27Z. itnUto.
I mm, i,** & HM*l BH
XL111810.
^b^b^b^b^b^b^b^f           b^b^b^b^b^b^b^b^B       ^^b^b^b^b^b^F                  ^b^b^b^H              b^b^b^b^b^b^b^b^bI        L^b^b^L^B     ^b^b^bI           b^b^b^b^b^b^b^b^t          b^b^b^b^b^bTb^b^b^b^b^bI      L^b^b^b^b^bb^             *                     b^b^b^L^H      ^L^L^I       b^b^b^b^H b^b^b^b^b^bI    b^b^b^b^b^H   ^b^b^b^bV         ^^b^b^b^b^b^f              b^b^b^b^b^b^b^b^bF         ^b^b^bt
^^^^^^H^^^^^^^^^^r       BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBj     ^BBBBBBBBBBB^^                             aBBBBBBBBBa      ' aaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBi    ^^^^^^^^^^^^B   ^^^^^^H     ^^^^^^^^^^^^^^^^^^r     ^^^^^^^^^^^^^B^^^^^^^^^^^^^h  ^^^^^^^^^^^^^B                                                  ^^^^^^^^^^^^aj   ^^^^^^H   ^^^^^^^^^^^^B Lv^^^^^^^^^^^H  BBBBBBBBBBBBBBi ^^^^^^^^^^B      ^OBBBBBBBBBB^       ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^r       ^^^^^^^
•to Mb thapal bbbvbj    •  K S£~ I crii lolo ■■P"!   •   •   •  •   K Sfr«
Bft BMMl     *          •      •    *     •     *^W       OVO Mli UprOj    •    •    •    •    K Hl^
oo U fi^ii trtte* •« vcCkrat p# t« ffct Parte ta iriwa wrta 25 rta
Poalano vnti 30 vta. Pri vcfffli latucljAb po dogovvML
Upavalltv* Mj tt pofiljafo furefcriae, reklamacija tatoatt L t d«
t* |t ttfmHtlstovilviM ttwi
VVH   ■^^kiu   b^bbb^DEHB   vBBBBBf   ^BWaBEXDBBjB9    »aB^jajB^BM^BE   BMS|BBQBB]BBBy   Bbbji   ■■   obbeibbb^
.Slovenski Narod« velfa w I|b1I|«I
na dom dostavljen:                 •            v apraveJStvu ptt^OOMiu
eeS« teto napre| ♦ . . . K 24*— I ecto lete oaprej • 9 • • K &«p pol leta . . . • . . 12-- I pol leta „ ••••• IjN£ Mrt leta     .      • .4   •  •   ,   *— I cctrt leta     „      • .  i •   .   gg
DopM «f se CratiWxK nafcaplsl te ct w*8i|a. ■latomiot laHora aHoa at. S * aafflig« tamj telefon tt 34.
Bi sriđno pfilo.
Dmo], 2< novembra. (Kor. ur.) Uradno se razglasa:
VZHODNO  BOJiSCE.
Arraadna   fronta    general-obersta nadvoj. Jožefa.
Vzhodno Oriove je bil sovražnik vržea po arstro - ogrskrh in nemilih oetah. Tuđ! Tara - Severin je v oa&fe rokah. Ćez Krajovo prodirajo-če voke sile so z začetki dosegle reko CHt (Alt). V ozemlhi Rimnik Valoea se sorraiaik aiej kakor prej rx4rajoo attavljsL
Armadna    fronta   general-
feldmaršala       princa      Le-
opolda  Bavarsketa.
Nač letalsk! poroenfk Pope!ach |e bli na polzTedovainem letu sever-do Drod>ja napaclen po treh ruskih bojnih letalcfh. Pognal jih je v beg in Uh prisili!, da so paUli za svoje linije.
ITALUAUSKO   BO.IISCE,
Po kboOiaajn skraino fllobcga vremena %zćnlem& todna )e na več od«eUi zlasti na kraški planoti zo» pet začai arrfUeriJski boi. ne da bi bil d*ie| ztdoM v#ćjo ljutom.
JUGO - VZHODNO   BOJIŠČE.
V  obaHo^fu c in kr. čet > s« oeiz-premeaaeno.
Narrc5tnik načelnika gereralnega štaba pl. Hoier, fmL
Đ«rolJn, 24. novembra. (Kor. u.) \Volffov urard poroća: Veliki gla\iii stan:
ZAPADNO   BOJlSCE.
Fronta  generalfeldmar-Šala   vojvode   Albrehta VVurttemberškega:
V  lokih Ypem in VVjrtschaete  }e čo«aeaa pooefcato strmk'tam\e.
Armadna   sknpina   pre-
s to 1 o n a si e d n i k a  Ruprehta
Bavarskega.
Severno Ancre se }e popoldnc začelo močno straji|aa}et ki se \e raz-§kHo teicU oa teža* brefc.Več ranatj#r? Ajsrfc#«T af irikjtr do^ofjo naftli po-zicn; Tečiaoana sosez znatni mi b?. subaaai že podrf* v zaptralneni on nj u. Pri zozdu St. Pferre - Vaast in jažno Somue ^o okollfta Ckauln«s ie Ml p*1 la^ren vumettu fiut artiljer^ski boj.
VZHODNO BOJlSCE-
Fronta      generalfoldmar-Sala priaca   Triderika Bavarskega.
Nič večjfc bojnik de^aat Armadna   fronta    general-obersta nadvoj. Jožefa.
Na vsđaiki pkmjavt se bližaio čete generala lafaaterfe pl. Falken-baraa rok] Alt V zapadne« kotu R*» manake )m tOTraJaf odpor zlomlje«. Visova ki Tara - Severin tta v^eca.
BALKANSKO   BOJlSCa
Armadna skupina general-
feldmaršala   vod   Mačken-
scia.
Na deaaaaa krti Iroaioo ▼ Do-bruđm s« stat* boftmfclli čot vrfji rake fMe ii prortoeaajiHa mmtm poH-cfl. T«df u oVaiaa ločkah anaflalo oo ^oitil ttfU. Ok Deajavl bo|L
MAKf DONSKO BOJlSCC Med PreflfMaMUsi |#30TOeji ■■ Crno Točkrat wmčm arlOMHtskl os#o|. Delai oanld sovmžnlka soTor-sozapađno FH<oaVi I« Prf Makar« to te pooesrečflL
Prvi generalni kvartiroi noliter v* LuitniottL
Cesar Fraoc Jilef L
Balzamlraa]e trupla.
Duaai, 24. novembra. V sred« je ak»d. slikar profesor Matsch na-rravil skico cesarja na mrtvaški postelji ter je foto^:*firai sobo. v kate-ri Je cesar umri. V noći od ćetrtka na petek je napavil profesor Marscliall masko cesarjevefa obličja. Nato je bilo truplo halzamirano. Ta poscl je izvršil profesor dr Kolisko v na-vzočnosti telesnega zdravnika drja. Kerzla.
Truplo so po izvršen em bal zamiranju oblekli v maršalsko ^ala-uniformo ter položili v leseno kršio prevlečeno s crnim baržunom. ki so jo postavili na črr» ode. kier ostani* do ponedeljka. Oder obdajajo visoki srebrni svečniki z gorečirni sveca-mi. Pred krsto stoji velik srebrn križ. ob katerem opravljajo duhov-niki dan in noč mrtvaške molitve. V ponedeljek Doložiio baržunasto kr-sto v kovinasto, nakar se ho tnmlo v ntvzocnosti članov cesarske hi<e Vacoslovilo. Proti deseti uri bodo dvi£rJli dvorjaniki ob sprenstvu baklionoscev ces^rskeja mrliča ter fa ponesli po veHkih crno Dokritih glavnih grajskih stopnicah pred Schnnbmnski ?rad. Od fam se bo pom'kal sprevod v mesto ^.ez Mari-ahilferstrasse in Ring ter sk-^zi arlav-na velika vrata cesarskega grauu v dvorno župno cerkev.
DiisaK 24. novembra. Balzami-ranje ce*ar*kefa trtmla je bila kon-čans proti jutru. 5rce so nolož'li v srsbmo poocdo. dru^e rotranje dele tele«a r>a v medeno ikrinjic?*. (^hoje no prene?ler!o v av^ujitir^ko cerkev. kjer se b!ace«!ovi in shran«.
MrtvasKi oder se nahaja v ce-sarjevi pisalni sobi. k! ni 5rno pre-vlečena. Krsta je odnrta in noknta s fino tančico, skozi katero je dobro vrleti ćelo truplo. Cesar Ima v ro-kah niajhen Črn križec. oMan od cvetlic, spodnji del trupla »e pokrit z zlato preprogo, na kateri ležijo mali šopkf, poklonjeni cesarju od otrok cesanke hiše. Glava počiva na beli svileni blazini. Obličje je bledo, ne-spremenjeno. mirno.
Pablikaeiia tostaaientJL
DunaL 24. novembra. Dne 22. t m. se je vršila v uradu najvišjega dvorjanika publikacija cesarjeve oporoke ob navzećnosti najvišjih đ\rornih funkcijonarjev. zun. min. ba-rona Buriana ter obeh min. predsed-nikov €lria. Korberja in grofa Tisze.
Cesar izraza v oporoki željo, da naj se postavi krsta z njegovim truplom poleg krste cesarice Elizabete in cesarjeviča Rudoifa
Svojemu nasledniku naroča pokojni vladar, da naj ljubi svoje narode, ter da naj vztraja pri državni misli in obstojecih nače!ih držaV-ne ureditve.
Premoženje krone in bogate ce-sarske zbirke pripadejo novemu *-e-sarju. Svoje privatno premoženie je zapustil ce&ar svojima hčerkama in njun'm otrokom. Legate je ostavil tuđi drurim članom cesarske hiše. Visokim dvorj^nikom in osebam nie-govega zaupanja je rapustil dra^o-cene spomirske predmete. Ce^ar je skrbel tuđi za svoje služabnike ter za lovce svojih revirjev. Posebno bogato je obdaril svojega doteolet-nesra telesneea sln^o Ketterla. Večje legate dob?jo tuđi razni humanitarni zavo-di. Cesarieva er>oroka. ki je napisana že »red doteimi leti. ima 2 do-"atka. Prvec[a ie narisal ce<>ar po Pranc Ferćinardovi smrti, drugega po izbruhu svetovne vojne. Udeierba zi?n.mii1i Fladartev pri pocrebu.
Dunajski aiistl poročajo, da bode priš'i k pogrebu naibrž vsi ncmški vladarji s cesarjem Viljemom na ce-!u ter morda tuđi nemška cesarica in havarska kr^ij^ća, Oorovo pr;c!e tuđi boltarski kralj. Sultan posije žpe'i'aino r.ftpo6!anstvo .» članom turske cesarske rodbine na čelu. Iz Spanije pričakujojo posebne^a /a-stopnika kralja Alfonza. moria kake-ga špangke#ra princa ali -)a kraljevo rrater Mari»o Kristino, ki je raiena Habsburžanka.
Zvestoca ^oko)neca cesarja.
»Frankfurter Ztg.« piše: Viteški značaj pokojnega cesarja ie bil eden glavnih temrh"e\T evr«r>e5?ke politike. Ko so stali Rusi pred Krakovom in ko je grozilo izdajstvo Italije, je bila cesarju zašepetana gadja beseda e separatnem miru. Cesar je dejal dostojanstvenika, s katertm Je moral govoriti o tei xadevi: »Raje poirinem, kakor,da bi nostal kuj«n«.
tesar Karol.
Na manifestu »Mojim narodom« ter na lastnoroenih pisanih minlstr-skima pre^isednikoma pl. Korberju in grofu Tiszi je viadar podpisan samo z imenom Karei. Pojasnili smo /e, da bi se novi vladar kot avstriiski cesar moral imenovati Karei L, kot ogrski kralj pa Karei IV., a ker ni mogočc da bi se cesar obenem ime-nova! Karei I. in Karei IV., gotova vladarska dejanjapamora izvršiti kot i skupni viadar obeh držav. Avstrije j in Ogrske. zato je odločil, da se bo tmenoval samo Karei.
PokiosHev avstrljsketa oiinistrstva. Dunai, 24. novembra. (Kor. ur.) Cesar Karei je danes dopoldnc sprc-jel v avdijenci celekupni kabinet, ki se mu je predstavil in poklonil.
Premembe na dvornih mestlh.
Poročajo, da je cesar Karei po-trdil desedanjega najvišjega dvornika kneza Montenuovo na njegovem mestu, grof Berchtoid pa da postane namestmk najvišjega dvornika. Generalna adjutanta pokojnega cesarja pojdeta oba v pokoj in priđe na mesto grofa Paara armadni zapovednik knez Schonbursz. namesto barona Bolfrasa pa priđe princ Karei Lobko-vic. ki bo šef cesarjeve vojaške pi-strne.                                                 '
Kronaoje oa Ogrskem.
Kakor poročajo madžarski Hsti se bo vršilo kronanje cesarja Karla za ogrskccra kralja najbrž 18. decembra. Ceremonija, ki ie zajedno va-žen državnopravni akt. se bo otnra-vtla v katedrali sv Matije. Min. predsodnik grof Tisza kot zastopnik «rrske^a ptlatina in kardinal Cser-nocti bo^eta posadila kralju krono na fflavo, kraliico Cito pa bo kronal ktrdinrtl Tlornif. Iz cerkve se bo po-mfkal »preved — kralj v ornatu na koniu. kraliJca v zlatem vozu — pred parlament, v katere^a slavnost-ni dvorani obnovi kralj prisega na ustavo. Na to je««H kralj k posebne-mu rričku. kjer vzame simbolično v posest oirrskf* oVžavo s tem, da zamahne z mečem v vse štiri vetrove. Sprevod se poda od tam v trdnjavo kier se raziđe.
Sestanek avstrijskega đržavnega zbora.
Z Dunaja p#ročaje, da bo polo-žil aovi cesar pred državnim zborom
prisego na ustavo nekako ob istem času, ko se bo vršilo kronanje na Ogrskcm, najbrž nekaj dni pozneje. Državni zbor se bo sestal torej med 15. in 24. decembrom. Oba predsed-nika, knez VViiMKschtfrStz in dr. Svl-vester sta prosila za afc'dijenco; cesar ju bo sprejel najbrž po pogrebnih slovesnostih.
Nov đenar in nove znamke.
Z Dunaja poročajo: 2e v najbliž-jem Času bo dan v promet denar s podobo novega cesarja. Tuđi poštne znamke bodo izdane z glavo cesarja, Karla.
VEČERNO NEMSKO URADNO POROČILO.
Berolln, 24. novembra. (Kor. «.) Wolffov u rad porćfca 24. novembra z v eč c r:
Dospeli smo do reke Alute.
Krcfela annadne skupine voo Mackensen so na več točkah preko* račtia Donavo.
BOLGARSKO   URADNO POROCILO.
24. novembra. Romun^ ska fronta: V Dobrudži so'se po številu močnejši sovražni ođdelki približili našim pozicijam, pa so bili odbiti po ognju naše artiljerije. Vz-dolž E>onp.ve, pri Silistri, Tutrakanu tn Ruščukii artiljerijski ogenj. Pri Gi-genu, OrehovB, Lomu in VkKnu, so naši oddelkl zasedli donavske otoke.
«
Večemo nemsko potočHo nam naznanja velevažno vest, da so čete srfrn. Mackensena na več točkah prekoračile Donavo. Pričela se ie torej nova odločilna faza velikesra borenja; in bolgarsko - nemška armada južno Donare se pripravlja na uničujoče; udaree pr^ti Romiiniji.
Od jura Mackenssn, od severa Fa!kenhayn — temni hudfmmi obla-ki se zbirajo nad romunsko-rusko ar-nuMle, katsre nesposobnost navdaja entento s skrbio in žalostio.
General Falkenhavn ie s pravo straterično ženljalnostjo spoznal, dJa se pri pravi jajo Romuni v Valahfii na veHko protiofenzivo, ki naj bi zade4a njoaroTO, daleč prMi juru ses:aioče koksne tr bok tor mu pripravila katai-strofalen poraz.   Romunska armada
LISTEK.
Srela iz zloflna.
Francoski spisal  I.  B a r b e y
d' A u r e v i 11 y„
(Dalje.)
Zastrupljena?
Storila Je to njena hišina* ki ji je namesto zdravila dala piti neko crnilo. Isključeno seveda ni. da St je to zs:od]k> alućajno. A jaz sem vedeU da jo EvlaJija v resnici Haute-Claire. Videl secn oba na balkonu v blazao^ vročem objema* Toda svet tefa ni videl. Svet je imel utis, da se je zgo-dil strahoten slučaj. Srvoda, dve leti po tat katastrofi, je nastalo sieor za-moOcfc> a oforčeiio mrmranj«, ko se je trvedelo, da se poroci grbf Serioo de Savlgnj s Stasoinovo bčerjo — kajtu da je ta tfrala vtefo CviaJiK ai moclo osuti tajno — i« 4a to hoCe ***it\ aa Wa»*ne, Ie gorte od tele-sa pnre rrofove žene. Ltndie oo ta in ono aamili, a Tsafcec* Je bilo strah lastnih misU in lastnfli besed, sa] zamalilvega ai mogvl nihče Bič vedeti. Zato so se Ijuđje omelevali na zabavljanje, da se je rrof de Sa-xdpqr poročtt % uavadoo bćerjo m-
vadne^a učitelja sabljanja in se se rrofa oribali, kakor da je kužen. Saj veste, da velja za sramoto, če se sploh izobrnžen človek poroci s slnž-kinjo, kaj sele mož iz staroslavne plemenske rodovine. »Služkinjo ie .vzeL« so %ovorili ijndje fn r^ofa za-ničevali. En sam človek je vedel. da bi ma lahko se vse kjj dmseca očitali.
Ta čtevek ste venđar vi, doktor, sem vtkliknil ves   razvnet   m   rzz-
btirjen.
To sem bil jac, je po<rHil zdrav-nik. A ne Jar edint Ce bi bil jaz edi-ni, bi ne bil nikdftr motel dognati si-fiimo, kaj se je zgodilo; do^nal sem pa to sigurno. Poalalajte! Naravno je, da sem jaz prvi izvedel, da je f refica umrla. Kriv ali nekriv, grof je moral mene kot zdravnika pokii-cati. V galopu sem Jeidit na grad. Ko sem dotpd do vrat, mi Je prihitel grof nasproti. Slage so ga držale, tate ie beanel obupania. AK je to bila komocija? Kakor M ae bal svofft laataib bcaei. aai )e aaklleal:
9kž1dfi}a Je pomoiuma rzela na-pačno steldenico. (Ni imeaoval »Ev-U0Qe«, ki ie J« aaalednfi dan famno val daleč naokrog vsak človek.) AM doktor, kako )e to raotfofie? Crnđo vendai1 ni struiveiioi.
To Je odvisno od snovi, k kate-rlh Je saf^eoo, sen odkworil Ua^
no. Peljal me je k grofici. Pogled nanio je bil strašen. $ svojimi ©crndimi ustnicami se mi je nasmehnfla. Ta smehljaj mi je rekel: »Dobro vem, kaj misliš.« Ozri sem se po sobi, če je Evlalija navzočna. V tem trenotku bi je ne bfl mogd gledati v sobi. Toda Evlalije hi bilo. Ali se me je vzlic svoji izredni pogumnosti bala? Ah, tedaj sem vse Ie še slutil.
Pri mojem prihodu se Je grofica četudi z veliko težavo nekoliko dvig-nila na svoji postelji.
Vi ste, doktor? je rekla. Pre-pozno prihajate. Ne po zdravnika, po župnika bi bili morali poslati. Poj-di, ljubi mož, daj ga klicat. In potetn me pusti nekaj trenotkov samo z doktorjem.
Tuđi jaz raj ne bom navročen? je nekako prestrašen vprašal grof.
Tuđi ti ne, je odgovorila grofica in laskaje dostavila: Saj veš, dra-gee, da smo ženske najbol] sramei-Iffve vpričo tistih, ki jih ljubimo.
Komaj je bil grof odSel iz sobe. ko se je grofica v trenotku vsa pre-monfla. Pogled nanio Je bil straSen. Trepetaje gneva fn vsa zelena Je za-kUeafai % glasom, ki Je * raz€deval brcEmefno sevraStvo:
Doktor — ne slučaj, ampak are-udarjen zločin me fe umoriL Moj mož ljubi Cvlaltjo in ta me Je zastrupila. Ko ste mi nekoć rekli, da Je Eviaiiia I
preveč lopa za hiiino, vam nisem rerjela. To je bila moja nesreća, A! bolj kriv, kakor Cvlalija, je moj mož, kajti on jo ljubi in je mene izdaL Spoznala sem vso roanico že pred ne^ kaj dnovi, ko sta se spogledaval«, stole ob moji postelji. Se več mi Je, porodal ottudni ukus crnila, ki rm je je dala Evialija pitu Vzlic temu sem zaužfla vse, kar so mi ponudili, kajti ieleU som tnnreti in umrla bom. Nic mi ae pripovedmjto o protistrupilL Ne Bmram jih" Naj omrjem!
Zakaj ste pa po mene poslati?, sem vprašal ves začudan.
To vam takoj pajaankn, je te*-žko sopeče rekla grofica. Poslala sem po vas, da vam povem resnico. Evlalija in moj mož sta me nameno-ma sastrupila. Od vas pa zahtevam, da tega nikomur ae paveste in ini daste svojo častno besedo, da ostane to najma tajnost Vi ste moj zdrav-nik hi vam bodo vsi verjeli, če re-čete tudl vi, da sem pomotoma zaM užila crnilo — kakor sta se Izmem-la mak moš in Erlalija — in 8© rečate, da bi na tem crnila gotovo ne bfla umrla, £e bi mole z4ravti no bflo ie davno prej tako oslabljeno, da mi ni bilo pomoći Prisezite, doktor, da boste tako govor« ki ijpovedali kfersibodS.
^^                  (Dal* prHMNtoJHL)
oiran 2.
•SAjDV&*5«u NAi<uu*l uue 23   novembra i»rt-
272. *Stev.
Je držala s svolfm desnim krilom ofttmlje m«d Oraovo in Turul Seve-rioom, esntrum se ie utrdll južno 2e-teznice Tartri Severin-Craiova, na kvetn krilu od Siatlne do Rimnika ob AJuti pa ao matirali Romuni vse •voic raxpo4o£l]Jve čet«. Njihove na-fcrte >e podli Falkenhavn z obćudo-▼anja vr#dno apr^tnottjo in nagltco. Nizove kolone, ki so prodirale 3 fronto proti jtigu, so v naglo izvršeni prajrupaclji krenile prot! vzhodu ter io v breetn pohodu že dospele do re-ke Alate, kjar itoie sedaj pripravljene, da sprejmejo sovražnika. isto-£a*no so $ »Uno močjo udarila naša krdela pri Oriori ter potlsnila so-yra#nika iz donavskega kotla čex Turul Sev*rin nazal. Roka v rok i s temi opcradlami prodlra Mscken-fcen l9t Donavo in en sam pet »cd Ha karto nas uč?. da &« pnpravljajo tla rcrmmaklh bojiščlh vel^zanJmivi pa tud! vsUvatni in velfk! đocodkt. Ruski Ikri ie ra%r>rav!ja;o o molnonti, da bo treba opustiti vso rornunftko ravnino ter se cmakniti na Ber*. Edtna tolafba, ki }o drjejo svojim čitateljem, je ta. da tuđi naj-večji nensreki na Rofrrar.slcem ne $aor»$e prsprečit! *koneč:ne zrnate«.
IQe )• eosfH Mackensen čez DooaTO?
Đas*3, 34. novembra. »Daily Maji« poroča iz Buktrcite: Sovraž-fta artlljtrija obstreljuje c!in in noč Blobođio in Turan Magureic. (Slo-todla ltii ob Dor.avi nasproti Ruiču-Ku. Tlima Ma^uraie nasproti Niko-fcolljtO.
Poarei 38tz#4b Tanci S«v«rlt!a.
Berolhi, 24. nivcmbrit Lokal-ttnzetger« poudarja veliki pomen osvofltre Tnrul S«vcrina. Obscžno Oonavsico pristaniiče je gotovo bogato zalošeno i žrrjli, tam se n»haja}o tncK tovame ra »troje in latfjcdelnice, posebno vafro pa je, da bo mo^oče na ViA&kem sto*cče čete aprnvr/ikv liirati y bodoče naravno^! čez Do-naro.
Nara romvsska ohrarabaa crta.
»N^rroje Vremia« noroča: Nova. romnnska obrarebera crta v vlaški ravnini «« nahaja med Slatino in Pi-festl, 120 km    aapađno    Bukarclte.
Annadao porslje botnnktga kralja sa trtfjo armađo.
8ofiJ*, 2< novembra. (Kor. ur.) Krali je podal nastopno armađno Do-Y#1J« na tretlo a Rusi %* bojujočo ar-madq:
»Castnfki, podcastnikl, vojakl ^retje arraade! Prićakovani boljii dn«ri sa mašćavanje nad našim ne-yve«tiin •«v#rn!m sosedom so hitro priili. Prevfckiost Vam ie dala priliko, da st« pokamali % s'lo in v vse! rei^Čioi »voicmu novemu aovražnlku ^poč, ki fehra v Vas. Nala »osednja Romunija nas }e napadla, meneč, da }• vala odločnost, naia krepkost Oslabljena la da 1« prišel trenotek, da aop«t zične tvoj« ropariko deio iz leta 1913. M>«fia nesramnoci }c bila ferts primare, bre* rrimers pa tuđi jno5 orkana, ki ie pometla tovraine tolp« č%% data poJJa Dobradže, se-aeia starega kraliastva, Brezprim^r-. <U }ttrii na trdnlavo Tutrakan. slave jkvbii bitki pri Dobr£« in Silistrijl. llapad na močno utriene T>ocici!« pri KobaHnn In Toprak Hisarjn, zavret-)o Konttancc, Mod)Ul:5e in CmevodB» yw to i« b?:o sa vćvn simbol ne-omajn« boćarske moči.
NavćušeTM Čtistva največje doiŽ-fcosti do domovine, krepko podt>irani do hrabrih ▼ roini izvežbanih nem-Ikih. avstro - otrjkih in turskih v pletncnitem in ritežkerr tckmovan'u na polju časti i Vtmi zvezir.ih četih ste vsrvartli d>e!a. Vd označaio na3icr>-le trenotke t »ali ro)ni zeodovini \n pmem «avdaja mo\% srce, ko pom!-tlim. kaj }e storlla Vala hrtbro«t. Z petepremenjerrtm zaupan^em ▼ Vale neomajno đrlanje pošfljam Vam •ntosljatt^en por^rav *ložneq:a sknpner^ bo!srarxk?«ra rtroda in !i-rekam Varrt fvrjo irčrto hvalo fn pti-ananie. že?eČ Va*n »*ravfa in rro^f »i nova Ie jrf!i!*fe!$i ?de!?n»a. Br>* V^^ramofiročTii naj Vas Ič»t1! Z n!e-govo pcmr^Jn fte raV^uči naie i>o^ srečeno delo s tiitrmfom^
U za se! li Fnižp.
Đitka severrto Bitolja traja z n©-wnan]5ano silo. Srbi so se na levem krila polastii: ot>ori|ča Paraloro; za vitine s«verno !n seTero?a<5adno B"t-toJJa se vrli krvava borba z menia-K>čJm se nsnebom. 5rbi si hočejo oCA-ridno tevojevaii za vsako etno pot na Prilep.
DOLOAW^WO   IHRADNO FOROCn^O.
24. novembra MaVe^rn-t k a fronta. Med Ježevima Ohrida || £rtf?a smo vrgM moću« sovrain«
oddelke nazal. Na raznfb točkak pred naiimi pozicijami med Preapaiiftkini
jezerom in Crno živahen artiljerijski ogenj. Vzhodno loka Crne smo odbili tri nočne napade sovrafnika. ki )e pri njih ime! krvave izgube. V dolini Moglenica in na obeh straneh Var-darja artiljerijski ogen(. Na vznožjo Belasice - planine je mir. Ob Stmmi slab artiljerijski oRenj.
Nova armada v MakedonlJT?
*Pester L?oyd« javlja čez  Mal-
m5: V Egiptu sestavlja ententa novo 'armado, ki sestoji iz angiežkih kolonijalnih ter ruskih, franeoskih in ita-lijanskih čet. i a armada naj nastopi v Makedoniji. k:er se ii bodo pridružile tadi gr£ke revolucijonarne ćete.
V za>e^ociem Bliolju.
Antlcški listi poročajo: Kot prva je ćos^eia v Bitolj franeoska ko-njtnict. kiteri je sledila franeoska in ruska pehota. Z vzhodi so dospcli Srbi, ki so zisedli centrum mcsia. Prebivalci so kmalu priili ni ulice ter so v od FraiKOEov zasedenem ^C;U vpraievili, ali naj nzobesijo traneoske zastave, francuski zapo-vtdnik pa jim je odgo\oril; »Ne, srb-skelc
Boj za mesto je bil silno krvav.
Prancczi io napauii na fronti Bukvi in Kenaii. kier so bili sprejeti s strahovitim oenjem strujnih pusk ter odbiti. Popoicne so Frtncozi znova navalili, osvojij pa so ie iUK) m so-vražnlh jarkov. Fonoči je nastopila gosta me^la, teda ofenj branitcljcv ni utihni!. Proti 6. uri zj-utraj je stre-Ijanje naenkrat prenehaio tn franco-ske ratrulje so zadele na — prazne sovrtžne jirke. Bolgari so izginili m vzeM so secoj ves vojni iratenlal, iz-vzemši nekai mur.!c;]c za puške. Nemci in Boirari so se umakniii na svojo o>rambno crto ob Bistrici, kateri se sedaj bližajo aliirane Cere.
Pisđ M m sfeazlvB.
2e čujemo, da je pričel artiljerijski boj na već odsekih na Ooriikem. ziasti pa na Krasu, kjer je giavno po-zoriiče itai:j?n»kf2a borenja. Tako je vsakokrat, ko začne nova ofenziva, halifanski iopcvi začno pokati na raznih frontnih delih pa že tako do-lo<!eno in s tako intenzivnostjo. da se reće takej: prićela se je nova ofenziva. Sinoćno uradno poroćilo nam naznanja. da se je izboljšalo skrajno slabo vreme. ki je trajalo dalja časa tuđi na Ooriikem, m je zo-ret začel artiljerijski boj.ki pa se ni še razvil ćo večje ljutosti. Italijani so se precej čas pripravljali na novo ofenzivo. Udarci, ki so jih dobili v deveti ofenzivi, so bili tako hudi, da so pc-trenova!! reobhodno dosti časa, da ustvarijo novo podlago za ofenzivo, na kar se spuste v nove boje. Pričeli so in prićaJcovati |e izredno ostrejca napadanja. sam kralj je pre-sr'edai fronto in storili so brez dvoma vse, kar sod'jo, da je potrebno in kar bi jrm po njihov em mnenju končno moralo dati na Krara tak uspeh, da bi se res približali Trstu, kakor tako srčno ielrio. AM to pot bo italijansko prizadevtnje, xavojevati pot v Trst, toliko tefavneJSe, ker se Je branitelj t»lco ojačfl. da pravijo vojaški kritiki v milanskih listifc. da so Avstrijci na »olki fronti sedaj mnoco močnejŠi kalror so bil! kedaj poprel. Krvav je bil začetek novembra, krvav obeta biti  tvći  konec  tekočesra meseca,
Italfla proti vojni do Izčrpanja,
»Popolo d* Italia« priobčuje čla-nek. ka kor se Dreko Curina poroča. v katerem se iziavlja. da Tta'ija iz KO*TXxhrsk:h ozlrov, Frartcija pa glede na daMrni obsfij svojega ljudstva, ne sofclašata z načelom vojne do izčrpanja. Taka vojna bi ju iz-črpala tako, da bi Dapo*noma one-mogli. Zato pa zahteva ziasti Ttalija, da na) privede kor«ec vo-jne veHk napor, a!i po pov«em novi metodi, do-sedanja se nf obnesla.
Port«? IraIU*nov v Tiipolitanlfi.
Caricrad, 23. novembra. (X. n.) Poročevalec »Tasw^r-i-C^kiarja« po-reča o docodkih v TrfpoHtaniji ie to-Ie: Isti Pamasan Ben Cheturi, o ka-terem so mislili ftalljani, da so ca podkupHi, je obrnil orožje proti njim in je onremil z italiiarsskim oro^jem vofr»l zbor. ki je pBrazil Italliane voč-krat in jih je prisilfl, da so si poiskali zavetja v mestih. Vstaja §• Je raz-tecnila do Nevahi-i-f!rbaa na tune^ fki me]\ kakor rudi do DScbcla m Oa-dtmera. Arabskt rođja HaUf Bena-sker ic pobfl Italijane prf Pehib«tof nriie! ▼ Tunis In zapletel Tranco^t ▼ bo§e. kl ?e U ntd«l|u5eK> asne^Tio ▼ forojH MatMtiahsv Ben Cnetmri |e postavfl neke vrste nrovtxar1čno vlado. Tsfube ItaUft^ov v raniili baftk 39 cen'jo na 20.000. rase* ▼lotnfkov', k! fe nahaja\n r notrtnfoatl deM«, Ttaffjani *o ytz* ▼ ječe arabske no-Aa^1r v m«t:h. ći H Vh frme^jaH za vjetnike. Ko je dc^e1Nyr! paša. te je
O9v mm UHHMBMi aPfll |e>vVQVCSv«
Um* upit vsa otomamka oprava.
kakor je bila pred letom 1911. itaJija-ni si ne apajo zapostiti onih pet ob-morskih mc&u katara knajo sai#> dena.
DROBfTE VESTI DE 1TAUJ1L
»Dai!y Tele^raph« poroča te Italije, da prebivakstvo mnogo trpi vsled visokih cen premoga in slad-korja ali v prrmeri s tem bi pomanjkanje kruha provzročilo mnogo huj-še pasledtee, ziasti na jugu. na pri-mer na Siciliji, kjcr delavec skoro samo od kruha živi, in pomanjkanje je pričakovati v taki meri, da je Itali-janska vlada v največjih skrbeh. — Poročali smo že na kratko, da ie došlo iz Rusije okoli 2.^K) itaMjnnskih vjetn'kov v Halijo, da se bodo od-sle! bojevali proti svoii avstrijski domovini. V Milanu so jih slovesno sprejeli. zastave Trsta. Trentina in Palrracijc so nosili v sprevodu in svirala je fodba. Med temi izpušče-nimf je nad 20 ofeirjev. — Pred vo-»jiSko 5o<inTJo v R;mu se je izvršila razprava prcKf nekaterlm socijalistom, ki 5o poakuia'f o^iveti v Italiji ant'patn'nt'čno padffstično gr'bin'e; fra!f> To5C«r»a je oMojen na 6 let, SardrlM na 5 !et. MaHnotti in Me-raro vsak ra 5 let r>risi1nej:a dela.
Bitka ob Sommi.
VECERNO  NfMSKO  URADNO
POROClLO.
Berlin, 24. novembra. fKor. ur.) VVolffov  urad  poroča  24.  nove.nbra
V  pokrajki oh Somml n\č ooseb-nega.
Angt*«i1 letalci.
London, Z4. novemhra. (Kor. u.) Reuter javlja: Uradno razfflaša:o, da so an^le^ka letala dne 22. t. m. na-padla ▼ Zebrujf^eju obrambe za pomorska letala in raz«1iralce. Opazo-valci javljajo da so bili raziiralci zadeti in shrambe poikodovane. Le-*a!ci so «e vrniii neno$koc^ovani. Kakor je Izvede! Wo!ffov biro na pri-stojnem mestu, ni letalski napad na Zebrutre 22. t. m. popoldne napravil nikake materijalne škode in tuđi po-nesrečil ni nihče.
Prehrana na Prancotkam.
Pariz, 24. novembra. (Kor. ur.) Acfence Havas javlja, da !c posl. Thierv imenovan za državnega pcxl-tajnika za prehrano.
Anslaika parska zbornica.
V  anjfleški perski zbornici ie lord Svdanham  opotnnil,  da  ie  vlada  že !!$. avgusta obljubila izjavo    Angle-ške in njenih zaveznic fflede posto-panja napram nern^kim podmorskim čolnofn. a Je še ni podala. — Lord Beresford je dejal. da misli    vlada dobiti vojno po srečnetn   slučaju,   a vse vojne se izvojujejo Ie s previd-nost.k>, z eneriijo *m i ofenzivo. An-zSelko rospodstvo na morju je    po podmorskih colnih oeroženo. Blokado Nemčije Je z vsemi sredstvl pooštriti. — Lord Creue je odgovorit, da smatra angleika vlada postopanje nemške mornarice za piratsko.   toda Nemčiji ni prelomila nobene obljube, ker ni nobene dala.    Vsak podmorski    čoin je smatrati za sovražnika, ki £a je takoj uničiti. Crewe je zavr-nil  očitanje, da ans:leSko    brodovje nič ne dela, — Lord Middleton je re-kel, da ne vzbuja lord Crewe upa-nja, da te bo delovanje anjrle^kejfa brodova znatno premenilo inje pri-7nal  nevarnost, da  bi  se mornarica dćila  ir.zvati ▼ 1ahknm'5etna  dejanja.
Boii na moriu.
»Brltannia.
Ponesrečil |e največji angleški parn:k »Brltanrri?* Ali ga Je potopi! nemški podmorski čoln ali Je zadel ob mino, to glasom nemškim Mstov še ni dognano. Angleži trde, da je nem§ki podmorski čoln z vojno zvi-jačo preprečil, da angleška torpedov-ka ni prišla potorlJaJočemu s« parni-k» na pomoć. Angleži javljajo, da !• bilo na ladjf 1100 ranjencev.
Loafop« 24. novembra. (Kor. u.) V poslanski zbornici Je vpraSal Car-son ministrskega prodsednika, če more ka] povedati o potopljen ju bolni Ike ladje »Biitannia« in če hoče nevtralne drfavt opozoiiti na ta naj-noveji* barbarsko krfenje medna-rodneta prava. Mlnlstrskl predsed-nik As-utth Je odgovori!, da Ie nima drnrfli posamlfinosti ražen onih. kl ao ie objavljene Vlada potreča stvari največjo paznost na drogo vpr^-ianj# ▼ tej strari Je Asqnfth reket, dn )e bfla nattadtna 1ad)a. kl H mana kot bofnflka lidla.
Btrofta. 24. novembra. (Kor. vr.) Wo?ffov biro javlja: V anfleikl po slanskl zbornld Ie bilo bale po nem-tktm potmonkmm čoinu provirote-
M potepUenje botnlSka ladjc >BH-Uuuiia« pr#dsUvU«oo kot dajan|# ne-človeškega barbarstva, nasprotujoče mednarodnttnu pravu. Nasproti te-nm bodi prlbtto, da »Điltaimiai ni bila potopljena po nemlkem pgdmor-skemćoUnL
Sef admiralnega Štaba mornarice,
Rotterdam, 24. novembra, Kakor poroča Nieuwe Rotterdamsch« Courant iz Londona, brzojavljajo Daily Telcgraphu iz Aten: Ni izklju-čeno, da je bolniška ladja »Britan-nie« zadela ob mino. Kakih 2000 oseb pogrešajo.
Potopliena ladja.'
London, 24. novembra. (Kor. nr.) Admiraliteta javlja, da je angleška bolniška ladja »Braeme Castle« (2680 ton) na potu iz Soluna v Malto z ranjenci na krovu v Mukoni-Kanalu v Egejskem morju zadela ob mino ali pa bila potopljena. Vsi Ifudjc ki so bili na krovu, so rešeni.
M KiL FftoJcil Dl MtiL
Peirograd, 24. novembra. (K. u.) Petrograjska brzojavna agentura javlj?: Državni tajnik in minister ohćin T r e p o v je imenovan za mi-nistrskega predsednika. Dosedanji ministrski predsednik in minister zu-nanjih del Stiirmer je imenovan za najviljeua kotnornika carskega dvora, a ohrani svoie funkcije kot član državnega sveta. S carskim ukazom sta duma in državni svet odgođena do 2. decembra.
P#trograd, 24. novembra. CK. u.) Brzojavna agentura: Najvažnejsi listi Javljalo imenovanje državnega tajm'ka Trepova za ministrskega predsednika in pravijo, da nalaga ta prememba vladi dolžnost, podati v parlamentu pojasnilo o prlhodnjih problemih vladnega delovanja. Ker na sta-e tako Doiasnilo temeljitih Studij, je imenovanje Trepova dolo-čajoči carski ukaz odredil, da se duma in državni svet odgodita za kra-tek čas.
Iz ruske dume.
Nemški listi prijavljajo dol?a po-ročila, ki Jih zabeležimo s primerno rezervo. Poroča se, da je bil v dumi velik vihar: nihče ni ostal na svojem mestu in na govomiški tribuni ie prišlo do pretepa. Posl. Šulgin, prijatelj Angležev je razkril, kako se poostrujejo rusko - angleške Fazm©-re. Očital je vladi, da podplra gibanje T2L takojšnji mir. Poglejće v na-rcid, ie rekel, povsod je izginllo veselje za vojno. Ruski narod hoče mir za vsako ceno in sovraštvo proti Angleški dobi izraza v hrupnih dem?*i» stracijah. Od kod to sovraštvo? Dol-žim vlado, da dela tako politiko. Posl. Goklmann je rekel, da krožijo govorice, da neče vlada v slučaju miru odstopiti Kurlandijo. Govornik je protestiraj proti tej eventualnosti, čež, da ie Baltiško morje za Rusijo ie važnejše, kakor bi bile Dardanele. Kadet Maklakov je dejal, da nevar-nost ne tiči v težavah zaradi prehrane, nego v tem. da se je duh prebi-valstva premenil. Povsod vlada hre-penenje po miru, nlkjer ni več volje, doseči z vojno politične cilje. Povsod vlada mnenje: Kolikor slabše se godi na fronti, toliko prej bo mir. — Cenzura ni pustila prtobčiti teh gch vorov.
Oborožen konflikt med Orško in entento?
2eneva, 24 novembra. Lyonski listi zatrjujejo, da je vsled »trdo^la-vosti kralja Konstantina« oborožen konflikt med Grško in entento neiz-ogiben. General Sarrail je izroiil gr-§ki vladi ultimatum, ker se grške čete upirajo, da bi Francozi zasedli tkzv. nevtralno zono. Do prvih krvavih spopadov priđe najbrž v Eka-terinih,
Orika  odVlonfla   zahtevo  Izročltve voinesa materijala.
Atene, 23. novembra. (Kor. ur.) Reuterjevo poročilo: Zadnja zahteva admi ala Fourneta za izročitev voj-nega materijala Je vsebovala 18 ba-terij poljske artiljerije, 16 baterij gorslj^c artiljerije, 40,000 pušk, 45 strojnih pušk, 50 avtomobilov in znatne množine municije. Fournet je izjavfl, da je to Jednako vojnemu materijalu, izročenemu Nemćem in Bol-garom. Vlada Je odgovorila, da je ententa vzela že 191 modernih topov iz Grike. Nadalje je izjavila, da pritr-dltev tej sahtevl pomenl sovražno dejanje proti centralnim državam in bi Oriki onemogočila lastno obram-bo. Radi tega odklania zahteva
pMflnn v AMMi
fasrrm, 23. novembra. »Mztfoc poroča ii Aten: Vsled velikih novih dljalkih kravalov so franeoske Ćete % nasajenimi bajoneti fzpraznile ce-#*. Zv^čm im v parka Zapatoa prt-
ilo do spopada pri katerem h bilo oddanih 150 strelov iz revolverjev. Tri osobe so bile ranjene. »Agentura Radio« poroča, da Je pošiljanjc eet v Peloponcz prekinjsno, ker Je nevtral-na »ona U ustvarjena, široka je 8 kilotnetrov, zasedli to lo Francozi in oni jo upravljajo.
Atentat na ruskega poslanika. Ženeva, 24. novembra. »Petit PaaisJen« poroča: Grški roiervisti so napadli vlak, v katerem se Je vo-zil niski poslanik Demidov iz La-rise v Atene ter so na poslanika tuđi streljaii. Poslanik ni ranjen,
Odhod centralnih poslanlkor \z Aten.
Lugano, 24. novembra. »Corrlere della sera« poroča iz Aten, da so se poslaniki Nemčije, Avstrije, Bolgari-je in Turčije 22. t. m. popoldne ob 2, z malim grškim parnlkom »Mvkali« odpeljali iz Pireia. Nišo pa odpotova-li v Dedeagač, marvfč v Kavalo. Od-šlo Je vsesra skupaj okoli 80 oseb, ki niao bile nič potrte, dame so nosite lopkc in se zahvaljevale za pozdrave znancev in prijateljev, med temi grških oficirjev, eden dvorni maršal in zunanji minister sta š!a na krov ladje in jim izročila poslovilne pozdrave kralja in vlade. Francoskl in angleškf uradniki so pregledali pa-pirje potnikov, ko so razobesili pot-n^ki nemško in avstrijsko zastavo, ]e ukazal franeoski oficir, sneti ju. Dva nradnfka grškega zunanjega ministr-sr\ra sta spremijala potntke v Kava-lo. Varsrvo Nemcev na Grlkem je nrevrel br»!andski nosb^'k, Avstrtj-cev in Ogrov pa ameriSki.
Kazne politične vesti.
= Novi nemški veleposlanik na Dunafu. B e r o 1 i n, 24. novembra, (K. ur.) Wolffov biro Javlja: KakoT čujemo, je poslanik erof Boto Wc-d e 1 določen za cesarskega veleposlanika z izredno misijo na Dunaju.
» Hrvatski sabor. Poroča se, da »e snide hrvatski sabor y pone-deljek 27. t. m. k seji, v kateri se poda »ožalna izjava sabora povodom smrti vladarja,
= Avtonoralja Galicije. Iz Krakova se poroča: Galicija se baje raz-deli v sedem vojvodstev: tri zapadna in žtiri vthodna, Vojvodstvt Stani-slav in Tamopol se priglaslta za voj-vodstvi z malorusko večino, drujri dve vzhodni s poljsko večino, zapadna vojvodstva bodo veljala za čisto poljska, Vojvodstvi Lvov hi Prxc-mysl kot vzhodni ozetnlj! se progla-sita za pretežno poljski. V obeh vol-vodstvth z malorusko veČino bodo vojvode Malorusi, namestniki Pol jaki, v Lvovu in Przemvslu bodo vojvode Poljaki, namestniki Malorusi. Vsako vojvodstvo bo imelo svoj pro-vinciialni deže'ni zbor fn ti bodo po-Ifljali zastopnike v sploSni deželni zbor. Sedež splošnega deželnega zbora bo v Lvovu.
= VVUsonoTo Intervencije ne bo. Ženevski »Le Journal« poroča \% Washin«rtona: Wi1son dementira vesti o nameravanem pričetku mirovnih po^rajanj. On noće ničesar »toriti, ker ententa odklanja strogo vsako vmešavanje.
= Poljsko kralfestvo tn PoIJakl »N. Zurcher Ztg.« ie priobčila članek, v katerem pripovexhije o razpolože-nhi Poljakov spričo proglašenja kra-Uestva Poliskejja. Pred viem je ovr-ženo mnenje, da Poljaki sami ne bodo vplivali proti odločanjusvoleusode Proti takemu mnenju govori dejstvo, da se nameruje ustanovltev poljske armade, na kar pa ni .misliti brez do-brovoljnega sodelovanja poljskega prebivalstva. Da bi bila organizacija poljske oborožene sile in nje vstop v vojno v interesu centralnih vlasti, je iasno brez drugega; ostaja Ie vpra-sanje, ali bodo Poljaki videli v tem svoj jastni interes? Na to vprašanje morejo odgovoriti Ie Poljaki sami. Njihovo mnenje ni danes Ie platonič-ne vrednosti, marveč zahteva real-nega mednarodnega zanimanja. Iz poročil o vedenju političnih krogov v Varšavi se ne morejo izvajati nikaki pozitivni sklepl. Ali eno se da posne-Iz doedanjih poročil: da se Je proklamacija, ki je vkljub mnogim notra-njim in vnanjim pomanjkljivostira čin velikega zgodovinskega pomena, pripravila v sporazumu z najresneii-mi političnimi krogi v Varšavi. Toda — kako visoko da cenijo ti krogf ta čin zveznih vlad in do katerih mej so pripravljeni nositi posledice — to je za seda] neznano. 2e danes pa se more reci, da kažejo Poljaki tlsto staro treznost in hladnost, ki Jim Je bfla vstkrfar lastna pri presojanju do-voljenih jim koncesij. Dobro poznavanje sedanjih političnih razmer v VarSavi tudj ne dovoljuje, da bi njih zahvalne brzojavke vladarjema Avstro - Orrske in Nemčije smatrali Že kot doka« za entuzijastfčen sprejetn proklamacije T>ol?5kem narodu, so sebno fe zato. ker ima »klub pristale* poUskt državnosti«, (ki M odpo-
272.  »ev„
>aU>VEtfSHt NAfcOO*.   «M «.  MfMHH   UH*
Stran 8.
slal brzojavke) It malo vpliva \m ma« lo pristašev ter je na zadnjem mestu
meti političnim organizacijami Var-
šave. Naiančnjega poznanja politi^-nezalrazpoložcniji v Var lavi in na-menov Fj^ljakov bo treba še dolgo ćakatL V prvo, ker je to očvisno od naćaljnjega razvoja stvari, in v drugo, ker neovirano in zanesljivo poro-janje o tem naleta na velike težave. ua je prvo navedeni vzrok veljaven; dokazuje vec razgovorov, ki jih je imei dopisnik te dni s poljskim! poli-•iki v Švicl. Vsi se drže nekako rezervirano pri prtsojanju proklamacije. To uverjenje pa je aobii poroče-valec. da vsi pripisujejo proglašenju principijelen pomen in veliko važnost. A ta principijelni moment je v okolnosti, da se je poljsko vprašanjo povzpelo do važnosti mednarodnega problema, ki ga more Ic evropski mirovni kongres končnoveljavno urediti, kar Bmatrajo Poijaki kot com-i-tio sine qua non vsakc ugodne reiit-ve svojega narodne^«, in državne^a vprašanja v bodočnosti. To stali sce je izrazii tuđi znanivaršavskihistorik .lan Kucharze^ski. ki od izbruha vojne služi svoji domovini s političnim in publicističnim delovanjem v inozemstvu. Kucharzev ski spada med tište politike, kl narodno stvar Poljakov branilo s staliSča poljske nsođvisno* ti. iz če?ir izhaja. da v ra-Sftvi noijSkerra vprašanja. kakor st$ jo določili centralni vlasti, ne vidi iz-polnitve pr?.vih narodnih aspiracij Foljakov. Vsokako pa je to vpra^a-nje po koraku centralnih vlasti zado-r.Ho pred vsem pristojni mu mtilna-T<rmi pomen, ki se mu je doslej odre-ksl. In s tem je dan nr©dpo£oj za L'^adno reSitev. Obcrein dobivajo PoIJaki možnost. da svoje naredne institucijo organiziralo v večji ali mani! meri. In s^cer na ozernlju Kon-jrresr.e Poliske, kier skozi desetletja v\$o imeli te možnostf. Vse to — ča- I ni<^ r»i se konćnoveljavna re$it§v pf>!*skeza vpraiarja — romenh za n^ih pridobitev in rikakor pc fkoće.
lim Mi M n %ffl£m.
Za časa svojeca vladanja je pokojni cesar CD-tcvano obiskal vse svoje kronov'me, bodisi, da se je hotel na licu mesfa podučiti o vladajo cih razmerah. bodisi, da sr> ga privn-tt.H v razne kraie državnički ali voja-Iki posii. ali izredne slavnosti.
Nam Slovencem je cesar Fr&nc Jczef še po&ebno pokaza!, kako }đ bilo njegovo srce većno lam, kler se njegovi narodi raduj cjo, ali pa v tuzi £a!uje4o. To je bik> takrat. ko je pri-šcl telažit in pcvz^i^ni: cd potre3a raadejano Ljubijano. S soizamt v očeh so ga mkrat pozdravili Slovenci — 7. maja 18*5 — v svojem sredinu in njegove* besećc: »Ljubljani s« mora pornagjui!« to vlile v srca nove nade. kf so se potom v polni irsari >z~ poinile.
Dvanajst lat poprej pa ja bU pokojni cesar na Kranjskem osebno Trica radostnega slavja 600ictnice idniženja kranjske dežela s tubs-hur!ko nx2qv:no. Dne 11. julija 188* j-3 pri^pel vladar y Trbovlje. kjer si je ogledal tair»kajšnji premofcokcfl, 'aio pa 1% sk>\'e«no sprejet pre&topB kranjsko melo. Na tlsoče Hrđstva jo pozdrarvilo cesarja na ijcblja^Kk«« koJodvom. In \iadar je rack^taio gi-njen €<3 tolike U*tczra, fc pri spro-jermi poudari?, da se »sr©-1i svojifc 2ve&t:h Kran^cev posebno dobro p*-Čyfi« in da g:a spatrijotiena jjforcčfiost zveste deielne prestolnicc poaebno vesoli.« Cesar ]z estal ▼ L}mh\i»m\ Stiri ćn\. Sprej^maJ j© deputacije, Jw-fcrmfral so }e o vsch važnfli dcŽ«ht«h vprafenjih, polažil je temelj muzei« ^Rndoirmum« in se pnsebno znnfmaJ za n»zcv!t Utibliane. 2«pa»a Ora«cl-Inu, ki je poudarjal. da so imeanjs Ljubljana tud! zato lahko »b^M«. ker ni ntkttar o*nsd*£evala rrojejjfa Ščita Ijubemi in vdanosti do cesaiia, te takrat reket ceuar: »Ljubljana je bila vedno pravo avstrijsko mesto, ki je žtvd sočutf?a vse, kar je zadelo državo.« Pri odhodu }e ceiar darnval m»-stu v znak s^'ofe rKisebnt naklonjenosti svoj cJoprsnl kip Iz brona, Id stoji sednl v mestni posvetovalnid. Dne 14. julija se je poda! vladar v Logatec, od tam v Idrijo In v Postoj-no. Wer Je bila v jami velika slav-nost. vottm pa v Kamnik, Kranj. Be-pnrje !n na Bled, k'er po prire^H prelcpo rmzsvetijavo jerrra. Dne 17. julija so je vrnB cesar te» Trbii na Dunaff.
Kot dvaisctitten mladenič }c bO Frarc Jožef prvić na Kranjikem. Ljudstvo jt bilo naravnost očarano od miline, s katero je nastopa! mlad? vladar. Kranjski dosto|anstver?iki so cesarja tuđi takrat ?prcjcli v Trbov-l!ah — 10. aprtla 1850 — In ▼ slavnf rreftmni družbi se je nahajal tud! maršal Radetzky. Ce^ar je osta! dva '1ni y Ljubljani, kjer se fe Jako winf-mai tuđi sa razna slovenska  vprar
NajsrtčMitt d^Hi M ci fe preživi vtiiki Tladar sr#ii svojefa slo-vensktga naroda, pa je M pač 19. no-vecnber 1856. Na potu y Italijo sta se mlftda lakonska emmr Tranc Jo-ief in cosajica Clisabtu, a»taviU ▼ Ljubljani. Iz cei# kranjska dežele i* liirelo ljudstvo občudovat prekrasno miado leno ljubljenega sroj-ja rla-claiia in na<tcviln# dokaie IJubeim ia >iinpa:ije sta aprejsla v Ljubljani. Ne-pOKibcn pa j« ostal tedanji generaciji 19. november. Cesarica Clirabeta je r-raznovala tišti dan v Ljubljani — baš >• od tega poteklo 60 l#t! — svoi 19. god, y cesarskem kvartirji so se vršilo vtlike slavnotti »n Ljubljana j« tckmovala v prfsrčnih čcstit-kah. Po itiridnrvnoni bivanju jo oć~ potoval cesar i ki *p«r 20. novttnbra r haiijo. Cesar in cesarlca sta se po-tem vračala r prvi polovici m-seca marca 1S57 čc% Gorico. V Ljubljani se niata ustavila, pač na 11. marca v Po*tojni. kjer sta občndovala kra-soto podzem;!)ske iatne.
Lela 1900 se je mudil cesar v Gorici, kjer ga je slovensko prebh vaUtro Iz ccio delele navdašeno po-adravl]a!o.
Tako i« im#ia Slovenija, posebno pa kranjska dež«!a opetovano priliko, pokazati svojemu !jjM]«nema vU<iarh» vdanost in zv^stobo. njeni sinovi dokazuješ se-daj na bojis^ih, da ostaje v#dno resm»Č€n ierek ce«»r-Jev: »Da se mad KraTi^oi lahko dobro pomuti«, žalost, kt v!ada na £loven-tkem nai pjaeovo ^mrtjo. je priča ljubefni, ki jo je gojil ^lov^nski narod do blagopofcejnetfa etsarja.
2a!na se!s troovske in obrtnllke zbornica.
L j m b 1 j a n a, 25. cor.
V žalno raxsv«t!jerj dvorani me^fnsgai TTtAgistrata se je vrli!« dare« dr«oo1c!"e ia*na s.e}a trsrovske in cbrtniške zbornice^ Iri )o $• vodil xborničnl pred5©dnik %. Ivan K n e z ob navxocnosti vladngjra 2a<.topnika ckrajn«ra f!avarja ^rofa Oiova-n e 1! i j a.
Po otvoritvi seje fe lirajal vred-SKlnik:
Častita ibomica! V trdfli ftisfh 2ivtmo. Obkroleni od slenga so-vra^rva ▼rtrajamo v zmajoviti borbi 2S mesecev fe proti nad^IInim na-»protnikom. V teh rnrja obilnih čn-sfh. ko so težke irarubt in bridkosti, ki zadevajo ro5«nezn?k^ in cels rodbine, postaj« redni pojav, nam ni bila prizar!e5eni tuđi naj^trasneisa ne-srečsi. V nesrecah ixVu?rrie nas ^e sedal do đu!^e pretresa in tx>tr!a unt-čujoča vest iz cesarskt*« r>unaVit da je nai preljubijeni, p-emeniti vladar Njeffa Veličanstvo Franc Jožef 1. ra večer 21. novembra 1916 ?zdihni1 svojo veliko dušo. Smrt predobrotlji-vefa vladarla, do )catereTa smo ^e i^braŠaH cc!o s^of« tt\r\]mn]% % detin-^ko vdano«t*o. ~y% •ilovit adar^c. strašna iseuba za državo v floti kAkor za poedin«** Rodanikrn.
Božja Rrovidn©«t \% dfaJt Tr«i«i J^fe&i I. čaatftffv* ster««t IT let. V zimi m'ado»<< jt z»s#4[«< »taroskv^ pris^oi ter j« pr^n^dro vladal 66 let, ofcđar! od ifc'tzTJrt svpjih narnior in spremlian od visotoft. iDoKovanja eeie^a S"#ta. Strt^ia »rc* faiaioino v bridki bolesti •» od^nem rr^fc« vallker« vladati«, kl je z «e?osn«*i-■o modromtfo \^o4H u«o<W svo^fh po-dftriikcv arodf Ijutffa vUar>er l«kov kakor v totih* koiov »reči niir^ »>r-)«B narodi ivaj« b\*gom**ic. C^o n>e8r«nro ilvl^efij« j« bilo potvtčeao neumomem« dela m skrbj r» ^!afo-bft prebhralatva. V*or*ik sa n«ufra4-no dclav?K>»t !n !xpo!njev«n)« dolftn«-sti je s Cudovtto eftersrfl« opravlja! t^iavne v?*darikt pemle do sađarfli #nif dasi »o ie ofo«c«Ta(o t^»tma ti- j le. Vajeni, odkar se xavrdamo, da nam pravfSno gospodar; Traac Jožcl !.. •mae«j#mo po4 straimo resnieo, dt imo rzr«MM za ved?K> Njedra, kl je z enako IJubeztifJo o«»*e^cval rse svoit narode. V nepoptRni te! hridko-st! prav po»«hno čntimo srčno potrebo, da %% tem tesreff« oklepmmo Najvisje^a prtstoia t napomlni rr#-stobi.
Vfsofcopokojnera c#saria so dičf-!• najlepše vladarskt in o^ebne vrline. Večna previdnost sra je kot božji dar naklonila monarhiji v £a«!h. ko so nevarni lovifcžniki oirri>ža1i «te-bre domovine. V trdnl rtrt r veliko misijo starotlavnt svof« vladarske hiie j« izpolnil svofo vzviSeno «va-nje, uinel Je premazati vu največje težuve, srečno )t vodfl monarhijo preko vteh n^varnoftti ter to dovede! do današnja motfočnoct!. Cas nje*o-veti jki\-nef a vladanja s© ho po pravici moeel nazivati razdobje rranca Jožefa 1.; vzntcena otebnost TTj€Et>va jt nefzhrijno izrađena v tej dol^i do-h\ % tako da!ekof^fnitni dogodio. O-ena nfe^ovcira vladanfa »n njfjro- j vih slavnih def *re zcodovini, v ka-terf mi bo mašto pol« ■abreCJO! ro-gamo«.                                               i
Voiduuitko so iEprtmafcc. ki so m kvršil« u njefovega vladanja. Koaai preveden je napredek in razvoj monarhijo v razdobju Franca Jo-žofa I. na vseh poljih človeškega tiretnUenia tor državnih naprav in uredb: Resiti j« bik) najvainejte politične in gospodarske probleme. Od startna je bilo treba mnogp zavreći in postaviti novo na to mesto: Na polju ustave je segel razvoj od abso-lutizma do parlamentarizma ob po-stopni demokratizaciji voiilne pravice, v poljedel«tvu od robotanja in desetine do današnje stopinjo svo-bodnega kmetijstva. Mogočen je razvoj prej skromno industrijo in trgovine, prevažna je oprostitev obrta iz starih verig. V dobo Pranca Joiefa I. I*ada mogočni gospodarski razvoj Av^tro-Ogrske, povzpetje države do »edanje gospodarske krepkoati in raoči. Čudovit je napredek v prometu vseh vrst, pri železnicah in v plov-^tvu. v poročilni službi po pošti, te!e-prafu, telefonu. Pridobivajoči sloji so Magopokojncmi vladarju dolini posebno hvaležnost za izredno pospe-Sevanje svojih koristi. Industrija, trgovina in obrt je dobila za vladanja cesarja Franca Jožefa 1, svojo po-stavno zastopstvo v trgovskih in obrtničkih rbnrnicah, katere so se na nodlagi zbomičnega zakona iz leta 1*6$. mogle dvitrrti ck> današnje go-spodarsk« pomcmbtif>«ti. Temeljit je rreobrat na aocitlnefi-i Dolju. ponose« napred*V r vseh ttrokah kulture. Kako v#(Jkansko de'o je bi!r» okriviti v tei dobi, ehi m je od neugodnih finane leta 1?48. zagotovilo urrjen« denar-stvo m državno gospodarstvo. Veliki vladar je smntrero skrb posvečal armadi. ki je nai ponos hi ki v sve-tovni borbi tako ttsr>eino znvrača vso aflne napore sovražnlkov. ter marini, ki icnaSko brani naše obmor-j« vtgć poh'ennm sovražn'ka.
Njet:a Veličanstvo M<sokopoko}ni cesar Tranc Jo^ef 1. je ime! no vsej rravici prk!evek knesa miru. Sovraž-n# stelce so onemoffočlle. da bi bil zavrti večer svojega življenja v. srečn^ni rnirn. ka kor je bila šrčna želja nieeova. V najtežjih dneh šib« vojske, ko no se vsi narodi ie tesne-ie okitili nj^rove<?a Dtestola. et ie Vseir-oflročni pozvaj k sebi. Ni mu Mio sojern doživeti srečne dovršitve nsMienc mu vojske. Vzel pa je seboj teiUno zavest, kako eđino nravo je bilo zaupanle. ki sra je stavu v voja-ško in gosTX>darsko silo svojega ce-sarstva. Izkazalo se je tuđi v tej vo|-5ki prelerK) sresio nir^o^'o: Viribus tinitfs. Združenih moči na^odov sta-roslavno rje^ove domovine ne rro-re poraditi robena scrv-ra^na sHa. t7trje?!o, pred sovraf irn pohlepom ob-varovano deds<?'no, je moge? zam-stl-ti svo'rrmi vzvfšenemu nasledr'kn, ki r»am N» o^rt, ra t»?.5o neomajno vdsf^ost m zvesto Ijubczen, izvoJevaJ •reČro rmnjeo.
Na?! o2Ji domovini, debeli kranjski, j« b!I c«i^r Frai^c Jolef T. vedro r©s iM-avi d«ie4?ti #Če. Z ocetovsko l?»b?«»i}0 nam im v vsaki sili in potrebi r?d mo*f*ča9 fomaftl. Naše erad'ict Lhiblj?-Ft j« »ilo ••>**• po ¥h\ p#tT!r>« tftiHhi« njegovo ceaar-%\* nr^tl. ^Jrfrovi vnofo**t »odp^-ri »e mora LJ«h!J«na Miivmliti za smfe vsUjtnio in o%bot1}«4o is ra»-valfM.
Ocopoda' N}v«fu. kf j% e«h> svo-.?€ *O9V9Q9*i> ?Tv!J««i(« ??v«| v skrbi 'i i!ari9i>« svoJIh narodov: Nj^mu, ki mm ;e b3 v##»# najbolfii m **\-^•^rrrtj'v^li vladar, ohraaii^« svo-Va nmitbrt-mm in f<«V#4rg hvaležnv^t. Večna tlanra fn čast slomim] Nj»<?« VeiK^aiutva •esaila PnuiMi Joi«fa I.! &+t ^«4 9v«li mrr!
Zbormieni svetaiM zakll*^o tiihra4:
Stav«!
ČaaAita ifenrmea! V pop#fne«i •o^a^n    s    Va«i st mapoti    stda)
weds*dstvo i zberničnim svetnikom g. lTregarititi ćm ri^lfffr^vtrifra ro-»noda d#šelncga predsestaika, 4a «tq roroča o današnji žalni manifestaciji ter ga troši, da sporoči na NaJviSfo »»esto najvr'a^ejii iTraz naj«:Inho-kajie in ■a}srčn«ji« žalostf trgovsk« m   obrtnlška zbornice za Kranjska.
MiiM MM dezele!
2t 28 mesecev s« razbljajo so-vražni valovi ob mejah na§« monarhije in njenih zav«znikov. Naše hrabra čett nišo tamo krvavo o1bi!« v§«h tovrainih naparfov, temveč so ta ne« U naio zmagonosno zastavo globoko v sovražno ozetnlje.
Najnovejši verolomni »ovražnik na jugovzhodu naše monarhije prelama pravkar zasluženo plačiio svoja nezvestobe. Zaman se zaganja kleti tovražn^k v skafnato steno nc-premagljivc Borojevičevc ann»de. kl brani nišo ožjo očetnjavo pred vo}-ftimi grozotami in tu]im upadom.
To velikansko borenje pazahte-va teveda tadi ogromae decame 2rtv% ^                        •
D* fe Mfa vo|»ka lo nadalje kos svalim svetim nalogam, mora biti preakrbljena z dobro hrano, oble-ko, obutvijo, orožjem in municijo. Tuđi roGtt)ijia v vojno vpoldicanih ne smejo trpati pomanjkanja.
Da krije vsa te potrebšcine, se obraća država vnović na    požrtvo-Talnost svojih zvestih državljanov. Predložila je podpisovanje peiega vojno posojiio.
Dolžnost vsakega državljana je, da po svojih najboljsih močeh pod-pira državo ter ii da za njen obstoj in razvoj ter za njeno sijajno bodoč-nost potrebna sredstva. Cim bolj bo naša armada prcskrbljena z vsemi potrcbšCinami, tem preje bo vojska zmagovito končana.
Podpisovanje petega vojnega posojila se vrši v znamenju zmagovi-tih bajev naše armade. pa ne samo v tem znamenju, temveč tuđi v znamenju čimprtjšnjeja miru.
Vaša požrtvovalnost mora privesti scvražnike k spoznanju, da so zaman vsi njihovi napori in brezup* ne vse njihove zavratne nakane.
Podpisovanje đosedaijih štirih vojnih posojil se ja sijajno obneslo.
Kranjska dežela se je doslej vedno v poJni meri odzvala in radovolj-no so Kranjci položili na žrtvenik domovina svoje prispevke, vedoči, da je blagor in (iobrobit naše deželo tn njih preblvalstva v prvi vrsti od-vi»an od pripravljcnoati in ciremlje-fiosti brarnteljev na naši kraški pla-noti. Kakor je kranjsko pr©biva!stvo doslej vedna dokazalo svojo zvesto-bo do cesarja in domovine s svojim naprekosijivim junaštvom na vojnih poljanah, tako tuđi to pot «e bo zaostalo pri poK?pisovanju petega vojnama posojila za drugimi narodi in kronovinami.
Vcdno so sa Kranjci ravnali pri tem po besedah domorodnega pes-nika:
Ne lcf kar veleva mu stan,
kar more, to mci Je storiti doižan!
In da tuđi to pot ne bo drugače, o tem smo prepričani.
Podpisovanje vojnega posoiila pa n! Ie mogočna opora za nas same in za nalo bodočnost. tmpak tuđi v korist vsakega posameznika, ki se adeleči podpisovanja vojnega posolila. Kajti vojno posojiio ie na j boli vama, najsolid-nejla in najbolj plodonosna naložitev denarja: Za plačiio vojnega posojila jamči država pri najviš-jem obrestovanjn.
Zatorej rofaki na plan! Domovina nas kliče, naia sveta dolžnost je slediti vesele^a srca njenemu klicu. Hitimo torei in tekmujmo v podpiso-vanju 5 vojne« posoiila!
Vsakdo naj pod piše toliko, da bo ia v poznih lttih po tej vojni lahko pripovedoval svojim potomcam s ponosom, da je rudf on pripomogli s svojinii močmi domovini do zmage v tam titanskem boju.
Bodimo uverjani. da nam bo na-^a hrabra annada s sradsivi. katera Ji damo na raipolago s podpisova-njcni pateea voine^a posojiki, izvo-jcvala. ne ta slavno zmago, ampak tadi xe4Totoviia častan w trajen mir.
V L j « b 1 j a b 1, fina 24. novembra T916,
KrM^ako   drnitvo   sa   Dodpttovanle r#is#ca posojila v Ljubljani.
ffift  i2  PnfifAl  ttifitu
Snri m#d besane!. Umri je v fobUaitski dcžalai bo hi« ni ci gorttk! besunec posaslaik Ivan B e i i n g • r, star 60 let.
Poaractovcliitc« za farflke be-emea ▼ Kran}n sporoča, da se je njen odbor konstituiraj sledeče: Predsed-nik f. Anton Koblar, dakan v Kra-nj!i; padpreaadnik %. dr. Eržcn, xdravnik, tajnik; t- MHaa Vovk. nad-učitaij, i^etov nair.astnik; g. Josip HrovattM. sadičitaU v p., blagajnik; C Ivan Pirjavac, računski nadsvet-nik; odberniki n.: Jakonči*. ravna-teU »Ma«te ai piata«, Hafner, župan ili detalni poslanec v Jkofji Loki, Thaler, va!etrffo\*ec. istotam, Blai OrČa, župnik v SenČurju, ĐlaŽ Za-bret, lupan v Predoslju. Pregrel, tr-ffovec, in namestnik Jofko pl. Pre-merstein. Dnevi uradovanja so ob ponedeljkih in sredah zjutraj od 10. do 12. ure m popoldne od 2. do 4. ure ter ob sobo<ah od 10. do 12. ura do-poldne. Đfffund naj vselej prinesejo s teboj dokazila glede svojih prošenj. Podružnici ie blaerovolil izročiti pre-blagorodni g. Schitnik, c. kr. okr. glavar v Kranju. svoto 100 K, katere je v to svrho daroval velezaslužni gospod Karei Poliak, inženir v Trži-ču. NajtopTejša srčna hvala!
Zamenfeni Invalidi. V semarnn zamenjenfh fnva!?dov 6. novembra se nahajajo rx>Tetr drueih ti-le s Primor-^Hega: Anton O o m b a č. Zalede, No^ri rrad, 97. polka; Anton Cotič jx Domberga. $7. nofka; Ivan Svik ix Pul^Jovb bat 2a
Iz raskega vjotnlštva se ie ogla-sfl Pćter Ncmec iz Rcnč. Gospodu županu Ivanu Stepančiču, sorodni-kom !n znancem naznanja svoj naslov: Peter Nemec, gubernija Don-ska, St. Velkoknažccka, Ekonomia K. M. Ćernova, Rusija,
Iz ruskega v|etni§tva se je ogla-sil jurist Josip Bitežnik iz Solkana. Ogasil se je tuđi vojak 27. dom. polka Janez Orbic ir Doblarja pri RoČinju.
Ludovlk Baiec iz Gori ;e, pra-porščak nekega domobranskoga polka. se od 6. t. m. ni več vrnil iz bojne crte na Krasu. Ce bi bilo komu kaj znano o njegovi usedi. je vljudno naprošen, naj to sporoči njegovemu očetu Alojziju Baj3C, pri c. in kr. vo-jaski cenzuri v Ljubljani.
Od desetnika ne praporSčaka ic bil izredno povišan enoletni prosto-voljec A. P e t a li n, soriški Slove-nec, in 5iccr v rriznanje njegovo hrabrc?5tt in ncustrašenostl v grozo-vitih boiih.
V primorskih deželah fe bil na-stopil pretekli teden nenadno mraz, slabo vreme. sneg. T3ko Je bilo na Goriškem. v Istri in Dalmaciji. Tuđi v Gorici je Bnežilo.
Ve|«ški dom v Put?«. V Puljn h<v čeio postaviti vojaSki dom. Okllc pravi, da vračajoči se invalidi nai do-hijo doma »avetje. ne da bi morda šli v tujino. S panoom, z lastnhni sreditvi in s svojo jakostjo hoćemo naiim braniteljem domovine v naši zemlii pokloniti dom, da se moremo vsal daloma hvaležne }rVaz?.ti. Z me-sačnim prispevkom po ?0 vse zbere milijon« kron. Ako v Puljn sodelujejo vse rospe in rožnice, devojke ra učenke, bo nad 5000 članov ki s pri-srevkoen 20 v mesačno na masae se nitbere 1000 K mesečno, nabere pa sa lahko po vsej Istri v tako dobrode^en namrn v enem mesecu 10.000 K. Pokroviteljstvo tefra humanTtamejra nodjetja je prcvzela predsadnica Rdečeea križa gospa Jelena plera. Chmr^arT.
Rotena l*tl dati kakor ce^ar fn nmrkl isti dan kakor ce^ar. V Piranu je umrla 21. t. m. gospa Rastelli. kl je bila rojena 18. avprusta 1830. Rojena je Ml a ir> umrla je isti dan kakor cesar Franc Jožef I.
Na Fekl je letal nekdo okoti vo ulicah v Adamovem kostumu. Ka-zno\ran Je za to z zaporom dveh dni
Kdo kal ▼•? Alojzij Beseđ-n j a k s Primorske^a, občtna Rihem-berg, vas Pederje St. 108, Je s1u211 pri 97. peSpolku kot sanitetni desetnik 9. poljske kompanije na sevemem bojt-^ču. Njegovi starši so v begrunskera taboriŠč« Herzogenburg pri St. P61-tenu. Komur je o njem kaj znano, nai blagovoli to sporo^iti njegovi s©» stri Mariji Besedniak, Gradec   Klo<
sterwiesgasse 5t. 41, I.
—------------------—^—^
Peto vojno posojiio.
Marsikdo bi rad podpisal peto vojno posojiio, a zadržuje ga pomi-slek, da bo imel potem pač vrednost-nl papir, a v slučaju potrebe ne do-narja. Ta pomislek je popolnoma neutemeljen, kajtf nihće ni primoran, braniti doma zadolžnice vojnega posojila, nego jih lahko založi pri av-stro - ogrski banki ali pri blagajni za vojna posojila. Ta dva zavoda mu posodita na zariolžnice do 75 odstot-kov nominalne vrednosti in sicer po obrestih, ki so še za po] odstotka nižje. kakor vsakokratna oficijelna obreatna mera za eskompt Ta ugodna obrestna mera ostane v veljavi do potoka privilegija avstro - ogrsko banka, to Je do 31. decembra 1917.. a do b» priviletrij obnovljen, o tem pač ni nikakega dvoma. Rečena dva zavoda dovoljujeta posojila ttidi na drage vrednostne papirje, Če je do-prinešen dokaz, da se bo posojena svota porabila za nakup dri. zadolŽ-nic in blagajniikth obveznie petega vojnega posojila. Tuđi za prolongi-ranje takih posojil je dovoljena zni-žana obrestna mera in sicer do 31. decembra 1917., lahko pa je doseči. da se nam as to vsakokratne eskompt-na obrestne mere določi fiksna obrestna mera po pet odstotkov na leto.
Vlada Je obljubila poskrbet! za to, d^i bosta avstro - ogrska banka in vojnoposojilna blagajna mogli do 31. decembra 1917. določene ugodnosti podaljšati za davka proste 5V* odstotne državne zadolžnice, ki se bodo amortizirale, do 30. Junija 1921. za davka proste 5x/2 odstotne državne blaerainiike nakaznlce pa do 30. Junija 1919.
Tako Ja torej vsakomur omogo-čeno. tirdi če nima dovolj razpoložlji-vega denarja ali če ga ne more vsega pogrešati, da podpiše peto vojno posojiio. S uodpisom n om aga sebi, ker si zagotovi lep doblček in pomaga armtdi fzvojevati tmago m mir. Zato podpisujte vojn« posojiio. Patrijotje. Dodpisujta vojno posolilo.
Stran 4.
^^^B^B^^^^ ^^ ^BP^^^P^P      •/^^•^BP^BI^^^BBPr     a)         VPJPJV     vP^BP«     VJP^V^^F^PHPJPJB^IPV^BP       V^FV ^W
272. siev,
Poziv kmetsktei pnslttUL
Posestnike, ki imajo od da U lito Žitnemu zavodu, opozaria pod pitani Zavod, da se prevzemne cena ia il-to po 15. decembru 1916 znižajo za 2 do 3 krone za 100 kg. Tako n. pr. prejme kmetovalec, ki odda predpi-sano pSenico do 15. decembra, pla-čano po 38 K. tišti pa« ki jo bo odđal po 15. decembru, pa bo prejei le 35 kron za 100 kz. V iastnem interesu vsakega posameznega kmetovaica 1« torej, da ockla dolino množino žita do 15. decembra.
Posestniki naj $e nikar ne za-našajo, da jim morda žita no bo treba oddati. Dovozi žita iz drugih de-Žel so se ietos v pnmeri z lanskim letom znatno skrčili in mora vsaka kronovina skrbeti, da spravi sama kolikor mo^oče već žita skupa). Zato je gotovo, da bo smel vsak po-sestnik obdržati za - se res samo toliko, koiikor rabi za scme in kolikor inu gre po zakonu za prehrano njegove družine, med tem ko bodo morali posestniki ostalo žito na vsak način oddati. Stvar Je nad vse rcs-Ha. Će bi se namrcč po$estnikl protivili, ocKfati po zakonu odvečnc in od oblasti predpisane množine žita, kakor tuđi fižola In krompirja, po-tem bi se morala izvršiti oddaja s po-močjo oborožene sile
Poljedelci. žene in starčkl. Vsak vam prazna va$ izredno velik trud, ki ste £a imeli, da ste posejali, pojeli In spravili letino, tuđi množina žita, kl vam Je ođmerjena po zakonu za lastno prehrano, je priznano skromna, a priznajte tudf vi, da mora vojak, uradnik. obrtnik. tovanrški đe-lavec in kajžar tuđi dobiti svoj vsak-danji kruh. kl jrotovo ni bcljSI in več-}! kot vaš. Kmetovalci, storite torej ttrdi vi, ki ste ostali doma. svojo pa-trijotično do!/nost. ki io zahteva od vas domovina v teških časih, dajte, da se skromno prežive tuđi drugi Stanovi ter oddajte po zakonu od-večne in od ob!asti znhtevane mno-jEIne žita, fJ!o!a in krompirja komteK Jortarjem Zitnega zavoda rai§i pro-Stovoljnim kot nasilnim potom.
V L ] u b I j a n i, dne 24. novembra 1916.
Zavod za promet   t   žitom   ofc  Času vojne, podružnica v LJublianl.
Za vladnega komisarla:
Dr. Lukan tn.p.
Ravnatelj: Jovan m. p.
Dnevne vesti-
—  Redna iavna s*ia UufcHanske-ga občinskega sveta je sklicana za v torek, dne 28. novembra 1916 ob Šestih    zvečer    v    mestni    dvorani. Dnevni red Javne seje: I. Naznanila predsedstva. II. Odobrenje zapisnika Zadnje seje.    III. Finanćnega odseka poroćili:  1. o dopisu upravneta odbora Mestne   hranilnice    ljubljanski g\&3Q znižanja obrestne mere za hra-fcilne vlc?:e pri Mestni hranilnici; 2.
0 prizivu Gjure Ranice proti predpisu občinske doklade na plačarino.    FV. Stavbneza odseka poročila o prizivu Antona    Prcskerja     proti     naroćilu mestnecra magistrata glede   odvajanja meteorjiih voda pri njegovi   hiši na Sredini Št. 12 neposredno v ccstni kanal. "V. Aprovlzačneta odseka po-ročila o raznih aprovizačnih    zadc-^vah. — Javni seji sledi tajna seja.
—  Zaprlsega   č*t   t   Ljubljani. Svečanostna    zapmejta v Ljubljani »e nahajoločega vojaštva na ime Nje-govega Veličanstva ce*arja Karla I. prične Jutri in se ne izvrli skiipno, atr.Dak po posameznih bivalilčih. Vo-teške žabe svečanosti bodo v Ljubljani po izvršen sm pogrebu ranjkega CesaTja.
—  Zafna seja odbora    »Društva ifov. profesorov«.   Sporni    našega preminulega presvit'cga vladarja ce-sarja Franca Jo?efa I. je   udano    in hvaležno   počastilo    tuđi    »Društva ilov. profesoriev«.   Društveni odbor Je imel v ta narren v retek, dne 24.
1  m. posebno žalno sejo.   Po   pred-leKfaikovih izvalanjih je sklenil    od-ber soglasno. da posije na pristojno iresto deputacijo treh č'snov. Ta nnj Izrazi globoko naše    žalovanje, ob-enem pa tuđi poda udanostno izjavo NJ. Veličanstvu  presvitlemu  cesarjn Karlu ter prosi, da b<a*ovo!i pristoj- j na oblast sporočiti oboje na Najvišje ' mesto.
—  Muzejsko cfroltvo tz   Krtnh «ko Je Irr.elo dne 24. t. m. izredno sejo, v kateri Je bila etfina točka đncv-aega reda   žalna   manifestacija   ob smrti   Nj. ce*. in   kralj. VeliCanstvi Franca Io?efa I.   Predgednik.   prol. ćr. Josip Mantuani ft )e spominjal ▼ ranllivih    besedah   velikanskifi   do-brot, kt J!h je dobila duševna ttiUvra, v prvi vrsti znanstvolz rok M»-gopokojneea vladarla. Odbornilri, W |Q se zbrali v iaiobui oUekl. io »toj«
potluiali teraiaata prtitartgihi H* pr#dlog gospoda kanonika dr. i\f4-na m poda potabna depatacila li to* spofa dcželnemu pradaednlks. 4a izrazi svojo žalost ob Izgubi, ki )# zadela Avstrijo sploli \m Kranlako po-tebej.
—  C#*ar|*va taart.     ls I 4 r 11 a nam pfiejo: Uradna brzojavka Jo v sredo zjutrai razglasila    po    naaem mestu pretresljivo vest o smrti co-sarja Pranca JoŽefa. Crni prapori so zavihrali na vseh javnih poslopjih li zasebnih hišah — vse mesto se Jt hi-poma potopilo v globoko žalovanje. Meščani starei§ih let. ki pomnijo it-«0 1883., ko je pokojni cesar osrcCH s svojim obiskom slovensko zemljo, so obnavljali spomina na vriskaioće veselje, ki je z njim sprelela tuđi slovenska Idrija tište dni svojega pre-tjubljenepa vladarja. V nfih dnšah le vedno žari nlffi:ov IJudnmfli. prjarni obraz. — Pa. naša slovenska !đr!a! Saj }e ncminljiva ce«arieva določha. irražera    v    členu  XIX. držnvnefa osnovpejra zakona   riari'a tuđi    našemu mrstu pečat ^lovenstva. k* ?a m>n Izbristni;  vsi  vih*rfi  proteklih  fn sedanjih dni! Ta dedli'na nri-vičnostf    pokojn^T«    naleta  cesar'^     ostane     vckomi!   tuđi naŠemj    mestu po't* v^eh do-brot, ki j:h Je n'ecova cfr>br.>t«a roka ifpala na nn«, da smo <e đr'trnni    v rarodnfTn ponoru in 6n je m*e mesto    T9^D\rt1o  po  V5fm     kiiUnrr»**m svetu! Vsa !dr;|« 5to}? dsne-t nt t!o-venskf zem!*) kot f\*rr\m*n tr>otn*nfk »aere nerenniMs« N??mn. kf fe f ena-kr> '^'beznfjo objemal vse svojt   narode!
—    OđiTYnvj»t?H P^^,»vf VHf». Njfrova c. ir vr. V;*^Vrtt prf«vrfii nadvolvrvda    Trnnc S^fv^tor '? r>ćJ+-kova* v pr'^cin'e pr*fbnf*i 7-^v.z   fa voja^'-o    rr'^^v^tvr^rv o*vrho ▼ vojni:    S čutnim 7nime"lfm ?. r a 7 r e d a Pdč>«ra krf* r vo'^n dekoracijo   ro^po^f:   ckr-vf-n+Z*   T^r*v-"TV?i dr. V:kmHn Ore^^ri^i v TifrAi Bi?tnci:   me^tne^ra   ^r;kn   drja.   Ot-merfa Krajca ▼ I Jub\?**n: <vcrtH?ffa jrl?»var]a drja.  Antona P:!5h^f*rja    v Po5tojnf. — S ire^rno    Castno k c 1 a i n o Rdf c>sra križa z vojno dekoracijo so ooTVovani: sro5^f Vale-rfja  pl.  rflhrer in   Albrr^a  Kon'r    v Kočevju; Ida Mali? v TrJTču; Marija TCnnies in Irena Umfs'hrer v I,fiib-Ijani;      sestra      prednica    Katarina Oblak v ?nvhe!u pri Nov em mest«; %%.:   RudoU  Hor\-at  v Trnovcm  pri Ilir5ki B;stricT;   Anton  Kr?^ v Tor>-tican: Karei V:nora v 5t. P^tru; Jer-nej ParMer v LV.iM.!ar»i. — 5srf br-no častno ko'ajno ^a no^pf^f-te?Je: ira. Mirila Pire v Trticu; rir.: Mnt!?a   Doln?čar ▼  §t.  Prtru;   A-drej Ga$5ner v Trži Ju;  dr.  Tranc Peme fn    AJojziJ Persch* v Ljubljani.    — Bronasto častnn kolajno z vojno dekoracijo *n rrfjell-    fogpe: Alojzija   Bottin.  ?*efanf1a     Hren     in Pavla Bren. v Ton^cah pH 7afor}n; Martina Tcrlič v Norem mestn:  ter teatre:   Jovana    Oo^'er    *n     Cre«c. franc. Ood^er. obe v LJnn'JtH:    Tia Orohar v Torjticah pr\ Z^^orfn: Oa-hr!jrT« Orohfir v Tor'Tc?»*i pri 7*v^r-}v;   Matit^a  Jan v Tof»?icth  nrf 7a-?or}u;     Mar?fa   Klem^»s   m   fmilfli KonHvec, v Tnfnr^i: w»r»j3i Lipovec in \Jr*ui* M^rn v l>M»nnf:    Jn*-fa Omahne ?n Leopo'^t P^rifk ▼ Top-ficah pn Zar^^Mt;  Ani Pučko v TUr^-Ua*!;    Tranč^ka PanT^fr v Trm]\. cah pn" Zamorili: T^r^7l]n T?si7^or^»k v  Zaronu:  N^fa  ^trT? v  §t.  Pef^H: imeMi  Schutt  v  f.ntbH.nt:   n. •   K^>-rcl   Oolia   v *Nnvcm   rr^ttu:     .T^Vo>> KcrZan  ▼  Tjub^-nJ;   N'Vni«!  V#-?eri«i v I jnbijanl. — Z Hr^nuto ^infnn kolajno ra  nosPc*;teMe  I«  odl'kovan g. Joitip Zidar v UnhMani.
—   V. av«M«5'<o voi^ft n^«^fT1#>. Pri V. av«tr*Kkem voinern prrso'Hu in sicer pr' 40!rt. dr?. 8rr^^t;7tČnrn* n^-fo;?lw *e ie frnaT»5nf mfni«ter    rd'o^'l v  irt^resu     n«?ve*ie     pontt'tr^j* *]t vofreca po8nji!t. r n^menotn   H.t hode omofročeno vrr»Vnm»»r nr^^icf'fi se nrf vrvsovanju  t^ra  nosofi!n.    irdrMf kon^ade tuđi r>o cn K p^mHnV. Pp*^-^anji p^lm^Tij^i k'^rmdi so bHl po TO0 kron.   fV»b'*?   Je  p*   *"^i   Vn?*»j|H*   ro 100    K.    20O K,    ?ono K    10.000    K in 20 000 K in <e ?t?b?;krincijji »fh nn-nirfev prlp^rnča 7» tnino !nrryino na-!o?ho. —  B^arainiSke dr?ivne    za-klarinfce SV^etne im^Jn !f vfc1!* ko-mr>^* »n *?cer:    nr> imo K.    5000 K. lO.noo K in 50 000 K. Prs teh nanirrh ?"o^o sr^aH rotovo na'rajf trrovci m infliistrija^ni kro^!. kateri berfn ?»hko v kratkrm roku rooet v slučaja po-trebe razoolafah* t kapftaloni. — Kakor    tevemo, }t ranJmf!P}e ra novo vojno pounjfto refo ffvahnn«, Ovfw.hr-famo na dant?n!f fnsfrat IJtitrttoiislr* hred!tiw   batike,   katrra kot flanica krmrorclia ra \rpeljavo drftvnfh kre* dltnih oneracf] ntiđl    si'bskfibtntoni naivečla nrodnosti   pri   rpteoranj« tetra pmotfla.
—  ICranCko đrtritvo ta podpfw vanja voćari pf>f»fT1a at |e »»tano-vfio v IJtJtinani. V fionfdftfek nbfa-vtnto vabHo k pristoji k tej vclrvai-nl tmvoAvuM tp MlritollCal fraaa*-
ia mI aBaaacA aaptaanWa ▼ nssfcajB victniilvm. HaianfBaaja —lova pm dotični na ▼«.
*t*. pM. Cmaat T ■ r k Ia LJufcltajiai ka4#t odlikovaa a sraW«o araarost-ao svstlalo, avo|i aiatad. 4a at mu godi Jako dobro, lama 85 nbUtv na moaec ttr ttanult v loH aruato. Na-sknr: Kadet Croest Tark. vojni vjetnik. Raslla. Sibirija. ToboUkaJa ^ubernija, Jalutorovsk.
—  li iuftkata vo|Mn vMalitva sta st oglasila celovlki    konci pije nt dr   Rok Jesenko, ki st na hala    v Skobelev« v Srednji Aliji, ttr bivli urednik   »Soče«    Sala    Zele.znf-k a r, ki pile. da Je rdrav tn dobre volje. Ceravno Je brez v>Ua, sula pa prav egriptovska.      Poziravna    vse znanet in prijatelje.
—    Iz    st^t    dtžtlntca    odbora kran)skttia, dnt 23. ao^tnibra   1916. Leta 1^17 se pohirajo začasno dežel* nt dok!ade v do^edtnji  mer\ t    ori-drfki^m ustavne končndveljavne do-Soćitve. Sklcp *c predloži v Najvifcjo sankcijo. —    V kuratorlj Slovenske trs:ov5kt lole  ▼ Ljuhljani  st imenu-jejo za novo triletno dobo iledeči delegati deželnefa odbora:   Ivan Kre-jar.  ro5€5tnik  in  pa?ar v Ljubljani; Karol  Pollak   ml., tovarntr  v  Ljubljani; Rajko    Marenčič     trfovec    v Kranju;   dr.   Tranc  Zhainik.  podrav-natell deže'nih uradov; ćr. Ivan Ccr-ne. rtvnatelj Ljudske    posojilnict    v Ljubljane  in   Anton   Relec.  žunan   v §t. VMn nad LJnblitno. —    5 1. decembrom te Izplačajo dež. nslužhen-cem enkratne vojne drarini?;ke pod-port jednako kakor 1. septembra t. I.
—    Sporniji! na 5?mona Oreš^-«ča: Leta 1882. te bila v Loeatcu velika Jurčičtv*  slavno^t. Prilel je \z LjuHjape pofebrn vlak. Notar Orun-tir je bi! predse^nik »lavno^ti, duša nfo pa je bil le Ivan Re^man fDoran). ki je v«tk večer fi Rakeka v Lofa-tec prhajal. K tej slavnosti so pr Š!i na    Oruntsrjevo povabllo tndi  Crja-vec. OrefrorčiČ in. Krflan. Prufl dan je pelja! no4ar Oruntar svoje goste v Cerknico in Planina, prenočevall so v Cerknlcl pri Lavričevi. Zvečer se Je  rbra!o  vse  v  LavHčevi  gostilnl. Tud!   duhovnika   sta   bila    navzoća. Pevci zanojo. Kaplan vstane In pravi: Castita fosnoda! Redka ča«t nas le 7tde>t...    Orerorčič vrame klobuk in gre na crsto.     Govornik ob-moikre. V»c je molčalo. Oruntar »toni k Trjavcu in va nrosL n»1 i*rc ponj. alt ker st Jt branil. rrt Oruntar in r>o dr'erm času ra jt pnnravil. da ?e !e vmil. ali le pod pofojera. da st ne sprrirovori več brsede.      Družba se It znpct ofivela in bila Je dobre volje. V torek opoldne je bilo kosilo pri LavriČu. Ves čas je bil navzoć tuđi Doran.      Oreforčič in Krilan sta se dnmrnila, da bo^ta Porana    špikala. Vrrcino jt bilo sliSati ta trfiof v ve-rr.m br^rdi. fr?avtc In Oruntar sta ic tmr'aTa. tuintam pa je Criavec po-maral Dornn ir riKirevr  Pri »Pred-jami« so st ločili in odlli vsak    na svoj dom ...
—  Prfli'tftt «a pom*č!   Zima se b'ffa. mraz pritoka.  I boti  berrnci «»tt.«!o niti najpotrebnei^t obteke. Zato je vpraSan'e bfjfuncev f>o oblfM T»rl »no*rer*nv»fn'ci* jako veliko. Ker na  »Posredovatnica« nt rarpof^ga i 7«^o5tn!mi srrrfstvi. da b! trm rhof-Čkom    vsuj    drioma    nnmaw'i. se obrada trm notom sopet na nsrHMe-na frca fn pmni. da se p nukion! kaj obf"Vo. Vt«k ko« le rfobrodoM, Po-»rbro     pa     pr'mtnfkii'e     ot rolk e or'rkt.     RN<rrhntri   di»f«vl   sr  srre-'fmj»'o pri  »Posre*1^vn!n*ci*  ta f^'. *ke ben^c« v LldbfJanL     Hunalska cesta St. V/I.
—  .Urna 1*u<HVn VifTfn'rt »Oo-^no^arflfi-g rmnrednefft   d*"u*iv* ra <f»wfNknri«V| orri'«  nosli'je vs*k  torek. črtrtek  In sobnto    o*i  po' 6. do r>ol 9. zvečer. oH ned^Mph ?u prnrni-k»h pa o^ IH. do 12. donoldne v knti?-n'čni sob1 na    Vo^arskem    rotu    2. koncem r'orHtnf-ke ulice    in   **^7j-knm    Kariovke    ce?te     postaUHsce električne ce*tne ^cie^niče. Ima n*|-!ep^? slovenske, hrvaike In  nem*ke knjiro.  VF^fonnina     le     tn    vlnarj^v. v^tnp v  kn!i?.nfco imi     v^aikdo     N*» ra^nolato    pnroini    tiskani    imeniki knjlr.
—  Poroka.    PoročMa tta se «ro-snod  Jo5ln  Ltičovnik.  Helovodla   dr-*nvne fe'ernict In ^osnod'Čnt Anlca Plarper. 2t1fmo oblino irtče!
Umor ▼ Idrift. Iz Idrlje nam plle-Jo: Doffox)l1 st fe slučaj, kakrlne« ne pomnlmo v naPtf mfmem mesta. Zakonska fr|avCtva rmata nad prt<tmtst!em Prtrtuto (»v hajti«) rntjno |HMit5tTo. Oospodar Crjavec. kl jt tvđf rudar, )t M v sredo. 2$. t nv, zfoda) »Jutra| na dtio. Doma jt ottflfa f,ent Arv>1m»tf«. štura 97 let. — fCo at jt mH! vmW o^oMr^e s defa tfovtov. Je dobff svoj« ženo v hfil «b'to. Prtite n)t 9t f«i«1t veliko, tefVo, >*a mmmm konc« •krvsvifeno I kladhr«. Iri ft i nffftt Morfltc adarfl
wt* ai 4m to tetopAi aioifanL Ker |t •a glavi vtć ran, )a moral okrutnel sa4ati svoji Irtvi vtč udaretv. V omari |t bil vlomljtn tiitl prodal, kjtr )t imela lena »pravljcnt svoje prihranke. Moriltc jt vzel iz predala JCM4 K gotovega denarja in hranilno knjižico, glaseCo st na 3000 K. Ker jt MblJaJec segel tak oj po tem predalu, st da iz tega sklepati, da so mu bile razmere Crjavčeve hiie dobro znane. Sodna komisija je istega dnt po-pokian na licu mesu ugotovila de-janjski stan. orožmki pa vztrajno i*~ siedujejo morilca. Razumno Je. da je mesto ob tem strainem dejanju rjz-burjeno, ker smatra ta zlocm kot ma-dei na svoji Časti in na dobrem svojem imenu, kl dosiej se ni bilo ohriz-gano s krvjo morilčeve žrtve. Spretnosti naSih orožnikov se gotovo posreći, da krnalu tlnhUe morilca in 7a-(k)Ste pravici. O tem vam sporocimo.
PoroCH sele v Ptuju c. in kr. aslstenćni zdravnik gospcKl dr. Rado Schober, z gospodično Maro Mohoričevo. Čestitamo!
Kurč^jj s pls^rens^o živino In plemenskim! praMčl. Pri kranjskem de^.elnem mestu za dobavo klavne fivine v Ljubljani se 'e ustanovil po-feben cddflek za dobavo plemene fovejt živine in pltmenib pra^ičev. Kupci plemene Živine in praSi-.ev sc ono7arja!o. da se v «1učaiu, ako že-Ifjo k«p:ti plamene divine ali plemeniti prašičev. ohračajo na spodaj navedeni naslov. Narocila se lahko iz-vr$;jo po rro.'nosti potom zaupn'kov Kranj^kecra de^^Ine^^ me<;ta 7.a dobavo k'avne živine, kjer ktioec stanuje. Ako dobava ni v kraju kupca moffoča. se dobavi p'emena živina in piemfni r>ra*.iči iz kra'ev, kler Jo je v radostnetn ^tevilu na raznnlasro. Plemenske f'v'ne 'n r!*Tr?en^k;b pra-š'čev je pr'r^^^nih Iz vseh kraj*v v zadc^tnrm Stevilu.. trko da se bodo nnročfla tnkot in t^čn^ irvršrva'a. — Oobavfmo lahko tnkoj: Plrmrn<ke krav^ (brej*. mlek^rice in s trleti). telice (rr!?;*e ;n br*ie). bike (mlt'še in 7% spi^Č^n'e soo^ohnc). n'em-n'l'f ^»cf. nrn^'^e 7a n'tanle (?0 rio 50 kff te?ke). ni^men^ke svinje (mladice in breu) In n!emfn^ke merjasce od 30 do fi^ ksr. Mrlasci sf bodo pror**»?;i'i no rn-'^?r«ih cpnn^. 7a relce. ki j'h de1) čas drfMo xa plerre. Vsa naročHa znatančnim naslovom (t. !. ;me. prvmek. krnj, pofft^ Tn ?r>7n!$kfl po^ti^a) ie nosi-n*V Kranfrkemn d^^^^prnu me^hi za dobavo kTn^-^e živine v Ljubfianf, TuH«<M fr* Ht.  1.
IrurM^fio. Vc>r*l se fe rviibna na f»oti T7 P*rr5k<? ce^fr do elavn^tja ko'odvora r^ntn vrlf.na zanfs^'ca. N*W1teJi nai jo izvoli nrinf?sti na Rimsko cesto 21. !. nadstropje..
IZpRff fOdffll
Ve'fka tatrtna v Kolodvorski uIIcL
Ob t ož b a st glasi:
I. Pmiliia Pintar je tekom zadnjih Stirh let farndi svojfga dobička iz pojesti jn brez dovoHenja svojih dclodajalcev in sfeer deloma v tttfn-^ki tovarlilf vzela razH^nesa Maca. in si cer Matevfu Orehku v vrednosti 3294 K 36 vi«... Lndviku FK^lencu v vrednosti 1S0 K 59 vin., pri čemer znala vrednost v tat^ski tovaršlji vzetfira blaea nad 50 K.
'II. Anee'a ^mrečnik, Lucija 7\-i\t in Jo?.efa Bregrar so a) zaradi svofejra dohrčka 17 pojesti in brez do-voljenja Mateja Orchka fn Ludvika Dotrncs od pod I. navedenih re^i v družbi 7 rm'lilo Pintarjevo kot ta-tinske tovarSice. vrele stvari, in si-cer vsaka v vrednosti nnd 50 kron; b) i'cer pa ^e ^'cHf od r. Pntar pod f. navedenih tat^*;n z PrrrlHo Pintar do^rovori'e. o?;roma t nnsvetom in DCdukofn tatvire nan*!;a!-e.
ML Lnc'Ja ?:^ič !n Jn^efa Rrfgar $ta n«dnT!e zarac!; svojee^ ćobička v drnfbi kot tatini! tovari:i v7eli \7 posesti in brez dovođenja: 1. dne 3. mnrea 10tn v Liub'l^ni Pik'oMu Rut-nnrjn 7aT>oi lirron. vreden 30 K; za-boj Kancf?s - sladkorja. vreden 35 K; 2. v zadnfem ča^it Avor«stu Airno'i v Lfrb':r»n» r^rl-^^esra blajja v vrednosti 213 K SO vin.
IV.   Anjrela   SmreČnik  \t   Lucijo ?J.9\Č   in   .fo?rfo   Bre?rar   n^peliala    k t»tv?nrm  pod  fll.  rav^denfm s podu-kom. na^vetom in ^pjlevan'em.
V.  Anđela Smrečn;k in Luciia ?A-f\t sta v družbi kot tatinski tovariici vzelf av^usta  1916    zaradi    svojega dobička Iz posesti in brez dovolfenja Ivane Kržmartc na Drenovem jrriču posodo  za  mleko,  vredno 6  K,  ter zna§a    skupna   vrednoM    ukradenih stvari rledt vsakc obdolženke   nud 2000 kron.
Zakrivlie to s tem:
I. PmiHja Ptntar h»tdo<1etstvo ttfv»nt v snj^lu S8 171. 173. 174 II. a. 176 U c. 179 V*r   rak.
fl. Antrela Smrečnik. I.ncta ?M\£ tn Jofefa Rrecar hudo4el«tvo tatvtne po U 171.173.174 IL a. 179. odnoano
I 5 kaz. zak. ter na] te kaznujejo vse po | 179 kas. zak.
RazlofifL
Emilija Pintar ie bila poprqj več let prodajalka v trgovini Ludvika Dolenca, nazad nje pa Se bila približno eno leto prodajalka pri Matevžu Orehku. — Angela Smrcčnik živi te IS let s Srećkom Magoličem. s kate-rim ima več nezakonskih otrok. Ljudje so io večinoma imeli za ženo Magoličevo. 2e okrog 4 leta služita pri njej Lucija 2ižiČ kot pestunja In Jožefa Bregar kot služkinja. Angcla Smrečnik je hodila kupovat v Dolen-čevo trgovino ter se tu seznanila z Emilijo Pintar. Pridobila si je napram Pintarjevi tak vpliv in vedela jo je tako premotiti, da je Pintarjeva postala njeno slepo orodje, takorekoč brez vsake lastne volje. Pripravila je Pintarjevo k temu. da je le - ta začela krasti v trgovini blago ter ga dajala Smrečnikovi. Povodom hišne nreiskave pri Smrečnikovi in Pintarjevi ie policija zaplenila ćelo zalo-sjo razvrstnega blaga, ki je bilo ukradeno pri Dolencu In Orehku. Blago je bilo raznovrstno, kakor: pohiStvo, obleke. večinoma pa obuvala. Poslednje blago je Smrečniko-va razprodajaJa različnim ljudem* Cn del tega razprodanega blaga se je dobil. deloma pa se je dotična škoda ugotovila po poizvedbah. odnosno izpovedbah obdolženk in prič. Po ukradeno blago je hodila ali Smreč-nikova sama, ali pa je pošiljala imenovani sluškinji. Hodile so obdolženke po blago večinoma ob takem času, ko je bila Pintarjeva sama v trgovini. Odnesle so blago skrito pod pelerino. Časih so tuđi kako malenkost kupile, da ne bi nastal kak sum radi prihajanja v trgovino. Smrečni-kova je tu in tam kar sama vzela Mvari. ne da bi ji Pintarjeva branila. Za vso Škodo, katero sta trpela Oo-'enc in Orehek. so vse štiri obdol-ženke enakomerno odgovorne. V nrvi vrsti velja to glede Pintarjeve, ki je kot neposredna storilka vse vzela. odnosno Je bila veđno navzo-ča. Smrečnikova je Pintarjevo k vsem tatvinam zapeljala. Deloma Je hidi stvari neposredno sama odnesla. Olede teh stvari Je podana tatinska tovar^ija, ker sta bili Smrečnikova in Pintarjeva navzočl. Koliko Je Smrfčnikova na ta načfn odnesla. se ne da ucrotovttl. ker tega pač satna ne v6. Nedvomno pa gre za vrednost nzd *0 kron elede na ogromno Itevilo odnešeneea blaga, ki je Imelo često-krat precej^njo vrednost. — Olcde LucHe Zlžič In Jožefe Bregar pa je opomniti. da sta ravnali v skupnem sporazumljenju s Plntarjevo In 5mrečnikovo. Dočim sta to pri policiji priznali, sta se pri sodišču zaso-vnrjali s trditvijo, čeS. da sta pač ho-dilf k Pintarjevi no blapo. da sta pa mislili, da fra je Smrečnikova kupila. Ta zagovor pa ne more obveljatl, prvič z ozirom na priznanje pri policiji ne, dmgič pa tuđi ne z ozirom na cell stvarni polo^ai. ker sta pač morali vedeti, da Smrečnikova toliko stvari ne bode nakupila, ker Jih sploh ni potrebovala in tuđi ni zamo-«jla plačati. Zlasti Smrečnikova ni potrebovala tako ogromnega Stevila obuval. Končno pa sta obdolženki stvari pod Hl. naravnoRt sami ukrad-li po povelju Smrečnikove. Iz tega pa sledi, da sta bili 2iži?eva in Bre-gorjeva v sporazumu s Pintarjevo in Smrečnikovo, da fre teđaj tu za skupno tatinsko družbo, pri kateri so bile vloge razdeljene. Vendar se \t pa vse kradlo vsled skupneea spo-razumljenja ter so v smislu $ 5 kaz. zak. odgovorne Smrečnikova, Žižiče-va in Bresrarieva za vso Ikodo. tedaj tuđi za te slučaje. pri katsrih nišo bile osebno udelef.ene. Vrednost pri Dolencu in Orehku pokradenesa blaga pa zn.iSa daleko nad 2000 kron. Si-cer pa ie na sebi umevno, da 2ižlČe-va In Brc?rarjeva sami ne vesta, kaj •n koliko blapra je vsaka odnesla. če-utokraf T>Si^ sam! ništa vedeli kaj Jima je Pintarjeva v torbo dala. Končno Je pripomniti, da Smrečnikova vobč© sicer krivdo pripoznava, vendar glede cc-e vrste rfči trdi. da Uh je tu ali tam kupila. Njen zarovor oa je opo-vržen po izpovedbr»h Pintarjeve, Oi-ehka In Dolenca. Sicer !e res de-'oma tla^o tuđi nakupovala. to pa le ^avfdez, da bi sum od sebe odvmila, Otede t?sr^ Masra pa tuđi ni tožena. ^icer ni dvoma, da so oMo!£enke r>okradie še veliko več hbpa, katero ^e le očivldno prodnlo in fc!en> kojega ^e tuđi sicer r»i dalo ničesar poiz-vedetl. ker Je Smrečnikova blago nrođajala večiroma po defeil. Kakor rečeno, se je ta del trko razproda-ne*Ta b'acra dal utrotovUl. Vse to ie razvidno iz seznama red. It. 98. — r*r1 neki takt priliki. ko je v družbi ?ifcfčeve prodajata ohiivaU na Dre-novem enču. Je na njeno novelle In v nfeni navtoČnosti ttkradla ?i?ičev? Ivani Kr^m^nc la^tno no*(vfo Ta mle ko. vredno 6 kron. Smrečnikova Jf ^tunnvata na .niirj«Wci ćeRti. kler lili' \vrti^t Agnola trgovino s »teklenln bUgosu t neposredni bliiini gottflnc
277. ftev.
^^^^^B^^t^r ^* 9/tff^^/^9^9       &^J^^^^^Qi^4^^^^       B      ^^^^^^W       ^^^&W         flNpv VWWV         ^l^^^^^f
Stran t
pri Figovcti. Na porelle Smrečnikove sta Ziiičeva in Bregarjeva ukradi* pri Airnoli blaga za 218 K 18 vin. ter na dvorišču pri Figovcu. RJcr to ljudje v mestu kupljeno biaso dali v hrambo. Rudolfu Rutnarju 2 zaboja % zgoraj pod Hl.1 označeno vseblno. Pokradeno je bilo pri Figovcu Se već blaga, domneva, da so ga Smreč-Dikovi služklnji ukradli. je opraviče-na, vendar ni zadostnega dokaza. — Istotako ni zaćostnega, dokaza za domnevo, da sta pokradli krčmarju pri Figovcu in Drasotinu Hribariu drva in premog za kuriti. V posesti Smerečnikvoe se je naš'o lo" sifon. steklenic, potem nekai navodnih ste-klenic in kozarcev. Te stvari so pri-ile v hišo na ta način, da so Sic dek^e po pijaco, ne da bi posodo nazal pri-pesle. To se pa bržkone ri zgodilo namenoma, temuč iz brerbrZnost!. radi česar dokaz kaznivega dejanja ni podan.
Obtoženka Pinterjeva rri-znava tatvine, pravi pa, da jo je k tatvinam napeljala SmereCmkova, kateri je tuđi ukradeno b!a$co don iša-la in da od Smerecnikove nikdar ni .dobivala nobenega denarja. Pintarje-Va pravi nadalje, da je SmereOniko-ra dobro vedeia, da dobiva ona samo 35 K mesečne plače, da vtcrej Al mogla jemati bia^a na odplačilo.
Obtoženka Smerečnikova Je živela 18 let fckupaj s SreCkotom Ma gol i čem, pri katerem je slutila kot mlado dekle. Ko je bila njegova žena cxJsotna v Gradcu, kjer se ]e morala dati operirati. «e je sezna-jul z deklo in ga je njegova žena na-to zapustila, ko so se Dri Smerečni-kovi pokazale po&iedice intimnoga oMevan'a. Sedsi je že dvanaest let Iocen od svoje žene. Smerečnikova. s katero je od tega časa žive!, ie de-la a dolgove. Sicer ne vecno na njegovo ime. vendrr pa ie moral on pla-čcvati za njo ra""ne. M a g r> li č . iz katerega izpovcdi posrtamcino te podatke, je zasluži! ~ad 200 K nic^cjno v tiskarnl pri Hribarju, poles tesa pa je zasluži! tuđi Še s fotografiranjem, slikanjem, podučevanjem in ^ tem, da je pisal v »Slovenca« (2ar.e z Iblane). Imeli so star.ovanjs. ob-Btoječe iz trch sob, eno sobe so Imeli ociJano nadporočriku Leonoldu Steinerju kornisHskemu časttvku za rakupovanje usnia A. K. 0- 5., ter se ćivizijsko sodišče tuđi zanima za ttvari, ki so se dopajale v tej sobi, ki pa v tej obtožMniso omenjene. V tfj.'stracijo moralične kvalitete Srne-cečnikove bodi ornenirr<o, da Je Tme^a tfve služklnji LucMo 2i*!čevo in Jo-Ecfo Brerarjevo, katenm |>a ni nik-4*r plačevala rjih za«Ui2kpv, rr.ar-več j'ma je ^a!a!a Ie ovlcko in perilo ter si zaračurrivs'a. Yt\*?t sta jo služkinji hoteli zapustftf.Jima )rt predložila račune, iz k2*er;?i j* bi!o r?r-vidno. da <ta r!el £r ^?':^* r«n"«i ?n JJma ni hotela izročiti poselske knjižice.
Smerečnikova se sagovarj.i, da }e mislila, da JemMe Pimerieva, ka-kor ji je ta baic pripove^ivo'a. stvari na svrvo plačo in da Jih Ća]z rrel. /a jih proda. Pravi, da Ie stvari i>!a-Cr.la Pinterjevi in da je bila prepričana, da stvari nišo tile nkrnć^e. hpočetka Je kupovala Smerečnikova dostikrat pri Doler.cu, kjer ji je sfcgla Pinterjeva, pozneje f2 ji *e tt baje naravnost prepove^ala h->j»ti rfa, čel, da ji laftko o^a pre5krM stvari mnogo cene:?e. Pinterjeva je hodila redno k Srr.erečnikovi ter ji prinašala stvari z\\ na Ie ona ro5::*a-la po stvari eno izmed svojih de^el tcr Ie nato dobfvala račune, ki jih je Pintarjevl plačala.
v preiskovalnem zanoru je *ku-Ia?a poslati Pinterjevi sporočila; da na] dobro jrovori za n*r>, kar notrju-Jcta sovjetnlci Marija Otrin tz 7g.r»o-brave In Ana Jurkovič - Braaič, ci-ganka^ ki ne ve, kat*re vere je, pa pravi, da bo že menda katoličke.
Obtoženka 2 iž i č e va !e hodila v Dolenčevo trgovino ter dona-iala stvari, ki j!h Je bi^a Pinierjeva prejšnji dan obIHjhila. Vjame se. da li je dajala Smerečnikova denar tuđi vecje bankovce. k\ jra je morala nato poslati meniat. Reklo se Ji je. da Je ali že plačano ali Ca gre na račun. Itrela pa je naročilo knniti kako ma-jler.kcst in potem j« dobila pole^ tc-* ga Še ono, kar !e bilo do^ovoriena. Čudno se ji to ni zdeio prav nič. Hodila paje v trgovino ob pol S. zjetraj, tuđi ob nedeljah. Imela Je pelerino, čez nekaj rresecev. ko ?e je Pinterjeva vrnila iz Gradca, je začela ho-<*iti v trgovino Orehkovo. Tud! tja Je hodila i denarjem Smerečnlko-ve kuDovat kako ma'enkost. Zvečer !e bale Pinterjeva povedala, ka! naj kupi. Kadar je bila y trgovini doma-ča hčerka t!l sin, ni dobfl« dr'ceea. kakor ono, kar Je zahtevala. Čudno se ji to ni zde!o nič. Priznnva, da JI ie tud! gt>?riod!n]a Smerečnikova na-ročala kaj naf prinese. Če Je bU go-*rodar v trgovini, ni -nrinesla n!če-»ar s seboj, ktt li jo Pinterjeva pri
TrMuB 8S IMBHBBHIL «■ ■■ ■■ BMi
noter.
2lllč#¥i prtvt «i |§ Mtai tf» trt], ko Jo Je Httt ^■uriftUlmu Pf#-teplt, pobeffiila. talMmm vrmlt, ker ni 4oblta mmktm itfU ce. 2ilićevA )• eelo SmmMčmkml plačaia • iroji« Metttlko« 9ŠWMl katere Je prinetlt *4 OrtMuL
Obtoženka BreffarJeTft |e b!la mnenja, cU |e bltfo. kater* )• nosila domov. plaćan« aM na viti« na račun, včaaih. ilaaN pa prod ko#-cu svoje službe, pa m H Ie to č*1m tdeio. Čudno se U Je adelo ilaed. 4m kupuje Smerečnikova pri Ortltk«. ček da bi kje dru god dobila ceoejt* Za Smerečnlkovo ni hodtla ftlkimor prov'ajat. pač pa je Sfnere&aikova hodila iz hiše. Za denar. ki ft Je dobila, ]e kupovala tuđi vlao. Doetkrat ni niti vedela kaj je odnalala. Ttidl Brezarjeva Ie bila od SmereC«ike*e ve^krat tepena.
Smertčnikove prarf, 4a Ie l\Mt+> vo pretepla. ker Je bila lelo Jeiična, mof oče je pa tuđi, da Je tuđi Bregar-jevo tepla.
Udejttvovanje Is katere tfforl-ne. Do!enčeve ali Orehkore, e% kili posameini predmeti vteti. Ie nelo velik dei dopoldnera la popoMneva. Srmo čevljev Je bilo nad 80 j»arov. Pinterjev* prima ikoi 1« skoi MtlvK no iivrSene na zahtevo Smerečiiko-ve. Smfrečnikova pravi, da aU ne vc kiko 5o prišle v hilo. ili m-m. da ie kupila bođisti pri Orehko bodni pri Dolencu rt Miklavža. Božlč. tod Magoliču, al! pa da je prinetlt to ah o-o stvar Pimerj^vt otrokom v da-rilo.
Zanimiro je, ktr je toiiiče kon-siatira!o r«ev!e nakupnlh in prodajnih cen pr! trgovcu Orehku. Dočlm te je zadovoljil Dolenc » rtztr.#romt m3fnnim dobitkom, dt je Mit torej razlika med nakupno in prnitjao ce-ro nnjhna.ise je konstatiralo, da je Orehek fvfSa* prodajno ceno prav poeosto za 30, ćelo za 50 in ie reč ocstotkoT čez nakupno ceno r!t^tl pri čevlnh. Tr^ovec Orthek nteme-Ui-je to postojanje s tem. čei. Ja pio-raio imetl trgovci v tredlni meftt stalne cene. on r* prometni cesti ka-mor prihfl.!ajo kupovat Amerikanci, pa rrora imctl nasttvljeno v\š]o ce-no, da iahko kaj popusti. Upravičen se mu rdf tore! ti»d< v tem čato. ko ni Amenkancev. ta razfoček.
Pirprpvt te Je dane« ob 9. đo-po!dnc rtdalieralt ter se Je caćet-kom cfan«?rr*e rarrrave nadijevalo nc'c'.Ttvov^r.^e \z kamere tr? )v'ne. to bili vzeti n^<!a1n?i predmeti Nato se !e z^če'o čitanje irpovedb prič.
Pa7prava te nadHJuJe $c dan« poTioldne.
Aprovizaclja.
4- Iz tej« mesataga aproTUać-nefa odjeka. Za ljubljansko mctto je zgotovljena dobava 6000 praši č e v do konca meseca februtrja 1917. PraSiči te prično dobavljati ta-krj začetkom decembra. — Me-s a r j i t o i IJ o. da ne nridejo pri proda!! prašičjih izdelkov na tvoj račun. Pritožoe to popoJncma unravi-čene in obstoječe nezdrave ra^mere silijo meaarje k prettopkom najv»jili cen. Ra;mere so nevzdržni in nalo-sra c. kr. deželne vlade je. da ukrene nemudoma vte potrebno, da »e pred-v$em odpravita tledeča 2 nedoetat-ka. ki $« pofavljatt pri popolnem na-»rrotiu t toiRdevnimi odredbami: a) Mesar ne dobi praiiča po ceni. ki tvori podlajro za maksimalne cene vrsličtv. Zato Je ttk<M ter>o«l©vat! pr! de^elnem mestu za debavo klav-nt f:vine. da ne zahteva pri prodaji pra'lčev več. kakor rxwtarno dolo-čeno ceno 6 K 94 v te kitorram žive teže. Zaračunava poeebneia kalo, ki nastane pri prev.izu praličev. Je nc:iooustna. b) Od dcfe'ne^a mrs ta ra V!a\To fivlno je ilednFČ rahteva-tl. da tehta pravice \2 ur pd prcvie-manju fn na pod!agi te tefe. testavi nifr>ar!u račun. Ako se to izvrši, te lahko meMria pritisne, da se pri prodaji mesa. droba in Ipeha drži po-?t3vrih cen in posebno, da Ipch pro-da'a brez kofe. V danaSnflh rarme-rah p3 trni občlnttvo rellko Hmdo. ker .'• primoramo kupovati vse»kozi ^prh % kožo !n ^o tega preko ma-k^^malnfh cen. Odpotnoč Je tem nnj-ne.^e potrebna, ker pri tem elabem blagru fn teh manipulacijah t cemml trp« predvsem revnefii alojl. — Moke za peko prihaja ▼ doaeda-njem raimerji dovolf Id bode kiita potrebS^fnt trn tekođ Hi prfbodnff mr^ec. Prve dnl m#seca wm bode ra»-đeUlo rm moćne karte po V« kg pi*» n?-ne mr^ke tn "/4 kf riene moke, U>-rej po nn< klio^raiMlL — Po?|ft-<evan|e po pleflt€«#M * d r r> h u J* ▼edno vWye. tm*mm m ie rdatno Prtila hi H pHCalfrrafl nnvfh t>oSnjatev. Trn to ae oddaja ad-slej zm mnrej pienfairf 9ĆToh MHnC-nr> Ie otrokom pod itfHml ML -~ S*» alatni tklep apro^aagneta «4eekft Je, da te e. kr. diialii Tk4e w+m±
4a aa mmaM a^roviadl takoi •»» totemi večje ■■•!!■• 4eleW »ih prHelkov. Mattna aorovt-mdtk adktanja viate ođf ovornoet U M laala matatl vitod ar>rcnrixač-■ili hriflial AprovfMfiaa tkladlića a# prm*. Dovoa krooipirla Ja te skori 14 dal HoetaL će ludi Je dovo« kromnirja v def ali. Trti fižola. kale ki ajdnure nokt ni. akoravno Ie Kniilika bocata na teli fivilih. Clanl aprovtiaćaeM odseka bi bm prlmo-rari odlotHl tvoje funkcije, ako ne ■tiaHJo oiorodainl ffatkorl na tako)-tato tatolno odporaoC — Množe ae p r11 o 1 b c, da razni peki odda-Jajo ttlaćcn tn moker kruh. Krivdo je tekatt samo pri pekih, ki neshlajrn kruh refrjo. tehtajo in o<!1tjajo ob-Clnttvu. Najttroži© se naroCa pekom, da morajo peko kruha ura vrat! tako: da bode kruh že rtajmanj 12 ur pečen, predno te ođda v prodajo. — Vejaika aprava Je dala večjo Bmoflfio vamrov na ratapolafo irrst-ni aproviiactji. Prodaj«?! %% bodo 1 kg 4 1 K 20 v onim, ki hnajo oravico dobivati ceneja fivila pri vojni prehrani. Izdalo te posebne na*aznl:e, ki ae iwoče gtrankam prihoOnji    teden.
-f Kakovost krtiha. Stranke, ki te pritofujejo ftlede kakovosti kruha na ntettnem macistrat«, ae pozivlja-Jo, da predioie k pr^to^bam vedno iuai rsorce ncužitncfa al! tlaben kruha. Le na ta način Je mococe pravilno presocllti »tvarni po!oža| tcr tiidl uipe*no zasledovati krivTca.
-f PleuKSjf idroto. Ponovno se občinttvo opotarja, da t« raxdc!ju-Je pJ#nični zdrob !c na mestnem ma-gittrat« (poevttovalnica, I. nadstrop-Jc, referent računski ravnatelj Trdi-na). Pravico do iMJroba Imajo le otrocf pod štirim leti In n i h Č e druii.
-f Prodaja zđroba xa oirok*. Vtak ponedeljek od 3. ure popoldne naprei tt bodo ox*daja1e nakaxnice za ri«iični s<5rob v posvetovalnici mestnect mtfiJtrzta. leva hiša I. nadttropje. Zdrob te oddaja brez izjeme !. e sa otroke do četrtera leta.
-f Kava v Avttrfli. Listi iavlja-Jo, da Je vsle»d porranjksnja kavo treba a tedanjimi zalogam! dlle časa izhajati, kakor je bila prvotno dolo-čeno. Nakatilt za kavo, ki to veljala prvotno do decembra, se bodo po-dellSaia do 20. januarja. To se pravi: z množino, t katero bi morali Ijudle izhajati do decrmbra, bodo morali l£ha]ati do ?0. januarja 1917. Kavarnarjem in firostnni;Tarjem bo naročeno, da smelo točiti kavo !e c!o-poldne do 10. ure in zve^!er od S. do 10. ure. Ta odredba dobi 11. decembra veljtvo.
+ UuN'atitka meitna kiarnioa. V ča« od 12. do 19. t. m. $e ie za-klalo v klavnicf 14fl volov, 14 krav, WW praličev. 68 telet, 29 koJtrunov, 9 konj, vpetjstlo se je mesa 86 kj, zaklane živine te je vpcijalo 14 prali-Cev, 5 telet
4- Prftofbe o «prOTixačn!h za-devah. Pritožbe r> v^eh aprov!3a^nih za^evah te snreienajo vsaki dan, \t-vzem*! reci?!|f, popoMne od 3.—5. na mettneni masrtstratu, zclaievalni urad.
4- Aprovfzacfli *elc2n!č*rje?. 2e!erni$kf rrrnister Sch^ible *e r.oslpj vsem uradon: državne Železniške uprave razpis. ki prav! m. dr.: Ob tedanjih rajmierah se morajo tuđi Že-le»nffkf uslužbend zadovoljiti fn tprijaznki t tem. da Je neobhođno potrebno, omejit! potrebt vtakdnniega ftvljenja do skrajne m«re. Zelezni-Iko ministrstvo %\ pa v zvezt z dru-Ihni poklictfTrmi državni uradi neprestano prlza'icva. da zifotovi nre-skrbo že^zniiklh nslužnencev z ži-vi!l v toliki mf ri, kolikor Je to ob danih razmerah mogoče. Ravno tako bo železniSka uprava skrbela za olajlanje iivljenskih razmer ^vofih utlužbencev 8 tem, da bo oomno^Ha oeebne kuhinje, odkazala zemlif^ča v •vrbo obdelave. pospe*evaia rejo malih živali, dovoljevala ugodno5tl ta prevo« živ!!, namenjenih nlu^ben-cem, in podobno. Tudf z nadaljnimi lxrc<lnimi drnarnimf pocTp*yrami bo tkuiala uslužbencem omflfti učinke draarinfe. Ako M kljub vsem Drirade-vanjem na kakem tlužhenem mestu nattopHo začasno pomanjkanje živil. ne ame Mt! to nikđar povod, da b! •e ostavilo defo. Pod n o b c n i m pofojcm te ne more trpeti rav-nanja ieleznlikih vstnf^encev, k! bi močio motiti redni promet Seleznfc in apravftf v nevamott t tem zvezane vojaike interese, kaJcor tu dl prepre-Otl sa državljane in usfafbence tame neobhodno potrebni redni dovoz iHHL Olaeofn ce». naredbe Is leta 1914. morejo organi ^eneralneara nad-■oraNa ▼ stasaju motftre tefe^nflke* ta obrata odrediti tako]lnfo odptitti-tev krivili tis1u*>€ficev. vrlm tdra pa Imalo ftaki «»l«i1>eficl prićuk^rvati tu-dl Eaporae kacnfv ki te le posebno pooatre* ako so valed kazirfve^a rav-wm+k ▼ itTifioii rotaike   korlatf.
Vtmmfan •• bodo r takih tločajft val Hali obrati* kl ao pod vojaiklm nadzoratvonu vedno pravočaano po-alMfOl todelovinja vojake straže, otlroma bodo tvuradno laJittraK, da at nastavi vojtika straža.
Književnost
—    Slovenska   Solika Matica ▼ Uvbliaiil Je izdala »Pedagoški Leto-pitc za leto 1915.. ki ga ie uredll li. Schreiner m ki obsega sledeče raz-prave: Sodelovanje tlovenskega uči-teljstva pri svetovni vojni.    Sestavil Jos. Schmoranzer:  Mladinsko skrb-stvo, ozlromt mladinska   zavetiiča; sestavil H. Schreiner. Poročilo o d6-lovanju »Slo\*enske Solske   Matice« leta 1Q15.. testavil M. Pire. in Skupni prefled »Slovenske Solske Matice €, te«tavil I. Dimnik.
—  Praktische? Lehrbuch dcr *lo-vtnischen   Sprache   fiir den Seibst-nnterrlcbt von Dr. Karl    P e č n i k. Založba A. Hartleben na Duna]u je Izdala že peti natis te za rajnujncišo praktično    potrebo namenjene ?nan« slovnice slovenskega JeT'ka.    Knjiga Je bila ie večkrat ocenjena in ni torej treba ponavliatl, kar se Je o nJH že pisalo.
Rdzne stusrL
*  Zadnff podplt  cesaria   Prsnea Jofefa.   Zadnji uradni akt. ki    sa je pođplsal umrli cesar. Je bilo imenovanja rsekdanjeja hrvatskega    bana Cuvaja za barona.
•  Ža!oct na dvoru. Na cesarskem dveru predpisujc ccremc>nj]el vse podrobnosti jf!ede Žalne ob'.ckc Članov cesarske h:?ef dvorjanikov    in    naj-vlšjih  uradnikov.      Oloboka dvorna žatost traja pri smrti vladarja običajno 4 mer.ece. Tajni svetniki, komor-niki m dvorjaniki nosijo prvih osem teclnov uniforme iz čmegra   motncw biagau brez cumhov, s florom na k!o-buklh, crne sablje, crne    rokavlce; rretji mesec nosijo uniforme iz glad-kefca črnega sukna, sive meče, bcie rckavice. zadnji mesec nosijo k žalni obleki svet'e meče. Gospe cesarske hiše m dame na dvoru nosijo prvih osem tednov toalete iz črnesrn    vol-nene^a blaja, crne zavoje, crne ro-kavice m pahljače    ter    črn    nakit. Tretji    mesec    zamenjajo     volnene obleke za svilene, četrti mesec okra-sijo  crnino z bel;mi  čipkami  ali  pa oblečejo sivo ali fcelo obleko t Črni-mičipkanii.Ako imajo dame četrti mesec čme toalete, smejo nositi niktt \z dracihkarnnov, ako imajo svetio toale-to, morajo imeti čmi nakit a!i pa bisere. Posebni predpls! so i^delanf tuđi ra generaliteto in častn'ke, z ozt-rom na vojni čas pa najbrž tokrat ne bodo uvcljavljenf. Generali in oficirji moralo nositi prvih osem tftdnov flor na levetn  reksv^u   tn  v  Crnino zavit portep6, ffenerali  tuc?i  v Crno  zavit zlati tlužbeni pas (felcibinde). Po preteku osmih tednov do konca Žalova-nja nosijo oficirji črn flor na levem rokavu.
•  V kapucfaskf ffroboicl. V grobnici  pri  dunajskih  kapucinih  so pri-čell      pripravljati    prostor    za    no-vega      veČne^a    ffosta.    —    blago-pokojnera     cesarji.     Pred    petimi leti je bil v grobnici sezidan nov od-delek. v katerega pa bo sedaj postavljena kot prva krsta s trunlom cesar-Ja Pranca Jožefa.     Tja bodo prene-Šme pozueje tuđi krste cesarice FJi-zabete, cesarjevič^ ^ndo^fa ter dveh v mlad'b leth vmrlih hčrrk m krste ce*!*r]evih ttar^rv nadvojvode Fran-cs Karla in nadvojvodfnje Zofije    in njegovih bratov cesarja    Maksa    in nadvojvode Karla Ludvika. Ta nova frobnica Je krasno urejena. Tlak Je \r. črne*a mramorla, rsvnotako ste-ne do  1  m  visoko, ostale stene hi strop iz beie^a mramorja. Na stropu se nahajt krasno izklesana Kristova elava, v pročelju stoji oltar Iz Črne-jra mramorja z be!?m kržem. Zfforaj ob strofu je vdolbenTh v steno 33 z mlečnfm steklom pokritlh odprtin, v katerih se nahamjo električne žarni-ce. Vtis, ki g-a dela nova grobnica, je veleresrn, pri  tem pa tuJi    vendar Drtjazcn. Ccsar sf je to grobnico opetovano $am offledal.
*  Dra^nja to pomanjkanje Cmfh sastav na Dunafu.     Vsleđ ce?arjevc smrti je nastalo na Dunaiu veMko no-manjkanje Čmeira Masra za zastave. Prvi dan te Je prodatalo Crno volne-no blago po 10 K za kvadratni meter, fe proti večera pa so zantevali ne-katerl    trgovci dvojno ceno fn ira-vzllc tenm Je bilo volneno blagro za zastave fe drufi    dan    razprodano. Crno blago iz bomb»*eviT?c se Je pro-dajalo dopoldne še po 2 K 50 v, popoldne po 3 K 50 v, rvečer po 4 K 50 v do § K. Dnisrt dan teara blasra ni bilo ve* In rnnoiri trgovci, kt so se pHpel)aU Iz BudfmeSte In    Zagreba. ćti Kl si naJttmUI na Dunaju čmesra blaca £a sastave« to morali oditi pra-snih rok.
9 BateatiiiraftK Od nekda) so sa trudili IJudJe ohrttiiti trupla poseb-BO raiavnih noi, alasM vladarJ«v. To
f ttrtmljcnl«  po  ohranim   mnskli Mt&i^ov aani drafih Uodl   iasla<nh lamo U pri Asirclh, Perzijcih im Um stž pri Cf IpCarrih. Razllčni so Ml wm dnl kako so ohr&njevali trupla ra|» nih. Eno ]• pa bilo skupno vs«m tMS načinom, da so odstranili   le   trop«! Uhkotrohntče dele, zlastl vas droftt Votlint so nato napokijevali i ra«* inj dilavami, ilasti takimi« kl ao bm | nllo trohnenje, pa tuđi   a   asfaltoot> i Trupla so položili nato veC mesectv : v gotov* raztopine,    kl |ih Imonuja j herodot »nitron«, tcr Uh končno %*r vili v obveze in rute, prepojena % <tt» šavami. Eripčani, rlasti rcvnejil sk>-ji, so trupla svojih rajnih kratkomalo ; nasolili v e^ipčanskih natronsklh |«* : zrriht    trupla vladarjev in duhovaK j kov pa so na podoben način, kako? i ijforaj opisano, ohranjcvali.    Danal* nje balzamiranje Je boli    anostaviKK vendar    nikakor več na  oni vlsold i stopnji, kakor v pradavni« Aasih. Ttt* \ di dane* velja naiprsj odstraniti **4 4a1iko gnijoče dela telesa.     Prsoo In tr?biišno votlino isprazni baizamirrt* ' joči zdravnik v to svrho popolnont^ : črevesa In pljuča ter razne žlaso, kl : jih  cxJstraniJo,    polcopljcjo    posabefc ; sežgo   ali    thrsnijo v potebnl krstV kakor je pač navada aJI ielja pokoj* nffca;  sred to doctikrac    baltamira zasc t»r shranl v ponabnl posodU loH te je zgodilo n. pr. s srcem Napolea ona 1., ali pa te po kvrSenem batap> mh-anju položi v prtno votlino bafc zamiraneffa trupla, kar sa is prakifc ciralo pri mr.ocih papežih.     V£asiK Čc ne ffre xa boli trajno ohranltvanfa telesa, pa pusto tuđi pljuč» In sret nedotaknjeno    ter    lzprazTilJo SMfid trebušno votlino. To store, Č6 kn% balzamiranje samo namen,    obraniti truplo tamo nekaj dni delj, bodfei, da Je navada, da Je truplo razpostavl)#» no po cei teden, bodfs!    da    hočeja truplo ohraniti do prihoda kakeffa so* rodnika, ki želi ie enkrat videti po» kojnesra. V tstkih slučajih se naravni » rozpad le nekoliko uttavi. balzamira* i nje pa nkna ramena truplo popolno* ! ma ohraniti. V sedtnjfh časih vbri*»
•  ^avajo v jflavne žile odvodnlct shIn i Umat.    arzenik.    ktrbolovo    klsJmOC I ktorov cink ali razne zmesl teh sno> i vi, flasti i g:llcerirK>nt Tuđi polagalo j tri!p1a v lahne raztoplne takih snovi j al! pa fih pu$te takoj po takozvaneni ! balzamiranju na zraku.     TrpeSnosi ! te?a načina balzamiranja le prav ratf«
•  lična \n kakor se Je že opetovand 1 pokazalo, nišo te metode prav sfffiu* j ne.      Za konserviranje tnipal pa t6 ; naSii Se druge načine. Tako so ▼ Me*
hiki In rudi drufcod trupla tvojih dra^ ; rih kratkomato posaSIH    na    traln^ metoda, kl pač ni hotela ohrsnitl p<Ji» ; tcr, rajn^kov, dnisrod so polagali pr#* ' minnTe v svHčene krste, kjer so S$ trupla  tud!  usitSila, v TtaHJI na V«6 kral'h so se obranila trupla nsulena po raznih katakombah.     Nanamera^ - vano ^e kr*nservfrajo trupla hidl na mnrveih r>okcf>El!5čih zlati v flinasll zcmMi, kjer ttA In zJastt roda nhna«» ta dostopa In man?ka tndl drusrHi po^ . g:ojev za hitri rarpftd tmpel.  Orlrf* j nftine metode koserviranla so tudl V ? vinu in, kftkor nam pripovtdule pg*
■  vr<t, v medu. ManJ okusno pa le, ee ; slinimo, da  $e Je  zgodilo v Perziji*
d* so rabili trupla mrllčev, da ao ¥ njih te'esnih votlinah tlhotapill    ča^ I mejo cimet.
| * Navijani cm na DimaK V ta-; tih 1915 in 1916 je deželno sodilč« ; na Dunaju zaradi navljania cen n»» ložilo obsojenfm stranka« vsega . sknoal 153.000 K ff!obe. Ta denar J* '< dobfl ubožni zaklsd dunajske občln^ . kateremu so bili odkazanl tuđi stro«-j Ški ra zapjenjeno blago, i * Ootpa ali zo*oođ\čtui? Satt* I sonska vlada !• dovolila, da se smo* i^Jo imenovati neveste padlih vojako¥»
■   g o t p e ,  Če Je ženin   res hneJ   na> ; men, se poročiti a ne vesta O te! 0<^ j redbi Je bilo mnofco pretiraneca pt t sanja v nemikih littih, zdaj ptMJ« j izkaztlo, da naslov »?ospa€ nhna s4 \ prizadete   ženske   nobenih  pravnifi | posledfc. Podpore ne doba In tuđi te : imajo kakega otroka ne   doba zao| j nič.
i          * Tnrik! senator — TclelrdaJnflL
| Turšk! se^at Je vrel rdohnij^ na ma-j nje  poroči'.o  velike^a  vezlrfa, da J« j vojno sodišče obsodllo na    smrt    bi i dalo ohešiti senatorja AhrSula Harni* | da Zfhravo. Ta Je Hl vodla zarotnt* Ike družbe, ki je delala na to, da bi postala Sirija neodvisna država pod an^eško - francoskim varstvom In da bi bil v Egiptu ustanovljen arab~ sk! kalifat, ki na] bi sultanu odvzel duhovsko oblast nad MohamedancL * Zasačeni vlotnllct     Đudfnip^-Itanski fotograf Afeksander    Foldea, njegov prijatelj Herman    Pollak    la postopaČ Josip Cseh so pred tremi tedni napravili izlet v Pofun In tat* mimofrrede vlomrtl pri luvellrln Praa* cu Boberlu. kateremu so nkradlt n 100.000 K vsakovrstnlli drajrocemm, kl  so jih  v  Budimpešti    večinoma spravili v denar.     Polđaa ]a sa tvo| atelje kupll novo pohlltvo ln ptrtl-ske prepro^e. A fcdaj le policija vI&l i tato dnOo \m h uprt*
^bVflT^MK   v9*
jeuavmmu nšuoju;<me Ji. —v—fcim lan*.
272. štcv.
*  StotetaN«   *****   mm lfc-Tiat-fkeM.    Ravm* prtd 106 !•*, o4 Uta Jtlf—ISlf, k \JUtela m HrvataJmi streama iokartav vatfam  korazt  se  je jrmimjml ta 1M tamtov, *}h4*«v# pa je v taaJiK. a4 irosfteia    a>44ftJia*fc, a—iialu  laiaotm y    pnrMi    »€«*•« n fres*d«. Nt dvoma. 4« je ^U U lakata v esld zv«£i z Naj^leoftcviaaj vt>i*a-wi. Napoi#on*ve vo}a* s# priatth&Je tefta IS15., u to pt js »kas* tari Itrta ;ytada£* »a Hrvačke** strasna lakata. Bll* » toctt re« $4a»e leun*, rvrev-tt> pot}*4*te«rr )e p^t^niU v    aWf «►-itirajata voiaaii i« a^jnija K Ma po-
Ipsarre. Hsl R*sk*m. lt Angltikem ra pa Fraass^k«« si»***)o žfmsko arfa-r!»€$*, ki tf/ia nAmtn ajritirati rroti 5jw^«menri nmnlVnk vx£r>jitel]ic in gbnii»xni fcč*%©*3ic. D* rojne ie "melo
l5e dobre slisžb« v reč*nifc treh dr-ifcavajL k}ee «o jfti premoćne rodovi-tie Im rah 5pr&»«ma^. kcr so staromne fn mariJlT^ wia* 'em. ko ?e air?mftoe?& saralčaja za take službe ittttf rrsfSMUA. Si«er pa }c imelo tudi na Neražkea* prt*f vofno mno^o rrtwcrr»nj fp AngIe£Lr?1 ta.kc službe, *~v#4a la r rodfcraaJJ. k]cr so koteH,' ia tei ts etr*ct že v pnrik lotik na-tittt teli Iftziker.
*  Ottrfl )» atata aKJ$a« «*s «kS la-ktfe u»rL     KjX©t pifcc ^Ncw Yock rmtn; Poit*. )« wmri v Cnrsrosn v i*vin«inV^ v vttfki b«*B TitdS$aiM»c Sho-C«um   *tfK  Maj»ew, ki je svoie  dm ptte-3 ata*e rcdnikc ▼ Kkmd'ki. Pred ?• l«tf >C odVrt sHvpaj z dnrri« k*v Pttokrrcern orvt> rl^to žilo «a Alatki.      V kratkim  je  3*rav?!  sfcupaj MCro»»O V#f«stTr>,  k?trTo  !c  ra«si-p3f¥Vi s poiiimti roka*ni. Nclte^a dne ^* Jr. pTite^i v Sc^tthn    s    kcpcimi ??tetm v rr«*no«ti  po atilijona H 5e u*t^*9^»o     raxsipaval   slato   skozi r!iM nr, «!icr», zckai hi!o mc Je ^' ve-l%# rcselje fen  7^bavo, ko Je vide!, k?tf*P> se i|odj€ p^hajo, prlijo in mj«!o Ka aUtt. 5tojc bo^astvo si ]e bll na-|to natoopitil, pa primci :e tudi eagk>
*  IU^#*i^«iJ #e<9«Kiki   rs^ttftfeH. IV T«pi*cak iA Ć^škcm imajo »emsko gtalftlli1^  m  ?rv»i  lekmHi   list. Rav-
!?» •teM*t<r, f^a »ora fefc kvaHti v5»-k» *#•-*•*£'••, »^i bo ie »ko slaba, etS: ja« plačej«rn 4avkc in zato mi dtiOP^ BC «■« kvariti hjo^ obrt. UreOcSl **h»ketra iUta jc rfl sevcda
fHtdst&ve k*ucor k> xaahi.ftii. Ravnati} Jo !MI tot oboroie^i » d^b^lo palico fif^ftr;ti ▼ OTcdniŠtv«, raisalal in rtt^OiA m W WJ sajbri poinl uvdmi-
IJtertt >t pt po rts< lako, dt W b* tai( OChUTC« »• #teve£ko ^lavo prov»-
tajili MtVtiA, it? *» ^OVTla>&Vsd4 S^'f>-
ifm« mra*ii«*vtt 35 £* 40% 4ra«M}-:>> »Mbor^ cr&ajftjo te pfr«^riča-
mmfo    ct^rfi^l    rrad^kvo^*rf^
und      Sparlpas*er^*amteu!      O^iier-
~<«tar »6«tl£r>rH leta đolo^en# dra-ttiK:«k* r>cdporo zd«4 ^riJbio i* &%. »e B*J«od a eel]«vo do I. ju'iji t. L ?yLC«f. F?i >V/i«nr Bank-Virfin« debfvt^ eftenfettf »rai-«-ki m«i^no ^ 13H K in ra v»ake«» obroka po tt K, ««ci (defi«itivnf) t*t«fe<j po 100 K, nrovti^rični 75 K, nraii^ea i čez 10 sfuibeitliai >oti po 100 SC I **« 10 shitbmM Ifti 75 K, v \td)™> pokT^cjiiii rvieiv**«. spftda-39či FMŠtv^, K 0V7*, s^isii 45 K. PjI »Kredit-Anstmit Hlr Mandd und Ocwe»be€ cicbe ožcn)«ooi »cs#čtio no M5i K lit xa "rsakeft otrcka « K, ^aincj 90 K. ■rfr*1?iicc 7« K 66 v, ▼ vtriftk« poMteiii ^tetr^iici. s^d&joćt mai^-a, ^lttr. Kranjaka Kranil-ntca v Ljubijaai y% iir-!?čtJa txojemts uradalUMH k^>t »Miklaržtv« «Uri!a« viritom ie 50 % >etoiitf« pođpcre.
Gifir \n %r**\**T%*\ o f i -e j F. I>r« ^asts!ka k Oranice »ta do-?fe ira PniMai m se nattap»!a v «eki VGfsrŠnici v »^bi za častniJke goste, V 'iH scl»i pa Je btta samo cna p<v stel:amdr*£f^a nič. Graničarja slabila nevoljna.'Druži dan »ta se Metala ft drwvt>r«dH t SchOnbrumiH. Prf-i!rn# s« frma siarelS* ča^tnlk fn ja vpraift, €dkod sta. Č^st^ika sta inu Fovodatft, ia ita te rranice, neznani lima ofldr se Jp 7aniwa! zn razm^re v fVvrt5*c! in 5ts«rcnij!. Konćuo sta tbu povadite, kai se jiwa j« prlpe-ti!o. kako wfco sta dofcil«. Z »anima-njew )■ je podhrfal *n oWf!WI, da trete potr^%»* »Vr^rHI. Zakvaflla sta se «ra. k-» »U «« mifla v ▼olaini-co, sla doi!*» o«>7«n!i«no sc%^ in i7-ved#k ffe tnA. (kleMnni čottirik v drevofgdu sam et»ar Fran Jeslp.
A kad—ličan s+ m#Hli ki itrtljii al udti v ir«# m ■»£•! »Mtif. H#-aa4#v*i/«i m kili mart s t#ktj ■ )•-A«i i« r#W: 4a ki m vm| priM m vrst# »ćnk Mrvau. Gttar j» te al-M ia vtraiai p# »čnmn Mrrat««.. Siopil j? k«I iw«ra fnMiopolt ple-ćat r*!lad»«yc. m KrlM Like. Poka-H. kaj »išt vf4i cttar, in »crni« Mr-v^mt rvam? rr*Ko, »cf ri. istrči !■ lacteaa y črat, itrakrat po rrsti, 2i-vk>, &-i« Rnrat! pravi ctsar. HnraM s« ivnaki ▼ witrj«njn. — Cesar Ih 4* 1 ni a t i h s k i » • š t a i\ L«ta 1BS6. j« doM na Dunaj Josip Jtdrić, ■aur^vljetii poštar iz Splita. Popol-aoma je btJ ocl«od. Ktr pa na kolo-dvem »i rricaka! znance, pomagali ?o mt3 dobr žc'cciv&ki nradniki, di je rapo^Ioval avdijenco pri cesarjn. Ko je cec^r vki©? sltpca* sa je rrpjel zi roke, pe'jal do stoia, m« da4 100 K za pot in mu povija! pokojnino na 800 krwi. Jac?rić je bil v Krivošiji ob času vstaj- re?H 12000 državr.e?:.! denarja in pri tem ?-\ nakopal boie-zen, zbog katere je osiepef.
BoJsim lt?.$k?.m prlna^a naravna Franc-Jo'Zefova grenčica povećan tek. prayi!no prebavo, lahko in milo odprtje telesa, kar zelo po^osto izboma učirkuje na ob^lcle organe. Pvoi-ni svetnik prof. K. pl. Braun-Fcmwa!d, predstojnik rta porodni-škem oddelkn dunajske klinike, se je frcpričal ^o^osto o hitrili in po\rnlj-Bia nspthfh Franc Jože!o^re grenčice.
Dari!a.
Z* ^Avrn^iftVo tvtf» za lio! t>r»t£ takeff^Bt.iM;1* so bih darovani tuđi U Kranjske iooovbo sterilni dirovi in sicer:
Pctcr Kozini & Cc , drulbn z. o. x. v Ljuh-}'}nni !00 K, koTr.crcijalni sveinik M.iks Ssmitu, tovamsr r Lttibllar.t 100 K, Gllbert F'ic!wt frai§čak v Kokri 40 K. Hrsniinica in posojilnict v Zire'n 50 K, J. C. Mavcr v Ljub!j?.ni 30 K,
Juiij Elbcn v Ljubljani 20 K, častni kanonik Ivan L«vTeaČlč v Kamniku 20 K, !?- pl. K'cin-mayr i« ??J. P?.mbernr v Ljubllinf 20 K. Hra-
ffilnici in pc5e;i!pTcaV Kamnlk:i 20 K, Karei Rot«ann v R-jdoirovem 20 K, Juiij Schwickcrt
V  Virovi 30 K, knezoskof dr   Aaton  Bonavcn-tura  J*»rl;č  v.Lj^bl:.-»rti   C0  JC,   Prvo  ljubljansko sLLadiiće Krisper 1 TonisJič, družba 1. O. Z. V
Ljubljani 2fi K, A. Ssnbon v Ljul^jari 20 Ki KofinnRao ora*i.vo v Idn;i 12 K, a^ics Mo-Mr:e v Triiču 10 :A J. Česnik v Ljubljani 10 K, Fndcrtk kw«raa R«chbsch na Krculh^r^u 10 K, 0tt-9«ir Bi«iber7 v LpMiini 10 K. Posmann in TsrhefH v L'ub.is: ' 10 K, O':stav NrbenJtj!'.rer ▼ LjWb?t«n; 10 K. Pctcr Krisch v Ljubljani 10K, MaL Dolwi?ar v Št. Petru na Kras- 10 K, Back & ?chl v Ljubljani 10 K, A Krisper V Radecah 10 K, K«re' B. Mallv, v Tržiču 10 K, S.mtm Zintu na Ježio 10K, Katoliška tisKama
V  L.^Mjin1  ^0 K, Karei Mft'.'rr v Crnoirljn 1OK, 5t. C. Tauzher   v Ljub!:ssi   10.   Anton Zure v Čra«*nl;a 1* K, Fronc Javon*fk n3 O}lnc&h 10 K1 Hraniln;ra ia **>*o!tt*rici pri Sv. Jakobu   !0 k\ •f. V. Orcfr»«ič  v Ilir.   Bistrici   10   K, -Anton T«f!Cjc T Ljuljam 10K, •bčinsld urad v Meng^ti
10  K.  Karei  Flei'R-eis c.  kr. i—iz? v Rudolfovem M K m •*!??   teira ie mn+r* m'*:lu) r'.'.rov.
la 14**1 kriL Nn^ie^ta venca anricnu
•Mu   narctlnika   g.   Enjfrlbcfi    Lcskovic.i   so
11  Pi;n>pt p«veit«iv^ i+   2T v L]»»l]jmi, 2n?sck 16S K a INeU križ.   <) iWMi   teroru sKsa brata.
Z« aprtnrtaettf« ^^-**k^s s(oiev !—-•-
7MM Jt C«*«..   iraib« z «.  ^.   Jr«4o K 5M.--v »i   a«a«c   itx<K:2 je £.   Frr>«c   fab^Mi  ml.. v«JeT,si«t iPMCck y !•.—, Kl sa » rs;»<   »je-   ; g»¥« a«Urv«M^c «*r»^«P tr;«««lM  pr>^i#.      j
te ob ff^Uie «*mrli y^> mimhet Vcrtte zi DMVtnč; obo^* K   1^-.           _____
TMlbral in i"u** g, Mrmna ▼ J««tf«¥wr*wi «* o«»o4m «4 ^^«et K 10 -. Ko* i'^vt .0^ 3Eb€Jmjtrl**m }e prejel« o^ fT1^- *". A J. K Jt.
—  V tfttfoifi na S. Gr«*"*rf i#«r $wrto, »m «• aoUofti^ ^va c»*w --» *m C. M. *-ržV K 12.
—   Zv«s*i«i   m   nMHifiVMn   zm4o]hHšm«n    istvena bvaial
*
n ..a^rtika) bt>9««MM Atarfca Petrič fz O©lac*» pr: Otrovu v Istr, 4 kr. 55 v„ 42iiV» b^ruP&c  P«Urire  ?m  *ek« usluft.
Za ^e«rtl-X9*Mi9¥O 4r**OM  ,N«nrc-•ovmi 4fl»t* 30 kr., v s+cmm \~t**,w peacuka Simena  Gr«f«rčita  |L  5.  e»a  4wma   1# kpaav dru^a d«n»a 20 \rrm). 9r«a& hrate!
Umrli so v LiubKani:
JD«c 50. auiaaalna: Joerta* Zflhra-, fU^Vess ranrnateM Fth«n»oii«bieaia #ra4tva ▼ »., "/• !e*. $•*-**ie-'s H«r« 5. — Iran Mrattč, v «h kršcaaM izu setftar*. »*'i^fT!gf> «r», K«v^«»ka 7.*-mijt U.
—   Karei * Jav«*5«*,    mdvi   -»cit»ij    54^eiw%«
mm  1S7.
fin« Ti. novmmbtt: HeaHfl« Li^mctb, itata poitoffi i!»ife, £4 !tt, K»i«v»ta te*ta 18.
Dne 22. «0. r»ibra: AJ»j*ij% S<aif«ctti, atavbcnikava 5w»fmfs. 44 let, Selfflburjm*«. ali« 6. — *'»ifi1 H^ifr. ttn s#©iai^ief« TKvr^ŽKiHa. po» ltta. StreHJka mlica i». — Ciuatfpe »«Jici»o,   IHki   »«*^  142 peiaolfca.
1 ^as  M^rfa^i^ ^^^ iatK
•    a^a^aap^    >wWWV   ■■■■■]■     aT^PVk
^a^aflik^Bi   ^laV    ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ _  W,^^^^b  a^BB^^^^h.     ftaaVa* ^hv^aaaaa^a^at^h
h  pmati^ !  M h pd,   M fcj T —
V    aiBUB^aa^^BU    ^aa^av    £     .^_^     a^a^a^fe^h    ^a^kav^aaaaaai    a^daai^Bat^a^      ^^^.   a^a^
)niki  b^«i« m *brt«t š^l.
v fM«rv«l ^a4W U4nW M cbrtei mM. V^iieUI   »•laliBlel:
D«e 21. avveartM:   Mari*« Janefi^   i«ta
fc»čarta, 57 let.
11 ^b^a    ^IH      aa^ak^* ^^^^b b^^b^bi *     bh^bb^bh    B^B^flB^B^BB^avBBha^     a^^akat^a^BB^kK l-^B«^    ^PO*    aVVv^PJH^FM ■    P"MbWI   Jb^^^bhIb^kI**^   pVN^^
bbJ^      B^A^BB^a^a^^     bVb%   L^^
BBBtVK^      BF^BBpBJBJB^BJBg,     ff^     RTU
B2K2!s|  list ebse|312 straši.
I7tinia(«!i trn aK^ovorni iiredaik: Valentin   Kopitar.
LatUibia in t)*k »Naredne Ihkarne«.
Zima je tu in ž njo čas katarov, kateriM so zlasti oni izpastarlieni, ki trpe na krofiiinein obolenju sopil. Onim. katernt ibI dana priložnost, da bi zamenjali oštro podnebje z jui-niin, milim, je Sirolin Roche prava sreča. DaJJša uporaba tt%a ix-bomtfa sirupa prijctnctfa okusa, učinkuVe pri kataraJlčnik ^ojavih do-brcKicjno, oUjJa kalljoailc, zbofjša splošno razpoltjžcnje m poreCa tek.
U m\i Una Klasa
Mmi zastspstiaM!
»^"'„T^l^g"" Z, ~TZ.'J' y.HTJEl.J...  '. '      '.      '.. T*     7*"- -i     •■■    »^ -    • ••" ^fca|
Ci » -   -   \_^    ^-MaHi^A^tfB^BVC     w ,-»■    ..     -,   ,.— .    ..    4^      f      -     ■**-      ^--^*—■•--      .,.«.._«*^B»- *
mar    *              *           v-*     i                  #    ■                          i      *tww
B%                                          Df^^SESaB^BaM                                           I
b^bu«?     - ''t^3^-^^BB(^:^<AH^P*'B^^^9|^H^^H^^DpP9^|^^H|^BBDHH^^^BaB^^itt
(si ¥f)iz^) v 8tart>cM 2 in 5 lel
)         CtBJe*!i*  Mr»4aJKomt   prl|ete
■  Ijea* i« vsern, M   s»   nama   iiTažali
■   sy»« s«l«!je k-ak*r to4i za stevilno | zadnje si»re»«tv« MŠe iakiCRoIjub-I Ijtne aepozaMie §#)!■««
Fabrike
■  m je   1S. t. m. v   Ttežn!   d«M   S let i «Mft   ira4   krllttte    —   firekava | Vbfm ?v#t« »egaciA€i,io zahvala
*RMYRH, 2a. n^ttaabra W1i. mt              WM i« Md loMf,
zaboiev
^_   g^P^^t   BBMaB^ba^   afM  as  bibmm^^aI Vprafai^a     m    p#iM|   preiarf   li].
: Kontoristinja :
sbbmbVm sUv»«Alln#, a^millai« im Kalfiam-Ntaw, te«ff«aui ▼ tta—fraftjl, a#«^ttij« in fcaffiajrr•*•**« z Y«^W*na araka«, *M« pri-■tfM tt«Btb«.  Ofc lud;   sa   V2§«jtt«l)ita>.
P«n«dk»  na   spravu.   »S\9v.   IUf#4a« pt4 mV«bt«m Mit01.                           3*28
Prazne vreče
▼aeh vrat m v Tsaiki amnoćini   k«pn|« Tcdno ter pla^uje naidraije
——    trftovsftea tvrdka     ==
L lUislan, Krani, Gorenjsko.
3729
Suho skladišne
m oddm za 1. april v Kotodvorzkl ulici it 7.
Vb^"   atapl ••   Blaihrs •hramlMa
pIsđIisu itilza
famerilc. sUtcma) in          S8t7
MlrikolMOl   r«5ai   voiliek.
Kde, |>€>Te »oraTniltvo »Slor. Naroda«.
!Wia pita za ijpguace!
*Wt B#ri liaUad kUi so na uređaj ▼ T^*1»ta tatestrilftken &?•••;» m& SpodL lteiarvlKaaa ■« bb«U £t*!erske ta Sranf-«k8 V aai hisl fa trgovlan, tobad&a traUka in te«a«!a vina, pira itd.
V hisah )• 12 stanovanj za atraake, k poslopju s-ada 2 orala vc;ik vrt.          3821
Proaa s« ndi družinskih razmer.
Po[zve st pri Or»qor}a Stieh, Linb-lfana, ikoSla «Ue& 15.
Josip  Lučovnik Anica Lučovnik «*  Plapper
Jtovo mesto       dne 19 nmtembra 1916.      JLfubijana.
^b^^b^bVb^b^Bbl                      bV^bV        ^^2^B^—^^^^^4         ^^^tSS^t ■^z^'^Bk.                                          ^Bla^B                      vsb^^^^^^^P^bk       H^^^PJfCftO^flU      ^W^-*Q^^^      t^^^sf^nal'        ^B^^^^^^^^^btH        ^jBMI
Jaa^B^^^B^BV                 B^B^K        B"VK        ?HD        ^B^k            ^ft^B^B                                 ^BhIbb                 B^^r^SPfB^B^Br         I^P^bT        V^oB         Wf^           mVi^**             i&B ^tdfc^^^S         4~afcJ
&^bV1 ^b^bvh               9^H       Tmbps       W^^b       Hb^H              ^^^H                                  VbIb^bb                ■^kaaCiSG^B^K'       a^Eav        f "K        ■hbb           bbub                a4aB*-VBVwSQB       b^bvB
v deželnem oledaliifu.
BSF Bsnes v Mfcot« 18. «kt««ra «fe '/>•, T. la '/>•. mi zvettr. -mp LIU   BCCK  in   EG8L  EIDE   v krasni Svenska dr.ml.
■ABJ          ^^^^V n    w\^^E*/9  X     ^B^bT    ^C^^^^^vH                   *^BhHHt       BBBH         JC^**    B^H^^^^^^Bi         ^B^^B^^^   B^bVbb? a^B^^_^B^Bk   B^B^P^^    ^^^^^V^B     BtB^D   ^BBB^^^^^^bV
Polog tega še napeto zasimira dnima,  ^         |
ćelo, »Oilnajftkatga umetniŠkega filma:
Pozors          PozorS          Pozors
Ssao Jntri v aeAelJo 28. novombrar
V spomin smrti poljakega pisatelja
Henrika Sienkiewicza.
1 $m mm r fctoi ittnlu iils kinsaatBararuc:
■raaa t « A^Mjtt h *m»t yr*§wi]asla krUtJuw» t Blaui, »• rimw muM ■«urilta Stoaktovlesa.
Stf«4n« uprizorite«! Oblak tađi mladini 4ovol)«n. Podobe izradn« lepotel
Proglašenje poljskega kraljestva.
V  praiiiHilf  bo  ffloatelii**   maorio.   —  ¥ terek Asta Klelien t
n«4at«TB>ii«am ftlmat
:Otrok sirotišnice.:
^SlROL*IM%%Roctie^
Prsna bolemu, osiovslu kaselj. Mdah^       inf luenci.
Hdo fiđi jmmljc Siroltn f •
t. Vsol«. W trpi •%• *^j#>«m w«^i,o                 1
laijc je •+*•****" — to»tr»l«tfi Biiatio^BH. 1
3l V*doAl|Wi,HAfeHm5irolln rnAf^o
•k StjrofMmiMofrooi^amrltolon^ tt>w>mty3>Maa> E <JfOdwliw vsa>«Ho-w oesaikcioi ax>aul«k.
BMrW«**nr*Ba>
:>72. štev.
.aLOVBJSig HATO3*, *»c S8 frv/ggbra 1S1&
Su«ii 7.
„Henneberg-svila",
lwn, M^pImbmi od Kr. 135 <*• Ka\ *L» 4 1 Ntec * gtoA* rftata, karirana, z vzord,  damast, tuđi V
Svila Or. da CM*a                 od Kr. f-75—»—   (   Svila za itavatta             od Kr. 3*45 - 32*50
FouUrd-wl« p«tit..tedid^f.l^. . Kr. S-1S—M-50   |   Svih za bluze                 „  Kr. f45—28-53
pro meter, ftraako ■•§■■■■■ l^|awa v h£*>   —   Vzord * obratno poSto.  —  Dvojni pišemski  porto v Svico.
Tovarna svile, Henneberg, ZUrich, "•:•-. •:,:::::-
TrfOTtea x on]t« apr*|m abak 4«-
iolmlk }*xtkoT vrnitm?*
piljila ali pđsjalks
takoj v aluflfto.                                 3794
Kje, pove upravn. S!ov. Naroia«.
iuks.  8 let slar, tcr   teliCa   za   re!O.
Po'rve   ee   na   Fokjanski   oestl ita*. 55.                                        3796
Prafe ae v trenu Sfvnfca ab Savi
po inemi oent
P OS E§TU0
ft'.Sa   2   e spodaršk mi   v 'Slorjt,   2   vrtova, sadovnjak. 3  orali  *em!ji$ča,  f:vina.
Ana Sral« la, E«-B Ci  ob SbtL
|C     Proda se takej      "TESB
vila s ¥r!©n?
pod ugodn mi   pogoj*.   Wra>ati   j« na
CesH na  Rohlk,   vila  41,  fiifcijau.
C ??•!      2 ve!!Wmi klctm', na *     ~r^ Kranjskern, 15 minut
l   ~ toz*m Ra;amtako]*!ipoznaje
I Kdo, po»e upravništvo »Sto,    Naroria«.
I Vofnofioiir^ đo?ia^l?e.
I K 3-6»' za 1000; '00 vo;aV.<;h ai. liubeiensfcih I K 5*—; umetniSkih razglednte K6 razpo* in I                                 do covzet;u                        20^©
I £cb!«*er-!ev* zalofi   rmr^^daie
i        »mm * i SVMS, 3nuraexigas8đ 37.
i            Axo ne ufaja, d?nar rvizaj.
Prađa aa v lana-a trga sa 8pađ-ttjem itafarsHftai         3743
enon^Sstronna hiša
Iz Ydiikim vrtom.
I        Nisiov pove upravn. »Slov. Naroda«.
I                    Dobro obranjen, iep                      '
I      se   proda  po   imrrni   ceni  v kararal I            „Markmr", Židovka steza.
H«*           ^
[dvonađstropni, pHej   magistrata, z   gostil-
Inško koncesijo, acet JenjVro razsvetlisvo, [vrom. S> sob 2a tuce in 2 vc:;kiTi foidom [v Rasnu Ur ćelo gostiln5ko ooravo, pr«dU
I   A,ssall?a Pavla ▼ Jlnd« !«vam-
Zlahtnlh kss'aitev
!■ A n   j    1.   i^w ^^ FfT #S
iUStudi r;-';■£&
pupi Aleks- Reiaoberf, ttradaa, I           Annanitrasae 22.        3872 i
—-^——   ai*v»f««iKtt                    _
vojaške narolne «sii
za 4tlri fftaseve, 19tS.
Fr. Marolt, Linbllana.
Cea« S 1-Sd fa 1$9.            2725
NaSfm vojakom,   Solani   društvom    itd. na}-toplcjšc pnporočamo.   -    Mafleps«   ćirllc,
flf   ^ ft   Jldl? Slllf *F
^*lli»^J&*iS#^         Zaprti, S0   vinaijev   v
fnamkth.       :U i^UvU   ili   Elulllllb.
kl idi« na a^ej ?£6aTa pr^^ f*fl i mm]* lirika ▼ v«laor vefa^;ii | alilirli ia Taa Tr#fe o^t:s in ; iarla a !r>^feT&rrfti>!ial fla^a^l j pa vi*kl fl ki, ori dr3ži««ihf ti | lfhVr« fg^-fl/i fere^ sc^'o*? b!-ira la rit.?ta *TeJn!O i« tri^ef^i fi^s:- j starca, ^cifl  5i?ts, B?ri!a 3. 0,
Usnje za po3p!ate.
pnr   v, n^. čm /a k «rri letne Žcrs  c tn rroi«:? podprtnilr^ tn oopravo podp^to? :n  otre--<ih  dv('p!atov, dovulicnt t r>ro dajo.   Po*i:i:»ne   poii^ztr   *«r na   čev 1 arje od 5 k£ n prej  K7 a 9 K krakor tuHi   pc"l3Ct;i5*W-i   o^ a^ki   t«     at-^tfo pod"»rtniWcv   K  3 a  irg   t  po-tnih   s»-Tojh  p     3  *>**? po  ^cvre*^a  pri
Gradec* Ciricssssse 28. | itav&!iČ9 v Đomžals^ sa
Stavi-ifi^«,     b v  C     te sa! ^Č<?     ir     xa!o«?a   i le*«, leii   nisoroti    Icolodbora   w    kratni suhi   Jejf»   t $jo*DodarR*»rni  »t»vrL-»?mi   in
m^'m  ntmoTin tm (pi-atna).
L-epa prilf I-«o?.t •« tr^oTca, W{ USlco irrabi uhodao I^^o ob lel^B^ic:, ali im be^uoce, bi s; hočejo ui>tancviti nov  dom.                                         -^>s  \
Po\zwr    ir     pr:     lastnilcu    FraBCV   ' ■aV2fr2art    mc-tni    t?§ars*i    m^ >:rr, I
L|al»l;ira, Iiictasrtara nllcn 2%     \
Prati           •
liborno dslnt« dobro innma
anfisepiifinfi
Melusine ustna in zobna voda
■• fk ii«ta« Mii»o U nmi. f «t«k*imle» m   Bsroi'ion   K 1~«A. Po fH>4t!   •«  f»oiit}«   B#;m«ni   2   »t-k^nid
Dežf !r» 'eknrna Milana lci!^teka
t Li««l'*nt-  «•«»;*▼»   c««ta af#v. 1
r»jej Franc J«f*i»*es« jnkliejse^a ««fft« V   te:   'tkjir«!   4*b*vii*   ztfnvtfa  *o4*  l'at'
Itlsilkilibliflift ♦■!.feleriif•. c.kr.t^i^e
t^Time   '•  atr. ML Ilifalae  f Llifchtal
iwr,lnfuae-nx;t»ii ia ieki:a vođa,
Sunia,   Hrvačko     22.    tebruaija    1903.
Blae. co8y>«"đ Ifkarnar l*rr^im »tjuino. po^iflte mi xope* tH •♦eklentc* V«*^ !xhornn rtelti|r»ć« ?ntf»67ttča« m*-tt*(a»-n«tr« sob«« TCtf«, kaiera ;c ncprcknsJjivo »reds^vo zoper lobobo!, utrja dleano m od-»trania Hrprijetno a»po Jx ust Za ci-innjfnje ror> in ofivežtrje iist jo bom viakomur k?r nsihoHe nrtporočaL
Snošiovimem ^'ato Kaurinovic. kr   po'te r-eltar
Goifokiein>l0
NainovcT^c. iElcuSroo srrd3tvo proti L-anatcu ^tripcriuV bel*ma lolc-j, irevesnemu ia meharaemu katsriu   Ud.
GONOKTEIN tc rn-l an nm čcfci'i klinik' dTor. »vtD'fcr« v*euč prči. dr V. Jano»»k«rg». Ni pra*k^ nem-iki kbniti vueuć. prof dr. K. Kreih:ch» Toplo sja prir>oroČ»io f-?ux. nr«){. dr. J Bu'-rov*tryt *«euč. prof F. S»n berger, T'seuČ. docent dr.  )    Od*tr*tl.
M U. flr. Rih. Focha, okraini ^riravritk v Blei^tatu o*l^ Z V»Iim Gonogttir.om dos^jfrl «em isvrstne u»>e} e. tal^o na »o pacii^nti po do*nrrm u^'rjlco5?aB?u tami £ahte-Taii    da   iim   ga   zap:l«m.
M    U.   dr.  H.   F»rh«r,   Itaba!
^»di'iravn-k * Badrn-Ba^spu p'a« : Z V**iTi Gjnckteinom dosjei sem »iiaittfc usp^he, pacijenti s»m» ga  hvalno.                                 2130
Dr.btn re r*e Ttfh Ttčjfh Icksrnih. škttllfci K 6-—.
Zahtcrajt« literaturo in proapekt.
Ljubljani: &«£:iraa TnU&om«j.
Zegrcb   tainrs    ,S»!t»*c^ R. KM-
Proftvjtja :  Ftrmafrtlolko - iernlfe-  laliora-torfj ..FMA" Pn^« - VršOTice »51
&ob«Til«li   ro čega aaiaiairstva la
WT   0«i« M takaj   *&*
prazna soba«
Kjr, pofC urrra*n   »Slov. Naroda«.
idi %.         ti—     s                    V s
?eJ^ t li !«r^ki  in brtonski    stroki, aa
c|ro'':io v frafaa tfe!a.            5301
Ponadhe 1 aat^dbo p!»6« fn prrpitl izOMČevat pod „E. 3J3S01M na uprav. »Slov.  Nareda«
^f3>     j^$¥3 v*w •••'•>||» »k# ^10' uni~
i^Lu^K&LS ^evalec koremn Rifl bftluai ne rrfnravi v S dn*h brti baiečin VaA*h kmrjili •«•«, 1»ratfav!c, iV«l*iswf, CeM '0 v'ku r. limstveninu pismom 1.10 &, 1   lonćki    S*    «•-,   6   lonćkov  K   «50.   Ha
atoHr.* zahvalnih r1**™ i° pfiinanj. K^iamiv.   —  ?e*4o« fJUsia)  X Pocifaa^ lf 14,  &tfr«k*fc                36^3
QJ|V ^^ v sredfn! mesta, enonad-HlSfil strorna, te zaradi družin-• ■■ww( skih razmerpod ceno prof a«
Cenj.   ponudbe   pod   ^Blla f motu 17J01* na upravn. »Siov  Naroda«.        3799
-: Kapitalist :•
ae lica z& iivittno, zelo   potrebno, senzt-cijonelno In tvetovno imajdbo,   378*
Ponudoe pod MIaaaitrtia/3789" na upri¥« »Slovcn^kcga  Naroda«.
-^S %^>«g^ ^«l   ft«ii prla. aloiJi«.
Pismene    ponudbe   pod   ^Varfata ||#« diafa 3T5?- na upravn. »Slov. Naroda«. 37S7
doto ia star«   fen?! TSaka Ba^et?TSO
tvrdVa     „ifr.blJaĐska    fntestpJf«
jjrcbfcoviži zazaftikev JSULČOI 41
Sa. Linbliaaa.           2^2S
Opr. It P I 317/16-2.                                                                         *            3307
S leV'e^om tegi lodiš^a a da« 4. nov. 1916 opr. šte<r. L I 76/16-4 te \m lln^o ^taak, trgovec. praj »taoujofi ▼ Ljubljani, Sv. Petra cesta ŠL 19, ia-r»dl   pij*nćevanja. porjcloomi preklieaL
SVrbolcom «e ma je poatmvil« go»pa Joslplnfi f^ftS**!^ Sv. Petra eetia li 10.
C. kr. elira^o sofilsče 9 la^Ml&ai, odo. Lf
dn« 20 novembra  1916.
EleKlrlins žepns susiiiiKe, Đctsrile, mule žamice,
najboljie kskovostS             2580
dobaivlfn    najo^ncjfte    f?i*«J3r»odtijaiIoefn
/T7*            "^* ff t t^*5" pj ij^^ 1^?* ^^ft 2T** tTl *S*^fc         ^SFi                           S
ilsiics»@ Đcn^usir. 23<S9 ođd. IID.
Slovenska kor«ipcndcncau                    Katalogi taJtonj.
1100 Mfrov zdrsv^ domaće pijace
i i"™*"*" .mv ' ' s csvelu'oče, dobre in Sejo P '         t "X f«     i f *s*^5 *' lahko vsak san-«
i O&il9 i c"r^1 ■ mati ttroški. V I IKPuSđCl * * Ia'°r T0 %nsY> 11: iii-I I 'S^PL      I Mtv   JIf**Kirt'   fr*a*iivc,
i Ap^^aiff ! Meikau'ec pt«erswtirt, I \Tr                  I   |?iećl perit, diijetec,
r   ^k^iiti m ■•   M«r«.   Ti   <!•«»*• r }•-• —   l«V«» p!H
I ^*l«^ kia4s», poval »r*i*. «•»«■«• rasa !■ *C™>» fl   š««^ s Mttia-Kisi   ut*4:1m   ■*'»«:•   C   *M ^■■k•
J Jfu »roUcia, ftfiviii pi Rf?X lm 139, Rsif.
I  _______________.___________              ---------
D;;amgr;ti za rezanje stcVla
gaito^li^tladoBito <             _    ?
ratej. 5l 1 sa steklo v f y laiMiJ^ . okmb K 3 2O. St. 2 z?. j O«a^HMB * ^rv. močno ateklo K480 j ^T^^SmZ f Št 3 za vse vrst^ brul. ■ QEK&^Hglf * stekla K 7 3". ŠL 4 zi I gi ^ g^r^t moćno DruSrno iteklo, I ^"^^EP i ncobdr1anot in za zrcala ■                       *
K 10.h5. Povzetje 35 vin. veC. 2a reelno tn solidno blago jamči
ni m:a im^ w ^ im S3i. i«t
i      500 Seron v slsfy      |
1              —                        —       "1 *•   ■•   •datraai   kHM   j
»-Jt^s^^P         mBE ^a^    i_________, ^^^^   *
|j j ESSP^&aBSB ( ■•tao"'Cau   K   « «•   •   ! I   ž                                             ' po*t -ii»*  -r»4      t porcii«    \
i *tm»^« K    2  »   4 i^rcM  K   f S»   Th W«  kakili   {
I               M^aT'Hik mt«9V«t.   Mi«l«* >■ Mndla:                  :
arr4iUiiyaiii jenja;•«,wrde&=,irrttf JBt"   '
ia aiv«  Us« in brado u tmjao   tamna   po- £ aUBa   * 'arra. 1 etekUmca a p*M. vrad K *'"0    | ^Bra
fr^r *~         «4 { lira    porciji     blada ■■—«-• —    i
^"^                         _        B«a.  U£ia«k j« biđavk.    1 M*fcU-    I
iica t p^tataa vrad K J *6.                      I
Raalov sa napodlla i                 I
Jaa Grallch, đro2eri)a pri angda,  I
Srno aaay Biorav«.                I
H^l^^aaaMa«a*«BaaBa^Ba^Ba«BaVBaaBalBa«Ba^Ba^Ba^BaVBa^Ba^Ba^Ba^Ba^Ba^BVaa«aVaVa«a«a^BBBBBa«aaBBa>aMaavaa>il
*                                                                             ^^M> avSH^^^^a^aV         ?KB89E4^^Hl^k.         ^^^^2               T^^^K             Ja^^aV^^^^L         ^a^^^B          a^a^^B        ^^H^^^^ff"a^^r
K^         >KI!     I?w        a^H    ^Hr         SE      ^V l^A    l^A   a^V     3iB^Br«am
Ha«  ^^^Bm      žktt       .^^B     ^Kl         ^^S       JiB^B     a^H      ^^K  a^V       ^^^^Hh^|
SPREJEMA IN DAJE RADEVOUNA POJASNILA UUBUANA, STRITARJEVA ULICA.
Čisti snbikripcijaki kun znnSa pri:    a) 51.1. amortiiabii renti odplalliivi v 40. totlh K 92*—
■>) 5^^ MaaainKnih nakaznicah vrafllivili « 5% l«tth K 96'—.
Straa ft.
„SLOVCNSig lOkKOV, «—*2a, momaaun reift.
272. Ste*.
6111111111 hntiv imHta
aM kaka aafef*. Vzamm ta* kate traa-vin« v na tem Zmo2tn tuđi ti Mvino. N*tt#v: LaaaaM ■ifcala, fM IiIm ŠL ti pH
san—l        _______________m
HT    Pra4a aa 5#0 kraatavik    "VS
an od fina ii Molili
Zdravih in v dobrem ttanu, tuđi  v par ti ja h,
toda n« manj kot 100 »kupaj.                  X7Q%
Ponudbe in vmaSanta na naslov: LtaB*
Usma, aoalal »rafal 14i.
aW *■!••»#• prilika i« aakaa toa*ya
*     pOil «3 tBt^aF 4BL    t
ma Biti«, obtttjec" ti dvtnaistrttne hile,
gosp. poflopjt", seitčnati vrt z veranđ« ob jtztru, vtC njiv, jozdov in travnikov Hotelska konctsita. Etckiri^na razsvetijava Hita v naiboijiem stan«, k#r )• staro nova in potedujt vtc" kleti, krasno dvorano in sib 16 5"b M tujee. Na'bo'f*« naložitev kapitala Pojasnila daje LaajaUl Jaako, Ba«avl|laa.
^es£32)BaV             ^rmilBc zaiestic
/^SbT^ s   ure   i
«B5r   , ^kt?*J   natanćno rcguitrane
^6*1^              dH«^tn svetilnikom
K16t_r.24; vsrebr o'uovju K 15.24,2«,
I radijskim svctitrrkom K 30, 36 Srebrna lapestna ura K 30, 06, 40 14 kar. 2lata za-estn'ca K 100, 120, 140; 31etna cism. fara ne U- Pošilja »c po povzetju NikaKe-ga rizika. Ztrrcna dovoiicna a(* se denar rovrne   Pt*ir» tvvarna  np
IVI 11*113, l i. Vr. dm. MnlaL aW (Brti) 14(7, ttftt
F^arcI Linljert
■:               urar    =====
£ obi awf )Car i« Itrezije cesta it. 7.
Ial9f9 Tt9!i vrst itpalli «r, vr »a nihalo s |ioln!m kitjtm, itoa* Bkik  in   knh!«J«k1h  «rt  tratllk.
Hlkl|ast«  ?tse ira   art v ninlilMh
» r«41 evl« kax«Hlk«mm *ll hnt a1*««,
talaca iT#Vrmik fta Bfklfa*tUi ar „Obm-
fm" p« B)«fa?ftflli ••b«1u        1*1
Paaravila   a«   l»vt**«J«io   na|b«lj«w
I Ivan Bizovičar I
I nmetni ta trgovski vrtur I
I          LJubliana      •" I
I Kolezijska ulica št 16
m
■ priDoro^a svoja liafato Opremljeno
I TrtaarstTO   ter    chnsno    izdelaoe I         veict, $*pke ii trakove.
a» wrttaikOi aaVfk
€mv9*me   erattiaa, 9k«T   tvđE    »a|tl-saffta dakaraaifaka I cveflf •• za đroratia I k    In lialaWai«.    ■
Vsakovrttnc sadike do nai21ahtnejlih cvetitc in zelenjadi. Spreicmam na-ročila na deželo. Vsa narobila se izvršoiejo točno
in solidno.
BrsolaTkac I. »laartaar, p  vrtaar. Lf«at}aauk   s
METiS

&tiporoZa najnovjšm
3imste ktobufa, Vebur, pliš in barfun.  oblice.
Vmlika nbera
•?     športmh čepić
ta dame in deklice.
JEy So-idno b ago. tPrisnano nnk* cenm. JPooravila točno in crno- **yfj MT Zalni klobuki vtdno u zalogu
Bunanm n£tro2iia na t$biro j obratno po&o.
Jvrdfa
JPeier Mašina <§ cH,o.
Jjreg St. 20   jL]Ubl)QTl(X   firtff ft. 20
»
najnanfa siavncmu občinsfcu. da bo morala fadm* lovanjc civilnih Čcvljcv j usnjaiimt podpiait v$t*d splofnmga pomanjkanja surovtn tn novih strofi ih odrtdb #fiic/#& Jfdor 5c hoim 5* pravočajno prts^r-bmtu /« 3anJ jadnja prilika.
Dve kraaal, aolntel
r Bemcblotani sobi r.
m BaUaati na Doltnjskem, 23 minut od koMvofi. Kie, pave oprav. SI Nai.    3772
KAPITALIST
podjeten, M Ii6# a neko izrrstno in ido poUcbno izoajdbo.              3762
Pooudbe podftWgpp#|/3702^ na opravn. »Slov. Naroda«.
Sprejmejo mo
"ULC © XX CX
pottenih staršev s pnm. Solsko naobrazbo in
prodajalke mešane stroke.
VeSče železnine imajo prednost Hrano hi stanovanje 1» hi51                                       3768
A. raftnic, Zalaškm eeaia 21,
Knpnjeni les I
smrekov in bojev, okrogel m ^1 desite, koštan jev 1»s (hlodi ali H cepljen), hukova drra proti go- H tovtni. — Natančn« ponndbe t na- H tedbo cen, dolžine, prereza, roka H oddaje naj se vpoŠlje tvrdki      H
Vinko Vabit,   Zalec  ^inaitaf. ■
Ugodna naložite? kapila!
\|AX!A mkškmmmVmmđk. 0Đ južni železn. VCCie   POSCStYO  na    tlotranjskem,
u                         pripravno za vsa-
ko obrt, tri hiie in k ni im spada joča gospo« darska. coslopja 2 zemljiBkimi in stav beni mi   parcelami    vred,   se   zaradi   vojnih
rasmer Bajr prada.
BaliSs v severni   lstri   na   glavni   cesti
■ ■•••I med Trstom in Reko, 3 tigovino
in gosti Ino  na dobrem prostoru,  se zaradi
vojnih ražmer tasT* pratfa.
Gotovega denarja je le polovice potreba, druga polovica se ima pupilarno za-varovat' in po dogovoru odplačati.
Reflektanti   nai   se  obrneio   na tvrdko
I. Janko A br. »oafraa; latra.        3877
"£                      ^^daaa^^k.                     *^
"o   ®       ^^a^a^B^BB^aV        §*  <
Rajeanajia
dežnike
in solnčnike
domaćega  izdelka priporoča
tvornica dežnikov in solnčniko?
Jos. Vidmar
Ljubljana
Pred SkoR}o 19 — PrešerBova ulica 4.
Stanje denarmlli vio« eom. K U&JH9M+—*                                                                                   fllavalea K 40,000.000-—.
?S Češka lndnstrljalna banka ^T"
Financiranje nHBHt Umi. :: LMitofnnile hhl " Kitfflt m mnulafte nntape.
T«ak*TrstMO kaste« tr—aakotf.                                 —           —           —                                NakaiUa vojaim n)etnlk0BL
Modni salon = &&? = Marija Sot%l
.     ZtSavska a/tca st 8            ^ f
odprto »kiadišče tupproii itov. 7 rMBH.HMiM.iMMM odprto skladište nasprott štev. 7 priporoča cenjemm damom m mmfieam mnjm kmmmim iibaro mmjtku»nej€ makUemih klobukov, vedno novih
Velika izbera t> veiour kiokmkih.                                   fabri klobuki vedno v zalogi.
Poftravila po ielji.
Pri%mino najmije crne I
272. §tev.                                                                                            .SLOVENSKI NAROD* đM M flevtnfan Ifl«.                                                                                              Stran 9.
Simon Gregorčič.
Poleti 1906 je jemai   slova   pri
svojih znancih in prijateijih na Gori-
<kem in na Kranjskem, pogledat je bil
sel tuđi svoje ljubljene planine, rekei
je:   zadnjikrat,  potem  umr-
jem.  Ko se je vmil v Gorico, je za-
:e! hirati, čuU> se je, da je obolel, po-
:em se ga je zopet videvalo po gori-
; ih ulicah, dne 16. novembra ga je
a zadela   lahka kap,    zdravniško
moc mu je delil    dr. Brecelj,    po
^ratkem trpljenju enega tedna, dne
:4. novembra pa je sklenil . . .
Tako rad je umri, prav hrepenel ;c po miru, ki ga bo užival po potih-nelem viharju na gričku zdenem ob Soči, mrtvim živo šumljajoči, tam gori pri svetem Lovrenci ... — V pesmi »Kje skoplješ si grob?« si je predstavlja], kako lepo bo tam gori v zlatem pokoju sredi ljubljenih pla-mn. Tam bo sanjal nied očeti in dedi in pravil jim bo zgedbe ne!:danjih čini ko udari polnoč. pa vsak dan svoj grob bom zapustil hladan in gledah kaj krog se po svetu £odi in slil:al sodrugom te čudne reci. Stari Krn pa bo iedero zri na grobe pri vznož-m. Ako se danes zbudi pesnik, gleda pač čudne reci pod Krnom in na Kmu, z goriške ravani in s Krasa bobni in buci, strašansko pokanje, krvav boj, in sivi Krn, ki je živel sto-;etja mimo. je poln morilnega orožja ■i krog in krog se je zajedel sovraž-rT: v pesnikovo drunovanje. Ni miru, ne sumUa Soča Ijubko in ne zveni 1: "•% nje pastirčkovo petje. divje bo-rerje ie zabesnelo in krvava je tekla Se ci . . . Tja gor, kamor je želei, so -- prenesli in ves slovenski rod ga . v duhu spremljal na dolgi poti iz Gorice pod Km.
Kako je plalo v žalosti srce slo-venskega naroda, ko je šla cd vaši do vaši vest. da je umri pesnik Si-man Oregorčič. Zlasti pa je žalovala Goriška. Priredili so mu oder. da je spaj na njem bled mož,    ogrnjen s iaščem crnim, v roke so mu stisnili .elih, kelih trpljenja. Soba je bila v crno odeta, prinesli so zelenja, pridali svece. Sokcli so štali na častni ^;raži. V sofcoto je umri. Ćelo nedeljo m> hodili ljudje kropit, iz mesta in z vseh strani dežeie, prava romerska ?ot do Gregorčiče\re    krste. Vse je l.jtclo videti se enkrat prijazno lice pesnikovo. prijazno navzlic globekim skdovom du^evnega trpljenja, Ihtele so gr>spe, gospodične, priproste žene, rr/adina, vsakdo je odhajal od odra hinjen, rosnih oči. Prišel je bil tuđi adškol dr. Sedei, ki je imel vedno rce za Gregorčiča, dolgo časa je mo-i! ob njegovem truplu,   težko se je vzdrzeval joi;a. Ni bilo kmalu pri ka-kem mrtvaškern odru izplakanih toliko solza resnične žalost Kipar Pe-ruzzi iz Ljubljane mu je vz^l masko, "sslikal ga je profesor Gvaiz, foto-^rafiral  JerkiČ. Po mestu so visele crne zastave. S'ovenci so imeli pred ocrni samo velikega svojega pesnika, ki leži mrtev na Goriščeku, samo o njem je bik> govora povsodi, njepov 1uh je plaval med mirni.    Veličasten iz bil pogreb:    mladina iz Šolskega doma. difaki srednjih šol, duhovniku 0on5ki  Sokol  z  zastavo.    Sokoli  iz Solkana in PrvaČine v 9 vrstah,   na čelu jim dr. Franko, starosta Solkan-*ke<ra Sokola, mrtvaski voz z venci obložen, ob  krsti  višjesođnf  svetnik Oabrijelcič,  zdravnik  dr.  Pikl  (umri etos v vojni), profesor Berbuč,    od-■etnik dr. Pavletič, zdravnik dr. De-reani, profesor Čebular, v drugi vrsti semeniščniki. v tretji sokolska častna straža. Potem na nebroj ljudstva, za-stopnikov društev z vseh strani- Pogreba so se udeležili: župan ljubljanski Ivan Hribar.    župnik  Vrhovnik, župnik AUaž. pisatelj Mesko s Komike, rnons. Trinko iz faškega Vldma, ivomi svetnik vitez Klodič - Sabla-loski. poslaneb Višnikar. okrajni gla-I var grof Atfems. baron \Vinkler in se i drugi. V cerkvi na Travniku je r>oČa-kal sprevoda tuđi nad^kot dr. Sedej. \a Goriščeku smo se poslovili od njega. Poln je bii ginienega občtnstva obsežni prostor. Lepo je govoril pro-"csor Berbuč pesniku v slcn-^o. ki se Taca v planinski raj. proseč ga, naj ; nebeskih višav blagoslovi svol rod, ' Magoslovi slovensko ljudstvo. V ime-i :m mladine mu je zaklica]  profesor i dr. Ozvald na pot nazaj v planinski f raj srčni: Z Bogom! Polni zbor pev-skega in glasbenega društva Ie zapel Nazaj v planinski raj!« Globoko iz ^rc je prihajala pevcem pesem, o ka-'eri je rekei pesnik sam,   da mu je lajfuibŠa;    ko jo je nekoč    slišal v Ljubljani pri koncertu »Glasbene Marice«, je plaka!. Voz se je začcl pre-Tiikati . . . »Ostani, nikar od tod. ni-':ar!« in po?lovili smo   se.    Izredno krasno, milo, skoro pomladansko je bilo vreme, voz se Je pomikal dalie ^^ Soški dolini, povsodi je počaščalo I ^vensko ljudstvo svojega   !jubh"en-I :a, fn sledniič so Ra   ponesli   Ror k I -erkvici na !in*»rku Sv. Lovrenca na I T-?>iTŠnjem nar! Kobaridom. Fotograf I lerk^č je hvalevredno preskrbel. da I ^p ©hranjene razglednico s pogreba
pesnikovesa. OoriSkl kfpar Bftefnik mu je napravil lep spomenik s sliko pesnikovo v vrhu, liro in cvetjen pod njo, z napisom: Simon Gregorčič 1&44—1906. Pod tem pa pomembna vzpodobitev pesmi »Naš Čomič otmi-mo! - in na podstavku spomenika iz-dolbitev: *Naš čolnič pogube otmi-mo!- Vojna vihra in sredi vihre spomenik pesnika Soče s kii:em: Naš čolnič   pogube   otmimo!
Ko gre sedaj spomin na Gregor-čiča po slovenskih deželah, bodo je-rr.aii v roke najlep^o knjigo, kar jili je izdala »Družba sv. Mohorja«. Simon Gregorčiceve poezije, katero je z veliko ljubeznijo in čustvom prire-dil tuđi že pokojni pesnik Anton Med-ved. Kako je zazvenela oda »Soči-, ko je izbmhnik vojna z Lani, kako se glase Gregorčičeve bojne pC5rni, v katerih proslavlja slovenskoga vojaka - junaka, zbrane okoli ode »Soči . ^Cesarski razglas* je pozval na tiso-če mladcnicev pod bojne zastave, lepo so zrasli kakor smreka, čvrsti so. ničesar se ne boje in pogumno korakajo skozi vas na boiišče. »Slovo^, »Vojaci na poti«, »Za dom med bojni grom-. »Vojnkova neve>ta«, »Odlikovanje« nam kažeio slovensko trdnost, nevpogljivo hrabrost in plemenito čustvo: Ko homo pa oblak strašan ob hndi uri mi, scvražni roj bo pokonč^n. ž njim mtrda tndi mi ... Naprej tedaj, jun^ški roj, za dom, za drage v hrabri bo] tja sred sovražnih čet! Med nam; vsak je cei junak, naj pade drugi, tretii vsak, d a bo Ie dom otet. »Po bitvi*: Strašno je dJvjal krvavi boj. Po po-Iji leže junačke vrste ko gozd pokošen, posečen enkrat ne bo več kosau ne bo več zelen. Snoči krepak junak bil je vsrk. r»repc!n je zdaj rnn. snoči cvetan. snoči moćan. 7daj bo pokopan. Ginljiva je »Voiak^ve neveste O!>oroka-:. goreča je »Dekletova mo-litevc Oh. kako ginijivo m^li lepo slovensko dekle pred podobo izvolje-ne deve za svojega dražega, ki je na bojnem polju: O čuj. o čuj. devica presveta, prcsrje in sotee sirote - de-kleta: Ko smrt bo kosila Čez bojno ravan, ti čuvaj Ijiibljenca udarcev, ran. ti skrhaj nad njim preteče ie-klenke, odvmi od njega morilne svin-čenke. ti mene in niejn cbrani bolesti, ti ženina vmi ljubeči nevesti! Ali dcrvolj je borenja in klanja:
Krvavo polje, brezmejno ?rorje
rodilo si ti! Ker lilr> sf tf, ker pilo si ti
potoke krvi. Oh tisoč bo src in tisoč bo bis
lokalo bridko — Zakaj to pustiš, zakaj to trpiš,
dobrotno nebo?!
Da bi mogli kmalu po dob^jerii zmagi. obrniti bojne strani v Gregor-čičevih poezijah in se mogli skoro zopet nasla ja ti na njegovih mir in ijubezen   sevrajočih verzih!
SaiuJiKli e KwSmn n nm iirediiem raziskovsi mi 70 ie!!.
V ravnokar izdanem Ki«edarju Ciril - Metodove družbe je objavil in-ženir Janko Mačkovsek zanirnivo narodopisno razpravo, ki je z ozi-rom na sedanje dogodke na Primor-skem posebno akrualna. Glavni del te razprave objavljamo v nasletJ-njem.
Zanimivo je, da tečejo okopi od morja do Podgore natančno po na-r o d n o s t n i m e i i, ki se tu pomakne proti zapadu taKo, da stopijo pri Pevmi in O^Iaviju obojestranski okopi na slovenski teritorij in ga ne zapustijo več. Doberdob, zadnja slovenska vas, in Sv. Martin, edina laska vas na Krasu, sta znani po vsem svetu, takisto razdeiana slovenska Podgora, ki je ločila Gorico od celot-ne^a laškega ozemlja. Siloviti in krvavi boji, ki tu divjaio, napravljajo zanimivo vso deželo in gotovo ni na-rodnostna sestava Primorske med postranskimi zanimivostmi.
Ko se je dne 31. decembra 16^0 pričel popisovati občevalni jezik in se je to štetje vsakih deset let ponavljalo, so brz vstaii po vsej državi glasovi proti temu načelu, pa tuđi pomisleki o pravilno5ti rezul-tatov. Pomisleki so bili opravi-čeni; saj dokler se je popisovalo, ie veljal občevalni jezik res še kot tak; ko so se pa objavili rezultati, se je takoj govorilo o narodnostih in je jasno, da so politično močnejsi narodi pri takem sklepanjn pridobili pre-cej na številu in — kot posledica zo-pet — tuđi na polkični vel.iavi. Radi-tega se je pola^oma pojavljalo neza-upanje do uradnegra štetja in ie prišlo ćelo tako daleč, da se Je nepravilnost opravičevala z be^ed:iml: so pač u rad ni podatki. Da se |e z uradne strani to uvi del o, nam priča revizija zadnjega Jjudsketra štetia (1910) v Trstu in v Gorici. Le žal, da sta se pregtedova-1^ samo ta dva kraja, ko U nam tadl
Istra. Koroška in ŠUjerrta nudile preče] podobnih presenećeni. Da nišo to le prazna đomnevanja, se lahko
vsakdo prepriča iz poaroonth poCat-kovf ki jih centralna suustICna komisija izdaja o posamezoih Itrooovi-nah. Večine v posameznih krajih aH ćelo ceiih občinah se namr^c narav-nost lovijo in sicer ne prcvladuje sedaj ta, sedaj druga narodnost ie za nekaj odstotkov, rcinveč je razlika po5t) in še več od sto, da zopet pade skoraj na ničlo. Posebne vrednosti dolocevanje oblevainega jezika 10-rej nima in se ne da niti dobro pri-merjati s starejSimi štetji, ki so hotela določiti narodnost.
Prvo            sistematično
uradno pregledovanje in štetje narodnosti se je vršilo tekom leta 1847. na podiagi Ijudskega štetja iz leta 1846. Načelo, po kater ?m se je štelo, je nasprotno seđanje nu indi-vidualnemu. Dcločilo se je namreč najprvo na podlagi uradnih preiskav in tuđi privatnih poizvedh ozemlje posameznih narodov, me§an teritorij, razmerje narodov v mešanih krajih; vse to se je ponovno uradno pre^icdalo in so bi!i poslani v težjih slučajih (n. pr. Istra) strok^vnjaki iz ravnateljstva za administrativno sta-tistlko — sedaj centralna stat^tična komisija na Puna Ju —, c?a pregleda jo vse podaike Še enkrat na licu mesta. Leta 1S51. so se pri Ijudskem štetju zopet pregledovale in določevale je-zikovne razmere. Poudanati je pa treba.'da ni bil pri doloČevanju me-rodaien etnoprrafični princip, kot se to večkrat oponaša. Le v slučajih, kjcr je prebivalstvo govorilo već jc-zlkov. je odiočevalo poko-1 c n j e. sicer Da vedno i e zi-k n v n e razmere. Gradivo, ki ni izšlo v Etnografiji, ie uporabil v ^1a\rTicm že prefe 11 a i n THandbtich der Statistik des osterreichischen Kr»i?erstaates. Punaj 1852) in tr«ko ^esll vsaj neka? gradiva pognbe. Ro-kopis ostalih detov Ptn^raf'je se je namreč i7£HTbiJ. Za rrim^eske dežeie navaja Hain  sledeče:
kA. T r s t 7. okolico. Samo-strnno mesto Trst z okolico ie štel lS4fl. leta 80.300 prebivalesv; od reh ie bilo: Ttalvianov 43.940 (54*72^), Siovencev 25.300 (rl-51^), Ncmcev 8000 (9*96%), Židov 3060 (3*81^). Naištevflnej^i rod so ItalHani, čeprav lezi unra^Tif teritorij (12/s avstrij-?kih štirjaških m!li) na slovenski zem'ji in ie od slovenske okolice ob-dan; ta anom^T'ja izhaia od tecra. ker se v riestu nabafa'o Ttaln'ani, Nemci in Ž\ć\ (poteg firkov, Turkov i. dr. v manjšem številu). dočim je okolica pose^ena s Slovenc!.
B. Gorica. Gradiška in Istra. Ta kompleks je štel 1. 1846.: Siovencev 160.457 (38*22%). Srbo-Hrvatov 134.445 (32*02^). Italijanov 72.920 (17-^7%), Eurlanov 48.569 (11*57%), Romunov 1555 (0*37^), Nemcev 1385 (0*33%). 2iiov 470 (0i2%). skupai 419.801 prebivalec. Brž se vidi. da silnj prevladujejo Slovani. docim odnc.dejo na vse dru-^e narode le tri desetine vsega pre-bivalstva. Slovenci prebivajo v nokne/eni fcrofiji Goriški ter v severnem d e 1 u I s t r e. O s t a-H del Istre zotokije v splosnem      srbo-hrvatsko
0 z e m ! j e. ki ga na vzbodu loči de-želna meja hrvatska od hrvatske^ra. Ventfar se nahaja na njem več Itali-lanskih in dva fomunska   jezikovna otoka.   V  splosnem    odpade od  vse  Primorske (13S avstr. štirjaških mli)   na     slovensko ozemlje 51, na srbohrvat-sko7Z. na furlansRoZ in na
1  t a I i i a n s k o   *    a v s t r j j s k i n štirjaških    m i 1J.    (Na     P r i -morskem   je    bilo    torej   1. 1846.     33-08'*     Ttalijanov      (s Furlani), kl  so  imeli  pose-fjeno    1c    dobro    desetino Primorske flov^T).
Natančnejša omejitev posameznih jezikovnih ozcmcli in jezikovnih otokov sledi iz naslednjega pregleda po političnih (in sodnih) okrajih. Okrajna glavarstva T o 1 m i n, G o -ricain Sežana so slovenska: vendar živija v prvem tud! Nemci v obeh krajih Nemški Rut in Strž!šče (sodn» okraj tolminski); v goriškem okrainem glavarstvu so v mestu Gorici Slovenci, Furlani in Nemci; v občinah Grafen-berg. Pristava in Baronovšče [Ro-senthal] (sodni okrai goriški) ter v občfnah Ločnik in Moša (sodni okraj soriška okolica) so Tori a ni; v Kanalu (isti sodni okraj) Turi a ni in Slovenci.
Okrajno glavarstv6 Gradi-5 k a je pretežno furtansko, le občine Mernik in Golobrdo so m e š a n e [Furlani in SlovendL Senik, Vrhov-lie, Hlevnik, Neblo. Biljana in Meda-na (vse v krminsketn sodnem okraju) čisto slovenske, istotako Zdrav-§čina [Sdransinal medtem ko so v Zagrada in Sv Martinu (sodni okrtj OradfSka) le Italljtnl, ki st raz-prostiralo tuđi po vmsm tržilkem
sodnem ofrrafn, medtem ko se naha-jaio v sodnem okraju Cervinjan le ▼ občinah Sdobba, Barbana, Isola Do* Mine, Gradež, Isola Gorgo, Isola S. Giuliano in Porto Bušo.
Koprsko okrajno gjavarstvo je s 1 o v e n s k o; ie v istoimenskem sodnem okraju so v Kopru, Oltri in Miljah le I tali ja n i; v občinah Hrib [Monti], Valle, Lazaret, Sv. An-ton, Marezige, Pomjan, Šmarje [Monte], Koštabona, Krkavce in Bo-ste so pole? Siovencev tuđi 11 a-
I i j a n i: v pt;ranskem sodnem okraju prevladuje   srbolirvaščina, le Peran in Isola sta   čisto  i t a 1 i -janska kraja, Salvore, Castelvene-re, S. Pietro dell' Amata in Koria so mešani (Srbo - Hrvatje  in  Itali-iani).
Ostala okrajna glavarstva so srbohrvatska, če izvzamemo sodni okraj Podgrad, ki je slove n-s k i, izvzernšf jugovzhodne srbo-hrvatske občine in r um unsko občino Žejane; v sodnem okraju Vo-loska živiio pole^ Srbo - Hrva-tov tuđi 11 a 1 i) a n i v Voloski, Kastavu in Lovrani; v sodnem okraju Motovun le I t a 1 i j a n i v Motovunu in Vižinadi, 11 a 1 i j a n i in Srbo- Hrvatje v Karojbi in Vižnja-nu: v sodnem okraju Buje Italija-n i v Umagu, Buiah in Novem Gradu,
I1 a 1 i i a n i in Srbo - Hrvatje v Crn?m Vrhu [Verteneglio], Mom- .
Janu, Tribanu, Krašfcah, Grožniann, Kostanjah in Završjn [Piemonte], Slovenciv Kubertonu; v sodnem okraju buzetskem so 11 a 1 i ] a n i y Buzetu* ItalijaniinSrbo-flr^ v a t j e v Roču in Sovinjaku, S1 o -venciinSrbo-Hrvatjev So^ čergi, Movražu [Valmovrasa] in Raki tovcu. V pazinskem sodnem okraju stanujejo poleg Srbo - Hrvatov tuđi 11 a 1 i j a n i v Pazinu, Tinjanu, Sv. Petru v Šumi [S. Pietro in Sel-ve], 2minju, Lindaru, Novakih, Gra-čišču [Gallignana], Pičanu [Pedena] in Gologorici ter poleg omenjenih še Rumuni v Letaju in Sušnjevici; v sodnem okraju Labin so 11 a 1 i J a n i v Labinu samem; poleg Srbo-Iirvatov so Italijani v Plomi-nu [Fianona] in poleg prvih še Ru-* muni na Brdu; i talijanski so popolnorna Poreč in Vrsar [Orsera] (sodni okraj Poreč), Rovinj (isto-imenski sodni okraj), Vodnjan, Fazana, Galežan in Pula (sodni okraj Vodnjan^. medtem ko se nahajajo v Šišanu [Sissano] tuđi Srbo - Hrva t j e. Na otokih je Krk i t a 1 i j a n-s k i. med Srbo-Hrvati pa prebivajo ItalUani še v resu fCbersol. Osoru fOssero], v Malem in Velikem Lošinju.
V primer naj navedemo še podatke — za nas primeroma najne-u>rodnei^ega štetja na Primorskem iz leta 1900.:
°j>ezikalni                    Trst           Goriška          lstra           SkDPaJ
slovenski    ....      24.679,        140.582,          47.717;        212.978
srbohrvatski    ...           451,                 94,        143.057;        143.602
italiianski    ....    116.825,          81.136,        136.191;        334.152
nemški.....        8.880,            3.498,            7.076;          19.454
drugi.....           175t_________92,            1.924;            2.191
tmto favslr) OTEJi.     .    .     lol.OlO,        225.402,        335.965;        712.377
D8?ZCbn CFRb!?2lSffi     .    .     178.599,        232.897,        345.050;        756.546
Volneni sviterji
JWC&71ĆfC
Razglednice
btllint In  nevolatn* v najv»<jl Ub<Mrl
pripereia na debelo
M. Tičar, Ljubljana
S«t€nburgova nL i           Sv. P«tr» c«sta 7f*
Najlepša božična darila,
kakor tail velika liblra
:   briljantov in   : :     vojnih ur     :
90 nalnttiUi e«uUk
1 *i >e novi cenik
t koledarjem Tuđi po pošti
> gratis — Gene ▼ oenUm I        brei poviikev
1   Za obilni obisk vi udno vabi Tvrdka
F. ČUDEN
Volna Urla«    Prekrnova ulica & 1 t Ljubljani
.T
stran 10                                                                                         MJOVtkba MASOD*. «M ». II ll>H ttlfc                                                                                     STa. tttv.
Dala'tU kapital B M,IMlN»->                                                                          •   atDaft  ^     I                                     te* *a. fk* « fcna. tanitac SI. ta III«:
Ba>arva               „  ST,O*Mtr^.                                                 W. IO1«    iPT      I>MV.                        aj           K 136^330.091-—.           u
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana,  preje J. C. Mayer
CdtraUulhajJi.-IjhmiJmim.                         Mg K U* Ml OM (I ■ JH&U iHfiL                           tstunljiii 1164. - SS ptaž*.
Pretkrbovmjt mh baakovnfli tranaakdi, aff.t ■ttmaaeata aa*asaaBi atea aa ImmOk knjiffct brti rtntnefa davka, kontovnt bajlgt rtr aa aonta aataet t vaakadfMt/aiai vaa*a* afa4ntm aata-štovanjem — Denar a« iahko dviga viak dan braa •fpoveat. — KapoTan)« ta) pra4aftaa)a tfva*iBjea*aai pa»lr]er atrogo ▼ okvlm nradnih kvrsaUi poroti! — Saraajevaaia ia apra*ltaa)t fiaapati) vradnoatnlfc paplrjev ta poaofila nanio*                                                                                                                                 \jg
PMpJnHBWMI#|Ba la^PfSavaajO  NfHB MBfHJVJH  aa VMff aaaaOJattia ta  lnOMIMSklll  flMStlMb ^» IsplacaVaajv RTa*
»#—« ia iajraaaafr Vfo4noataih paaujcv — Kupovani« ia arodajan}* đcvia, valut in tujih nove«*. — llai«ai«daia vamlh pr«dalov aamoaJiraaibe (tafes) sa otn)*varm» thranlevanle vrednostaih patHricv, Mttta, 4raf otla itd. pod lastni iakl«poin stran ke. - Opi iitlliM •. tor, rov. l«t«ii|« BresplaCna rcvislja laf rt-»anih vrcdnaatfria aaptfi«^ — Pfintat ta na frebtnla, taplaitla ta *ifci«i»« w Immrtkm ta I« aaaarfta
UftmtM ln plsiN«Nai Ml««nn« i« •••«•« • w««li » fciamiai« st»#aia>   »pialaiaiMai «a»am»aili«ff^i M*fcta» ai>aaipla>4fi#.             ••vrn^avk«! rrvaiatea bttaka MvbUsm.  - ftlsftaai iaav. 41
Lepo pinto
na Gorenjfkem s fostilnlko obrtio in lepim ▼rtom ter i dru^imi pritikl nimi, kakor ti'di 8 tobami za tujce in z vso opravo ft »r*4a. Kjc, pov« upravniltvo Slov.  Naroda.      3731
Eapv|«m in prodmiaot ali ▼  k»-misl|oo *xani«m samo
starinske stvari
la ta«                U45
staro   zobovje.
WI ip, bri?2C ia Mw,
FranCiSkanska oliu St. 10, LJiblJana.
Ravnokar došla tecja partija
ia ia prai
dobro blago^ ▼ orig. abojih   k ca   60
kg, katero   oddaja po primerno nizkih
■      ii       aea     cenah     «a«MB»s
tvrdka A. Kušlan,
Ii]nbllanav Esrlovska costa 1S.
^rav^,,t—=^    sivalni stroj
TTiJJOSIP PETELING-U
jB^EpiĐ          \                                                  #^»      •                                    Trn 9
zeflnuTNfTnu. 5       to^nuitaMi^. „Gritziier" ta ..Hirana"
sciojav v prprosti (a hiktat oatvaH, aanra >oaa aotjaaiia, vat atro)! vtaoi« fitikaja), krpaja pariU la a«gavi«a( ttr Hvaj« aaprtj hi aaia). Pauk ▼ Ttztajo amsala^aa v atft. Žalo a* at vaak \%k\m agloda tat aoaaaiaaa« aiatcaM atrajtT paiikual ¥ trfovini
•7 LJUBLJAHI, ww. Potra Mafif) Tp * bliza frančiSkinsktfa aiasti, ma voAo, le?o, 3. hiSa.
priji zs peto mi ino pni
i.) štiridesetletna 5 Vio amort. driav. posolilo
* K 92'— natto od K 50*- nom. naprai
2.) 1. iunUa 1922 plačljive državne zakladnice
a K 96*— nato apraiama
ŽIVNOSTENSKA BANKA podružnica TRST
Via Ponterosso 7 In Via Mar. Tarasa 20 ¥ lastni palači.
Tozadevna poiasnila se dalo drage volje«
Mesečna soba
se takol odda.       sao§
Kia, pove u^ratn   »Slov. Naroda«.
Malino v sok
garantirano naravta, vkuhan ▼ naffintjii ra* flnadi, v pofttftia savofth i S kf bnrtto 14 K franko razpofitja A. TOS1K, Frafs, IraL Vlaohraij 11741«. Za vtC)a aar^lla lptd»
'•Ini oferti                       358S
Lnsne kite
■aitelffte kakovontl po T9 9, li' ia   1$  kreni   lasne  poilo«e  la ■ireiiee vseh vrst| „Merll*, fcarva sa laso !a krade ei Dr. Brallea pit ta41 lasne vođe la nasti|
SaatvoeaisaanilvaBle laSf taalnkt la paeer poaUtel 1.1. a. priaoreea
Štefan Sirmoll
Ljubljana, Pod Trančo št 1.
Pos«rl Sarmdl vpoklUiattfa v vefeak«
alviaovanla  fla  leksl  o4pH   MBae  u
procafft alaga la stcer -#aakl taa tara«
.lila) Vtf la v štitile oa  |«o II
rara «eael«aav
Ht S ftnnO Narodnalilarna.
Jiaznanild.
- VI jod no namanlam ▼aea ^mttitim damam - ođje-nalkaTS bi^le trrdka J. Sorfaao nm ' Sr. Petra ceati 28, itđHo-Talka atesnikor, da aem k^t njena    doigolatns    pomoČr.ic*
prevzela o%pt xa !z-delOTanJe
jgoraj   uaTedeue^a   predmeta ter ▼•eh   t to   atroko   spada iočih del.                          mn
a^ppojosaaai teeM jvopi atlla.
Obenem ae   c«ni.   da ni ara xa> raa  oadal|na> naroČila naj
topieje priporočam.
Z  Đa)od1iČB*iiim   apaittfya^j«f
Ter^Uo Kranlc
S». Petra ctfa JL Zl
J. Gorjanc nasl. ▼nasla naroMla  feMai
lofoo IsvrAovala.
vUattlD nnhlli f lierfU!
Kdor  hoč«   ttouiti   ■ »vojimi  »orodntki
▼  Amtrto ▼ dotifco ra«H doaaraiN pod por io d aem, aaj naoiia Inativo nismo
▼  a om * k cm }«aika, ttčoča aa nmo rod-htaakih nimrr, IH  na ama o^a»c*ti n\č polit tn*f* ali kar -rojao   sadeva     Na-tloT i»oj a   tor*v nikoT  aaf   aaprtc^na InjTarto. ▼ drufo   kuverto   aa>   ▼takac f?f»a pismo ia aaitjo aapilo aataaćen itavloT ia ima rdpo*itjatel»a tat* *«• kui r>dno<1j* aa »Jr^«io a^r~«O'  Mmmrj C*
Sare, kaaVr aer  Ae>esse a>ras» tfeaer Bavk, Ber1fe, W. •-         ssai
M. Schnbert
preje Bilina & Kasch, LlaMlaaa, UđovaHa aL 5.
priaoro^a    »e-iko    aalo^o    fltaala    fta
Biaoo-rokavioi  aieaae kiafo *•
futnod«   ia    dame.   rano »rit aa   flae
partaaie, reeaa iola I« amatori!*l, kiraraieae   ^reateete.      411
Moderna pred tiskanja.
laiolovaa1 o preeeioeoaik aaai^ev.
^——----------------■—■———--------------------------------------------------------------—
J^aznanilo.                      .    (
61s*fa«0ia oa^inatru vljudno otintnitm, da aeiA
kavarno „MERKUR"
Židovska steza 41. 4
Ma nOVO prauradHa ter orcdlla tndi poaeboo čattoilko sobo la safotaf* Ijtoi toćso poiticabo ter te priporočam % odličnim ipoštovasjem
mu                                                              Marija Izlakar.
Od  Tiaoke  e.   kr.   defeloe   vlade   sa  Kranjsko   s  ođlokom dao 9. oktobra 1916 It 30 912 koncesionirana)
pisarno za reoizljo goznih listao ter rehlnmncljshlh In tarifnih pojasni!
Uubliana, Dunaiska cesta St 29
aainaRJa Tljndno aroio OtVOfiteV«
Oraaae arei tfepoldae e* '/>•- — 'A1*- «ro popolane   n   VtS. — v>6.     n
■  ■   m   reKve« nealelje Ia prmnntuam*                                m
V retisile lsreeeat vosal listi ae bodejo toiao la S strogo psiljlvostle preaieiall.
■    Honorar tilsok.    ■■   ■     ■ ■■       ■ im
Kranjska deželna banka v Ljubljani
mrcinu f\m u pgfO 5VI« flVStlllSkO UOjllO POSOjIiO w mm m
I. 40 letno 5\\ amortizacijsko diiavno posojilo n II OillE 92 kron,
u. 5'IZI« državnozaldadne liste i ma bM a aiL u I a miinle 96 kron.
v tvrho podpisovanla woiw— posolila dato banka                                         ■
.            hipotakama Ju komunalna posolila.            .
272 »**■           ______________________________________SLOVENSKI NAROO*. *» * ir mrtii Ml«.                                                                                     Stna 11.
Dvonadstropna hiša v Celju
% Ye* ttrankami in ddarnioo, U ja pripnm m vaaka oki«, Ja m 34 000 K aa proda}. Hila slofl aa prometna pnatata, hf iaaa reliko bodofinott — Vpraianja na aprav. „81ot.  Naroda11.          aa*
PATENTE
TMh dcftia tiposlufc hitcair                                 aaa I
ftaU QELHHAiJft,  obtathftno •▼tot. m iiprmaail palaaM adu** __________     na Dunaja VI., ■aHahllfaratrajaaa at. a?,                         I
Orehov les : kostanjev les
v deDllh                                 v potoni*   in <*»MIN
kaplm vsako vagontko mnolino po  najvlijl tfnovnl oonl
J. PogačnSk, L'nbliana, Mar. Tereztje cesta 13.
__   .________________________________     —^— - - ■ — ■_______________________________
Zajamčen uspeh. Tiio4t »^J;«1 *•«■
Bujne,   lepe   prsi
đobftt ob rtW m«<L                                           a*5a
or. jt. niAd mkuic 44 pi*i ^ko .t*ro*t. »a»«iiu ■■>ifc>   «■**
se zur.anje.     Edina krema za pr»i, lo   10  v»!*d   čudovit«««   učinka  prodajajo lekarnarjl. dvorne parfumerijt   td  Poizkutm puiia K 9'3n, relikt pnlica, 1A-dostn^ u uipch   '' 8"^n.     Razpo^Utin'f itrogo dltkretno.
Eos.   Ar.   A.   lls,  latoratortf,  Ovu«   DL,  Ukltrif|tiH  II IiUf  v  LfaM)nri>   »■|W4>1   KaM  ki  ^AiHta".
Damska klobuke
-----    w najveČJi   Izbori  priporoča    ■■
MINKA HORVHT. modistka
LJUBLJANA,   Stari   trg  *tev.  21.
Popravila najoanoja*                tm                Papravlla it«|«a«ia|a.
i 2dravnikželodca.
IU zelodca
Ia potataoat talodtaafa likarja li idravilafli raatliav katari la-bona vpllTa proti alatoailai v ielcđco tor radi tega ▼ aobaal drailnl   sa   M    ama!   aiamlkaH
:  G  F. Jurasek :
uglaševalec glasovirjev in trgovec glasbil
¥ Ljubljani, Wolfova ulica it 12.
Zaloga ter izposojevalnlca
glasovirjev, pianln in iiarmoriijsv.
*"'      Ugodna zamena in lOIetno jamstvo«
Speclalsl savod %a ngUia¥as]a tar papra* ■                tlla vioh glaabiL ==:
Ufj1a#a^a!ee ▼   „CKsabeal   mnHtiH tar ▼ vaak ---------------    slovenskih laTodlh.    --------------
^rlporcča.m.o *p©diaJn.o
dsmsiio in otroško Konfekcijo
xalo aolldna tvrdka
M. Kristofič-Bučar
Ljubljana,  Stari  trg  ttev. 9. — Lastna  hi««.
K»{aov«!*e      W*~    KOSTVMB    "W      Va|»*T«|ia
BLUZEsH^'KRlLfl
Otroške oblekite n obleke b nlaleikL
Bolulta* pmU« ia *r*fl* f«k«iNla« bb a*f«f«Ha4i»i
wm~ Poiilja na isblro tudl na datala. *«■
■■■■■av ^^^m aaaaMa na aalanaBVaV
otroSkfh vozjčkov
time.
ILPaklo
o™"aaaaj   w   ^n^avaBpBBBV
Franc Furlan
kl]n6avBl6arttTO
trn
uloga ModUalkov
maakalM           m
yimbrožeY trg itet. 9.
1. AGflOLA
i Ww flssafAa rch 11
Velika zaloga
steklenino, porcela-
na, ivetllk, zrcal,
Up, kozarcev, vrčkov
Ltd.
Qostilniška in kavarnar-ska namizna posoča
po nafnliflh  cenah.
farno barvarstvo
ter kemično či?čen)e in
snaženje oblek. Apretura sukna.
JOS. REICH
Poilanskj niti - Ozka ma n. i Sprejemališče
Sdcnbtrgota ulica i\. 3.
Pottreiba tattUL Solidne ceae.
NAJBOLJŠE PERILO
pV   lastnl izdelek.   ~W&
umoai C. J.HAMANN m\ni.
OMaMtvma* koaott. aUis^biMi poaredovalnloa aua m       Maka^ ta pa-0d«i|« s^mlJIŠA In poaaatav       m
VALENTIH ACCETTO
atapHaafaal a#>dal bnradanao                    tm
LJiibl|aiiaf Trnovskl pristan 14.
Ra preda) taaai ? arcdial aatta ?cč dobra ©brettujočOi se    ti I fi
■     Nataateo  ao Isto na goranH natlov.    '                         ■»*■ al a9
ao%oajoaaj pa/vtaka aan Fadl oafla saloara«
aiWta» v«l«fla« Icakovostf, »ako i pa vpormb«, braicne A
KS   U«.
arltafcl aparati, S. Gitettc. ▼ tleftntuttn   nfktljittem atui)v i 6 reirnrnimi  klintmi KO— fn K 8 80; ▼ finih aaaeta« S   »r»«dak>mr   čopićem   »td. s 6 klinamt   K 7* *> -hi 11 HL — Hajboljia Ia. apaatalaa aarajtalfaka klina
tučtt K 3-60                                2883
Ia aattafar atrall ta Urtfoafo laa z dvemt ftsiioma K 7 30  Patllia po ponttlu. Vojno poitnt poSU)«tvt proti rposlatvi  zneska  v   naprej  z dodatno 1  K    za  porto. Specijalna tr*ovfna sa sotinike iekicn« predmete
A. WEI88BERGf Dunaf II.,
Oatov« DMtMfrMH, tl/llln «M«lak IV.
Katafecl ia mhbU «■ (rw m pftxltiale* patit. Sfoventkt knr«*pofldt«a. ZutopniM M iKeit.
aar a«d bo iet obStoj«£a -aj«
parna barvarijainkemicno snaženje oblek
•av                                 IM
^^ apretura sukna         ^
Ljubljana,       Mm Đnf         Oltec«»
f«l*akvfl*va iL t.     UH IVU UVV         Banka aliM 4«.
aaV^a^Bh        *aiaak^Bia>A ^B^k^BBh^B^aa^B^aaVBaaaaV^                                                    ^
Faatraiba vaataa la latea.                              Halallfa aaaa.
š Imi iliilU to, li li Sntli ?
BRATA
fitelitana, UiiiA.iiiily
Prodajalnicai
MikloiiĆeva   ulica   *t.  6. nasproti hotela ^Uftlon^.
EBERL
ii 10» m Uris):
121
Dalawnicai
Igriika ulica Itev. 6.
RltktHčna sita.
Ijiiasa
Bllžolo se oelibl dnevi freče!
T taaa da U lateaarfa MIT litrabani kada fUrai doUtki alada-
Mh liboralfe aradki
Novih srečk 4nb. rkčcn križa    .   .   .   300.000 In 800.000 kron
tirlkik srtUc......200.000. 400 000 i n 100.000 frank.
3% lemljiUik srefk iz Uh 1880    .    .    .      00000 in    90.000 kron J% zmljtikfa srečk Iz leta 1881   •   .   .     00.000 in 100.000 kron
17 ir«)feaa| vaaka lata! Srota gia^sih dobitkov L isi7c
3,230.000 kroa oziroma frinkov. WT   Mafatal f^rak aaaa K 7-— amtraaui B S-78.   ~m&
Ta araaka lamalo tratmo daaaraa *ra4aoa| !a !• tsffaba aaoaiia kakar pri Ia tarlflaa  v alaaat« aaMpakaala lakljncaaa! — lakteralta  arai^lateo potaaalla la Igralal aaart, klttte ■ aaraHtaal                                          3414
Sro6kOYno lastopstro 19 Llnbl|ana«
Mestia hrannnita fiobUaiska
LJUBLJANA         -
Prešernova ulica Stev. 3.
Največja slovenska hranilnica!
Koncem leta 1915 je Imela vlog . . . . K 48,500.000-^ Rezenraega zaklada........„    1,330.000*^
Sprejema vloge Tiak delaralk.
Bnuiilflica je papOanio varaa ta stoji pod kontrolo
c kp. deialne vlada.
Za varteraajt ima vpeljane lične
domaća kranllnlke.
*■■■!■ aa MM&pU« la potopi« m lraa]a^«ai pr«tt •*/» !■«•■ KrMpfci pa pr«« •'/«•/. •femltaa la prati aa|aiaB| i                 1% !■*■■■ **% ««pl>««va4B aa i«lf.            n
**— |g-_______________________________________________.SLOVENSKI NAROD-. «H S& a*V-aftn »16.                                                                                           372. lte».
Nobenega zobobola
tK, »jebem* »oči krte spaiij«. JTlde«" pomiri bole čine v othh sebeftv pri trdonttitni rrrmatifnitt robni* b«te£tnali( ko se rsa sradstvi fe edpovedala. Pri ftcmsaeha denar nasaj. Cen* t 30 K, 3 zavitlr 4 K, I zavitkov 5 5 K. W»beatga zobnega kamena ve£, meinabete zebe d«*brte p>© uporab   „Stts"
— laftnecja Uvida. Tiks'šnji učine*   Ona i K  3 stekteniee 5'K. l«Miy, Ilici (Sosdura) L Fottai »ređml lt 1 19, Ofnka.          36i§
Jfo«? Sričar
-*Sr Selenbargooa ulica šteo. 3. •%+-
Zaloga i%gotooljenih oblek •v  gospođe in dečke.   ::
af ^_^^&7\~i^^       =====   Priznano naiboSjše   ======= ~
£          >^i^Jy     X       v   navadnlh  in  najfinejbih opreman       g
•                           JF     ~"~~~^^"^ * 10!ttno pijnfn« garanrtjo ^————  B
S        l^fiS^^K       knkop tuđi najbolj priljubljena      5"
Spec$ftln» trg*Tioa Jiftlnih strojc? in kcles ter vseh posamernita de«cv itd. "y*
ff Spr«DJinem zastopnika ali zastopnico« -*
Parilo                 llll?iginj! lERStiKkii BilH!.                Per.io
■ |«Mt MWfl       __^^^______       za deieta
_________1   Ustonovlieno 16SB.   _______________
Moško, damske In otrošLo
I        •                     ?
2         l^     lasinega   izslelka     "^S        ?
P                      Meč Etui Etra«!i izbenefa kroja, ttćnef* dela, zmernik cea
P                                           prlporoć«                                          a»
Idobaviielf perfla ces. in kralj. TJi ^okost^,           £.
ftastniftkih   uniformirani,   zavodot,   sa-         §
mosianov i. t. d. v                         9
LJUBLJANL                          ^
®          Perilo po meri se izgotavlja nafKitreje«         £
m
-             Istotam prva kranjska             »
1 piiaiDlaiapiii. !
I,                 Motorni obrat.                  £|
a               ———————               ?
I " I         Bajutfl farGfMig gerila.        BajEaiciži rtroj?.
LJ_____,     •      ,______
n                      i                Priman*                I
na|poštenej§a postrežba.
Hi Utatl  -------------------------------- iPHtii preiiBlL
PistdjM peri«, pti ta iml
Zima se oglasa!
Dovoljujemo si slavno občinstvo opozoriti na:
Specijalni od^elek zs pletenine, trikotažo In perilo:
Za dome!                         Za sospode!        Za dečke in dehllce!
Vrlina pletene jopice lit tJuio*    Srafce Mknnc \z  sifona  in eefirja v    Sportne fopice za deklice.
grdCi z rokavi  kakor tuđi   brez           najboljsih kakovostih.                      -  -A    •.        ^ *■            ^   ,   ,
folravov.                                          Srajce   za   šport   v   vseh   wodCTnih    ^lter|i m dečke v vseh  kakovostih Sportne iepice iz volne in svile.              obiikah, \z celirja in mako.                    in ve^kosah.
Spodnja   krila,   pletena   iz  volne     Ko*ne srajca v rszhčnih obhkah.      Sportne Repice v rarličnih oblikaH
crepe de sante, svile, listra, klota,'    N©rma8no   periio   kakor:   srajec,           in ban-ah.
batista itd.                                              lopicc, hlače iz volne in bombaža.    Oamaie v vseh velikostih.
KAmhina^A    ftra:fA     sABuA   :.,    Tetra    perilO,    zdravniško    pripo-
RomDinate,  sraice, jopice u\          mCeno                                         Nogavice od najcenejše  do  najfi-
SSSh.i!?erJ°iifoP«Cn°   1Z           f     Nogavice volnene, mako in bomba.           nejše   vrste,   A   vse   starosti,   iz
PreSpas«.W   PSnt beH in crni v         »£* ^^l^ b"^-         "^^ ^^ " "^
v5-h moderaih krojih.                      Ovra.niNI In manšete,   najboljs:    Wsern| triko in normalno pe-
StGZllilci   v   različnih  kakovoshh od     ^23^ na?a«inka  i'd   v veliki           rll° kakor:   hlačke'  iopice kom"
najcencših do najboljsih.                       i7hm                                                      Dmaze   ^zabe)  v vsakovrstnih ka-
M#%M-»»,;#-A rr« ;« v rtiA^nii. Vi-in/^Vi                                                                                            kovostih in velikostih.
Nogav:CQ crne in v modnih barvah,     Rokav3ce ^laCe, p]atenc in triko.         _   .            tl            .  .    X1
^o!^c^^ svilene, flor itd.                 žcp„§ rot5Cl v 'v5Keh kakovostih.         Tetra perilo   za   dojenčke,  higije-
Gamaša i, s.kna, pletene in triko.     0oHol3nHe gama5e, rotavica           n!Čn0 pn™n° kOt MjboIj5€
Ro^avice srlacć, pletene in  triko.              jn dru^o   v   to   stroko   spadajoče    P^etipasniki za dekliee iz perilnega
lepili   ro&>ci   iz   platna,   Jifona   in           potrebščine za zimski šport in tu-           in  belega   blaga,   kakor  tuđi   za
^batista.                                                   riste.                                                      male dečke iz močnega moleskina*
Največja In najpopolndjša izblra ¥ tej strokl.
Posebno priporočamo raili^no vofaiko perUo iz ^ste Tolne in relblođje dlake, dalje galnia ameriškega, in fevHsk^p*   proizvoda v r»ph   velikostih, veliko zalogn dežziEh pladiev cd najcenej&ih   do   najfinejših,
=    in aa^aaderoejie folWLt iz svile, baršuna in volne.    ======
Hesffii t?§ 1D specijalna trgovina za pletenim, trikotažo in perilo M*5tM W 10
Na debelo in drebno!       =^=^===      Na debelo in tirobno!
/ 7i kf. u. far* Wia. \
v     Pri naši poslovnici knpllene srećke so zadele %   %
K 300.000 glavni dobitek:
y>.                   St 10.202, izžreban dao 16. oktobra 1919., IV. lot                 >v
//\          K 60.000.......šl. 60.606,      /1/«\^
X K 40- X        „   30.OOO........,    68.435,      X K 10- X
„  10 000  .    .    .   .   št. 7.788. 130.169,
7             ..    5.000......   ■    **. 68.425,           £
■ ■      -J                         mnogo đobitko* po E 2000, 1000, 800,                       m      £*
•£     ~ m                    400 In feliho itevilo đoliltkov po K 200.                       ?     ^
g || ' ■ Han smo iKiatiili X 1,120.300'—          i S
M    1q         Pršhodnje ir-ebanje  bo  že         »    g
g     2 j                 12. in 14. decembra 1916.               |    •
*?   5 *          Iz!nba!3 si Mi 7880 dobltkof v skc^ii mh R 390.008.                   *    £p
e            Srećke prlporoča ln prodala            f   mm
XH 2fl'"\             '          *             ■   ■     ■  ■■          -                  /*>A
•   w Ljubljani,                    "
kot poslovnica c kr. avstr. razredne loteiije.
«jjj>                                    z=i=i    in njene podružnice   ==                                  <T^
^^                  v Splitu, Trstu, Celovcu, Gorici (seđaj               /fc
^                                       t Ljubljaoi) in Celju.                               jS*
^^        -    RaroftUa ao nalpripraraelda po dopisnici ozfrtma
x mporalM poalanlh Baročilnlh tlakovin.
Oficijelno subskripcUtko mesto:
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
in njene podružnice v Splitu, Celovcu, Trst«, Gorici t. i. v Ljubljani, Sarajevu in Celju VaT* sprajamajo priglase na
PETO 5\\-no AVSTR. VOJNO   POSOJILO
L ittiMMtUilai «mta prwto I^V.-m —irHiMl|,ti Artera* mijfc i tTf« •/. u IM ■ m«.
D. iavka prMto S' ••., «m I. |art|a ltn vrs«l*f« arlata« Mttoii— * M'M V. u 1MI mu.
kl tMlro mtaM ■■§■>!!>■■!■ '/*% bonififcaclio«     '               >i*jl«w|« m vril oA M. aovamlStra «• 10. iiMMln ltlt>