Stev. 238. V Ljubljani, ponedeljek dne 20. avgusta 1912. mm mmmmmm Posamezna številka 6 vinaijev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah ?n praznikih — ob 1. url zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaSas v Ljubljani v upravniStvu meseči** K 1*20, z dostavljanjem na dom i 1'5 0; s poSto celoletno K 20*—, polletno K 10'—, Četrtletno K 5’—, mesečno K 1"70. — Za inozemstvo celoletno K 80'—. —> Naročnina se ::: pošilja upravništvo. Leto L Posamezna številka 6 vinarjev. Telefon Številka 118. —- ::: Ki O mladini. Ni minilo skoraj tedna v letošnjih počitnicah. da bi ne imeli prilike citati o klerikalni mladini. Enkrat zborujejo klerikalni študentje v I ^bljani, potem v Gorici, drugič kje na bta-ier«kem. Pa ne le študentje: pridružijo se Jim poslanci, duhovniki, lemenatarji... Pa ne le v mestih... Klerikalna mladina zboruje tudi po deželi: enkrat t. zv. deška marijina družba, drugič zopet kaka druga klerikana organizacija. In zopet so zraven poslanci, duhovniki. lemenatarji. Dasi mladine take ali take ni mnogo v klerikalnih vrstah, vendar taki shod' vabijo, bobna se v listih, dela §e reklamo, piše se dolga poročila — in nazadnje se vidi vse v najlepši luči. Tako se organizira klerikalna mladina. Na čelu gibanja stoji par vzgojenih organizatorjev, ki dobe za svoje delo seveda dobro podporo — in tako se počasi množi klerikalna mladina. Iz poročil moremo posneti v kako fanatičnem verskem duhu se vodijo vsa taka zborovanja. Ako ga je spočetka privedla v kler. organizacijo morebiti le slučajna prilika — privede ga drugič že navdušenje in počasi se iz njega vzgoji hud klerikalen agitator. Mnogi so že zgodaj tako previdni, da vidijo dobiček in zakaj bi človek ne bil klerikalec, če to nese. Klerikalna mladina ima po deželi zaslombo v farovžih, kaplanijah in mežnarijah — po mestih pa v klerikalnih organizacijah, v raznih društvih in zavodih. Goji se pesem, tambu-ranje, gledališče. Vse to vabi! Klerikalci se znajo mladini tudi prikupo-vati. Le poglejte, kako slavo pojo mladim ljudem za vsak nastop. To ljudi bodri v delu. Klerikalci dobro vedo, da bi brez mladine kmalu dogospodovali — zato si jo vzgajajo. V mestih in po deželi. Poglejmo nasprotno na napredno stran. Te počitnice smo imeli le eno zborovanje: to so bili napredni abiturijentje naših učiteljišč. Zborovali so v naši Ljubljani, bilo je krasno zborovanje. Kdo se je zmenil zanje? Prišli so le njih stanovski tovariši učitelji in par akademikov. Ko bi imeli klerikalci tak naraščaj slomškarjev, kaj bi vse počeli z njimi! Tako pa je bilo le par poročil — in konec. Drugega zborovanja napredne mladine ni bilo razven zletov sokolskih žup. Obljublja ^ se nam par zborovanj za jesen. Kaj pa po deželi. O kakem zborovanju mladine ni govora. Pa nimamo le dijaške in kmečke mladine; imamo tudi t. zv. delavsko mladino. Kako je s to? Deloma je v klerikalnih rokah, deloma je v soc. demokratičnih vrstah. T. zv. napredne narodne mladine ni — namreč v organizaciji. Pri nas je mnogo narodne mladine, ki je izven vsake stranke. Ta mladina se je organizirala najprej v Trstu — potem v Ljubljani Društvo "Bratstvo« je zbralo v sebi precej mladih delavnih sil. Nameravajo se organizacije po drugih večjih krajih. Takorekoč čez noč se je pojavilo pri nas mladinsko vprašanje. Narodno delavsko mladino je vabila narodna socialna ideja. To ni nič čudnega. Čas, v katerem živimo, je poln socializma, in socializem je postal — rekli bi — vera naše dobe. To je eno. Zato je združeval mladino ali krščanski socializem ali soc. demokracija. Ker se pa v obeh smereh narodnost smatra kot nekaj preživelega, vabi narodno mladino narodni socia- ••• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. « Uredništvo In opravnlStvo: m Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska nlfca št. 8. Dopisi se poSUJi^o arednišlvu. Netrnukirnnn pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase «e plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvalo vrata 80 v. Pr) večkratnem oglašanju po« s post. — Za odgovor Je priložiti znamko, a Telefon Številka 118. n: ližem. Na tej podlagi se je začela pri nas nova mladinska organizacija. Dasi so mnenja glede narodnega socializma različna — moramo vendar pozdravljati mladinsko organizacijo, ki je narodna in hoče z izobrazbo vzgajati našo narodno mladino. Mnogo naših mladih ljudi bi se v mestih rešilo iz potujčevanja, ako bi prišli v tako narodno mladinsko organizacijo. Taka organizacija pa bo podlaga vsega nadaljnega dela. Petkov »Slovenec« Je posvetil temu vprašanju lep uvodnik, v katerem kaže na ono polje, kjer je treba največ dela za klerikalno propagando: tako piše: Prva skupina delavcev, ki jim moramo posvetiti svoje delo. so sezijski in pa delayci, ki stanujejo v okolici mest, a hodijo v mesto na delo. Te vrste delavci, ki žive deloma v mestu, deloma na deželi, se morajo na vsak način organizirati. Če se ne združijo v krščanskih društvih. je čisto gotovo, da bodo prejalislej zanesi* na deželo socialno demokracijo, ki hoče ravne tem potom na deželi prodreti. Za zgled nam služi lahko celovška okolica, kjer je pri predzadnjih državnozborskih volitvah zmagal socialni demokrat, dasi ni veliko delavstva v okolici, ampak so kmetje v večini. Druga skupina so rokodelski vajenci in pomočniki. Za ta obrtni naraščaj se naša javnost premalo briga. Par ljudi ima na svojih ple-čah ogromno delo teh mladih ljudi, ki prihajajo iz dežele v mesta in se večinoma po delavnicah že preje pokvarijo, predno pomočniki postanejo. Zato pa imamo danes v vseh obrtnih stanovih socialno-demokraška strokovna društva, dočim nima krščansko-socialna organizacija pokazati ničesar. To je polje za našo narodno mladino. Mi razumemo one klice volje in moči, ki k nam prihajajo. Treba je organizacije, ta prinese novega življena med mladino. Ako je resna volja in resna moč, bo resno delo dalo tudi resnih uspehov. Pozor!! Pozor!! Te dni začne izhajati v „Dnevu“ „V senci jezuita' velezanimiv roman, v katerem se nadaljujejo usode glavnih oseb v „Otroci papeža"! Odlomek k razvoju slovenske obrti in trgovine. Medtem, ko je boj Slovencev v Trstu naperjen izključno proti Italijanom, se Nemci pridno naseljujejo v Trstu v obrti in trgovini in skušajo na ta način izpodriniti domačo obrt. Nemški kapital skuša najti tal tudi v Trstu in si tako počasi iz obrta in trgovine speljati pot na morje. Vlada pridno podpira Slovence v boju proti Italijanom, da ima spričo tega boja večjo ugodnost podpirati Nemce in jim dajati pri vsaki priliki koncesije za podporo, ki jo preko Nemcev daie vlada tudi Slovencem. Gospodarsko se skušajo Nemci v Trstu najpreje utrditi, potem šele pričeti z nacijonal-nim bojem. Zdi se nam. da prihajajo nemški trgovci in obrtniki v Trst kakor tisti jež v lisičjo luknjo. »Ne skušajmo si iskati dveh sovražnikov«, je bojni klic od slovenske strani, toda mi dvomimo. če to slogaštvo zadošča naši narodni bodočnosti. Proti nemški obrti je potreba postaviti slovensko obrt, ki mora kot poseben razred stopiti v ospredje tržaškili narodnih mas. Diferenciacija seda jega konglomerata mora zavzeti svojo naravno smer. Mi moramo dognati natanko, kaj imamo? Nemški listi sedaj s polnim parom vabijo nemške male obrtnike v Trst in one, ki so že tam k prerojenemu življenju za tržaško nemštvo. Obrt hočejo postaviti na boljšo podlago nego je sedaj. Hočemo posneti podatke nemške izpovedi o tržiški obrti, ki so takorekoč internacionalna slika obrtnih razmer v Trstu. Neštetokrat se je že opozarjalo, na kako nizki stopnji se povečini nahaja obrtništvo v Trstu. Vsakdo je do danes v Trstu postal lahko mojster, če je bil izučen v dotični obrti ali ne Kakšen je bil obrtni naraščaj, ki se je pri takem »mojstru« izučil, si je lahko predstav- *^atI Sele energično posredovanje obrtnega nadzornika, ki je pričel posvečati pažnjo za izvrševanje predpisov obrtnega reda. nam obeta v teni oziru boljšo bodočnost. Sedanje znanje in izobrazba mojstrov v svoji stroki, je pri večini tržaških mojstrov nekaj posebnega. Tako n. pr. je premnogo čevljarjev. ki jim je jemanje merila za čevlje po modernem načinu — nekaj španskega. Od takih ljudi se seveda ne more pričakovati kakih spretnosti v risanju, obrtnem in trgovskem računstvu itd. Posebno žalostne razmere so pa glede obrtnih vajencev. Ne samo, da se ti mladi ljudje mcesar pri svojih mojstrih ne nauče, ampak ti tudi ne pošiljajo svojih vajencev v šolo in jih raje izkoriščajo za posle, ki z obrtjo nimajo ničesar j skupnega, To je obrtu odločno kvaren pojav, f O obisku šole od strani vajencev pa govori sledeča statistika: Od čevljarske obrti ni noben vajenec obiskoval kurzov, od krojačev dva, od ključavničarjev petnajst, od mizarjev 18. od pekov in slaščičarjev dva itd. To so nezdrave razmere za razvoj obrta. Posebna razvada je tudi sprejemanje prevelikega števila vajencev. V eni delavnici je po vajencev in nobenega pomočnika. Mnogo ključavničarjev dela sploh s samimi vajenci, včasih 6 do 7 po številu Slikarji in pleskarji pa porabljajo celo šoloobvezne 12. do 13. letne otroke za vajence. To je gniloba v obrtnem organizmu. Posebno slabe so razmere glede učnih pogodb. Od okroglo 4500 vajencev ima komaj 100 vajencev pravilno tako pogodbo. Dejstvo je pa tudi, da je le v vzroku, da se tako malo skrbi za strokovno izobrazbo delavstva iskati vira. zakaj delodajalci ne marajo ničesar vedeti o fiksiranju minimalne plače delavcu. Nevarnost, ki preti spričo takih razmer mali obrti, so uvideli tudi Italijani. Spoznali so, da malo izobraženo malo obrtništvo ne bo moglo konkurirati z malim obrtništvom tu- jih narodnosti v Trstu, zato so izdali poziv lig, obrtne kroge, v katerem govore tudi sledeče: »Koliko vajencev pa pozna sploh in se ravn3 po obrtnih predpisih? Nobeden ali le malo. Vse kaj drugega ie s slovenskimi in nemškimi obrtniki In delavci. Ti sicer niso bolj sposobni, a so bolje izobraženi in kvalificirani v svoji stroki. Vsled tega dosežejo z lahkoto in opravičenjem izvrševanje svojega obrta. Vsled tega bode počasi vsa mala obrt prišla polagoma v tuje roke. ker bojo tuji vajenci sposobnejši od naših... « Tako tržaški Italijani! Tržaški Nemci pa sploh negirajo sposobnost slovenskih malih obrtnikov. Oni povzdigujejo le svoje ljudi. Zato pišejo sledeče: Nemška obrt ima v Trstu zlata tla. To nam izkazujejo vsakdanji dogodki, ko nemški obrtniki izpodrivajo domače. Naši obrtniki so izobraženi v svojih strokah, zato jim je konkurenca lahka. Na to nevarnost od slovanske in nemške strani, so bili opozorjeni od večih strani tukajšnji italijanski krogi, ki imajo vodstvo malega obrta v rokah. Nemški rokodelci: Glejte, da bode ta bojazen upravičena! In sedai par besedi o slovenski obrti. Gotovo je, da se je uprav v zadnjem času, ko se je razvilo slovensko obrtno šolstvo, dalo tudi solidno podlago za razvoj slovenske obrti. Danes so dani pogoji, da sc tudi vsak slovenski obrtnik lahko izobrazi in lahko konkurira s solidnim delom s tujimi obrtniki. Ni se pa dovoljne pažnje posvečalo obrtnikom v Trstu. Vsekakor je to vprašanje, s katerim se bomo še bavili. Zdrava in nezane-marjena mala obrt je faktor, ki je narodnemu obstanku Slovencev v Trstu življenski pogoj. Kakor se nam poroča, si je nadal že tržaški Sokol nalogo organizirati slovenski obrtni in trgovski naraščaj, kar je prav srečna misel in hvalevredna naloga. Po tej poti bo lahko započeti vse akcije, ki jih moramo storiti za razvoj slovenske obrti v Trstu. POLITIŠKA KRONIKA. * Službeno poročilo cetinjske vlade o dogodkih v Beranih. Cetinjska vlada je podala sedaj službeno poročilo o turško-črnogorskih spopadih pri Berani in zvrača vso krivdo na Turke. Črnogorska vlada je že parkrat odposlala na velevlasti radi neprestanih konfliktov na meji posebno okrožnico in čakala, da vlevlasti precizirajo svoje stališče. Varovala se je tudi vsake provokacije, dočim so Turki ravnali ravno nasprotno. Kot dokaz temu je dejstvo, da so Turki naskočili Šakale, Veliko in Belopolje. razrušili koče. morili ženske in otroke in večkrat udrli tudi čez mejo. Črnogorci- so dobili nalog, da streljajo samo v slučaju, ako se Turki pojavijo na črnogorskem ozemlju. Pred par dnevi so Turki napadli samostan pri Tari. Črnogorska vlada je odposlala generala Vukotiča le radi tega na mejo, da svari narod pred kakimi nepremišljenimi koraki. Turški vojni ataše v Cetinju, Riza. Ali se je sam lahko prepričal, kdo izziva na meji. Odšel je namreč v to svrho osebno na mejo, toda ko je prišel tja, ga Turki niso pustili dalje. Hotel je v Berane, a se je moral vrniti. Gotovo je, da so Turki svojega vojnega ata- LISTEK. CONAN t)OYLE: Zgodbe napoleonskega huzarja (Dalje.) Stala sva v grajski smodniščnici, zidani kleti s smodnikovimi sodci ob stenah. Na sredi je stal osamljen, razbit sod; smodnik se je bil razlil in je ležal zdaj na tleh v velikem črnem ku-Pu. Prostor je imel sicer še en izhod, a tisti je bil zaklenjen, kar je pripravilo Duroca zopet v obup. , »Kaj nama je zdaj storiti!« je vzkliknil v skrajni potrtosti. »Bognie, zdaj sva zopet tam kakor prej, ker nimava ključa.« *0, pač,« mu odgovorim zaupno. »Ali jih nimava več kakor tucat?« »Kje pa?« Pokazal sem na sode. »Torej hočete razstreliti vrata?« »Tako je.« »Saj potem mora vsa klet zleteti v zrak!« V tem se ni motil dobri fant; to pot je bil res pametnejši od mene. Toda znal sem si pomagati. »Razstreliva shrambna vrata!« se mzakli-cal zmagoslavno, tekel nazaj in prinesel pločevinasto Škatljo, v kateri je bilo še par sveč. Bila 3e tako velika, da je šlo vanjo pač funt smodnika; Duroc jo je napolnil, dočim sem jaz prirezal svečo. V par minutah sva napravila prekrasno petardo, da si lepiše ni bilo mogoče želeti. Položila sva par sirov drugega vrhu drugega in jo postavila nanje, tako da je slonela ob vratih, prižgala svečo, stekla naglo nazaj v smodniščnico in zaklenila vrata v shrambo za sabo. Verjemite mi, dragi prijatelji, da ni bilo šala, sedeti med polnimi sodi smodnika! Ali-nis-sva bila v nevarnosti, da pogineva tudi midva od razstrelbe, ki sva je pričakovala — da zletiva v prihodnjem trenotku v zrak, raztrgana na kosce? Že sem se bil sprijaznil z mislijo, da je konček ugasnil, kar se zasliši pok, kakor da se je razletela bomba; najina vrata se razkoljejo in toča jabolk, rep, koscev sira in trska se usuje na naju. Planila sva ven in se prerinila skozi dim in vse tisto razdejanje. Da, petarda je bila opravila svojo dolžnost. Kjer je bila prej temna ploskev vrat, sva zagledala zdaj svetlo, štiriogelno odprtino. In posrečilo se nama je bilo še več, nego sva se drznila upati. Kajti pokazalo se je, da najin trud ni samo odprl zapora, nego tudi uničil stražarje. Prvi pogled mi je padel na moža z mesarico v roki, ki je ležal na tleh z zijočo rano na čelu. Poleg njega se je valjala orjaška doga z razbitimi nogami. Obenem pa zaslišim glasen krik in vidim sloneti na vratih Duroca, ki ga drži drugi pes za grlo. Tiščal ga ie z eno roko od sebe in mu zabadal sabljo neprenehoma v život; a vendar sem moral končati žival s pištolo, preden je izpustila njegov vrat in so ji divje, krvave oči osteklenele v smrtnem boju. I oda dolgo nisva smela počivati. Ali se ni začul do naju glasen krik bolečine iz ženskih ust? — krik, tako strašen in poln groze, da sva se morala zbati, da prideva prepozno. Res je bilo v veži še dvoje mož; toda umeknila sta se strahopetno pred naju naperjenima sabljama in naju divjimi pogledi. Duroc je bil najbolj besen. Čeprav mu je tekla kri po vratu in rdečila vso sivo kožuhovino na njegovem plašču, vendar je hitel pred mano tako viharno, da sem le komaj ujel preko njegove rame prizor, ki se je odigraval v sobi, kjer sva bila našla gospodarja strašigrajskega ob svojem prihodu. Z zavihteno sabljo v roki je stal barbar sredi sobe; lasje so se mu ježili od gneva. Za njim pa je čepela najina rešiteljica plaho na stolu. Po beli rami se ji je vlekla velika rdeča proga, in pasji bič, ki je ležal pred njo na tleh, je pričal, da sva prišla vendarle prepozno in nisva mogla zabraniti surovosti. Ko naju je lopov zagledal, je zarjul kakor divja zver in začel sekati in suvati s sabljo okrog sebe, iz ust pa so mu vrele najstrašnejše kletvice. Omenil sem že, da je bila soba jako majhna: moj prijatelj je izpolnil ves prostor med mizo in steno, tako da mi ni preostalo drugega, kakor gledati ga. Mladenič je bil nagel in besen kakor divja mačka in je znal svoje rokodelstvo izborno. A tudi njegov nasprotnik se je zdel vešč borilec in ga je nadkriljeval vrhutega s svojo silno močjo in velikostjo; eden njegovih strahovitih udarcev bi bil nedvomno stal Duroca življenje, da nisem jaz po bliskovito skočil vmes ter ga vsaj deloma prestregel s sabljo. »Dovolite,« sem dejal možu, »odslej imate posla z Etiennom Gfirardom.« Stopil je par korakov nazaj ter se naslonil ves zasopel na steno. Pojavljale so se zle posledice njegovega brezdelnega, razkošnega življenja. »Kaj sem vam storil, mladi mož?« je zahropel. »O,« mu odgovorim mirnodušno, »samo zahvalil bi se vam rad, da ste'ine povedli v svojo grajsko shrambo. Sicer pa zadošča tudi pogled na onole damo.« »Dobro, naj se zgodi po vaši volji!« zahre šči on in navali name kakor norec. Dobro minuto nisem videl drugega kakor par žarečih oči in leskečočo se konico sablje, ki je sekala na desno in levo ter merila venomer na moje prsi 1,1 mNikoli*ne bi bil verjel, da je rodila doba revolucije tolikšne mojstre v umetnosti borjenja! Da rekel bi, da svoje žive dni nisem srečal pol tucata mož, ki bi bili znali bolje rabiti svoje orožje kakor tisti lažibaron. 1 oda vedel je, da ga nadkriljujem, slutil je, da pogine od moje roke — poznal sem to po njegovih očeh. Kde-čica razburjenja se je polagoma umeknila ^ njegovih lic mrtvaški bledici, in dihal je glasno in težko. Vzlic temu se je boril dalje, celo potem še, ko sem mu bil zadal že smrtonosni udarec, in je nazadnje umrl, sekaje in suvaje še vedno okrog sebe in bruhaje pri tem strašne kletvice. Jaz, ki sem zdaj star mož, sem doživel tolik bitev da jim moj oslabeli spomin komaj še pom-ni imena; toda če se domislim tiste rumene brade s krvavo liso na sredi, iz kateie sem bn izdrl ost svoje sablje, me je groza se dandanašnji. Jedva se je zrušilo njegovo ogromno telo na tla, je planila deklica kvišku in kriknila v. glasni radosti. Priznati moram, da se mi je zdelo njeno vedenje prav malo žensko in mi nikakor ni ugajalo; niti misel na bridko trpljenje, ki ga je bila prestala, je ni mogla opravičiti v mojih očeh. Že sem jo hotel opomniti z ostrim glasom, da naj bo mirna, ko mi zdajci zapre sapo oster vonj in se zarišejo obledele tapete živo v jarki, rumeni luči. »Duroc. Duroc!« zakličem in ga stresem za ramo, »grad gori!« (Dalje) leja v Cetinju le radi tetra zavrnili, da bi se ne mogel na lastne oči prepričati, da v resnici iTt^rki izzivajo konflikte. * Mladoturkl se umikajo. »Tanin« Javlja, da Je izrševalni odbor mladoturške stranke odposlal na vse svoje podružnice pismo, v katerem jih poživlja, da naj ozirom na nevarne situacijo. v kateri se nahaja otomansko cesarstvo, ne povzamejo nobenega neprevidnega koraka. Mladoturška stranka bo sicer ostala V odločni opoziciji proti sedanji vladi, toda na to, da bi jo vrgla, ne bo delovala. Obtožbo proti njej si hoče baje pridržati za poznejši čas. Isti list tudi zahteva, da vlada vse vesti o mirovnih pogajanjih z Italijo katere so začeli Mladoturki. dokler so bili na krmilu vlade, takoj dcmeutira. Kakor je razvidno, so mladoturki sedai prišli v resnici do prepričanja, da jim ne kaže drugega, kakor da se umaknejo za nekaj časa s političnega pozorišča in čakajo, da se sedanje razmere spremene. DOPISI. Iz Celja. Zveza narodnih društev v Celju priredi letošnjo zimo prosvetno skupšino v Celju. Razpravljalo se bo obširno in izdelal program za bodoče sistematično delo narodnih izobraževalnih organizacij na Štajerskem. — Tu sc je mudil nekaj dni češki realčni profesor, pisatelj Ural iz Nekuburka. Zbiral je podatke o profesorju, poznejšem šolskem nadzorniku Lindnerju, ki je bil sotistanovnik in več let odbornik celjske Čitalnice. Iz Ljutomera. Naša okrajna šparkasa ima tudi preveč slovenskega denarja, zato je razdelila čisti dobiček zadnjega upravnega leta v izključno nemške namene (za nemška dru-šva v trgu 1800 K, za ptujski Studentenheim 50 K. za Schluverein 50 K, za Siidmarko 50 K itd). Za slovenske kulturne in gospodarske namene nima seveda niti fičnika. Rečica ob Savinji. »Vera po duhovnikih gor. vera po duhovnikih dol«, ta stara slovenska prislovica se vedno bolj izpolnjuje tudi pri nas. Če Vam katehet na svatbi celo noč pleše in ga drugi dan. ko bi moral učiti šolsko mladino. n: na svetlo, je menda to jako lep vzgled, kako se vera v ljudstvu utrjuje. Kmet pa delaj noč in dan, da boš podpiral take razmere. Sv. Martin pri Vurberku. Tu je umrl 16. t. m. posestnik in gostilničar g. Ignac Amer v 68. letu starosti, zadet od srene kapi. Pokojnik je bil splošno priljubljen, kar je pokazal njegov pogreb, h kateremu je prihitelo ljudstvo od blizu in daleč. Bil je skrben oče, dober mož in varčen gospodar. Zato so ga tudi soobčani volili v razne zastope. Bil je več let občinski predstojnik, načelnik krajnega šolskega sveta, cerkverioskladnega odbora in brodarskega društva. V krajnem šolskem svetu je deloval od ustanovitve tega zastopa pa do svoje smrti. Bil je tudi načelnik domače posojilnice. Kot Slcvenec je bil vedno značaj. Časten mu bodi spomin! Št. Jurij ob j. žel. V sredo 23. t. m. je bil na tukajšnji deželni kmet. šoli sklep, združen z običajno slavnostjo. V imenu dež. odbora je prišel tajnik Narsberg, v imenu vlade okr. glavar baron Miiller; navzočih je bilo tudi več drugih odličnih gostov in nekaj kmečkega ljudstva. Pred izpitom so si gostje ogledali vzorno gospodarstvo, lepe vrtove in lepo urejene hleve. Ob pol 11. uri se je pričela izkušnja. pred katero je podal g. ravnatelj Belle letno poročilo v nemškem in slovenskem jeziku. Učenci zavoda so nato jako lepo odgovarjali na razna vprašnja svojih učiteljev, in izkazalo se je, da šentjurska kmetijska šola V desetmesečnih tečajih stori toliko kakor marsikatera druga v par letih. Ta šola nam vzgaja našo kmečko inteligenco. Brez dvoma se bo vpliv šole v doglednem času jasno kazal v vsem našem spodnještajerskem kmetijstvu. Ob sklepu so zapeli fantje cesarsko pesem in »Od Urala do Triglava«. ________________________ DNEVNI PREGLED. V nedeljo 1. septembra vsi v Trst na slavnost petletnice »Narodne Delavske Organizacije«! Iz Ljubljane v Trst in nazaj vozi poseben vlak In Imajo udeleženci tudi prosto zabavno vožnjo po morju. Priglasite se! l jubljanski »Ljudski oder« propadel. Ljubljanski »Ljudski oder« je po enoletnem življenju zaspal. Deželni odbor je kupil vso notranjo upravo »Ljudskega odra« ter jo prenese v dežeino gledališče. Po mestu se širijo o polomu najrazličnejše stvari. Baje je podjetje končalo z velikanskim deficitom. Koliko je na stvari resnice, še ni natančno znano, vsekakor pa je faktum. da so ga klerikalci s svojim »Ljudskim odrom« pošteno polomili. Polom »Ljudskega odra« je najboljši dokaz, da klerikalci niso zmožni vzdržati niti enega kulturnega zavoda, ker nimajo za to smisla. Upamo, da bodo merodajni deželni faktorji sedaj znali vpoštevati kulturno misijo, katero je »Dramatično društvo« izvrševalo s slovenskim gledališčem in bodo podpirali saj to. kar še imamo Slovenci. Iz govoric, ki se širijo v klerikalnih krogih po mestu je posneti, da je pri »Ljudskem odiu« okrog četrt milijona deficita. Gospodarstvo, da je bilo strašno. Iz Monakovega so si naročili slikarja. Tudi se ne ve, čemu bode sedr.I služil klerikalcem »Ljudski dom«, ki so z njim uganjali toliko pompa. Konkurirati in uničiti so hoteli z njim deželno gledališče, ubili so pa sebe. Dr. Šušteršič, da je baje prepovedal sploh uprizoritev kake predstave v »Ljudskem domu«. Da hi deželni odbor moral pokrivati take stvari, se nam zdi tudi malo čudno. Perspektiva bodočnosti. Pričakovati je že bilo. da nastopi polom vseh onih kulturnih podjetij, ki slone zgolj na strankarski podlagi. Nezdravo in nespametno je bilo sploh ustanavljati kulturna podjetja, ki jih je klerikalna stranka ustanovila zgolj iz strankarskih koristi — proti narodnim koristim. Tako propadajo že klerikalni »Orli«, ker ne morejo konkurirati s »Sokolom«, ki je odločno narodna institucija in ne vzpeva klerikalna »Straža«, ki so jo ustanovili klerikalci proti Ciril-Metodovi družb. Ista usoda in polom, kakor je zadela »Ljudski oder«, mora zadeti vsa klerikalno strankarska podjetja, ker so na nesolidni podlagi. Cvet klerikalne žurnalistike. Sobotni »Slovenec« prinaša sledečo notico: »Najnovejši škort liberalnega učiteljstva. »Učiteljski Tovariš« poroča, da je g. Luka Jelenc na zadnji skupščini liberalnega učiteljstva v Celju v svejem govoru dejal sledeče: »Strnjeni v močno falango, bomo zanašali bakljo prosvete v vsako najbolj zakotno gorsko vasico.« Liberalni učitelji se bodo torej zdaj razun drugih podjetij lotili še bakljonoštva. Opozarjamo oblasti na to najnovejšo nevarnost ognja. G. Luka Jelenc, ki je že sam večkrat pogorel, je res tako neroden, da bi znal kaj zažgati.« — Vsekakor ni za »Slovenčeve« urednike napočila samo doba kislih kumar, ampak tudi doba kislih — možgan. Klerikalcem slovenski uradniki niso všeč. To dokazuje sledeča »Slovenčeva« notica: »Tržaški .Edinosti’ je .Slovenčev’ članek o napredku tržaških Slovencev popolnoma zaprl sapo. Po navadi vedno že v prvi številki replicira na vsako »Slovenčevo« notico, sedaj je pa komaj po štirih dneh prišla k sapi. Ves njen odgovor na »Slovenčeve« trditve je to, da prinaša statistiko poštnega in namestni-škega — uradništva! Napredek Slovencev je po njenem mnenju odvisen edinole od tega, če je v Trstu par desetin uradnikov-Slovencev več ali manj. Nekaj tisoč delavcev in državnih uslužbencev pa nima nobenega pomena! »Edinost« s tem popolnoma potrjuje naše trditve, da za nižje sloje ni nič storila, se ni brigala za njih obstanek; upoštevala jih je samo v času volitev!« Zato se po visokih uradniških krogih pri nas. šopirijo Nemci in tujci, ker misli »Slovenec«, da je par desetin uradnikov-Slovencev brez pomena. Zato imamo Elsnerja in druge. »Slovenec« ne pomisli, da ima uradnik družino, da slov, uradnik tudi slovensko uraduje, da se višji in nižji sloji v narodnem boju izpopolnujejo. Poleg tega so uradniki delavni v narodnih in drugih ruštvih'in so za vsako narodnost velike važnosti; saj so v Trstu pogosto rekli da ne uradujejo slovensko, ker ni uradnikov. »Slovenec« se seveda zvija, ker so ga privintale številke in so mu sapo zaprle. Seveda! Zadnji »Slov. Gospodar« z dne 22. t. m. piše med drugim: »Mladino zbiramo okoli katoliško-narodne zastave, da je garjevi liberalci ne okužijo. Ustanavljamo različna iz-obiaževalna društva, da ljudje lažje spoznavajo liberalne goljufije.« Z drugimi besedami povedano: Razni klerikalni politični petelini Berki, Šorni, Schillerji itd. zlorabljajo mladino, da zadostijo svojim zverskim spolnim nagonom. če to imenujejo po svoje zbiranje »okoli katoliško-narodne zastave,« je nam vseeno. In če to zbiranje okoli katoliško-narodne zastave gre tako daleč, da jih konečno grabi za vrat državni pravdnik in sodnija in morajo »odpotovati« v Ameriko, je konečno to tudi njihova in ne naša zadeva. Naša skrb pa bo tudi za-naprej, da bodo »garjevi liberalci« še dalje okuževali slovensko mladino, to je reševali jo bomo iz umazanih krempljev takih falotov kakor so Berki, Šorni, Murni, Schillerji i. dr., ki so pod krinko katoliško-narodne zastave storili stotine naše slovenske mladine nesrečne in jo pahnili v sramoto pred ljudmi in pred samo seboj! Da so klerikalni listi v nesramnosti veliki, vemo. saj se lahko še zgodi, da bodo lepega dne začeli proslavljati Berke in Sorne kot mučenike katoliško-narodne misli, kakor so svoj čas proglašati za žrtev liberalcev kaplana Goloba, ki je do ranega jutra z dekleti plesal, v pijanosti godca težko ranil in nato iz stiahu pred kaznijo »odpotoval« v Ameriko. O aferi kaplana Berka zdaj sicer lepo molčijo. Čemu neki? Ali ni mož, ki je toliko storil za »katoliško-narodno« stvar, vreden vsaj par vrstic, ki bi mu jih naj klerikalci posvetili za slovo na daljno pot? Angleški časnikarji In »sužnji« Slovenci. »Slovenec« je ves blažen zaradi obiska angleških reporterjev, ki so se peljali prošli teden skozi Kranjsko. Ves srečen pripoveduje, kako so že iz vagonov pošiljali poljube slovenskim dekletom K temu konštatiramo suho to-le. Tl renoterii so bili - Židi z malimi izjemami. Nemci, ki Žide dobro več ponosa nego naši suzenjskiklenkalci. so tp liudi zelo hladno sprejeli. V Beljaku n. pr. šo S obveščeni že te Dunaia in Sonoerada o imenitnosti te »visoke so nihče mnogo menil za nje. Na kranjskem nagnali vso našo mladino skupaj, da U Zidi — nošiliaio poljube iz kupejev. Ko bodo ured niki »Slovenca* in drugi solzim *°P.et kali, kako se tu in tam pohujšuje slovenska mladina, se jih naj na Jesenicah, Bledu itd. mladina se jih naj opomni zadnjih. dogodkov n» Jesenicah. Bledu Ud, Tl n^o, pra- vice Bovonti oensko zemii„. k0 io “SieUe pSS Židom. In z zemljo naše ljudstvo, našo mladino. vakor STnaf Klfflna prodna te*. £ krai^mnogo obtekain tudi od ne ceste med Rako in Bučko je s prenočiščem. na Raki pri kraju. Te dni je potoval nek gospod iz Krškega na Rako. Ker so mu v Krškem zagotavljali, da dobi na Raki .Prav a^° ‘[ udobno prenočišče, se le napotil srob veSeru na Rako. Ko pa je dospel tja m se zgiasn p . minoročeni mu gostilni V. Borne, ga je gostilničar kratko odslovil, češ, ni mdilaVlf ^eiel Wo ineatudi od Jamso ga SSbljEt; te le vsled^teglTkriževega°pota Srujeni potnik prišel še tja vprašat, ga je do-tični gostilničar hotel poslati zopet nazaj k sv -ieniu sosedu. Potnik mu je Povedal, da je ze bil tam in tudi že povsod drugod. Na to ga je poslal naprej v gostilno že izvenvasi. Pa tudi tu je bilo že vse zasedeno. Kaj naj st dri od trudapolnega pota zmučeni človek v pozni noči v tujem kraju? Naprej iti do Bučke so mu Račani sami odsvetovali, ker ni f?0*0™;, daJ? j tudi tam dobil prenočišča. Že je hotel oditi ter tani kje pod milim nebom prenočiti, ko se era usmili mladi dijak iz ljubljanske Ponudil mu je svojo posteljo. Nai to• še le se lastnica gostilne spomnila, da bi bilo za silo dobro tudi ležišče na tleh v gostilniški sobi, kar je gospod tudi hvaležno sprejel. Kakor ie pozneje zvedel, se je slično godilo že več potnikom. Da se jih še več drugih prihrani tako križevo pot. naj služi ta popolnoma verodostojen slučaj v svarilo vsem, ki imajo v teh krajih to ali ono opraviti. Zlasti ie to uvaže-vati sedaj ko prihaja čas trgatve in kupčije z novim vinom. Nekdanjega slovanskega gostoljubja se v teh krajih tudi za dober denar ne dobi. Preložitev okrajne ceste Raka-Bučka. Vinskim trgovcem in obiskovalcem dolenjskih sejmov dobro ali slabo znana nerodna cesta med Rako in Bučko so začeli od Rake daiie prelagati, oziroma jo uravnavati ob najhujših strminah. Delo so poverili neki nemški tvrdki iz Gradca, ki pa ima nastavljene večinoma samo slovenske delavce. Uravnava ceste ie sedaj v splošnem pretrgana do Radule blizo Bučke. Delo se bo nadaljevalo še drugo leto in tudi končalo. Ko bodo s tem delom gotovi, se bode uravnavala še cesta onkraj Rake v smeri proti Krškem. Uiavnanava te ceste ;e bila že zdavna »krvavo« potrebna, kajti tako Bučka kot Raka sta glede sejmov in vjnotržtva dve izmed najvažnejših prometnih točk na tem delu Dolenjske. Štajerski deželni zbor. Iz Celja nam pišejo: Klerikalni listi proglašajo vesti naših listov v pogajanjih za delazmožnost ^ deželnega zbora za »liberalne farbarije«. Smešno; kakor da bi »liberalci« imeli kako korist, če se pogajanja posrečijo ali razbijejo. Mi smo že enkrat povdarili svoje stališče, da nam je ljubo, če se sedanjemu stanju enkrat odločno stori konec. Mi naprednjaki nimamo nič izgubiti, pač pa bo naše deželno gospodarstvo potem morda vendar rešeno sedanje more. Da klerikalci ne bodo v narodnem in gospodarskem oziru ničesar dosegli, je več ko gotovo. Saj odločno zanikajo, da bi jim Nemci dali za odkupnino dve slovenski meščanski šoli, kar bi bila brez dvoma narodna prireditev. In vendar je dejstvo. da se je'v nemških nacijonalnih krogih o taki koncesiji napram Slovencem že resno razpravljalo. Drobiž iz Štajerske. Iz Maribora. Na Tržaški cesti št. 5 je 20. t. m. padla z okna podstrešnega stanovanja 14 metrov globoko na dvorišče 5!etna Marija Zdražil. Obležala je nezavestna. Našel jo je hišni gospodar Vrabl, nesel k vodnjaku in tako dolgo z vodo zmakal, da je dekletce prišlo k zavesti. Se le tedaj je mati deklice, ki je ves čas s sosedo klepetala, nesrečo zapazila. Otroka so oddali v bolnišnico. — One 20. t. m. zjutraj se je hotel zastrupiti 201etni sin ravnatelja tukajšnje vinarske in sadjarske šole, Eranc Zweifler. Odprl je petelina pri plinovi cevi in izpustil plin. Našli so ga nezavestnega v sobi. — Odvetniku dr. Mravlaggu so vlomilci iz stanovanja odnesli srebrnin v vrednosti 3000 K. — Iz Celja. Herzmannovo hišo na Bregu je kupil Slovenec krtačar Šimenc. — Na Bregu pri Celju napeljavajo v nekatere hiše vodovod. Voda bo napeljana iz mestnega vodovoda. — V novi nemški ljudski šoli, ki je že skoro cislc gotova, se prične to jesen s poukom. — V SelniciobMurise vrše 29. t. m. občinske volitve. Občina ima čez 300 volilcev. Upati je, da bodo zmagali tudi tokrat Slovenci. — Cerkvenega tatu so 21. t. m. zasačili v župnijski cerkvi v Št. Lovrencu nad Mariborom. Zalotil ga je cerkovnik ob 12. uri opoldne ravno, ko je ropal iz nabiralnika pri Marijinem oltarju. Poklical je ljudi, ki so ga odpeljali najprej na občino, odtam pa žandar v Maribor. Ropar je star okrog 40 let in nima nikakih do-kumentov. — Iz Jarenine. Dne 22. t. m. ponoči je nagloma umrla vdova bivšega pesniškega predstojnika, ki je bivala sedaj na svojem posestvu Freideku. — Dne 18. t. m. je bil za načelnika krajnega šolskega sveta izvoljen Slovenec Anton Drozg. Nemškutar Reininger je zletei. — Dne 21. t. m. zjutraj je pogorel hlev posestnika Purgarja v Jareninovem dolu. K sreči se ogenj ni razširil. Kako je nastal, se ne ve. _ V M a r i b o r u je višji pisarniški pred-strojnik pri mariborski sodniji Franc Brezov-nik imenovan za pisarniškega ravnatelja. Kaznovani mali hudobnež. Kmečki dečko Mihael Brečko v Slivnici pri .Celju je dne 29. t. m. pasel živino svojih starišev in je Učena basen. Spisal Mark Twain. Prevel Z. R. (Dalje.) DRUGI DEL’. Kako so gozdne živali svoja znanstvena dela spopolnile. Teden pozneje se je ekspedicija utaborila Sredi zbirke čudolepih neznanih stvari. Bile so neke vrste votline, iz kamena postavljene ter so stale v skupinah zraven reke. Stale so v 'dolgih, ravnih vrstah. Najvišja točka vsake vo-'tline je padala na obe strani v ostrih kotih. Več vodoravnih vrst velikih, štirioglatih lukenj, zaprtih z neko tenko, trdo in prozorno tvarino, je bilo zvrtanih vprednjo stran vsake votline. V notranjosti teh votlin so se nahajale zopet votline v votlinah. Napolnjene so bile s čudnimi predmeti. Pred časi so bili gotovo živa bitja, toda sedaj je bila njihova koža defektna in je šumela, če se Je je kdo dotaknil. Tudi pajke so našli v votlinah. Povprašali so te pajke, toda zastonj; bili so druge narodnosti. Bili so mirno pleme, toda nevedni in paganski. Ekspedicija je brala dolgo Vrsto misionarjev, da bi podučili te pajke v pravi veri. Nato je pričela ekspedicija natančno preiskovati te votline. Po dolgih prepirih '-o prišli Učenjaki do mnenja, da spadajo te . «mne v perijodo rdečega peščenca. Našli so, da se dviga sprednja vrsta teh votlin visoko v zrak, ter da |e razdeljena v popolnoma jednakomerne pla- Sti. Med dvema plastema starega peščenca se i vedno nahajala «na tenka plast preperelega apnenca. Mesto ene perijode peščenca jih je bilo najmanj stopetdeset. Iz tega je razvidno, da je zemlja dosti starejša, kakor pa so oni do sedaj mislili. In potem je bila tukaj še druga posebnost: vsaka izmed teh starih peščenčevih plasti je bila z navpičnimi apnenčevimi plastmi v matematično jednakomernih presledkih prerezana. Kaj tacega do takrat še ni bilo znano. To je bilo zelo lepo odkritje in njega vrednost za znanost je bila neizmerna. Kritična preiskava teh plasti je dokazala, da v njih prebivajo mravlje in majhni kebri. Z velikim veseljem so zapisali to v znanstveni dnevnik. Poletje se je končalo in približala se je zima. V mojih in okoli mnogih votlin se je nahajalo nekaj, kar je bilo precej podobno napisom. Večina učenjakov je bila mnenja, da so to napisi, manjšina pa je to dejstvo zani-kavala. Najslavnejši jezikoslovec ekspedicije, profesor Bolha je zatrjeval, da so to napisi, katerih pomen pa je učenjakom popolnoma neznan, ker so sestavljeni v popolnoma neznanem Jeziku. Zapovedal je umetnikom in risarjem, naj narede faksimile teh napisov, sam pa se Je napravil na to, rešiti to uganko. Pri tem se Je posluževal stare metode. Več teh kopij je vzel pred se ter Jih študiral ne samo skupno, temveč tudi posamezno. Tukaj podam nekaj izmed teh kopij: Amerikanskl hotel. Senčila za svetilke, čolni se po ceni posojujejo. Francoski biljard. Brivnica in česalnica. Topla in mrzla jedila ob vsakem dnevnem času. Kaditi je policijsko prepovedano. Brzojavni urad. , Vile se dado za kopališko sezono v najem. Dobro in po ceni. Dobro in po ceni. Dobro in po ceni. Dobro in po ceni. Dobro in po ceni. Najprej je profesor mislil, da je to znamenj-ska pisava in da je vsaka beseda izražena s posebnim znamenjem. Natančnejša preiskava pa je dognala, da je to pisava s črkami. Slednjič pa je prišel na to, da je to jezik, katerega glasniki so izraženi deloma s črkami, deloma z znamenji, deloma pa s hieroglifi. Opazil je na primer, da se nekateri napisi večkrat ponavljajo kakor drugi. Na pr.: »Dobro in po ceni«. — Francoski biljard. — Pivo od soda. To so bili na vsak način verski nauki. Počasi se mu je posrečilo, to pisavo deloma razvozljatl. Slednjič je bila odkrita votlina ki Je Imela ta napis: Muze) ob obrežju. Cel dan odprt. Vstopnina 50 vin. Vojaki od narednika nayzdol in otroci polovico. Krasna zbirka voščenih oseb, fosilij in dr. Profesor Bolha meni, da beseda »Muzej« pomeni isto, kar pomeni »Lumpath Molo« ali pa »pokopališče«. Pri vstopu so bili vsi učenjaki močno presenečeni. Vendar pa se to, kar so oni videli, ne da boljše popisati, kakor z besedami njihovega oficijelnega poročila: »V eni vrsti Je stala vrsta velikih trdih postav, kateri so nas takoj zanimali kot zastop- niki že davno izumrle vrste reptilij z imenom »človek« — vrsta bitij, ki so v naših najstarejših knjigah popisane. To odkritje je bilo posebno zaradi tega važno, ker so v novejšem času učenjaki pričeli dvomiti o nekdanji eksistenci teh bitij, ter jih pričeli smatrati kot plod domišljije. Tukaj pa jih je ekspedicija naenkrat odkrila celo vrsto v prav dobrem stanju. Na p -sih vsacega izmed teh bitij Je bUnap .s,.sestavljen v že prej omenjeni Pisavi. Nekateri izmed teh so se glasili: »Kapitan Kid, morski ropar«; drugi: »Kraljica Viktorija«; tretji: »Jurij Vva-shington« in tako dalje. Z mrzličnim zanimanjem so učenjaki preii-stovali stare knjige, da bi se prepričali, ako se popisi v onih knjigah strinjajo s tukaj najdenimi predmeti. Eden izmed teh popisov se je glasil: »V času naših očetov, kakor nam je znano po ustnem izročilu, je prebival na zemlji še človek. Bilo je to bitje izredne velikosti, obdano S tanko kožo, ki je bila včasih bela, včasih barvana. Zadnje noge so bile široke in s kratkimi kremplji oborožene. Sprednje noge pa so bile slabejše in čudovito dolge. Na g avi je uuel ne-ko vrsto peres, ki so bila precej podobna dlaki od podgane. Če je bil žalosten, mu je tekla voda iz očij Če sta bila dva človeka skupaj, sta izpuščala čudne glasove, ki so se glasili približno, ho, ho. ho — prokleto dobro! — zaradi tegi so poetje menili, da govorita: toda poeti si izmislijo dosti neumnega. Včasih hod! to bitje z dolgo palico pred sabo. To palico dr*.l pred no| In naenkrat se prikaže Iz nje ogenj bi dim.« (Dalj*.) našel posebno zabavo na tem, da ie pikal krave z iglo. Končno je ena postala divja, se je zakadila z roflovi v fanta ter mu iztaknila levo oko. ki je izgubljeno. Fanta so odpeljali v celjsko bolnišnico. — V S I a p t i n c i h pri St. Jurju cb Ščavnici je prišel kočar F • Zatije-kovič z obema rokama med vali e mlatil mce. Zmečkalo mu je obe roki. V bolnišnici v Radgoni so mu jih še tisti dan morali odrezavi. Kdo je kriv, bo dognala preiskava — Premeščen je vsled lastne prošnje živino-zdravmk g. Joz Kodre iz Vranskega v Žalec. s ® 8 1 m n a z i j o je imenovan za učitelja dr. Vilj, Hoffcr iz Merana. — * •I10'r1 0 o Mdevah S j£u*be: Njihovemu zagotovilu, da družbe sv Cirila m Metoda ne bodo pozabili nikdar do' stavljamo kot odzdrav, da se spominjamo teh vzornih rodoljubov — na čelu jim g. predsednika Alojzija Pirca — prav hvaležno vsikdar. Družba sv. Cirila in Metoda je založila nov kolek z narodno šolo; priporočamo ga na obilno odjemanje. Naroča se v pisarni družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Ciril-Metodova podružnica za Toplice In Okolico priredi v nedeljo dne 1. septembra ob 3 url popoldne v Toplicah veselico v korist obrambnemu skladu z godbo in petjem. Nanjo se vabijo vse sosednje podružnice zlasti one Iz Novega mesta, Trebnjega. Žužemberka. Zveza z vlaki je ugodna, zato je pričakovati da narodnjaki iz bližnje in daljne okolice pribite nd to važno narodno prireditev, kjer se Jim bo nudilo več izrednih zanimivosti. Idrijski odsek akad. fer. društva »Prosveta« v Idriji naznanja, da priredi dne 31. t. m. v pivarni pri »Črnem orlu« gledališko predstavo, pri kateri se bodeta igrali burki »V civilu« in »Visoka gospoda«. Cisti dobiček je namenjen ljudski knjižnici v Črnem vrliu, ki bo otvorjena tekom meseca septembra. Slovenskemu planinskemu društvu je daroval turist g. ing. Svetozor Novole iz Dunaja petdeset kron kot priznanje za izborno postrežbo v kočah Slovenskega planinskega društva. Vrlemu bratu Čehu iskrena hvala za velikodušno darilo in laskavo priznanje. Cez tri deželi dve državi. Veliki dnovi »Kraljeva« v Zagrebu so minuli. Razišle so se stotisoče množice, metropola hrvaškega naroda kaže zopet svoje navadno vsakdanje lice. S stotisočero množico sem zapustil v četrtek zjutraj tudi jaz mesto, svetovno proslule karikature Čuvajevega absolutizma. Zopet sem se hrbet obtežil z nahrbtnikom, zopet vzel potno palico v roke in jo zopet mahal nazaj pod kolikor toliko svobodneje krilo av-striskega orla. Dotlej da potem, katero pot sem si izbral za povratek naj vam obrazložim katera pot me je vodila iz dolenjske v hrvaško metropolo. Novo mesto — Krško. V pondeljek, 19. avgusta sem že na vse zgodaj zapustil v megli zavito Novo mesto ter se izprva z vozotn podal po državni cesti Ljub-bljana—Zagreb. V Žabji vasi je prisedla mlada napal Hrvatica, ki se je vračala s počitnic iz Stopič v Zagreb. Mlada Podgorka — doma ie iz Stopiča pod Gorjanci — je komaj pol leta v Zagrebu pri svoji bogati teti, pa bi bila že rada o r igi na I- Hr v a t ica. Nič niso izdali vsi moji opomini, naj bi si tudi na tujem ohranila svojo dolenjsko potomstvo ona je zdaj Hrvatica! No, tak hočem biti še jutri tudi jaz Hrvat, sem ji dejal, pa na svidenje v Zagrebu. Pod Št Jernejem sem izstopil, ona se je peljala dalje jaz pa sem nastopil svojo pešpot čez skraini’ del Dolenjske do deželne meje. Bilo je krasno jutro; le čim sem se bližal krkmemu otoku Kostanjevica, je krasoto jutra motila rosebogata megla iznad Krke. Došel v Kostanjevico, sem iz napisa nad prvo hišo ob cesti izvedel, da se tu nahaja »Magazin der k. k. priv. Biirgergarde in Landstrass«. Živijo zavedni kostanjeviški »purgarji«! Med tem ko sem čakal na zajutrk, sem v duhu prešel še enkrat pot nazaj, do trenotka, ko se je dobro zdanilo in sem svojo spremljevalko mlado »Hrvatico« pustil sanjati o čemer je hotela Tam na Mokrem polju se mi je zdelo, da slišim iz davnih dni šumeti valove Krke, ki se je takrat se nekje med Strugo in otočicam izbrala kraišo pot m južno smer proti Gorjancem. Tam ob vznozju Gorjancev pa se je morala ustaviti, ker Save nazai valovi še večie >n močnejše Da se glede Save ne motim, o tem sem se prepričal dospevši na Gradišče, ležeče med Mokrim poljem m Št. Jernejem. Na nemalo začudenje se dobe tod prav na vrhu sledovi savske od Tod P 6S tCČe Sava več kot 20 k,n da|ie in sS„raizleonUri0-10‘ M?d savskim gramozom tod nkrna- Ta,° ~ kakor sem zvedel — dr k?nr okamenice: polže. ribe. rastline nrav v J-° "a- SV0J P°stan£* v morju. In prav v Kostanjevici sem, da se nedaleč od mesta pod Opatovo goro nahaja kamnolom, v katerem so izkopavali prav posebno velike oka-menice iz ribjega potomstva. Ker nisem strokovnjak, se ne maram spuščati v kake komentarje, ali opozarjam pa veščake, da bi bilo zanimivo in vredno, da bi te kraje ogledali sami. Za navadnega potnika-izletnika pa bodi dovolj s tem povedano, da bo vedel, da so ti kraji ge-ološko-zgodovinsko jako zanimivi. Po zajtrku sem si spotoma ogledal to malo mestece, ležečemu na polotoku Krke. Kostanjevica leži zelo nizko (158 m) in je zato pri količ- kaj naraščanju Krke preplavljena do vrat, vča-si tudi do oken. Med tem se je megla dvignila in obvisela ob robeh slikovite Opatove gore, ki slovi po svojih krasnih jamah, na oni strani tudi kot sporna točka glede Žumberka. Jugovzhodno od Kostanjevice leže znani vinski kraji sv. Križ, Gadova peč i. dr. Še nekaj kilometrov po državni cesti proti Samoboru-Zagrebu, potem je treba pri gostilni »pri Nacetu« kreniti levo, severovzhodno smer po okrajni cesti na Krško. Oziral sem se po kažipotu. pa ga nisem mogel opaziti, torej ga naj-brže ni. Čim prestopiš na Krško cesto, se ti pogled nehote ustavi nad dalekosežnim ravanoin; kar vidiš pred seboj in okoli sebe, to vse je ta-kozvand Krško polje, obrobljeno daleč ozadej z malimi obroči večinoma vinskih goric. Le za teboj se dvigajo višji vrhovi slikovith Gorjancev. združenih z Opatovo goro, imenovano po opatih iz tedanjega amostana v Kostanjevici oziroma tudi v Pleterjih v Št. Jerneju. Nekdaj pusto, savsko peščeno krško polje je danes po pretežni večini obdelano in obljudeno. Posebno ob prvih vaseh ležečih ob cesti in to so; Kalce, Pristava, Pudlog itd. so naravnost krasna obširna polja, sedaj blesteča v belem cvetju ajde, vmes se dviga čez meter visoka koruza z debelimi »Stroki« kakor jih drugje redko kje opaziš. In sadjereja je v teh krajih zelo razvita. Vrtovi so vsi polni sadja, posebno jabolčna drevesa se kar šibe pod težo raznobarvenih jabolk. To napravi na potnika tem ugodnejši utis, ker vidi po drugih delih Dolenjske posebno v novomeškem sodnem okraju škandalozno zanemarjene vrtove večinoma s starikavim drevjem. Posebno zanimive v tem delu Dolenjske so tudi stare pristne dolenjske stavbe, lesene hiše, toda okusno zgrajene. Na te pristne dolenjske domove opozarjam naše slikarje, da se požurijo jih ovekovečiti na platno; kajti kakor sem videl, in kakor sem poučen iz potovanj za mojih prejšnjih let. te izvirne stavbe izginjajo čim dalje bolj. Naprej proti Krškem jih je sploh težko še kje zaslediti; na njih mesto so zdaj stopile že nove. a zidane brez kake izvirnosti. ^ Levo od ceste te spremlja malogorska črta, koji se že od daleč pozna, da jo je tako kot je danes pretvorila silna moč nekdaj po tej veliki kotlini šumečih savskih valov. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. DEMISIJA OGRSKEGA NAUČNEGA MINISTRA. ZICHY PROTI LUKACSU. Budimpešta, 25. avgusta. Listi poročajo, da poda ogrski naučni minister Zichy v najkrajšem času svojo deniisijo. Naučni minister Zichy nikakor ne odobrava Lukacsevega postopanja proti opoziciji in je to svoje stališče preciziral tudi na zadnji seji ogrskega ministrskega sveta. Baje je groi Zicliy o svojem stališču napram Iiikac.su informiral tudi že cesarja, ki je bil silno presenečen, posebno ko je zvedel, da namerava Lukacs novo volilno predlogo izsiliti s policijskimi silami. Cesar o demisiji grofa Zi-cfiyja noče ničesar slišati in ga je naprosil, naj ostane na svojem mestu vsaj toliko časa, dokler delegacije ne votirajo skupnega proračuna. Budimpešta, 25. avgusta. »Bud. Korresp.« na podlagi informacij energično dementira vse vesti o demisiji grofa Zichyja. , FIASKO BERCHTOLDOVE AKCIJE. Berlin, 25. avgusta. Iz odličnih diplomatič-nih krogov se poroča, da je Turčija a priori zelo ostro odklonila Berchtoldovo balkansko akcijo, ker vidi v tem vmešavanje v njene notranje zadeve. Gotovo je, da sta imela tu posebno vmes svoje prste Francija in Anglija, ki hoče z vso silo izpodriniti vpliv Avstrije in Nemčije na Balkanu. Fiasko Berchtoldove balkanske akcije postaja vedno jasnejši. Za slučaj, če Berch- told ne umakne svojega predloga, pride na Balkanu lahko do zelo resnih komplikacij. ČUVAJ POKLICAN K CFSARJU V AVDIJENCO. Gmunden, 25. avgusta. Cesar je pozval kraljevskega komisarja pl. Čuvaja potom dvorne pisarne v avdijenco. Avdijenca se vrši že prve dni tega tedna. Iz Ischla odide kralj v Gmunden, nakar odpotuje začetkom septembra meseca na Dunaj, kjer bo imel konferenco z zunanjim ministrom grofom Berchtoldom. Iz Dunaja odide Čuvaj v Budimpešto. NOVI AVSTRIJSKI POSLANIK V \VASHINGTONU. Dunaj, 25. avgusta. Na mesto odstopivšega avstrijskega poslanika v VVashingtonu barona Hengelmiillerja je imenovan bivši avstrijski generalni konzul baron Honning. KONEC KOMISARIJATA NA HRVATSKEM. Budimpešta, 25. avgusta. Tu se neprestano vzdržujejo vesti, da so dnevi hrvaškega komi-sarijata sešteti. Čuvaj odide že te dni v Ischl h cesarju, kjer bo zvedel ali bo on imenovan banom ali ne. Novi ban bo moral takoj vposta-viti normalne razmere in razpisati nove volitve. Časopis »Iz Ujszag«, ki je v ozki zvezi z grofom Tiszo, poroča, da bo brezdvomno že v najkrajšem času odpravljen komisarijat. Imenovan bo ustavni ban, izjemno stanje odpravljeno, tiskovna svoboda zopet dovoljena in razpisane nove volitve. * VOJNA S TURČIJO? Carigrad, 25. avgusta. Črnagora je po poročilih. ki so došla semkaj, koncentrirala na meji 30.000 vojakov. ČLAN GOSPOSKE ZBORNICE UMRL. Lvov, 25. avgusta. V Varšavi je umrl član avstrijske poslanske zbornice, Marchwicky. Marchwicky se ni niti enkrat udeležil sej gosposke zbornice. Takoj, ko je bil poklican v gosposko zbornico, se je umaknil iz političnega življenja. GALIŠKI DEŽELNI ZBOR. Lvov, 25. avgusta. »Slovo Polski« poroča, da bo gališki deželni zbor sklican na dan 20. septembra. VOJNO STANJE V SEVASTOPOLU. Petrograd, 25. avgusta. Vlada namerava skoro v vseh večjih mestih proglasiti vojno stanje, ker se boji, da nastane med mornarico in vojaštvom revolucija. Dosedaj je vojno stanje proglašeno razven nad Kronstadtom tudi še nad trdnjavo Sevastopol ob Črnem morju. UPOR MED RUSKO MORNARICO. Petrograd, 25. avgusta. Upori med rusko mornarico, ki se pojavljajo zadnje dni, imajo popolnoma revolucijonarin značaj. Trdnjavski poveljnik v Kronstadtu se je izrazil, da pridejo tudi vsi civilisti, ki so se uprli proti policiji in skušali pokvariti telefonske in brzojavne naprave, pred vojno sodišče. * VELIKI BOLGARSKI VOJAŠKI MANEVRI. Sofija, 25. avgusta. Te dni se prično v Ru-ščuku veliki bolgarski vojaški manevri, ki bodo trajali do 27. septembra. SMRT NEZNANCA. Gradec, 25. avgusta. Včeraj zvečer ob pof osmi uri je skočil mlad gospod, v sivi obleki, srednje velikosti v Muro in je takoj v valovih izginil.. Rešilna postaja je prišla takoj na mesto nesreče, a je ves trud ostal brezuspešen. Domneva se, da je neznanec izvršil samomor. ČASNIKAR SUVORIN UMRL. Petrograd, 24. avgusta, Ustanovitelj največjega ruskega dnevnika »Novoje Vremja« časnikar Suvorin je danes umrl v Petrogradu. Odgovorni urednik Radivo] Korene. Last in tisk »UčiteUske tiskarne«. - 748 - — Hudirja, Je vzkliknil Tannegny, če mu iztrgajo jezik, niti za vodo ne bo mogel prositi. Žeja je huda reč, na ražnju pa še posebno! Meščan se je zagrohotal na vse grlo. Glej ga. kaj vam ne pade v glavo! Ha, šaljiva beseda je v hudih časih vedno dobrodošla. Imenitno izgledate, pa se vendar smejete s pri-prostim meščanom. Čisto drugačni ste, nego n. pr. Armanjačani. Takoj ima človek kopito v rebrih, če se ne okrene naglo.^ — Kaj Je zakrivil nesrečnik, je vprašal Tannegny, zbavši se, da se mu možak ne zabr^ blja tako, da končno sploh ne zve, zakaj je ljudstvo tako razburjeno. In njemu se je mudilo k Saitanu! — Joj, joj, strašno hudodelstvo! je zajavkal meščan. Vse vam hočem povedati od kraja... Kraljev brat... , — Kako se imenuje? Sa ič nestrpno prekinil Tannegny. — Kdo? No, saj sem pravkar hotel reči vojvoda... — Obsojenec. — A ta! je zazijal meščan, kako ste silni! Obsojenec se imenuje plemič de Passavant... Tannegny je glasno kriknil. — Ali ga poznate? ga Je začuden vprašal meščan, pobledeli ste kakor bi smrt otipali za srajco! Ravno tako kakor moja žena, kadar sJ*|i govoriti o morišču, se začne tresti kot mrzlična; ravno radi tega sem jo pripeljal seboj, da se utrdi... Tannegiiy ga je slišal le na pol. Novica mu Je udarila v možgane kakor strela; z vsemi močmi se je trudil, da se zbere. Meščan pa je pripovedoval dalje. — 745 — V naglici se Je vrgel od glave do peta v bojno opravo, zapustil hišo in stopil na dvorišče. V tem hipu mu udari na uho glasen hrup z ulice.'Prisluhnil je. Od vsepovsod je zahrumelo iz zvonikov. — Plat zvona, je zamrmral kapitan, kaj hudirja počenjajo Parižani? Prešinil ga je lahen trepet. Monotoni, otožni glasovi so napovedali vedno nekaj nenavadnega. Upor, morijo, požar... Tannegny je poslušal. Hrup ha ulici je postajal silnejši. Natanko je razločil krike. — Svoboda, svoboda!... — Ah, je vzkliknil kapitan, vstaja?... Prestregel je druge klice in spoznal, da merijo na davke in draginjo. Nato pa je hipoma pobledel. Ulica je kričala. — Burgund, Burgund, živijo Burgund! — Pod orožje, meščani! Napnite verige! — Burgund Je z nami! Burgund je z ljudstvom! —Svoboda, svoboda!... — V prvem hipu ni mogel kapitan razumeti za kaj gre. Ko je slišal klice; Burgund, Burgund, je menil, da velja to njemu, da so ga zopet prišli lovit. Stekel je nazaj v dvorano in pogledal na ulico. Bila je nabasana z ljudmi, ki so se počasi rili naprej. Bili so večinoma otroci, ženske, kar je bilo moških, so vihteli najrazličnejša orožja. Pomirjen je odstopil od okna. — Krvayo plesanje se pripravlja, si je zadovoljno pomel roke, dolgo že nisem pošteno udrihal. Hajdi na ulico, vedeti hočem, kaj se pravzaprav pripravlja. In potem k vražjemu čarodejcu. Gorje mu, če ga najdem v brlogu; Hita Salnt-Pol 160 Pridobivajte novih naročnikov! ?* „V senci jezuita Novi roman „Dneva“! Naš drugi roman „Hiša St. Pol“ se bliža koncu. Sledi mu „V senci jezuita", velik zgodovinski roman iz časov vlade francoskega kralja Franca I. Izmed glavnih oseb, ki v njem nastopajo, naj omenimo samo Ignacija de Loyola, ustanovitelja jezuitskega reda; naši bra'ci dobe s tem romanom jasno, pretresljivo sliko peklenskih spletk teh „vojščakov Kristovih". Nastopaj pa tudi osebe, znane iz romana : Vitez Raga-ste us, Beatrice, njiju sin ter zvesti Spa-dacappa. Povejte vsem, ki so čitali ta ronian, da se ,, V' senci jezuita*4 nadaljujejo s«r- „Otroci papeža" -»a Kavarna sc proda v Ljubljani iz proste roke. Pisma je pošiljati pod šifro .kavarna" poštno ležeče Ljubljana 1. Glavno zastopstvo dunajske družbe za oradbo centralne ventilacijske kurjave s svežim zrakom v Ljubljani, Nova ulica štev. 3 prevzema vsa v lo stroko spadajoča dela, kakor novo in delno vpeljavo in montiranje te kurjave v nova in stara poslopja. — Centralna ventilacijska kurjava s svežim zrakom je najidealnejša, najcenejša, najsnažnejša in najzdravejša kurjava za stanovanja, urade, trgovske lokale, vile, šole, gostilne, cerkve itd. A. SKAZA, glavni zastopnik za Kranjsko in Primorsko. Krojaštvo Ivan Kersnič v Ljubljani 249 Sv. Petra cesta št. 32,1. nad. (poleg kavarne „Avstrija*) najnovejše mode, solidno delo, zmerne nizke cene, znano pohvalna postrežba. Svoje zdravje podkupljujete in razmetavate svoj prisluženi denar, ker Vas je podjarmila moč navade, ker pijete še dandanes drago, brezredilno, živce razburajočo kavo, čaj ali njih nadomestilo, ki niso druzega kot barvila. Vzdramite se. in pijte sladu! čaj. to je tekoči kruh pripravljen P° predpisih doktorja pl. Trnkoczy. V promet pride pod varstveno znamko Sladin. Sladnl čaj je originalen, priprost in nov v toliko, ker daje kri, moč, zdravje, zato se priporoča posebno tistim, ki se čutijo bolne, oslabele, revne, namesto silno dragih Somatose. Sanatose. Biocitina. redilnih soli. mesnih ektrakt i. t. d., ki je po obenem okusen in redilen zajtrk ali južina in prihrani 509» na denarju v gospodinjstvu. Sladni čaj naj se vzame tri četrt, mleka en četrt, sladkorja pa le pol toliko, kakor za kavo. Že tu je prihranek na mleku in sladkorju. Pri dojenčkih in otrokih kot ceno hranilo tisočkrat preižkušeno. Ravnotako pri doječih materah in dojkah. Vse to potrjujejo zahvalna pisma, ki prihajajo dnevno. kar je notarielno potrjeno. Zavoj četrt kg 60 vin. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah, tudi pri trgovcih. Sladnl čaj ni zamenjati s sladno kavo. — Tovarniške zaloge v lekarni Trnkoczy v Ljubljani Kranjsko. Poskusi zavoj 70 vin., ki se naj vpošljejo v znamkah v pismu. Po pošti najmanj 5 kg. Na Dunaju v lekarnah Trnkoczy, VIII, Josef-sttidterstrasse 25, lil, Radetzkyplatz 4. V, Schonbrunnerstrasse 109; v Gradcu: Sack-strasse 3. Velika prodaja poletnih oblek za gospode in dečke, ter razne damske konfekcije za polovično ceno. Nadalje priporočam ravnokar dospelo jesensko damsko konfekcijo kakor tudi obleke in površnike za gospode in dečke po Čudovito nizkih cenah. Ogromna zaloga klobukov od K 1.50 naprej. „Angleško skladišče oblek“ O. Bernaiovic, Ljubljana, Mestni trg št. 5. Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Meto- dove šolske družbe! JUŽNI KOLODVOR, na peronu. DRŽAVNI KOLODVOR. BLAŽ, Dunajska cesta. SEVER, Krakovsid nasip. PICHLER, Kongresni tri?. OEBARK, Selenburgova ulica. DOLENC, Prešernova ulica. FUCHS, Marije Terezije cesta. MRZLIKAR, Sodna ulica. ŠUBIC, Miklošičeva cesta. ZUPANOlO, Kolodvorska ulica. PIRNAT, Kolodvorska ulica. » - SEN K, Resljeva cesta. KOTNIK, Šiška. TIVOLI, na žel.prel. pri N ar.