( « 1 EBHj ■Bv /v I LETO III, ŠTEV. 17 Koper, petah 23. aprila 1® je izjavil maršal Tito v razgovoru z dopisnikom pariškega lista „Le Monde" Predsednik Tito so je vrnil v domovino. Kot smo pričakovali, njegov obisk v Turčiji ni le potrdil prijateljskih odnosov, ki vladajo med obema državama, ampak obenem mnogo pripomogel k še tesnejšemu medsebojnemu sodelovanju. Predsednik Tito je v razgovorih z turškimi državniki obravnaval razna vprašanja; prav » teh razgovorih je prišla do ižraza enotnost gledišč o najvažnejših vpraianjih, kot so skupna obramba in ohranitev miru v tem delu Evrope ter v svetu sploh. Tik pred odhodom iz Carigrada je predsednik republike maršal Tito dal dopisniku pariškega *Le Monde« intervju o nekaterih mednarodnih vprašanjih. Vprašanje: Kako bi lahko za eitalce »Le Monde« na kratko prikazali rezultate vašega potovanja v Turčijo? Odgovor: Ko govorim v splošnem o našem potovanju, laliko rečem, da je bilo boljše, kot smo ga pričakovali. Odnosi med Turčijo in Jugoslavijo so zelo dobri. Naš sedanji prihod in bivanje v tej deželi nam je pokazal, ria ti odnosi '-.oei-vajo na resnično čvrstih temeljih. Naša gledišča so v številnih vprašanjih identična, predvsem v onih, ki so skupnega interesa. Hotel bi povedali tudi nekoliko besed o sprejemu. katerega smo tu doživeli. Sprejem, bodisi pri vodilnih osebnostih Turčije kot pri ljudstvu, je presegel vsa naša pričakovanja. To nam je napravilo globok vtis. Razgovore, ki smo jih vodili, so bili splošnega značaja. Izmenjali smo gledišča o raznih mednarodnih vprašanjih, ki so precej komplicirana. Bilo je tudi govora o našem nadaljnjem sodelovanju. Nekatera doslej nerešena vprašanja v naših odnosih, kot je bilo vprašanje turške imovine v Jugoslaviji. smo rešili v obojestransko zadovoljstvo. Tako sedaj med našima državama ni nobenega posebnega vprašanja. V pogledu gospodarske izmenjave — kot je že objavljeno — so doseženi odlični rezultati. Obojestranska izmenjava za tekoče leto je predvidena v višini SO milijonov dolarjev. Kar se tiče Balkanskega sporazuma, smo prišli do prepričanja, da je poslal njen čvrst temelj, na katerem je resnično mogoče delati za utrditev in vsestransko poglobitev sporazuma v pogledu skupne priprave za ohranitev neodvisnosti treh držav. Postavljeno je bilo vprašanje, ali naj že sedaj vzpostavimo zvezo. Prišli smo do skupnega zaključka, da ni razloga, da je r.e hi vzpostavili. Stvar je popolnoma dozorela. Treba je samo Se določiti, kdaj in kako bodo imele tri vlade za potrebno to storiti, ker se to tiče tudi tretjega partnerja, to je Grčije. Razumljivo je. da tako velikega koraka ni mogoče napraviti brez njene popolne udeležbe. Vpraša n j e ; Zadnje poročilo, ki je bilo izdano, govori o vprašanju primernosti. Ali se to nanaša na posvetovanje z Grčijo? Odgovor: Tudi na lo, ker bomo I o reševali v troje. V ¡i r a š a n j e : Po vašem obisku n Atenah, ali bi se pakt lahko pretvoril v zvezo? Odgovor: Ce se vse tri državo v tem strinjajo. Vpraša 11 j e : Ali pride pri tem o pošte v tudi rešitev tržaškega vprašanja? Odgovor: Tržaško vprašanje nima zveze s tem. Vprašanje: Kakšna je zveza med Atlantskim paktom na eni strani in ankarskim tripartitnim i^jora- zumom in turško-pakistanskim na drugi? Odgovor: Zveza je v tem, ker sla dve članici tripartitnega ankar-skega sporazuma istočasno tudi članici Atlantskega pakta. Kar se tiče Jugoslavije, obstaia indirektna zveza ir» sodelovanje s tem, ker gre za sodelovanje v. državami, ki so članice Atlantskega pakta. V p.r a š a n j : Tisk ¡e pts.il da vaš obisk Ankari pomeni krono in potrdilo pristopitve Jugoslavije k sodelovanju z Zapaclom. Odgovor: Naš prihod v Ankaro pomeni predvsem nadaljnje poglabljanje sodelovanja med Jugoslavijo in Turčijo in prav tako z Grčijo. V skrajnem smislu pomeni to tudi krepitev naših vezi z zapadni-uii državami. Toda tu ni formalnih efektov, ker Jugoslavija — zaradi svojih posebnih razlogov, zaradi pogojev, v katerih se nahaja, in zaradi potreb v današnjem obdobju — ne namerava pristopiti k Atlantskemu paktu. To pa ne pomeni, da se ona izogiblje prevzemanju raznih obveznosti, ki izhajajo iz tega indirekt-nega sodelovanji- Vprašanje: V kakšni zvezi z (Nad.iljic^i:je ,ia 1. sireni) Vipavska dolina! Komu ne zabmi v notranjosti od zadovoljstva in prijetnega občutja, ko sliši to ime. Ko je na višinah Trnovske planote, Cav-na in Nanosa še vse zamrzlo, je Vipavska dolina že okrašena s cvetjem in zelenjem. Kot bi skozi vrata pri Gorici prihajala sama pomlad, zeleni dolina najprej na spodnjem delu In se postopoma pomika proti Ajdovščini, Vipavi in dalje do Podnanosa in Lozic. Tam se ustavi in nikakor ne more čez prelaz na Razdrtem. Tam za Nanosom je še mrzlo in jo treba večjih priprav, prej kot se 2 zelenjem okrašena požene v skalovja Nanosa in od tam zaraja svoj pomladni vseoživljajoči ples po vsej Pivki, Batujska železniška postaja. Tam blizu so Cmiče, do katerih pelje lahko vzpenjajoča se pot, ki ji domačini pravijo »po Rebernicah«. Cmičani so lepo preorali vse njive, Zemlja se vsa mehka sveti v jutranjem soncu. Sonce prebuja v njej skrite sile življenja. h: brazd puhti prijeten von) prebujajoče ga se življenja. it" «i« . f-r - '-i---' i; m. .. ■■■ -...... w fm-h:- 1 >• V '" i *. m^mm* . A' te.:" ' CRNICE NA VIPAVSKEM ^MKNA ŠTEmKA K) DIN LJUDJE: HIBE Cmiče so danes občina s sedežem v Selu. Ozemlje občine je tisti kos lepe Vipavske, ki se vleče od Do-bravskega brda pa do Oseka in Ba-luj. V območje občine spadajo kraji: Cmiče, Selo, Vrtovin, Batuje, Goja-če, Malovše, Kamnje in Poloče. Predsednik občinskega odbora Mirko Brankovič, ki je bil kot bo-lec v Prvi prekomorski brigadi, zna povedati celo zgodovino tega kraja. Saj danes ni nič tako posebnega — borbena zgodovina takega kraja, kot so Cmiče. Prvi partizani so se pojavili v Cr-ničah že v avgustu 1942. Takrat so se jim pridružili tudi prvi čmlšla fantje. Te sta organizirala Ivan Kosovel, narodni heroj in Martin Greif. Prva partizanska akcija je bila v neposredni bližini Crnič dne 25. novembra 1942. Ta dan so v tem kraju izbrali za svoj vaški praznik in so ga lani prvič praznovali. V Cmičah je bila takrat močna skupina (nueleo) kvesturinov, na Ravnah so bih bersaijori in poleg njih še veliko karabinjerjev. Množično so začeli odhajati v partizane 1943. leta. Med večjimi in manjšimi vojaškimi akcijami in sodelovanjem Vojkove, Kosovelove in Gradnikovo brigade je potekal čas vse do 1944. leta, V aprilu 1944 so Nemci in Italijani požgali v Cmičah občinsko poslopje, dve drugi hiši in štiri gospodarska poslopja, na Ravnah pa šest hiš. Internirali so nad 40 domačinov. Prišli so četniki, ki so ostali nad dva meseca. Ti so med drugim umorili inženirja Avgusta Ker-ševana, ki je bil sekretar osnovnih organizacij in eden izmed vodij upora v tem kraju. Konec vojne je dobil Cmiče in okoliške vasi v zelo žalostnem stanju. Ljudje, vajeni trdega življenja in borbe, so prijeli za delo. Marsikje se že zabrisali sledove vojske. Zdi se, da vendar ljudje niso deležni tiste pozornosti, kot bi jo zaslužili. Polno je še ruševin, ki kličejo po obnovi. V samih Cmičah čakajo šola, pošta, občina in kmetijska zadruga. V Kamnjah so šele zadnje časo dobili kredite in upajo, da se bo drugo leto že začel pouk v obnovljeni šoli. V Ravnah pa prav tako čakajo požgane hiše. V Cmičah štrlijo v zrak ožgani zidovi nekdanje občinske hiše. Ljud-ie bi radi vsaj dvorano za prireditve. Mladina se uči vseh mogočih iger, pa nima kje nastopati. Domačini no bodo zmogli vsega, treba jim bo priskočiti na pomoč. Prosvetno društvo >-Planina« ima moški pevski zbor. Prostovoljno gasilsko društvo ima svoj sedež v Selu, ker ga v Cmičah ni. Zadnje čase so gasilci kupili lastno stavbo. Delavne so žene, * kmetijski zadrugi pa je včlanjenih 99 odstotkov kmetov. Zadruga dosega kar lepe uspehe. Mladina je sama napravila igrišče za odbojko. Tu je tudi osemletna šola s štirimi učitelji. V Gojačah bodo za Prvi maj dokončali gradnjo 1200 metrov dolgega vodovoda. Vse težaško delo so ljudje opravili sami. Okrajni LO jo }.a vodovod prispeval 1.200.000 din. Z močno voljo, ki je lastna tem ljudem, so premagali že marsikatera oviro. Cc bi bilo saino od njih odvisno, bi bili napravili še več. Pred časom jim jc močna burja napravila polno škode posebno na strehah. Letos upajo na dobro letino. Želimo jim, da bi res bila. V nedeljo so v Vipavi prvič praznovali svoj občinski praznik, .Na večer praznika je bda v Zadružnem domu svečana akademija, na kateri je govoril sekretar OK ZK tov. Martin Greif - Rudi, ld je pred dvanajstimi leti, IS. aprila 1942, vodil partizansko skupino na Nanosu v neenaki borbi proti številno nadmoč-nemu sovražniku. V svojem govoru je tov. Greif poudaril pomen te prve borbe večjega obsega, katere obletnico praznuje Vipava kot svoj občinski praznik, za razvoj NOB na Primorskem. Dejal, je, da so se vsa prizadevanja fašistov, da uničijo partizansko enoto na Nanosu, izjalovila, ker so se borci zavedali, da je z njimi vse primorsko ljudstvo. In prav to, da vsa sila ni mogla .streti odpora nekaj desetin junaških borcev, je dvignilo samozavest ljudi in zaupanje v svojo vojsko. Zato je borbi na Nanosu sledil vse večji priliv novih borcev v partizanske vrste, ustanovile so se nove enote, ki so zmagovito bije sovražnika vse do popolne osvoboditve. Govoru je sledil bogat kulturni spored. Med drugimi je zlasti žel priznanje pevski zbor »LIPA« iz Ajdovščine, ki je zapel več narodnih in borbenih pesmi. Sodelovali so tudi pionirji in šolska mladina ter mladinske skupine iz Vipave in okolice. Na dan praznika je bila svečana seja občinskega ljudskega odbora, na katero so bili povabljeni poleg predstavnikov ljudske oblasti in JLA vsi preživeli udeleženci bitke na Nanosu ter drugi borci in aktivisti. Po počastitvi spomina padlih borcev je o razvoju partizanskega gibanja v gornjevipavski dolini govoril sekretar občinskega komiteja ZK tov, Stare Frane, poročilo o razvoju in delu ljudske oblasti pa je podal predsednik občinskega ijudskega odbora tov. Josip Kostanjevec. Ob zaključku seje so poslali pozdravno pismo predsedniku republike maršalu Titu. Ob tej priliki so bile v Vipavi razne Tazstave. V Domu JLA so bilo razstavljene fotografije iz NOB in posnetki drugih dogodkov iz življenja naše Armade ter povojne socialistične graditve. V zadružnem domu pa je bila razstava vin in kmetijskih strojev. Gostovalo je tudi gledališče Slovenskega Primorja. Rokovnjači v Studenem? Naši fantje so pa res korajžni. Niti polnoč jih ne zvabi v postelje. Kaj Še! Le poslušajte: Ljudje mimo spijo, naši junaki pa se »vadijo v fizkulturi«, skačejo neopazno skozi okna poštenih deklet, podirajo vrtne ograje, teptajo že posejane" vrtne gredice. Človek bi mislil, da so dbjali tod turški konji. Znajo pa še večje »umetnije«. V se do jutra ni zavedel svojega dejanja, Res ne vem, kam spadajo ti po-divjanci. Dobro bi bilo poskrbeti za stroge ukrepe, da se v prihodnje ne bodo upali ta" > razgrajati po vasi m s takimi nasilji nadlegovati mime ljudi. Obe dekleti v tisti hiši nimata nobene zveze s takimi »ljubitelji« nočne poživinjenosti. Kaj jih je privedlo do tega, bi najbolje povedali sami. Opazovalec. SSačsteto turistčm® sezone aa Koprskem Res je, da še vedno čakamo tistega prijetno toplega zraka, ki noče in noče priti. Kmalu bo konec aprila, pa še traja sprem -nljivo in bolj mrzlo kot gorko vreme. Vendar to ne-zadržuje turistov, ki so prav te dni začeli prihajati v Portorož, Prve skupine so prišle, iz Avstrije in Nemčije. Ravno pravi čas, da so lahko opazovale bujno cvetenje češenj, hrušk in jablan. V kratkem pričakujejo prihod več-jdi skupin turistov iz skandinavskih drŽav. Ze lani je bilo v turističnih krajih koprskega okraja večje število gostov iz teh držav. Po raznih vesteh odgovomdi za turizeni kaže, da bo letošnja sezona presegla vse dosedanje po vojni. Pretekli petek so v piranski ladjedelnici »Boris Kidrič« spustili v morje popolnoma obnovljeno 750-tonsko tovorno ladjo »Celina«. Splovljenju so med drugimi prisostvovali komandant VUJLA polkovnik Miloš Stamatovič, sekretar OK ZK tov. Julij Beltram in predsednik OLO fov. Kralj Franc. »Cctina« je največji plovni objekt, ki so ga kdajkoli popravljali v tej ladjedelnici. Zato so delavci kolektiva upravičeno lahko ponosni "na svoje uspešno opravljeno delo. Obnovljena ladja, ki je last »Jugoslovenske slobodnc plovidbe« iz Reke, bo v nekaj dneh dogotovljcna in tako pomnožila vrste naše trgovinske mornarice. Ce upoštevamo težave, ki jih je imel kolektiv ladjedelnice zaradi tega, ker nima na razpolago tehničnih sredstev in pripomočkov za tako velika popravila, je njegov uspeh še večji, saj so prav s tem dclavci ladjedelnice dokazali, da tudi vztrajnost nekaj pomeni ter da se s skupnimi napori delavcev in vodstva podjetja da marsikaj napravili, ne glede na težave in prepreke, ki jih povzroča slab strojni park in pomanjkanje sodobnejših naprav. Končno je most čez Rižano pod vasjo Dekani v smeri Sv. Antona le dobil železno ograjo. Delavci so most tudi razširili, uredili pločnike in ga asfaltirali. Dela je vodil Ivan Boidon, kovač iz Valmarina. Zdaj most ne predstavlja več tiste nevarnosti kot prej, ko so bili šolski otroci večkrat y nevarnosti, da jih bo burja pometala v vodo. Pred šestimi meseci je tovorni avtomobil last KZ Sv. Anton prav s tega mosta zdrsel v vodo in se prccej pokvaril. Ljudje v Dekanih in pri Sv. Antonu so zelo zadovoljni, da je most popravljen. Občinski LO Dekani je za popravilo izdal 350.000 din. Na seji občinskega LO je bil sprejet sklep o preureditvi 13 tisoč kv. metrov zemljišča v vzoren vinograd. Zemljišče je last Angela Beržana, ki je pogodbeno odstopil parcelo KZ Dekani za dobo 20 let. Uprava KZ jc- takoj začela z delom. Vsa parcela je bila takoj zrigolana, nakar so nasadili trte. Občinski LO je za to delo odločil 400.000 din investicij. Zraven te parcele je še ena parcela, Ici bi jo lahko preuredili za vinograd. Trenutno pa občinski LO nima na razpolago potrebnega denarja. Upamo, da bo priskočil na Narodni dom t: Dolnji Košani pri Dolanah »oči od IS. na 19, aprila sem nenadoma zaslišal harmoniko, čeprav jc v zvoniku odbila že ena ura. To pot so vzeli »na piko« hišo star« vdove. Kar skozi okno hočejo vdreti. Stara vdova je primorana tiščati okno več kot pol ure, pa »junaki« le ne odnehajo. Sipe popokajo. Začne jim mirno prigovarjati, naj odidejo, pa nič ne zaleže. Skupino vodi Alojz Milavec. Hčerki se morata zateči v kuhinjo in tam zakleniti. Zaman. Strri sedemdesetletni stric, ki je res po» . >cn počitka, skoči po zadnjo pomoč — sekbn. Tudi lo ni prestrašilo zelencev. Moral je teči za njimi, da si je končno priboril nočni mir. Ko se je vračal, mu je odnekod priletel v rebra kos lesa in ga precej ranil tako, da je moral po pomoč k zdravniku. »Junak« v metanju lesa je bil menda Viktor Simčič, ki pomoč okrajni LO, da bomo delo čimprej izvršili. Občinski LO je na seji sprejel odločbo o ustanovitvi mizarskega podjetja »Oreh« v Dekanih. Za direktorja je bil imenovan dosedanji mizarski obrtnik Dušan Štogaus. Za nabavo potrebnih strojev je bilo določenih 400.000 din. H. D , >\ Avtobusni promet na glavni cesti v Dekanih je precej živahen. Vendar ni. na avtobusnem postajališču nobenega zaklonišča, kamor bi se človek zatekel ob deževnem vremenu in burji. In prav ob takem vremenu imajo avtobusi velike zamude, Nekoč je tako zaklonišče že bilo, vendar ga je vojna uničila. Ali ne bi bilo pametno, da bi ga ponovno postavili? J. F. . H:--;.' m m i« 1 w ® Na sestanku učiteljev in vodij učiteljskih sindikalnih grup so razpravljali o delu osnovnošolskih učiteljev in ugotovili, da se le-ti udejstvujejo na vseh področjih kulture in jjrosve-le, Do konca šolskega leta bodo učitelji izpolnili še drugo važno nalogo, to jc širši ojiis socialnega stanja naših otrok in prijiomogli k reševanju- vzgojnih nalog. Čeprav je bil to eden najvažnejših sklepov sindikalnega dela učiteljev, so ga morali nekako prezreti in do sedaj namesto tega obravnavati vprašanje zgodovine v šoli iii na vasi. Ni ga predmeta, ki bi tako živo prikazal raz- ke, naj izboljša poslovanje in gmotno stanje zadruge. To pričakujejo člani zadruge, Ivan Šajn. -k Na prvi dopis je uredništvo prejelo od tov. Karla Udoviča, predsednika KZ Jelšane pojasnilo, ki po mnenju uredništva ne drži, saj sam piše, da je primanjkljaj obstajal in da so se dogajale lierednosti. Dolžnost vsega upravnega odbora bi bda, da bi bil pazil, kaj dela knjigovodja, in da bi mu bil prej stopil na prsto in ga »odpdmil« tja, kamor spada. Uredništvo želi in vošči članom, OSP Zadnje gostovanje Ljudskega gledališča iz Kopra je zapustilo polno dobrih vtisov pri vaščanih. Igralci so nam uprizorili ¡^opoldne »Pastir Peter in palček Briljantin« in kmečko šalo »Trije vašld svetniki«. Naše otroke so igralci neverjetno razveselili. Vsem otrokom je bila igra silno všeč. Večerna predstava za odrasle j« vse zelo zadovoljila. Se zdaj govorijo o učitelju in Jakcu. Članom Ljudskega gledališča se toplo zahvaljujemo in jih vabimo, naj nas čimprej znova obiščejo, I. S. * LEP CIVILNI POGREB PROSVETNEGA DELAVCA V OSPU Pred dnevi se je pri razslreljeva-nju kamenja smrtno ponesrečil 60-letni Roman Vovk. Vse vašeane, ld so Romana poznali kot dobrega pevca in godea, je ta nesreča globoko pretresla. To je pokazala udeležba na pogrebu, la je bila zelo številna. Kot dobremu in zavednemu delavcu smo mu priredili civilni pogreb. Ob odprtem grobu se je od pokojnika poslovil član občinskega komiteja. Nekaterim osebam v vasi ni bilo prav, da je bil pokopan brez običajnega spremstva duhovnika. Te so poznane »pobožne« osebe, ld še danes ne priznavajo svobode odločanja tudi v teh zadevah. Prav bi bilo, če bi se jiodrobneje seznanile z zakonom o verski strpnosti. P. V. Priprave na 1, maj v koprski okolici Po vaseh občine Koper-okolica bodo na večer pred prvim majem množična zborovanja z govori o pomenu jiraznilca Prvega maja in 27. aprila, dn eva ustanovitve OF. Po govorili bodo kulturni sporedi z nastopi pevskih zborov, deklamatorjev in reci-tatorjev. Vasi boelo okrasili z zelenjem, napisi in postavili pred vhode slavoloke. Na višinskih točkah bodo zažgali pripravljene kresove. Na dan Prvega maja bodo iz vseli vasi prišli v Koper na slavnostno zborovanje. Po zborovanju bodo odšli na izlete, posebno na Socerb, kjer bo večja prireditev in prosta zabava, B€ORTE Med mladino in pionirji je zadnjo čase veliko zanimanja za društvo »Partizan« in telovadbo. Neprestano sprašujejo, kdaj bodo začeli z vajami, kdaj bodo iz Kopra pripeljali telovadno orodje, ki ga težko pri- > čakujejo, j i Na bodočem telovadišču je že se- > .daj zelo živahno, Pionirji se igrajo 1 iz žogo, mladinci pa ob nedeljah po-•' ¡poldne igrajo odbojko. Ze ta teden . ¡bodo lahko začeli z redno telovadbo, Odbor jarosvetnega društva je pripravil spored praznovanja 1. maja. Na večer pred jDraznikom bo v zadružnem domu glavna proslava, drugi dan jia bodo razne športne in zabavne tekme, tako jezdenje oslov, tek v vrečah, vlačenje vrvi in podobno, ea. Udeleženke kuharskega tečaja v Zagorju na Krasu voj naše socialistične dejavnosti, kot je zgodovina. Potrebno bi ga bilo še podpreti s predavanji in konferencami. Na sestanku so razpravljali tudi vprašanje učiteljskega tečaja za ročna dela, ld bo verjetno, v Piranu. Sestavljena .ie bila .ožja komisija za sestavo učnega načrta. V veliko pomoč učiteljem so predvajanja mladinskih filmov v šolah. Prosvetna zveza v Kopru ima dober zvočni kinoapaiat, la pa je le v Dekanih. Treba je podpreti to učinkovito sredstvo za vzbujanje pozornosti med našo mladino. Za nemoteno in redno predvajanje filmov po šolah je potrebno sredstvo za prevoz kinoaparata in operaterjev. Nedavno so se kinooperaterji odpravili v Bertoke kar z osličkom. V Zagrebu bo letos mladinska razstava likovne in vzgojne umetnosti. Naj bi učitelji po vseh šolah zbirali najboljše risba za to razstavo! Na razposlani poziv, da bi se mladi učitelji prijavili v počitniške kolonije, so se oglasili samo trije ali štirje učitelji. Zaželeno je, da bi se prav ti spoznali tudi z delom v kolonijah, saj prav to dopolnjuje leto šolskega dela. P. B. Občni zfeer Jelša!!® Držali smo besedo in nadaljevali občni zbor, ki je bil v vasi Novo-kračine, spadajoči pod isto območje. Uvodoma so prebrali izjavo prič glede odnašanja moke iz trgovine lelšane. Iz nje je razvidno, da je bila moka kupljena v času obratovanja trgovine in prenešena v večernih urah v prisotnosti prodajalke. Ta moka je bila namenjena dvema družinama, ne eni sami, kot je bilo objavljeno. Kot smo že poročali, je bil prvi — začetni ali poskusni občni zbor zelo živahen, v gotovih trenutkih skoraj dramatičen. Med prvim in drugim občnim zborom je preteklo točno 14 dni. dovolj da so člani trezno lazmislili sedanje stanje KZ, ki ni preveč zadovoljivo. Nedeljski zboi je potekal v pomirjevalnem tonu in je bilo mogoče s pojasnitvami doseči sporazum glede razrešitve upravnem, nadzornem in pomožnim članom odbora. Volitve novega upravnega in nadzornega odbora so izvršili v zadovoljstvo vseh navzočih. Od novega odbora so člani zahtevali, naj zastopa interese zadruge kot članov samih. Novi odbor naj to nalogo opravi tako, da se v bodoče n» bodo več ponavljale liapa- da bi novi odbor z novim knjigovodjem vred v najkrajšem času uredil vse poslovanje in da bi zastavil vse svoje sile za koristi zadruge in članov. Smrtna nesreča v Postojni Pred dnevi je dijak Franci Sever piekopaval skupno z bratom in materjo vrt pred hišo. Naenkrat je za-donela eksplozija iz zemlje. Franci se je ves razmesarjen zrušil na zemljo in je bil na mestu mrtev. Eksplodirala je bomba, ki je kdo ve odkod priletela prav v tisti vrt. Materi in bratu, ki sta bila komaj tri metre oddaljena, se ni nič zgodilo. Ta nesreča je hudo prizadela družino. Vsi ljudje v Postojni sočustvujejo z njo. To je pokazal pogreb, ki se ga je udeležilo veliko ljudi in dijakov iz vseh razredov gimnazije in osnovne šole. G. S. iz T&imma Pred nekaj dnevi je bil v Tolminu ustanovni občni zbor Ljudske tehnike, ki se ga je udeležilo precej mladine. Istočasno so ustanovili avto-moto krožek; zanj se je prijavilo nad 40 mladincev in mladink- Pouk bo dvakrat tedensko. Vse priznanje je treba dati predstavnikom JLA, ki so v Domu JLA odstopili primeren prostor za udeležence krožka. Tovariš Janez, mehanik avtopodjetja, bo poučeval mladino, ki se je vpisala v krožek. V Tolminu je že obstajal tak av-tomoto krožek, ki ga je vodil direktor avtopodjetja. Poučevali pa so samo nekaj teorije, zato je zanimanje počasi prenehalo. Želeti bi bilo, da bi direktor pomagal tudi novoustanovljenemu krožku, ker ima veliko izkušenj in prakse. Krožek je bil ustanovljen na pobudo mladinske organizacije v Tolminu, da bi mladini nudil nekaj tistega, do česar ima veselje. Dolssi® sBsaro pri Cerknici Naša vas je majhna in šteje komaj 300 ljudi, vendar imamo gasilsko društvo in prosvetni odsek, ki je zelo delaven, Pred kratkim je dramski odsek uprizoril igro »Bele vetrnice« in z njo gostoval tudi v Cerknici in Begunjah. Povsod so želi veliko priznanje za njihovo delo. Kjer je dobra volja in veselje do dela, se lahko kai takega pokaže. Dramskemu odseku želimo, da bi n a in kmalu prikazal še kaj takega. L. C. ¥ polnem razmahi pripraie za slovensko-hrvaiski mladinski festival DESET KULTURNIH SKUPIN IZ LRS IN LRH BO GOSTOVALO V NASIII OKRAJIH Bivač© Na občnem zboru kmetijske zadruge smo zvedeli, da je imela ta lani 327.000 din čistega dobička. To je kav precej, če vemo, da vse to samo od prodajne poslovalnice. Upravnik, tajnik in blagajnik je tov. Rudi Mevlja, kateremu so za vestno in požrtvovalno delo dali 10.000 din nagrade, nameščenki Ani pa so dali 5000 din nagrade. Ostali denar bodo porabili za nabavo inventarja v novi trgovini v zadružnem domu. Padel je predlog, da bi našo zadrugo združili z Lokavsko, ker pri- Gospodarska in kulturna vprašanja občine Šmarje Člani Zveze komunistov občino Šmarje pri Kopru so na letni konferenci razpravljali o gospodarskih, organizacijskih in kulturnih vprašanjih občine. Ugotovili so, da kmetijstvo v občini ne napreduje tako, kot bi bilo treba in kot zahteva čas. Pri kmetovalcih še vedno prevladujo-stari način obdelovanja zemlje. Kmečka posest je zelo razdrobljena. Pod pokroviteljstvom CK LM Jugoslavije tudi letos organizirajo festival mladine ljudskih republik Slovenije in Hrvatske. Osrednje prireditve v okviru festivalia bodo v 'koprskem in buj-ekem okraju, kjer se mladina na to že pripravlja. Festival sam bo potekal v znamenju krepitve bratstva in enotnosti vseh narodov na-(še socialistične dlomavinie Jugoslavije in bo dosegel svoj vrhunec 13. junija s svečano otvoritvijo v Umagu, kjer bo sodelovalo več tisočev mladincev iz obeih republik. Otvoritvi bodo prisostvovali tudi nekateri naši navišji politični voditelji. Na sami otvoritvi bo nastopilo kar deset kulturno-umetni-ških skupin, in sicer 3 iz LRH, 2 iz LRS, 4 iz bujskega in 1 iz koprskega okraja. Mladina iz Ljubljane bo poslala na otvoritev har-monikaški abor »Kajuh«, medtem ko'bodo Tolminci napotili v Umag pevaki zbor svojega učiteljišča. Po otvoritvi so napovedane kvalitetne špoatfane prireditve, ki bodo prav gotovo privabile veliko število gledalcev. Sklenjen je že kolesarski dvoboj med izbranimi kolesarji Slovenije in Hrvatske, najboljši nogometaši is Zagreba se bodo pomerili 2 nogometaši Istre, Ljudska tehnika pa pripravlja razstave foto-amateisfeva in letalstva. Med tednom bo v obeh okrajih gostovalo veliko Skupin iz Ljubljane, Maribora. Celja, ¡Kranjia, Zagreba in drugih mest, ki bodo obiskali vse naše večje podeželske kraje. Tako bomo imeli edinstvena priliko gledati folklorno skupino, harmonik aše in dramsko družino PD Kajuh iz Ljubljane. Zarod aa glasbeno vzgoja se nam bo predstavil s svojim izbranim 25-članslam ženskim pevskim zborom, solisti in godalnim kvartetom, Kranjčani, ki bodo nastopili vsi v gorenjskih narodnih nošah, mam bodo pokazati «vfije vesele godce in soliste ter dramsko družino. S skoraj enakim sporedom botdo gostovali tudi Celjani Mariborčani, da ne bi zaostali za drugimi, so že prijavili' mladinski orkester iz Selnice na Dra-ri, orkester mariborskih vajencev »Jcioo Zagamiktc. odlično olimpijsko vrsto devetih izbranih telovadcev, ki bodo nedvomno navdušili .posebno naše paittizamavce, godalni kvintet ter pevski zibotr. Kakor otvoritev tako tudi «¡aklju-ček, ki bo 20. junija v Kopru na Titovem trgu, bo povezan z večjimi prireditvami. V Kopru bo nastopilo nič manj kot 1.000 pevcev, ki nam pripravljajo pesmi: Jugoslavija, Pesem o Titu, Steg Partije, Mladi bataljoni in Intemacio-nalo. Poleg množičnega nastopa pevskih zborov bodo h kulturnemu programu dali svoj prispevek se drugi številni kulturno-umetniški ansambli. ljudska tehnika, ki bo organi-aafcor največjih špotrbno-zabavnih prireditev, pa nam pripravlj a j ar dralno regalto, motorne diike in nekaj, kar bo za nas pravo presenečenje : aeromiting. Poleg domačih je naša mladina povabila v goste tudi svoje drage brate iz zamejskih krajev Gorice, Koroške in Tista, ki bodo sodelovali tudi v kulturnem sporedu. Kot vidimo, delo, ki stoji pred našo revolucionarno in delavno mladino, je veliko, toda uspehi in zadoščenje, ki nam ga bo festival prinesel, bo neprecenljivo, zaradi tega je dolžnost nas vseh, starih in mladih, da v teh pripravah skupno po svojih močeh sodelujemo za čim uspešnejšo pripravo tega mladinskega festivala, ki bo 'letošnja največja palitičnokulturna manifestacija v Istri. S. P. Spored praznovanja 1. maja v Šmarjah Zvečer pred praznikom bodo po vaseh akademije s slavnostnimi govori. Na praznik sam pa bo ob 12. uri na športnem igrišču nogometna tekma med skupinami iz vasi Puče, Nova vas, Gažon in Pomjan, ob 13. uri se bosta v odbojki pomerili skupini Šmarje — Padna, ob 14. uri pa bo kolesarska tekma. Ob 16. uri bo nastopil »Partizan« iz Smarij z raznimi točkami, sledil bo nastop pionirskega pevskega zbora osnovne šole, mešanega pevskega zbora iz Ko-štabone in moškega pevskega zbora iz Krkavč. Za zaključek bo v zadružnem domu kino predstava in na-lo prosta zabava. Slavina V naši vasi imamo tovariša, ki se že kakih 20 let bavi s slikarstvom. Je zelo nadairjan, toda daraščal je v tistih letih, ko je pri nas gospodaril tujec. Ta je skrbel le za svoje ljudi, Slovenci so mu bili dahri samo takrat, ko je billa treba plačati davke. Vsi ljudje pravijo, aafcaj ni šel v slikarska šole, ker je tako nadarjen. Sam pravi, da M mu pri slikanju šlo bolje, če bi imel šole. Ukvarja se z akvareli in poskusa tudi s pomtreti, ki mu kar dobro uspavajo. Drugače pa pomaga ma. terrf pri obdelovan ju majhne kmetije. 'Lapo je gledata tovariša Jožeta Moravca — tako mu je ime, ko pride s poljskega dela, vzame čopič in začne s portretiranj em. Prav te dni ima v delu ženski' portret. V. T. Slov. Istra — kultur ni dom v So. Petru naša malo. Tako ojačena bi imela večje možnosti razvoja. Zadnje čase slišimo glasove, da je naša živinoreja slaba in da ne prinaša tistih dobičkov, ki bi jih morala. To bo deloma res, saj je več posestnikov, ki pridelajo krme le za 3 do 4 glave, redijo pa 5 do 6 glav. Stednja pri senu se potem maščuje na živini sami, posebno še, ker je težko dobiti otrobe in druga močna-ta krmila. Se to o naši živini: dokler je plemenske bike oskrbovala obdelovalna zadruga, so bili zdravi. Kmalu po likvidaciji zadruge pa so biki zboleli in okužili veliko krav. Podjetje Im-port - eksport, ki je prišlo v Divačo, je vzelo v najem hleve in v njih nastanilo nakupljeno živino. Oskrbnik je nekaj našim kravam pripustil bika belorjave dlake, ker so bili domači vsi okuženi. Tako se je potem zgodilo, da je rodovniška krava dala lisasto tele. To se sedaj maščuje vsem živinorejcem, in kupci nimajo več zaupanja v čistost naše pasme. Ob likvidaciji KDZ je kmetijska zadruga prevzela razne stroje. Na občnem zboru smo razpravljali, di bi prodali kosilni stroj, slamorezni-co in radio in za dobljeni denar kupili sejalni stroj in stroj za pletev krompirja. Končno smo se sporazumeli, naj kosilni stroj ostane, da ga bodo lahko uporabljali člani po potrebi. KraSevec. MLADINSKI AKTIVI V OBČINI •BEGUNJE Če potujemo po zapuščenih vaseh cbčine Begunje, lahko opazimo, kako je mladina prepuščena sama sebi. Nobenega razvedrila nima. Pozna samo delo in znova delo. Edina zabava ji je gostilna. Zal da se prav pri tala zabavi mladina najbolj pokvari. Mladina, Id je po navadi raz-borita, se napije in pri tem pride do raznih očitkov, pretepov in neljubih posledic sovraštva in osebne mržnje. JMM P * Ti¡g mm Z razstave gojenk Kmetijsko- gospodarske šole v Dutovljali Iz teh vzrokov so potrebni mladinski aktivi, kjer bi mladina našla vsaj nekaj dela in zabave. Tak mladinski aktiv je bil ustanovljen v Gor-rjih Otavah. Ze na prvem sestanku se je v aktiv vključilo 17 mladincev in mladink. Upamo, da bo ta aktiv pokazal ostali mladini, da je tudi izven gostilniške še kaka druga prijetnejša zabava in razvedrilo. V Begunjah imajo dobre pogoje za dramatsko delo, prav tako v Gornjih Otavah in Sv. Vidu. Povsod imajo dobre pevce, ki bi lahko sestavljali močne pevske zbore. Nadalje ima mladina na razpolago razne igre kot: odbojko, šah, telovadbo in tako dalje. O vsem tem je mladina v Begunjah, Cajnarjih, Gornjih Otavah in Sv. Vidu že razpravljala. Moramo poudariti razumevanje kmetijske zadruge v Sv. Vidu, ki je mladini kupila harmoniko, Tako razumevanje ;e naletelo pri mladini na izredno zadovoljstvo in bo v prihodnje nedvomno rodilo dobre uspehe. Mladina v Sv. Vidu se že sedaj resno pripravlja na mladinski festival. V maju bo za Sv. Vid in okoliške vasi pripravila vokalni koncert. Tej mladini gostilna največ edini zabavni kotiček, ker se vedno pogosteje zateka k vajam v šolo. Pričakujemo, da bo Drav ta aktiv vzbudil med ostalimi občinskimi aktivi nekako konkurenčno tekmovanje: kdo bo boljši! I. V. Sliko te razdrobljenosti prikazujejo naslednje številke: v občini je nad 50 odstotkov posestev, ki imajo manj kot dva hektarja zemlje, 30 odstotkov takih, ki imajo do 4 hektarje zemlje, 15 odstotkov do 10 hektarjev in samo 5 odstotkov takih, ki majo nad 10 hektarjev zemlje. Taka razdrobljenost posestev onemogoča hitrejšo, boljšo in lažjo obdelavo zemlje. Kmetje pridelajo na taki zemlji le za potrebe lastnih družin, za trg pa jim ostane malo. Pa ne samo to. V občini že več let občutno pada število živine, nazaduje sadjarstvo in vinogradništvo. Temu niso vzrok slabe letine. Treba je pogledati globlje in poiskati vzroke drugje. Nekateri naprednejši kmetje so že začeli iskati poti iz takega stanja, ki ogroža razdrobljeno posest in s tem poljedelstvo, vinogradništvo, sadjarstvo in živinorejo. Tako je v Novi vasi nekaj kmetov že združilo take majhne parcele v eno večjo parcelo. Napravili so velik korak naprej s tem, da so odstranili mejnike, Id so zavirali moderno in boljšo obdelavo zemlje. Razumeli so, da jih bo to osvobodilo zastarelega in skoro nečloveškega obdelovanja zemlje s kopačo (šapo), in da bo namesto te traktor s plugom veliko bolje in hitreje obdelal zemljo. Naravno da bo taka obdelava dvignila donos in po-c nila pridelke. Tako stremljenje po napredku bi morale podpreti vse osnovne organizacije tudi v drugih vaseh občine. Zastarela miselnost nekaterih se upira takemu razvoju. Tako so že bili primeri, da je sovražnik napredka poskušal pregovoriti posamezne kmete, da bi se uprli zamenjavi že združenih parcel v KDZ, da bi jih znova razdrobili. Drugo vprašanje, kateremu člani Zveze komunistov posvečajo premalo skrbi, so kmetijske zadruge po vaseh. V teh zadrugah po navadi dela samo odbor in v največ primerili predsednik in tajnik. Zadruge na vasi so tista gospodarska organizacija, Id bi se morale v prvi vrsti boriti za obnovo in izboljšanje našega kmetijstva. Če jim člani ZK pri tem ne bodo bolj pomagali, se njihova vloga ne bo premaknila s sedanje točke — gostilna, trgovina. V tesni povezavi s tem je tudi izobrazba. Če vemo, da je v občini od 4500 prebivalcev samo 118 naročenih na razne časopise, tedaj je jasno, da ie politična in kulturna razgledanost pomanjkljiva. Člani osnovnih organizacij in člani ZK bi se morali bolj zanimati za razširitev časopisov in knjig po vaseh. Za delo na kulturnem področju je treba dati priznanje ljudem in učiteljstvu v Sv. Petru, Novi vasi in Krkavčah. V vseh treh vaseh ¡e kulturno življenje zelo razgibano. Ljudje so z navdušenjem in velika zavestjo pomagali pri gradnji kulturnih domov, člani prosvetnih društev pa so 7. večkratnimi nastopi doma in na gostovanjih po bližnjih vaseh pokazali, kaj se da napraviti a dobro voljo. Težnjo po gradnji kulturnih domov so pokazali tudi prebivalci vasi. Koštabona in Gažon. To težnjo bo treba podpreti in pokazati ljudem polno razumevanje za njihove težnje. Za splošno izboljšanje gospodarstva so lani zgradili mlin in oljarno, vodnjak v Pomjanu, začeli z gradnjo vodovoda v Padni, skoro docela zgradili šest stanovanjskih hiš in dve obnovili, V otroških vrtcih « Krkavčah, Gažonu in v Šmarjah so izvedli razna popravila. Letos mislijo na gradnjo, poslopja nižje gimnazije v Šmarjah, osnovno šole v Pomjanu, dokončati gradnjo vodovoda v Padni, graditi cesto s Križišča skozi Šmarje do nove ceste Šmarje — Nova vas ter zgraditi napajališča v Pomjanu in Koštaboni. Kaj bo z zadružnim domom v Herpeljah Da je prišla v deželo pomlad, občuti vsako bitje. Marsikdo je že odložil kos zimske obleke, ker mu jo postal odveč. Prav tako se obnaša naš zadružni dom! Le ...? Če greš mimo njega, vidiš, da posnema ljudi. Pozimi je bil lepo obit in zavarovan z deskami, zdaj pa dan za dnem »odlaga« to obrambo pred vremenskimi neprilikami. Danes stoji že brez vse obrambe in kaže golo zidovje. Ako te zanima njegova notranjost in se mu približaš, presenečen vzdrh-tis. Zaslišiš neko nabijanje in se razveseliš, da je delo za dograditev vendar oživelo. Toda... Kmalu opaziš majhnega paglavčka, ki pokuka iz kletnih prostorov. Iz dolgega časa se je poskušal s temelji, če so še dovolj močni. Prezgodaj si se veselil! Zakon narave je: ali napreduj ali' nazaduj, zidaj in gradi, ali ruši in podiraj! Tega zakona se krčevito drži tudi naš zadružni dom. Napredovati ne more, ker so njegovi graditelji zaradi prevelike naloge, ki so si jo bili zadali, omagali. Pomoči pa ni od nikoder. Kmalu bomo z žalostjo ugotovili, da bo nedograjeni zadružni dom le še ruševina. a. Kaj misli gospod župnik v Kortah ? V Kortah se snuje telesno-vzgojno društvo »Partizan«. Nad 80 mladincev in mladink, pionirjev in dece je že izrazilo željo po sodelovanju_ v društvu. Toda vse želje, dobra volja, že nabavljeno potrebno orodje in tako dalje ne morejo obroditi potrebnih uspehov brez prostorov. Dvorana_ zadružnega doma bo pripravljena v jeseni in zimsko vadbo, medtem ko je sedaj potrebno letno telovadišče. V ta nameri je edino primerno zemljišče, ki ga upravlja župnik. Tu pet se zgodba začne. Zbor volivcev je sklenil, da se zemljišče župnišča od-kvpi za telovadiSče, saj ga tudi šola vima. Toda gospod župnik se čuti vzvišenega nad »zemljani« — zanj so zahteve občanov brezpredmetne, zanj je za vsako rešitev potrebna privolitev škofa (v tem primeru zloglasnega Santina) in Vatikana! Seveda vse to pod pretvezo, da on ni »mc-Todajen«, čeprav je pravna oseba za župnišče, vse to pač zato, ker ve, da so gospod škof in Vatikap sovražno razpoloženi nasproti naši ljudski oblasti in bi sigurno negativno odgovorili na kakršno koli vlo-fio, on kot tak — »gospod župnik«■ — pa bi ostal »čist« pred vsiljivci«. Takšna ie moralna stran gospo-da župnika v Kortah. Neupravičeno izsiljevanje vdove-matere za najemnino zemljišča, ki mu je bilo odvzeti po agrarni reformi, nejasno izražanje, do obsodbe vrednega stališča Vatikana ob S. oktobru, ko se je ljudstvo kot en mož odločilo nastopiti proti vsakemu agresorskemu dejanju proti naši zemlji itd., vse to razgalja značaj gospoda župnika. Pes se lahko vprašujejo ljudje, kako dolgo bo vse to še trajalo, Naj ne da se večina ne hv podreiala posameznikom ter naj stori svojo doli-nost kot državljan in naj ne poskuša s svojo farizejsko vlogo igrati mu-čenika ter onemogočati ali celo minirati prizadevanje občanov pri njihovem delu za izboljšanje splošnih pogojev dela in življenja v socialistični skupnosti. R. M. Obsežne priprave za ženevsko konfercnco se iz dneva v dan stopnjujejo. Te dni so v ameriškem zunanjem ministrstvu izročili devetnajstim državam, ameriškim zaveznicam, strogo zaupna sporočila o zadržanju Amerike na bližnji ženevski konferenci. Predstavnike teh držav so istočsno zavrosili, da to sporočilo obdržijo v najstrožji tajnosti. Pravda in Manchester Guardian pa napada-, ta ameriškega zunanjega ministra Dullesa, da poskuša na vsak način minirati ženevsko konferenco, ki bi bila na ta način obsojena na ne-uspeh.To obtožbo sicer potrjuje tudi sam Dulles, ki je izjavil, da v Ženevi ne bo nobene konference »petih«. Dulles je v torek odpotoval o Evropo, kjer se bo z predstavniki Francije in Anglije posvetoval o zadržanju na konferenci. Pred konferenco bo prisostvoval seji zunanjih ministrov Atlantskega pakta, ki bo te dni v Parizu, Na to zasedanje Atlantskega pakta so t? Italiji slavnostno odposlali zunanjega ministra Piccionija, ki so mu predhodno napolnili glavo z vsemi mogočimi direktivami, posebno glede vprašanja Trsta. V Italiji so baje zelo hudi na uspehe zbližan ja držav Balkanskega sporazuma in bodo poskušali na vse načine otežkočiti razgovore za rešitev tržaškega vprašanja. Glede razgovorov o Trstu še ni »(kakih uradnih objav. Leo Mates, naš novi veleposlanik v Ameriki, je pred nedavnim sicer izjavil, da bo tržaško vpraša-r.je rešeno morda v nekaj mesecih. Nekateri italijanski in tržaški l'sli pa že niše j o o nekaterih konkretnih predlogih. Baje bodo po teh predlogih Amcrikanci ostali še naprej v Trstu, ki bi pa le prišel pod italijansko civilno upravo. Po izjavah maršala Juina so Francozi začeli s ponovnim odlašanjem l/ wzka{ ukstaL KAIRO. Revolucionarni svet je odvzel 29 bivšim politikom in članom razpuščenih političnih strank vse politične pravice za dobo 10 let. Pri preosnovi vlade je general Nagib ostal predsednik republike, medtem ko je polkovnik Naser prevzel mesto ministrskega predsednika. CASABLANCA. V francoskem Maroku je te dni snet prišlo do nemirov. V Casablanci so neznanci dvakrat napadli policijo ter enega policista ubili in tri ranili. Francoski generalni rezident je s tem v zvezi izdal posebne ukrepe. V Ca-sablanco so poslali več policijskih oddelkov. • BUKAREŠTA. Romunsko vrhovno sodišče je obsodilo na smrt bivšega pravosodnega ministra Patras-canuja in njegovega najožjega sodelavca Koplerja. Obtožili so ju vohunstva v korist ZDA. Ostalih devet obtožencev, ki so jim sodili istočasno s prvoobtoženima, pa so obsodili na dosmrtno prisilno delo, oziroma na kazni od .8 do 15 let. BEOGRAD. Odprli bodo novo letalsko progo med Bejrutom in Beogradom. Ta nova linija bo veliko pripomogla k nadaljnjemu zbližanju naše države in Bližnjega vzhoda ter še bolj utrdila razne trgovske in druge stike, ki se v zadnjem času dobro razvijajo. TOKIO. V raznih mestih na severnem področju Japonske je padal radioaktiven dež, Znanstveniki so dognali, da bi v primeru, če se to ponovi, lahko imelo velike posledice za zdravje prebivalstva in povzročilo atomska okuženja, Istočasno javljajo, da je eden od ponesrečenih ribičev pri eksploziji 1. marci1. v smrtni nevarnosti, medtem ko se zdravstveno stanje ostalih stalno siabša. DIEN BIEN FU. Usoda se je poigrala s slavnim poveljnikom De Castriesom, ki so ga zaradi uspešne obrambe trdnjave povišali v gene-Tala. Padalo, s katerim so novemu generalu poslali nove generalske ynake, je veter zanesel med Viet-minhovce. ATENE. Glasnik zunanjega ministrstva je izjavil, da bodo spor glede Cipra obravnavali na prihodnjem zasedanju Organizacije združenih narodov. ratifikacije evropske obrambne skupnosti. Bivši predsednik republike Vincent Auriol je te dni napisal članek, u katerem pravi, da je za Evropo, ampak za takšno Evropo, ki bi odpravila vsa nesoglasja in vse spore ter žarišča konfliktov. Posebno se v članku zavzema proti ponovni oborožitvi Nemčije. Francozom pač Nemčija nc more iz želodca. V zvezi z ženevsko konferenco govorijo v zadnjih dneh največ o atomskih bombah in o direktnem vmešavanju Amerike t; vojno. Ameriški podpredsednik Nixon je izjavil, da je možno, da bi se Amerika vmešala v indokinsko vojno. Ta izjava je naletela na hud odpor v svetu, ker politiki in tudi nepolitiki vidijo mv tem nov svetovni spopad. Glede atomske bombe, pravzaprav vodikove bombe pa javljajo o novih poskusih na obeh straneh. Amerikanci celo trdijo, da so jih Rusi prehiteli v izdelovanju vodikovih bomb. Rusi so se namreč okoristili z izsledki ameriških znanstvenikov. Ti so nekatere postopke za izdelovanje teh bomb zavrgli. Dobili so jih Rusi, jih izpopolnili in s tem prehiteli Amerikance. V Indokini kaže, da se je vietmin-ška ofenziva vri trdnjavi Dien Bien Fit nekoliko vnesla. Poročajo, da se je obstreljevanje trdnjave zmanjšalo in prav tako tudi ni bilo novih napadov. Se morda vielminhovci pripravljajo na odločilen napad? V zvezi z Indokino so se pojavile guvoricc, da je francoski minister za obrambo Plevcn na zadnjem obisku v Indokini vodil tajne razgovore s predstavniki Vienminha. Baje je ponujal, da bi Hočiminh poslal podpredsednik vietnamske vlade, medlem ko bi cesar Bao Daj ostal državni poglavar. V Parizu te govorice zanikajo. Po vesteh ameriških radijskih postaj pa se nadaljujejo "skrajno tajni« razgovori mecl francoskimi funkcionarji in predstavniki Viet-minha. (Nadaljevanje s I. strani) oceno mednarodnega položaja je ta krepitev balkanskega sodelovanja? Odgovor: To sodelovanje ima čisto obrambni značaj in se tiče teli treh držav, ki se čutijo neposredno ogrožene. Mi smo to ukrenili \ obdobju, ki je bilo mnogo težje od današnjega, kajLi po berlinski konie- Razgocori Velika sodobna prevozna letala vrste »Beverley« služijo vojski, letala vrste »Universal« pa rednemu potniškemu ali trgovskemu tovornemu prometu. Obe omenjeni vrsti angleških letal se pravzaprav le malo razlikujeta po notranji ureditvi. Obe vrsti z lahkoto preuredijo potrebam vojnega ali civilnega letalstva. Ti »leteči vagoni« namreč lahko prevažajo naenkrat 132 vojakov odnosno potnikov ali pa 22 ton tovora. Slika kaže »žrelo« vojaškega prevoznega letala vrste »Beverlet/. V prejšnji številki smo objavili sliko novega lovskega letala ameriške vojne mornarice, ki vzleta in pristaja navpično kot helikopter. V vodoravni legi ima tako letalo isto brzino kot ostala lovska letala. Pilot vstopa v letalo po posebni lestvici, njegov sedež se lahko prilagodi navpični ali vodoravni legi letala tako, da letalec vselej normalno sedi. Danes si oglejte rusko letalo »CZ-2B«, ki ima reakcijski motor in štiri rakete. Rusko letalo je dvojček ameriškega. Na nedavnem velesejmu v Frank-furtu so Švicarji poleg ostalih svojih izdelkov razstavili veliko število izdelkov domače obrti in raznih vezenin. Na sliki vidite Šviearko v narodni noši, kako veze v švicarskem paviljonu na velesejmu v Frankfur-tu. Kaže, da se Švicarji kar dobro znajdejo v trgovskih poslih in si znajo poiskati najrazličnejše vire zaslužka. Na esak način bi jih bilo treba posnemati, ker naše domače vezenine nc samo ne zaostajajo za tujimi, pač pa so celo boljše. renči sodimo, da je nastala določena sprememba v smislu oddaljevanja vojne nevarnosti. Toda, čeprav se jo položaj sedaj nekoliko izboljšal, to ne pomeni, da si lahko dovolimo opustiti vse ukrepe, ki so potrebni za primer, da. se položaj zopet poslabša, predvsem v tem delu Evrope — na Balkanu. Naš sporazum ni naperjen proti državam, la nimajo napadalnih namenov, marveč samo proti morebitnemu napadalcu. Naš sporazum ima cilj — ustvariti mirnejše ozračje v tem delu sveta. To pomeni, da je to velik prispevek k izboljšanju položaja, ker odločnost naših treh držav, da za vsako ceno branijo sebe in svojo neodvisnost, zmanjšuje možnosti morebitne agresije. Vprašanje: Dovolite mi, da t as vprašam nekaj drugega. Ali ne mislite, da nam razvoj svetovnega položaja dovoljuje upati, da bode v Ženevi rešili vprašanje, kot je indo-kitajsko. Odgovor: Jaz sem upal, čeprav ne mnogo, da bodo tam rešili nekaj bolj bistvenega. Vendar mislim, da bo določen uspeh že v tem, če se konferenca ne bo razbila — pa čeprav bi jo prekinili in potem nadaljevali. Do tega zaključka prihajam zato, ker sodim, da so udeleženci na berlinski konferenci prišli do skupnega filedišča, da je treba to ženevsko konferenco sklicati in so vsi gojili določeno vero. da bodo na njej rešili nekatera vprašanja in da bo ta. konferenca v vsakem primeru pogoj za nadaljnje razgovore. To pomeni prenos borbe za reševanje mednarodnih vprašanj na diplomatsko področje. Vprašanje: Ali mislite, da bo politika »opozorila Kitajski«, ki jo zagovarja ameriški zunanji minister Dulles, lahko privedla da uspehov v Ženevi? Odgovor: Mislim, da ne bo privedla do uspeha. Vprašanje: Kaj pa mislite o ponovni oborožitvi Nemčije? Odg o v o r : Mi sodimo, da mora Nemčija biti v sklopu Evropske obrambne skupnosti na enakopravni osnovi z drugimi državami in da mora biti oborožena zaradi ohranitve svoje neodvisnosti, V p r a š a n j e : Torej vi str dobro razpoloženi do Evropske obrambne skupnosti? Odgovor: Da. V določenem smislu sedai bolj kol pred časom. Sodimo, da bi to bila koristna stvar. Obstaja pa neka ovira, in sicer v tem, da ima Evropska obrambna skupnost za sedaj preozek, čisto vojaški značaj. Potrebno bi bilo, da b: imela ta skupnost širši značaj in sicer v smislu obvladovanja nekaterih nasprotij, ki obstajajo med državami — članicami Evropske obrambne skupnosti. Drugače nima realne osnove. Vprašanje: Ali bi lahko nekaj povedali o jugcslooanski politiki in o odnosih med Jugoslavijo in Francijo? Odgovor: Jugoslovanska politika je usmerjena k sodelovanju ia utrjevanju prijateljskih zvez in odnosov s Francijo. Mi si stalno prizadevamo v tej smeri, tako na gospodarskem. kot na političnem področju. Taz ne vidim nobene osnove, da ti odnosi ne bi bili še boljši, kot so danes. Vprašanje: V sedanjem položaju vi ne vidite neke posebne perspektive jugoslovansko-francoske politike, na primer na skupni akciji na mednarodnem področju? Odgovor: Sodelovanje je mogoče, toda neki posebni dogovori niso neobhodni, ker mi delamo v okviru Združenih narodov. Tu mislim na mednarodna vprašanja. Kar pa se tiče odnosov med našima dvema državama, je Jugoslavija pripravljena iti dalje v smislu njihovega razvoja, Žena poveljnika trdnjave Dien icn Fu gospa De Castrins je bolničarka v bolnišnici t> Hanoju. Njen mož je pred kratkim prejel zaradi zaslug na bojnem polju generalni čin. Trdnjava Dien Bien Fu je obkoljena že tako, da se je Iločimin-hova vojska približala sedežu De Castriesovega štaba na 600 metrov. V svetu so pričakovali že pred tedni, da bo trdnjava padla v najkrajšem času. Kakor kaže, se branilci dobro držijo, čeprav bijejo boj brez upa zmage. Prizor z bojišča v Dien Bien Fu-ju. Med- premori artilerijskih dvobojev se vojaki tepejo nož na nož. Gre pač vrecej zares. Kljub ameriški pomoči se Francozi ne morejo dovolj učinkovito -upirati, Ure so jim v trdnjavi štete. Istočasno pa se na Zahodu in na Vzhodu mrzlično pripravljajo na ženevsko konferenco. Francozi bi se radi rešili indokinske vojne, zato so povabili Vietnamove-ga cesarja v Pariz. Pogovorili naj bi se o samostojnosti Vietnama. Zdi se, da prepozno. Francoski maršal Juin, poveljnik sil Atlantskega pakta v Sredozemlju, se je pred kratkim, izjavil proti Evropski obrambni skupnosti. S tem dejanjem si je maršal pridobil simpatije vseh nasprotnikov tega vojaškega pakta. Francoska vlacla pa ga je odstavila in mu odvzela vse funkcije. Maršal Juin se pa kljub temu ni odrekel poveljstvu vojaških sil, ker pravi; da bi v tem primeru ga po vsej verjetnosti nasledil ne-Francoz. Cela Jtiinova zadeva je dvignila precej prahu in se še ni pomirila. Zno?a mraz in sneg V Piemontu v Italiji jc padal zela gost sneg. V Turinu so tramvaji ia avtobusi obtičali v snegu. V kraju Casale je v krogu 15 km mraz poškodoval 80 odstotkov trt. Mraz ni prizancscl niti Sicilij", kjer je pacal celo sneg, ki jc na neki državni cesti prekinil promet. Močan mraz je zajel tudi druge dele Evrope. Tako jc v Avstriji v več krajih zapadlo do 1.5 metra snega, v Belgiji je prav tako padal sneg v več krajih. V obmorskih krajih pa so divjale nevihte s točo. Slovenska Istra s svojimi letovišči ob obalah našega Jadrana postaja iz dneva v dan bolj priljubljena med domačimi in tujimi turisti in izletniki. Celo v mrtvi se-Eoni so le redki dnevi, da ni večjega ali manjšega števila obiskovalcev, .ki prihajajo iz vseh naših republik in sosednjih držav, živahna lanskoletna sezona in izgledi za letošnje leto, zlasti glede obiska fcujilh gostov, govore o izrednih možnost to, ki jih imamo za razvoj turizma i/n gostinstva, kot ene od važnih panog gospodarske dejavnosti v koprskem okraju. Nedvomno bo ukinitev regresa delno negativno vplivala na število domačih gostov, zato se gostinska podjetja trudijo, da čim bolj znižajo cene v odnosu na prejšnje leto in tako omogočijo našim ljudem nekaj dni oddiha na morski obali. Po dosedanjih podatkih bodo cene pensionov v letošnji sezoni od 10 do 20% nižje, ponekod pa celo več. Glede tujih gostov pa naši gostinci pričakujejo mnogo večji ob'sk, saj se že iz dosedanjih prijav in .pogodb da sklepati, da bo v sezoni obiskalo naš okraj okrog 40% več tujcev, kakor pa v preteklem letu. Da bi lahko nudili domačim in tujim gostom prijetno bivanje in razvedrilo, so po vseh turističnih središčih že začeli urejati hotele in kopališča, pa tudi zunanji izgled mest. V Portorožu, ki je središče te dejavnosti, bo za sezono urejen še en hotel s 70 posteljami, kar bo delno pomagalo prebroditi krizo, do katere je prišlo vsako leto zaradi preivzke kapacitete tamkajšnjih o-bratov. Prav tako bo bivši sindikalni počitniški dom v Fjesu preurejen v hotel, ki bo lahko sprejel okrog 180 gostov. V Ankaranu so že začeli urejati prostor za taborjenje, Vzdolž obale Pomen gasils V čem je torej praktični in izredni pomen gasilstva v tem predelu Slovenskega Primorja? Ako se omejimo zgolj na požarno zaščito stanovanjskih in gospodarskih poslopij, ne smemo prezreti, da imamo na Krasu večinoma stara poslopja, ki datirajo daleč izpred vojnih časov. Predniki kraških prebivalcev si pač niso gradili svojih domov po načelih požarne varnosti, Zato m čuda, da jj v takih okolnostih nevarnost požara mnogo bliže, kakor v domovih, zgrajenih po predpisanih načrtih, kjer je poskrbljeno tudi za izolacijo dimovodov in kurišč. Res je, da je vojna porušila do tal znatno število starih stavb, na žalost pa na njihovih ruševinah niso povsod vznikla nova, sodobna poslopja. Saj je znano da ravno na Krasu obnovitvena dela še vedno niso končana. V Slov. litri in Brkinih pa imamo na tisoče kmečkih stanovanjskih in gospodarskih objektov, Id so videli še Napoleonove čase. Torej starinska, lahko vnetljiva poslopja na eni strani, na drugi pa zevajoče, usahle kapnice brez vode. V primeru požara je v takih okolnostih gasilska intervencija več kakor problematična. Potrebno je torej v prvi vrsti — kakor rečeno — rešiti problem vode v teh krajih. Nič manj važno pa ni vprašanje dimnikarske službe. V vsem sežanskem okraju, ki obsega 13 občin s 24.000 prebivalci, pregledujeta in ometata dimnike samo dva dimnikarja. Pravo čudo je, da spričo teh dejstev ne izbruhne več požarov. Nepoučeno prebivalstvo na vasi ne .posveča prida pozornosti dimnikom in jih ljudje očistijo le tedaj, kadar se v njih nabere toliko saj, da se odvod dima popolnoma zamaši. Edina dva dimnikarja pa v tako razsežnem rajonu in oddaljenih, hribovskih, v mnogo primerih samo peš dostopnih vaseh, pri najboljši volji ne moreta svojega dela temeljito opraviti. Na nedavnem občnem zboru okrajne gasilske zveze so bili navzoči predstavniki ljudske oblasti nujno opozorjeni na pomanjkanje dimnikarjev v okraju. Dimnikarji pa so tudi ljudje, četudi čini in sajasti, ki imajo pravico zahtevati za svojo službo gotove osebne pogoje. Okrajni ljudski odbor je pripravljen na- v neposredni bližini kopališča, bodo v sezoni postavili šotore in tako zar dovoljiili številne goste, ki žele prebiti nekaj dni ob morski obali, na svežem zraku izven tesnih hotelskih sob. V Piranu bOdo preuredili eno izmed zgradb, ki stoje v hribu Potovalni urad »Adria« bo med sezono skirbel za izleite v razne turistično zanimive kraje v Koprskem in sosednjih okrajih. Organ ziral bo obiske v Postojnsko in škoc.i-jansko jamo, Lipico na Krasu in na grad Socarb, kjer bo čez vse poletje odprta dobra restavracija. Posebna novost pa bo letos športni ribolov. Medtem ko je bil lansko leto ta špot le malo razvit, bo letos podjetje »Ribič« v Piranu, Nova trgovina s sadjem in zelenjavo v Kopru nad mestom v restavracijo. Na vrtu pa bo plesišče. Večje težave pa so v Izoli, kjer vse doslej ni nobenega hotela. V bodoče bo potrebno o tem razmisliti in tudi nekaj storiti, saj je kot mesto privlačno in ima vse pogoje, da se tudi v turističnem prometu uveljavi. mestiti potrebno število dimnikarjev, ne more pa jim nuditi zaenkrat primernih družinskih stanovanj. Tako en problem preprečuje reševanje drugega. Ogromne gospodarske važnosti je zaščita gozdnih nasadov na Krasu. Milijonskim investicijam, ki bremenijo vsako leto fond za pogozdovanje s 40—70 milijonov dinarjev, je potrebno prišteti še milijonske vrednosti škode, ki jo pvozročajo gozdni požari. Kameniti in suhi kraški teren je neprimerno občutljivejši za zanetje požara kakor kjer koli drugje. Poleg tega rastejo tod večinoma smolnati iglavci, mimo katerih drve lokomotive, bruhajoč iz dimnikov iskre, ki jih veter in burja nosita v območje gozdnih nasadov. Dokler naša železniška uprava ne bo vsaj odločila, da opremi z ustreznimi iskrolovci lokomotivske ■ dimnike, moramo na Krasu računati z gozdnimi požari. To nevarnost pa bi v znatni meri lahko omilila dobro organizirana gasilska služba, ki bi v povezavi s prebivalstvom požare naglo in učinkovito omejevala in dušila, ako jih že preprečiti ne more. Vsega tega se sežanska okrajna gasilska zveza prav dobro zaveda. Primanjkuje pa ji še mnogo časa, da bi mogla s takim učinkom opravljati svojo človekoljubno dolžnost, kakor ji nakazujejo potrebe, razumevanje in dobra volja. Pomanjkanje najnujnejše gasilske opreme in orodja je ena izmed glavnih ovir za operativne akcije sežanskega okrajnega gasilstva. Naj omenimo samo dejstvo, da vseli osem gasilskih društev v okraju premore samo 4 avtomobile, od katerih je le eden tipiziran. Dolžina vseh gasilskih cevi v okraju znaša komaj nekaj nad 2500 m. Ima-]o še štiri prenosne ročne brizgalne in dve prenosni motorki. Primanjku-" je jim lestev, reševalnih vrvi, šle-piov, opasačev itd, V vsem okraju i;i niti enega gasilskega doma, niti stolpa za sušenje cevi, da ne govorimo v drobnem gasilskem orodju. Taka je podoba sežanskega gasilstva, taki Dogoji, pod katerimi deluje, in take dolžnosti, !î4 V sežanskem okraju se temeljito pripravi j aino na krvodajalsko jikci* jo, ki bo v dneh .od 20. do 30. t. m Akcija bo zajeda sedaj samo šest občin: Sežano, DuLovlje, Komen. Divačo, Podgrad in delno Ilerpelje" Kozino. Po vseh večjih vaseh teh občin so strokovna zdravniška predavanja, združena s predvajanjem filma o .transfuziji krvi. V občinah Sežgana, Komen iu Dutovlje »o ta predavanja že bila, v občinah Divača lin Pod,grad tar v Senožečah pa so v dneh od 2. do 7. t. m. ■Delovni kolektivi podjetij razpravljajo na svojih sestankih o važnost)! prostovoljnega, dajanja kirri in se množično vključujejo v seznani prostovoljnih diajaileev krvi. Doslej so se prijavili stoodstotno '((računajoč samo liste, ki lahko pridejo t poštev): delovni kolektiv Tovarne pletenin Sežana, sindikalna podružnica zdravstvenih delavcev Sežana, uslužbenci OLO Sežana in Narodne banke Sežana. Tudi uslužbenci tajništva za notranje zadeve in -obmejnega bloka Sežania, delovni koilek-tiv KZ Sežana lin še mnogih drugih podjetij so se prijavili najmanj 70 odstotno. Računamo, da ho v Sežani skupno mad 1000 prijavljencev. Po vaseh zbirajo prijave prostovoljnih krvodajalcev posebne skupine. Pri vseli občinskih in vaških odborih 'RK so formirali štabe za krvodajalstvo, ki skrbijo za organizacijo akcije, dajejo pojasnila >in tolmačijo važnost 'te velike človekoljubne akcije. Priprave na krvodajalsko 'akcijo najbolje potekajo v občinah Sežana in Komen, ker so lam občinski odbori RK z razumevanjem podprli tako občinski LO kot tudi rse ostale množične organizacije. Pri že doseženih .'uspehih zlastii zaslužijo priznanje za svoje požrtvovalno delo in pomoč dr. Jerasova. dr. Sluga in dr. Merto. Slabše potekajo priprave v .občinah Divača in Podgrad, kje.r bodo morali občinski odbori RK in vsii ostali občinski faktorji temeljito zagrabiti za del.o, da popravijo zamujeno. Ekipa Transfuzijskega zavoda iz Ljubljane bo pričela z odvzemom krvi dne 20. t. m. Točen datum za posamezne kraje bo objavljen z lepaki lin na sestankih po vaseh. Odvzem krvi bo: za občino Komen — v zadružnem domu Komen, za občino Du.tovlje — v mladinskem domu Dutovlje, za občino Sežana in Senožeče — v ambulanti Sežana, za občino Divača, Herpelje-Kozino in istrske vasi — v 'Zadružnem domu Divača, za občini Podgrad in Materija v ambulanti Podgrad. 'Krvodajalce iz zunanjih vasi bo v center eprevažal poseben avtobus. V osDaJili občinah, :t. j. v (istrskem predelu 'okraja to pot odvzema krvi ne bo, ker ni zato primernih prostorov. Krvodajalci iz iteb krajev pa se kljub 'temu lahko prijavijo na svojih vaških oz. občinskih odborih RK 1er bodo za odvzem krvi priključeni najhližnjemu centru (Štanjel h Komnu, Vreme k Divači, Materija k Podgradu, Istra k Divači). Sodeč po dosedanjih pripravah in odzivu prostovoljcev, računamo, da bo krvodajalska akcija zajela prav vse ljudii, ki so sposobni dati kri in da se bo tudi v tej akciji sežanski okraj uvrstili med prve, saj predvidevamo, da se ho prijavilo nad 2500 prostovoljnih krvodajalcev. Po številu krvodajalcev ho lahko oceniti zavest posameznika, oz. zavednost posameznih delovnih kolektivov, vasi, občin odnosn-o celotnega okraja. Vključujmo se množično v to veliko človekoljubno akcijo, ki jo pripravlja organizacij a RK. S tem bomo dokazali svojo viisoi/o razjvito lÉÉfcn H H' Hwr» Jir,ji:i.iif organizacijo prostovoljnega krvodajalstva, obenem pa bomo budi veliko prispe vailii k naporom zdravstvene službe za reševanje človeških življenj in dvig zdravstvenega stanja naših ljudi. Kri, ki jo danes damo, bo morda že' jutri služila za rešitev pred sicer neizbežno smrtjo našega soseda, sočloveka, morda pa celo nas paimifa oz. naših najdražjih. Krvodjaloi pii imajo še to komi&t, da bodo temeljito zdravniško pregledani (splošen pregled, rentgenski pregled, analiza krvi itd.). Iz Kamna na Tolminskem Ali so naše težave res nepremostljive? V bližini Kobarida leži vas Karano, ki šteje okrog 80 številk. Vaške njive so po večini v ravnini, tako da cbdelovanje ne predstavlja nekih večjih težav. Senožeti so na zgornjem pobočju Kolovrata, od koder spravljajo seno v dolino po vrveh. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom in živinorejo, medtem ko je sadjarstvo zanemarjeno. Vaščane tarejo številni gospodarski problemi. Predvsem jih skrbi vodovod, ki je že zelo star in lahk« vsak čas odpove. Skoraj vse hiše si brez vodne napeljave. Poslužujejo s« treh korit s pipami, kamor gonij« napajat živino in hodijo z vedri po vodo, Za te razmere so precej krivi sami vaščani, ki bi lahko že zdavnaj zavihali rokave ter si s skupnim delovnim in denarnim naporom priborili vodo v hišo in v hlev. Tudi izgled vasi ni kaj mikaven, Kanalizacija je nujno potrebna po-[ ravila, vaščani pa tudi premalo skr-be za ureditev gnojišč in stranišč. Vse to ni vprašanje samo higiene in zdravja prebivalstva, ampak tudi turistične podobe vasi, kajti skoa Kamno potujejo številni domači ia tuji turisti. Vseh vaščanov sicer ne smemo metati v en koš, toda zaradi posameznikov trpi večina. Mi sicer ne moremo zahtevati od kmetov, da bi se kar čez noč »modernizirali«, vendar je res, da bi se dalo z dobro voljo marsikaj izboljšati. Velike težave in skrbi so tudi zaradi planin. Planinske pašnike uporabljajo namreč skupaj z drugimi vasmi in je seveda to stvar dogovora. Zaradi nezanimanja ali iz drugih vzrokov pa je letos ostalo mnogo vaških gospodarstev brez planin in so v veliki stiski, kam poleti z živino. Še težje je, ker vas spada pod občino Tolmin, planine pa so večinoma pod kobariško občinu, ki seveda najbolj skrbi za svoje. Taki nauki so vsekakor dobra šola za prihodnost. Ob snežni katastrofi je okraj ponudil Kamnu 2 milijona dinarjev za popravilo hlevov in ureditev pašnikov na planinah — pa so vaščani pomoč odklonili. Iz bojazni, da si ne bi nakopali kakšnih obveznosti? Tako je vas nazadovala, namesto da bi si opomogla. Prebivalci se morajo zavedati, da ne morejo živeti ločeno od drugega sveta, ampak morajo iskati z njim zveze, se posvetovati in sprejeti tudi pomoč, ki jo pozneje morda ne bodo več dobili. V vasi je tudi nujno potrebna dvorana, ki bi služila za množične sestanke, prireditve in za čitalnico. Te vrstice naj bi bile vzpodbuda za nadaljnje delo. Prepričan sem, da se bodo ob skupnem delu vaščanov in ob podpori ljudske oblasti razmere kmalu izboljšale in da bo tudi Kamno zabeležilo napredek na gospodarskem, kulturnem in na drugih področjih. Zdenko Novak ..... ' .......7fi::sr Industrijsko podjetje »S A L V E T T I« PIRAN ■ - j&sm Motiv iz Soške doline n i »wmim i mil ii> mum —irimmrr-fr rrmtiiifi it" 11 min" 'i ihi—iiiiimh——>;¡ Poleti 1941 se formirajo v Trslu prve skupine OF. Takrat se je vrnil iz Jugoslavije v Trst primorski emigrant Oskal Kovaeič ter organiziral po navodilih KPS Osvobodilno fronto. S prihodom Oskarja Kovačiča v Kižano 22. X. 1941 dobijo komunisti v Slovenski Istri navodila za organizacijo OF. Aretiranega Kovačiča zamenja takoj Darko Marušič - Blaž,-Od spomladi 1942 sc po prvih sestankih OF v Škofijah, Hrvatinih, Snninu, Čežarjih ter Šmarjah že po- , vsod snujejo odbori OF. Od februarja 1934 se vršijo sestanki OF tudi v samem Kopru. Organizacijsko središče OF je bilo v tem času v Ri-žani pri Ivanu Cahu (Iskra). Tu deluje od januarja 1943 tudi tehnična baza OF, tu je javka ter kurirska postaja. Vest o prvi primorski partizanski skupini, ki se je formirala leta 1941 pri Ilirski Bistrici in vodila akcije v Brkinih ter na Nanosu, je prodrla tudi v Istro. Od avgusta 1942 vodi akcije v Istri Rašporjeva partizanska četa, ki izvaja oktobra istega leta obsežne diverzantske akcije. Fašistična ofenziva proti tej skupini 4. XII. 1942 s 15.000 možmi ni uklonila partizanov. Iz partizanskih čet nastajajo par- Terenski in rajonski odbori OF v Slovenski Istri maja 1943 mite je je izvedel reorganizacijo dela na terenu. Za zgornji del Slovenska Istre je bilo v tem času ustanovljenih sedem rajonskih odborov OF s sedeži v Rižani, Čežarjih, Škofijah, Šmarjah, Dolini, Gabrovici ter Loparju. Maja 1943 so ti rajonski odbori povezovali 69 terenskih odborov OF. Oktobra istega leta se ustanovita še dva rajonska odbora OF, od katerih je prvi obsegal vzhodni del Slovenske Istre, drugi pa severni del. Število terenskih odborov OF je zdaj naraslo na 94. Rajonske odbore OF so vodili: Žigante Ivan, Bertok Danijel, Klarič Bruno, Ulčnik Stanko, Petaroš Peter, Ivančič Roman, Stare Avguštin, Rožič Gabrijel ter Kočevar Viljem. Po vojaški kapitulaciji Italije se vrnejo domov nekateri starejši politični delavci kakor Vatovec Ernest, zaradi česar so NOB še bolj okrepi. Od zgodnje pomladi 1943 deluje v Slovenski Istri partizanska tehnika »Naš dom«, kjer se razmnožujejo: Slovenski poročevalec, Slovenka, ■•'' v. ;°a:gn O / ........ , NiwS; —y •y«-5 ©OtiZlA'-. a V;«..- „ t Rti.- ■ o ' - ■/ ■ v-,.j ..' • y /X.ÄA70/V <.*,' "■•-.. • .-/ \ •--.. .....-_ <..?•:.-;, . i . JI. RAJON \ * ©¿EŽARJ? ! »L0* ' >W(/i«1 1 l'\ „ o'-V« IV.MION OiMAirF., V/M RAJON rižanski bataljoni. Avgusta 1942 se nad Ozeljanom pri Gorici ustanovi primorski partizanski bataljon Simona Gregorčiča. Ta ima 3 čete, od katerih se ena bori na Krasu in operira deloma tudi v Slovenski Istri. Gregorčičev bataljon se oktobra 1942 združi s Soškim odredom hi nastane tako Soški partizanski od-Ted. Eden od bataljonov tega odreda operira na Krasu ter posega s svojimi akcijami tudi v Slovensko Istro. Preko baze v Rižani odhajajo v partizane številni borci. Partizansko gibanje se spomladi 1943 tako okrepi, da se na Primorskem lahko ustanovita dve brigadi: Gradnikova ter Gregorčičeva. Misel o potrebi široke oborožena vstaje postaja pri delovnem človeku v Istri vedno močnejša. Vedno pogosteje prihaja do samoiniciativnih akcij, V Škofijah imajo pristaši OF že 1942 majhno delavnico za izdelovanje orožja. Med prvimi organiza-toriji OF v Slovenski Istri najdemo poleg Kovačiča, Maiušiča, Hvalica ter še drugih zlasti še domačine Fur-laniča Dorota iz Škofij, Ivana Ca-hn iz Rižane, Miklavčiča Josipa; i? Plavij, Kocjančiča Vincenca (Marko) iz Bertokov, Pobego Marjana iz Pobegov, Bartuco iz Šmarij, Kolariča N adala od Sv. Barbare ter Pečariča Avguština iz Cezarjev. NOB so kmalu priključijo tudi mnogi Italijani, kakor na primer Vidali Lorenzo iz Pirana, ki so ga fašistična sodišča obsodila na 17 let ječe. V Kopru ee povezuje z OF stari socialist Gre-gorich Mario, Od navedenih jih je osem padlo v NOB. Narodnoosvobodilno gibanje v Slovenski Istri se od spomladi 194.1 vidno krepi. Položaj je že tako dozorel, da se 1.1. IV. 1943 ustanovi okrožni komite KPS za Slovensko Istro, katerega člani so Žižič Vidko iz Roča, Cah Ivan iz Rižane, Koc-jančič Vincenc iz Bertokov ter Ivančič Franc iz Gabrovice. Okrožni ko- oiüy. . .O ,«fjW <57 i*'-®-« opkecar.1. c o Unita. Radiovestnik, številne brošure, olcrožnice, proglasi ter pozivi. Tehniko sta vodila Milan Guček ter Guštinčič Just, Kurir Stepan Bruno iz Rožarja je imel nalogo, da je tiskovine predajal vezam na terenu. Ta tehnika se pozneje preimenuje v »Snežnik«. Protifašistične žene si za svoje potrebe ustanovijo še teliniko »Žena«. Vest o vojaški kapitulaciji Italije S. septembra 1943 se je razširila kakor blisk po vsej Primorski ter Istri. Kot bi trenil, je bila septembra na nogah množica delovnega ljudstva, ki ni čakala, da se vojaške okupatorske posadke predajo, marveč jih je naskočila ter razoroževala. Fašistične posadke so se obdržale le v Pulju, na Reki ter Portorožu—Piranu, kjer so bili Nemci vsidrani že pred samo vstajo 9. IX. 1943. Iz internacije ter zaporov sc \Tača na tisoče slovenskih in hrvaških političnih obsojencev. Na Primorskem ter v Istri ZTastejo nove brigade. Dve primorski partizanski diviziji se združita v IX. korpus, tri hrvaške brigade v Istri pa v 43. divizijo XI. korpusa. Pod vodstvom NOV ter POJ delujejo tudi oborožene enote italijanskih protifašistov: Garibaldijev bataljon, bataljon Pino Budicin, Alma Vivo-da (v Slovenski Istri) ter brigada Fontanot. Borci iz IO se v tem času vključujejo zlasti v Istrski odred, Istrsko in Tržaško brigado. V tem času operira v Istri ter na Krasu tudi XIV. divizija, ki je prišla zaradi grozeče nemške nevarnosti na pomoč iz Slovenije. Med Izolo in Trstom se formira kakih 30 lan dolga fronta. Rommelo-ve motorizirane edinice se vedno bolj kopičijo v Trstu. Kojfrslri fašisti in močna karabinjerska posadka se takoj povežejo z njimi. V koprski kaznilnici je bilo medtem večje število političnih obsojencev v nevarnosti, da padejo v roke Nemcem. Štab II. istrske brigade je zaradi tega odredil, da se Koper kar liaj-liitrejc napade ter zavzame. Napad se je izvršil 26. IX, Ko so karabi-njerji ter stražarji iz kaznilnice spoznali, da so obkoljeni od vseh strani, so se predali. V roke partizanov ic padel ogromen plen. Partizani so odprli vrata kaznilnice ter osvobodili vseh 200 kaznjencev, med katerimi so bili tudi nekateri znani slovenski kulturni delavci, kakor dr. Kanoni, univerzitetni 'profesor, zdravnik dr. Imko, Sergon Rudolf iz Rojcev (okolice Kopra, ld ga je fašistična Italija obsodila na 30 let zapora. Sergon, ki je ob osvoboditvi sedel v zaporu že nad 20 let, ni bil več pri čisti pameti. 27. XI. se pojavijo pri Ankaranu nemški motorni čolni. Bilo je jasno, da bodo Nemci s svojo motorizacijo napadli Koper. Zaradi tega so se partizani umaknili iz mesta in zasedli položaje na semedel-skih gričih. Še pred tem so odpeljali iz Kopra ves ogromen plen (orožje, živež, obleka, itd.). Ko so Nemci napadali Koper z morja, sla jih obsipala z ognjem dva partizanska topa na semcdelsldh gričih. Koprski fašisti, ki so se pred dvema dnevoma poskrili pred partizani, sc sedaj združiio z Nemci ter napadajo skupai 7. njimi partizanske položaje. Pri Kopra so partizani i uspehom odbili prvi nemški napad, liste dni je obiskal partizanske položaje med Koprom in Trstom tudi komandant glavnega štaba NOV in PO Slovenije Stane Rozman. Ta fronta je bila izredno važna in so jo zaradi tega Nemci napadli z dvema motoriziranima divizijama. Rommelovi diviziji sta v največji naglici prodirali v Istro. Po rižanski cesti proti ICubedu se je vila dolga nemška motorizirana kolona ter prožila partizanom pri Kopra z obko-litvijo. Umik je bil nujen. 2., 3. in 4, oktobra so bili za Istro dnevi groze. Kjer so se pojavili Nemci, so zažarelo vasi. Istra ie bila ena sama ogromna bakla. V bližini Kopra noro1" vasi bmnrie. Mare-zige, Kubed, Čežarii in še cela vrsta drugih. Tisto dni so Nemci v Šmarjah ubili Morgana Franca, Mar-kežič Milko. Hrvatina Željka in šo nekaj drugih; pobili nadalje 15 Če-žaranov. Tiste dni so Nemci ubili 17 ljudi v Grožnjami (Bujsko), 0 na Kästeln (Bujsko), 19 v Novi vasi (Bujsko), 5 v Novem gradu (Bujsko) ter 13 v Bujah. V tej nemški ofenzivi je padlo okrog 2500 borcev, po-žganih pa je bilo v Istri več tisoč hiš. Po vojaški kapitulaciji Italije je stara italijanska oblast skoro popolnoma razpadla. Narodnoosvobodilni svet za Primorsko Slovenijo, ki se jo takrat konstituiral, se je zaradi tega znašel jored nujno nalogo, da organizira javno oblast ter izdal 15. IX. 1943 odlok o volitvah krajevnih volitev odborov OF. V dobrem mesecu jc bilo v Slovenski Istri vzpostavljenih 70 odborov OF. Volitve terenskih odborov OF so bile javne. Ti odbori so bili politično vodstvo ter ljudska oblast obenem, Vsa volilna zborovanja OF so se spreminjala v navdušene manifestacije. De-kančani so se zbrali za volitve odbora v svoji vaški dvorani kljub temu, da je bila v vasi sovražnikova oborožena posadka. Zaradi velikih doseženih uspehov se je Slovenska Istra ponovno osamosvojila ter deluje od 20, II. 1943 že zopet kot samostojno okrožje. Takoj prve dni po vojaški kapitulaciji Italije je prejel okrožni odbot O F za Slovensko Istro poziv IOOF, da izvede v okrožju volitve ljudskih odposlancev za Kočevski zbor 1. do 3. X. 194-3. Istrski Slovenci so takrat poslali na Kočevski zbor 6 svojih ljudskih odposlancev: Ulčnika Stanka iz Šmarij, Bordona Nazarija iz Čežarjev, Miklavčiča Josipa iz Plavja, Kavrečiča Atilija iz Rižane, Starca Avgusta iz Loparja ter Babica Vincenca iz Vanganela. Kočevski zbor je proglasil priključitev Slovenskega Primoija (in Slovenske Istre) ter Benečije k Jugoslaviji. Ta sklep so 27. novembra istega leta potrdili vsi odposlanci narodov Jugoslavije na II. zasedanju AVNOJ v Jajcu. Ni se mu dalo delati, ni se mu dalo delati zase, niti za dobrobit svojih in vseh. Med vojno sc jc na- išspgpf/!' NOO ter žc 11. IX. istega leta tudi odlok o mobilizaciji. Podobne odredbe je izdal skoro istočasno tudi pokrajinski NO za Istro. Zaradi nemške ofenzive se v Istri volitve krajevnih NOO niso mogle izvršiti. Za časa te ofenzive, ki je pieplavila cclo Istro, so se morali številni slovenski, lirvašld aktivisti ter tudi italijanski aktivisti začasno umakniti v gore. Istrsko okrožje preneha za kratek čas delovati kot samostojno okrožje ter se združi z brionskim okrožjem. Ko pa je ponehala nemška ofenziva, so se aktivisti z največjo požrtvovalnostjo vrgli na delo za obnovitev in ponovno iz-"s (Nadaljevanje in konec) »Sam si slišal, gospod,« je rekel Nasredin in si otrl solzo iz očesa, So-dnik je v sveti jezi. namršil o-brvi in je poklical služabnike. »Odpeljite tega Žida na dvorišče in mu odštejte petindvajset gorkih po zadnji plati!« je ukazal. »Zali! je Aliaha in krivično obtožil ubogega človeka. In ti, krivično obtoženi, vzemi svojega osla in pojdi!« Jezdeč na oslu, se .ie vračali Na-sredin proti svojemu domu. In med potjo je srečal trgovca in ga je vprašal: »Povej ml, brat moj, koliko sta vredna moja suknja in moj osel«. Vprašani je vešče precenil in rekel: »Polnih deset dukatov.« »Kako si mi dober, o Allah!« je zašepetal N-asredm vn nadaljeval svojo pot. "k V poznih večernih urah je pritekel razburjen možak na policijo in vzkliknil: 1 »Pomagajte! Razbojnik me je napadel; na mojem lastnem dvorišču me je -napadel. S palico me je. Poglejte!« In je pokazal hladnokrvnemu policijskemu načelniku modrikasto bulo na čelu. »Pomenimo se pametno,« js rekel načelnik. »Povejte vse lepo od kraja, kako je bilo.« »Vračal sem se iz kina. Doma na dvorišču ni nobene luči. Tema kakor v roku. Ko sa bližam vratom, me nekdo nenadoma upili s palico po gl-avi. Zbežal sem na cesto in nar-avnest sem.« »Niste ga nič videli ali slišali?« »Prav nič. Saj pravim, da .ie bila tema, Tudi slišal nisem ničesar.« Načelnik je poklical najboljšega detektiva in mu je ukazal: »Pojdite ,z njim in preiščite zadevo.« Pol ure pozneje se je detektiv vrnil in se držal čemerno. Tudi njemu je rasla modrikasta bula na čelu. »Sem že razrešil zadevo,« je rekel in sedel v kot. »Bravo!« ga je pohvalil načelnik. »Poročajte, kako je bilo.« »Tudi j aa sem v temi stopil na grablje,« je povedal detektiv in si žalostno božal bulo na čelu. * Nusredin (zadnje čase sem izvedel, da je bil pristen Sarajevčan m da- je bit »turški« le zato, ker je v njegovem času bila Bosna del Turčije) je bil nekoč povabljen na kosilo k nekemu imenitniku. Povab-' hen je bil, da bo s svojo duhovitostjo zabaval vso družbo. Povabilu se je odzval, ker pa je bil siromak in ni imel slavnostne suknje, ie šel tja v svoji vsakdanji obleki. Ampak pri vhodu imenitnikove hiše je stal vratar, Id mu ni dovolil vstopa. »Jaz sem Nasredin in sem povabljen.« ie zagotavljal vratarju. »Tudi če si, ne greš noter tak, Pojdi, izjiosodi si dostojno suknjo in se vrni.« Nasredin ie odšel k trgovcu, s katerim sta bila prijatelja, in ga jio-prosil, naj mu suknjo posodi. Trgovec mu je ustregel. Zdaj ni bilo pri vratarju nobene ovire več. Mimo se je pomešal med ostale goste in ti i zbral mesto pri mizi. Strežaji so prinašali najboljša jedila in stregli gostom. Tudi Nasre-dinu seveda, toda ta ni uobene jedi pokusil, temveč je vsako došlo porcijo mimo stresel v žep suknje, potem pa mimo gledal druge, ld so jedli. Kmalu so najbližji to opazili in se začeli čuditi. Šepetali so drug drugemu in kazali nanj. Končno so opozorili še gostitelja, ki sc je vznemiril. Bal se je, da se je nemara Nasredinu zmešalo. Previdno se mu ie približal in vprašal zaskrbljeno: »Pa zakaj, brat Nasredin, stresaš jedila v žep suknje, sam pa ne ješ?« »O, gospodar! Ko pa je bila suknja povabljena h kosilu in nc jaz' Ko sem prišel brez nje, me je vratar zapodil; ko sem pa imel suknjo, me je prijazno sprejel. Torej» ne jaz, pač pa je suknja bila povabljena in zato ji odmerjam, kar ji pripada!« * Trije klateži — Italijan, Nemec in Zid — ld so se preživljali z beračenjem, so nekega dne vsi »trudni" sedeli v senci in se pogovarjali. Pa se začne Italijan hvaliti: »Ko grem danes po cesti, me sreča star gospod. Spoštljivo se odkrije in pravi: »Dober dan, gospod Mussolini! Mislil je, da sem Mus-solini.« »Oh, taka se je ondan pripetila tudi meni,« reče Nemcc. »Na samotni poti me sreča neznance in ko me jiogleda, se mahoma ustavi, se cdprije in se mi globoko prikloni. ,Klanjam se, gospod Hitler!' mi pravi. Prepričan je bil namreč, da sem firer.« »To ni vso skupaj nič.« sc je takrat oglasil Žid. »Pretekli teden se približam neki odlični hiši. kjer sem že trikrat dobil kosilo in bi ga rad dobil še v četrto, pa me zagleda hišna gospodinja, Obe roki dvigne kvišku in vzklikne: »Jezus Kristus — spet je ta capin tukaj!« Tisk partizanske tehnike »Naš dom«, »Snežnik« in »Žena« (Cabrovica- Uožar) z radarjem proučujejo možgane Trije francoski učenjaki so s pomočjo radarja napravili zanimiv poskus prenosa radarskih valov na možgane. Za ta poskus so uporabili mačko, ki so ji zapičili v možgane 10 cm dolgo iglo. Ta je služila kot sprejemna antena. Ko so v radar spustili tc'k, je mačka začela mijavkati in kašlj-ati. To je bilo dovolj, da so dokazali, da, lahko z radarjem vplivajo na možgane. U-čenjaki si od tega veliko obetajo. Računajo, da bodo tako lahko proučili vsak dal možgan in tako tudi kasneje začeli zdraviti posamezna obolenja organ zrna, paralizo in drage bolezni, tei jim je vzrok po-.-."odba mož v ji. TERMIČNA BARIERA Čeprav zvočne meje ali bariere kot to navadno imenujemo, še ni preseglo letalo v takih prilikah, ki bi omogočile splošno potrdilo teh rekordnih poletov, so vendar česti poleti eksperimentalnih letal in strmoglavi poleti navadnih letal s su-perzvočno liitrostjo znak na tem področju doseženega napredka. Vendar še niso premagali hitrosti zvoka v normalnem vodoravnem poletu, rešiti je treba predvsem še probleme aerodinamične stabilnosti in kontrole letala. Ko bodo zvočno mejo premagala letala, ki bodo lahko letela z nadzvočno hitrostjo daljši čas, bo pa treba rešiti pred vsem še probleme, ki so v zvezi s tako imenovano termično bariero, to je zapreko, ki jo povzroča kinetična toplota, katera grozi, da stopi kovine in plastične snovi in uniči razne sestavne dele superfoničnih letal. KOBALTOVE »BOMBE« ZA ZDRAVLJENJE RAKA Iz Anglije so pred kratkim poslali na Holandsko dve kobaltovi »bombi«, od katerih tehta vsaka več koleno tono, skoraj vsa teža pa odpade na z:aščitni oklop iz svinca. Bombi bodoi uporabili za zdravljenje Taka, izžarevanje take bombe odgovarja žarkom 300 gramov radija. Ta količina radija bi stala, če bi sploh bila na razpolago, dva milijona funtov šterlingov, med tem ko stane kobaltova bomba le okoli 600 funtov ¡šterlingov. vadil krasti. Proti koncu 1944. leta* ga je zaneslo celo v partizane, med katerimi je prebil le S dni. Nekemu tovarišu je ukradel čevlje, ki jih je slednji dobil nekaj dni preje c,d bataljonskega intendanta, Čevlje je pustil pri neki družim v vasi, da se izogne nevarnosti, da mu jih dobe v četi. V četi pa so bili vsi prepričani, da mu jih je ukradel piav on, ker so ga že enkrat prej ujeli v trenutku, ko je v naglici pregledoval nahrbtnik nekega tovariša. Zgodilo se je, da se je izdal in izpovedal, kje je pustil ukradene čevlje. Ker je bil nov in ker je pri zaslišanju s primemo mimiko prepričal tovariše, da se je naučil krasti med vojno zaradi lakote in pomanjkanja, so ga kaznovali le tako, da je moral en teden zaporedoma v parolo. Toda ni zdržal. Dan pozneje je pobegnil. Stipetič je bil star tedaj 18 let. Ko se je vojna končala, ni ušel. Ostal je v rojstni vasi blizu Pisa-rovine. Vedel je, da ga bodo našli in na nek način opozorili, da je slabo storil, ker jc med partizani kradel in naposled zbežal. Pa je ostal kljub temu doma, ker se mu ni dalo z ustaši, ki so drveli v begu proti meji v Avstrijo, ker jih ni maral. Vedel je in videl, da so to zverine. Po dveh mesecih je dobil nek poziv krajevnega odbora in se odzval. Šlo je, kakor jc pričakoval, za krajo in beg iz partizanskih vrst. Pričakoval je tudi, da ga bodo poslali nemudoma v premišljanje v neki svež prostor. Že pred koncem vojne jc sklenil, da bo morebitno kazen prestal ter začel potem živeti kot žive poštenjaki. V zapor pa ni šel. Na odboru so mu sporočili, da jemljejo v poštev njegovo mladost in aa naj popravi tisto, kar je zagrešil, z vnetim sodelovanjem pri izgradnji nove domovine. Stipetiču sc je zdelo to nemogoče, Šel je v mladinske brigade, ki so delale pri neldh objektih blizu Samobora. Leto pozneje si ga našel na progi Brčko — Banoviči, čez dve leti pa na drugem gradbenem rajonu proge Šamac — Sarajevo. Dobil je odlikovanje. Vrnil se je v rojstno vas, kjer pa se mu ni dalo ostati. Preveč je bila pusta in oddaljena od splošnega poleta, ki si ga opazoval drugje. Zato se je preselil v Zagreb ter začel obiskovati industrijski tečaj, Id ga je vodila tovarna Rade Končar. Novdu-šen je bil in priden. Zadovoljstvo ga je prevevalo. Živel je v občutku stalne pomladi in sam sebi obljubil, da si ne bo nakopal drugih nevšečnosti. Pa ni bilo tako. Proti koncu 1949. leta ga je tržaška policija našla na nekem tovornem vagonu, skritega pod lesenimi deskami, kamor se je stlačil na postaji v Zagrebu, nc da hi ga kdo videl. Stipetič iz bližine Pisarovine je znova ušel. Nekaj mesecev preden se je podal na to jiot, se je bil seznanil v nekem zakajenem in umazanem bu-fetu v Gorjanovi ulici v Zagrebu, ki ga danes ni več, z osebo, ki se mu je zazdela na pni pogled odvratna in zahrbtna. Kaj se je zgodilo. da jc pristal na pogovor s to osebo, ic težko ugotoviti. Stipetič pravi, da ni imel tisti večer denarja Dri sebi in da si je nenadoma zaželel vina, Pravi, da ni našel na dogovorjenem mestu dekleta, s katerim se je bil zmenil, in da ga je to užalostilo. Trdi. da ga je omamilo ležemo vzdušie v bifetu. Težko je reči, kaj ie nanj vplivalo v tem trenutku, Dejstvo je, da jo ostal več kot eno uro s to osebo in da je z njo odšel. Ko se je vrnil v sobico, ki si jo je bil nafel v neki čedni in novi stavbici blizu Maksimira, mu je bila glava prepolna protislovnih premišljevanj. Tujec mu je bil govoril o raju v Trslu in na zann.du, kier jo denarja kot neska in kjer so begunci bogovi. Pamet pa ga je opozarjala, naj ostane iTezen in priseben. Tujca so čez dva meseca zaprli, ker so ga zasačili nri tihotapljenji.!. To pa Stipetičn ni dovodlo k pometi. Misli o bajnem življenju m zajDadu so sc tako globokn zasidrale na dno njegovega doiemania, da jih ni mogel odstraniti. Na delu ie postal nemaren, tako nemaren, da ga je moralo vodstvo tečaja in tovarne. kier ic delal obenem že kot polkvalificirani delavec, strogo prileti zaradi nekih okvar, ki jih je hote irfi nehote povzročil. Šlo pa je vseeno na slabše. Prišlo je do lega, da je pomočniku vodje oddelka zabičal »da se mu ne da delati« in da naj se zanj več ne briga. Obkolili so ga dc-lovni tovariši z namenom, da ga pomirijo in da mu prikažejo bednost njegove trditve.. Po končanem delu so pristopili k njemu še drugi. Nič ni pomagalo. Ni imel več toliko poguma, bolje rečeno tc"iko preudarka in smelosti, da bi mogel dojeti kako napačno pot si je izbral. Delo, poštenje in skupnost so bili zanj že zastarele življenjske postavke. Ni se mu dalo več delati. 18. novembra 1949. leta so ga našli skritega na nekem železniškem tovornem vagonu na Opčinah pri Trstu. Policistom je rekel, da jc ušel iz ¡•političnih razlogov«, misleč, da gre z njimi v Trst na policijsko komando kot junak posebnega podviga, ker je pobegnil od svojili, iz svojega kraja in domovine. Šele ko so ga posadili v policijski stavbi v ulici XXX ottobre na stol in ga začeli divje izpraševati, zakaj je ušel, je ugotovil, da ne gre za tak raj, kakršnega so si zamišljali njegovi bolni možgani. Dobil je par klofut, ker ni hotel oziroma ni mogel priznati drugače, kakor da je zapustil svojo domovino iz lahkomiselnosti in naivnosti. Ko so ga duševno po- § irTununiMimitiimiiitttiiiimttiniitti L'.'J ÜJJ ilZLLm LLL'-^-Ll-i-i-lJ-LLL1^JJJXLmUJJLLLH znal je begunca Lorkarja, ki je imel pri sebi vedno nekaj vina na zalogi. Kako ga je dobival, ni nihče vedel. Lotil se je pijančevanja. Skoraj vsak večer so ga morali zaradi razgrajanja zapreti v posebno barako taborišča. Maja 1951. leta je v neki proda-jalnici na trgu Barriera ukradel dve uri. Prijeli so ga in obsodili na 6 mesecev zapora. Ko je kazen odsedel, so ga vrnili v taborišče. Izkoriščal pa ie vsako priliko, ko so ga puščali iz taborišča, da je tu pa tam nadaljeval s krajo. Kradel je zaradi potrebe, predvsem pa zaradi maščevanja nad samim seboj, ker jo zapustil domovino, ker ni imel dovolj hrane, ker ni imel dela, ker je bil begunec. Misli, ki so ga često spreletavale, o življenju v Jugoslaviji, kjer je pošteno delal in živel, kljub napaki, ki jo jc bil storil med vojno, si je preganjal z vinom. Vino ga je omamljalo in zdelo se mu je, da položaj vendarle ni tako neznosen. Proti koncu 1952. leta pa so ga znova zaprli. Sonce je mogel celih S mesecev gledati znova Ie za rešetkami. V zaporu mu vina niso dajali in so se mu posledice bega iz domovine prikazale v tako tragični luči kakor nikoli prej. Neki dan se je razjokal pred stražnikom v iskanju tolažbe. Tako živijo v begunskem taborišču polnoma štrli, je zaprosil za cigareto, ki pa je ni dobil. Namesto cigarete so mu rezko postregli z zaključkom, da ga je temeljito zasvi-ral, ker je ušel in da naj se pripravi na nove težave. Skoraj podoben je bil razgovor na angleškem policijskem oddelku, kjer se ga je prijel tak strah, da se je skoraj onesvestil. Tu jc dobil cigareto, bila pa je grenka in premočna. Z nekim starim džipom, ki so ga uporabljali obenem za zidarska dela v taborišču in na katerem so bile še lužice svežega apna, so ga odpeljali v taborišče Sv. Sobota, kjei so bila pred vojno pristaniška skladišča. Po vojni so skladišča izpraznili, ker so bila neprimerna za vse vrste blaga, pa so jih zato preuredili v prostore za človeško blago Dogradili so še nekaj barak, beguncem pa ukazali, naj si sami na kak način uredijo in razdelijo prostore v notranjosti. Vodstvo taborišča je že nekajkrat obljubilo, da bo asfaltiralo stezice med posameznimi barakami, kar pa se ni zgodilo. Če je dc-ževno vreme, je težko spoznati, kje je steza in kje je ni. Blata pa je na pretek. Po 5 mesecih so tudi Stipetiču dovolili, da je lahko zajiušeal taborišče za 5 ur dnevno in mu re kli, da če utegne dobiti kako honorarno delo, si lahko to dovoli, Kje pa naj dobi delo v mestu, kjer je I S.000 nezaposlenih? Imel je s seboj 200 lir, ki mu jih je posodil begunec Markarič. Pojedel je skromen narezek v gostilni »Pri roži«, da bi vsaj trenutno pozabil na standardno hrano, ld jo je dobival sleherni dan v taborišču. Ustavil se. je pred dvema tTgovinama na debelo v ulici Bainrnpnti in ponižno ter nerodno vprašal, če ga vzamejo po pat ur dnevno honorarno na delo. Jezik je poznal le toliko, da je s težavo spregovoril k'ki h "et bes^d. Pogled lastnika tr.(to\nne mu ie zadostoval Begunca na delo? Nikoli. Stipetič sc jc vrnil v taborišče potrt in zmu-čen. Naslednje dni je poizkusil še pri drugih trgovinah, a zaman. Spo-Pred tremi meseci so ga obvestili, da bo šel v Avstralijo in je pred petimi dnevi res odpotoval. Delati bo moral 14 ur dnevno na poldr-žavnem jDosestvu Barley, 400 km od Melbournea. Prve tri mesece nc bo dobil nobene plače; samo hrano in prenočišče znova v baraki. Za pot je dobil eno odeto in en par vojaških hlač. Pred odhodom so sc zbrali v sredini taborišča, kjer je izvršil policijski oficir posledniič kontrolo. Nihče jih ni pozdravil, nikomur od vodstva taborišča ni padlo na pamet, da jim nove, da gredo v nove kraje, da nai upajo, rla bodo morda nastopili boljši časi. Nič. Res bi bile to navadne fraze, navadna oblika nečutenega poslavljania. A tudi tega ni bilo. Skupina 80 beguncev je prišla v pristanišče v spremstvu dveh kamionov policistov, Ko so stopali na ladjo, so morali miren dv4i kordonov poli. cije. Vkrcali co iih zvečer tako, da >ii bilo •>' pristanišču razen niih in policije mkognr. Rosilo je, Stipetič ni irrH n" dežnika in ne plašča. Premolila s« mu ie odeja, ld in je bil dobil dva rini prej za potovanje. Sirena je zatulila, ladja se je začela počasi pomikati od pomola, ^tinetiča je na krovu ladje, blizu kabine tretjega Indijskega oficirja, stiskalo pri srcu. V Avstralijo! Domovina pa jc tu, nekai kilometrov daleč. Domovina, ki mu je skrbno nudila možnost, da se popravi, da postane človek; te misli so ga mn-rile. Izpil je v enem dušku četrt liha žgania, ki si ga ie bil kupil za pot v neki predmestni gostilni. Mora) se je naslonili na ograjo oh stopnicah, ld so vodile v ladiiski hlev, preurejen v spalnice za begunce, Pa so se mu spomini o domovini vseeno šiloma vračali v glavo. Nenadoma se je obrnil in se, ves solzen, spustil po stopnicah navzdol. Kakor v strahu, da ga bo na palubi nekdo še enkrat očitajoče vprašal, zakaj je tu na tuji ladji, na poti v tuje kraje. n o G G M I R IVI A G A J N A (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Plačal je Gausitu vstopnico in ga peljal v gledališče. Gausit je strmel v prekrasne kulise, v barvane luči, v lepe deklice, ki so se sprehajale po odru in so bile, kot da bi se. angeli z neba prikradli v ta prostor. NI razumel ničesar. Toda pred njim se je odpiralo nekaj ogromnega, nerazumljivega. Niti sanjal ni nekoč, da so take stvari mogoče na svetu. Polotil se ga je strah. Ko da je prišel v neznano, zakleto deželo. Med odmorom se je stisnil na hodniku v kot. Lepa dekleta so hodila mirno njega in se ozirala na njegovo orjaško postavo in njegove temotne črne oči. »Ugajaš jim. Poglej, kako te opazujejo,« mu je rekel narednik. On pa je tiščal šajkačo v roki. Ginilo je veselje v njegovi duši in poloteval se ga je strah pred vsemi temi lepotami: Saj to vse -ni res. To je tista zakleta dežela, o kateri mu je pravila mati, ko je otn še hodil sa ovcami, po -planinah. Srce omami in dušo, pripovedoval bo Anifi. Anifa ne bo verjela. — Dali so ti vina, opojne pijače, ki jo Alah prepoveduje. Ti si pili in videl vse to. šejtan je vstopil v tvojo dušo z vinom in ti pokazal vse tiste podobe, o katerih mi pripoveduješ, mu bo rekla. Na cesti je po cele ure strmel v ploščo, ki je znala vse ■godbe in je znala govoriti, in peti. Narednik mu je rekel: »če bi imela Anifa tako ploščo doma, pa bi ti tukaj stal in govoril v to ploščo, bi Anifa slišala vsako tvojo besedo in ona bi ti odgovarjala lahko. To ti je, brate, ko pri Alahu, sliši ves svet«. čim navadnejše in lepše stvari je videl in slišal Gausit, tem žalostnejši je bil, tem bolj je ljubil Anifo, tem silneje je hrepenel po njej. Dan za dnevom se je odmikal. Gausit bi nekdaj -ne -mislil, da so dnevi lahko tako dolgi, da teko ure tako počasi. »Pojdi z menoj!« Tako skrivnostno je zašepetal narednik te besede, da je postalo Gausitu tesno v duš'. Vedel je, da mora biti nekaj prav posebnega. Vendar je poslušal. Prišla sta skoraj ven iz mesta in vstopila v neko gostilno. »To ti je han,« je rekel narednik, ko sba sedla za široko mizo. Prikazalo se je prelepo dekle: »Nobena huriska ni tako lepa,« je poudaril narednik in naročil je vina. Gausit je ostrmel: »Vina ne bom pil jaz,« je rekel in odločno zamahnil z roko in ni hotel piti, dasi mu je narednik ponovno prigovarjal: »Jaz sam sem ti musliman, a Alah je vedel, kaj je ustvairil, ko je -ustvaril vino. Taka je pijača, da bi ti pil vsak dan, če bi pil le enkrat poprej. Iz enega srca ti naredi tri, iz ene duše tri. Pij, Gausit!« Gausit pa ni hotel piti in narednik je sam izpraznil steklenico. Potem je naročil še eno, udar 1 s pestjo po mizi in velel natakarici, naj navije .omaro. Natakarica je vtaknila v orkestrion beli papir in zaigralo je po sobi. ko0d-a so se vse godbe sveta strnile v njo, Njene oči so poželjivo visele na Gausitovi orjaški postavi. Narednik ji je rekel nekaj v njenem jeziku. Natakarica se-je za.smeja.la na široko in prisedla h Ga-usvtu. Počasi mu je ovila desnico okrog vratu in stisnila njegovo glavo k svojemu licu. Bluza se je napela naiprej '-n Gausit jo zagledal dvoje belih, ko mleko belih napetih prsi. Kot nebo -plave oči so gorele tik ob njegovih, Z levico je dvignila čašo in mu jo nastavila k ustom. »P:j, Gausit«. Napete prsi so se stisnile k njegovim, te prs', bele ko sneg na Prokletijah. V Gausitu je zavrisnila kri. »Pij, Gausit-« Pil je. Nalila mu je drugo in tretjo in Gausit je pi. O.rekestrion je zaigral zopet. Ga.us''.t je skočil s klepi to zavriskal. Takrat je udaril s pest-jo po mizi da so oclskočile čase in se je razlilo- vino na tla. V njegovih možganah so odmevale godbe. Razprostrl je orjaški roki, se počasi bližal orkestricnu ;n v trenutku je natakarica vrskaje zaplavala v njegovem naročju ter se dušita od radostnega -smeha. Zasadil je s-voje bele zoba v njen-a usta. NaTedmk je vidno zadovoljen in poln smeha zaklenil vrata, -ki so vodila iz veže v sobo. Drugi dan je sedel Gaus:t na kamnitem umivalniku sredi širokega dvorišča in strmel proti goram* Njegova od sonca ogorela koža je* bila sedaj siva. »Kam gledaš, Gausit?« so vprašali. Toda on ni odsro-voril. Le strmel je v bele gore. Nekomu se je zazdelo. Stopil je k njemu. »Ne gledaš prav, Gausit, tam niso Rrottdetije, tam n; Anife.« Prijel ga je za ramo in oterenil v nasprotno smer. »Tam so Prokletje, tam je Anifa! Samo daleč je, Gausit: dolge dni in dolge noči je daleč.« Gausit je za-sbrmel v tisto smeT, toda le sivo, visoko zidovje s pre-mnagimi, okni. se je dvigalo pred njim. Minio je poletja V jeseni je Gausit ebolel. štiri dni je hodil bolan po dvorišču in ni se prijavil v ambu-lainco. Potem ga je zvilo. Zgrudil se je na tla. Pridrvel je avto in oddrvel z -njim po kamanitih cestah v bolnišnico. Položili so ga na posteljo. Prišel je mlad zdravnik. Njegove oči so bile široke in dobre. Dolgo se je mudil pri Gausitu. »Zakaj se nisi, javil poprej, Gausit!« Toda Gausit ni odgovoril. Sbrmel je le v zdravnikove oči. Ta je prinesel brizgalko in točil z njo seruma v njegovo mišice. Tedaj se je Gausit zasmejal in zamahnil z roko: »Alah hoče -tako in Alah me je kaznoval, ker sem pil opojno pijače, ker sem bil nezvest dobri in lepi Anifi. Taka je njegova modra volja in on ve, da bi si jaz ne upal v mošejo, da ne bi mogel gledati Anifi v oči. Ne bodo pomagala -tvoja adravila, doktore-« (Nadaljevanje na 12, strani) »O Adrija, kako naj te objame, kako poljubi pogled moj...« Tako je iz polnega srca zapel mladi pesnik Dragotin Kette, čigai 55-lctnico smrti bomo praznovali 26, aprila. Komaj so utihnili glasovi proslav o Srečku Kosovelu, že nam novi datum narekuje, da posvetimo nekaj misli tudi pesniku Ketteju, ki sicer ni tako naš kot Srečko, ker ni tako zrasel z nami na naši zemlji, vendar je hodil po njej, pil prelesti našega Jadrana in doživljal prav tu ob Jadranu svoje poslednje življenjske lepote. Z Notranjskega je prišel, v Premu se je rodil istega leta kot Ivan Cankar, t. j. leta 1876, Doma je bil v učiteljski družini. Zgodaj je zgubil mater, pobrala mu jo je jetika, ko je družina živela na Colu nad Vipavo. Prikrajšan za materino skrb in ljubezen se je oklenil očeta - pevca in veselega družabnega človeka, vzljubil ob njem petje in morda ob njegovem poklicu tudi otroke, ki jim je ustvaril toliko ljubkih pesmic, basni in pravljic. A tudi očeta je kmalu pobrala smrt in Drago je bil sam, prepuščen sorodnikom in dobrim ljudem I Težke so bile razmere, skozi katere se je prebijal, a niso mu uklonile volje, niso upognile njegovega značaja. Nasprotno, ojek-lenile so ga in okrepile njegovo možatost, ki jo je že zgodaj pokazal med svojimi gimnazijskimi sošolci v Ljubljani. Stric, ki mu je bil izročen v varstvo mladoleten! nečak, je usmerjal fanta v duhovniški poklic in ga v ta namen tudi izdatno podpiral. Toda samostojno oblikovanje lastnih nazorov sredi idejni]] in političnih trenj tedanje dobe je Ketteja vse bolj oddaljevalo od začrtane mu poti, V svojem čistem značaju ni ruti malo mislil na to, da bi se bil zaradi materialnih ugodnosti odpovedal svojim nazorom, čeprav sicer ni videl rožnate poti pred seboj. Svojim idejam, ki jih .je spoznal za pravilne, je ostal zvest; pri njem pač ni sledu o kakem oportu-nizmu. V četrti šoli je svoje misli jasno izpovedal v dveh političnih pesmih proti škofu Missii, ki so jih odkrili pri njem, kar je imelo neprijetne in daljnosežne posledice zanj. Zaradi slabe ocene v vedenju je moral plačati šolnino, toda kje dobiti denar? Zameril se je stricu, ki mu je popolnoma odpovedal svojo pomoč, ker mu imenovanih pesmi tfi mogel odpustiti. Ker ni plačal šolnine, je moral v peti šoli zapustiti gimnazijo. Bil je na cesti, sti, pravi bohem, prepuščen svobodi in bedi, kar je po svoje vplivalo na njegov duhovni lik in slabilo njegove fizične moči. Iz teh mračnih razmer ga je rešil rodoljubni pesnik Resman, Id ga je spravil v Novo mesto na gimnazijo, kjer je Kette končal srednjo šolo in napravil maturo. Rad bi bil šel na Dunaj, toda moral je k vojakom v Trst. Ni imel rad vojaške suknje, naprtili so mu jo za tri leta, a rešil se je zase usodno. Po rodu nagnjen k jetiki ni bil kos usodnemu prehladu in je resno zbolel. Po nekaj mesecih vojaščine je bruhnil kri in bil poslan domov. Toda kam? Doma ni imel. Ves bolan je prišel 19. marca 1899, v Ljubljano, se nastand v stari cu-krami, v sobi prijatelja pesnika Josipa Murna, kjer je obležal in sredi cvetoče pomladi 26. aprila umrl v svojem 23. letu starosti. Vsa narava je zaživela novo življenje ,— on, slovenski pesnik, pa je ugašal v cukrami sam s svojimi načrti, tako sam, kot da bi bil tujec med tujci, Nobenega svojca ni imel, razen gospodinje sta mu v poslednjih dneh stala ob strani pesnik Aškerc in Fran Govekar. Ugasnilo je življenje, ld je znalo kljubovali trdim udarcem usode, da bi pa kljubovalo Nove knjige in revije KOMUNIST, glasilo CK ZKJ Leto VI, štev 3, prinaša naslednje članke in gradivo: Pomen tretjega plenuma CK ZKJ, Deseti plenum CK ZK Hrvatske, Šesti plenum CK ZK Črne gore in oceno knjige E. Kardelja O osnovah družbene in politične ureditve v FLRJ, France Tomšič: Nemško—slovenski slovar. Založila Državna založba Slovenije. Knjiga obsega SO in pol tiskovne pole. smrti, je bilo prešibko. Od štiriperesne deteljice — slovenske modeme — se je utrgal list, ki bi ji bil dajal najmočnejšo rast, saj je bil Kette od vseh štirih najbolj zakoreninjen v domačih tleh, Ivan Cankar je z njim izgubil svojega najboljšega prijatelja, Josip Murn pa svojega vzornika, ki ga je oboževal. Dragotin Kette je bil človek izrednih sposobnosti in možatega značaja. Njegova življenjska zrelost, globina in bistrina duha so vzbujali spoštovanje v tovariših, njegova vedrost, odkritost, skromnost in prisrčnost so mu osvajale družbo, njegov težki socialni položaj ga je zbliževal s plemenitimi tujimi ljudmi, ki so se zanj zavzeli. Bujna, silno razgibana notranjost mu ni dala miru. Silila ga je v ustvarjanje in odsevala je v nemirni zunanjosti, »Nemirno in živo je bilo vse —- oči, košati brki, roke in život. Vzel je s stene staro kitaro in je z mehkim, prijetnim baritonom zapel o starčku,« — piše o njem Ivan Cankai v črtici »Konec literarne krčme«. Njegov značaj, njegove vrline nam osvetljujejo njegovi verzi in stavki v prozi, ki so se ohranili v njegovih zapiskih, Tam najdemo misli, ki bi jih lahko pripisali tudi Srečku Kosovelu, tolikšna je podobnost med njunimi prizadevanji. »Bodimo delavni, ker delo je življenje,« pravi Kette. »Ne delajmo 1« zase, ker srečni smo le z drugimi, a delajmo vztrajno, ker kratko je življenje, a vendar dosti dolgo, da v njem dosti dobrega storimo. A ne delajmo tega radi tega, da bi pričakovali posebnega plačila, saj je druge osrečevati najvišja sreča.« Med svoje makshne je zapisal: »Popolnitev bodi moj edini vzor, Inž, re snica moje delovanje! Ljubica, ti bodi moj izvor sreče — smrt po delu sladke sanje!« Kette je pisal pesmi in prozo, vendar mu je bila pesem bližja in prildadnejša za oblikovanje, zato proze ni pusti Iveliko v svoji literarni zapuščini. Pet let je ustvarjal, pet let sipal v revije svoje bisere za otroke, pet let odpiral v svoji čuvstveni in miselni liriki svoj bogati notranji svet, svojo ljubezen do narave in človeka, svoja miselna Kettejeva rojstna hiša v Premu iskanja in dognanja. V njej odseva tudi objektivno tuje življenje, v katerega je skušal prodreti in ga naslikati z njegovimi značilnostmi. V njegovih impresijah so oživele slike sodobne domoljubne .Ljubljane, veselega Novega mesta in živahnega Trsta. Vanje je znal vdihniti toliko življenja, da te omamlja njegov utrip, da čutiš toplino ¡pesnikovega živega mladega srca. Nič ni prisiljenega, vse je naravno, vse doživeto. Živahna razposajenost zgodnje ljubezenske pesmi se je plahoma umaknila resnemu otožnemu čustvu, ki ga je v pesniku zbudila Angela Smoletova, kateri velja največ ljubezenskih izpovedi. Le-te so čudovito prepletene z impresijami iz narave, ld so se spojile z njegovim čustvom v pelepo harmonijo. Ni čuda, da so nekatere od njih zamikale naše skladatelje, da so jih uglas-bili, Kdo še ni prisluhnil vsej lepoti 7 ljubeznijo prepojenega večera, ki jo izraža Kettejeva impresija »Na trgu«? »Noč trudna molči, nezamudna beži čez mestnih trg luna sanjava. Vse v mraku mirno, na vodnjaku samo tih vctrc z vodoj poigrava. Pa blizi ni cest, ali v Elizij, do zvezd ne morete kaplje šumeče. In smele želje do Angele moje hitite zaman hrepeneče ... Vodice šume in rosice prše brez konca v broneiao kotanjo,. brezdanj je ta vir, šepetanje, nemir brezkončna, kot misli so nanjo. Noč trudna molči, nezamudna beži čez mestni trg luna sanjava, in ruši pokoj moji duši nocoj, brezskrbno pa ljubica spava.« V Kettejevi refleksivni pesmi odmeva predvsem tragika njegovega življenja, njegova osamljenost, njegova notranja razdvojenost. Tej vrsti pesmi je najbolj ustrezala oblika sonetov, ld jih je povezal v ci-(Nadaljevanje na 11. strani) Ko smo pred kratkim zagledali na oglasnih deskah naših kinematografov' plakate za indijski film, se je marsikdo začudil, da se tudi Indijci ukvarjajo s to umetnostjo. Še bolj čudno je pa, da se Indijci ne ukvarjajo s filmom samo prdožnostno, amatersko, ampak da so v filmski piodukciji na drugem mestu v svetu, to se pravi, da le Amerikanci naplavijo več filmov na leto kot oni. Pri tem je zanimivo to, da je z ameriškimi filmi svet dobesedno preplavljen, o indijskih pa nihče nič ne ve. Indija producirá filme izključno le za domači trg in se ne briga za okus in želje drugih narodov. Domačini so na svoi film zelo navezani; čeprav je tam le nekaj več ko tristo kinematografov, jih obišče vsak mesec preko dva milijona gledalcev, Ti vidijo več sto domačih filmov na leto. Toda obiskovalcev bi bilo še mnogo več, ker je film pač najcenejša zabava, če bi le bilo več prostora v dvoranah. Zato imajo Indijci v načrtu v naslednjih petih letih postaviti v vsakem večjem naselju kino, po vaseh pa bodo hodili s potujočimi aparaturami. Če zasledujemo delo in rast našega domačega filma, vidimo, da so naša podjetja vedno v zadregi za dobre scenarije. Ker pa scenarijev tudi v Indiji ni lahko dobiti, si je malo težko predstavljati, kaj snema in kakšne probleme obdeluje Iudija v tolikem številu filmov. V začetku niso bili v zadregi, lotili so se pač tiadicionalnih motivov in tem. Za- loge je bilo precej, toda tudi ta je bila enkrat izčrpana. Potem so sa zatekli po pomoč k zapadu in delali celc serije kopij ameriških kavboj-skili in gangstrskih filmov, seveda primemo predelanih za domač okus. Kup mrtvih, dobri razbojnik in devica v nevarnosti, vse skupaj pa naj bi veljalo kot »socialna« drama. In indijski film je zašel v začarani krog, iz katerega se ni mogel izmotati. Hollywoodu se pač ni bilo treba bati konkurence. 2e neštetokrat pre-mlevane teme, pripovedovane s pristno orientalsko lenobo, brez vsake dinamike, niso prevzemale gledalcev njihovim filmom. Kdor je šel v kino z namenom, da bo videl skrivnostno Indijo in se opajal nad njenimi čari, je ostal razočaran. Drugič je šel Indijo gledat v amerikan-ske filme, kjer je dobil za svoj denar kup pristne indijske mistike v barvah. Zato so se tudi amerikanski filmski producenti samo nasmehnili, ko so zvedeli, da se je v Evropi pojavil nov indijski film. Toda »Man-gala, hči Indije« je bila v Londonu na programu polnih šest tednov in dvorana vedno razprodana. To ni bda več običajna dolgovez-nost, ampak film, poln čudovitega ritma, ustvarjalne sile in izvirnosti, viedne sijaja Orienta. Fdm, ki je nakazal neizčrpen vir indijske življenjske sile in se tesno približal domači stvarnosti. To nam daje upanje, da se bo Indija lahko otresla hollywoodsldh vzorov in stopila na pot resnične umetnosti- In to ji zlasti mi od srca želimo. Zadnje dni je bdo precej govora o gledališki dejavnosti na Primorskem, kjer obstajajo kar tri gledališč a-. Gledališče za Slovensko Primoije, Ljudsko gledališče v Kopru in Tolm insko gledališče, ki je pred dobrim tednom dobilo svoje nove prostore, Naprosili smo nekaj kulturnih delavcev, da povejo svoje mnenje o tem, kako naj bi se razvijalo koprsko gledališče in kakšno razmerje naj ima v zvezi s težnjami po razširitvi in izpopolnitvi tega gledališča, S kakšnimi težavami se bori gledališče ? Tovariš Oskar Venturini, upravnih koprskega gledališča, nam je na vprašanje o delu in težavah, ki jih ima gledališče, ter a vlogi, ki naj jo gledališče odigra v kulturnem življenju Kopra in okolice, odgovoril takole: Prečesto smo čutili, da smo od publike odmaknjeni, da ni pravega kontakta med nami — igralci in gledalci. To so mučni trenutki za igralca in verjamem, da tudi za gledalca. Nekaj ni v redu. Ali je slabo izvajano, ali komad ne leži igralcem, ali ni publiki razumljiv, ali obravnava probleme, ki so oddaljeni publiki. V Kopru ne moremo govoriti o kaki gledališki tradiciji, ker je bila vsa slovenska kulturna dejavnost z vsemi sredstvi zavirana že v bivši monarhiji, da o poznejši fašistični dobi niti ne govorimo, ker se je o tem že mnogo pisalo in govorilo in nam je vsem znano o prispevanju fašistične Italije slovenski kulturi. Prav glede na to se mi zdi, da smo od vseh početkov grešili. Nismo pri tem upoštevali domačega ljudstva, ki verjetno več desetletij ni videlo niti ene gledališke predstave. Hoteli smo postati čez noč veliki igralci in imeli veliko gledališče. Zato smo često grešili pri izboru sporeda, nesodobnosti, nenačrtnosti itd, itd, in posledica lega dela so bile često nezasedene dvorane, ni bilo kontakta s publiko in podobno, Na osnovi vsega tega je gledališki kolektiv temeljito preštudiral vlogo tukajšnjega gledališča in možnosti ter potrebe in kulturni nivo naših ljudi in sklenil, da bo v bodoče temeljito preštudiral repertoar, ki naj bo bolj sistematičen, ki naj teži k vzgajanju in plemenitenju naših ljudi, ki naj dosega namen dvigati umetnike tudi iz vrst našega kmečkega in delavskega razreda. Dramatika naj postane last vsega našega ljudstva. Da bomo dosegli to, se moramo ljudstvu približati. Medtem ko na sedežu gledališča, " Kopru, med uradniškim slojem, nismo uspeli in še danes ne moremo razumeti, zakaj nimamo zadovoljive udeležbe, je vsekakor razveseljivo dejstvo, da si je naše gledališče utrdilo pot med naše delavske in kmečke množice. Lahko rečemo, da je v vsaki najmanjši vasi jiri vsaki naši prireditvi večji obisk kot v Kopni, kjer ga sestavlja v glavnem uredni- štvo oziroma inteligenca. Razumljivo' je pri tem, da moramo predvajati stvari oziroma dela, ki so ljudstvu razumljiva in ld so mu blizu. Na to polagamo posebno v zadnjem času zelo veliko pozornost. Dejstvo, da nismo več sami organizatorji prireditev, temveč da smo na razpolago podeželskim odrom oziroma ljudstvu in da že težko zadovoljujemo vsem odrom, je najboljši dokaz, da smo dosegli svoj namen. Gledališče je živ organizem, ki živi svoje posebno življenje, ki je pa kljub temu tesno povezano z vso svojo okolico, 7. vsem političnim, kulturnim in ekonomskim pogojem, odvisno pa predvsem od publike, ld mu priznava ali ne obstoj. V tem pogledu imamo več težav. Predvsem se borimo s tem, da bi dejansko postali gledališče z zadostnim kadrom, ki bi omogočil redno delovanje ter boljši uspeh. Vse naše dosedanje delo je odvisno od igralcev amaterjev, ki so zaposleni na najrazličnejših mestih. To zelo otežkoea naše vaje, prireditve in posebno gostovanja, ki morajo prečesto odpasti. Druga velika težava našega gledališča je finančna plat. S temi težavami mislim, da se bori marsikatero gledališče. Vendar- bi želeli, da bi se vsi, ne samo nekateri forumi, zavedali, da je gledališče kulturna ustanova, ki brez gotove materialne osnove 111 brez zadostnih finančnih sredstev ne more obstajati in napredovati. Zaman bodo vse kritike, pa čeprav še tako dobrohotne. Sama dobra volja 6 igralcev nikakor ne zadostuje za uspešno gledališko dele. Posebno bi želeli to poudariti sedaj, ko smo opazili, da nam je bil naš proračun že drugič znižan ter sedaj tako občutno, da bo vsako nadaljnje delo onemogočeno. Vtis imamo, kot da se gleda na kulturn« ustanovo kot na potrebno zlo, katerega je pač treba vzdrževati. V primeru, da se postavka dotacije n» zviša vsaj na prvotno, moramo takoj prenehali z vsakimi gostovanji na našem podeželju. Odpovedati se moramo publiki, ki smo si jo v teh nekaj letih pridobili, odreči se našemil kulturnemu poslanstvu in dviganju kadrov na našem podeželju. Tretja velika težava in skrb je ogrevanj« naše gledališke dvorane. Človek ne more razumeti, kako je mogoče, da strokovnjaki, ki so obnavljali, jz ruševin lahko rečemo, sedanje gledališče in ga zelo okusno uredili, niso predvidevali možnosti ogrevanja. Saj glavna gledališka sezona je ravno v zimskem času, ko je nemogoče sedeti v nezakurjenih prostorih. Saj j« igralcih toliko idealizma in ljubezni do odra. da končno prenašaj« tudi te nevšečnosti. Vendar, ali j« mogoče zahtevati od publike, da prihaja zmrzovat v ledeno mrzlo dvorano. V gledališče smo običajno hodili za razvedrilo, kjer smo se počutili udobno, ne pa da smo prisdjeai trepetati, cepetati, se stiskati v suknjah in tiščati roke globoko v žepe, klobuke pa globoko na ušesa, da gledalcu za seboj zakrivamo pogled aa oder. Prepričani smo, da bodo mero-dajni forumi ustregli želji mnogih obiskovalcev našega gledališča. (Nadaljevanje na 11. strani) Igralska družina koprskega radia (Abesinska pravljica) Slon in škorec sta se nekega dno srečala v gozdu in sta sklenila medsebojno prijateljstvo. -. Zares, ti mi ugajaš,« je rekel slon škorcu in se mu priklonil: »Prijatelj moj, moje najgloblje spoštovanje!« Potem je šel škorec domov in pripovedoval to svoji ženi, ki je bila njegovega uglednega prijateljstva zelo vesela in mu je rekla: »Zdaj se pa spodobi, da svojega novega prijatelja tudi obiščeš!« »Ali naj ne bi počakal, da me on prej obišče?« je vprašal škorec. »Nikakor ne,« je rekla škorčeva žena, »On je vendar starejši kot ti, zato se spodobi, da obiščeš svojega uglednega priiatelja najprej ti.« In škorec je res obiskal slona takoj. Slon, ki ga je škorcev obisk zelo razveselil, je rekel svoji ženi: »Obiskal me je prijatelj, kaj mu bova dala jesti?« »Morava ga vprašati, kaj ima ta d,« je rekla slonovka. »Prav,« je Tekel slon in šel gosta vprašat, kaj bi mu najbolj .prijalo. Totem pa je naročil: »Zena, pristavi k ognju velik lonec slanine, ki naj se scvrel« Ko je žena slanino pristavila, da se je scvrla, je slon vtaknil v lonec nogo in mast z ocvirki je tekla čez lonec. Škorec se je najedel in šel domov. Po nekaj dneli je rekla slonovka svojemu možu: »Kaj misliš, ali ni že čas, da vrneš svojemu prijatelju •obisk?« »Res je,« je rekel slon in se pripravi! na obisk pri škorčevi rodbini. Ko je šel slon proti škorčevemu domovanju, ga je škorec opazil in ■ga že od daleč spošdjivo pozdravljal, kakor se za takega uglednega gosta pač spodobi: »Moj ugledni prijatelj je prišel. Kaj pa bo jedel?« Pa se ie okrenil k ženi in ji na-, ročil: »Pristavi k ognju velik lonec slanine, da se scvre!« Ko se je slanila raztopila, je rekel škorec: »Zdaj bom jaz stopil v lonec, da bo tekla mast čezenj.« Ko pa je stonil vanj, je vzdih-nil: »Tega pa ne razumem, da mast .čez lonec sploh ne teče. Slon pa je bil zaradi tega žalosten, ker je bil strašno lačen. Da pa bi se pošteno najedel, se je razočaran vrnil domov. Moj Beloglavček Ko je moj oče šel nekoč v sosednjo vas, je našel ob cesti majhnega psička. V naročju ga je prinesel domov. Mama mu je dala jesti in po nekaj dnevih se je popolnoma udomačil. Kmalu se ga je prijelo ime Beloglavček. Bil je majhen in zavaljen, dlako je imel orno in skodrano, glavo in tačke pa bele. Od tod tudi njegovo ime. Moj Beloglavček je res prisrčen psiček. Naučil sem ga lepo prositi in kadar koli vidi koga s skledo v roki, se postavi na zadnji tački in sprednji cive sklene. Tako težko čaka, da bo kaj padlo tudi zanj. Toda Beloglavček ima tudi svoje muhe. Naši sosedi imajo majhno deklico, ki je Beloglavček ne mara. Komaj jo zapazi, se zapodi vanjo ter jo z jeznim bevskanjem prepodi. V sovraštvu pa ni samo s sosedovo deklico, ampak tudi z našim petelinom. Vedno se tepeta, toda Beloglavček največkrat odide premagan. Tak je moj psiček, dober in pohleven, pa zopet jezen in hudoben. Vendar ga imamo vsi zelo radi. Napisal BRATOZ IZIDOR, dijak I.a razr. gimn. v SEŽANI v- '.y"..-:'; !\ n ■ "«S' . ¿ " }.,,•■:> .......A „. ' -/A \ . / (Ruska pravljica) r Dva ptička se pogovarjata -narisala SIMIČ BRUNA iz PRESTRANKA JANKO SAMEC: (Siga ~ gaga . . Giga, gaga... čez dva praga, po stezici, tja k vodici; vanjo skoči, se ne zmoči in zaziblje se lepo — Anka ngiblje: Kaj je to? Značilnosti mojega rojstnega mesta Moje rojstno mesto je Reka. Obliva jo sinje Jadransko morje. Reka je lepo mesto in ima mnogo značilnosti. Predvsem ima veliko ladjedelnico »3. Maj«, kjer so začeli pred kratkim izdelovati prekooceanske ladje. Druga važna tovarna je čistilnica nafte. Reško predmestje Sušak ima veliko tovarno »Vulkan«, kjer izdelujejo velike stroje. Reka ima tudi staro zgodovino. Na lepem hribčku najdemo staro cerkev Trsat, blizu katere je bila še v srednjem veku znana trdnjava. Reka ima veliko pristanišče, kjer pristajajo ladje iz vsega sveta. Zato tam lahko srečamo najrazličnejše narodnosti, celo Črnce. Mesto samo ima veliko prebivalcev, med njimi tudi nekaj Italijanov, ki imajo svoje šole, učiteljišče in časopise, skratka vse manjšinske pravice. Prav take pravice bi morali uživati naši Slovenci v Trstu, toda Italijani jim tega ne pustijo. Napisala GRBAC STANKA, uč. III. razr. gimn. v POSTOJNI Mula V naši vasi je bila mula, ki ji je gospodar dal ime Cika. Bila je pridna in pametna. Vsi otroci smo jo imeli radi. Tudi gospodar je bil z njo dober in jo je imel rad. Znala je iti tudi samo po zadnjih nogah in kadar je bil gospodar dobre volje, je kazal, kaj zna njegova Cika. Ko so prišli k nam tujci, je odšel gospodar Matevž v gozdove, mule Cike pa ni vzel s seboj. Tako so jo dobili Nemci in morala je nositi orožje in municijo. Včasih pa se je na njo obesil tudi kak Švaba in jo pretepal. Partizani so bili v bližnjih gozdovih, toda predla jim je trda, ker niso imeli orožja. Na vsak način so se morali prebiti na štajersko stran, kjei • bi se združili z ostalo vojsko. Bilo je leta 1943. Nemci so šli v patruljo in so natovorili Ciko z orožjem in strelivom, da je komaj nosila. Ko so se bližali gozdu, se je nanjo splazil suh dolgin in se zadovoljno smejal svoiim tovarišem, ki so morali hoditi peš. Tedaj pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Mula se ;e vzpela na zadnji nogi, stresla raz sebe dolgina in zdiijala naravnost v gozd. Nemci so za njo streljali, toda niso je zadeli. Ko je prispela mula na jaso, so jo opazili partizani. Obkrožili so jo, ji rdvzeli tovor in ji dali jesti. Potem pa so nanjo položili ranjenega tovariša Blaža. Ko so se pozneje zbrale partizanske čete na Štajerskem, je bil med njimi tudi Cikin gospodar. Seveda jo je takoj spoznal in oba sta se veselila svidenja. Odslej je bila vedno 2 njim. Bila je zvesta v vseh bitkah, In ko so partizani zmagali, je dobil Matevž srebrno kolajno, na kateri sta bila skupaj z mulo. Ob praznikih si Matevž pripne kolajno in pravi: »Pa sva vendar s Ciko zmagala!« Cika še zdaj živi v toplem hlevčku in je zelo debela. Napisal ŠKRABEC ANTON, iz NEMŠKE VASI, Nova vas pri Rakeku. Trestranski in slavinski pionirji s Naši stari znanci nam svojimi učitelji na izletu v Tomaju. pošiljajo lepe pozdrave. Kakor sem vam že zadnjič povedal. se je spet oglasila naša prijateljica iz TRSTA MAJCEN ONDINA. Pravi, da se ne more pogosto oglašati, ker ima veliko učenja In veliko nalo^ Pa tudi k petju hodi naša Ondina in vaje imajo dvakrat na teden po šoli. Zal pa niso vsi tako pridni kot Ondina, kajti od vpisanih 100 mladincev obiskuje redno vaje le polovica. Ta novo ustanovljeni mladinski mešani zbor je obiskal prejšnji mesec Sežano in Tomaj ter prisostvoval svečanostim ob 50-letnici rojstva Srečka Kosovela. Naša prijateljica pa je tudi članica društva srednješolcev in to društvo je priredilo izlet v Škocjansko jamo. Od tam nam .je Ondina, gotovo se še spomnite, pisala razglednico. Tako spoznavajo naši tržaški mladinci lepote svoje ožje domovine. V pismu mi je naša zvesta sodelavka poslala tudi svojo sliko in priznati moram, da je čedno dekle. Jaz pa nisem tako čeden, veš, Ondina, in ti zato svoje slike ne bom poslal. Raje si me naslikaj v svoji domišljiji! Oglasi se še kaj, saj tvoje pismo vedno razveseli ne le mene, ampak tudi vse naše male dopisnike — tvoje prijatelje in prijateljice. RUDOLF MARIJA iz CAJNARJEV nam je pisala o njihovem prvem spomladanskem izletu, kar bom objavil posebej. Zelo sem bil vesel pionirjev iz PLANINE pri Rakeku. FRANCE-ŠKIN MAKS je vnet nogometaš, zato nam je napisal, kako so igrali prvo letošnjo nogometno tekmo, Id so jo žal izgubili. Upajo, da bodo imeli drugič več sreče. KLANCAR ALOJZIJ nas vse lepo pozdravlja in pravi, da jih je vse pregledala zdravstvena ekipa iz Postojne. Povedali so jim tudi, kako morajo skrbeti za osebno higieno. Naš mali Lojze je pismo lepo okrasil. Tudi POGORE-LEC ANICA piše o zdravstveni ekipi in pravi, da so njo pohvalili, ker je bila lepo čista. Anica je narisala, kako se moramo umivati. Povedati pa vam moram še to, da se je 4. razred iz Planine prijavil za ragradno tekmovanje pri širjenju našega časopisa, ki ga sicer prodaja že tretje leto. Dobro so se odrezali! RUDOLF FRANC iz CAJNARJEV piše danes prvič. Opisal nam je svojo vas. Kmalu boste brali tudi vi. Učenci S.b razreda osnovne šole iz POSTOJNE pišejo, kako lepo je bilo na izletu v Tomaju. Najboljši spis pa bom objavil posebej. Pisali pa so: ROZMAN PETER, JORDAN ANUŠICA, PLESNICAR NASTJA in ZUPANČIČ MARIJA. Pionirji iz SLAVINE nas lepo pozdravljajo. CESNIK FRANC rad čita naš kotiček, se veseli izleta v Sežano in lepega vremena. Toda Nad bregom jezera je letela vrana, ki je Lam opazila raka. Ujela ga jo iin odnesla v kljunu. Rak je slutil, da je v (nevarnosti. Zato je razmiš" Ijail, kaj hi napravil, da bi vrana odprla kljun. Dejal je: »Vrana, mar veš, da sem poznal tvojega tata in mamo?« »Hm,« je pritrdila vrana, toda kljuna ni odprla. »Tvoje sestrice in bratce sem tudi poznali. Bili so izeilo dobri ptički,« »Hm, hm,« je pritrjevala vrana. »Toda ti si najboljša!« »Hm, hm, hm,« je pritrdila vrana še bolj zadovoljno. Rak je že vedel, da se ¡tako nc bo izmaizal. »Veš vrana, poznal sem tudi tvojega dedka,« je dejali. »Nekoč je prišel k jezeru pit vodo. Rrijel sem ga s 'kleščami za vrat in. 1.« »Oj, tii grdi rak!« je vzkliknila vrana jezno. Odprla je kljun, rak je padel v jezero in bil tako rešen. Otvoritev nase nove šole Na Rakeku smo imeli posebno vesel in slovesen dan, ko je bila otvo' rite v nove šole. Ob desetih dopoldne smo se zbraili pred poslopjem vsi otroci, zastopniki prosvete in oblasti ter še mnogo drugih vaščanov. Po raznih pozdravih in govorih je zastopnik ljudskega odbora iziročil ključ tovarišioi upraviteiljici. Nestrp- zdaj je verjetno tudi pri njih mraz. Zvončkov in trobentic se veseli tudi BLAŽEK FRANC, misli pa tudi na delo na polju, Id se je že začelo. ŠABEC IVAN drži svojo obljubo, da se bo še oglasil. Prej pa ni imel časa, ker je pridno obiskoval lužo pri njihovi hiši. In še BOŠTJANCIC IVANKA je pisala, ki nam pošilja prisrčne pozdrave. JURCA DARINKA iz l.b razreda osnovne šole v POSTOJNI je poslala lepo risbo, MEDICA FRANC iz nižje gimnazije na PIVKI pa spis o kurirčku Tončku. Oboje bom objavil, ko pride na vrsto. Za moj naslov se je zelo dolgo trudil NOVAK MARJAN, uč. 4. razr. osn. šole iz KNEZAKA, Napisal je pesmico, spis in priložil risbo. Upam, da bo naslov drugič kmalu našel. BRATOŠ IZIDORJA iz SEŽANE je zelo razveselilo, ko je v našem kotičku videl svoje ime. Zato je zopet pisal in poslal cel kup stvari, ki bodo počasi prišle na vrsto, le malo potrpljenja je treba. Tudi Izidor je vnet nogometaš in izbrali so ga za »golmana«. Na tvoje uganke mislim, da sem odgovoril pravilno, ko pošlješ rešitve, ti sporočim. Iz NOVOKRACIN pri JELŠA-NAH sta pisali ISKRA IVANKA in ISKRA JELKA. Ivanka piše, da je komaj dočakala spomladansko delo, ki jo zelo veseli in zato rada pomaga. Jelka pa pravi, da imajo doma lep vrtič; kjer ima tudi ona lep košček samo zase. Ni pa napisala, kaj bo posadila. Mogoče cvetlice ali pa kaj dragega? Naš kotiček z veseljem prebira KRIZMAN FRANC, dijak II. razr. gimn. iz- ILIRSKE BISTRICE. Po- Čarobim lika 1 2 3 4 3 i —■ — I. 1) slovenka reka, 2) ptica uje-da, 3 vojaška enota, 4) mohamedan-ski bog. II. 1) loči dve državi, 2) glavni šlevnik, 3) žensko ime, 4) letopis. Sestavila PIRC BERNARD in KOCIC MARIO iz BRESTOVICE pri Kostanjevici na Krasu REŠITVE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Čarobni lik: 1) voda, 2) orel, 3) dete, 4) Aleš. Lešniki: knjiga, mlinar, lakota, pero. no smo čakali, da mam jo odprla šolska vrata. Z veseljem smo Stopili v naše nove uSilnice. Tu smo proslavi li to veliki dan s petjem in dekla-macijami. Potem so nas pogostili s čajem in sladkim pecivom. Naša šola je zdaj najlepša v postojnskem ckraij-u. Zato se bomo pridno učili, da dokažemo, da smo tega. vredni. Napisaila BARAGA LRJENKA, uč, 3. razr. osnov, šole . na Rakeku sebno mu ugajajo, tako pravi, povesti Ondine Majcnove iz Trsta in Branke Herfartove iz Postojne. Zdaj pa se je tudi sam opogumil in nam napisal basen, ki jo bom objavil. Lepe pozdrave nam pošiljajo pio-narji 4. razreda osn. šole iz ZAGORJA na Krasu. Oglašajo se prvič in zelo radi jih sprejmemo v naš dopisniški krog, mar ne? Pisali pa so o svoji vasi, ki je že zelo stara naselbina. O njeni zgodovini bost« slišali prihodnjič. Naša mala znanka iz POSTOJNE, LILIJA DRAGUŠKA, piše da je njen očka že zdrav in da je šel na novo službeno mesto. Zelo me veseli, da se tvoj očka dobro počuti, ljuba moja Draguška, saj sva dobra znanca. Upam, da me tudi v Gorici ne boš pozabila in da se boš večkrat oglasila. Naša znanka in pridna sodelavka BEGAJ JOŽICA iz CAJNARJEV se je spet oglasila. Čarobni kvadrat si prav rešila, svoje »lešnike« pa si prepustila drugim, kajne? Tvoje ponovno naročilo me je razveselilo, ker vidim, da si stvar vzela resno. Tako je prav! Želim vam vsem pionirjem, da tiste nove šolske klopi dobite prav kmalu. Glede plačila te bo obvestila naša uprava. Iz sončnih Brd smo dobili prijazno pisemce. Pisali sta ga učenki V. razr. osemletne šole KOŽBANA v Brdih, KORECIC CELESTINA i» GODINE MILENA. Pravita, da ruš časopis zelo radi razprodajajo, opisali pa sta nam lepote njune ožje domovine. Ker je sestavek lep, ga bom objavil posebej. Narisala GRIJAK MIRA, uč. I.a razr. osnovne šole iz POSTOJNE Oglasili so se tudi pionirji iz KORT nad Izolo. Pisalo je devet dijakinj V. razreda osemletne šole, ki pravijo, da so se na to že davno pnpravljale. Prejšnji teden so imeli športni' dan. Šli so v Sv. Peter in zvečer so se vrnili trudni domov, toda polni prijetnih vtisov. Seveda so svoje doživljaje lepo opisale. Na koncu pa so se poskusile celo v verzih. Poslušajte, kako so napisale: Poljubček, pozdravček po zraku leti, tam se vstavi, kjer stric Miha našo pošto dobi. „ Najlepša hvala, tudi jaz vam vračam po zračni pošti in upam, da ca boste še kaj oglasile! Učenci in učenke 3, razreda prav tako iz KORT nad Izolo pa so s» odločili, da bodo sodelovali pri našem nagradnem tekmovanju in pošiljajo lepo, lepe pozdrave. Hvala, ia želim vam obilo sreče pri tekmovanju! Tudi naša znanca PIRC BERNARD in KAČIC MARIO iz BRESTOVICE pri Kostanjevici na Krasu sta se spet oglasila in svojo številko za . tekmovanje zvišala. Upam, draga moja pionirja, da vam bodo naredili v Sežani lepe slike, da boste imeli za spomin na strica Miho iz Kopra. ★ Rezultati našega nagradnega prvomajskega tekmovanja bodo objavljeni v prihodnji številki. Nagrajence bo stric Miha oavabil v Koper v nedeljo 9. maja. Podrobnosti bodo ob-jrvljene pravočasno. Zadnjič smo govorili o potrebi velikega pospravljanja in čiščenja stanovanja spomladi in v jeseni ter o organizaciji tega gospodinjskega dela. Danes bomo govorili podrobno o posameznih delih. PRANJE OKEN, VRAT IN PECI Peči iz ploščic perete z milnico, prav tako radiatorje. Posušite jih z suho krpo, potem pa obrišete s krpico, ki ste jo namočili v terpenti- Za delo po hiši in na vrtu so najbolj prikladne hlače, ki jim priŠi-jete še zgornji del, kot po navadi nosimo na predpasniku. S tem si prihranite obleke. nu. Vrata in okenske okvirje, ki so svetlo pobarvani, operete z vodo, ki ste ji dodali amoniaka (na 1 liter vode 1 žlico amoniaka). Zelo umazana mesta drgnite s petrolejem. Bela vrata, ki so že izgubila nekoliko barve, boste osvežili s kašo iz zmlete krede in vode, ki ste ji dodali malo plavila. Okenska stekla dobro zbrišite 2 žogo zmečkanega časopisnega papirja. Potem jih operete z mlačno vodo, kateri ste dodali nekoliko plavila, ter zopet zbrišete z zmeč-kanim časopisnim papirjem do suhega. S papirjem veliko lepše brišete kot s krpo. Če so na steklih madeži od pleskanja zidov in stropa, jih operete z močnim kisom, ostanke oljnate barve pa odstranite z drobnim peskom ali z rabljeno britvico. Ne pozabite, da oken ne smemo pomivati, če na njih sije močno sonce, ker bodo šipe ostale motne. Pozimi tudi ne smete umivati šip z vodo, ampak jih samo namažete s sidolom in zdrgnete. Če pa so okna že zmrznjena, jih očistite z močno slano vodo. Če želi- te imeti neprozorne šipe, jih nama-žite z mešanico sob in svetlega piva (pest soli na kozarec piva). Če želite stekla spet očistiti, jih operete z mlačno vodo. NEGA PREPROG, POSTELJNINE IN TAPECIRANEGA POHIŠTVA Praviloma stepamo preproge, posebno prave in umetne perzianerje, samo na narobni strani. Na pravi strani jih samo temeljito skrtačimo. Če čistimo preprogo v sobi, je dobro, da jo posujemo z oblanei, ki smo jih namočili v bencinu. Take oblance drgnemo po preprogi, potem pa poberemo z majhno metlico. Predvsem moramo čuvati preproge pred vlago in parketa ali tal pod njim ne smemo namazati preveč na debelo z loščilom, Po preprogi ne smemo vleči sem in tja težkega pohištva, dobro pa je tudi, da na noge stolov prilepimo koščke filca (od starega klobuka). Tako nam stoli tudi ne bodo ropotali, niti puščali sledi na parketih. Če se vam rob preproge vztrajno viha, našijte na narobni strani trikotnik iz lepenke, ki ga preoblečete v košček platna ali drugega blaga. Potlačeno volno na perzijski preprogi boste zravnali, če navadnemu lesenemu glavniku izrežete vsak drugi ali tretji zob, ter preprogo s tem počešete. Posteljne vložke in blazine ni dobro preveč iztepati, ker s tem drobite žimo aH morsko travo. Se bolj to velja za pernate blazine. Zato je najbolje, da jih samo ščetkate. Na posteljnih vložkih očistite prahu to-di peresa, in sicer z dolgim čopičem, ki ste ga ovili s krpo. Ob tej priliki tudi zavežite pretrgane vrvice. NEGA POHIŠTVA, SLIK IN OKRASNIH PREDMETOV S politiranega pohištva najprej odstranimo prah, potem pa ga premažemo z tenkim slojem mešanice I dela čistega terpentina in 2 delov olivnega olja. Obrišite s suho krpico ali usnjem, da se bo pohištvo bleščalo, zdrgnite z mehko, volneno krpo. Kovinske predmete očistite madežev s petrolejem in zdrgnete s svilenim papirjem. Usnjeno pohištvo boste osvežili na tale način: skuhajte dva dela la-nenega olja in en del kisa. Ko je zmes ohlajena, namažite z njo usnje z velikim čopičem. Seveda prej odstranite ves prah. Pustite nekaj m, da se posuši, nato zdrgnete z volneno krpo. Zlate okvirje lepo operete z vinskim kisom, splahnete s čisto vodo in pustite, da se posuši (ne brišete!) Blesk se jim bo vrnil, če jih s ščet- . ko namažete z mešanico 150 gr beljaka in 50 gr kuhinjske soli. Oljnatih slik nikoli ne perete, dovolj je, da jih zbrišete z mehko krpo. Če slike po stanovanju pre-menjate in hočete skriti luknjice od žebljev, jih zamašite z zamaški iz časopisnega papirja. Le-te dobite tako, da natrgani časopisni papir nekaj ur namakate v vodi in iz tisto kaše naredite poljubne zamaške. Površino zidu izravnajte in pobarvajte z vodenimi barvicami. Če morate zabiti nov žebelj, ga namažite z milom, veliko laže bo šel v zid, Če je lakirano pohištvo zelo zamazano, ga operemo z gobo, ki smo jo namočili v raztopini mda za srebro, samo madeže lahko očistimo z mlekom. Če pa je pohištvo zelo zanemarjeno, ga operemo z raztopino amoniaka v vodi (1 liter vode, 1 žlica amoniaka). S to raztopino lahko peremo tudi z oljnato barvo pobarvano pohištvo. Osvetlimo ga s čisto krpo. Pobarvano pohištvo in vrata se bodo lepo bleščala, če jih na koncu namažemo z krpico namočeno v olivnem olju. NEGA TAL O parketih smo pisali že v naši prejšnji številki. Tla iz mehkega lesa ribamo z lugom in posušena premažemo z barvo za tla, ki se dobi v trgovinah. Ko so ponovno suha, jih namažemo z loščdom ter osvetlimo s ščetko in volnenimi krpami. Tako so tudi tla iz mehkega lesa lahko lepa. Če pa želite, da vam ostanejo deske popolnoma bele, jih perite z mešanico enega dela sveže gašene-ga apna in treh delov drobnega; belega peska. Krtačo namočite v zmes in z njo ribate, nato splahnete z mrzlo vodo in obrišete s suho krpo. Pri tem postopku ni potreben, lug, niti milo, tla so lepo bela, apno pa jih tudi razkuži. Linolej perete samo z mrzlo vodo, kajti topla voda, soda in milo puščajo madeže in od njih linolej poka. Če je napokan, ga obrnite narobe, namažite razpoke z mizarskim klejem z malo glicerina ter prilepite kos tenkega platna. Ko se dobro posuši, ga obrnete zopet na pravo stran. Linolej se bo zelo lepo svetil in bo trpežen, če ga čistega večkrat namažete z tenkim slojem loščila za parkete ter dobro zdrgnete s suho krpo. GLASBENA VZGOJA OTROKA Znana glasbena pedagoginja Elly Bašič iz Zagreba pravi, da jo starši dnevno sprašujejo: »Ali je moj otrok muzikalen?« ali še bolj pogosto: »Ali ima posluh?« Zato se je odločila, da o tem problemu spregovori podrobneje. Takole pravi: Ves kompleks problemov, ki jih postavljajo starši in vzgojitelji okrog glasbene vzgoje otroka, lahko strnemo v štiri glavna vprašanja: 1) Ali je otrok muzikalen? 2) V kateri dobi in kako se ta mu-zikalnost pokaže na zunaj? 3) Kdaj moramo začeti z glasbeno vzgojo? 4) Kako moramo z glasbeno vzgojo začeti in ali je ta vzgoja nujno vezana samo na strokovne osebe? Profesorica Bašičeva dalje pravi, da se moramo predvsem zavedati, da muzikalnost in posluh nisa identični stvari. V svoji praksi je srečala ljudi, ki so imeli »absolutni posluh«, pa sploh niso bili muzikalni, pa tudi otroke, ki po mnenju svojih staršev posluha sploh niso imeli, pa so bili izredno muzikalni Muzikalnost je zelo mnogostran-ski pojem. Nekatere njene sestavine glasbeni pedagogi in psihologi po- l^lllli; liliiliBit;^ ......ism»" SI»- VJfc/ v Ivs Sll^i^il-^ ■' '' Ifc 'Sv: V::S' Si?: 7 * fes» Praktični gospodinjski predpasnik, ki ga lahko nosite na obe strani A = je polovica predpasnika, B = polovica zgornjega dela, C = polovica zavihka na zgornjem delu, D = levi zgornji žep, E = levi spodnji žep. (D in E dvakrat, vse ostalo urezati samo enkrat. Pri delih A, B in C pomeni črtkana stran prepognjen rob blaga.) Mere so znajo: posluh, občutek za ritem, glasbeni spomin, sposobnost posnemanja, muzikalna inteligenca, fantazija, razni duševni in telesni predpogoji, sposobnost notranjega predstavljanja, problemi motoričnih funkcij, splošna inteligenca itd. Toda mnogo sestavin tega pojma je še celo za strokovnjake neznanih. Za laike je stvar popolnoma enostavna, prav hitro ugotovijo, ali ima kdo posluh ali ga nima in s tem tudi mislijo na potrebne predpogoje za glasbeno vzgojo. Kakor vidimo, posluh je samo ena sestavina muzikalnosti, toda ena od najvažnejših. Posluh pa ima prav vsak normalen otrok, kajti tisti, Id ne sliši, je gluh. Toda posluh, kot vsako prirojeno nagnjenje, moramo vzgajati. Najdemo otroke z izredno finim in aktivnim posluhom, pa tudi take s pasivnim, uspavanim in zanemarjenim. Toda pri vsakem otroku lahko z razumno in sistematično glasbeno vzgojo razvijemo posluh, kot tudi druge sestavine muzikalnosti, do neverjetne stopnje. Tako pridemo nujno do vprašanja; kdaj? Na to vprašanje odgovarja El-ly Bašičeva z dogodkom, Id se je zgodil konec prejšnjega stoletja na Dunaju. Tedanja generacija Dunaj-čanov se je tako odlikovala z izredno muzikalnostjo, da je ta nenavadni dogodek zainteresiral psihologe m glasbene strokovnjake. Po temeljitem raziskovanju so dognali sledeče; v dobi rojevanja te tako muzikalne generacije je bila na Dunaju velika »moda« imeti za hišno pomočnico kmetico iz Moravske zaradi njihovih lepih in slikovitih narodnih noš. Od' jutra do večera so se po dunajskih' stanovanjih razlegale moravske ljudske pesmi, ki so jih pele muzikalne-zelo nadarjene moravske kmetice otrokom v zibelki. Zanimivo je tudi, da se je ta dunajska generacija še pozneje spominjala različnih tekstov m melodij moravskih uspavank. Iz tega dejstva so strokovnjaki zaključili, da je muzikalnost te generacije posledica muzikalnega petja že ob-zibelki. Torej na vprašanje, kdaj moramo-začeti z glasbeno vzgojo, odgovarjam, pravi pedagoginja Bašičeva: v zibelki! Kako pa je odgovorila na drugo in četrto vprašanje, vam bomo povedali prihodnjič. za normalno velikost v centimetrih. Za predpasnik potrebujete 1 in pol m na obe strani tkanega blaga. (80 cm širine), poševno rezane trakove iz enobarvnega blaga (sešit trak je širok 1 cm) ter 4 gumbe Iste barve kot so trakovi. Če vam mere odgovarjajo, se ravnajte točno po našem kroju. 2epe prišijete na obe strani; predpasnik obrobite s poševno rezanim enobarvnim trakom, prišijete 4 cm široke naramnice, gumbe in predpasnik lahko nosite na obeh straneh. BOJAN SINKO Balija pa je ples z glasbo, katerji veseli ritem je Ivana spominjal na ciganski cimbal. Dol»res pa na moderni sving. Njihov ples pa se imenuje legong. Kot že rečeno, so prebivalke otoka bati gole do pasu — dokler delajo doma v svojih vaseh, katerih hiše imajo slamnate strehe, dvorišča pa so •bzidana z opeko, posušeno na soncu. Toda pri plesu sc vse te kmetice spremenijo v bleščeče plesalke in njihov ples jo velika in nenavadna umetnost. Preko zelenih kril, ki segajo do pasu, oblečejo bluzo brez navratnic, ki je pokrita s progo bleščečega brokata. Okrog Tratu imajo širok, večbarven ovratnik iz luknjičaste volovske bože, na glavi pa bleščeč nakit. Program se začne s klasičnim legongom. To je najbolj EHsni ples otoka Bali, ritmična pantomina, v kateri prilca-srajejo celo pravljico. Ples spremljajo težki gongi in posebni instrumenti v pozlačenih okvirih. Kretnje legonga so zelo delikatne in zahtevajo od plesalk izredno spretnost. Zato Bčijo deklice plesati že v detinski dobi. Vpliv evropske civilizacije sta opazila le v posameznih vaških trgovinicah, sicer pa je nudil otok s svojimi hribčki, jozdovi in polji povsem miroljubno sliko. Kmalu so domačinke izdale tudi svojo veliko strast: petelinji boj. ki je edini preostanek krvavega žrtvovanja ob verskih praz-sikih domačinov. Za to svojo strast žrtvujejo sicer miroljubne domačinke letno več sto petelinov. Na prostranem vaškem trgu se zbere noDreiripri.-i^ množica domačinov, dokler ne pripeljejo na bojišče obeh petelinov zf .osjtrogiaim, pjnctobmma, nabrusenima nojema na desni nogi. Zvonec naznanja — kakor pri boksu — posamezne runde in sklepajo se velike stave. Ko obleži premaganeo na tleli, nesposoben za nadaljevanje krvavega boja, naznani oglušujoče ploskanje konec borbe. ★ »Melbourne« ni dolgo počival v zalivu Padang. Zaradi kratkega pristanka niso na ladji strojev niti ustavili. Ko se je ladja oddaljevala proti Timorskemu morju in Pori Danvinu v severni Avstraliji, sta Ivan in Dolores vesela zrla za njo. Bila sta srečna, ker sta našla skriti kotiček na zemeljski obli, kamor ni seglo moskovsko maščevanje kajti Ivan je bil prepričan, da ga v Port Danvinu že pričakujejo moskovski agenti ... 9. poglavje LOV SE NADALJUJE Pod večer nekega dne sta se Ivan in Dolores sprelia-jala ob obrežju in uživala v naravnih lepotah tega lepega otoka. Daleč naokrog ni bilo žive duše. V daljavi sta videla lepe domačinke na poljih kakor drobne pičlce. Kakih pet sto metrov od obale se je zibala v rahlem vetriču jadrnica, kakršne doslej še nista videla. Očividno je njen lastnik vrgel sidro in se s čolnom odpeljal na obalo. Na svojem potovanju sta že videla, da ima skoraj vsaka jadrnica na svojem zadnjem koncu privezan čolniček, ki ga vleče za seboj. Ivan je bil mnenja, da bi jima morska kopel po vročem dnevu ne škodovala. Dolores se je brž navdušila za njegov predlog in predala sta se objemom zelenkastomodrib valov. Nekaj časa se nista oddaljila od obale, nato pa sta zaplavala proti jadrnici, ki je s svojevrstno obliko trupa in jader vzbudila njuno pozornost. Ko sta se je približala na kakih sto metrov, sta legla na hrbet in nadaljevala svojo pol po morski gladini. Bilo ju je veselje opazovati, kajti bila sta vešča plavalca, Dolores se je prva obrnila naprej. Vsa prestrašena se je oklenila Ivana, ki je sprva mislil, da so ji pošle moči. Toda njegova spremljevalka niti ust ni mogla odpreti, le z desnico je vsa trepetajoča pokazala proti jadrnici. Sedaj je tudi Ivan vedel, koliko je ura. Svetlikajoče in ostro upognjene plavuti krdela morskih psov, ki so se poigravali okrog jadrnice, so tudi njemu pognale strah v kosti- fie ju morski psi zagledajo, potem je konec njune poti po svetu! Zbral je ves svoj pogum, pokazal Dolores z desnico proti obali in začel se je njun beg na kopno. Dolores je plavala prva, nekaj metrov za njo pa ji je sledil Ivan, ki je hotel z lastnim telesom zavarovati svojo ljubico, če bi morski psi opazili v svoji bližini človešli plen, b; najprej napadli njega in Dolores bi s celimi udi dosegla kopno. Ivan je bil v vsakem trenutku pripravljen žrtvovati življenje za svojo ljubljeno Dolores. Jfr " . ' ----------' _ ~ _ --------"v "^J-''i--■ - .-»? m ^ (Nadaljevanje- z S. strani) IGRALSKA DRUŽINA KOPRSKEGA RADIA IN GLEDALIŠČA Tovariš Pohar Vlado, direktor radia v Kopru, nam je na vprašanje: kako gleda na možnosti sodelovanja gledališča z radijsko igralsko družino, poslal naslednji odgovor: Kulturni ustanovi, kot sta gledališče in radio, sta nujno povezani pri vsakdanjem delu. V Kopru je to sodelovanje še bolj potrebno, ker deluje naš radio v mestu, ki skoraj nima drugih kulturno prosvetnih ustanov in skupin. Pri nas je tudi zelo malo ljudi, ki bi kot posamezniki lahko sodelovali pri radijskih kulturno prosvetnih oddajah. Med našim radiem in gledališčem je bilo že od vsega začetka zelo tesno sodelovanje. Nameščenci radia so kot igralci ali režiserji sodelovali pri predstavah gledališča in obratno, gledališče je dalo svoje kadre za slušne igre in za druge oddaje. Sedaj, ko ima koprsko gledališče stalnega režiserja, predvaja za nas dve slušni igri od štirih, ki jih imamo v našem mesečnem programu. Ostali dve igri izvajajo igralci Slo- • venskega narodnega gledališča v Trstu in ljubljanski ansamblj. Sodelovanje koprskega, tržaškega in ljubljanskih gledališč na našem mikrofonu omogoča plodno tekmovanje in daje pestrost našemu slušnemu odru. Mislimo pa, da je naša dolžnost, da v prvi vrsti pokažemo, kaj zmoremo sami, oziroma kai zmore koprsko gledališče skupno z radijskimi igralci. Zaradi tega smo seveda med raz-piavo o bodočnosti koprskega gledališča dolžni povedati, da je naš interes. da bi v Kopru delovalo čim tolj kvalitetno gledališče, Id bi lahko dostojno predstavljalo našo igralsko umetnost. To bi seveda laže doseglo poklicno gledališče, kakor pa polpoklicno. Med željami in potrebami na eni stiani in dejanskimi možnostmi na drugi pa je navadno precejšnja razdalja, To lahko premostimo samo s splošnim razvojem našega gospodarstva. Kolikor več materialnih sredstev bodo naši delovni ljudje ustvarili, toliko več in toliko prej bomo zadostili našim kulturnim potrebam. Jasno pa je, da vprašanje gledališča ni samo v naslovu ali pa v dotacijah, temveč je za njegov napredek treba vložiti veliko dela in požrtvovalnosti in da ie treba imeti veliko veselja za poklic, ki ni samo lep, temveč tudi odgovoren in težaven, GLEDALIŠČE IN PODEŽELSKI ODRI Tovariš Srečko Vilhar, predsednik Zveze prosvetnih društev v Kopru, je 7ia vprašanje: kakšno vlogo naj ima koprsko gledališče posebno glede na številne amaterske dramske družine po naših vaseh, odgovorih Ljudsko gledališče v Kopru deluje v slovenski deželici ob Jadranu, ki jo je italijanski fašizem temeljito opustošil in do kraja izmozgal. Dediščina, ld nam jo je zapustil okupator, je pomenila še pred nedavnim glavno oviro za dvig našega gospodarstva in naše kulture. Koprska gledališče, ki je sicer mlado, se je v naših posebnih razmerah v Istri kar dobro znašlo. Uredilo si je take oblike dela, ki so v skladu s potrebami našega ljudstva. Prav zanimivo je, da so istrski Slovenci od vseh oblik prosvetnega dela najbolj vzliubili dramsko dejavnost. Na Koprskem imamo kakih 20 aktivnih dramskih krožkov. Naš člo- vek se vedno bolj zaveda, kaj mu manjka. Kjer deluje dramski krožek, si uspešno utira pot tudi slovenska knjiga, tu rasteta pismenost in izobrazba na splošno. K živahni dramski dejavnosti je precej pripomoglo tudi gledališče iz Kopra, ki. na veliko gostuje po naših vaseh. To pa je naše gledališče lahko storilo, ker imamo tu na Koprskem celo vrsto zadružnih in kulturnih domov tei ima vsak dom tudi dvorano z odrom. Gledališče posega v našo podeželsko prosveto na dvojen način: s svojimi samostojnimi prireditvami in pošiljanjem dramskih inštruktorjev na vas, ki pomagajo pri dviganju dramskih krožkov. V tem je tudi največji smisel našega gledališča, ki je nastalo bolj zaradi podeželja kakor pa mesta, čeprav je na drugi strani tudi res, da ga čakajo še težke naloge v z\ezi z dviganjem naše prosvete tudi v obalnih mestecih. Pri nas na Koprskem se je gledališče popolnoma zraslo s podeželjem in prav to nas najbolj razveseljuje! Gledališče seveda stane, toda sred-stva, ki jih vanje vlagamo, se vračajo nazaj s tem, da se naš človek kulturno in gospodarsko dviga. Sčasoma Jjo gledališče vedno manj stalo in ne bo pomenilo bremena za naše finance, samo si bo .ustvarilo vedno več svojih lastnih dohodkov. Glavna naloga našega gledališča je torej, da pomaga pri prosvetni in kulturni preobrazbi našega podeželja. Naš človek in še posebno naši ljudje v Istri so še močno žejni prosvete in kulture. ai©w feiowacli3iB9il@nn — SOBOTA 24. 4.: 14.15 Lahka in zabavna glasba; 14.15 Spor.t doma in po svetu: 14.40 Igra harmonikar-sld zbor III. državne gimnazije ' iz Ljubljane p, v. J. Gregorca: 17.00 Emisija za JNA; 17.30 Narodne pesmi in plesi iz'-Bosne; 21.00 Melodije in ritmi za zabavo in ples; 21.30 Izbrano cvetje z domače grede; 22.00 Z mikrofonom po Primorski: Kojsko. — NEDELJA 25. 4. 8.15 Slov. narodne; 8.30 Za naše kmetovalce; 9.15 Mladinski tednik; 13^45 » Glasba po željah; 15.00 Z mikrofonom po Primorski: Kojsko; 16.00 Obiskali smo glasbeno šolo v Solkanu; 16.30 Promenadni koncert; 17.00 To ie Jugoslavija: Narodne pesmi in plesi; 17.30: Glasba po željah v hrvaščini; 18.15 Jurina in Franina; 18.30 30' veselili ritmov za nedeljski večer; 22.00 Plesna glasba. —• PONEDELJEK 26. 4.: 11.30 Naši» (Nadaljevanje z S. strani) Ide: »Adrija, Moj Bog, Slovo, Tiha noči, Črne noči.« Ker je sonet ustaljena oblika, vezana na metrična pravila, ga je Kette sprostil, mu oliranil sicer bistvo, a mu dal zunanjo razgibanost. V sonetu je tudi izlil svoje vtise ob Jadranu, svoje poslednje doživljanje življenjskih lepot; ki so ga vabile s svojimi južnimi čari, V Trst je prišel pesnik iz Novega mesta, od koder je odnesel s seboj podobo Angele, vso. živo in svetlo. V sinjim Jadrana mu je ta podoba zaživela v primeri, s katero nagovarja Adrijo: >.'Ti si kot deva, ld si venec snam« lia dan poročni z dražestnoj rokoj.« In še dalje: »Kakor se ženinu oko zavzame, ko jo zagleda nežno pred seboj: tako si, Adrija, razlila name razkošij svojih pisanih nebroj.« Se dalje mu je morje slika njegovega srca v času, ko je vzcvetela v njem ljubezen. Ko se pesnik sprehaja ob morju, ko pije vase njegovi sinjino, se ves prebuja, ves oživlja. Poln je vere v življenje, nič več n« čuti v sebi praznine: »Samo to vem, da kar je bilo prazno, sedaj blesti nasproti mi prijazno .,, Ves pijan mladega življenja vzklika: »In smrti ni! — Jaz vidim le življenje, ljubezen večno vidim krog in krog.« In svet mu je dehteč gaj, ki ga krasi človek: . »Glej, vzklilo je telo v lepo zelenje, kot rožica krasi dehteči log.« Lojzka Brus. Na podlagi Uredbe o prodaji stanovanjskih hiš splošnega ljudskega premoženja ter sklepa zasedanja občinskega ljudskega odbora 29. marca 1954 komisija za prodajo stanovanjskih hiš splošnega ljudskega premoženja pod upravo občinskega ljudskega odbora Koper—okolica stavlja v prodajo dve stanovanjski hiši v Semedeli, in sicer stanovanjsko hišo št. 127 in stanovanjsko barako štev. 1. Izklicna cena za prvo je 480.614 dinarjev, za drugo pa 1,413.465 dinarjev. Javna dražba bo dne 20. maja tega leta ob 10. uri na sedežu ljudskega odbora občine Koper-okoiica. Reflektanti naj do 10. maja 1954 oddajo na občinski ljudski odboi Koper-okolica prošnjo z'a nakup sta-.novanjske hiše oziroma stanovanjske barake. Obenem naj oddajo zapečateno ponudbo. Dražbi lahko prisostvujejo tudi drugi kupci, ki prej niso vložili pismene ponudbe. Podrobnejše informacije se dobijo pri tajništvu občinskega ljudskega cdbora Koper—okolica. Koper, dne 14. aprila 1954. Komisija za prodajo hiš SLP občinskega ljudskega odbora Koper-okolica. F I? 0 0 H A M izročitvenih slavnosti nove šole ob priliki prvomajskih proslav občine Sečovlje v Ravnem (Sv. Peter), ki se bodo vršile na prostem pri Soli od 30. aprila do 2. maja. Predvečer 30. aprila ob 8. uri: »ODLOČITEV«, igra v treh dajanjih.-izvaja Slovensko narodno gledališče ie Trsta. Eobofta 1. maja, pričetek ob 9. url: I. Izročitvene ¿lavnosti ob priliki prvomajskega zborovanja. Sodelujejo: pevski zbor TiPD Sv. Peter — Nova vas in šole, pevski zbor PD Sečovlje, igralska družina LPD Sv. Peter — Nova vas; 2. [Fizkultunni nastopi šol in Partizana; 3. Nogometna tekma'. Ob 17. uri: plesna priredi,t»v na prostem. Ob 20. uri: kino predstava na prostem. Nedelja 2. maja: Ob 14. uri: Bevkova igra »Tonček«, izvajajo dijaki. Ob 18. uri plesna prireditev. SKRSI ZA UDOBEN PREVOZ POTNIKOV Z NA MODERNEJŠIMI AVTOPULMANI ZNAMKE MERCEDES Poslužujte se za vse izlete miših prevoznik sredstev! Prijavljajte se za letošnje prvomajske izlete! DELOVNI KOLEKTIV ČESTITA '.'1B PRVEM MAJU VSEM POTNIKOM IN VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU! Sežansko društvo za telesno vzgojo Partizan je priredil prejšnji ponedeljek v kino dvorani uspelo akademijo, na kateri so nastopili pionirji in pionirke ter mladinci in mladinke. Kakor v vseh dosedanjih nastopih, tako je Partizan tudi to pot pr.jetno iznenadiil gledalce, ki so napolnili dvorano, z novimi telovadnimi točkami, kai je vsekakor dokaz, da mlado društvo vztrajno koraka naprej in vidno napreduje. Kadar kol prisostvujem prireditvam sežanskega Partizana, se ne morem znebiti občutka, da je to mladinsko društvo pravi ljubljenec vsega sežanskega prebivalstva. lin kako tudi ne! Saj gle- kjer bodo dani vsi pogoji za uspešno delo in razvoj društva. Zahvalil se-je vsem, ki so kakor koli prispevali k temu, da bo Sežana joo-siej imela sodobno urejeno telovadnico in društvene prostore, v katerih bo moči uveljaviti zlasti higieno in razviti delovanje društva tako, kakor ga razvijajo tam, kjer take pogoje že imajo. Pozval je vse člane društva, naj se intenzivnejše goje ljubezen do svojega društva, naj še bolj zgoste svoje vrste in uravnajo svoje življenje po načelih, ki jim jih vceplja Partizan, da bodo postali dobri ljudje m zvesti državljani po zgledu velikega učitelja in voditelja Tita. ženam; 13.45 Lahka in zabavna glasba; 14.30 Ob obletnici ustanovitve OF; 14,40 Domače jjesmi v izvedbi slovenskega okteta: 17.00 Obisk pri Straussu, veliki potpouri; 18.15 Glasbeni mozaik: 22.00 Plesna glasba Telovadni dom v Seža damo pred seboj ml-ade in najmlajše državljane, ki se telesno in um-stveno pripravljajo za prevzem življenjskih dolžnosti, ki jim jih bomo morali čez nekaj let prepustiti mi starejši. In človek kar nekako zavida tej gibčni, zdravi mladini, keT sam v njenih letih ni imel nikoli tako lepe in koristne priložnosti za telesno vzgojo in javne nastope. Kako hvalevredna in plemenita je skrb socialistične domovine, da vzgoji zdrav in življenja sposoben red. Kdo ve, ali se vsi starši teh otrok s hvaležnostjo in priznanjem zavedajo, -kako velik del vzgoje nji-. hovega potomstva je prevzela nase naša družba. In ali se zavedajo starši tudi tega, da bi svojim otrokom pri vsej ljubezni ne mogli nikdar nuditi v individualni vzgoji tega, kar jim socialistična družba nudi potom take mladinske organizacije, kakOT je Partizan. Poleg sistematične krepitve telesnih sil, uživa mladina tudi neprecenljivo privzgajanje smisla za skupnost, za velike cilje bodočnosti ki ne morejo in ne smejo nikoli bita laat posameznika, marveč samo družbe kot celote. Javni telovadni na-st:pi Partizana v skupinski obliki eo vedno učinkovitejši iin vidnejši ter vrednejši kakor na primer nastopi kakega posameenega akrobata. Sistem takih skupinskih nastopov je vzgojno prirojen tako, da se posameznik ne more uveljaviti, to, če se po samem stilu točke že uveljavlja, tedaj je njegov nastop nujno povezan s celotno kompozicijo točke. Tako je uapoh en«ga neizogibno uspeh vseh nastopajočih, uspeh celote, skupnosti. Kako premišljena taktika za zatiranje zavisti v mladem srcu! Sežanski Partizan je priredil to akademijo -ob priliki dogtnadi-tve novega telovadnega doma, ki je te dni dobil streho. Zdaj ga bodo še znotraj uredili in opremili, nakar bo izročen svojemu namenu. Predsednik društva tov. Ambrožič Amon je imel pred prireditvijo na zbrane gledalce in člane društva lepo zasnovan govor, v katerem je orisal dosedanje delo dru.š-tva in neštete težave, zlasti glede pomanjkanja primerne telovadnice. S pomočjo ljudske oblasti in republiške-Telovadne zveze pa bo v letošnjem letu dograjen in odprt novi dom, Mednarodnega jetnika ESPERANTO se lahko hitro naučite v našem dopisnem tečaju. Ako pošljete znamke za poštnino. Vam pošljemo brezplačno na ogled prve lekcije. Zveza esperanlistov Slovenije, Ljubljana, Miklosičerva 7/1. Na svoji redni seji dne 12. aprila 1954 je Upravni odbor Okrajne zadružne zveze Koper na podlagi 18, člena pravil Okrajne zadružne poslovne zveze sklenil, da se sklice letni občni zbor OZPZ za dne 8. maja 1954 s sledečim dnevnim, redom: T. Otvoritev zbora, izvolitev dveh članov za delovno predsedstvo, dveh zapisnikarjev in dva overova-telja zapisnika. 2. Izvolitev verifikacijske komisije, 3. Poročilo overovateljev zapisnika zadnjega občnega zbora. 4. Poročila: a) poročilo upravnega odbora Okrajne zadružne zveze, b) čitanje bilance Okrajne zadružne zveze, podjetja Fructus, Vinosad in proračuna OZPZ, c) poročilo nadzornega odbora, d) poročilo verifikacijske komisije. 5. Diskusija na gornja poročila, potrditev istih in bilanc. 6. Predlog za razdelitev dobička ali poslovne zgube OZPZ in podjetij. 7. Razrešitev upravnega in nadzornega odbora Okrajne zadružno zveze. 8. Volitev upravnega in nadaor-nega odbora OZPZ. 9. Predlog proračuna OZPZ za leto 1954 in določitev prispevka zadrug in zadružnih podjetij Okrajni zadružni zvezi. 10. Volitev odborov za pospeže-vanje kmetijstva pri OZPZ. 11. Določitev zneska, do katerega se lahko zadolži Okrajno zadružno zvezo, podjetja Fructus in Vinosad. Vinosad. 12. Pritožbe in predlogi. 13. Razno. Po členu 19 pravil je občni 3bor sklepčen, če je na njem zastopano vsaj dve tretjini deležev, v nasprotnem primeru se občni zbor vrši 1B dni pozneje na istem mestu, ob isti uri in z istim dnevnim redom. f^IMno omm