš&ega ozemlja, ki leži med Trstom in Tržičem. Ti krogi se zavedajo, da predstavlja teh trideset kilometrov slovanske obale najboljši dokaz; da je mesto Trst italijanski otok na slovenskem ozemlju. Zato so v zadnjih letih usmerili’ vse svoje delovanje v to, da se polastijo tega ozemlja. Vsa civilna uprava v Trstu je v .rolkah iitefiijanisfciih iredentističnih strank, odnosno italijanske vladne stranke krščanska demokracije. Pred-s-ed ilk cene je demokristjan, župan je demokristjan, demokristjani so skoro vsi občinski odborniki. Italijanska vlada ne štedi denarja za uveljavljenje demokrščanske politike In dent »krščanskega vpliva med tržaškim prebivalstvom, kakor tudi ne šfčdii ' denarja ža uveljavljanje .itaijjanštva * na tem* področju. Zato podpira v sak p- ’ vrstne1 ustanove in ljudi v Trstu, samò da'1'ne demobilizira starega rckrat.s’kèga aparata,, ki je hočeš nočeš daneš postal demokrščan||i, ker' je odvisen do ’ italijanske vlade j-ri" bi bila Vsaka nepokornost usodna za ! slu-žbeho mesto ter premestitvijo v kakšno manjše naselje v Južno Ita-1 lijo. . Da bi raznarodoval! slovensko, zemljo, se poslužujejo najrazličnejših sredstev: od naseljevanja istrskih ezulov v slovenske vasi, do nasilne razlastitve slovenskih zemljišč za tako imenovano »javno korist«. V Stlvaimu pri Devinu, so ipred tremi leti začeli graditi novo ribiško naselje. Tedaj je bilo rečeno, da bo to ribiško naselje služilo razvoju ribolova na Tržaškem. Naselje, ki leži ob izlivu reke Timave, bo kmalu zgrajeno im šteje melkaj večnadstropnih stanovanjskih poslopij, veliko moderno hladilnico, moderne tehnične naprave za ribolov, več motornih ribi- ‘:-f • 1 mn RO i «ih čolnov za ,’ov na Oclftrtem.mcr-ju in pt>. obali. V tem ribiškem .naselju je , laljko rečemo nastavljeno vse, kar je. najmodernejšega za uspešen in, donosen ribolov. Pričakovati je. biro, da bodo merodajne oblasti zaposlile domače ribiče, da, so naselje zgradile za razvoj krajevnega ribištva, kar. naj bi bilo v pomoč revnim devinskim in -svetokrižkim ribičem. Naknadno pa se je zvedelo, d» bodo v novo naselje naselili italijanske ribiče: Na: o je. postalo (vprašanje ali bodo to italijanski ribiči iz Trsta in Milj. Tudi to ne. Ribiško naselje pri Stlvanu je bito zgrajeno ža italijanske istrske begunce, to je,- za tiste italijanske ribiče iz jugtoslovanske cone tržaškega ozem-ljä; ki jih italijanski šovinistični krogi v Trstu z obljubami vabijo, naj bežijo, iz svojih u krajev. Tako se je v,-zadnjih • časih- jdvllo v Trstu več takih ribičev, ki so jim sporočili, da imajo’ v-;:Stfva.niU stanovanje ta vse rljjfeškp p-apra-ve-riPiIa ta način gradijo-Klanski kr.pgi,, v,: Trstu svoj polir-tižrp kapital: vy .gonji proti ljudski oblasti v jugoslovanski coni, obenem P&. naseljujejo Italijane- v čisto slovenski kraj. Nii dolgo, ko j «predsedstvo cone sporočilo, da je bilo nakazanih ponovno, več milijonov lir za gjaidinjo 40 novih stanovanj za istrske begunce v ribiškem naselju pri Stivami. Ravno tako je predsedstvo cone sporočilo, da je bilo nakazanih 200 milijonov lir, za gradnjo lesenih barak v Križu pri Trstu za italijanske begunce. Poleg tega pa je še županstvo zgradilo v isti slovenski vasi nekaj večstanovanjskih hiš, v katere so naselili samo eno slovensko družino. Na Opčinah so pred dobrim letom dni ustanovili tafcqimenovanó. »Otroško vas« (villaggio del fanciullo). To vas vodi neki duhovnik Scirza (Sir- «: f? i . ■ ca). V »otroški vasi« so naselili italijanske otadke — sirote. Da bi bila ustanova namenjena tržaškim otrokom , ne glede na njihovo narodnost, kjer bi se vzgajali v svojem materinem jeziku, bi bila iniciativa duhovnika Scirze hvalevredna, ker bi lahko na stotine tržaških otrok odtrgala cesti, kjer se potepajo in pohujšujejo. Namen te ustanove pa je zigolj političnega značaja. V to otroško vas, so doseda-j pripeljali skoro samo otroke i iz italijanskih pokrajin. Ker je prostor sedaj že pretesen, so začeli (zahtevati od slovenskih kmetov naj jim prodajo svoja zemljišča, da bodo razširili sivojo »dobrodelno« ustanovo. Pri tem se sklicujejo na »človečansko« korist ustanove tin ponujajo kmetom smešne cene za, zemljišča. Ko pa so videli, da slovenski kmet noče prodati sVoje zemlje, ker sé zaveda nevarnosti raznarodovanja svoje’ 'grude, so mu pričali groziti!, da bòdo izposlovali pri ob-lantien1 «adl-cik o pirisVr-i razlastitvi vseh tistih zemljišč, ki jih potrebujejo. V ta n anten, so že vlažili na županstvo prošnjo, naij izda odlok, da se ustanova proglasi za javno koristno, da bóidò tako lahko- po. zakon« o prisilni razlastitvi zemljišč za javno korist, odvzeli našemu kmetu to, kar hočejo. V drugi slovenski vasi pri Trstu, v Padričeh, so začel; graditi veliko otroško poboljševaHniieo. Tudi ta po-boljševalnica je namenjena otrokom iz Italije. Osebje poboljševalnice 00 samo italijansko. V vsakem kraju, kjer gradijo katerikoli ustanovo, gradijo v bližini tudi stanovanjske hiše za osebje, ki je samo italijansko. Pri naseljevanju teh družin vodijo .italijanski šovinisti poseben račun. V slovenske vasi pošiljajo skrajno šovinistične elemente. Za njimi pride v slovensko vas tudi italijanska šola. Pri temu oblasti ne gredo preveč na tanko. Itali- Slovence janska šolav siloveinSIki vaši se ustanovi tudi Za dva italijanska otroka. Tem šolam dajò vso prednost. Ce dobrih In primernih prostorov ni, zgradijo novb šolsko poslopje. V to poslopje nastavijo samo italijansko šolo. Slovenska šola, čeprav ima mnogo več otrok, ostane še vedno v starih nehigijenskih prostorih. Takoj postavijo t-udi otroški vrtec, medtem ko se za 'slovenskega še zmenijo ne. Ko si ustvarijo vse te postojanke v slovensikj vasi, začnejo s propagando in s pritiskom na slovenske starše, naj pošljejo svoje otroke v italijansko šolo, češ da je boljše opremljena, da (imajo otroci z italijansko šolo gotovo možnost zaposlitve itd. Domačinom ponujajo delo pod pogojem, da upišejo svoje otroke v italijansko šolo. Tej infiltraciji italijanskega elementa v slovenske vasi je treba, dodati še policijske postojank«. -Po vseh slovanskih vaseh ina Tržaškem, so oblasti postavile močne policijske postojanke sestavljene, v gfavnem iz Italijanov. Za njimi pridejo o nas še bolj nacionalno zatirati. Toda ljudstvo ni klonilo. Takoj prve dni so se pojavile na vidnih mestih parole, kii so. bičale sovražnikovo zatiranje jn Izražale zahtevo po zadovoljitvi nacionalnim pravicam. Pojavile so se tudi slovenske 'zastav« zlasti ob ljudskih praznikih. Italijanski fašisti in doma,® zatiralci so se z vsem besom začeli boriti prati temu. Trgali so naše zastave in na ista mesta postavljali svoje. Toda naše ljudstvo ni klonilo in je borbo nadaljevalo še z večjo vnemo. Stanje za naše ljudstvo se je iz dneva v dan slabšalo. Ukiniti so slovenske šole, prepovedali branje slovenskih knjig in medsebojno občevanje v slovenskem jeziku, svoje pravice, toda vse je bilo zaman. Ostale so jim samo obljube. Ko so leta 1921 prevzeli vse poli- Pesem o Šavrinkah Pod Krasco, pod skalo svetega Florjana pokojno počiva istrska vas. Morda Je — kot mnogim — še tebi neznana, i vendar ludj zanjo teče čas, V obzidnem stolpu kladivo železno dvanajstkrat «darilo je na bron in mežnar Pavlič se zdramil Je; jezno poslušal, da ure ponovi zvon. »Ta ura ni zame ta je za Savrinke« pomirjen v drugo lega spat, a Cunke, Kapičke. Celotke, Grdinke se kličejo, tekajo od vrat, do vrat. Vančo, Tonco, Ančko, Karbno ponovno kp.'elo: »Pozno je že!« In — v znak za odhod — odmeva v ravnino osličje praznično riganje. Ko z glavne poti so na stransko zavile, pridruži se jim se Rijaska z GračiSč; vse rade bi z jajci bisage polnile iz pazinskib in motovunskih selišč. Ko sonce je božalo pazinsko Drago, Istranka Savrinko pozdravljala Je: — »Da si mi došla, Anica — dite drago, evo, več osam dana hranim Jaja za tel« ; In tretji dan so lačne in žejne prihajale trudne Savrinke domov, gnane od silne Ijubeznj brezmejne j zdoma in spet pod domači krov. In ko je v zvoniku ?p6t bilo polnoči, i so klicale spet se od vrat, do vrat! Zdaj ne več v Istro, zdaj v Trst se mudi mimo Gabrovce, Ospa, MačkoveU .., Tisočkrat.,, Se nismo v Trstu budile bogate gospe, že sedla Je vsaka Savrlnka za svoj plenlr na trgu od jajc, ki nosi zdaj tuje ime in trudna do smrti prišla je domov zvečer. O, Ančka, Savrlnka, hodita sl v tstro In v Trst in pred in po rojstvu seboj si jemala me. — Tvoje trudno telo zdaj pokriva črna prst. — Jaz sàm razmišljam tvoje poti i« tvoje gorje. — Kubejskl (Pesem aotìifla Befdanijo obliko 10. IV. 1951). Se vedno je menda sporno vprašanje, zakaj bi se imenovala slovenska Istra med Rižano in RokavO Sa-vri-niija. Nek/aiterii et/i/rmatogično izvajajo to besedo iz /besede Sava, ker da so Sa-vrliraei priiälii od Save. Morda je tudi s tem v zvezi priimek Savarin, kot ga pogostokrat srečamo na Koprščlnl. Naj bo ikaikorkoili, obstojajo Savranil-ja, Savriiimi lin Sa/vrlnikie. V širšem pomenu /besede so Savrinke vse ženske osebe, kii preMivajo- v Sav,raniji (t- j. po mojem mnenju med Rižano im Rakavo), v ožjem pomenu da se tako i-memijeja sam» biste prekupče-valke, ki so hodile skozi dolga desetletja (morda tud! stoletja) ilz Savra-/nije v Istro, t. j. v H-rvatsko Istro, ki je bila bolj odmaknjena od večjih mest in tam kupovaile jajca in kokoši ali za denar, ali'. — bolj pogosto — v zameno za druge hišne potrebščine, katere so Istranlkam prinašale Savri/n-ke iz Trsta a|'ii iz Kapra. Jiaz opisujem Savnimke, ki so hodile v Trst, Iker iz lastne skušnje vem, da so hodile pretežno tja. V Trstu so imele svoj poseben trg: »plač od jatje«, kil masi zdaj tuj« ime (piazza Gariifballdi:). Pričujočo ,pesem sem zložni v hvaležen spornim na /mojo pokojno mater, ki je tud! bila Savrilnika izpod skale sv. Florijana (Kubed) in je hodila v Trat mim* Gabroiv.ee, Ospa im Mačkovcu. Marsikatera naša istrska mamica bo z zanimanjem čitala ali slišala pesem o Savninkah, ki je obenem pesem njefiUi /prečutiih moii, pesem njenih poti im injenega gorja. Kdaj so so lofi SloveoGi la Kooista boiili za pravice svojega jezika Nekdaj zapuščena dežela in zatirano ljudstvo — Makedonija — je oživela po osvoboditvi. Delovno ljudstvo z velikim zaletom dela in si ustva-ja nove, lepše življenjske pogoje. Na sliki: Delavski družina, zbrana pri mizi. Zinan/o je, da je bil v XVI. stoletju eden izmed pobudnikov stav eniškega tiska tudi koprSkj škof Peter Pavel' Vergerij, znamenit protestant. Pri njagoivem /podjetju je sodeloval tudi J. K. Gojrna iz Pirana, V tistem času je /prètte imed mesltom iin vasjo do tesnejše povezave. Zaradi: rastoče trgovine so se začela mesta vedno boilj širiti im prilli/v novih prebivalcev iz bližnje okenice je bil vedno večji. V takem /položaju sa bili trgovci prisiljeni, da se v vedmd večji meri poslužujejo jezika, ki ga govor.; delov,no ljudstvo. V* tej dobi je dobil slovanski 'narod prvič knjigo, ki .je bila pisana v njegovem ježku. Škof Vergerij, predstavnik naprednega meščanstva v Kopru, ni mogel mimo potreb večine /prebivalstva na Koprskem, ki so bili seveda Slovenci. Reakcionarne siile so tpoaneje lahko začasno potla-č le težn/je slovenskega naroda, da si ustvari književni jezik, niso jih pa mogle zatreti. lV. Koncem XVII. so se zajele tudi, pri Ikn/ -stati k/ (veraci Ih prebujat; nove sle. Vprašanje slovenskega jezika stopa zapet v ospredje. Takrat je imel škofovsko ,®toV/co Pavel Naldi.-i/i (1686--1713). Ta prosvetljeni škof je vložil vse svoje siile, da b; p- šla snoven,dč.i-na na Kopnskem do večje veljave. V števVfth izjavah je poudarjal, da slovensko Sjmečko prebivalstvo me razume itaYjari9keg,a jezika, da je treba za-adi' tega moskrbeti. da bo 'meta dovolj duhovnikov, kj bodo ljudstvo uči/Ji v -razum]j'veim jeziku, Iz njegovih števiilnli/h spisov sledi, da se znaldè človek, ki stori' iz Koora ali Pifaaa v bližnjo Okolico, takoj na tleh, kjer žive strnjeno naseljen! slovenski ljudje, škof Naldiml se je zelo za-fmail za živiljm.je ter navade slo-venFtoega prebiivaistva ter nam zapu-stiil o. tem lep Spomenk v svoji1 ob-širn; knjigi, ki ima naslov »Krajepis Koprske škofije« (Benetke, 1700). V tetti svojem delu b.'/a’ - piši i’.livost. Ih vztrajnost /Sldveiniotfv. V njem se je radila misel o usfe"feiitVi stavienEkegia semeimišfa v Kopru. Za to semenišče se je Na!d.'n.j boriili’ celih 15 let in končno tudi uspel. Oibračaj se je na višjo cerkveno ter prqwetoo oblast. Da bi S’c've/fcem i/zvojeval slovensko semenišče, je napravil prošnjo ma samega papeža Inocenca XII., beneškega doda Joann,esa Carinelija ter prosil za jntervenoijo budi prti kardinalu Collp-redu. Naldiinii se je obrnil končno tudi za kopnSko Akadem'jo, Ijuibifečje zinanasSi iter uimetirrosti. Njegova dokazovanja gllede potrebe slovenskega semenišča v Kopnu so bila tako tehtna in /dobro podprta, da je prejel po voljlne od/aovore, V prošnji, kj jo je poslal 29. maijia 1689 ben-eäkemiu dožu, beremo na pr., da je »slovenski jezik , potreben vasem, da je zelo potreben« (.la ‘M/niaua mirica, ehe C iiiiMlguaiggito neCessartio df quelle ville .-.. pMrerno. do necessario« ). SSCof Naldini' je dokazoval, da 'Si. je hiamogoče žamtpli/ti' nonmalan nazvoj vaai, če duhovniki ne obviliadajo sloveimskaga jezika. Nad vse zaniiimi/vo je, da je škofu obljubtla svojo pomoč tu.d' kopejka Akademija, Nsfidtoljeva akcija je vzbudila vei/iko zamiiim.anje. Župnik Božič v Šmarjah se je leta 1689 oglasili s svojim' dsn.ar-nimo prispevlki v konist slovenskega semenišča, župnija v Krkavčah pa se je obvezala, da bo za dobo 10 let dajala za semenišče- vsako leto. po 10 dukatov. Wid' se /torej, da škof Nf>,M‘ni v avoji /dejavnosti za sloveniSko semenišče, mi /bil osamljen. Da bi imelo semau&če čilim trdinejte temelje '(delate je začelo leta 1710), je v svojem testamentu izrečno navajal, da zapu šča slovenskemu semaniiišču 400 dukatov. Paipež InOöemc XII. ga je zaradi te dobrotljivost! ipoihviailil v poseb/nem pismu 8. VIII. 1693. Škof Naldiinii je pokazal sučutinio srce do kmetov, ki so prenašali težak jarem izkoriščanja-. Prav /posebno nèiaasitai so itali kop/r-ski ,pait/r:'.c;iljii;ifev'dsfic-i, ki- , niso rrt,ra-'.’,i prav mahenie mere iv iZkariščariijiu kmeta. O tem je .Risal Tammasiini okrog leta 1654 v svoji knjligi »De’ Comm/en-ta-U sto-iioo'geograifliici della Provimela dellTsitriaw tudi naslieidnje: »Kmetje so gnati: zarad! revščine... Govorijo slovansko ter bivajo v revnih In tesnih poslopjih .. . Beda kmeta je v tem, da r.ima kru/ha ., . Vzroke revšč-i e na tem ozemlju je it-eba j«kV/l ir'd’ v tem, da so vasi last različnih meščanov ter iplamen.itašev Iz mest, ki iimra-jo namreč .pravico da pobirajo desetino. Cim bolj so ti ljudje bogati, tem bolj sovražite 'kmeta,-shrdilu Očšč sh-rd hrd Reveži se zaradi svoje šibkosti ne morejo žapnstaviljati. Oni (plemenitaši) povečujejo število kmetij ter bremena, kf ' grozite, da -bado vasi popolnoma MÄOTila«, ’ (str. 334-35). Do nciäoi niih ■zak’lju-Skov je prtKel tudi Nateteli, jn je manda prav zaradi tega prosil papeža, naj mi dorrav. d- km-:f? v. ne; ikem pogledu aprost' doigitw, ki .so mu j,ih doilžTiii. Zelo verjetno je, da se ie škof Naildititi potegoval za- slo venske kroette, ker se je bal upora. Prav v iri/jegOV' dobi je prišlo do velikega upora kmetov na Toim/lnskem, Vipavskem ter Kratsu. Držalo pa bo, da škof NaBriilml ne bi vodil boja za stevansko semenišče in niti ne užival J- r-ra --i-- t /'V rn h dr, - -- " vrate del S'/ove'xev me čutili, da si bo s fcakftn /semabiiičem nekaj pridobil. Ntevhirttjeva dejavnart pomeni do neke meje itraidi začetek boja Staven,cev na -Kàprskam za pravice svojega je-z'ka. N' slučaj, da so ireidentističnii IfeUfjačrVt' zgodoviimanji skriivaiM listi, me, ki govore o idajavin/asti škofa Nal-diu ija. Vise to prihaja zdaj v jaivmast po zaBlugj ljudske oblasti. fcično vodstvo fašisti, se je položaj še poslabšal. Naše /ljudstvo so vedno bolj zatirali, na vodilna mesta pa so postavljali samo fašiste -im domače izdajalce, ki so nas /neusmiljeno prezirali in. psovali z besedo »ščavi«. Želeli smo se rešiti tega zatiranja, /toda nismo vedeli, kako naj si pomagamo. Obstajala ni še nobena organizacija, ki /bi nas vadila. Le vaščani so se Zbirali iin drug drugemu /tožili in ugibali, kako bi našli rešitev. M/nogii so se -izselili v tuji-n-o, ker si niso mogli drugače pomagati. Raz-ntere za kmeta so se iz, dneva v dan slabšale. ? Dražbe so /bile Vse bolj pogoste. Istrskemu 'fcnie/tu mi ostalo./nič drugega kot garanje podnevi in pomati. Začela se je prava suženjska doba. < Vsaka vas je imela /tedaj požrtvovalnega človeka, kateremu je .ljudstvo zaupalo. Tako je il-eta 1926 le obstajala neka organizacija» ki nam je dajala literaturo /i/n pobirali, smo tudi že prostovoljne prispevke za to literaturo in za pomoč polj/tičnim preganjancem. Lata 1929 je stvar dobila že večji obseg,, vršili so se že sestanki, ki pa so bili strogo 'ilegal-■nli, ikaj/ti sovražnik je bi/1 stalno na preži. Leta 1932 je že uspelo organizirati ljudstvo, da je šlo na protestno zborovanje /na glavni trg v Koper. Tega zborovanja se je udeležilo 400 ljudi. Leta 1942 so začeli prihajati v -naše vasi organizatorji OF. Imeli smo tajne sestanke, dobivali literaturo, pričele so se nabiralne akcije. Tenor pa je /postala vse hujši. Toda , čim bolj so fašisti preganjali ljudstvo, tem bolj je rasilo število .aktivistov im .im ,vsak pošten človek je bi/1 prepričan, da je zmaga OF gotova. Leta 1943, ob .razpadal fašistične Italije, so se pričeti pnv-i mmožičhi sestanki po vaseh. Udeležba na -teh sestankih je bila velika. Govorili so vaški politični pregati jamci lift navdušenje ljudstva je bilo vedno večje. Možje in žene, dekleta im mladeniči so zahtevali puške, da greda v borbo proti naeifašiizmu. Zena so obljubljale, da ji-h bodo podpirale s h/rano itd. Naše ljudstvo si je samo pričelo postavljati, vodstva, vojaške referente, -kurirje, gospodarske referente im, vaške straže, ki so imele nalogo braniti ljudstvo, če bi prišel sovražnik. Kletje so Skrivali pridelke, da ji/m jih ne bi oropali sovražniki , m so jih ‘čuvali za mašo vojsko. Se pred /razpadom fašist,iične Italije so. začeli /ustanavljati rajonske odbore OF po vaseh Rižana, Gatrovica, Cežarjli, Šmarje, Pregara, Mali kras itd. Poteim so bil/i ustanovljeni še terenski odbori. Po reorganizaciji je bil šlarsici rajon preimenovan v obalni okraj. Razprostiral se je od Poljana in Koštabone pa vse do piranske o-bale. Neizmerno veselje je doživela naše ljudstvo 22. septembra 1943, ko so prišli, skozi naše vasi prvi bataljoni partizanov. Vse j il je pomagalo, mlado 4,n staro: Poljubljali so njihovo orožje in jim pomagali. Vsaik je z veseljem s/prejel kakršno kol-i nalogo i.n kmetje so kar pozabili na svoje polje. Dne 2. oktobra 1943, za časa velike nielške ofenzive, pa so po naših krajih pobili mnogo naših ljudi. Ro», pali, in ■ požigali, iso im odpeljevali naše ljudi v nemška taborišča. Lj/uds-tvo se* kljub tel-u ni ustrašilo,. Delalo je naprej, le bolj tajno. Takoj po končani ofenzivi so se partizani vrnili. Ljudstvo je postalo še bolj revolucionarno, ni bi/lo hiše, kjer ne bi delali za OF. ■ Benčič Franc imm prizor iz novega slovenskega filma »Se bo kdaj pomlad«, ki prikazuje Trst med NOB in ob osvoboditvi. Ljudsko gledališče- nova velika pridobitev za Koprščino •Pred dotočim, mesecem smo v najem listu poročali, da se je skupima ljudi, kj se zan/I/ma za • pledal'äko 'Umetnost, zbral® i/n se .odločila za uprizoritev Felldlmanave drame »I,z temnih dni«. 29. ,prejšnjega, meseca so ti ple-msnliiti Hr/astavoUjc-i ,paka,za,Ii plod svojega etniamase-čnega dela in navdušili štev.illnio občiir./stvo, med n.jiiimii tudi mar/si/katorega, ki (je dotttej nejevern/O zmajeva! z glavo. Igralski kolektiv se je predatavi! «natali, dobro pripravljan, /skratka Ikvaüiitatem. Fel’/dimanciva dir,amia je po svojih psiholoških zapletljaji'h precej zahtev-, -na, vendar jo je igralski kalekt/iv ,podal z vso tisto tenlkočutnostjo, kot ji gre. Težko je pripisati tem/u ali meimiu ,ad nastapajafiih več ali manj zaislug -in iveičjo ali. manjšo vrednost (njihovih vllag. ZadavotjUj so taiko Stane Ruikšič v vlagii VareSamlma, profesorja -brez službe im revaluclanarja, Lojzka Gabrovec v Vlcigi zdravnice Marije Va'antiinove, Klavdija Trošt v vdo/gi Jasne KriaLjilčeve, ,as'ate/ntke v ibolrHiicli iin sošolke Valen/tin-o-ve, kakor fcud/i Tugomiir Tory kat Ivam Be-lin-ič -asistent v bairiiici., režiiimsk/i ' stremuh, ki si gradi kariero s pomo- Tržaško gledališče je gostovalo v Kopru s Cankarjevo komedijo »Za narodov blagor« V torek 8. t. m. jel v koprskem gledališču gostovalo. SNG za Tržaško- o-zetmlje S Cam'karjßyo komedija» Za narodov blagor«. Posebnost tega gostovanja je bilo .pra/zn-ova,nje 25-letm-i.ee umetniškega dela Nade Gabrielčičeve, ki nastopa v vlogi. Groadove žene. Na komču predstave so- predis-tavnlki SH-PZ, koprskega ljudskega gledališča in drugih ustanov 'čestitali jubilantki in ji[ želeli še več uspehov. Gostovanje je pomenilo za Koper nov kulturni dogodek. Posebno -predstava Cankarjevega /dela v režiji Sl. Jana, ki je znam kot najboljši upo-dobitelj Cankarja na c/dru, je pritegnila -številne gledalce. Pri tej: predatavii smo je posebno občutili, kako v Kopru že obstaja zelo sprejemljiva gledališka publika in ponov občutili, kako potrebno je, da se ustvari močno domače gledališče, /ki bi zadovoljilo Kulturnim zahtevam številnih gledalcev. čjo ipal-i.cii.je, iin Evgen FrC-lih, kat -po-■liie ijsiki - Favolateli j. Lev ji delež je pri celi sitva-ri vsekakor imei Evgen Frelih, ki je /prevzel težko -n/alago .režiserja. Da je u'prilzoritev tako uspela je predvsem njegova zasluga. S to /prvo upri/Zo/riitiv-i/jo skupine pionir j-av ljudskega , gledališča v Kopru, je Ij/u/diako gledališče zaživelo kat kulturna ustanova. Narejen je /bi/1 torej ,pnvli /korak. Pot, /kj, je taki usten,teži /začrtana nii preveč lahka, paseb.no ne v /začetiku, ko mim/aš za kaj prijeti, ko se nimaš n,a kaga obran iti. Vendar smo prepričani, da ta prvi zelo uspel poeikus -n,e /bo ostal samo poskus, 'ampak prav/i začetek dela ljudskega Igledaliišča. Garanti za to so ina/m ljudje, ki so se lat/illi dela z vso ljubeznijo m z vso reisnostjo. Mlademu iigralakemu kolektivu že-,-liimo novih, večjih uspehov, /želii/mo, /da bii se razširili, u/trdil, kvalitetno fepopai/nijevail ,iz dneva v dan, pomlajal z vedno novti/ml im novimi močmi /in vzgajali v K-oipršči-n.i, z gledaliških ideisk ter Sirili i/n utrjeval slovensko ibese/do. Mladi kolektiv bo svoje- po-,Slanstvo l-ahlko opravljal, če bodo njegovi član/i Siateli i/n eniatn-i, ter če bod/o delali z -zavestjo, da opravljajo pionirsko delo; zato jim želimo, da. se držijo sto ‘k/ilametroiv da/le/č od »gledaliških« ,i-ntr.lg. DNEVI SPOMINSKI 12. maja 1742 rojem franzoiìki operai skladatelj Jules MASSENET. 13. maja 1795 .rojen Jožef SAFARIK, 'češki slavist, zgodovinar im pesnik. ,14. im-aja 1851 u/m-Hl glavni slovenski »Ilir« — Starko VRAZ. Njegova zbirka »Naradne pesmi/ Ilirske« je prva ,slovenska kntjiSga v gajici, ■16, -miaj/a 1806 je bill sitavi,t,j boj na Sjenici v -prvi .vstaji srbjikega ljudstva /pinoti Turkom. To je tlite pr-viiikiràit, -d.a sta ,se združi-'/; vojski up-o mikov iz /Sribije i/n C/r/ne g,or e. 1809 je bila cerkv-ana država združena z Italiijo. 17. maja 1749 rojem Edvard JENNE, amg/leš-kl! zdravmlk im biollog. Pro-Sjlavlil se je z ad/torf-tjem ce/piva pro-, ti kotzam. i ■ i m v . i / . ' ■ lisa».,,’ i| «■■ra BS . r I l m .;a - ■ - ■BHmmFs.. . z.,. . Ea dvig žjviaoreje so v Jugoslavi ji sezidali številne moderne Meve. Pridelek koruze zvišamo s »heteroznim« semenom IS(as}qiv »hetarpania karu2$i« bo ye-čitriii naših krnelo» alcev neznan, če prav v inaiprednih ‘kmetijskih deželah uporabljajo skoro odino le to vrsto serperla. Koreza je takoj za pšenico In krcpi-pirjein .glavina ,tirana revnega sloja iprepliivadstva na svetu. V nekaterih deželah pa je, lahko, rečemo, vsak dam m® miai. Z druge ®trani igra koruza .glavno vlloigo pri prehrani živirue, pd-sab.no prašičev din iperutnine. Samo ob sebi je umevno, ‘da so kmetijski strokovnjaki ipreučeivaili na vse mačiiine to rastlinici ‘im poskušali z upeljaivo novih sort zviišatii pridelke. Pridelek koruze je odvisen od več faktorjev. Prvi ocRičujoči faktor je — vlaga. Bujini nadzemni rast rastline zahteva velfike 'količine vlage. Kmetij-Bk(i strokoivinjaki sq izračunali, da potrebuje ikoraiza, če hočemo od nje imeti dober pridelek, n.ič manj kot 240 milimetrov padavin, kar pomeni, da mera .v času njenega razvoja večkrat deževati. To se pa le redko kdaj, po-sepno pni mas, zgodi. Da pa se temu pomaga, moramo preskrbeti, da pride potrebna vlafga v zemljo pred setvijo 'rastline same. Zemljišče mora biti tako cpdelano, da se v njem stvori pred časom glofciifkim oranjem pred setvijo. Njive namenjene koruaj morajo Biti že v jpseni globoko preorane. O-pieinili smo že večkrat da ostane zemljišče ‘PO žetvi žitaric ali drugih kulturnih rastnim zbito. Voda deževnica v tem primeru odteka iz površja in se brez ipotrebe zgublja, tako da rastline nimajo od nje nobene koristi. Preorana njiva m AipvMl, da bi o-menjan.a voda odtekla. Narobe! Voda prodira v glofclko v notranje plasti in ostane na razpolago razstline v najbolj ikriltifmem času njenega razvoja. S pravočasnim ‘globokim oranjem dosežemo, da se zemlja zrahlja lin laže upija vlago. V borbi proti suši igra veliko vlogo pletev in okopavanje koruze. Z okopavanjem in pleibvijo uničujemo plevelne rastline, ki črpajo koruzi hr.an.iCne snovi in dragoceno vlago. Pridelek je nato odvisen od količine iim kvalitete gnojil posebno pa oid ihilevislkeiga gnoja. Hlevski ginoj moramo itroi-iiti pred setvijo im ito že v jeseni, ,tao da se čez zimo dobro raizJkiriojii. Nato pa ipinide v poštev seme. Sejati moriamo vrste, ki odgovarjajo podnebnim iin taimiim razmeram dotič-nega okoliša. Pod enakimi podnebnimi in talnimi razmerami lahko zvišamo produkcijo koruze iza 20 in več odstotkov, če uporabimo pravo ( vrsto semena. Do sedaj smo Imeli za vsak posamezen okC/liS odgovarjajoče čiste sorte koruze, danes pia v naprednem kmetijstvu uporabllljamo takoimen.ova-ne — hektarozge vrste semena. ‘Kakor pri vseh raatlilnah tako so tudi koruzi opazili, da pridelek pada, če. na istem teriitorjo uporabljamo vedno isto vrsto semena — samoople-me,njenoga (,pri ikonuzi imamo namreč na, isti r-astlimii odeljane moške ta žandke lovetei). Križanje dveh raz» ličnih sort pa veča pridelek. Praksa ,je dokazala da zviišamo vsaj za 20 odstotkov pridelek, če uporabimo za seme koruzo dveh križanih (bastar-djiranih) sort. Do teh »križanih« ali znanstveno rečemo »heteroznih« semen pa priidemo na naslednji načiin; na isti njivi gojimo dve sorti (v.rsti) koruze. Ob ipnavem času odstranimo orni vrsti moške cvete (prašnike). Na ta načiin maliki cvet druge rastline o-plodi prvo rastlino. Seme koruze, kateri smo porezaM moške cvete imenujemo — iheteirczno seme. V naprednih kmetijskih ‘deželah so začeli že davno sejati edino le »he-terozne« vrste koruze. Za masovno setev v Sloveniji so na primer dodelili lansko leto že 6 heteromega semena koruze, ki se ga pridelali v Vojvodini. Danes ‘kmetje zamenjujejo svojo domačo koruzo za »heterozno«, prepričani, da bedo z uporabo hete-rozpih sort prišli do dosti večjega pridelka. Za maše razmere bi odgovarjale vrste zubaina (konjskega zoba) opleme,njega s »dinikvarpitaom« ali s 'katero drugo bolj zgddinjo domačo vrsto. Kot materno sorto bi vzeli »ciipkvaintin«, ali z ubarla ali drugo trdo domačo sorto kot »očetovo« sorto. Paziti pa moramo, da je seme roditeljskih parov sortno čisto im da se »ainikvantin«, kateri se poprej razvije, seje približno 15 dni poznéje. Ce bomo natančno preračunali čas ovetanja obeh sort im če bomo uporabili sortno čisto seme, bo? dimo sigurni, da bomo s križanjem pridelali ‘izrazito heterozno seme, saj »cihikvaniiiin« ni v sorodstvu niti. z »konjskim zobom« (dante di cavallo) róitìl z drugimi vrstami trde koruze. Kako ipridemo praktično do »hete-rožne« koruze? Predvsem moramo njivo, m® katari nameravamo sejati dve scinti koiruze dobro razdeliti. Koruzo sejemo v rede. Prve 4 rede posejemo z očetovo sorto (konjski zob), temu slede red/i materine sorte (če. sejemo ciinikvainjtlim kot materino vrsto, ga sejemo ipribiližino 10 — 15 dni pozneje ). Zadnje redi ma robu polja naj bodo zasejan« z očetovo sorto. Da bomo pozneje vedeli, kje smo isejali eno ali drugo sorto, moramo posejati, v prve tri jamiice radi z materino sorto tudi ipo nekoliko zrn sončnic in to ma' obeh čelnih straneh redi. Na rastlinah materine sorte moramo pred cvetjem storžev odstrani tj »metlice« n,a vrhu rastlin lip zito njoraia biti te redil zaznamovana. Hekaj- n-asmlov o setvi koruze 1. Koruzo sej v dobro pripravljeno zemljo. 2. Sej raje zgodnje kakor pozne vrste. Zelo dobro se je obnešla »heter,ozna« koruza (dve vrsti koruze med- , s^boj oplemenjene križane .sorte). 3. Za seme izbor,, le zrnje iz pravilno razvitih storžev. Uporabi le zrnje iz sredinjega dela storžev. 4. Ne sej pregloboko niti pregosto. 5. Letos je.vsled preobilnega dežja gornja' plast zemlje zbita. Po setvi se bo na površini napra-vila trda Skorja; katero .moramo zdrobiti tako, da seme pri ikaltbvi ne naleti na ovire. 6. Pregosto zrasle rastline moramo čipnprej p-azrqtìiti. 7. V mesecu maju se splošno pričneta pletev in , dkapavMje rastlin. To sta .zelo važnli poljedelski opravili, ki p,a jiu je treba opraviti pravilno. Pri 'pileitvj; iin plitvem okopavanju rastnim, .rahljamo zemljo in zatiramo plevel, S tem tako imenovanim »kulturnim« obdelovanjem zemlje preprečimo prekomerno izhlapevanje vlage, obenem pa ohranimo kulturnim rastlinam hranilne snovii, ki bi jih drugače izkoristili plevelne rastline-, 8. Poljedelska dela opravljamo zmerom le Vr suhem vremenu. Delo v makri vadiji bolj škoduje kot koristi. Dr. J. I FI m ri Ul Ll n u IRA IN Sl P< Dl R 1 r Fi tekni Italiii-Jiiislivili Odmevi odličnega nastopa jugoslovanske nogometne reprezentance v Milanu še niso ponehali. Vsi evropski športni in nešportni časopisi prinašajo vsak dan izjave tega ali onega vidnega športnega predstavnika Italije in Jugoslavije, 1Ä se brez izjeme zelo pohvalno izražajo o igri Jugoslovanov, Naše bralce bo prav gotovo zanimalo, kaj ti mislijo o tekmi sami. Vodja jug,oslov, nogometne enajsto-rice inž» Arsenljevič je -na vprašanje novinarjev, ali je zadovoljen z doseženim uspehom-, takole odgovoril; »Nisem zadovoljen, ker smo izgubili zasluženno zmago, ki bi nam morala pripadati po izkazani igri.« Bivši slavni italijanski reprezentativen Monzeglio pa je rekel: »Ne vem, komu naj se. zahvalimo, da Jugoslovani danes niso streljali v vrata. Za nas bi lahko inastala prava katastrofa.« Italijanski srednji krilec Giovannini je dal najjasnejšo od vseh izjav: »Jugoslovani so nas nadvladali. Naša edina sreča je ta, da niso imeli dobrega -strelca v napadalna vrsti. Lahko bi nam bili zabili štiri gole.« Znani športni komentator »Politike« Vukadiinovič piše; »Jugoslovansko moštvo je v Milanu zapravilo idealno priložnost za veliko zmago.« Najvidnejši italijanski športni predstavnik inž. Barassi pa ‘pravi: »Videl sem Jugoslovane že -na olimpijadi i,n na svetovnem- prvenstvu, zaradi tega današnji rezultat zame ni presenečenje. Je samo potrdilo moči jugoslovanske enajstorice.« Podobno tem tudi vsi drugi. Tudi najzagrlzenejši italijanski šovinistični časopisi se pohvalno izražajo o. naših nogometaših in obširno pišejo o velikih sposobnostih Mitiča, Bobeka, Horvata, Djajiča in Beare, ki so bili najboljši od Jugoslovanov. NOGOMETNO PRVENSTVO TRŽAŠKEGA OZEMLJA ¥ nedelj« bodo odigrali zadnje kolo 0 škropljenju in žveplanju trt Trta je' že toliiiko pognala, da so ponekod kmetje že začeli žveplati. Zvepliamje trte proti plesni (oidiju) in škropljenje Brati peronospori (strupeni rosi sta tako važni opravili, da mor armo o njih podati našim kmetom nekaj nasvetov ; navodili. Plesen povzroča majhna, s prostim očesom nevidljiva .glivica. Za svoj razvoj potrebuje vlage in mokrote. Ne nàpada enako vse trte. F»aje napade lbeti‘0 kot rdeče grozdje in bolj plemenite kaikor navadne vrste. Močneje se širi ipo vinogradih v nižinskih legah kakor po suhih krajih. Omenliti je še, da so bolj podvrženi tej bolezni zanemarjeni iiim neo,pleti vinogradi ikalkor pa dobro obdelani in negovanj. Edino uspešno sredstvo za zatiranje te plesni 'je čisto in fino zdrobljeno žveplo. Vrednost žvepla je odvisna od njegove čistoče in kakovosti. žveplati maramo začeti, čim poganjki dosežejo višino 10 cm, — po nekaterih krajih, kjer, so trte podvržene plesini, pa še poprej. Učinkovanje žvepla je -odvisno ođ 'vremena. V drugič žveplamo navadno 20 dni po. prvem žvepljanju. V tretjič žveplamo v času, ko grozdje cvete, ker so takrat mlade grozdne jagode zelo podvržene plašni. Po potrebi moremo žveplati še v izačetku dozorevanja. Vse zavisi od lege zemljišča in od vremena. Pr,i Škropljenju proti peronospori maramo omeniti dve napaki: ki jih redno zagrešijo naši vinogradniki. Morali bi predvsem jaziti na pra- vilno pripravio bordaške brozge in na pravi čas škropljenja. Peronospora se razvija v toplem in vlažnem vremenu. Za razvoj te bolezni ne zadostuje samo toplota, temveč mora ozračje vsebovati dovolj vlage in šele tedaj se razvija bolezen, Na razvoj plesni pa vpiliva predvsem toplota. Najbolj so torej podvrženi tej bolezni vinogradi v nižjih legah v bližini gozdov, ker je tam več vlage. Bolezen ,zatiramo s škropljenjem z 1 — 2 % raztopimo modre galice 'iin apna (Bordoška brozga). uspešno bomo zatirali peronosporo le tedaj če bomo to raztopino pripravili pravilno in če bomo škropili. Za 'pripravo 100 lit. raztopine najprej raztopimo potrebno količimo galice (1 največ 2 kg) v 90 lit. vode. V ostalih 10 lit vode raztopimo lj2 Ikg živega ali 1 ikg ■ gašenega apna ma vsak kg salice. Raztopino galice viliva/mo počasi in med mešanjem v posodo kjer je raztopljeno apno (in ne narobe!!). Vsa raztopina mora biti čista iin dobro filtrirana! Ce ni raztopina 'čiista zamaši razpršilnlk škropilnice. Ko smo na ta način pripravili raztopino preizkusimo zmes s fenolftalei-inovim ipapiirčjkom.. Ce je zmes pravilno pripravljena, dobi papir roza bar-------------------------- Ali poznate naša mesta? Odkod si, dekle, ti doma Odkod si, dekle, ti doma, da te nobeden ne pozna? Da te nobeden ne pozna, pa te vsakdo rad ima? Jaz sem i? kraja takega, da ne ljubim fanta vsakega; jaz ljubim en'ga samega iz pravega srca. Kq bj moj ljubi vedel to, kako ga ljubim jaz srčno, zavriskal bi, zapel na glas pa prišel k meni v vas. Rasti, rasti, rožmarin Rasti, rasti, rožmarin, ti deviški drag spomin! Rožmarin ima svoj dub, uaj bo zelen, $1’ pa suh. Kadar jaz umrla bom, venec lep imela bom, 'z rožmarina zelen’ga, nageijna rdečega. Bom na pare vložena, belo bom oblečena, venec bo pa lep, zelen mi na glavo položen. Ko študent na rajžo gre Ko študent na rajžo gre, jupajdi, jupajda, dobro pije, dobro je, jupajdi, jupajda, haha, baha ... Mati da mu par klobas, jupajdi, jupajda oče pravi: To ni spasi Jupajdi, jupajda. Haba, baba .. . i B i E O . G B A 7 !_ L D L jr 1. Mesto v Bosni. 2. Velika luka na Jadranu. 3. Mesto v Sremu. 4. Mesto .la letovišče na Jadranu. 5. Kraj n.a Hrvatskom, ‘blizu Zagreba (rij 1 črka). 6. Mesto, v Srbiji. 7. Mesto in pristanišče v Primorju. Rešitve pošljite v osmih dneh od objave. vo. Alko papirček ostane bel maramo zmesi 'pnilitii še toliko mleka, dokler (papir ne pordeči. Ce je v zmeisi^ preveč modre galice postane papir močno .rdeč in »zato moramo tej doliti. določeno količino vode. Glavno napaiko delajo naši. kmetje, ker «porabljajo bnest petre-be -pire,močimo raztopino te zmesi. V nobenem primeru me bi .smeli uporabljati več took 2 % -raztopino galice. Pri prvih škropljenih ne uporaibljamo več kot 0.5 % raztopine, pri ostalih zadostuje raztopina — le v slučaju toče ali druge nezgode -uporaibljamo več kot 1 % raztopino. Prvo škropljenje mora bit,; opravljeno .pri imaš ,navadno v mesecu maju, kadar doseže toplomer v senci podnevi 18.% C. im je zrak vlažen. Škropiti moramo vse zelene dele trte, posebno pa spodnjo strain listov. Največjo skrib morama posvetiti pravilni razpršitvi raztopine. Tekočino moramo razpršiti v obliki megle. To dosežemo le z dobrimi! škropilnicami. Pri mas so se posebno dobro obnesle škropilnice tipa Volpi — ali Var-morel. Drugič škropimo tik pred cvetjem trte, ali ko je trta- odcvetela. Gilede nadaljnjih škropljenj ni mogoče podati točnih navodil; ker je odvisno od vremena. Ako se dež pogostoma mp-nja s toplim,! in sončnimi dnevi moramo škropiti večkrat. Ce takoj po škropljenju dežuje moramo škropljenje -pan oviti. Oimeihllti moramo, da so po .našem okrožju ipostav-ljene takoimenovane »anti-peronosporične« postaje, ki dinev-mo zasledujejo podnebne razmere. Dnèv -no merijo toploto in vlago. Te postaje pošiljajo svoja -poročila Kmetijski šoli v Kaper in tudJi drugam. Na ta način lahko ugotovimo pravi čas škropljenja. Tako se kmetu — vinogradniku prihrani n.a delu im denarju. Dr. J. PGMIAB las- j TE LJUBIH IN NO&ENA msA1 •\ZAm\N! Sl TO ŽE ENKRATJ Finalna tekma zal nogometno prvenstvo STO med Monteibellom in Sv. Ju-siom, ki je trilla na sporedu preteklo nedeljo, se ni odigrala zaradi neupravičene odsotnosti Sv. Justa. Moštvo Mohtebello je tako zaslužilo obe točki brez borbe. Po -tem rezultatu, ip v predzadnjem kolu je stanje na lestVicj naslednje: Montebello 8, Piran 7, Arrigoni 5, Sv. Just 0 točk. Zadnje in odločilno. kolo se bo odigralo v nedeljo. Montebello bo nastopil v Izoli, kjer imajo Arrigonijevci več izgledov na zmago. Ne bi ipa presenetil tudi nasprotni rezultat, kajti Tržačani bodo v to tekmo vložili vse svoje sile, ker morebiten uspeh bi jim prinesel naslov prvaka. Pirančani pa se bodo podali v Trst, kjer bodo nastopili proti Sv. Justu in po vsej verjetnosti .tudi zmagali. Saj moštvo Sv. Justa doslej ni bilo resen nasprotnik nikomur. Rokomet t JUGOSLAVIJA - BELGIJA 23-6 Jugoslovansko državno moštvo v, rokometu je v nedeljo prvič nastopilo v Inozemstvu. Igralo je tF- Liegeju proti državni reprezentanci Belgije, ki jo je premagalo z yispkirr) rezultatom 23 protj 6. V prvem polčasu .so Jugoslovani vodili z 1Q proti 4. Najboljši jugoslovanski reprezenta-bivee je bil Ljubljančan Dolenc, ki je sam realiziral 6 točk. V jugoslovanski državni reprezentanci, ki se bo 12. in 13. maja pomenila z austrijsko na progi Dunaj — Zagreb iin obratno, ho nastopilo med ,16 telkmoivator 5 Slovencev ta to; Perne, Rozman, Viđali, Lulik in- So-šič. * Preteklo nedeljo so bile v Jugoslaviji samo nogometne tekme II. zvezne ai,ge. Rezultati so naslednji: Radnički — Zagreb 3 : 1; Odred — Tekstilac 6:1; Velež — Proleteri (O) 5 : 1; Budućnost — Železničar! 0 : 0; Rudair — Kvar. er 4 ; 3 Tablica II. lige: Vardar 14; Budućnost 12; Velež 32; Proleter (O) 10; Raibotnički 9; Odred 9; Zelježnliičar 9; Dinamo 9; Kvamnen 8; Metalac 8; Radnički 7; Proleter. 5; Tekatì.lac 5; Rudar 5; Zagreb 5; Bokelj 3. POSCAL ISTRE V nedeljskih nogometnih tekmah za »Pokal Istre« je koprskoi moštvo zopet doseglo viisoko zmago. To pot je bila bila žrtev ena.jstorica iz Pazina, ki. je morala kapitulirati pod težkim bremenom 6 golov proti 1. V Piranu se je odigrala najzanimivejša tekma dneva med -domačini, ki so to pot igrali v najmočnejši postavi, in Bujami. Piran je izšel kot zmagovalec z visokim rezultatom 4-0. Zaradi tega poraza so Bujčani izgubili vodilno mesto v. turnirju, katerega str sedaj prevzeli Koprčani, ki se od nedelje do-nedelje Izboljšujejo. V nedeljo bodo Koprčani nastopili na domačem igrišču prot' Piranu, Bujčani pa bodo ‘imeli kot goste Rovinj,čane. Zmagati bi mo.-aia brez večjih teržav mošt,va Kopra in Buj. Košarki RIBJA CENA JOŽE: »Zdaj bomo ,jz Kopra hodili v Ljubljano kupovat , ribe,« LOJZE- »Zakaj?« JOŽE: »V Ljubljani stane kg rib 24 dinarjev, v Kopru pa po navadi 200 dinarjev.« ’ - LOJZE: »Ce je tako, potem se pa splača!« V nedeljo so v Kopru odigrali finalno tekmo v košarki za turnir I. maja med ženskima petoricama Kopra in Pirana. Mlade Koprčanke sb si brez večjih težav Izvojevale zasluženo zmago z rezultatom 23-8. Košarkaški prediprvenstveni turnir se je v nedeljo, nadaljeval s srečanji JA - Polet in Aurora - Delise. V prvem srečanju se je petorica JA uveljavila z nepričakovanim in visokim rezultatom 83-31 in tako pokazala, da bo najresnejši tekmec Košarkaškemu klubu iz Trsta, ki je doslej edini še neporažen. V drugem srečanju pa so Koprčani premagali moštvo Delise jz Izole tudi z veliko razliko 60-36. ! DOTE MAK 100.000 »,POVEJ, DRAGI, KA)1 S Ml STORM, DA ni 1 DOS MEL RAD > Mali oglasi Izdajanje potrošniških nakaznic po vezanih icamah za mesec maj - avgust 1951. se vrši pni Istrski banki d. d. Kopc,r od 7. V. 1951. dalje. Istriska banka d. d. Koper OBVEŠČAMO vse poirošniike; da je ,od 8. t. m. dalje pohištvo, spalnice ipn kuhinje -izključimo v prosti prodaji. To velja, za uvoženo, kakor tudi za Idama izdelano pohištvo. V zvezi s tem sporočamo, da odslej ne ‘bomo upoštevali nikakih prošenj za pohištvo. Nakazila izdana pred gori navedenim datumom ostanejo še v veljavi. OLO Koper — Trgovina in odkup CEMENT d. d. Koper obvešča kmetijske zadruge, kmetovalce, vinogradništva, da >ma na razpolago večjo taÄlimp živega apna in zidne opeke. Ref.lektanti na navedeni materiali naj se čimiprej javijo z naročilom v upravi podjetja v Kopru. Auollonio Božič Marija roj. 22. 3. 1922 v Selu B rešit — Buzet, bivajoča v Prade Bertoki 93, je ,zgubiila osebno izkazniko št. 52623 od Lozoreta do Biv i a — Rilžan a, Prosi najditelja, da jo vrne. V o-brätnem primeru jo razvSUa,v''ja- POZRU RUDOLF, roj. 31. III. 1925 v Gazon, Šmarje, bivajoč v Gaženu št. 102, je izgubil osebno izkaznico od Gažona do Kopra. Najditelja prosi, da jo vrne. V nasprotnem primeru je izkaznica neve- ]javna- l.iriiLS'ilfSillffl TOVARNA SARDIN EX AMPELEA V IZOLI SPREJME 200 DELAVK V SLUŽBO. Javiti se na personalnem uradu v tovarni. Ravnateljstvo. «Miiiiuiiimimiiiiimiiiimmiiimiimiiuii!iiMiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiMimi!iiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiii!mitiiiiiiwiiii!imiiiiimii!i RÀD Jugoslovanske cone Trsta SPORED VAŽNEJŠIH ODDAJ V V ČASU MED 10. 5. 51. in 18. 5. 51. Poročila vsak dan ob 7,00 (ob nedeljah ob 8,00), 13.30, 1.9.30, 23.05. Poročila v hrvaščini vsak dan ob 18.45. • »Od včeraj do danes« vsak dan ob 6.45 in. 7,15 (,ob medelj,ah ob 7.45 iin 8.15). Ul j Četrtek: 10. V. 51.: 13.45: Slovanski zbori; 14.35: Koncept sopranistke Rožice Kozem; 18.15: B tržaškega ozemlja. Petek: 11. V. 51.: 13.45: Dalmatinske narodne; 18.15: Iz znanstvenega sveta: Električna lokomotiva. Sobota: 12. V. 51.: 13.45: Pojo moški zbori; 14.00 Igra zabavni orkester Radia Ljubljana p. v. Bojana Adamiča; 18,15: Kulturni pregled; 21.00 Politični pregled; 21.30: Veder sobotai večer. Nedelja: 13. V.51.: 8.30: Kmetijska ura; 9.00 Pesmi jugoslovanskih narodov; 9.20: Oddaja za pionirje: Ded ta Bobek pri čebelnjaku }0.00: Igra orkester SKUD »Ivan Cankar« iz Colja; 13.45: Glasba po željah; 16.30: Slovenske narodne izvajajo sindikalni kvintet ter Božo in Miško ob spremljavi vaškega kvinteta; 17.00 Nedeljsko branje — Fran Milčinski: Zgodbe ‘kr-afljeviiča Marka; 17.15: Reportaža: Ne zelemiih obalah Dajle. Ponedeljek: 14. V. 51.: 14.00: Igra vašlki kvintet, pojeta Božo in Miško; 18.30 Pesmi jugoslovanskih .narodov; 21.30: Slušna igra — Josip Jurčič: Golida. Torek: 15. V. 51.: 18.15: Kuteurnii pregled. Sreda: 16. V. 51.: 18.15: Dr. Mirko Rupel: Pogovori o jeziku in podobe iz slovenskega slovstva — 26. predavanje; 21.00: Poje komorni zbor iz Trsta p. v. Dibalda Vrabca; 21.30: Miroslav Feldman-n: »Iz temnih dr.,'« — slušna igra, izvajajo člani Slovenskega iju&okegà gledališča v Kopru. Četrtek: 17. V. 51.: 14,00 Koimornà ura del E. Griega — sodelujejo: violinist Albert Der-meij, sopranistka Vanda Gerlovič ,in pianist Marijan Lipovšek; 18.15: S tržaškega ozemlja. Uredništvo i,n uprava »Istrskega tednika« v Kopnu — Odgovorni urednik: Srečko Vilhar — Tiskala tiskarna »Jadran« v Kopru Letna naročnina ..... 150 din Poletna naročnina .... 75 din Cdtrtletna naročnina .... 38 din JOSIP JURĆ'.C zl a a ............................................................................um.................................m........ JUHU KOZJAK pridete dgevi doli pod skalo — morafe že vedeti, kje 'e — pa da prinesete s seboj listo, kar ste inu potlej obljubili. Ko bi se ne domislil, je rekel, naj vam imenujem — jaz sem že pozabil, koga.« To je Petra pretreslo in omehčalo. Namesto prejšnje osornosti ga je bila sama vljudnost; kajti posnel je iz prodajavčevega govora, da nihče drugi ni, ki ga kliče, kakor sam cigan Samoi, ki mu je bil bratovega sina prodal. Naglo poseže v žep in stisne možu dva zlata v roko, rote gg, naj ne spregovori nikomur nje o tem- »O Bog varuj! «reče krošnjar, ko vidi rumenjake v roki. »Jaz znam jezik za zobmi držati, ne bojte se, gospod!« Rekši, kupec vesel odide. Strahoma je Peter videl, da cigan prisege že ni popolnoma 'držal, da je že tretjemu človeku nekoliko izdal. Kaj, ko bi se vse izvedelo? Ta misel mu ni dala miru. Koliko bi bil dal, ko bi hotel cigan umreti, da bi tako nihče ne vedel za njegovo hudobijo. Navsezadnje sklene, da pojde ponoči na omenjeni kraj, kajti bal se ie, da bi cigan sicer ne prišel sam v grad, kjer bi ga bili precej spoznali, ali pa da ne bi celo kar razglasil hudodelstvo. Med šumbregom in Kozjakom je kako uro dolga ravnina, goslo zarasla še dandanes. Tačas, ko se ie godila naša povest, so stala ondukaj velika drevesa; zdaj pa je romalo že nekatero drevo iz te hoste v ogenj in iz ognja v zemljo, v kateri se je porodilo in izredilo; marsikatera deska iz te hoste gnije v zemlji ali po> se kadi pod visokim podsireškom v kmečki hiši. Bila je mrzla noč. Mesec je bil že blizu zahoda. Pod kosmato smreko čepi dolgin cigan Samoi. Zebe ga, kajti zobje mu klepečejo v ustih in roke pomalja v majhen ogenjček, toliko da hi ga bil lahko v prgišču odnesel. Ni si upal večjega zakuriti, bal se je, da bi ga kdo zapazil ali da bi bil svit kakega človeka privabil. ZraVen cigana pa je tičal oster nož, vedni spremljevavec in edini ciganov prijatelj. Okoli se je čul tuleči glas lačnega volkg (poprej bolj domačega v naši domovini), plahi zajec si je upal izpod grma na pašo, sova ie ukala vrh dupla.. Kadar se je kaj ganilo, vselej je cigan pogledal okrog sebe. »Nč bo ga,« godrnja sam s seboj ter si gladi raz-kuzmani črni podbradek. »Gorje mu, ako mi ne pride. Menim, da mu je kramarski pricvrknijenec naročil-menda mu je bil vendar moj nož na mislih, ki sem mu ga nastavljal na goltanec. Maščeval sem te, moj sin; celo plačilo prejmem za to. Drugo muho sem ujel na limanice; tepec potlačeni, ki mi je fanta izročil, meni, da je pridobil graščino» Ha, meni si jo pridobil. Videl bom, ali ne dobodem denarja pri njem, kadar hočem, jaz, ki ga imam na vajetih.« Tako in enako je govoril cigan sam s seboj in dokladal po malem sube brsti na ogejij. Zdajci se zasliši človeška stopinja po stezi, ki je držala mimo. smreke. Samoi potepta ogenj, izdere nož iz ?.emlje ter se vzpne ob smrekovem deblu. Strahotno prileze druga podoba po stezi, prvi neenaka, majhna, grčaiva — namreč Peter, gospod s Kozjaka. M pLe bliže, gospod strahopetec z gradu,« pravi cigan, čigar mačje oči so precej spoznale, kdo je. Peter z mesom in telesom se zgipe. ker cigana izprva ni videi. Cigan upiše iz še živih, iskric ogenj. »Si li prinese! obljubljeni denar, skrček moi?« vpraša cigan gospoda s Kozjaka. »Maj prijatelj z julrnega, ali se boš pa izkazal, da si izpolnil pogodbo? Kam si del otroka? Ali ie varno samo telo svojega sinovca, temveč tudi dušo njegovo, spraivljen za vse življenje, za večno?« vpraša Peter, .»kajti Turki mu bodo-tudi vero izrvali iz srca.« V zadnjih ciganovih besedah mu je vse natanko zvonilo. Naprej je hotel torej Peter. Vse zadrege mora odstranili, tudi cigana. Pa kako bi mu prišel do živega, dolginu, močnemu ko biku? Cigan bi bil devet takih pozobal, kakršen je Peter, suh ko goba in slaboten. Vse se je vrtelo Petru v glavi. Upro se mu oči na ciganov gož, ki je tičal za stežaj -od njega. Ko bi trenil, ga Peter Kozjak izdere in sune cigana. Ali še z večjo urnostjo prime cigan Petra za roko ter ga podere vznak in mu izvije nož. Zdajci je bil v rokah grozovitega1 človeka, življenje mu ie viselo na lasu, nihče mu ne bi bil mogel pomagati, ko' bi mu bil hotel sovražnik povraćali. »Kaj meniš- prismuknjenec, da cigan Samoi nož brusi za svoje drobovje?« pravi cigan, kakor da se ne bi bilo nič posebnega zgodilo. Petar jame prositi in se izgovarja, da je hotel cigana Ie ostrašiti, in druge abotne reči. j'Za šalo si me hotel?« govori zasmehljivo cigan, iišče gospoda za vrat. »Kaj, ko bi ti jaz porinil, nož le za šalo pod rebra? Morda bi bilo bolje zate, ki napadaš po mačje, ,od strani.« Smrt in božja kazen stopita hudobnežu pred oči, mrzel pot ga oblije; postaja mu zdaj ledeno, zdaj vroče. Naposled odneha ciganova pest, nož skrije za pas in Peter je bil prosf. Hotel jo je naglo pobrisati, da se njegov vrag ne bi spremenil. »Daj mi prej mošnjo,« reče cigan, »drugo pot pridem in pogledom na grad, kako kaj gospodariš. Sporočim ti morda tudi, kako ti kai bratov sin, ali se mu toži po tako dobrem stricu ali ka-li; zakaj izvedel bom vse. Kadar bo turški paša, ii ulegne pripeljati četo Turkov pred grad, toda sive lase boš že imel tačas; in dobro si rove nagradi, zakpj vojak bo iz njega, da mu .ne bo vsak janičar prilika. Le glej, da pridobiš veliko denarja, brata pa odpodiš, kadar ti pride na dom.« »Prodal sem ga na Turško, janičar (turški vojak) bo in nikdar ga ne boš videl, samo ako greš na vojsko zoper Turke; tedaj ti utegne nevedoč tvojo zveženo glavo razbiti, prijatelj moj z gradu, S svolimi prijatelji sem se sprl, svojega konjiča sem razjezdil, da je legel ,tik ceste za vekomaj, in potlej še vprašaj, ali sem zaslužil Dal mi boš torej toliko, kolikor si obljubil, in še toliko, kolikor je na tebi ali pri tebi, tjulbi, moj sosed.« Peter mu da denar, cigan ga spravi. »Veselili te mora,, ti človeček plemenite krvi in grbave postave,« pravi cigan, zasmehovetje gospoda Petra, »veseliti ie mora, da' boš imel tako daieč notri na Turškem ljudi, ki ti bodo v rodu, celo vojaki janičarji, iizrejeni in poučeni v veri Mohamedovi. Lehko se boš hvalil in bahal: tebi enakega ni v deželi.« »Ne pozabi, grdiri, kdo si ti in kdo sem jaz,« pravi Peter ves nevoljen, da ga tak človek zasmehuje. ■ »Kdo si ti?« se smeje Samoi, »čakaj, povem ti. Ti si peresce na veji: jaz pihnem ga odletiš; jaz zinem eno pa te ni drugje ko pod vislicami. Ali razumeš? Pozorel si kakor jaz. Ali pa te jaz primem za vrat in ti' obrnem oči, da ne boš vedel, ali so zadaj ali spredaj. Konec tega, daj mi vse, kar imaš tukaj, če ne rad, i no, boš pa nergd. Drugo pot se utegnem oglasiti sam v tvojem gradu, ko me hodo ljudje malo izgrešili.« Zdaj se je Peter popolnoma ra^videl, kaj je stori!. Hotel se je odtegniti gospostvu svojega brata in bodoči oblasti njegovega sina, hotel ie postati sem svoj gospod, nobene zavire se ni ustrašil in glej, prišel je še v hujšo, še bolj poniževalno oblast, pod oblast sirovemu, divjemu ciganu. Prostosti je iskal in zdaj ga izrodek, izvrženec imenuje hlapca. Zdaj je videl, da ga cigan lehko pesi: po volji in da ga res misli pesiiti, on, ki sam ve njegovo skrivno hudobijo. Odslopiti Peim seveda ni bilo lehko, hudodelstvo je že v nebo vpilo: »Prodal si ne