Štirideset let gubčevcev Osrednja slovesnost (tudi v počastitev praznika občine Trebnje) bo 4. septembra v gozdiču pod Trebelnim — Govoril naj bi Viktor Avbelj—Rudi — Dan poprej otvoritev spominske plošče F. Kresetu —Čobanu — Še vrsta drugih prireditev in otvoritev V spomin na ustanovitev slavne Gubčeve brigade' prve dni septembra leta' 1942 slavi trebanjska občina svoj občinski praznik. Letošnja osrednja s love st no st ob 40-letnem jubileju brigade bo ravno tako kot njena ustanovitev v gozdiču pod Tre-belnim, in sicer v soboto, 4. septembra, ob 11. uri. 12. avgusta je bila vTrebnjem j seja odbora za pripravo stovesno- • Ker se v odboru Gubčeve brigade bojijo, da seznam članov njenih borcev še vedno ni popoln, veljajo borcem tudi vabila po sredstvih javnega obveščanja. Samo na Trebelnem bodo udeležencem tokratne postrojitve tudi izročali spominske plakete. sli. kjer so sodelovali tudi generalpolkovnik Stane Potočar— Lazar, član odbora Gubčeve brigade, poleg predstavnikov doina-ce občine pa tudi predstavniki krške občinske skupščine, torej o eh domicilnih občin te brjga-e> ter enote JLA starešine Anteja Mikuliča, katere pripadniki pod imenom Matije Gubca negujejo borbeno izročilo brigade. Odbor se trudi v duhu načel vsesplošnega varčevanja izvesti sicer skromno, a dostojno počastitev jubileja brigade. Vsekakor želijo, da se njene takratne postrojitve na Trebelnem, skupaj z istoimensko enoto J1A udeleži čimveč njenih članov. Iz Ljubljane bo zato 4. septembra ob 6. uri odpejjai posebni vlak, ki se bo vračailz Mokronoga ob 18.45. Od Mokronoga do prireditvenega prostora in nazaj bodo vozili avtobusi. Pričakujejo, .da bo imel slavnostni govor predsednik predsedstva SRS Viktor Avbelj-Rudi. Povabili bodo tudi predstavnike pobratene italijanske občine GuestaUa iz pokrajine Regio Kmilia. Dan pred osrednjo slovesnostjo na Trebelnem bodo na rojstni hiši v Bogneči vasi odkrili spominsko ploščo narodnemu heroju Francu Kresetu-Čobanu. V soboto, 28. avgusta, naj bi bila v Svetinjah zaključna prireditev akcije Suha Krajina 82, ko bodo tam otvorili veliki sistem vodovodov. Zvrstilo se bo še mnogo drugih prireditev in gospodarskih otvoritev, med drugim čistilne naprave v Trebnjem. Tamkajšnje združenje obrtnikov pripravlja tudi razstavo malega gospodarstva. A. Ž. KOLO Z MLADIMI - Sevniška srečanje pri taborniškem domu. kres. (Foto: A. Železnik) NA BIZELJSKO ZA 1,4 MILIJONOV DINARJEV POMOČI Občinska skupnost socialnega varstva v Brežicah je doslej prispevala enkratno pomoč 186 družinam in posameznikom, ki jim je toča uničila pridelek v vinogradih in na poljih. Prizadeti iz 10 naselij krajevne skupnosti Bizeljsko so prejeli pomoč v zneskih od 3.000 do 10.000 din. Večina je dobila pomoč kot akontacijo, saj računajo, da bodo nekatere družine prejemale stalno podporo v času od 6 mesecev do dveh let. Najdlje bodo morali pomagati tistim, ki živijo samo od vinogradov in jim je toča „obrala“ pridelek za več let. Prizadeti sta zlasti naselji Bizeljsko in Drenovec. Na Bizeljskem so dodelili pomoč 54 družinam in na Drenovcu pa 42. Daleč od začrtanih ciljev Dolenjsko gospodarstvo je bilo ob polletju 1982 celo na slabšem kot leto dni prej in po uspehih zaostaja tudi za poprečjem Slovenije — Težave iz preteklosti se nadaljujejo Prvi podatki o gospodarjenju v štirih občinah dolenjske regije, ki so jih 13. avgusta predstavniki SDK posredovali na novinarski onferenci, pričajo, da niti glede na začrtani srednjeročni plan .. l na stabilizacijo začrtanih ciljev ni. Res pa je, da se stabilizacijska prizadevanja poznajo in da se na tem področju Dolenjska Premika v ugodno smer. laba oskrbljenost z materiali v P oizvodnji, nelikvidnost, visoka za-oizenost doma in v tujini, vedno snr IZ?.U*3 Vlasti v 1MV) so značilni stvem(--eVa*c' dolenjskega gospodar-a> ‘inančni uspehi pa so le posle-lega. Fizičen obseg pro-0 hje je bil v *prvcm polletju le-njS^,'!° malo manjši kot ta čas la-’ cmkovitost gospodarjenja upa-’ P°slabšuje se akumulacijska sposobnost in poglabljajo neskladja v delitvi dohodka. V prvih šestih mesecih letos je 31.965 zaposlenih v štirih dolenjskih občinah z malo več kot 41 milijardami poprečno porabljenih poslovnih sredstev ustvarilo 23,7 milijard celotnega prihodka, kar je sicer 20 odst., več kot lani, toda ne na račun povečane proizvodnje. Kar 14 delovnih organizacij je v ljubiteljska dela v gradu V Metliki že drugič razstavlja Mirko Jadrič tem času izkaza to izgubo, ki znaša 1,5 milijarde dinarjev in je za 238 odstotkov večja, kot je bila ob lanskem prvem polletju. Omeniti je, da pri tem seveda večji delež primanjkljaja odpade na 1MV. Kot pričajo številke, so letos najbolj zaostrene gospodarske razmere v novomeški občini, nato v Trebnjem in Črnomlju, malo na boljšem pa so v Metliki. Po dejavnostih so očitno na boljšem tiste panoge, ki niso vezane na dobavo materiala . P- 2 DOLENJSKI LIST Št. 33 (1723) 19. avgusta 198? Ljuljka med pšenico brez prispevka SISOM V pripravi solidarnostne akci-Je posavskega združenega dela M pomoč oškodovancem po toči v občini Brežice se je brežiški izvršni svet obrnil na republiški sekretariat za finance za pojasnilo o tem, da se za solidarnostno pomoč ne bi odvajališe prispevki sisont. Odgovor J® bil, da delavcem, ki v materi-proizvodnji delajo prek -urnega delavnika, zaslužek Pa namenijo za solidarnostno P°moč, ni treba plačevati prispevkov sisom. Le-ti pa morajo ? tem vseeno sklepati. V sevni-. občini so že odprli zbirni racun za nakazila pri občinskem sindikalnem svetu. Izgub ni, težav pa vedno več Vedno več dolžnikov — Skupna poraba in obresti od posojil preveč porasle — IMa srečo je za več kot enkrat porasel tudi izvoz na zahodna tržišča, na vzhodna pa še za več Sejmišča NOVO MESTO: Najbrž je bila hud vročina kriva, da v ponedeljek na sejmišču kupčija oi tekla tako, kot bi želeli. Lastnika je menjala le slaba poslovica pripeljanih prašičkov, kupci — zvečine so bili iz dru-8*h, ne iz novomeške občine — Pa so morali seči v žep le mal-globlje kot prejšnji teden. , vilčno pa je bilo stanje ta-pe: rejci so pripeljali 218 od ®s_t do dvanajst tednov starih P jskov ter 12 starejših praši-^Vj Skupaj pa so prodali 109 vah. Za pujske je bilo treba odšteti 2.400 do 3.400 dinar- Prašiče Pa 3-500 do 4 600 dinarjev. Z ozirom na težave gospodarstva v Sloveniji in Jugoslaviji so v ribniški občini z dosežki njihovega gospodarstva v prvih šestih mesecih lahko zadovoljni. Delovne organizacije nimajo izgub, celotni prihodek gospodarstva je porasel za 33 odst. in prav za toliko tudi postavni stroški, dohodek je porasel za 34 odstotkov, izvoz na zahodni trg pa celo za 110 odstot. (ali več kot enkrat). Obvezna amortizacija je porasla občutno, in sicer tudi za več kot enkrat (kar za 133 odst.), pospešena amortizacija pa za 5 odst. Število zaposlenih je letos večje za 5 odst. (na podlagi ur) oz. 6 odst. (na podlagi zaposlenih konec meseca). Povprečni osebni dohodek na zaposlenega je porasel za 33 odst. (ali nekaj manj kot dohodek), kar bi lahko dalo slutiti, da so ponekod prekoračili dogovorjeno oz. dovoljeno stopnjo. Vendar računajo, da kršitev le ne bo, ker so nekateri lahko zvišali osebne dohodke še zaradi večjega izvoza. Vse te uspehe pa zmanjšujejo nekatere druge stvari. Tako je preveč porasla (za 37 odst.) skupna poraba, sc pravi prispevki za sise iz dohodku in osebnih dohodkov. To pomeni, da se je delitev dohodka še bolj nagnila v škodo gospodarstva. Za več kot enkrat (kar za 111 odst.) so porasle obresti od posojil. To kaže, da zadolženost gospodarstva narašča. Svojo likvidnost gospodarstvo torej drago plačuje, saj znašajo obresti na kratkoročna posojila kar 16 odst. Zelo so porasli tudi nepla- Kmetijski V ruši skrit uspeh /2./ t £adnjič smo v obširnejšem uvodu znova utemeljevali že 'kokrat poudarjeno, a vendar ne dovolj upoštevano dejstvo, in d nain° Pr' nas naivefijp kmetijske rezerve v travnatem svetu ua malo ali skorajda nič ne naredimo za uvajanje rodovitnej-50rt trav in detelj na travnike in pašnike. Danes si oglejmo, in $ 'n ^ se kazalo odločiti za obnovo travne ruše s setvijo ! »ako priti do sejanega travnika. . re tako dobra travnata ruša ob intenzivni rabi ne ostane m £° takovostna. Kaj bi rekli potem še za slabše travnike? Pake v rabi prej ali slej poslabšajo travnik ali pašnik. “Zrasejo se pleveli in slabše vrste trav, izginejo detelje. Treba je Jpaj ukreniti; strokovnjaki priporočajo, če je le mogoče, travinje. S setvijo je mogoče vnesti v zemljo boljše sorte, ajejo bistveno večje pridelke. ‘° je s kmetijskimi poskusi dokazano že tudi v naših rastnih Ve^nierah, ne le v naprednih kmetijskih deželah, kjer imajo vse c sejanih travnikov, ki jih vključujejo v krmni kolobar in v L°vrio sejejo vsakih pet let. Zanimivi so tudi uspešni poskusi povitih predelih Srbije, kjer so z obnavljanjem ruše in Ijfhjem boljših trav dosegli celo še enkrat večje donose krme. itio a Se vrnemo L praktičnim vprašanjem: travnato rušo je Enoviti na dva načina: klasično, z oranjem, če trto* e to dopušča, ter s kemičnimi sredstvi. Slednje je Ijj z?° tudi na tako imenovanem obsolutnem travnem rastišču, Je uporaba strojev omejena, dov aj.b«U prikladen čas za oranje je jeseni, da se zemlja lahko pre V'J sesede do spomladi, ko jo obdelamo s krožno brano in Pa ^^uikom. Trave je treba sejati zgodaj spomladi, možna rC(Je tudi setev v avgustu. Potrebna je posebna sejalnica in da 0 sejani varovalni posevek, najbolje jari ječmen. Razume sc, trav'0 h6*5*1 zemljo pognojiti prav tako kot jjri kemični obnovi 'uja, o čemer pa več prihodnjič. Inž-M. L. J 0 I čani prihodki, in sicer za več kot 3-krat (za 308 odst.). Posledica vsega tega je, da je kljub ugodni rasti dohodka akumulacija porasla le za 10 odst., kar pomeni, da je gospodarstvu za njegov razvoj ostalo zelo malo. Preveč dohodka so mu pobrali sisi, obresti za posojila in drugo. JOŽE PRIMC Povečujejo izvoz Lisca letos pod planom Konec meseca bodo prišli polletni uspehi gospodarjenja tudi na dnevni red nekaterih širših organov sevniške občine. Znani so že podatki iz analize Službe družbenega knjigovodstva. Razveseljivo je, da so visoka razmerja, ki kažejo porast izvoza. Stil-lesov tozd Notranja oprema beleži npr. indeks 545, krmeljska Metalna 375, sevniška Žaga brežiškega GG 158 itd. Vrsto let največji sevniški izvoznik Lisca je zaključil polletje pod zastavljenim načrtom. V prvih petih mesecih letošnjega leta so, denimo, izvozili za 30 odstotkov manj kot v istem obdobju lanskega leta. Lani so v tem času iztržili za izvoz 134 milijonov dinarjev, letos pa le 93 milijonov dinarjev. Za uvoz osnovnega materiala so v tej tovarni porabili 61 milijonov dinarjev, 13 milijonov so morali plačati našim tovarnam za devizno soudeležbo. 21 milijonov deviznih dinarjev so morah plačati vnaprej za uvoz opreme za pletilnico. Več kot 2000-članski kolektiv Lisce se je vsa leta nadvomno izredno stabilizacijsko obnašal, izvozu so zadnja leta namenjali skoraj polovico zmogljivosti. Kljub upanju, da bodo le deležni razumevanju družbe, so sprejeli nadroben načrt enajstih ukrepov, da bi tudi sami storili kar največ za prebroditev krize. Spremenjenim razmeram prilagajajo notranjo organizacijo, ker sc jasno zavedajo, da ni vedno mogoče reševati vsega v danih okvirih nalog in opravil. Vse sile posvečajo skrbnemu ravnanju z materialom in energijo, naporom za inventivno dejavnost. Navsezadnje ne bi bili v tako težavnem položaju za uvožene surovine v zaostrenih razmerah. Nova plctilnica bi jih rešila mnogih skrbi. Z njeno gradnjo kasnijo tako najmanj dve leti, seveda ne po svoji krivdi. Dolgotrajni usklajevalni postopek je namreč pobral kar štiri leta. A. ŽELEZNIK Mraz vzel več kot suša Breskev je manj, kot so pričakovali — Dozorela so rana jabolka, obirajo že tudi hruške Obiranje breskev na posestvu krškega Agrokombinata v Leskovcu je končano. Letos so računali na 36 do 37 vagonov pridelka, vendar so jim ga vremenske nadloge precej zmanjšale. V nekaterih nasadih je breskve razredčila pozeba, škodo pa jim je zadnje čase povzročila tudi suša, zato se morajo zadovoljiti s 60 do 70-odstotno letino. Nad kakovostjo pridelka sc ne pritožujejo. Plodovi so lepo obarvani le zaradi suše so nekoliko drobnejši. Breskve za vlaganje so letos prodajali po 40 dinarjev kilo- gram. V prodaji na drobno so jih trgovci, s katerimi so dohodkovno povezani, ponujali kupcem po 35 do 50 dinarjev kilogram. Več težav kot z breskvami imajo s prodajo zgodnjih sort jabolk. Pridelek zastaja v hladilnici, čeprav ga prodajajo po 20 do 25 dinarjev kilogram. Vzroka trenutno še ne navajajo, domnevajo pa, da je to posledica zmanjšane kupne moči. Ta teden so v Agrokombinatovih nasadih začeli obirati hruške viljamovke. Plodovi so zelo lepi, pridelek pa cenijo na 90 vagonov. Približno 50 vagonov hrušk nameravajo izvoziti, 40 vagonov pa prodati doma. Kupca za prodajo na tuje še nimajo. Upajo, da ga bodo kmalu dobili. Viljamovke so namreč odlične za predelavo v žganje viljamo-vcc. Pri nas ga izdelujeta Alko Ljubljana in Maribor. Tudi v tujini kupujejo vilijamovke pretežno za žganje, ker je na tržišču zelo iskano. J. TKPPEY NE VEČ K SOSEDOM — Krmelj že vrsto let ne premore gostilne, kaj šele, da bi imeli gostje kje prespati. Sevniško Gostinsko podjetje odkupljeno Papeževo gostilno preureja v lep objekt. Žal se dela vse preveč vlečejo. Zaenkrat je na voljo le bife. (Foto: A. Železnik) VRTEC PRIPELJALI S KAMIONI - Minuli teden je 30 težkih tovornjakov — priklopnikov pripeljalo v Kočevje montažne celice in druge elemente za novi montažni vrtec Čebelica. Vrtec so sproti sestavljali, pri čemer so sodelovale ekipe tozdov Vegrad iz Velenja. (Foto: J. SLIVARJI KMALU NA OGLED - Na dvorišču Posavskega muzeja so minuli petek z metlami temeljito pomili lesene zaboje, iz trstike spletene lese za sušenje sliv in razne posode, s katerimi bodo septembra na razstavi ponazorili pred desetletji izumrlo slivarstvo. (Foto: Jožica Teppev) OLEPŠAVA ZA 900—LETNICO - Ribnica dobiva vedno lepši videz. Med drugim so s kočevske smeri postavili pred zgradbo gozdarskega doma v Ribnici, kjer je tudi sedež ribniških družbenopolitičnih organizacij, kip „Ribniški totem”, delo akademskega kiparja Aladaija Za-harijaša. (Foto: J. Primc) UA \ 0 0 \ \ 0 t I EN HRIBČEK BOM KUPIL-. Ureja Tit Doberšek Odkup Temeljne združene organizacije bodo tudi v letošnjem letu odkupovale grozdje iz dolenjskega vinorodnega območja. Težišče odkupa bo predvsem na domačem grozdju s kontroliranim poreklom in ne več na grozdju iz drugih predelov. Klet našega tozda Hmeljnik zadostuje predvsem za grozdje iz domačih vinogradov, zato bomo najprej poskrbeli za odkup iz teh, kasneje pa mogoče dokupili še nekaj grozdja od drugod za vino z nekontroliranim poreklom. Nove kletne zmogljivosti, ki sprejmejo 92 vagonov vina, ter sodobna predelovalnica grozdja, ki je izpopolnjena in lahko sprejme do 1000 ton grozdja na dan, so jamstvo, da pri odkupu ne bo zastojev, istočasno pa jamčijo kvalitetno predelavo grozdja. Trenutne gospodarske razmere vinogradov silijo nas vinogradnike, da se združimo in si zagotovimo v gospodarstvu mesto, ki nam gre. Pri Poslovni skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo smo se dogovorili za solidarnostni dinar. Iz teh sredstev naj bi obnavljali vinograde vsaj do te mere, da se ne bo pojavil primanjkljaj pri vino- gradniških površinah. Do teh sredstev bodo imeli pravico le d ružbene organizirani pridelovalci. Naj spomnim še na pravilnik o kakovosti vina, ki se bo najbrž le začel izvajati in dovoljuje samo prodajo stekleničenih vin. Tu je tudi nabava repro- materiala, katerega osnovne surovine so iz uvoza, kar pomeni, da je nabava odvisna od deviz-Teh pa ni, če ne bomo izvozili večjih količin vina Zaradi vsega tega je nujno, da se vinogradniki združimo, da bo dovolj dobrega dolenjskega cvička, ki bo na tržišču konkurenčen tako, kot je sedanji iz naše kleti, oz. moramo doseči, da bomo na steklenice lahko lepili še zaščitno znamko slovenskih vin. Ekonomika je v svetu in pri nas (Goriška Brda) p rvzročila, da so se ■ vinogradniki združevali pri kleteh in skupno dosegli boljše ekonomske rezultate pri uveljavljanju vin in pri nabavi potrebnega repromatcriala za obdelavo vinogradov. Tu imamo v mislih dejstvo, da je konkurenca na vinskem tržišču vedno večja, predvsem zaradi pritiska cenenih vin z juga in da bomo dolenjski vinogradniki lahko konkurenčni samo, če bomo pridelali zadosti kvalitetnega cvička. Ob takšni razdrobljenosti in individualni ponudbi. kot sta danes na Dolenjskem ne bomo mogli zdržati zahtev tržišča, to pa bi vodilo k propadu ali vsaj k stagnaciji dolenjskega vinogradništva. Ne mislim, da bi morali vsi oddati grozdje v skupno klet, mislim pa, da bi vsi tržni presežki morali najti pot v skupno klet in iz navedenih ukrepov bi se moral voditi enoten tip dolenjskega cvička, ki. bi našel pot med še tako zahtevne pivce. Zaupanje vinogradnikov do našega tozda Hmeljnik je bilo v preteklosti nekoliko okrnjeno. Zagotavljamo vam, da smo se n a napakah (nekaterih upravičenih, nekaterih pa zlonamerno napihnjenih) mnogo naučili in v bodoče nameravamo naš cviček predelovati in šolati in na ta način doseči vrhunsko kvaliteto. Vinogradnikom, ki bodo v letošnjem letu podpisali z nami pogodbo za oddajo grozdja, nameravamo plačati del denarja že vnaprej, vinogradnikom pa nameravamo omogočiti možnost kontrole nad predelavo in šolanjem cvička do prodaje. Računamo tudi na delitev ostanka dohodka ob poračunu v letu 1983. Upamo, da bomo z vašim sodelovanjem dosegli, da bo naša dolenjska klet zaživela tako, kot mora, kajti v nasprotnem primeru bo Dolenjska ostala brez kleti in se boste vinogradniki morali obračati za repro-material drugam in voziti tržne presežke grozdja v druge kleti, v druge občine, kjer bodo prav gotovo najprej poskrbeli za svoje pridelovalce (to se je že zgodilo). _ Inž. JANEZ BRATKOVIČ O LETOŠNJEM PRIDELKU GROZDJA Na sestanku odgovornih delavcev KZ „Krka” Novo mesto in predsednika Društva vinogradnikov Dolenjske dne 15. 7. 1982 je b ilo ugotovljeno (po zapisniku sestanka): Ocena letine je z ozirom na stanje vinogradov na Dolenjskem nadpovprečna. Razlogi za to so ugodne vremenske razmere pravočasno cvetenje, uspešna zaščita itd. Pričakujemo, da bo v povprečju pridelek na 1 ha okrog 7000 kg grozdja, pri osnovni sorti žametovki pa tudi več. To pomeni da bo tržnih presežkov veliko. Tudi kvaliteta bo v redu. Trgatev se bo začela v drugi polovici septembra, žametovko bomo trgali vsekakor v oktobru. TOZD Hmeljnik bo imel dovolj prazne posode za sprejem tržnih presežkov (okrog 1000 ton grozdja). FRANC PLANINC 1 I ! S N N ! 'A ;V fcL33 19. avgusta 1982 DOLENJSKI LIST pisma in odmevi Je direktor lahko kooperant? Se nekaj dodatnih dejstev k osvetlitvi sporne vsebine članka „Direktor postal še kooperant" — Pogodbo podpisala mož na eni in žena na drugi strani — mimo samoupravnih organov Čeprav sem sestavek, objavljen nekaj številk nazaj pod naslovom ..Direktor postal še kooperant", spričo vseh dejstev, ki sem jih imei na voljo, napisal v blagem in nadvse korektnem tonu, me je odgovor, ki ga je v prejšnji številki za ZK Krka napisal tovariš Jože Starič, privedel do tega, da njemu in bralcem razkrijem še nekaj ne tako zanemarljivih dejstev. O neresničnosti in zlonamernosti sestavka se bo dalo potlej veliko laže pogovarjati. Predvsem je treba omeniti, da je sporni članek postavljal pod vprašaj moralno, politično in še kakšno NA DEBELEM RTIČU Pred kratkim se je z Debelega rtiča vrnila skupina 52 otrok iz sevniške občine, ki so 14 dni letovali v tem znanem kraju. Udeležila sem se tega letovanja. V lepem spominu mi je ostal predvsem izlet v Piran z ladjo in obisk naših prijateljev iz Sevnice, ki so taborili v Ankaranu. ANICA PAJK Debeli rtič odgovornost takšnega početja, nikakor pa ni vztrajal pri morebitnih zakonskih kršitvah (čeprav tudi te sol). Naj gre za najemno razmerje ali pa pogodbo o skupni proizvodnji - družbeno povsem nesprejemljivo je, da si direktor tozda dodeli tozdovo zemljo in jo potem pod NIZOZEMCI NA PRIPRAVAH V KOČEVJU Te dni so končali 12-dnevne priprave v Kočevju člani nizozemske- ta mladinskega namiznoteniškega luba Treffers. Mladi Nizozemci so vadili skupaj s kočevskimi igralci in z njimi odigrali tri prijateljska srečanja. V vseh so bili gostitelji uspešnejši, v prvem 13:3, drugem 10:6, medtem ko je v tretjem nastopu ekipa ljubljanske regije, ki pa aa^jo zastopali Kočevci, zmagala s ZAMOSTECU TURNIR Sodražani so te dni pripravili poletni turnir v malem nogometu, na katerem je nastopilo 6 ekip. V igri za 3. mesto je Gora ugnala Veterane z 2:1, v finalnem srečanju pa Zamostec Grčarice z 2:0. M. G~č; Glas o MOA po vsem svetu Semiški radioamaterji tudi na letošnji MDA sodelujejo z brigadirji — Zveze z vsemi celinami Radioklub YU 3 ACA iz Semiča že od leta 1977 sodeluje na MDA Bela krajina. Letos smo že šestič organizirali radioamaterski tečaj za brigadirje. KORISTNO IN POUČNO -Brigadirji MDA Bela krajina so se naučili, kako delati z radijskimi napravami. V prvi izmeni je obiskovalo tečaj 7 brigadirjev iz Ljutomera, Tržiča, Zajcčara in Celja ter ga tudi uspešno končalo, v drugi izmeni pa se je tečaja udeležilo 10 brigadirjev iz Ljubljane in iz Šmarij pri Jelšah. Tečaj je vodil izkušeni brigadir in radioamater Oskar Cas. Tretja izmena, ki prihaja te dni na gradbišča, bo najštevilnejša in tako bo verjetno tudi največ novih radioamaterjev obiskovalo tečaj. Poleg priprave tečaja smo postavili tudi KV in UKV postaji. Preko njiju je svet zvedel za to republiško delovno akcijo. Doslej je bik) vzpostavljenih nad 700 radioamaterskih zvez z radioamaterji vseh petih celin. Redno je delovala tudi radijska zveza med naseljem v Vinici in deloviščem. o. Cas takšno ali drugačno papirnato fasado obdeluje in s tozdom, katerega direktor je, deli dohodek. Da zapišem še to, kar sem v prvem zapisu zamolčal. Pogodbo o skupni proizvodnji je na eni strani podpisal mož kot direktor in zastopnik tozda Hmeljnik, na drugi strani pa njegova žena kot tista, ki bo zemljo obdelovala. Da je tudi ona uslužbenka taistega tozda, sem pa že zapisal. Ne povsem nepomembno ni niti to, da o omenjeni pogodbi o skupni proizvodnji na osnovi skupnih vlaganj (kot ta papir imenuje tov. Starič) ni sklepal niti ni bU obveščen noben samoupravi organ v podjetju. Kaj takega pa zagotovo ni predpisano v zakonu o združenem delu in v kmetijskih zakonih. BOJAN BUD JA Novo mesto NOVICE IZ SODRAŽICE KMETJE IN OSTALI obdelovalci zemlje se zelo pritožujejo, da jim bo divjad požrla vse pridelke. Noč za nočjo uničevalci obiskujejo njive s krompirjem, peso, korenjem in koruzo. Strašila ne pomagajo kaj prida. BOLJŠI DOSTOP v gozdove se obeta z novo gozdno cesto, ki jo od Nove Štifte proti Vagovki gradi kočevsko gozdno gospodarstvo. Cesta bo dolga 6 km. AS E ALT JE DOBIL sodraški trg. Tako je kraj lepši za pogled in daje zares vtis trga, še posebno, ker so pokrpali tudi stranske ulice. PO BOLJŠI AVTOBUSNI zvezi hrepenijo delavci, ki se vozijo na delo v Ljubljano. Zdaj morajo do žlebiča s svojimi vozili ali pa stopati. MARSIKATERI TUJEC zaide v te kraje, vendar pa si le stežka najde kaj prigrizka. Gostilna Kaprol ima vedno na voljo dobro hrano in dobro kapljico. Tudi v bifeju Mikolič se nekaj dobi, žal pa je gostilna Canipa že nekaj časa zaprta. Zaprt je tudi dom na Travni gori, kjer je bilo včasih prijetno. Za gostinstvo in turizem takšna slika ni najbolj pohvalna. SADJE dobro kaže. Jabolk, sliv in orehov bo letos veliko. B. ŠTRUKELJ Neprevozna republiška cesta Avtobusi, Tovornjaki in traktorji si ne upajo po njej — Odsek je pri čabru, na meji s Hrvaško, kjer zemljišče drsi proti Cabranki — Vsi se otepajo vzdrževanja Podplanina je vas v krajevni skupnosti Draga (občina Kočevje); znana je po zemljišču, ki drsi proti Cabranki. Prav tu pa poteka (med)-republiška cesta oz. njen odsek Trava -Cabur. Ta odsek ceste je zelo strm, vijugast in pol izboklin ter udorov, ki,so nastali zaradi drsenja zemljišča proti Cabranki. Na prošnjo krajevne skupnosti Draga sije pred dvema letoma odsek ogledal predstavnik republiške skupnosti za ceste; to skupnost smo namreč zaprosili za popravilo odse- ka. Oglednik nam je pojasnil, da denarja za popravilo ni in da je odsek dolžan popraviti vzdrževalec, se pravi Cestna uprava Novo mesto, tozd Kočevje. Menimo, da pojasnilo oglednika ni v redu, saj v tem primeru nastopa višja sila, zaradi česar popravilo ni le stvar kočevskega tozda, ampak tudi republike: razen tega je ta teren prav na meji s Hrvaško. Cestni odsek je vsako leto slabši in za večja vozila že neprevozen.Ob nedavnem fluorografiranju je prav Izkoristil je priložnost Primer osebnega okoriščanja pri regulacijskih delih na Lakenščici — Kako je bilo z mostom? Na zborih občanov in tudi sicer smo zadnja leta v Srednjih Lakencah večkrat razpravljali, kako nujno bi bilo treba regulirati potok Lakenšči-co, ki po vsakem obilnejšem deževju poplavi travnike in uničuje že tako slabo obdelovalno zemljo.' Letos se je dolgoletna želja krajanov uresničila; vodna skupnost je opravila nekaj sto metrov regulacije. Do tu je vse lepo in prav, moti pa nas primer OSEBNI REKORDI ATLETOV Na mednarodnem mitingu v Postojni so novomeški atleti dosegli vrsto osebnih rekordov in dobrih uvrstitev. Največ pohval zasluži Ivo škedelj, ki je v teku na 800 m zasedel drugo mesto in za celih 5 sekund zboljšal svoj osebni rekord na - 1:57,05. V teku na 400 m je bil mladinec Sikonia drugi z osebnim rekordom 50,36, v teku na 5 km pa je s skoraj minutno prednostjo zmagal Polde Bučar (15:30,1). Osebna rekorda sta izboljšala tudi Gimpelj (800 m) in Kočevar (1500 m). osebnega okoriščenja, do katerega je prišlo pri teh delih. Lastniku zemljišča, po katerem je bilo opravljeno največ regulacijskih del, so splanirali zemljišče in povrh še naredili izkope za gradnjo hlevov in kanalizacijo, kar gotovo ne sodi k regulacijskim delom. Zaradi poglobitve struge so bila prekinjena prejšnja brodišča preko struge. Tudi tu se je najbolje znašel že omenjeni lastnik, ki je natvezel ljudem, da je obiskal vre urade in organizacije, ki bi lahk- kako pomagale pri gradnji mostov, in da je povsod dobil odgovor, da so vsa sredstva izčrpana ter da moramo mostove zgraditi z lastnimi sredstvi. Resnica pa je bila drugačna. Od gozdnega obrata Puščava je prejel 25.000 din in ta denar porabil za gradnjo mostu, ki ga potrebujejo le on in še dva druga. Glavna pot v gozd, ki jo uporablja šest lastnikov in občasno tudi gozdno gospodarstvo, je ostala pretrgana. Menimo, da takšno ravnanje zasluži javno obsodbo. Podpis 6 vaščanov iz Srednjih Laknic tu avtobus z zdravniško ekipo skoraj obtičal na eni izmed cestnih izboklin. Tudi šofer avtobusa SAP si po tej cesti ni upal po brigadirje, ki so kopali za vodovod v Črnem potoku (to je bilo 11. julija), ampak je peljal prek Starega kota in Prezida ter Cabra do Črnega potoka in tako opravi) namesto 5,5 km kar 30 km dolgo pot, seveda na stroške naše KS. Po isti poti so morali iz Črnega potoka na Travo tovornjaki, ki so prevažali les iz Črnega potoka. Tudi traktoristi si že precej časa ne upajo po cesti iz Trave do Cabra. Vse to je gotovo zadosten dokaz, da cesta za avtobusni in tovorni promet ni primerna. Ob zaključku naj omenim še, da po tej cesti včasih pripelje načrtno ali pa morda zaide avtobus z izletniki. Kdo bo odgovoren, če obvisi nad Cabranko ali pa se morda celo zvrne vanjo/ ALOJZ PANTAR Pod preska 5 KRIVI SMO MI ..Bojanja vas sc spominja”. V tako naslovljenem prispevku Franca Kočevarja je bil na tej strani Dolenjskega Usta pred dvema tednoma naveden podatek, da so 7. avgusta 1942 Italijani v zgodnjih jutranjih urah v Bojanji vasi upepelili 145 hiš. Ta podatek pa ni točen, napako smo zakrivili v uredništvu pri priredbi prispevka za objavo. Dejansko je bilo tako, da so italijanski oku-patorji tistega usodnega jutra v belokranjski vasi požgali 145 objektov, med te sodijo tudi hlevi, seniki in zidanice, hiš pa je pogorelo 44. Za napako sc opravičujemo piscu in bralcem. KRKA LETOS ČISTEJŠA — Tisoči kopalcev se vsak dan hladijo na njenih bregovih od Čateža do Cerkelj in Kostanjevice, od koder je tudi tale nedeljski posnetek. V veliko zadovoljstvo domačinov in kopalcev iz razgretega Zagreba reka to poletje ni več penasta in umazana, čeprav že dolgo ni bila tako topla in nizka. (Foto: J. Teppey) Srne objedle njivo fižola Kljub električnemu pastirju uničenih 326 grmov fižola koljenca - Bo treba tožiti za povračilo škode? Zakon o lovstvu govori o sporazumnem poravnavanju škode, povzročeno od divjadi, med kmeti in lovci. Kajpak mora biti poskrbljeno za zavarovanje, vse pa, žal, vseeno vedno ne gre gladko. Milka Žnidaršič iz Golega vrha nad vasico Log v sevniški občini je na njivi s krompirjem posadila štiri vrste fižola na koleh. „Namenila sem ga prodaji," pravi, a fižola s te njive zanesljivo ne bo na tigu. Popasla ga je disjad, večinoma srne. Milka Žnidaršič je škodo kot določa zakon, prijavila 29. junija pri boštanjski lovski družini. Z lovci niso prišli do sporazuma, zato je zadevo prijavila sevniški občinski upravi. Občinski komisiji, v njej sta bila dva diplomirana agronoma, se je ob ogledu 26. julija nudil žalosten prizor. Zapisniško so ugotovili 90-odstotno uničenje. Prešteli so kar 326 oguljenih kolov. Pri Ih * & NI ZASTONJ, PA VENDAR - Kupovati na razprodajah bo za potrošnika vedno bolj privlačno, saj jc ob tako slabih kreditnih pogojili težko nabaviti „kaj večjega". To so vedeli tudi v Novo-lesu in so ves ta teden na osnovni šoli Grm prodajali pohištvo in kopajniško opremo po znižani ceni. Nekatere kose je bilo moč kupiti tudi po polovični ceni, zato ni čudno, da je bila že ob otvoritvi v ponedeljek dopoldan gneča (na sliki), kot bi delili zastonj. V marsikaterem primeru je imel opazovalec občutek, da so nekateri kupovali samo zato, ker je ceneje, vprašanje pa je, če bodo kupljeno stvar res potrebovali. (Foto: J. Pavlin) Brez izpita v nesrečo Otroci povzročajo prometne nesreče - Kaj pa starši? Mladoletni D. P. sc je z motornim kolesom (mopedom) zaletel v Livoldu pri Kočevju v avtomobil, ki ga je upravljal znani televizijski napovedovalec Sandi Čolnik. Nesreča sc je zgodila 29. julija ob 12. uri. Mladoletnik je zavijal v levo, ne da bi se prepričal, če je cesta prosta. Na veliko srečo ni bil nihče poškodovan in tudi materialne škode ni bilo. O tej nesreči niti ne bi pisali, če se na istem mestu ne bi zgodile že prej tri prometne nesreče, ki so se končale s hudimi telesnimi poškodbami otrok. V vseh nesrečah je bil vzrok isti: otroci so zavijali z mopedi ali kolesi v levo. Noben se ni prej prepričal, če je cesta prosta. Noben izmed mladih krivcev tudi ni imel potrdila o znanju cestno-pro-metnih predpisov. V Livoldu je skupina starejših mladoletnikov, ki v poznih večernih urah prireja z mopedi brez izpušnih cevi prave moto dirke. Te „tekme“ so običajno takoj za tem, ko patrola prometne milice preneha kontrolirati promet na tem območju. Preden sc starši odločijo in kupijo otroku kok) ali moped, naj bi se Franc Kalič -sedemdesetletnik Pred kratkim je v ožjem družin" skem krogu praznoval 70-letnk0 rojstva Franc Kalič iz Lazca prl Dragi, ki je že mnogo let tudi na! dopisnik. Rodil se je 10. julija 1912 ’ Starem Kotu. Z odličnim uspehom je dokončal obrtno nadaljevalno šote. Izučil se je trgovske obrti in do vojaščine, ki jo je odslužil leta 1937, služboval po raznih krajih. Nato s® je zaposlil kot gozdarski pripravnik pri začasni upravi razlaščen® gozdov Cabar v revirju Draga. Lej* 1939 je opravil strokovni izpit ® postal vršilec dolžnosti vodje revirja Draga. oceni dejanske škode so zatem izhajali pač iz normativov. Vzeli so nižje vrednosti, po enem kolu naj bi po tej oceni zraslo le 70 dkg fižola, čeprav ni težko doseči kilogram ali dva, in kje bi lahko kupili fižol po 80 dinarjev kilogram. Zakaj te podrobnosti? Predstavnik lovske družine, ki jc ob drugi priložnosti le prišel na kmetijo (na komisijskem ogledu so ga zaman čakali!), se je namreč ob ugotovitvah komisije razhudil. Škoda je bila ocenjena na 16.400 dinarjev, od česar so nato odšteli še stroške spravila (le-to so opravile že srne), tako da bi morala Žnidaršičeva dobiti 11.290 dinarjev. Žnidaršičeva lovcev ne terja za škodo na pesi in drugem. Lovcem bo te dni naslovila pismen poziv, da škodo vendarle plačajo. Zakaj bi vse skupaj vlekli na sodnijo! ‘ A. ŽELEZNIK vprašali, če je njihov otrok kos današnjemu prometu. Ce otroku starši niso nudili dovolj prometne vzgoje, so glavni krivci za nesrečo, ki jo povzroči njihov otrok. Pogosto se torej zgodi, da starši kupijo hkrati z vozilom otroku tudi invalidnost ali celo smrt. AMD Kočevje se z mentorjem Francetom Brusom prizadeva, da bi čimveč otrok dobilo potrebno znanje za vožnjo s kolesom, ali mopedom. Zal pa vse to ne bo dosti pomagalo, če bomo starši stali ob strani in menili, da je šolska ura o prometu le nujno zlo. ___________________IRENA GORNIK IZPOD SENIKA IZGINILA KOSILNICA Stanislava Mlakar iz Čateža pri Trebnjem je v ponedeljek prijavila miličnikom, da ji jc ponoči nekdo odpeljal kosilnico. To je imela spravljeno na vozu sena pod domačim senikom. Mlakarjeva je oškodovana za 50.000 din. Po kapitulaciji stare Jugoslavije jr postal aktiven organizator OF n* območju Drage. Udeležbo v NOV ima priznano od 20. julija 1941 do 15. maja 1945. Po vojni sc je spet zaposlil na prejšnjem delovnem mestu. Leta 1951 je opravil izpit z* gozdarskega tehnika in bil imenovan za vodjo Gozdnega obrata Draga in na tem položaju je ostal do upokojitve v začetku leta 1972. Prizadevno je deloval v družbenopolitičnih organizacijah;- v RK, krajevni skupnosti, občinskih odborih in drugod. V gasilstvu deluje od leta 1945. Bil je med ustanovnimi člani lovske družine (leta 1946) in njen dolgoletni tajnik. Se vedno ima vrsto dolžnosti, brez njegovega govora ne mine skoraj nobena priredb tev in svečanost v domačem kraju. Za prizadevno delo je prejel vrsto odlikovanj, državnih, gasilskih, lovskih in drugih, naj omenimo le red dela z zlatim vencem in srebrno priznanje OF. , J. PRIMC „Prauga hudiča bi si nakopau” Kako „šparajo" šoferji id zakaj so nekateri, celo brezimneži, tiho - -*»» V juliju in začetku avgusta so se oglasili z dopisi bralci iz Kočevja id okolice, ki so prezrli obvestilo, daj* takrat urednik te strani na dopust« in da naj dopise naslavljajo na uredništvo v Novem mestu. Iz Subotice se je oglasil Mir« Kuzma, ki služi vojaški rok, sicer p9 je doma iz Mozlja. Zahvalil se je # pisanje o tem, da je mladinska org9' nizacija iz Mozlja prejela republišk« priznanje. Dalje piše, da je bil maP manj zadovoljen, ko je prebral sv«J prispevek o gasilcih, češ da smo P močno skrajšali in da je zgubil pr»vl pomen. Spet sc je oglasil brezimni „občad Kočevja", ki opozarja, da povsod pišemo in govorimo, „da je treh* šparat benzin, pa se vsi šoferji avt«' busov in tovornjakov vozijo z šihta1 avtobusi in tovornjaki domu" in na* vprašuje, če ,je to šparanje? “. SeV«" da je, le da šoferji varčujejo tako * bencinom za svoje osebne avtomobile. Isti občan dalje piše in anonimna pisma vam niso prau. Praug9 hudiča bi si nakopau tist, k bi * potpisou. Pr nas sc ne praša, kd« krade, ampak kdu te reče." T° njegovo misel smo zapisali zato, kri smo jo slišali že iz več ust in kri tudi v glavnem drži. To so mnogi te okusili na lastni koži in so zato cel« tako tiho, da niti anonimnih piset« več ne pišejo. . JOŽE PRIMC DOLENJSKI LIST Št. 33 (1723) 19. avgustu 1982 -LETNICA RIBNICE prof. Ivan Andoljšek O RIBNIŠKI ŽUPNIJSKI latinski Soli IZ 14.STOLETJA 2 Zinku duEiovniški poklic ni po volji, zato raje potuje štiri leta po sejmih z nekim Trgovcem z drobnim blagom ter si pridobi Joliko trgovskega znanja in spretnosti, da se " 1419 zaposli pri augsburškem grosistu s Krznom Hansu Kramerju ter trguje zanj po Nemčiji, Štajerski in Italiji (Benetke). Men-t*9 predvsem zaradi lahkomiselne poroke z dekletom brez premoženja ga delodajalec I. 420 odpusti. Iz stiske ga reši bivši vero-^'Telj, ki mu preskrbi prepisovanje latin-°Kega rokopisa Tomaža Akvinskega „Com-Pendium s. Tomae" za augsburškega kano-[eKa cerkve , Naše ljube Gospe". Ker tedaj ni bilo tiska, ie bilo prepisovanje edini nefiin za razmnoževanje rokopisov, ki je za-Tevalo tudi znanje latinščine. Zink je to Tno dobil v Ribnici, ker delo tako dobro °Pravi, da prejme lepo nagrado in tako za-0VI v Augsburgu, da ga imenujejo za mestnega svetovalca ter ga pošljejo kot poslani-a k ogrskemu kralju Sigismundu, Ludviku barskemu in celo k rimskemu cesarju. 1424 se z Zinkom Kramer pobota ter Zink spet vodi trgovino do 1427, ko °dide kot diplomat v Rim. Zinkova življenjska pot je bila torej težka ln burna. Nekaj znanja je gotovo dobil v nbniški šoli, nekaj v drugih, praktično znani® Pa si je pridobil s samo izobraževanjem. Potovanji in s trgovsko ter diplomatsko prakso. To moramo poudariti, ker Vrhove in Skubic precenjujeta znanje iz ribniške šole. Tako je postal Zink ugleden augs-ški meščan, mestni svetovalec, oriznan Trgovec, diplomat in znan švabski kronist. Zato še danes spominja nanj spomenik v Augsburgu. ^®l, da Zink kot življenjepisec ni povedal o ribniški šoli drugega kot to, da je bil v Ribnici sedem let, da je stric Zink želel naj študira dunajsko univerzo, in da mu je svak lv®T°val, naj se da posvetiti za akolita. '•Ploh pa ni omenil predmetnika šole, po-“ka, učiteljev idr., torej tistega, kar je odlo-'ln° za ugotavljanje ravni šole. In prav zttTo ;e 0 ribniški šoli toliko ugibanj ter nejasnosti. Posebej je treta vsaj po mojem mnenju poudariti, da želje župnika Zinka, naj Bur khardt nadaljuje šolanje na dunajski univerzi, ne smemo enačiti z možnostjo za vpis. To pa so storili vsi dosedanji zgodovinarji (Vrhovec, Gruden, Skubic) kot raziskovalci ribniške šole. Možnost za Zinkov vpis na dunajsko univerzo je obstajala, saj jo je bil ustanovil Rudolf IV. Habsburški isto leto kot Novo mesto (Rudolfsvvert, Rudolfovo), namreč I. 1365. Vemo pa, da se Zink sploh ni vpisal, zato ni mogoče reči, ali bi bil sploh sprejet. Ko pa bi bil, bi smeli reči, da je imela ribniška šola gimnazijsko stopnjo. Cilj gimnazij je bil namreč prav ta, da so omogočale neposreden prehod na univerze. In Vrhovec prav to trdi, ko pravi: ..Nedvomno tedanja šola v Ribnici ni bila navadna ljudska šola, ampak ustanova, v kateri si mogel študirati najmanj sedem let in smel kot ateolvent obiskovati dunajsko univerzo (podčrtal A.). Pridemo torej do nespornega dejstva, da je bila v začetku 15. st. v Ribnici neke vrste srednja šola. Mali trg Ribnica si lahko šteje v čast, da je imel, kolikor je možno dokazati, prvo in najstarejšo gimnazijo v deželi . . ,7" Iste Vrhovčeve misli navaja tudi Skubic (a d., 445) brez opozorila na avtorja. Ker omenja Vrhovec, kot vidimo, čas nastanka te šole, se bomo dotaknili najprej tega in njenega konca. Vrhovec očitno iz leta Zinkovega vstopa v ribniško šolo (1407) sklepa, da je nastala v začetku 15. stoletja. Skubic pa sklepa po nastanku omenjenih novih župnij (1363), da je bila šola ustanovljena že v drugi polovici 14. st. in je bil njen ustanovitelj bržkone nadžupnik Miklavž, ki je služboval v Ribnici od 1383 dalje.* Vsekakor je Skubičeva domneva sprejemljivejša. Tudi o koncu šole ni zanesljivih podatkov. Znano je, da so Ribnico pogosto na-^ padali Turki. Vemo tudi, da je bila ob močni podpori protestantizmu naklonjenih graščin (Ribnica, Breg, Ortnek, Turjak) precej protestantska ter so se k novi veri nagibali ne le posamezni kaplani, 'ampak tudi nad-diakoni. Kljub protestantizmu, turškim vpadom in kužnim boleznim pa je šola v času reformacije še delovala s podporo oblasti. Cesar Ferdinand I. (1522—1564) je namreč priporočil že I. 1551 v boju proti protestantom, naj deželnozborski poslanci mest in trgov poskrbijo za obnovo mnogih opuščenih šol in naj vsaka dežela pošlje na reformirano dunajsko vseučilišče po 60 do 70 mladeničev, da bodo po petletnem študiju postali duhovniki. Gotovo pa je šola zamrla po ustanovitvi ljubljanske jezuitske gimnazije (1597) in nadaljnji reformi dotedanjega tx>goslovnega študija v duhu tridentinskega koncila (1545— 1563). Dr. J. Gruden tudi pripisuje ribniški šoli precejšnjo razvitost, saj jo izenačuje z ljubljansko šenklavško šolo ter z župnijsko latinsko šolo v Kranju. Imenuje pa jo „la-tinska šola za izobrazijo (izobraževanje A.) duhovskega naraščaja". O vseh treh šolah pa Gruden pravi E>rez navedenih virov, da so poučevale predmete trivija (gramatika, retorika, dialektika) in kvadrivija12 (aritmetika, geometrija, astronomija, glasbena teorija). Omenja tudi sedemletno Zinkovo šolanje v Ribnici, ,da se pripravi na univerzo”. Torej je tudi po Grudnovem mnenju ribniška šola pripravljala za univezitetni študij, vendar je ne imenuje zato , gimnazija' . Takoj nato pa Gruden sam sebe pobija, ko pravi, da so bili „duhovski kandidati" v Kranju vso potrebno izobrazbo. To „vso potrebno izobrazbo" pa pojasnjuje z dovoljenjem, ki ga je izdal oglejski patriarh Ludovik Teck, brat omenjene Marjete Ortenburške, med desetletnim bivanjem na celjskem gradu v času Hermana II. njegovega sorodnika, po I. 1814, ker so bili Benečani zasedli ostanke oglejske patriarhije v Furlaniji in delu Istre ter se je končala njena svetna oblast, ne pa cerkvena. Zato je bil začasen sedež patrjarhije v celjskem gradu, kjer je izdal Ludovik Teck kot vrhovni cerkveni oblastnik naših krajev dijaku kranjske šole zanimivo dovoljenje, . da mu sme vsak škof podeliti višje redove", 13 torej tudi red diakona, kateremu je sledila duhovniška posvetitev. Potemtakem je župnijska latinska šola v Kranju usposabljala dijake za duhovniški poklic brez univerzitetnega študija. Ker je bila po Grudnovem mnenju ribniška šola prav taka, je veljalo to tudi zanjo. Za to posebnost slednje govori tudi omenjeni nasvet Zinkovega svaka, ne glede na to, da je bil po njegovem mnenju usposobljen le za akolita. Gotovo pa je ta način izobraževanja veljal samo za nižjo duhovščino, pa samo do poznega srednjega veka, ko so bili prenesli sedem svobodnih umetnosti v t. i. artistične fakultete15 univerz, ki so bile nastale prav zaradi slabega znanja začetnikov iz srednjeveških šol. Artistične fakultete so bile namreč do 16. st., ko so se razvile v filozofske fakultete, nekatere pripravljalnice za univerzitetni študij. V njih so temeljiteje obravnavali predmete trivija in kvadrivija ter v okviru dialektike sholastično filozofijo,16 da so bili študentje bolje usposboljeni za nadaljnji študij bogoslovja ter drugih strok. Zato pa so se morali duhovniki brez univerze — sodobno rečeno — dopolnilno izobraževati na univerzah, če so hoteli doseči višje položaje ali pa te obdržati, saj pravi Gruden: ,,Ne le mladeniči, ampak tudi zreli možje, ki so bili že župniki ali opravljali drugače častne službe, so si izprosili dovoljenje, da so smeli zapustiti svoje beneficije in oditi na vseučilišča. Zato imamo zlasti v 15. st. mno^o duhovnikov z akademskimi častmi . ." Kolikor je ribniška šola usposabljala nižjo duhovščino brez univerzitetnega študija, seveda ni imela gimnazijske stopnje. Zanimivo je, da tudi Skubic omahuje pri ocenjevanju ravni ribniške šole: zdaj jo namreč imenuje po Vrhovcu ..gimnazija", zdaj po Grudnu ..latinska šola za izobrazbo duhovskega naraščaja'.18 Slednjo oznako pa podkrepljuje z ugotovitvijo, da seje že v srednjem veku večina duhovščine izobraževala doma (v Ribnici? ), po nižje in višje redove pa so hodili duhovniški pripravniki v Oglej, po prenosu sedeža patriarhije pa v Čedad in Videm, včasih pa tudi v Beljak, kjer so s* patriarhi pogosto zadrževali. Izobrazba, ki so jo dajale srednjeveške šole, je bila sicer različna, a skromna Gorenjski naddiakon Freudenschuss namreč pravi v neki prošnji iz I. 1595, „da se na Kranjskem duhovniški kandidati ne učijo dosti teologije, ampak samo osnovne poj me gramatike in retorike, in če so v teh dobro poučeni, se imajo za sposobne. Kdor pa se je povzpel še do fizike in teologije, pa ne mara postati kaplan . . . ampak vsak hrepeni po višjih službah in časteh, kakor so proštije, kanonikati itd."20 V pojasnilo moramo pripomniti, da so poučevali na univerzah nekako od 14. st. tudi fiziko, etiko in metafiziko.21 Freudenschussovo -mnenje je torej nasprotno Grudnovemu in enako ugotovitvi dr. Vlada Schmidta, da v naših srednjeveških |olah ni mogoče potrditi niti vsega trivija. Kot vidimo, niso sodbe dosedanjih raziskovalcev o ravni ribniške šole samo različne, ampak si pri posameznikih celo nasprotujejo. Schmidt, ki je upošteval pri ugotavljanju ravni te šole samo leta Zinkovega šolanja, pravi: „Ni mogoče pritrditi Vrhovcu, ki pravi, da je bila šola v Ribnici v začetku 15. stoletja prva, najstarejša gimnazija na Slovenskem. Ugotovljeni podatek, da je bil Zink sedem let v Ribnici in Tam obiskoval šolo (sedem let? ), namreč takega zaključka ne dovoljuje, čeprav se je šolal že prej, ne glede na to, da se je ime .gimnazija' pojavilo v Evropi po antiki šele spet v 16. stoletju. Če razpolagamo samo s podatkom, koliko časa je kak potujoči študent šolo obiskoval, ne moremo ničesar sklepati o njeni stopnji."23 Dalje ugotavlja Schmidt po analizi organizacije in vsebine pouka, da je dosegla gimnazijsko raven šele ljubljanska protestantska deželna šola, še pred njo pa protestantska deželna šola v Celovcu menda I. 1582; zato je bila po njegovem mnenju ta šola prva gimnazija na Slovenskem.24 S tem so ovržene dotedanje trditve, da je bila ribniška šola naša prva ..gimnazija' . Zato smemo do nadaljnjega reči, da je bila v Ribnici od druge polovice 14. st. župnijska latinska šola za izobraževanje in vzgajanje nižje duhovščine ter pomožnega cerkvenega osebja. Če pravim do nadaljnjega, hočem reči, da bi šele raziskave arhivov v Beljaku, Čedadu, Vidmu in Ogleju verjetno navrgle druge podrobnosti za zanesljivo sodbo o šoli. In ob 900-!etnici Ribnice bi bilo lepo in prav, ko bi tamkajšnja Kulturna skupnost omogočila ne samo nadaljnjo raziskavo te šole, ampak tudi pretres vsega tamkajšnjega šolstva do terezijansko—jožefinske šolske reforme. Ker pa glede na našo kulturno zgodovino to ni samo ribniški problem, bi morala k raziskavi prispevati tudi republika. 7 Vrhovec, n. d., 10 8 Skubic, n. d., 443, 448 9 Gruden, n. d., 622 10 Isti, n. d., 498 - 499 11 Trivij iz lat. trivium—tripotje oziroma trije predmeti na nižji stopnji srednjeveških šol 12 Kvadrivij iz lat. gudrivium — križpotje, štiripotje oziroma štirje predmeti višje stopnje teh šol. Oboje skupaj so imenovali sedem svobodnih umetnosti (septem artes liberales). Svobodne umetnosti zato, ker so bile namenjene le svobodnjakom, ne pa sužnjem. 13 Gruden, n. d., 499 14 Dr. Janko Bezjak, Občna zgoddvina vzgoje in pouka, Lj. 1921, 52, in EncF klopedijski riječnik pedagogije, Zagreb 1963, 63. 893 (odslej: ERP) 15 Artističen (-na) iz lat. ars, 2. skl. artil— umetnost; artist—človek, ki do umetniške dovršenosti obvladuje delo (igralec, telovadec, baletka idr.); artistična— nanašajoča se tu na svobodne umetnosti 16 Sholastična filozofija—cerkvena filozofija, temelječa na Aristotelovi, dopolnjena s krščansko idejnostjo (Tomaž Akvinski) 17 Gruden, n. d., 499—500 18 Skubic, n. d.. 433 19 Isti. n. d., 442-443 20 Isti, n. d., 450 21 ERP, 426 22 V. Schmidt, Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem I, Lj. 1963, 33 (odslej: Schmidt, n. d.) 23 Isti, n. d., 70 24 Isti, n. d., 69—70 Stanovalci brez stanovanj Tudi fiktivno oddajanje j stanovanj prinaša denarce: Oni dan sem sedel pred vrati Matičnega urada v Metliki, čaka-je da opravim neke malenkosti. . - Oprostite, se v rej sob’ prijavim? Bilje moški blizu štiride-^tih, močnejše postave injužne-8a govora. ' Mislim, da. Toda počakati. Marate, ker je že nekdo notri. - Mora biti pri prijavi zraven človek, pri katerem bom stanoval? — Tega res ne vem. Vam bodo P°vedalL - Veste, saj ne bom stanoval, trte samo za prijavo. Sem iz Vojvodine. Vam so poznani davki? ~ Ne, niso. Ne zanimam se za to. — Pozimi plužijo ceste? ~ Da, čistijo jih. Dokaj redno. In tako naprej. Na razgovor bi Pozabil, če ne bi slučajno slišal, J da imajo posamezni Metličani na - »stanovanju" po več stanovalcev, ki stanovanja niso nikoli vi-d®li odznotraj. Zastonj gotovo ne. T. G. V SPOMIN Mineva devet let, odkar smo s cvetjem zagrnili 31 let starega FRANCIJA MAKOVCA iz Hriba pri Beli cerkvi Sestra NADA Tovornjak zadel V PRIKLOPNIK Na priključku na magistralno lielr pri se ie v ponede- 11j °b 8. uri prevrnil tovornjak s j. 'Priklopnikom, ki ga je vozil Ce-nej! Jelaršič, Ta je verjetno ki Prehitro, zato je vozilo pričela zanašati, nakar se je prevrnilo. k^Proti je takrat pripeljal s tovor-l"k°m Novomeščan Branko Sutar, J® navzlic umikanju trčil v pol-(..‘kjopnik. Nastalo je za 100.000 a,n Škode. ZAHVALA V 76. letu starosti rpe je zapustila moja draga žena MARIJA KOKLIC iz Zalovič 29, Šmarješke Toplice Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so mi v teh težkih dneh pomagali, pokojni darovali vence in cvetje ter jo spremili na zadnji poti. Hvala tudi župniku za opravljeni obred. Žalujoči: mož Lojze ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata JOŽETA MALERltA iz Vojne vaši 10 pri Črnomlju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za pomoč, darovano Cvetje in izrečeno sožalje. Iskrena zahvala kolektivom: Delovni organizaciji za gradbeništvo, obrt in komunalo, GOK Črnomelj, Kometu Metlika, Cestnemu podjetju Novo mesto, TOZD vzdrževanje cest Črnomelj za podaijene vence in spremstvo na 'zadnji poti. Hvala tudi godbi na pihala iz Črnomlja iij župniku za opravljeni obred. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Frančiška, sin Jože z dnižino, hčerka Jožica, sestri Micka in Katka ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob bridki izgubi nenadomestljive mame, stare mame, sestre in tete IVANKE TKALClC po domače Kukčeve Johane se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo-spremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se tovarni Belt, OO sindikata Belt Črnomelj, zdravilišču „Tonc Čufar" Dvorska vas za vence in pomoč. Nepozabna zahvala'pevcem iz Dragatuša, godbi iz Črnomlja, govornikoma krajevne skupnosti, ZB Dragatuš za organizacijo pogreba, domu počitka v Metliki za nego in lajšanje trpljenja ob težki bolezni. Hčerka Pavla in sin Peter z družinama Dragatuš, Radovljica, 28. julija 1982 DELEGATI ZA KONGRES 10. kongresa slovenskih sindikatov, ki bo oktobra v Ljubljani, se bodo iz metliške občine udeležili trije delegati: Anton Pezdirc, kmetijski tehnik iz metliške Kmetijske zadruge, Polde Švajger, trgovski pomočnik iz Mercatorja in Anica Videtič, delavka iz „Bcti“. V času od 4. do 11. avgusta so v novomeški porodnišnici rodile: Milena Lužar s Kuzarjcvega kala - Lidijo, Marija Kosalec iz Krškega -Iztoka, Fatima Jakša iz Pribisja -Sabino, Ana Filak iz Gribelj - Dar- jo, Marija Bojane iz Mačkovca -Frančiško, Zvonka Pečelin iz Trebnjega - Nadjo, Anica Kovačič iz Grobelj - Simono, Sonja Medic iz Gornjega Kronovega - Stanko, Marija Saj ovce s Senovega - Borisa, Silva Zupančič iz Gorenje Straže -Simono, Anica Mosta iz Gorenje Prekope — Ireno, Majda Kržan iz Sajcvccv - Natašo, Stanka_ Legan iz Dolnjega Ajdovca - Natašo, Dragi- ca Vraničar iz Križevske vasi -Antona, Marija Jamšek iz Tržišča - Jureta, Sonja Grbič iz Črnomlja- Marka, Marica Ribarič iz Ka-manja - Zdenka, Marica Mrkus iz Rcgerče vasi - Dejana, Antonija Bučar iz Pribišja - Ireno, Amalija Simčič iz Čudnega sela - Petro, Nada Kambič iz Curil - Simono, Alma Ivekovič iz Dolenjskih Toplic - Jasno, Nada Korak iz Slovenske vasi - Ingrid, Ljudmila Tržan s Senovega - Laro, Marija Bartolj iz Velike Loke - Tadeja, Anica Križe iz Praproti - Antona, Antonija Pa-šič iz Strekljevca - Majo, Kata Sneler iz Črnomlja - dečka, Ružiča Kokalj iz Trnovca -- dečka, Antonija Panjan iz Doblič - deklico, Alojzija Zupančič iz Jezera — deklico in Ida Mrzelj iz Brezovice -» Boštjana. Čestitamo.! - DOLENJSKI UST (TELEVIZIJSKI SPORED 20. VIII. petek 1 17.10 POROČILA 17.15 MUNDIAL - GOL - ŠPANIJA 82 18.05 SLOVENSKI PIHALNI ORKESTRI 18.30 OBZORNIK 18.45 POT V PRIHODNOST: OCEANI. IZVOR ŽIVLJENJA Ni bogokletna trditev, da je na Zemlji preveč ljudi, prenaseljenost pa na številnih koncih povzroča najhujše zlo - lakoto. Po drugi strani pa je res tudi to, da bi po vsej verjetnosti zaenkrat še imeli dovolj hrane, ako bi bogati pomagali revnim, ne pa z dragim orožjem polnili magazine. Pameti, da bi naravna bogastva izrabljali bolj smotrno kot kdaj doslej, ne manjka, le da je ljudje vse preveč usmerjajo v doseganje napačnih ciljev, enostransko, ne pa za dobro vsega človeštva. Marsikaj pa se že obrača na boljše, poznavanje oceanov in njihovih neizčrpnih zalog, med drugim tudi hrane, že daje slutiti, da se obetajo boljši časi za vse. Vprašanje je le, ali se človek ne bo spet preveč zaletel, samo grabil in tako dopustil, da bodo na njegov račun začele izumirati morske živali, rastline. O teh pogledih na prihodnost bo govorila današnja oddaja. 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19-55 VREME 20.00 FANTJE S HILL STREETA, oddaja iz ameriške nadaljevanke 2055 NE PREZRITE, kulturna oddaja 21.10 Španske operne zvez DE: PEDRO LAVIRGEN Oddaja bo s pomočjo dokumentarnih posnetkov prikazala umetniške dosežke španskega opernega pevca Pedra Lavirgena, videli bomo njegov nastop v operah Carmen G. Bizeta, Andrea Chenier U. Giordana, Othello G. Verdija in Tosca G. Puccinija. 22.10 SPREMLJAJMO, SODELUJMO, športna oddaja 22.20 NOČNI KINO: SMRT V VRTU V neki fašistični južnoameriški državi, ki premore bogata nahaja-lišča diamantov, ljudje doživljajo raznovrstne usode. V filmu, ki gaje 1965 za franeosko-mehiško koprodukcijo po lastnem scenariju posnel znameniti Luis Bunuel, bomo spremljali prostitutko, ki sanja, da bo postala lastnica bordela; župnika, ki si želi miru; trgovca, očeta dveh gluhonemih hčera, ki bi rad obogatel... Po revoluciji omenjeni pobegnejo v džunglo, tamkaj sc med njimi sproščajo strasti, od ljubezni do sovraštva. Tavanje po nevarnih gozdovih v marsičem vpliva tudi na izrazitejše kazanje njihovih značajskih potez, še zlasti potem, ko naletijo na zrušeno letalo s hrano in diamanti. Pohlep in še kaj teija svoj davek in v džungli preživita le dva. Poznavalci pravijo, da se v tem filmu kaže, s kakšno izpovedno močjo jt Bunuel obravnava! lepoto in grozo hkrati, v skrivnost zavita zgodba pa se odvija sprva akcijsko, nato pa prebijanje skupine ljudi skozi džunglo deluje kot halucinacija, sen. Igrajo Simone Signoret, Michel Piccoli, Charles Vanel in drugi. 00.00 POROČILA 17.25 Test — 17.40 Dnevnik v madžarščni — 18.00 Dnevnik — 18.15 Mali svet - 18.45 Glasba, čas, ljudje (zabavnoglasbena oddaja) - 19.30 Dnevnik - 20.00 Koncert na glasbenih večerih v Donatu — 2050 Poročila - 2055 Vidiki (dokumentarna oddaja) — 21.45 Nočni kino: Cigani letijo v nebo (sovjetski film) 21. VIII. sobota I 15.45 POROČILA 1550 JAKEC IN FIŽOLČEK, ameriški risani film Risanko o Jakcu in fižolčku so si mladi gledalci pred kratkim lahko ogledali v japonski inačici, tokrat pa bo na sporedu še ameriška risanka, saj je zgodba o tem, kako Jakec prek dolge fižolovke prispe v čudežno deželo in tamkaj marsikaj doživi, ko nalašč za risanje. Za popestritev pa so Američani v pripoved vnesli tudi igrane prizore, zlasti pevske točke. 16.40 SLOBODA : VELEŽ, prenos nogometne tekme 18.30 OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE: SONČNE ELEKTRARNE 19.00 NAS KRAJ: SELA V TUHINJSKI DOLINI 19.15 ZLATA PTICA: GOSPOSKA IN POLJSKA MlS, pravljica 19.20 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 MOŽ, KI JE UMRL DVAKRAT, ameriški film Ameriški umetnik, za katerega so se razširile govorice, da je umrl, se odpravi na popotovanje po Španiji. Tamkaj sreča obupano francosko dekle, se vanjo zaljubi... Zgodba se kajpak odvija še naprej, dodajmo pa, da je ta televizijski film zrežiral Joseph Sargent, igrajo pa Stuart Whitman, Brigitte Fossey, Jeremy Slate, Bernard Lee, Sevem Darden in še kdo. 21.30 ZRCALO TEDNA, pregled političnih in drugih dogodkov 21.40 ČLOVEKOVA GLASBA: OBDOBJE VELIKIH SKLADATELJEV Jehudi Menuhin bo tokrat na zanimiv način predstavil vrsto skla- dateljev, ki so pred stoletjem in več ustvarjali dela, ki še zmeraj polnijo programe koncertnih sporedov po vsem svetu. Dela Bacha, Mozarta, Haydna, Beethovna in Schuberta bodo izvajali priznani kanadski in ameriški umetniki. 22.40 POROČILA 17.10 Otroška predstava na Festivalu otroka v Šibeniku - 18.10 Valter brani Sarajevo (oddaja iz nadaljevanke) - 19.05 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik - 20.00 Vrnitev k Mediteranu (zabavnoglasbena oddaja) - 20.30 Poezija - 21.05 Poročila — 21.10 Človek in čas (dokumentarna oddaja) - 21.40 Športna sobota - 22.00 Svet okoli nas (dokumentarna odaja) 22. VIII. nedelja. 9.35 POROČILA 9.40 ŽIVŽAV, otroška matineja 10.30 OSMA OFENZIVA, oddaja iz sarajevske nadaljevanke 11.25 KAŽIPOT 11.45 ČEZ TRI GORE: GORENJCI IZ NAKLEGA 12.15 KMETIJSKA ODDAJA 13.15 POROČILA 16.10 ČISTO NAVADNE SANJE, zahodnonemški film Igrani prizori in dokumentarni posnetki - mešanica tega bo skušala prikazati človekov odnos do avtomobila. Slo bo za prikaz prednosti, ki jo avto nudi ljudem pri delu in nasploh, po drugi strani pa film ne bo mogel obiti nevšečnosti, ki jih prinaša avtomobilizem, bodisi da gre za onesnaževanje okolja z izpušnimi plini, krčenje obdelovalne zemlje zaradi gradnje novih cest, pomanjkanje parkirišč ali pa za trošenje tekočih goriv, kijih ni v obilju. Tudi napovedi za prihodnost niso rožnate, čeprav je jasno, da se človek avtu ne bo mogel nikdar odpovedati. 16.35 POROČILA 16.40 NASTANEK IN RAZVOJ VOJNEGA LETALSTVA Na sporedu bo drugi del dokumentarne oddaje, ki bo prikazala razvoj propelerskih letal v letih 1945 - 1953. 17.10 Športna poročila 17.25 ZBOGOM, GOSPOD CHIPS, ameriški film Film, ki ga je 1939 posnel Sam Wood, bo na malce romantičen na- čin prikazal življenjsko pot plahega učitelja od prve zaposlitve do smrti. Četudi je film star, se bo ob njem moč prijetno zabavati, premore namreč dokaj humoija in izvrstne igralske dosežke; za slednje so poskrbeli Robert Donat, Greer Garson, Paul Henreid in Lyn Harding. 19.15 RISANKA 19.25 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 A. Aleksiev: ILINDEN, zadnja oddaja skopske nadaljevanke 21.25 ČLOVEK BREZ MEJA: TRILOGIJA O BOMBAYJU, dokumentarna oddaja 21.55 Športni pregled 22.40 POROČILA 17.00 Glasbeno popoldne - 19.00 Velike razstave - 19.30 Dnevnik - 20.00 Zabava vas pianist Vince We-ber - 2050 Svatba (dokumentarna oddaja) — 21.20 Poročila - 21.25 I. Silone : Fontamara (oddaja iz italijanske nadaljevanke) 23. VIII. ponedeljek 1 17.25 POROČILA 17.30 DEDIŠČINA ZA PRIHODNOST: SVETE OBLIKE, japonska dokumentarna oddaja 18.30 OBZORNIK 18.45 HIT MESECA, glasbena oddaja 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 1955 VREME ' 20.00 OPERNI ENODEJANKI Z ljubljanskih poletnih kulturnih prireditev v Križankah si bomo drevi DOLENJSKI LIST lahko ogledali dve operni enodejanki. Bolgarska komorna opera iz Blagoevgrada, po vsem svetu znana glasbena skupina, bo izvedla Analfabeta, glasbeno burlesko Ive Lhot-kc Kalinskega, in Rito, Komično enodejansko Gaetana Donizcttija. 21.30 V ZNAMENJU 17.40 Dnevnik v madžarščini - 18.00 Dnevnik - 18.15 Lutkovni pogovori (otroška oddaja) - 18.30 Ljudske pripovedke - 18.45 Premor - 18.50 Športni grafikon - 19.30 Dnevnik - 20.00 Znanost in mi — 21.00 poročila — 21.10 Srečanja v studiu (ponovitev zabavnoglasbene oddaje) DOMAČI TRNI Včasih so mačke zacvilile, če jim je kdo stopil na rep. Dandanašnji pokličejo na pomoč vplivnega znanca. Ni nujno, da splavajo na površje res vedno najbolj prazne buče. Če me bo življenje že (»vozilo, uparn da me ne bo s fičkom Napake, storjene v preteklosti, si upamo kritizirati šele takrat, ko imamo že pripravljena plodna tla za nove. Srati po lastni preteklosti je isto kot scati po lastni sedanjosti. T. G. 24. VIII. torek J 17.35 POROČILA 17.40 MALI PINGVIN, francoska oddaja za otroke 17.55 JUGOSLOVANSKI NARODI V PESMI IN PLESU: PESMI IN PLESI IZ ISTRE Mozaik izvirnih pesmi in plesov iz Istre pa zabavne. skladbe, ki premorejo istrski melos, so beograjski televizijci posneli v živopisnem okolju Pulja. Nastopili bodo folkloristi, pevski skupini in dva pevca zabavne glasbe. 18.30 OBZORNIK 18.45 ČAS, KI ŽIVI: UKRADENI IN OKRADENI, dokumentarna oddaja 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 1955 VREME 20.00 ODPRTO ZA USTVARJALNOST: RAZVOJ TEHNIŠKIH ZNANOSTI V današnji oddaji ne bo govor o tehniških znanostih nasploh, temveč o tem, kako se je med bolnika in zdravnika vrinila cela vrsta medicinskih indstrumentov, ki so po svoje spremenili pristen odnos med pacienti in zdravniki, po drugi strani pa si sodobnega zdravstva ni mogoče več zamišljati brez tehniških do-sežkov. 20.35 R. Rolland: JEAN CHRIST0-PHE, oddaja iz francoske nadalje vanke 21.30 V ZNAMENJU 17.40 Dnevnik v madžarščini ■" 18.00 Dnevnik - 18.15 Otrošk* oddaja — 18.45 Prijatelji glasbe " 19.30 Dnevnik - 20.00 Makedonska ljudska glasbila - 20.30 Spomeniki revolucije (dokumentarna oddaja - 21.20 Poročila - 21.25 Koncert na Ohridskem poletju 25. VIII. sreda 18.00 POROČILA 18.05 GUSARJI KAPITANA GANCHA, brazislaka oddaja za otroke 18.30 OBZORNIK 18.45 AMATERSKI STUDIO: BE- 26. VIII. četrtek 17.40 POROČILA 17.45 KRALJ MATJAŽ IN ALENČICA, oddaja za otroke 18.00 MLADI GLASBENIKI TEKMUJEJO Pred začetkom pouka v glasbenih šolah bodo televizijci predvajali oddajo, ki so jo posneli na lanskem mariborskem tekmovanju učencev in študentov iz slovenskih glasbenih šol. Mladi gledalci bodo lahko spremljali nastop violinista Viktoija Petka, hornista Zorana Lupinca, violončelista Pavla Rakarja, vokalnega ansambla Ancilla vocis, saksofonista Milka Lazarja, pozavnista Dušana Kranjca, violinista Mirana Kolbla in flavtista Cveta Kobala. 18.30 OBZORNIK 18.45 PO SLEDEH NAPREDKA, izobraževalna oddaja 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 FILM TEDNA: TEST PILOTA PIRXA V veliki elektronski tovarni izdelujejo robote, ki so izredno podobni ljudem. So izvrsten nadomestek za pilote vesoljskih ploviL Zadeva pride OGRAJSKO KUD ABRAŠEVIČ 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 1955 VREME 20.00 REPORTAŽA O MESTU JAJCE 20.05 IGRE BREZ MEJA, prenos iz belgijskega Ganda 21.30 JAZZ NA EKRANU: KVARTET DEXTERJA GORDONA 2155 V ZNAMENJU pred Unesco, čigar strokovnjaki skušajo dognati, kje so meje sposobnosti teh robotov. V vesolje pošljejo preizkusno raketo, njen poveljnik Pirx pa ne razločuje ljudi od robotov v raketi, ki leti proti Saturnu. Robot, ki nadomešča pravega pilota, skuša povzročiti katastrofo, a ne uspe, raketa se varno vrne na Zemljo, tam pa Pinca obtožijo, da je namerno uničil robota. Film s tako vsebino je igrani prvenec poljskega režiserja Mareka Piestraka, ki se je uveljavil zlasti z dokumentarnimi pa tudi televizijskimi filmi. Delo, ki bo nedvomno zanimivo, je bilo nagraje-' no z nagrado Zlati asteroid, in sicer na festivalu znanstvenofantastičnega filma v Trstu 1979. Igrajo Boleslaw Abart, Vladimir Ivashov, Aleksander Kajdanovvski in drugi. 21.35 MINIATURE: GOVORICA NITI 2155 VZNAME NJU 17.40 Dnevnik v madžarščini — iO)0 Dnevnik - 18.15 Jole, Jole (otroška oddaja) - 18.45 Humor Vojvodine - 19.30 Dnevnik — 20.00 Filmski večer: Lillian Hel-Iman (dokumentarni film) in Male lisice (ameriški film) , 17.40 Dnevnik v madžarščini " 18.00 Dnevnik - 18.15 Padla t neba (oddaja iz češke nadaljevank? za otroke) — 18.45 Zabava vas ansambel Vujičič iz Budimpešte " 19.30 Dnevnik - 20. Strel (poljska televizijska drama) - 20.55 Poročil* — 21.00 Ali se med seboj dovoj poznamo? (kulturna oddaja) DOMAČI TRNI Je pač tako, da pri nas edinole krampov, lopat in knjig ni več treba zaklepati. Z nekaterimi našimi natakarji je takole: dopoldne niso navajeni delati, popoldne je prevroče, zvečer so pa že utrujeni. Šele ko so me dodobra odrli, sem verjel njihovemu resnemu zatrjevanju, da me obravanvajo kot tujcem enakovrednega turista. Proletarce vseh dežel je združilo čakanje na živila v naših turističnih naseljih. Ljudje na položajih, ki kritizirajo preteklost, so podobni očetom, ki se čudijo, kako nevzgojeni so otroci, ki so jih sami vzgajali. Najbolje bi bilo, če turisti sploh ne bi hodili k nam, ampak bi nam nakazovali devize kar po pošti. Stavim, da bi imela pošta ob koncu leta ne-sluten primanjkjaj. Niso napake v samoupravljanju, ampak v ljudeh, ki samoupravljajo. RADIO LJUBLJANA PETEK, 20. VIII. 7.30 Z radiom na poti, 8.05 Kako živijo otroci po svetu. 8.35 Glasbena pravljica. 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem. 9.05 Z glasbo v dober dan. 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji. 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti. 12.30 Kmetjjski nasveti. 12.40 Pihalne godbe v ritmu polke in valčka. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Škatlica zgodbo. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 18.00 Pojemo in godemo. 18.30 S knjižnega trga. 19.45 Vsa dežela bo z nami zapela. 20.00 Uganite, pa vam zaigramo! 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.30 Radi ste jih poslušali. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Petkov glasbeni mozaik. 0.05-4.30 Nočni program. SOBOTA, 21. VIII. 7.30 Z radiom na poti. 8.05 Pionirski tednik. 9.05 Zapojmo pesem. 10.05 Panorama lahke glasbe. 10.40 Po republikah in pokrajinah. 11.05 Zborovska glasba po želji poslušalcev. 11.40 Na lepi modri Donavi. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti. 12.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 14.05 Glasbena panorama. 17.00 Zunanjepolitični magazin. 18.00 Poje tenorist Dmitr Damjanov. 18.30 Iz dela GMS. 19.35 Mladi mostovi. 20.00 Sobotni zabavni večer. 21.00 Za Slovence po svetu. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Od tod do polnoči. 0.05 -4.30 Nočni program. NEDELJA, 22. VIII. 7.30 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (Marjan Marinc: Otorinolarirtgolgitis). 8.41 Skladbe za mladino. 9.05 Še pomnite, tovariši! 10.05 Nedeljska matineja. 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 14.05 Humoreska tega tedna (Slavko Pregl: Superman). 14.25 Z malimi ansambli. 14.40 Pihalne godbe. 15.10 Pri nas doma. 15.30 Nedeljska reportaža. 15.55 Listi iz notesa. 16.20 Gremo v kino. 17.05 Priljubljene operne melodjje. 17.50 Zabavna radijska igra (W. Gerteis: Inšpektor Jones pripoveduje). 18.29 Na gornji polici. 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Glasbena tribuna mladih (Grožnjan 82). 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Nočni koncert lahke glasbe. 0.05-4.30 Nočni program. PONEDELJEK, 23. VIII. 7.30 Z radiom na poti. 8.05 Aktualni problemi marskizma. 8.25 Počitniško popotovanje od strani do strani. 8.40 Pesmice na potepu. 9.05 Z glasbo v dober dan. 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti. 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Zbori na koncertnih odrih. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 18.00 Na ljudsko temo. 18.25 Zvočni singali. 19.45 Minute z ansamblom Vita Muženiča. 20.00 V delavnici J. Haydna. 20.50 T. Albinonija koncert za orkester. 21.05 Iz naše diskoteke. 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Za ljubitelje jazza. 0.05-4.30 Nočni program. TOREK, 24. VIII. 7.30 Z radiom na poti. 8.05 Za šolarje. 8.35 Izglasbenih šol. 9.05 Z glasbo v dober dan. 11.35 Naše pesmi in plesi. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti. 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 18.00 Sotočja. 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 S solisti in ansambli JRT. 21.05 Radijska igra (Alenka Goljevšek: Zakaj avto zjutraj noče vžgati). 22.30 Vodomet melodij. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Pale** popevk jugoslovanskih avtorje* 0.05-4.30 Nočni program. SREDA, 25. VIII. 7.30 Z radiom na poti. 8.05 Počiti** ško popotovanje od strani do straii 8.20 Počitniški pozdravi. 8.35 Izbo* v sredo. 9.05 Z glasbo v dober da* 10.40 Lokalne radijske postaje * vključujejo. 11.35 S pesmijo P° Jugoslaviji. 121 (H Veliki zabav«1 orkestri. 12.30 Kmetijski nasvet 12.40 Ob izvirih ljudske glasbe!** kulture. 14.05 Razmišljamo, ugota*' Ijamo ... 14.25 Naši poslušanj čestitajo in pozdravljajo. 181)" Zbor RTV Zagreb. 18.15 Naš go*« 18.30 Srečanje glasbenih akadefl*1! Jugoslavije. 19.45 Minute j ansamblom Lojzeta Slaka in fanti j Praprotna. 20.00 Srečanje s skbd»j teljico Miljano Jovič. 20.25 '* Svendsena Oktet za godala, op. 31 21.05 Odlomki iz A. Borodina op*" re Knez Igor. 22.30 Revija slovel skih pevcev zabavne glasbe. 23-0' Lirični utrinki. 23.10 Jazz pr*" polnočjo. 0.05-4.30 Nočni pf°' gram. ČETRTEK, 26. VIII. 7.30 Z radiom na poti. 8.05 Z* , šolarje. 8.35 Mladina poje. 9.05 Z glasbo v dober dan. 11.35 pesmi in plesi. 12.10 Znane metodj je. 12.30 Kmetijski nasveti. 12.4" Od vasi do vasi. 14.05 Mehurčki 14.20 Koncert za mlade poslušalci 14.40 Jezikovni pogovori. 18.00 Z ansamblom Vilija Petriča. 18.15 T0* kalne radijske postaje se vključujej0' 18.35 L. van Beethovna Sonata * D-duru, op. 10, št. 3. 20-0® Četrtkov večer domačih pesmi ** napevov. 21.05 Literarni večer komedijo skozi čas). 21.45 LeP* melodije. 22.30' Plesna glasba ^ jugoslovanskih studiev. 23.0' Lirični utrinki. 23.10 Mozaik lahk* glasbe. 0.05-4.30 Nočni prograi** Št. 33 <17231 19. avgusta 1982 Vfc. POTA l\ srn? dežurni poročajo Podljuben: roparski napad sredi noči R°pa je utemeljeno osumljen Marjan Bukovec iz Podljubna v četrtek neznanci ro- JtoShlii teden, krog polnoči, so parsko napadli 51-letncga Jože-“ttkovca iz Gornjega Mraše-®ga. Bukovec se je vračal do-■ .? dela. Do Poljubna se je n,.č l ’ nu,° Pa pot nadaljeval En • - 50 ga nenadoma napadli mlajši moški. Bukovca so zbili na tla in mu z roke vzeli uro znamke Darvvil, vredno okoli 5.000 din, iz žepa pa denarnico s 4.000 din. Bukovec je bil pri napadu lažje poškodovan po Slavi ip rokah. Delavci novomeške postaje milice, ki so takoj pričeli zbira-11 podatke, so kmalu zožili obroč okrog osumljenca. Ropa bil nazadnje upravičeno osumljen 21-lctni Marjan Buko-Vcc iz Podljubna. OSEM UR VOZIL BREZ POČITKA -J^rek Kosovali je v soboto po urah neprekinjene vožnje iz ee«0tlnc Nemčije 03 magistralni dru • ^ri Krakovskem gozdu ob setve Ut‘ ziutrai trčil v avto pred mS’ lci ga Je vozi* Pirančan nju ® ^rjjkovič. Tega je pri trče- vrn'iZanes*° s ccste> kJer se je P16" o, medtem ko je Kosovali ostal VaijV°zi5ču. Pri tem so se poškodo-Pot TrajK°vič in njegovi trije so-hieškk* *> jih odpeljali v novo-f sku bolnišnico. Skoda na vozilih *** okoli 120.000 din. S Hlir°R^LP OSTREŠJE 1N PO-tilSIVO - Na stanovanjski hiši Marije Štukelj iz Semiča je prišlo iz. avgusta zvečer do požara, katera vzrok še ni docela pojasnjen, goreti je pričelo na podstrešju, ogenj pa je uničil ostrešje, pohištvo -? nekaj vrat, tako da je skupne °de za preko 200.000 din. jfmG1NIL0 KOLO Z motor- i.M - Izpred Mercatorjeve trgovi-,y. Novem mestu na Zagrebški JJ* bilo 11. avgusta med 11.30 :p , a0 ukradeno kolo z motor- nih . pijana Hočevarja iz Gor-i af.a Gradišča. Kolo je vredno 1 « 000 din. či ohR,ADU BRUSILKO - V no-skladišča trPrV'?- 9 JC višču Ajdovščina na delo- ul . v Novem mestu pri Inisu din w brusilka, vredna 18.000 k * v.lomilcc je na 2 metra viso-ter ,?i °dstranil kovinsko mrežo to ? Prišel v skkadišče. Za ta-m Poizvedujejo. TOKRAT LE S POŠKODBAMI - Vse več je takih, ki se poletne dni odpravljajo na potovanje ponoči, ko naj bi ceste bile prazne. Z dolenjsko magistralko ni tako in zadnje čase miličniki ugotavljajo, da nočne ure po številu nesreč prav nič ne zaostajajo zd dnem. Tokrat so jo potniki v prevrnjeni ladi odnesli le s poškodbami. Iz gozda v bolnišnico Dve hujši nesreči med spravljanjem in sečnjo lesa prejšnji teden — Vzrok: nepazljivost Dve hudi nesreči, ki sta se prejšnji teden pripetili med sečnjo in spravljanjem drv v gozdovih, naj bosta dovolj veliko opozorilo vsem, ki si te dni pripravljajo zimsko zalogo drv, še posebej ker so preiskovalci, ki so si ogledali mesta nesreč, v obeh primerih ugotovili enak vzrok: nepazljivost. 5. avgusta je 22-letni Jože Gorše iz Nove gore pri Dolenjskih Topli- MOTORISTA ZBIL PO VOZIŠČU Na Trgu svobode v Črnomlju je . prišlo 12. avgusta ob 8.10 do prometne nesreče, ki jo je zakrivil 25-letni Jože Žagar iz Praproti pri Semiču, ko je z motornim kolesom neprevidno zavil v križišče. Navzlic zaviranju ga je namreč zadel voznik osebnega avtomobila Ilija Mihalje-vič iz Kanižarice Motorist sc je pri padcu poškodoval in so ga prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. škode na vozilih je za 30.000 din. Vozniku osebnega avta so zaradi suma vinjenosti pridržali vozniško dovoljenje. TOVOR PADEL NA AVTO 11. avgusta zjutraj je Novo-meščan Janez Kastelic peljal tovorni avtomobil po Ljubljanski cesti. Zaradi nepravilno naloženega tovora je pri odcepu za Kurirsko pot v desnem ovinku izpadlo nekaj kartonskih bal. Te so zgrmele naravnost na osebni avto, ki ga je pripeljal Ljubljančan Karel Sovič. Slednji sc je pri tem poškodoval, materialne škode pa je bilo za 65.000 din. Z LESTVE PADEL NA BETON V novomeški bolnišnici je 9. avgusta umrl 77-letni Stjepan Spo-riš iz Prosenika pri Klanjcu. Ugotovljeno je bilo, da je Sporiš štiri dni prej prekrival streho ANDREJU Gabronu iz Starc vasi pri Bizeljskem, po delu pa odšel počivat na bližnji senik. Okoli 23. ure mu je med sestopanjem po lestvi, ko je hotel opraviti malo potrebo, spodrsnilo in je padel na betonska tla. Ker posledice sprva niso bile tako hude, so ga v brežiško bolnišnico odpeljali šele dan kasneje, od tam pa v Novo mesto, kjer pa je umrl. Ugotovljeno je, da je tuja krivda v tem primeru izključena. F w ogledalom zbil otro- ihešiT ^ ledeljo ob 9. uri je Novo-bseb -n 1ancz Jerman parkiral C,"1. avto nasproti lekarne na 1 komandanta Staneta in odšel 3., ‘“lavila. V vozilu je pustil Pil z»?a- s'na Jancza> ki pa je od-sk-kiu a vra,a vozila in čez cesto je ' Proti očetu. Iz Glavnega trga G0(takrat pripeljal Silvo l ir iz 0,rok vas' 'n navzlic umikanju lorr, y Zadel z vzvratnim ogleda-' faradi poškodb po glavi so linico odPeliali v novomeško bolema?’ od tam Pa 80 ga pustili v aco nego. MEGLE V 4 in“V DROG - 9. avgusta cesti „ • Je prišlo na magistralni hjeij, bencinski črpalki v Treb- jo žat"? .Prometne nesreče, ki sta Suh>an^V'ia mt8la in nepazljivost. yici ?°v5an, začasno zaposlen v Proti’ r ie.z °sebnim avtom peljal Pa v liani* pri bencinski črpal-ha j, Bosti megli zapeljal v desno Ujej, nnklr», nekaj časa vozil po drog, p adnje pa trčil v reklamni lcR voznika so se poškodo- <1723) 19. avgusta 1982 vali še trije sopotniki, dva od njih pa sta ostala na zdravljenju v novomeški bolnišnici. Z MOTORJEM V AVTOMOBIL - Franc S. iz Zabukovja seje 10. avgusta ob 13.45 peljal na kolesu z motorjem po lokalni cesti proti križišču za Mirno, lam pa zavijal v levo, ko je po cesti pripeljal z avtom Mokronožan Peter Deu. Prišlo je do trčenja, v katerem jo je najhuje skupil motorist, da so ga morali odpeljati na zdravljenje v novomeško bolnišnico. PRIKOLICA Sl JE PREVRNILA - Beograjčan Milovan Stevanovič se je 12. avgusta peljal z osebnim avtom po magistralni cesti proti Zagrebu, pri Ribnici pa je v blagem ovinku zavil na levo in trčil v zadnje kolo tovornjaka, ki je pripeljal nasproti. Pri nesreči se je prevrnila prikolica tovornjaka, ki je kar štiri ure ovirala promet na cesti. Poškodovani so bili voznik Stevanovič in njegova sopotnika, medtem ko je bik) materialne škode za 410.000 din. cah obrezoval veje v gozdu. Med opravilom pa je Goršetu, ki je zaposlen v tozdu novomeškega GG Gozdarstvo Črmošnjice, očitno spodrsnilo, tako da ga je motorna žaga porezala po nogah. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico. Do podobne nezgode je prišlo dva dni kasneje pri delu v gozdu, kjer so delavci črnomaljskega tozda novomeškega GG podirali drevje. 26-letni Luka Dražetič iz Planine pri Semiču je bil med skupino delavcev, ki je podrla nekaj dreves, ko mu je nenadoma med delom padel iz višine sedmih metrov na glavo že prej odlomljen vrh drugega drevesa. Udarec je bil močan in je Dražetiča huje poškodoval po glavi in rokah, tako da je moral zaradi zadobljcnih ran ostati na zdravljenju v novomeški bolnišnici. Omenimo naj še, da imata oba delavca opravljen tečaj za sekače in izpit iz varstva pri delu. Toda proti nepazljivosti tudi še tak tečaj ne pomaga. ODNESEL BARVNI TELEVIZOR 10. avgusta med 21. in 0.30 uro je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo Ane Skcnderovič s Čateža 65. Neznanec je odšel z obilnim plenom, saj je odnesel barvni televizor Sonny, radiokasetofon in stensko uro, tako da je bila Skcnderovičeva oškodovana za preko 30.000,00 din. Za storilcem še poizvedujejo. PO DOLENJSKI DEŽELI • Novomeški miličniki so v soboto zvečer mirili in v prostoru za pridržanje tudi umirili 21-letnega domačina Štefana Mitroviča. Ta je v restavraciji Pri vodnjaku razbijal steklenice, prazne seveda. • Kontrola prometa v petek ponoči v Žabji vasi je novomeškim miličnikom prinesla med drugim tudi plen v obliki 20 kilogramskih vrečk kave, ki so jih našli v osebnem avtomobilu nekega zdomca iz Glogov-ca. Še zanimivejša pa je najdba isto noč pri trgovini Dolenjke v Bršljinu. Skupina Romov iz Vojvodine je skušala iz kombija prenesti na vlak 40 kilogramov kave. Zanimivo, da so jo čez mejo prinesli povsem legalno. Kako? Za dva dni so se nastanili v Sežani in potem dvakrat na dan hodili čez mejo po dragoceno zrnje. Vsak ga je vsakič prinesel po kilogram. Zrno do zrna .. . • Neznan ponočnjak je 9. avgusta vlomil v novomeško osnovno šolo na Grmu. Obiskal je kuhinjo, jedilnico, garderobo, tajništvo in za nameček še ravnateljevo pisarno. Če je že umevno, da je odnesel radiokasetofon in manjši računalnik, lahko le ugibamo, kaj bo z ukradenimi telovadnimi hlačkami in priznanjem 01’. Prve bo lahko preizkusil kar v grmski telovadnici, nekoliko teže pa bo prijateljem razložil, od kod mu priznanje OE. PADEL Z MOTORJEM 63-letni Eranc Kuhar sc je 11. avgusta nekaj pred osmo zvečer peljal na kolesu z motorjem proti Šentjerneju. Pri Šmarju je Kuhar, doma iz Dolnje Brezovice, zapeljal na bankino, pričelo ga je zanašati, dokler ni padel po cestišču. Zaradi poškodb po glavi so Kuharja odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialne škode je za 3.000 din. Vidmar edini Jugoslovan na SP v Moskvi Mladi novomeški plavalec si za rojstni dan želi dobrih rezultatov V ponedeljek bo v Moskvo odpotoval edini Jugoslovan, ki nas bo zastopal na svetovnem prvenstvu v plavanju s plavutmi in hitrostnem potapljanju, 19-lctni Novomeščan Igor Vidmar. Za mladega novomeškega tekmovalca je to nedvomno veliko priznanje, ki pa si ga je prislužil na lanskem državnem rekordu, ko je osvojil naslov daleč najboljšega tekmovalca. Nič čudnega, saj je postavil državne rekorde v plavanju s plavutmi na 100, 200 in 400 metrov, bil pa tudi prvak v vseh šestih disciplinah, v katerih bo startal tudi na svetovnem prvenstvu v Moskvi. To so 'tekme na 100 , 200 in 400 metrov v plavanju s plavutmi ter na 50, 100 in 400 metrov v hitrostnem potapljanju. Igor, ki bo na svetovnem prvenstvu praznoval tudi rojstni dan, si za darilo želi v prvi vrsti dobre rezultate. V tako močni konkurenci, kot bo letos v Moskvi, bo že vsako mesto med petnajstim in dvajsetim velik uspeh, pomembnejši od uvrstitve pa bodo rezultati. „Menim, da sem na prvenstvo dobro pripravljen, saj treniram kar dvakrat na dan po pet ur, kar mora prinesti tudi dobre rezultate v Moskvi. Vadim v bazenu v Dolenjskih Toplicah, medtem ko sem pozimi treniral v bazenu na .Otočcu in športni dvorani. Tudi takrat sem vadil dvakrat na dan. Škoda le, da sem bil domala eno leto povsem prepuščen samemu sebi, saj nisem imel trenerja. No, sčasoma se je tudi to uredilo in danes skrbi zame nekdanji reprezentant in državni prvak Daniel Vohar. Dobro sva se ujela.” Vidmar, ki je letos končat gimnazijo, bo tokrat prvič nastopil na tako velikem tekmovanju. „Čeprav se s plavalnim športom ukvarjam že sedem let, je to moja doslej največja preizkušnja. Prvič me je k bazenu pripeljal sošolec in od takrat sem vseskozi član novomeškega kluba za podvodne aktivnosti. Pogoje za delo in trening imamo dobre, tako da bomo zagotovo nadaljevali z dobrimi rezultati, ki jih novomeški šport dosega na tem področju že vrsto let. Odhod na svetovno prvenstvo ni le priznanje meni, pač pa tudi klubu in ostalim tekmovalcem.” Čeprav je Vidmar pri napovedih skromen, je vendarle pričakovati iz Moskve novico o kakšnem novem državnem rekordu. B. BUDJA Igor Vidmar: „V Moskvo po dobre rezultate.” I u liliji ■ ATLETSKI PRAZNIK V KOČEVJU V soboto in nedeljo bo imelo Kočevje v gosteh najboljše slovenske atlete in atletičarke. Po 23 letih bodo lahko Kočevci ponovno priča bojem naših najboljših altetov, med njimi bo tudi nova balkanska prvakinja v skoku v višino Lidija Bene-detič. Oba dni bo na sporedu 36 disciplin, od tega 21 v moški ‘i 15 v ženski konkurenci. Tekmovanje se bo prvega dne pričelo ob 16. uri, medtem ko bodo v nedeljo ob 8. uri pričeli tekmovalci s hojo na 20 km, skakalci s palico bodo pričeli ob 14.30, ostale discipline pa bodo od 15.30 naprej. CUJNIK 4. NA BAI V Bukarešti sta na BAI nastopih dva člana AK Novo mesto, državni rekorder v metu kopja Darko Cujnik in Boris Okleščen. Cujnik je bil 4. s solidnim rezultatom 75,38 m, metalcu diska Okleščenu pa ni šlo najbolje. mam ZADOVOLJNI NAVIJAČI - Vse je bilo kot po starem: 600 gledalcev, čeprav je še nekaj časa za priprave, tudi zanimiv rokomet. Na sliki: Sevničan Svažič med enim svojih značilnih skokov iz kota (Foto: A. Železnik) Vrhunski rokomet v Sevnici 11. Lovrekov memorial Ljubljančanom — Domačini četrti Tokatnega, že enajstega spominskega turnirja zapovrstjo se je udeležila raznovrstna druščina moštev: Kolinska - Slovan, lanski zmagovalec Šoštanj, ribniški Inles, Krško, Krmelj in kajpak domačini, ki letos spet startajo v prvi slovenski ljgi. Prehodni pokal je po pričakovanju odneslo moštvo ljubljanskega zveznega ligaša. Le-ti so v boju za to mesto porazili Inles z 11:7. Skoraj dramatičen je bil razplet boja za 3. in 4. mesto. Sevničani so namreč igrali neodločeno s Šoštanjčani 24:24, le-ti so bili na kraju uspešnejši šele po streljanju enajstmetrovk. Za najboljšega igralca turnirja je bil proglašen Ribničan Mikulin, najuspešnejši strelec je postal Šu-mej (Kolinska — ■ Slovan, sicer po rodu Sevničan), najboljši vratar pa je bil domačin Anton Možic. Vsem trem je izročila pokale družine Lovrek Jožetova sestra Tinca. A. Ž. KOČEVJE -BELA KRAJINA 2:2 (0:1) V prijateljski nogometni tekmi sta se v Kočevju pomerili enajsterici domačinov in Crnomaljčanov. Strelci so bili Gjerek in Čičck za Kočevje ter Terzič in Kramarič za liek) krajino. Te dni so Kočevci igrali tud] z ekipo llraljina in zmagali s (2:0). M. G MEMORIALNI TURNIR Sevniški šahovski delavci pripravljajo ob občinskem prazniku 4. memorialni turnir Dušana Breliha, ki bo združen s proslavo ob 25-let-% nici ŠK Milan Majcen. Ropretu dirka Okoli Srma 2e 9. tradicionalne dirke se je udeležilo preko 160 tekmovalcev — Ekipni uspeh vrsti Novega mesta » Kar okoli 160 tekmovalcev iz 9- kolesarske dirke Okoli Grma, ki desetih slovenskih klubov se je v so jo pod pokroviteljstvom KS soboto udeležilo tradicionalne, že Grm pripravili novomeški kolesar- ski delavci. Čeprav tudi letos niso nastopili najboljši kolesarji ljubljanskega Roga, sta ža kvaliteto prireditve poskrbela vojak Bojan Ropret in veteran Drago Frelih ter seveda številno domače zastopstvo. Naj zanimivejša članska dirka je prinesla, kot je bilo pričakovati, zmago Bojanu Ropretu, zelo dobro pa se je uvrstil Bojane, ki je zasedel 3. mesto takoj za Frelihom. Z nestrpnostjo so gledalci čakali tudi starta dirke mod starejšimi mladinci, kjer jih balkanski prvak Sandi Papež ni razočaral. Zmagal je pred klubskim tovarišem Smoletom. Sicer pa je v skupini pionirjev B zmagal Novomeščan Judež pred Du-novcem iz Save, med pionirji A pa Hrastničan Cvet pred Štangljem iz Novolesa. Vozile so tudi članice, kjer je zmaga pripadla Dolharjevi iz Štucina pred Kamničanko Uršičc-vo. Med veterani do 45 let je slavil M. Frelih iz Štucina, med tekmovalci nad 45 let pa Grosupeljčan Omrzel. Dvojno slavje je domačinom pripadlo v dirki mlajših mladincev, kjer sta zmagala C.livar in Božič, medtem ko je pri mlajših rekreativcih prvo mesto osvojil domačin Bojan Štih. V dirki starejših rekreativcev je slavil Leben iz Rog Franeka, med cicibani domačinka Darja Fink pred Jurijem Preskar-jem, medtem ko smo o izidih starejših mladincev in članov že pisali. V ekipni uvrstitvi je 1. mesto prepričljivo pripadlo domačinom, ki so zbrali 111 točk, sledijo: Sava -Kranj 62, Grosuplje 30, Jakob Štucin 28 td. KUZMIČU AVGUSTOVSKI TURNIR Zmagovalec rednega mesečnega hitropoteznega šahovskega turnirja ŠK Milan Majcen iz Sevnice je Bojan Kuzmič, ki je zbral 8 točk. Z enakim številom točk je bil drugi Povše, tretji pa s 7 točkami Soper. Po osmih odigranih turnirjih vodi Šorli z 59 točkami, pred J. Blasom in Povšetom 49 itd. J. B. 7:1 č. INLESOVI ZMAGI Rokometaši ribniškega Inlesa so v okviru priprav za novo sezono odigrali prijateljski srečanji. Najprej so premagali Krško s 37:19 (21:9), nam pa še Itas z 29:20 (15:11). Z novim trenerjem v novo sezono Kočevske nogometaše trenira Danilo Bižal Že domala štirinajst dni se kočevski nogometaši pripravljajo na pričetek prvenstva v drugi slovenski ligi, ki bo v tej sezoni štela 12 in ne le 10 klubov, kot v preteklem letu. Krmilo kočevskega ligaša je s to sezono prevzel Danilo Bižal, nekdanji igralec kluba, ki skuša na popoldanskih treningih najti najboljšo enajsterico. Skupaj s člansko vadijo tudi ostale selekcije, ki jih prav tako konec tega in v pričetku prihodnjega meseca čakajo ligaške preizkušnje. Kočevski nogometaši bodo v pripravljalnem obdobju odigrali več srečanj z delniškim Gorani-nom. Belo krajino, Ribnico, Ljubljano in reškim Hreljinom. Po besedah tehničnega sekretarja kluba bo za dres prvega moštva konkuriralo več igralcev: Struna, Juklen, Vučičevič, Andrič, Bence, Briški, Kurtalič, Buzuk, Čampa, Gjerek, Golob, Farič, Rajšelj, Kovač, Zečič, Klarič, Dvizac, Čiček, Mlakar, Štanfelj, Tekavcc, Šalika in Begič. „S temi imeni bi si morali v prihodnjem prvenstvu izboriti mesto v sredini lestvice. Za. kaj več verjetno nismo sposobni, medtem ko so najresnejši kandidati za vrh lestvice letos Vozila, Elan in Bela krajina,” meni trener Bižal. Škoda le, da ne bo mogel računati tudi na pomoč Dobriča, Lisca in Kozica, ki bodo po vsej verjetnosti prenehali igrati. M. GLAVONJIC Danilo Bižal: „Elan in Bela krajina v borbi za vrh.” DOLENJSKI LIST ■> r » W r • » »■ 8. .j-£-.£_ foto slišal: Milan Markelj TOVARIŠ, PA STE CISTO ZARES OD PLAYBOYA? C DOLENJSKI UST pred 2fl leti ] Doslej neslutena skupnost j f novi ustavi ne bo težišče na državi — IMV bo S izvozila prve avtomobile — Moško suknjo za drva ■ ZANIMIVO JE vprašanje, ali bo naša nova ustava - ustava države. Odgovor je na dlani. V pogojih, ko gradimo doslej ne-sluteno socialistično skupnost, v kateri delovni ljudje dejansko sodelujejo v upravljanju in odločanju o družbenih zadevah, seveda ne more biti govora o ustavi državi. V naši ustavi, razumljivo, težišče ne bo na državi; nasprotno, to bo, kot je bilo že večkrat povedano, ustava človeka, človeka na delovnem mestu, s pravico upravljanja družbenega premoženja. PRED KRATKIM je bila podpisana pogodba za izvoz prvih 170 avtomobilov IMV znamke KOMBI v Turčijo. Izvozili bodo avtomobile tipa Sanitet, Turist, Kombi in Servis. Prva pošiljka 5 kombijev bo šla te dni na pot v Turčijo. Nekaj kombijev vozi že tudi po cestah Indije, kolektiv pa si zdaj prizadeva, da bi izvozili rentabilne avtomobile tudi na nekatera tuja tržišča. SODOBNA MEDICINA ne zagotavlja, da bi se revmatiki, bolniki srčnih bolezni, tuberkolozniki, živčneži, ponesrečenci in drugi pozdravili, če kidajo in vozijo gnoj, orjejo, kopljejo, kosijo in sušijo seno, spravljajo les iz gozda, pospravljajo poljske pridelke. Za to ni receptov, le nekateri bolniki v staležu si jih kljub temu sami zapišejo. Seveda na lastno odgovornost. KOLEKTIV ČEVLJARSTVO v Kostanjevici je vsa leta marljivo delal. Z enakim delovnim zanosom je nadaljeval tudi vse letošnje mesece, čeravno zaposleni že več mesecev niso dobili plače. Za neurejeno finančno stanje je kriv honorarni knjigovodja, ki še ni uredil letne bilance. Z malomarnostjo je prizadejal zaposlenim veliko krivico. OGLAS. Moško suknjo, dobro ohranjeno, ter več kosov raznih oblačil zamenjam za drva. Naslov v upravi lista. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 16. avgusta 1982) SVETU OKOLI EDINA NEVARNOST - V ZDA zelo resno jemljejo zadnje ukrepe, s katerimi naj bi preprečili, da bi Sovjetska zveza dobivala najnovejšo računalniško tehniko v svoje roke. Tako so tudi prepovedali konstruktorju Kennethu Thompsonu, da bi v Moskvi demonstriral svoj šahovski računalnik, ki je pred dvema letoma osvojil prvenstvo šahovskih računalnikov v Avstriji. Konstruktor pravi, da je njegov elektronski šahist uporaben v vojne namene le, če ga spustijo z letala in pri tem pade komu na glavo. PREDOLGO IME - Zaradi računalnika je Vincent Aloysius Evans ob svojo veliko željo, da bi se pisal Xarthcohadimaduro-kaszamnopoulos. Sodišče je njegovo prošnjo za takšen priimek odbilo, češ da je priimek predolg za računalniško obdelavo, kar pa ljubitelja grščine čisto nič ne briga, zato sc bo pritožil na višje sodišče. Ljubezenska kuga današnjih dni Kontrarevolucionarni virus je zadal hud udarec spolni revoluciji — Če kraste postanejo sramotno znamenje — Zdravila, ki bi zares pomagalo, še ni SLADOLEDARKA - Da človek z leti ne postane kaj prida bolj pameten niti pošten, je dokazala sedemdesetletna Anna Giacolone s Sicilije. Policija jo je aretirala, ker je v posodi za sladoled tihotapila in razprodajala heroin. Nikakor ji niso hoteli verjeti, da ima kilogram navadnega praška za pecivo. Izkazalo se je, da so imeli kar prav, saj heroin ni prašek za pecivo ne po ceni, še manj pa po učinkih, ki jih povzroča na svojih žrtvah. TA GRDA ROKA! - Tudi slabih navad se človek z leti ne odvadi. Dokaz za to imamo na Japonskem, kjer je 86 let stari zmikavt Kunizo Kunigami moral v zapor zaradi kraje. Možakar je tri desetletja preživel v ječi, velikokrat so mu zapor oprostili zaradi visoke starosti, tokrat pa bo le moral odsedeti svoje. In ne boste verjeli, da starček pravzaprav sam ni nič kriv. Kot pravi, mu roka sama uide v tuj žep. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Vraže mej priprostim ljudstvom Na kakšna dejstva so prišit stari Egipčani?—Resen štrajk kmetijskih delavcev v Galiciji Vlada sleparskim tičem premalo stopa na prste — Nova luka (V stoletji) napredka pare in elektrike se nahajajo mej priprostim ljudstvom še mnogokrat razni predsodki in vraže; mej prve spada tudi to, da n. pr. račicc od koklje zvaljene nočejo iti v vodo, ali da piški z.valjeni od pute brez repa ostanejo brezrepiči. Čudno, da ima naš čas tako slabe oči za opazovanje. Veliko boljše oči so imeli stari Egipčani, ki so prišli na dejstvo, da med valečo kokljo in mej jajcem ni nikake fizične mejsebojne zveze. Našli so ti zidarji vcčnoslavnih piramidnih orjakov, da se življenje v malem jajčeku razvije le po neki določeni množini toplote, po čisto fizikalnem potu, da, če smemo tako reči, s pomočjo kurjave. (V Galiciji) nastal je prav resen štrajk kmetijskih delavcev, ki je pa ob enem tudi nekak narodnosten boj. Zemljišča so zvečine v rokah poljskih plemenitašev, a večina delavskega prebivalstva je maloruske narodnosti. Delavci pa so silno slabo plačani; da bi živeli bore premalo, da bi umrli preveč. Nič čudnega ni. Malokatera revolucija je bila izvojevana v tako vsestransko zadovoljstvo, kot je bila tako imenovana seksualna revolucija. Začela se je v šestdesetih letih tega stoletja in v kratkem pometla s še tako zakoreninjenimi predsodki in tabuji, ki so stoletja utesnjevali spolnost, to pomembno sestavino človekove osebnosti. Toda vsaka revolucija žre svoje otroke in tudi spolna je ostala zvesta temu zgodovinskemu načelu. Le da je „žretje” bolj milo in manj usodno. Ime mu je herpes. Gre za kožno bolezen, ki jo povzroča herpesni virus. Bolezen je v nekaterih deželah, predvsem v ZDA, zavzela že zaskrbljujoče meje in je postala nekakšna sodobna kužna epidemija. Okoli 20 milijonov Američanov ima to bolezen, letos pa se bo k temu številu pripisala še polovica milijona novih okužen-cev, kot je razvidno iz podatkov središča za nadzor bolezni v Atlanti. „Dejstvo življenja v Ameriki dandanes je, da tvegate herpes, če imate spolni odnos,” pravi dr. Kevin Murphy. Takšen obseg nadležne kožne bolezni je seveda vplival na način življenja milijonov Američanov in prav tako na način življenja Evropejcev, ki usodo spolno osvobojenih Američanov v marsičem enakovredno delijo. Bolezen je močno pometla z razvpitim ljubljenjem za eno noč, mnoge je potisnila v prostovoljno ujetnišvo za mesec dni, zavrla je svobodno menjavanje spolnih partnerjev ter vpeljala nekaj stare morale in da si žele zboljšati svoje gmotno stanje in hote to doseči s štrajkom. (Na Ogrske m) so v Sobotici prišli na sled velikim sleparijam. Iz občinske blagajne je izginilo 2 milijona, 6 milijonov pa so izdali brez dovoljenja občinskega zastopa. Računske knjige so ponarejali več let. Zupan in 14 uradnikov pride pred sodišče. Takih slučajev zgodilo se je na Ogerskem že prav veliko. Vlada takim tičem premalo stopa na prste. (N a j v e č j a) pa tudi najrazneja znamenitost tržaškega mesta je pač nova luka. Nova luka se razprostira od kolodvora naprej, obstoji iz četvernih velikih oddelkov, takozvanih ba-sinov, ter je proti morju varovana z mogočnim kamnitim zidom. V tej novej luki stoje vse večje ladje za daljna potovanja. Trdijo, da spada tržaška luka med najlepše in najboljše luke v Evropi. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 16. avgusta 1902) Geni se selijo Virus povzročitelj dramatičnih sprememb v razvoju živih bitij? Ali se lahko geni prenašajo iz enega v drug organizem preko virusov? Vprašanje, ki je izjemno vznemirljivo za znanost, ima že, kot vse kaže, svoj odgovor. Max Bristel z zueriške univerze je na znanstvenem srečanju v Houstonu poročal o odkritju, ki omogoča pritrdilni odgovor. Skupaj s sodelavcema Meinradom Busslingerjem in Sandrom Rusconijem je našel skoraj povsem istoveten segment DNK v dveh različnih vrstah morskih ježkov. Po dosedanjih dognanjih bi morali biti različni za vsako vrsto, saj so ti segmenti nosilci sporočil razvoja posameznega organizma in vrste. Da bi bila uganka še trša, odkritje pa več vredno, je treba povedati, da gre za vrsti morskih ježkov, ki sta se na razvojni poti ločili že pred 65 milijoni let. Kako je potem prišlo do tega, da sta oba ježka, pripadnika različnih in že dolgo ločenih vrst, imela identične segmente DNK? Raziskovalci so ovrgli edino naravno razlago, da se je dedna snov prenesla z občevanjem. Plodilno obdobje ježkov je namreč med obema vrstama za pol leta odmaknjeno, povrhu tega pa je znano, da je zelo malo možnosti, da se različni vrsti sploh oplodita. Edina razlaga, ki preostane, je, da je dedno snov preneslo nekaj drugega. Takšen možen prenosnik je virus. Če domneva znanstvenikov drži, nič pa ni takšnega, da bi ne mogla obveljati, potem imajo raziskovalci evolucije v rokah zanimiv ključ do mnogih, doslej težko pojasnljivih hitrih sprememb. Virus, ki prenese dedno snov iz enega organizma v drugega, prav lahko povzroči dramatične spremembe. zadržanosti pri iskanju spolnih sopotnikov. Ob vsem tem herpes ni nič novega. Človeški rod muči že najmanj 2.000 let, kot nam poučno pripoveduje zgodovina. Pojavil pa se je v zaskrbljujočih razsežnostih vedno takrat, ko so se okovi spolne morale preveč razrahljali. V starem Rimu je herpes povzročil tako nevarno razširjeno epidemijo ustnih spuščaj ev, da je cesar Tiberij prepovedal poljubljanje. Tudi renesansa je poznala to ljubezensko nadlogo, v Franciji v 18. stoletju pa so genitalni herpes, ki je bil zelo razširjen med prostitutkami, imenovali kar „poklicno bolezen žensk”. Vendar so šele po vojni odkrili, da herpes povzroča virus. In šele v začetku sedemdesetih let so zdravniki odkrili, da gre za dvoje tipov tega virusnega obolenja, tako da so zdravniki zvečine ves čas do pred desetih let postavljali napačne diagnoze. Danes strokovnjaki poznajo herpesa tip 1 (HSV L), ki je bolj pogost in povzroča mehurje in kraste na ustnicah, ter tip 2 (HSV 2), kije značilen za območje genitalij. Oba tipa je zelo težko razločevati, še posebno zato, ker lahko tudi tip 1 postane veneričen, če virus z ustnic z roko ali pri oralnem seksu prenesemo na spolovila. Analize kažejo, da ima četrtina Američank, ki imajo herpes na spolovilih, dejansko herpes tipa 1, ki sicer ne sodi med spolne bolezni. Bolezen se začne tako, da virus vdre v kožo. V organizmu se prične živahno deliti in razmnoževati. Prvo znamenje okužbe je pekoče srbenje, kmalu pa se pojavijo mehurčki. Če gre za genitalni herpes, traja srbenje in pekoči občutek na spolovilih tudi do tri tedne, nastanek mehurčkov pa spremlja lahko tudi vročina in glavobol. Čez čas se mehurčki razpuste in spremene v kraste, ki po dveh ali-treh tednih odpadejo. Bolezen pa s tem ni premagana. Herpes sicer ne spada med hude bolezni in med spolnimi boleznimi prav tako ne med najhujše, saj gonoreja in sifilis, če ju ne zdravimo, pobirata smrtni davek, vendar pa je herpes nadvse nadležen, in kar je najhujše, zaenkrat neozdravljiv. „Ne bo te umoril, a tudi ti njega ne boš!” se glasi osnovno odkritje o tej nadležni bolezni. Povzročitelj bolezni, viru* hepes simplex, se namreč skrij? v živčevju ter tam ostane vse življenje. V stresnih stanjih, splošni oslabelosti organizma, vročini in v depresiji oživi in bolezen ponovno izbruhne-Lahko se ponavlja vsakih nekaj mesecev, lahko samo enkra na leto, lahko pa tudi več let ne naredi nadležnih krast, dokler lepega trenutka ne izprišč) mehurčkov. Prav ta nemoč, da bi bolezen dokončno obvladali, je herpes zavila v že kar mistično tančico. Ljudje se zaradi bolezni čutijo odrezane od družbe, osamijo se in tiho trpe prostovoljno izobčenje; nekaj je bilo tudi primerov samomora* Nadležni izpuščaji so pretrgali prenekatero ljubezensko zvezo, uničili pa so tudi že sklenjene zakone in ločili mnoge ljubeče pare. Bolezen tako usodno posega v življenje predvsem zaradi tega, ker so jo izpostavili k°t nekakšno sramotno znamenje. Zanimivo je, da herpes muči 90 odst. belcev; takšne podatke imajo statistiki. Najverjetneje pa je tako, da se loteva enak"* tudi črnskega prebivalstva Ameriki, le da ji ta, žveči revnejši sloj državljanov ne po-, klanja takšne pozornosti kot belci, pa zato tudi me vpliv* tako dramatično na obnašanj? temnopoltih. Razumljivo je, da sodobna medicinska znanost poskuša’ najti učinkovito zdravilo, ki bf ne samo zazdravilo izpuščaj«^ marveč uničilo virus, da bi n? zasedel svojih položajev v živčevnem sistemu ter še naprej grozil z boleznijo. Takšnega zdravila zaenkrat ni. Pred ponovnim izbruhom bolezni p* menda pomaga splošno dobro , počutje, joga, transcendentalni meditacija, izogibanje depresiji, stresnim položajem, optimizem j ipd. Najboljše varstvo pa je še vedno preventiva, to je, da s* nadležnega virusa sploh ne nakoplješ. In če to pomeni manj ljubezenskih avantur, po; tem je pač treba premišljat' tudi tako. MiM (Vir: Time, ME) Mikroskopski posnetek celic, ki jih je napadel virus herpesa. Po gobe res z ljubeznijo Zakaj svinje s tako strastjo iščejo gomoljike — Tud moški znoj ima svoje čare, vendar ne za ženske Zdaj, ko se marsikomu srce razveseli nad jurčki, karžlji, lisičkami, golobicami in drugimi vrstami gob, ki se radodarno ponujajo ljubiteljem teh jedi, se sladokuscem zbude želje tudi po kraljici vseh gob - gomoljiki. Goba, ki raste tudi pri nas v Istri, je nadvse cenjena poslastica in si brez nje haute cuisinc ne moremo zamisliti, pa naj tisto o njenih čarovnih lastnostih za spodbujanje ljubezenskih slasti drži ali pa ne. Ker goba raste pod zemljo, jo je zelo težko najti. Nabiratelji teh gob so zato izurili pse za iskanje gomoljik, še bolje pa se obnesejo svinje, kot trdijo strokovnjaki za te reči v južni Franciji. Psi namreč svoj posel opravljajo, ker so tako naučeni, svinje pa zato, ker gomoljike ljubijo. Tako strasno rade jih imajo, da prenckaterikrat nabiralcem sproti požro dragoceno bero. In ker jih ljubijo, so zav/.etejšc iskalke. Vso skrivnost te svinjske ljubezni do gomoljik je razkril zahodnonemški raziskoval?* Heinrihch Karg s svojo skupit*® raziskovalcev. Ugotovili so, <*J se v gomoljikah nahaja prec?) feromona, snovi, ki služi kemični signal za- prepoznav*; nje pri živalih. Ista snov P*1 merjascih pride iz spolnih žl^ d6 žlez, ki izločajo slino, k*> povzroča, da praščev dah dv na poseben način, prav takš?n’ ki znori svinjo in jo pripravi Z* ljubezensko igro. Zanimivo je, da tudi n*o^ izloča to snov v svojem znojjjl vendar pa ni dokazano, da " vonj moškega znoja imel ben učinek na ženske. Najb® smo že predaleč od svojih ko** nin, sicer bi za gomoljika)® brskalo več žensk kot mošk in z zanesljivo večjim uspelim® Tako pa preznojeni moški •*' ne spravlja v ljubezenski z*1’ žensk niti se ženskam ne k* kaj več sreče pri iska*« gomoljik, teh redkih darov ** raVC' (Vir: Discovcr) 1971 spet skočile za 15 odstotkov. Podobno je bilo vse do lani, ki so se zvišale za več kot 40 odstotkov. V 10 letih se je mleko podražilo od 2,20 na 22 dinarjev. Tudi uživalcem vina se ne godi nič bolje. Še leta 1971 je zadostovalo 50 dinarjev za poln rezervoar bencina, a danes že tisočak ni dovolj. Inflacija je odvisna od obnašanja vseh, ne le od vladne gospodarske politike. Potrošniška nagnjenja pa so takorekoč v vseh narodih. Ni se lahko upreti uporabi nekega neznanega kapitala, ki ne izvira iz lastnega znoja, če se za to ponudi možnost. Posojilo je krasna stvar. In dokler smo se lahko zadolževali, je bilo vse lepo in prav. Naraščanje cen in visoka inflacija sta spodbujala državljana, da je vlagal denar v materialne dobrine, da je najemal posojila, ki jih je inflacija hitro manjšala. Podobno je razmišljala država. Visoka stopnja svetovne inflacije bo manjšala državna posojila, investicije bodo ostale in prinašale denar. Svetovna inflacija res zmanjšuje posojila, a le tistim, ki so s svojo valuto uspeli slediti dolarju. Dinar ni. In Jugoslavija kar niza neuspele investicije, ki namesto dobička kopičijo izgubo. Ni namreč osamljen primer gradnje petrokemijskih objektov DINA na Krku. Zanje so najemali kratkoročna posojila za 20-odstotnimi obrestmi, ki bi jih morali vrniti v dveh letih. Torej prej, kot bi objekti sploh začeli ustvarjati dohodek. Kakšna ekonomija! Eden od brazilskih izvorov inflacije je zelo podoben našemu. Brazilija gradi množico „fara-onskih objektov", katerih cena je vsako leto uanes v svetu skoraj ni države, kjer se 9°sPodarska politika ne bi ubadala z, vprašan 10rn' kako splavati iz nestabilnosti, kako pove-narodni dohodek in zvišati življenjski stan-ard. Mj države, ki ne bi trepetala pred vse bolj S^zečo inflacijo. Celo znano marljivi in disci-b ,r>irani Japonci se otepajo z njo. Njihovi r2avni dolgovi so se močno povečali. To se °9aja v državi, kjer ekonomski odnosi slovijo ^ usklajenosti dela, dohodka in porabe. Kako Sele tam (npr. v Izraelu), kjer letne skoke cen erijo s trimestnimi števili? Inflacija v naskoku j V7a svet in ga spravlja v velike gospodarske in d užt)ene težave. Stopnja inflacije je od države ° države sicer zelo različna, strah pred njo in edice Pa nikjer niso majhne. Ia P° uradnih podatkih je inflacija v Jugoslaviji pr 1 dosegla 43 odstotkov. Letos naj ne bi prese9la 20 odstotkov, a je že 29,5-odstotna. Po Sjj l'lnflacijskem programu Kraigherjeve komi-1ge morali do 1985 omejiti letno rast cen na 'tv fdstotkov. Je nedavna odločitev zveznega pr rSne9a sveta o zamrznitvi cen do konca leta doj 03 tei Upajmo. Pol leta je
  • ’' V., V Sovjetski zvezi inflacije uradno•’ ni.,:'O.' podražitvah še govori kot o prilagajanju cen: zaradi boljše kvalitete blaga. Ve pa se, da je--, praktično vse precej dražje kot pred nekaj ieti. Čeprav inflacije uradno ne priznavajo, kažejo nanjo dejstva. Količina papirnatega denarja vse bolj presega količino blaga. Večje kupne moči prebivalstvo ne more izkoristiti, saj 'mnogih izdelkov primanjkuje. Zato so vse večji prihranki — 150 milijard rubljev leta 1980. Objektivna vrednost denarja stalno pada. Ženske čevlje npr. je v trgovini zelo težko dobiti. Dobijo se na prostem trgu — za 600 rubljev (v trgovini 150). A ženske so jih pripravljene pfačati. In to tudi lahko. y višja. Poleg tega ima ogromne stroške za administracijo, bohoti se korupcija itd. Njena inflacija že tri leta dosega tromestne številke. Letos bo okrog stoodstotna. In dokler pritekajo tuja posojila za pokrivanje primanjkljaja v plačilni bilanci, bo inflacija še naprej krasno „živela". Japonska 2.8-odstotna stopnja inflacije je ena najnižjih v, svetu. Deflacijsko je zastavljena celotna vladna politika. Pod kontrolo so posojila. plače, cene, denarni obtok. A državni dolgovi se večajo. Porabijo več, kot imajo. Japonce razjedata strah in dvom. Zelo odvisni od uvoza surovin in energije ter izvoza izdelkov trepetajo predvsem pred krizo v Evropi, kamor' največ izvažajo. Saj se trg lahko želo hitro zapira. Zelo resen notranji problem pa je velik račun državne blagajne. Da bi pokrila proračunski primanjkljaj, vlada prodaja obveznice. Leta 1971 je z njimi pokrila 4 trilijone jenov primanjkljaja, letos pa že 93 trilijonov jenov (370 milijard dolarjev). Z novimi davki in obremenitvami gospodarstva vlada ne upa na dan. In tako tiska nove obveznice ter plačuje račun državne blagajne z odmikom plačila. Reaganova vlada je v letu in pol zrrlinjšala inflacijo v ZDA iz 10 na 7 odstotkov. V tem času pa se je tudi zelo povečala nezaposlenost. Od velike ekonomske krize v tridesetih letih naprej v ZDA še ni bilo toliko nezaposlenih kot-sedaj. In dolar že dolgo ni bil tako močan. Sedanja politika dragega denarja z visokimi obrestmi zavira zadolževanje in inflacijo, a minira proizvodnjo in rast investicij. Mnoge LUTKE NA STENI Za igrače je običajno premalo prostora v modernih tesnejših stanovanjih. Če jih polagamo v razne zabojčke, nam ti vendarle kvarijo videz sobe. Morda pa se boste odločili za polico na steni, kamor lahko lepo zložite vse lutke in živalice iz pliša ali gume? Tak način ni samo rešitev glede prostora, ampak otroško sobo tudi polepša. Jo naredi bolj prijazno. Kuha: Peter Bevc FIŽOL, FIŽOL, FIŽOL STROČJI FIŽOL V OMAKI FIŽOLOVA JUHA STROČJI FIŽOL S KROM PIRJEM IN SMETANO BORANIJA FIŽOL Z MASLOM ALI MARGARINO STROČJI FIŽOL V SOLATI POLETNA ROLADA STROČJI FIŽOL V SOLATI Za 4 osebe potrebujemo: 70 dag stročjega fižola, pol del olja, kis, 2 stroka česna, sol, zelen peteršilj, sesekljan. Fižol otrebi- mo, ga večkrat operemo in kuhamo v slanem kropu. Kuhanega odcedimo in stresemo v skledo. Česen drobno nasekljamo, enako peteršilj. Oboje stresemo na stročji fižol, dodamo olje, kis, lahko tudi malo sesekljane čebule in popra. Solata je okusnejša, če stoji na hladnem vsaj pol ure. Stročji fižol ima v sebi veliko celuloze, zato je težje prebavljiv. FIŽOL Z MASLOM ALI MARGARINO Za 1 kg stročjega fižola potrebujemo 8 dag masla ali margarine. Večji fižol prerežemo na polovico in kuhamo do mehkega. Kuhanega odcedimo in stresemo na primeren krožnik. Na fižol damo koščke masla, katerega povaljamo v sesekljanem peteršilju. Tako pripravljeno zelenjavo imenujemo — zelenjava po angleško. BORANIJA S KROMPIRJEM Stročji fižol skuhamo. Za bora-nijo potrebujemo 50 dag svinjine ali govedine, ki jo narežemo na kocke kot za golaž ali paprikaš. Meso pražimo na drobno sesekljani čebuli. Ko vse skupaj malo spusti vodo, potresemo z moko, dobro prepražimo, zarumenimo, dodamo malo rdeče paprike, sesekljanega česna, paradižnikovo mezgo ter kumino in zalijemo z vodo ali argo kocko. Ko meso dobro prevre, dodamo kuhan fižol v stročju. Okus zboljšamo s kislo smetano in sesekljanim peteršiljem. Poleg boranije serviramo slan krompir, pire in koruzno polento. STROČJI FIŽOL S PIRJEM IN SMETANO KROM- Krompir narežemo na manjše kocke in ga damo kuhati. Posebej kuhamo fižol, katerega primerno narežemo na manjše kose. Ko sta obe zelanjavi kuhani, ju stresemo skupaj v skledo ali krožnik in prelijemo z domačo pregreto smetano. Zraven ponudimo sadni jogurt. FIŽOLOVA JUHA Fižol narežemo na majhne koščke in kuhamo v slanem kropu. Posebej si pripravimo temno prežganje, maščobo, moko, sesekljano čebulo. Ko vse zarumeni, dodamo malo paradižnikove mezge ali paradižnik, narezan na kocke. Prežganje zalijemo s hladno vodo, posolimo, po okusu začinimo ter dodamo stročji fižol. Okus zboljšamo s kislo smetano. Pri prežganju ne pozabimo na sesekljan česen in peteršilj. Juho malo okisamo z vinskim kisom. STROČJI FIŽOL V OMAKI Posebej pripravimo omako -temno prežganje. V kozico nalijemo malo olja, ko se nekoliko segreje, dodamo moko. Ko začne moka rumeneti, dodamo sesekljano čebulo. Vse skupaj naj dobro zarumeni. Zalijemo s hladno vodo. Prevre naj vsaj 10 minut. Dodamo posebej kuhan fižol, malo premešamo ter serviramo. Zraven ponudimo kuhano govedino, sesekljane zrezke, pečeno perutnino, eno izmed pečenk itd. POLETNA ROLADA 20 dag moke, 6 jajc, 24 dag sladkorne moke, 1 pecilni prašek, 1 vaniljev sladkor, zavitek vanilje-vega pudinga, pol litra mleka, 40 dag margarine, 20 dag sladkorja v prahu, vaniljev sladkor. Rumenjake, sladkorno moko in vanilij penasto umešamo. Moko presejemo skupaj s pecilnim praškom in jo umešamo skupaj z beljakom — snegom. Pekač obložimo s pergamentom, ga pomastimo ih namažemo dober prst na debelo s pripravljenim testom. Pri 180 stopinjah Celzija pečemo 8 do 10 minut. Pečeno testo zrvnemo na prtič, potresen s sladkorjem. -Z gornje strani potegnemo s testa pergamenti papir in testo zvijemo-Rolado ohladimo. Nadev: iz mleka in pudingovega praška skuhamo puding in ga med mešanjem ohladimo. Maslo, sladkor in vanilij penasto umešamo, in to v masleno maso po žlicah primešamo ohlajeni puding. Biskvitno rolado razvijemo, jo namažemo s kremo in spet zvijemo. Po vrhu okrasimo rolado s sezonskim sadjem, čokoladnimi mrvicami, smetano itd. motenj, v sovjetski armadi pa okoli 20. Naši pisci so v strokovni literaturi obdelovali le nevrotične, psihogene motnje, ki jih po teh ocenah ni bilo več kot pet tisoč. V primerjavi z vsemi medicinskimi izgubami bi bilo to le nekaj več kot odstotek. Pozornost zasluži tudi podatek, po katerem je v tujih armadah prihajalo do nevrotičnosti in izčrpanosti borcev že po 300 dneh boja. Naši borci so to mejo nedvomno presegli Kljub visoki pozitivni motiviranosti in bojni morali pa je seveda tu in tam le prišlo do nekaterih psihičnih motenj. Borci so se v NOB vojskovali v izredno težavnih razmerah, katerih zunanja obeležja so bili pomanjkanje, slaba oprema in prehrana, nezadostna oborožitev, nenehni boji, dež, sneg, mraz, dolgotrajni naporni pohodi, ranitve, nalezljive bolezni itd. Velika obremenitev za borce so bili tudi sovražnikovi zločini nad prebivalstvom v zaledju ter ujetniki in ranjenci. Poleg vsega je sovražnik uporabljal še množična propagandna sredstva, ki so psihično pritiskala na borce in prebivalstvo. Večina piscev, ki so doslej obravnavali to vprašanje, si je edina v tem, da je vojna nevroza jugoslovanskega borca v obliki psihogenih napadov posebna oblika nevroze. Zastavlja se vprašanje, zakaj so se vojne nevroze v svoji specifični obliki pojavile prav spomladi in poleti 1942 na Kozari. Imenovali so jo „kozaraško bolezen", „bojno bolezen", ..partizansko bolezen" in „jurišno bolezen". Seveda pa ni mogoče sprejeti trditve, da so naše vojne nevroze nastale prav v tem obdobju. Nevrotični znaki pri posameznih borcih so bili že mnogo prej, vendar je bila njihova klinična slika drugačna od tiste, za katero trdijo, da so jo prvič opazili na Kozari. Toda nevrotskih reakcij te vrste doslej niso proučevali niti jim niso posvečali pozornosti, ker v vojni niso povzročale resnejših problemov za vojaško disciplino in bojno moralo partizanskih enot in vse NOVJ. Poleg tega je v naši vojski močno primanjkovalo zdravnikov. Nekateri pojavi neprilagajanja, ki so se kazali pri borcih, so bili, kot vse kaže, nevrotično obnašanje. Toda starešinski in sanitetni kader sta jih včasih napačno tolmačila kot dezerterstvo, saipovoljno zapuščanje enot, samoranitev, simuliranje itd. Prehodni psihotični halucinatorni in iluzionarni pojavi so pri naših borcih med NOB navadno nastajali v težavnejših razmerah. Včasih so pojavi te vrste resno ogrožali bojno sposobnost enote. Prvič so omenjene optične halucinatorne motnje pri prehodu naših borcev v pozni jeseni 1941 čez Zlatibor, nato pa med igmanskim pohodom v drugi sovražnikovi ofenzivi. Množične halucinacije so ugotovljene in opisane tudi za obdobje četrte sovražnikove ofenzive na Grmeču. Djuro Kladarin opisuje ta pojav takole: ,,Obrambne moči teh enot niso slabile samo oborožene sile Nemcev in ustašev, ampak tudi mraz, lakota, žeja in na koncu še množične halucinacije borcev. V 2. in 5. brigadi so se tako razširile, da je grozila nevarnost, da bodo enote razpadle. Tako na primer je kar naenkrat vsa četa zapustila svoje položaje in odšla spat. Borci so se slekli, obleko pa položili v sneg, kot da se odpravljajo v posteljo. V drugem primeru so vsi borci neke čete v koloni vzeli v roke svoje porcije in se postavili v vrsto pod drevesom, kot da je tam kotel s hrano. V takih primerih je bilo nevarno tudi vsako odstranjevanje iz postroja, kajti nekateri borci so imeli vsakogar, ki ni bil v postroju, za Nemca in začeli nanj streljati." Podobne halucinatorne-delirantne reakcije so se pojavljale tudi pri ranjencih in bolnikih, zlasti pri tifusnih bolnikih. Nevrotske motnje kot najpogostejši psiho-pataloški pojav naših borcev v NOB ne samo da niso povsem proučene, ampak tudi niso znane vse značilne oblike. Navadno omenjamo le psihogene nevrotske pojave, ki so bili nedvomno najštevilnejši in so povzročali sanitetnemu in poveljniškemu kadru največ preglavic. Toda v mnogih dokumentih iz NOB so podatki tudi o drugih oblikah nevrotskega reagiranja naših borcev v obliki anksioznih, psihosomatskih, depresivnih in fobičnih reakcij. Potrebe po vsestranskem proučevanju problematike mentalnih motenj v skladu z nalogami koncepcije splošne ljudske obrambe ter nadaljnjega razvoja sanitetne in zdravstvene službe v -oboroženih silah so nedvomno pomembne, izhajajo pa iz vloge in nalog sanitetne službe v splošni ljudski vojni in obrambi dežele nasploh. Zato so naše izkušnje in prizadevanja iz druge svetovne vojne glede skrbi za bolnike z mentalnimi motnjami zelo dragocene. priloga dolenjskega list IZ STAREGA NOVO Šolska vrata bodo vsak čas odprta in mame so v skrbeh, kako obleči otroke ob letošnji draginji. Kdor si novih oblačil ne bo mogel privoščiti, naj skuša svojim malim iz starega ..pričarati" novo. Iz m3lo pretesnega maminega puloverja lahko za hčerko naredite ličen in modni izdelek. Nova živobarvna kvačkana obroba okrog rokavov in vratnega izreza je del opravila, drugi pa je v vezenem motivu za okras. Ker so letos zlasti moderni vzorci iz živalskega sveta, bo za deklico metuljček kot nalašč. VOJAŠKI MANJ MOTENJ KOT V DRUGIH ARMADAH V naši literaturi najdemo mnogo podatkov o psihofizičnih obremenitvah borcev v NOB, mnogo manj pa je napisanega o njihovih psihičnih reakcijah. Polkovnik dr. Milanko Jovičevič je o tem za „Vojno delo" napisal članek, ki ga povzemamo v nekoliko skrajšani obliki. Med najpogostejše psihične obremenitve v vojni sodita strah pred smrtjo in ranitvijo ter bojazen za usodo družine in naroda. Ob tem je treba poudariti dejstvo, da je bil naš borec izrazito pozitivno motiviran za boj, naša armada je bila vojska prostovoljcev. Ena od posledic tega dejstva je bil bistveno manjši odstotek mentalnih motenj v naši narodnoosvobodilni vojski. V ameriški armadi je šlo 30 odstotkov vseh medicinskih izgub na račun psihiatričnih DROBNE STVARI, ZA KATERE JE VREDNO ŽIVETI Ste v Novem mestu ali v bližnji okolici že kdaj srečali skupinice mladih fantov in deklet z zorkiji in prakticami v rokah? Ko boste šli prihodnjič čez Kapitelj, se sprehajali v Ragovem logu ali nakupovali na Glavnem trgu, dobro odprite oči in morda jih boste videli, saj so vedno na delu — mladi člani foto—krožka osnovne šole Katja Rupena bodo to. Vsako leto se v tem krožku, ki ga prizadevno vodi tovarišica Jelena Pelko, „rodi" nekaj mladih ljudi, ki jim fotografija ni zgolj sredstvo za ohranjanje spominov na počitnice, praznovanje rojstnih dnevov in novih let. Vse skupaj se začne z žarkom svetlobe in nekaj predmeti na papirju. Tako nastanejo prvi fotogrami, ki jih njihovi stvaritelji skrbno hranijo in so ponosni nanje. Skozi objektiv fotoaparata začno nato spoznavati vsakodnevno življenje. Najprej so tu sošolci in prijatelji ter številne živali, od psičkov in mačk do golobov in konj. Nato postane zanimivo mesto z vsemi skritimi ulicami in hišami, obisk tujega okolja pa je sploh priložnost za nove fotografije. Najpogumnejši se podajo tudi na zahtevnejša področja in tako nastajajo portreti, tihožitja in še marsikaj drugega. In ko ti mladi ljudje zapuščajo osnovno šolo, s seboj v svet ne nosijo samo spominov na šolske klopi in spričevala z ocenami. Njihovo oko in srce se je naučilo v vsakdanu, ki se morda komu zdi dolgočasen, najti številne drobne stvari, za katere je vredno živeti. Objavljene fotografije so le majhen delček vsega, kar so mladi fotografi ustvarili v preteklem letu. Razstavili so jih tudi na republiški razstavi ..Pionirski foto 82" v Borovnici na Gorenjskem, kjer so dosegli zares lepe uspehe. Mitja Pelko je prejel zlato plaketo za posamezno fotografijo, Leon Košir bronasto za kolekcijo, Alenka Pezdirc in Peter Brodar sta prejela bronasti plaketi za posamezno fotografijo, Zvonko Žura pa pohvalo za kolekcijo. Pnloga dolenjskega lista socialna delavka komaj dobila nazaj. Za darilo se Milan sploh ni zmenil. Oprijel se me'je in ni hotel stran. Socialna delavka ga je nato z zvijačo zvabila v avto. Jaz sem brž sedla na prvi sedež, ker je mali ves prestrašen kričal: ,Mama, mamica, bal (pojdi) z menojK Mene so hote.li zriniti vfen, pa niso mogli. Milan je ostal pri nas. Drugo jutro sta ženski spet prišli, vendar nas ni bilo doma. Ko sva se z Milanom vrnila, je ves čas prosi), naj zaklenem vrata." Otrok je bil zelo preplašen, zato sta ga zet in hčerka zvečer peljala k zdravniku, da mu je dal pomirilo. Z rejnico vred so krenili zdoma. Na križpotju so srečali obe socialni delavki z miličnikom v avtu. Namenjeni so bili po Milana. Rejničin zet je pripovedoval, da je ob pogledu nanje izgubil živce in jih nadrl, češ kako si upajo kaj takega. Otroka so pustili na miru, saj so videli, da ga peljejo k zdravniku. Krušna mati je bila spet vsa iz sebe in je jadikovala, naj ji v Pišecah takoj izkopljejo grob, če ji vzamejo najdražje na svetu. Pozneje je še večkrat omenila, da tega udarca ne bo prenesla. Preplašeni otrok je čez nekaj dni venarle odšel k posvojiteljema. Rejničina hčerka ga je vzela k sebi, da je materi prihranila boleče slovo. Oba z možem sta bila še vedno ogorčena nad postopkom. Mati je pač mati in obema se smili, čeprav je večkrat nerazsodno reagirala. Socialne delavke pa ji vseeno zamerijo, da Milana ni pripravila na odhod, saj otrok ne bi mogel biti tako preplašen, če bi mu novi dom prikazovala v lepših barvah. Zase so prepričane, da so ga polomile, ker so bile prvič premalo odločne in so tako zavlekle neprijetne trenutke za vse prizadetž. Tudi v Ljubljani, kjer imajo s posvojitvami več prakse, so bili takega mnenja, so povedale. Za otroka je bil najbrž zdaj zadnji čas, da je našel mlajše starše, očeta in mater, ki bosta lahko brez težav skrbela zafij. Pa vseeno bi-bilo lepše, če bi zmagala razsodnost in bi v Pišecah lahko zadržal dedka in babico, če bi jih čustveni mostovi vezali še naprej. Toda življenje gre svojo pot in ne čaka na nasvete. Čas celi rane in bo tudi to. Otroci na srečo hitro pozabljajo in Milan se je že vživel v novo okolje. JOŽICA TEPPEY OTROCI K SREČI HITRO POZABLJAJO Pišečka krajevna skupnost je znana po tem, da veliko družin odpira svoje domove rejencem. Nekatere kmetice so jih odredile tudi po pet. Z niimi so živele skupaj leto, z drugimi dve, tri ali več let, odvisno od tega, kako dolgo je rejenec Potreboval krušne starše. Drug na drugega so se najbolj navezali tedaj, če so dobili v rejo majhnega otroka in če se je ta zares počutil kot člafi družine. Najbrž je bilo vmes tudi kako žalostno slovo, podobno tistemu, ko domači otroci za-Pustijo rodno gnezdo. Nobena dosedanja ločitev Pa zagotovo ni bila tako boleča od tiste letošnje, ko so rejenca Milana izročili posvojiteljem v drugem mestu. Že priletna rejnica se je nanj tako navezala, da se ni mogla in ne hotela sprijazniti z °bokovim odhodom. . Socialne delavke v Brežicah doslej s tem niso 'mele izkušenj, saj je bil to prvi primer, da je tejenca iz te občine nekdo posvojil. Predstavljale So si, da bo vse skupaj minilo brez hujših Potresov za otroka in rejnico, saj so jo že pred dvema letoma obvestili, da bo mali Milan dobil starše. Kaže, da so se med seboj le premalo Poznale, da bi vnaprej računale na tak odpor krušne matere in na nepopisen strah pri otroku. ?h Milan, ki ni ničesar razumel, je bil najbolj Prizadet. Rejnica je vedela, da bo otroka izgubila, zato Se ie borila zanj, kot je vedela in znala. Na pomoč *e Poklicala časopis kot zadnjo rešilno bilko.v Sv°ij stiski. Z okorno roko je svoje občutke P°pisala v pismu. Misel na otrokov odhod je °dganjala v prepričanju, da ji ga bo morda le UsPelo zadržati, če bo dovolj vztrajna. Zatrjevala •e. da ločitve ne bo preživela, ker ji Milan pomeni *e na svetu in je njeno edino veselje na stara leta. anj se je tako navezala zato, ker ga je dobila kot °lenčka, starega komaj mesec dni. Takrat je nps'la šesti križ. Mož si qa je naložil dve leti pred P|0. Mali brezdomec je prinesel sonce v njen dom, CePrav je bila takrat tam še triletna vnučka in ga je napolnjevala s svojim čebljanjem. Po tistem je dve leti delala družbo malemu Milanu, ki je v skromni hišici med vinogradi zrasel v prikupnega fantička. Lepo so skrbeli zanj in rejnica je redno prihajala z njim v pisarno socialnega skrbstva, da so videli, kako lepo napreduje. Socialnim delavkam je zamerila, da ga niso obiskovale pri njej doma, čeprav so večkrat hodile v sosesko/ Ko sem poizvedovala, zakaj, so mi povedale, da zato, ker so vedele, da ni nič narobe? Potem je letos prišel usodni junijski dan. Za rejnico se je takrat podrl svet: „Na dvorišče je zapeljal rdeč avto," je hlipala, „in mali je zaklical: ,Glej, mama. Zvone prihaja!" Pa ni bil on, ampak socialna delavka." Povedala je, da bi rada pripeljala na obisk oba posvojitelja. Rekla sem, da ne tako hitro, da še ne. Takoj po tistem sta se na dvorišču znašla tuja ženska in njen mož, ki mu je prinesel igračko. Otrok se ju je zbal in pobegnil v koprive za. Vegradom, da ga je * 1 3 % ' v>5fe^i4 -:>« *»-•*:’ v UČENCI SO OLIMPIJSKI ZMAGOVA Na treniranje tekov na srednje in dolge proge je v zadnjih dvajsetih letih najmočneje vplival Novozelandec Arthur Lydiard, ki ga ljubitelji rekreacije poznajo tudi kot začetnika jogginga. Zmage in medalje njegovih tekačev na olimpijskih igrah v Rimu in Tokiu pa so potrdile tudi sistem vrhunskega treniranja, ki seje razvil iz zgolj ..privatnega" iskanja vzdržljivosti nekega povprečnega nogometaša in priložnostnega tekača: to je namreč bil Arthur Lydiard leta 1945, ko se je spraševal, v kakšni „formi" bo čez deset ali dvajset let. Pridobivanje vzdržljivosti ga je tako živo zanimalo, da se je lotil treniranja teka, kjer je rezultate napredka mogoče zelo natančno zmeriti. Zastavil si je dolgoročen cilj: treniral je zato, da bi čez dvajset let lahko življenje užival prav tako sproščeno in aktivno kot v mladosti. Poskus je začel s samim seboj, iz radovednosti in želje po boljših tekmovalnih dosežkih pa so se mu pridružili številni mladi tekači. Lydiard je postal aktiven atlet v letih, ko drugi zaradi starosti šport že opuščajo. Začel je napredovati in dosegati osebne rekorde v tekih na srednje in dolge proge, visoko pa se je uvrščal tudi na novozelandskih prvenstvih v krosu. TUDI PO 50 KILOMETROV NA DAN Ker so prva tekmovanja kazala, da je pri načrtovanju forme delal napake, je vzorce treniranja nenehno spreminjal, dokler ni razvil temeljnega modela treniranja, ki je znan predvsem po obdobju ..maratonskega treninga", v katerem tekač preteče tudi do 200 km na teden. Ugotovil je, da dolgi, enakomerni in glede na dolžino relativno hitri teki povečujejo aerobno moč, tudi če trajajo do popolne izčrpanosti. V iskanju skrajnih vzdržljivostnih meja je pretekel do 50 km na dan po zahtevnem hribovitem terenu. Lotil se je maratona in spoznal, da mu maratonski trening koristi tudi pri desetkrat krajših tekih na stezi. S tem je pomagal razbiti kompleks, ki se rad pojavi pri tekačih na dolge proge: prepričanje, da količinski trening ubija hitrost. Dokazal je, da tekač lahko s pravilnim in pravočasnim mešanjem sestavin treninga, kljub veliki količini v pripravljalnem obdobju), v sezoni pridobi hitrost, ki jo potrebuje na tekmah. Lvdiard je postal trener, ko je eden od njegovih mladih učencev zmagal na področnem tekmovanju in pozneje še na prvenstvu Nove Zelandije. Takrat'je že imel vse niti svojega sistema treniranja v rokah. Vedel je, kdaj in kako'mora mešati bistvene sestavine treninga — maratonski trening, teke navkreber, vadbo za hitrost nog, sprinterski trening, ostrenje in osvežitev pred tekmami. ,JEČITE ZA ŽIVLJENJE!" Leta 1960 sta sicer Peter Sneli in Murray Halberg na olimpijskih igrah osvojila zlati medalji, toda Lydiardove tekaške revolucije večina ljudi ni razumela in spraševali so se, če bo še kdaj ponovil začetne uspehe. Svoj vzorec kondicijske priprave športnikov je Lydiard velikodušno ponudil vsakomur, ki se je zanj zanimal, in kmalu so na Novi Zelandiji po njem trenirali tudi kolesarji, veslači, igralci rugbyja in drugi. Šele pet let po Rimu (v Tokiu I964 je Sneli, Lydiardov najboljši atlet, osvojil še dve zlati medalji, na 800 in 1500 m) je s svojimi idejami prepričal tudi ostali svet. Za največji uspeh pa šteje, da so Vzhodni Nemci, kjer je športna znanost najbolj razvita, zasnovali svpj program vseljudske rekreacije na tezah, ki jih je razvil v knjigi Run for Your Life (Tecite za življenje!). S tem je njegovo več kot dvajsetletno praktično delo doživelo tudi znanstveno potrditev. Sredi šestdesetih let je tovarno obutve, ki jo je vodil, začela zasipavati množica pisem, ki z obutvijo niso imela nobene zveze. Slava nezmotljivega tekaškega trenerja je tako močno odmevala v svetu, da so ga želele zaposliti mnoge atletske zveze v Evropi in drugod. Sicer pa so zanj najmočneje govorila dejanja. V letih 1954—1965 so njegovi tekači osvojili 45 od 63 možnih zlatih medalj na novozelandskih državnih prvenstvih v tekih fla srednje in dolge proge in na dveh zaporednih olimpijskih igrah kar 4 zlate! Razen domačih je treniral tudi tekače na Finskem, v Mehiki, Venezueli in na Danskem, obiskal pa je tudi Nemško demokratično republiko in Sovjetsko zvezo. V deželah, kjer je kot trener pomagal izboljševati tekaški ..standard", je doživel marsikaj grenkega pa tudi poučnega. TEŽAVE Z GENERALOM Njegova prva trenerska izkušnja na tujem je bila mehiška. Tja je prispel leta 1965, tri leta pred olimpijskimi igrami. Organizacijo priprav nanje je takrat vodil — in jo skoraj povsem zmedel — domišljavi general Jose de J. Clark, ki so ga pozneje zamenjali. Vse, kar je Lydiard delal z mehiškimi tekači, je moral ..blagosloviti" vsemogočni general; Lydiard se je moral nič kolikokrat gnesti v množici, ki je čakala na sprejem pri generalu in na njegov milostni ,,da" ali ,,ne". Veliki funkcionar pa je navadno zamudil po dve ali tri ure. Zato se mu je poskusil upreti z njegovo lastno taktiko. Najavil je obisk in zamudil tri ure. Toda kljub temu je prišel pet minut pred generalom . . . Celo tisto sodelovanje, kar ga je bilo, je privedlo do smešnih posledic. Lydiard je imel vedno na voljo avtobuse, s katerimi je tekače vozil na trening iz mesta. Nekoč jih je odpeljal na 32 km dolg tek na nadmorski višini 2500 m v divjo pokrajino kaktusov. Avtobus jim je z obleko, pijačo in hrano počasi sledil. Toda stalno se je moral ustavljati in pobirati utrujene tekače. Drug za drugim so dobivali žulje, razbolele so se jim mišice. tetive, vezi in nazadnje je Lydiard ostal edini, ki je še tekel pred nabito polnim avtobusom počivajočih tekačev. Za svojo edino mehiško napako pa ima naslednji dogodek: Povedali so mu, da nekje v planinah živijo Indijanci, ki pretečejo 100 km, ne da bi se vmes ustavili, in odločil se je, da bo te pripravil za nastop v olimpijskem maratonu. Na izbirni tek so jih pripeljali naravnost s hribov. Tisti, ki so maraton organizirali, pa niso o njem vedeli ničesar. Ko jim je Lydiard povedal, da morajo biti na poti okrepčevalne postaje, so priredili pravi banket. Indijanci, ki so bili vajeni pomanjkanja, so na prvi postaji zagledali razkošno pojedino in za nobeno ceno jih niso mogli spraviti naprej. Lydiard zaradi razmer, kakršne so vladale v njihovih olimpijskih krogih, Mehičanom ni mogel pomagati in že po osmih mesecih je pogodbo razveljavil ter prekd Kanade odpotoval na Finsko. Dežela največjih tekačev na srednje in dolge proge v zgodovini atletike je že skoraj dvajset let tavala v temi. Lydiard ni poznal njihovih konkretnih težav, vedel je le, da Finska porabi za šport veliko denarja in da publika trmasto zahteva novega Nurmija. Lahko si mislimo. kako nestrpni so bili ljudje, ki jim je atletika že desetletja glavna poletna zabava, in kako na trnih so bili šele tisti, ki so bili dolžni skrbeti za njeno kvaliteto. FINCI SO GLEDALI SNEG PO TELEVIZIJI Lydiard je takoj sprevidel, da so mladi Finci zgubili žilavost, po kateri so sloveli njihovi očetje. Pozimi nihče ni hotel trenirati na prostem. Pričakoval je, da bo naletel na utrjene Skandinavce, ki zimske večere preživljajo na smučeh in ki jim ni mar snega in mraza. Toda večina je ždela doma na toplem in po televiziji gledala, kako se drugi ukvarjajo z njihovim ljudskim športom. Blagostanje je zmehčalo finsko mladino. Tudi starejše ■ finske tekače. Ko je Lydiard prvič tekel z Viljom Heinom, zadnjim velikim tekačem pred Vaatainenom in Virenom, in njegovo skupino, je na lastni koži začutil grenko resnico. Osemindvajset tekačev je odšlo na 25 km dolg tek. Bilo je kakih 15 stopinj pod ničlo, toda Lydiard je bil kljub temu na čelu skupine, v kateri so bili tudi še enkrat mlajši tekači. Na polovici proge seje ozrl in videl, da mu sledita le še dva. Vprašal je, kam so zginili ostali, fanta, ki sta bila takih stvari vajena, sta odvrnila, da so se vrnili. In res so nato vseh šestindvajset našli na toplem ob kavi. Stari Heino, ki je bil tudi z njimi, je rekel: „Zdaj vidiš, kako je pri nas." Lydiard je bil ogorčen in dogodka ni sprejel tako v usodo predano kot Heino. Tekačem je očital, da so zgubili ves „sisu", borbenega duha, žilavost svojih prednikov. Zadel jih je v živo, a prav to je tudi hotel. Oster je bil tudi na tiskovni konferenci in je trdil, da bo imela Finska dobre tekače šele, ko bodo trdo trenirali tudi pozimi. Na Finskem je zimski trening res težak. Lydiard še nikoli prej ni tekel v podobnem vremenu. Prvič se je resneje odpravil v srieg in led po progi okrog jezera Kuortane. Bilo je 10 stopinj pod ničlo. Tekel je v tanki trenirki, ki jo je prinesel iz Mehike, in če bi vedel, da je led na jezeru debel več kot pol metra, bi se kar povprek vrnil domov. Domačini so bili presenečeni nad časom, v katerem je opravil pot, Lydiard pa je dosegel, kar je nameraval: Finci so po njegovem zgledu začeli teči tudi pozimi. Njegova zasluga je tudi ponovno oživljanje maratona, ..ki so ga Finci dolga desetletja podcenjevali in zanemarjali. Vsako leto so imeli eno samo tekmo v maratonu -državno prvenstvo. Po normo za nastop na državnem prvenstvu so morali tekači na tuje. Lydiard pogojev za nastopanje ni mogel spremeniti kar čez noč, zato je poiskal pokrovitelja kvalifikacijskega maratona. Izbral je neki časopis v Turkuju. Ko je povedal, da bo tek januarja ali februarja, so ga pogledali, kot bi ne bil pri zdravi pameti. Menda pa je bil videti dovolj nevaren, saj so mu končno le obljubili pomoč. „Toda ali veste kakšno bo takrat vreme? " so ga vprašali. „Seveda," je odvrnil, „najbrž bo okrog 20 stopinj pod ničlo." „Niti en tekač se ne bo prijavil." Lydiard pa je dejal, da ne pričakuje le lepega števila prijav, ampak tudi, da bo vsak plačal startnino. To jih je šele spravilo v smeh. Finci namreč nikoli ne plačujejo j startnin. Vse plača njihova športna zveza. ODLIKOVANJE, JE PRIPEL PREDSEDNIK V šestih tednih pred maratonom je prišlo 65 prijav, j Vrsta tekačev si je želela doseči normo za nastop na državnem prvenstvu v maratonu, in ker je bila to njihova edina možnost na domačih tleh, so prav radi plačali startnino. Tekma je bila pri 7 stopinjah pod ničlo in vsi so nastopili toplo oblečeni. Na cilj je prišlo 57 tekačev, zmagovalec pa je za 42,2 km porabil le 2 uri in 27 minut. Pokrovitelji so bili navdušeni. Izdelali so posebno medaljo in od takrat se imenuje maraton, ki je postal vsakoleten po Arthurju Lydiardu — Arturii. Preden je Lydiard s svojim programom na Finskem uspel, je moral razbiti vrsto predsodkov in njihovo prakso treniranja je dobesedno postavil na glavo. Toda v slabih petih letih jih je pripeljal na tekaški Olimp in sam finski predsednik ga je za zasluge, ki jih je imel pri njihovih zlatih olimpijskih medaljah v Muenchnu, nagradil z najvišjim odlikovanjem. Finska amaterska atletska zveza in njena trenerska organizacija pa sta ga sprejeli za svojega dosmrtnega člana. JANEZ PENCA HOJA PO VODI Številni ljudje na tem ljubem svetu so zadolženi za izmišljanje novosti, ki naj bi čez noč požele zanifnanje milijonov. Deska za jadranje po vodi je bila zadetek v polno, njena priljubljenost narašča po vsem svetu iz leta v leto. Nekateri si velikansko popularnost deske razlagajo s hipotezo, da je to plovilce nekakšen podaljšek nog oziroma stopal. Hoja po vodi da je že od nekdaj človekov sen, zdaj je uresničen. Morda je v hipotezi kahček resnice, čeprav je treba prav zaradi resnice povedati, da deska po vodi ne hodi, ampak drsi. Plovilo je seveda nepotopljivo, vrvi, ki na klasičnih jadrnicah ravnajo z jadri, so zamenjale roke, jadralčevo telo pa se nagiba, ravna, zvija ali premešča po deski — pač odvisno od vetra in smeri vožnje. Jadranje na deski ni pretirano težko, treba je samo poskusiti in seveda žrtvovati nekaj ur za padce v vodo. Ko se jadralec z desko spoprijatelji, spozna, da gre za zelo preprosta fizična načela. Za tiste, ki si deske še niso natančneje ogledali, naj povemo, da gre za ploščo hidrodinamične oblike. Dolga je do 3,90 metra, širina ni natančno določena. Deska je težka okoli 20 kg, ima enega ali več.stabiliza-torjev. Jambor je na desko vezan z gibljivim zglobom. Mere jadra so pri različnih tipih desk različne. Jadro se uravnava s posebno palico in z vrvjo.Sestavljenje deske se naučimo v nekaj minutah. Če je neka stvar svetovna moda, je popolnoma jasno, da se proizvajalci trudijo zadovoljiti vsakogar. Modelov desk je na stotine, od preprostih za babice. dedke in otročaje, do vrhunskih, ki po vodi ne samo drčijo, ampak tudi skačejo. Med proizvajalci so vodilni Američani, ki so desko tudi izumili. Oče deske je Hoyle Svveitzer iz Los Angelesa, v glavi se mu je poblisnilo pred 15 leti, danes ne ve, kam bi z denarjem. Svveitzer ni nameraval izumiti deske, na v ZDA priljubljeno desko za jahanje na valovih je dodal jedro samo zato, da bi laže prišel dlje od obale, k velikim oceanskim valovom. Zadeva pa se je osamosvojila in zavzela svet. Izumitelj po sili razmer je danes lastnik firme VVindsurfer, največje proizvajalke desk za jadranje na svetu. Lonček so pravočasno pristavili tudi Nemci, Švicarji in Francozi. Njihove firme se imenujejo Windgli-der, Mistral in Dufour. Drobtine z mize pa seveda pobira še množica manjših proizvajalcev, med njimi tudi Veplas iz Titovega Velenja in Imgrad iz Ljutomera. Računajo, da po svetovnem vodovju danes drsi že okoli milijon desk za jadranje, kljub temu pa da je to šele začetek. Neznansko zanimanje za „hojo po vodi” pametnih proizvajalcev ni iznenadilo. Domišljija pri izmišljanju novih modelov nima meja: poznamo deske za začetnike, za profesionalce, za regate, za daljše ture, za skoke, za vožnjo po ledu. Nekateri modeli imajo kolesa — za vožnjo po dolgih peščenih plažah, obstajajo deske za dva, deske s sedežem, deska, ki se po uporabi spremeni v voziček (da je ni treba nositi) itd. Ponekod v svetu se z nakupom deske zavarujete pred požarom, krajo in odgovornostjo(l), kar pa še ne pomeni, da bo desko kupil vsak Jugoslovan, čeprav bi jo nekateri morali. Deska za jadranje je prišla prav tudi izdelovalcem športne obleke in obutve. Na desko vendar ne moreš kar tako, kaj bodo pa rekli. In tako so izumili najrazličnejše zaščitne kimbinezone, posebne copate, rokavice zoper žulje, rešilni jopič in še na stotine potrebnih in nepotrebnih malenkosti. Resnica je namreč ta, da na deski lahko jadrate popolnoma goli, kar nekateri tudi počno. Jadranje na deski je lep in zdrav šport, deska pa cenejša od čolna. Pihanje verra tudi še niso obdavčili, razlogov zoper desko tako rekoč ni. M. B. REKA, KI JE VEDIMO SPAJALA Bela krajina je politično do 12. stoletja spadala pod hrvaško državo. V zadnjih desetletjih tega stoletja pa je Albert Višnjegorski, ki je imel velika posestva na Dolenjskem, udaril' v današnjo Belo krajino in jo zasedel. Poskušal je svojo srečo tudi onstran Kolpe, a so ga odbili. Tako je Kolpa okoli leta 1200 postala mejna reka med Kranjsko in Hrvaško. Tej politični priključitvi je sledila tudi cerkvena, ko je leta 1228 oglejski patriarh Bertold, svak Albertove hčere Zofije Višnjegorske, ustanovil v Črnomlju župnijo s podružnicami v Metliki, Podzemlju, Semiču in Vinici ter tako to ozemlje iztrgal zagrebški škofiji in ga priključil v cerkveno območje oglejskega patriarhata. Tako je reka Kolpa že takrat, torej pred skoraj osmimi stoletji, pomenila naravno pregrado med dvema deželama. Vendar pa bi bilo napak, če bi mislili, da je bila za prebivalce na obeh bregovih zares ovira. Prav nasprotno. Oboji, tako Hrvati kot Kranjci oziroma pozneje Belokranjci pa so iz nje želeli iztisniti čim več, seveda glede na njihove potrebe jn možnosti. 'Na tej čisti; topli, mirni, a včasih tudi zahrbtni in nevarni reki so ljudje gradili jezove, ki so jih domačini imenovali slapovi. Voda, ki se je zbirala za jezovi, je poganjala kolesa mlinov in žag. Mnoge usode so se prepletale v teh kamnitih utrdbah, od katerih je danes v glavnem ostal le še kup nekdanjega gradbenega materiala, goli ali s plevelom poraščeni, v nebo zevajoči zidovi, nekdanji mlini brez vodnih koles, mlinskih kamnov, streh. V glavnem podrti ali podirajoči se jezovi, razpeti med hrvaškimi in belokranjskimi bregovi, pričajo, da je bilo samo na tem delu 296 kilometrov dolge reke nekaj manj kot 50 mlinov in žag. Danes bi lahko tiste, ki še niso zapuščeni, našteli na prste ene roke. Prazni mlinski kamni, mlinarji brez pravih naslednikov, spori med lastniki mlina, vse to in še kaj ja. pripeljalo do današnje kaj žalostne podobe nekdaj trdnih malenic. Prav spori med mlinarji so bili zelo pogosti, saj se je zgodilo, da je v enem mlinu gospodarilo kar 8 lastnikov, ponekod je imel en par mlinskih kamnov tudi po dva lastnika. Kdaj bo kdo mlel, za koga, vse to so bila vprašanja, ki jih gotovo niso mogli uspešno rešiti, razšli so se ali pa je eden odkupil kamen od drugega, mlel, dokler je šlo, ko pa je ugotovil, da se mu ne izplača več, tudi ta odpeljal opremo domov, stavbo pa prepustil propadanju. Čeprav je bilo ob Kolpi veliko malenic, pa so kmetje najraje nosili žito v najbližjo, četudi je bila onkraj reke. Čoln, ki jih je pripeljal na drugo stran, jim je prihranil marsikateri korak, ki bi ga morali narediti, če bi hoteli priti do najbližjega mlina na svoji strani. Z mostovi pa je bila Kolpa — in je še vedno — zelo redko posejana. 25. julija lani je bil med Sodevci in Blaževci odprt partizanski most, ki je bil zgrajen s skupnim delom JLA, krajanov, in združenega dela občin Črnomelj, Vrbovško, Kočevje in Delnice. Do takrat pa je med obema vasema vozil brod, ki so mu domačini pravili kar „most". To sta bila dva železna pontonska čolna, trdno povezana v splav, ki je lahko hkrati pripeljal do 7 ton tovora. Drugi, do pred kratkim pa tudi predzadnji belokranjski most čez Kolpo je v Vinici. 20. junija letos, torej pred dvema mesecema, je nov most zbližal tudi Krasinec na slovenski in Pravutino na hrvaški strani. Prejšnji most jim je namreč pred leti odnesla deroča in narasla reka. Zadnji, torej četrti uporabni kolpski most pa je v Metliki. Belokranjci ali sosednji Hrvati, ki so preveč oddaljeni od mosta, a želijo na nasprotni breg, si morajo še vedno tako kot nekdaj in tudi med vojno, urezati bližnjico po Kolpi s čolnom. Danes je Kolpa v vseh turističnih prospektih prikazana kot najčistejša in najtoplejša reka, saj se poleti ogreje tudj do 28 stopinj Celzija. Bogata je z ribami. Kakor se je spremenilo življenje Belokranjcev, tako se je spremenil tudi gospodarski pomen reke, ki veže te ljudi nase stoletja in stoletja. Ko je ■ beseda o turizmu, je skoraj vedno na prvem mestu Kolpa, ki pa je dandanašnji v te namene še vse premalo izkoriščena. Premalo urejenih kampov je ob njej, ki bi privabili več turistov, sicer pa so tudi večja urejena kopališča le štiri: na Vinici, v Podzemlju, na Primostku in v Metliki. Manjša kopališča so tudi v Adlešičih, Gribljah in v Žežlju, kopalce pa je moč najti za vsakim jezom, kjer je nekoč stal ali še vedno melje mlin ali žaga. M. K. Naša naslednja postaja je Dol pri Starem trgu. Do tja se ni zgodilo nič pretresljivega, razen morda to, da smo malo pod Severinom naleteli na razigrano druščino petih fantov in dveh deklet iz Broda — Moravic. Proslavljali so devetnajsti rojstni dan Tonija, enega izmed prisotnih dvojčkov. S seboj so imeli tudi harmoniko. Zanimivo je, koliko slovenskih pesmi je znal zaigrati brezzobi dečko: obvladal je Slaka, Avsenika, Henčka. Bil je kot jukebox: zaigral je, kar si mu naročil. Drago Jonke, lastnik majhnega bifeja, je gotovo središče Dola. Zanimiv je njegov žalostni obraz, podoben trpečemu Kristusu, ki pa se razleze v širok nasmeh, ko zasliši pesem ali dober dovtip. Koliko zanimivih tipov srečaš v tem malem bifeju: razgrajaškega vaškega fanta, ki grozi, da bo izpulil šank iz tal, če ne dobi še kozarčka slivovke, ali pa prefinjene dame, ki karta s svojim možem, kljub temu da ji leti mimo ušes pivska steklenica, ki se s treskom razleti le nekaj centimetrov od nje . . . Jonkejev bife je poln predvsem ob večerih, ko zavijejo k njemu ribiči na kozarček vina ali na kaj kratkega . . . Zjutraj zlezemo iz Jonkejevega senika, kot bi nas kdo potegnil iz krave. Do Vinice je Kolpa mirna, zato je veliko več veslanja, le na nekaj jezovih je treba iz čolna, a to prijetno dene: pretegneš se od sedenja olesenele noge. Župančičeva Vinica je postala pravi turistični kraj in zjutraj boste čakali na kruh kar nekaj časa. Na kopališču je precej šotorov in počitniških hišic, a tudi natakarji v kampu nimajo časa ležati v senci. VSAKO LETO DRUG IZGOVOR Stoži se mi, da nima svojega kampa Metlika, kajti takšna zadevščina da kraju poseben pečat. Vse postane nekam bolj živahno, v trgovinah je veiljudi, denar, tudi trden, žvenketa. Odgovorni v Metliki se preveč obirajo, vsako leto najdejo nove izgovore, le da ni treba zasaditi prve lopate. Kolpa je odplavila prav zaradi počasnosti že marsikateri dinar, dolar, frank, marko ... Na Vinici ima mlin in žago Jure Benetič. Pove nam, da mu dela ne manjka, saj ima cela črnomaljska občina le še štiri mline v nasprotju z nekdaj, ko jih je bilo dvaindvajset. K njemu vozijo mlet celo iz Ogulina in še od dlje. Ko smo bili pri njem, je delala žaga celo noč: rezali so les za neko višjo glavo iz Karlovca. Baje se je tako mudilo, da bi se kmalu vžgalo rezilo. „0, da," pravi Benetič, „se kar da živeti od tega posla." Gotovo, vendar je treba delati trdo, a tudi z veseljem, kot to počenja gazda Jure, ki mu pri delu izdatno pomaga sin. Pod Preloko naletimo na Josipa Pavlakoviča, prikupnega starca, ki preživi večino poletja ob Kolpi. Letos nekoliko manj kot lani. Obljubi nam, da nam bo pokazal prihodnjič veliko jamo, v kateri so se dogajale v času Turkov zanimive reči. „Dečki, pokazal vam bom nekaj, kej še niste nikad vidli," večkrat ponovi. Povabi nas, naj prespimo pri njem. ,,Pri meni je dosta mesta." DEBELUHI S TREBUHOM PO DNU Odveslamo. Še dolgo časa slišimo za seboj veselo pesem bradatega starca Josipa Pavlakoviča, poosebljeno in nepokvarjeno naravo . . . S kopališča v Damlju je slišati že od daleč glasbo. Tamkajšnji mladinci navijajo kasete v lesenem bifeju, ki so ga sami postavili in ga poimenovali Žeja. V mirni vodi imajo s stiroporom označeno igrišče za vaterpolo, za gola so navadni koli. Nič zato. Najpomembnejše je, da se da še tako majhno kopališče napraviti prijetno, če so ljudje pripravljeni pljuniti v roke. Tudi na kopališču v Adlešičih stoji lesen bife. Raztresenov mali mi pove, da so ga zbili mladinci, ki jih je v njihovi krajevni skupnosti blizu dvesto, od tega delavnih nekaj več kot dvajset. ..Veliko pijače stočimo," pravi, „in od kar je zadeva tu, je tudi kopalcev več." Na travniku stoji šotor in okrog njega več Novomeščanov. Okajeni Jure z one strani Kolpe navrže, da se mu zdijo zabuhli . . . Na pot smo odšli v torek, v nedeljo se že peljemo skozi Griblje, kjer pere skupina ljudi gasilski kombi. V Kolpi. Nič jim ni mar, da se ljudje kopajo. Na kopališču v Podzemlju je največ Črnomaljcev, Asani Nuhi peče čevapčiče in pleskavice, njegova žena streže s pijačo. Na Primostku so Šokci, v Križevski vasi le nekaj kopalcev, na metliškem kopališču pa se tare ljudi, četudi je voda tako plitka, da se že malce debelejši človek vleče s trebuhom po tleh. Na tem kopališču bo treba poglobiti dno, sicer kmalu ne bo kod plavati. In za konec? Na takšnem čolnarjenju se človek odftočije od vsega, kar se imenuje zdolgočasenost, napetost, prenasičenost, spozna, da so še kraji, kjer vlada sproščenost, mir in kjer je tišina zgovornejša od vsega čebljanja, od vseh človeških besedi. TONI GAŠPERIČ ^N-dolda PIVSKA iz r? Kolpi *® prometen kraj. Do tam vas pri| a,ie pro, elnic' pot lahko nadaljujete proti Kočev 1 Ljubljani, če ste seveda z avtomobilom na^a Srečo je ob Kolpi še vedno dovolj tišine, posebno odseku od Osilnice do Vinice. Tišine, ki se ji splača pris|uhniti. kan*d^na to^ka naše9a vodnega potovanja z Elanovimi uji in kajaki je bila Osilnica, bolje rečeno, gostilna klc^ 6 ^ova^eve v Selih, ki se priklepajo k Osilnici kot s p b koži. Stakneš ga, če spiš v senikih, kot sino za d V m' ^ spa*n'b vrečah. V Kovačevi gostilni skrbi 0 ro kuhinjo Micka, pomaga ji snaha, vse druge vajeti ima v rokah sin Tone. Podjeten, razmišljajoč moški v Hajlepših letih. L>a imajo ples vsako soboto, pove skoraj malce veng Sn°' Ansambl' prihajajo z Reke, a tudi iz Ljubljane, prel^ 80 *1rva,sk' instrumentalisti cenejši. Plesat pride d tristo ljudi, za katere ima Kovačeva gostilna slove * prostora, pripeljejo se S hrvatske in tudi s je u0nS^e st^an'- Kočevcev da pride veliko. Pred kratkim Pres^' ^one Kovačev tudi gostinske sobe in malce Pjvaenepeno 9a gledam, ko mi pripoveduje o turistih, ki IjubJ01^' •'*em po več Pn'' Predvsem so to ribiči pa ^ e ji veslanja, ne le Jugoslovani, prihajajo tudi ker^se ^'20zerr)ci' Italijani, Avstrijci. Začudeno pravim, g. mi zdijo Sela in Osilnica dokaj odmaknjena kraja, Ve ,ncern_b°li malo poznana, bogu za hrbtom bi rekli. ar kaže, da prodira tudi tja, počasi, toda vztrajno oovo življenje, ki mu daje svojski pečat prav gostilna 'c e Kovačeve, vzgib pa sin Tone, mož, ki ima kopico načrtov. Zanima se za finančni učinek gribeljske Noči na Kolpi, pravi, da bi kaj podobnega pripravili tudi pri njih. Lovsko društvo, recimo, ki je v,njihovem kraju p°kaj številno in delavno. ,,Bolj bi morali propagirati rek° Kolpo, ljudje bi morali vedeti, da je v gornjem toku ^eliko postrvi, lipanov, da se da čolnariti," se razvnema °ne Kovačev, in potihoma mu dam prav, saj vem, da 'sem vedel o tem delu Slovenije skoraj nič, dokler ,s*m šel tudi sam tja . . . tvo noč smo prespali v skednju v vasi Hrvatsko aspr°ti Osilnice. JfVASl HRVATSKO GOVORE lovensko dVa as hrvatsko šteje enaindvajset hiš, vsak čas jih bo ča| lnpVaiset, kajti nekdo od vaščanov bo skoraj dokon-g0vJ'°'/09radnjo. Četudi je vasica na oni strani Kolpe, J° VS' n|en' Prebiva'pi leP° slovenščino. Na moje °tro en'e m' P°iasnijo, da je to naravno, kajti njihovi DojjCl b°dijo v slovensko šolo, starši pa so zaposleni v "Polf1-'*1 na s'ovanskem bregu Kolpe. Zgovorna ženska, Vojn °^enka, hvali Belokranjce in Belo krajino. „Med hahrh naS ^e*a krai'na marsikdaj rešila lakote. Z dUja tn'k' smo nosili hrano ob Kolpi sem gor," pripove->lj ,er se na dolgo spominja svoje partizanščine in jsj 6 *ev Belokranjcev. Največ jih pozna iz Dragomlje Up0^Zan'rna se za njih zdravje in usode. Presneto nabrita in rd°*6nka' s cigareto v ustih, živahna, polna energije, kraj j °.rarno i' verjeti, da je v mladih letih nekje v Beli Če Se' Zabrisala po tleh najmočnejšega moškega v vasi. to PtPtim, ji je ime Anica, morda kako drugače, a sP0m' '• tol'ko pomembno, važnejše je, da so njeni na težke čase lepi. Z njimi živi med svojimi Hrvat'Zviru Kolpe tokrat nismo šli. Do tja je iz vasi redkjK h Pobre ,r' ure boda. pošteno navkreber, mimo v'be| ■ v 9^avnem po hosti in košenicah. Kdor še ni l«Dota*Vira KolPe, se mu ga splača ogledati. Nekaj zaradi °kon4' 5® boli zaradi hladne, čiste vode. A tudi nret. Ine- iene od mestnega življenja, si človek dodobra ' 9ne, rvi h Koipi an smo preveslali pot od Osilnice do Broda na Ce zapišem ,,preveslali", ne mislim tega Bosa n?’ kai*' nemalokrat je treba iz čolna, saj so na bi sa delih struge večje in manjše skale, v katere ie tr '0 neprijetno zaleteti. Dovolj moči in spretnosti tKj|iest a' da premagaš ovire, da se čoln, narejen iz takoj J3’ ne raztrešči. Če bi se to zgodilo, bi morali kaki>rT10'/' na stop seveda- najbolj verjetno pa peš "iti ^ ne večje vasi. Da bi se koj^ali, ne pride nikomur nekaj ^'set, kajti voda je mrzla, da te prično že po *ar,va velika ameriška k0a- a vrtova sta kupila tri nJe v Moskvi; da bi oplemčni- je za neposrednega \ \ 4 4 \ I i 5 \ m/#/######/##############/#######/####### ■ Equus Przewalskij po ruskem polkovniku poljskega rodu, kateremu je pred sto leti uspelo najti pravega divjega, nikoli udomačenega konja, poslednje potomce pradavnih divjih konj. Danes živi na vsem svetu le 420 teh konj, nekaj pa jih ima zatočišče v živalskih vrtovih. Iz Rusije uvoženi konji naj bi omogočili potomstvo kobilam v ujetništvu. Ta kupčija je za ljubitelje konj še bolj vznemirljiva, saj vse kaže, da bodo lepega dne samo še živalski vrtovi imeli nekatere redke živalske vrste, medtem ko bodo v prostosti izginile. Divji mongolski konj je potemtakem neprimerno dragocenejši. Znanstveniki se selijo v podzemlje, bi lahko dejali ob novicah, ki prihajajo do nas z vseh koncev sveta. Nekje gradijo velike podzemeljske pospcševalnike za proučevanje atomskih skrivnosti, drugod so podzemno votlino napolnili s tekočim plinom in v njem sledijo kozmičnim žarkom iz rojstnih dni vesolja, sovjetski strokovnjaki za potrese pa so v dolini reke Al a—Arče izkopali poseben podzemeljski laboratorij za preučevanje potresov. V kamnito desno obalo reke so dali izkopati 240 metrov dolg podzemni rov, v katerega so namestili najbolj občutljive instrumente za neprekinjeno spremljanje najbolj neznatnih premikov v zemeljski skorji in drugih procesov v nedrih našega rodnega planeta. Med drugimi napravami v podzemeljski potresni opazovalnici je tudi samodejna seizmološka naprava, ki zazna še tako neznatne premike, jih ojači za dvainpolmilijonkrat ter tako znanstvenikom posreduje podatke o procesih, ki potekajo v notranjosti Zemlje tisoče kilometrov globoko. Morda pa le bo električni avto Čeprav se je tržišče z naftnimi derivati nekoliko umirilo in so se cene bencinu (našo domovino izvzemimo) uravnovesile, pa se napori avtomobilskih konstruktorjev, da bi izdelali električni avtomobil, niso nič zmanjšali, le piše se o njih manj kot pred leti, ko je naftna kriza še z vso ostrino kazala svoje nabrušene zobe. V tem času so se strokovnjaki odvrnili od nekaterih premalo uspešnih modelov električnih avtomobilov in začeli snovati nove. Tako poročajo iz velikih Fordovih tovarn, da so njihovi inženirji sklenili, da se bodo rešili trmastega vztrajanja pri električnem motorju na enosmerno napetost in da bodo poskušali z motorjem, ki ga bo poganjala izmenična električna napetost. Ugotovili so namreč, da so električni avtomobili težki in neučinkoviti prav zaradi tega, ker je treba uskladiščeni izmenični električni tok pretvarjati v enosmernega. Novi elektronski deli, ki so manjši in lažji, bodo preskočili to doslej precejšnjo oviro pri izdelavi komercialnega električnega avtomobila. Kot pravijo strokovnjaki, bo električni avtomobil na izmenično napetost kmalu pričel voziti. Samo tega ne povedo, kaj pomeni zanje ta kmalu. IZPOVED BLAGAJNIČARKE Moža, ki sta vstopila, se nista prav rtič razlikovala od drugih gostov, vendar sem vedela takoj, da sta me prišla aretirat. Morda zato, ker je eden izmed njiju imel oblečen dežni plašč, medtem, ko ga je drugi imel preko roke, kakor sem vedno videla detektive v kriminalnih filmih. Ali pa. preprosto zato, ker sem ju v podzavesti že dolgo pričakovala in je bil njun prihod samo potrditev pričakovanja. Često sem razmišljala, kaj bom storila, če se bo to nekoč zgodilo, in bila sem prepričana, da se bo; skočiti skoz okno, čeprav je bilo pritlično, je bila precej tvegana zadeva. Še bolj tvegano pa je bilo, da ju pričakam ter se s spretnimi lažmi skušam izogniti kazni. Zdaj, ko sta bila pred mano, nisem storila ne tega ne onega. Preprosto sem ju čakala, preveč otrpla, da bi se sploh premaknila z mesta. Nihče v lokalu ni ničesar opazil. Včasih sem zapustila svoje mesto pri blagajni, posebno če ni bilo mnogo gostov, ter se izmuznila za nekaj časa na klepet. Zdaj, ko je v meni vse trepetalo od nemega pričakovanja, sem pomislila tudi na to, kdo me bo zamenjal. Koliko so odkrili, da sem poneverila? Deset miljonov, dvajset, morda celo več. Prepričana sem bila, da mi bodo pripisali ves manjko, kije v podjetju nastal. Sama pa nisem imela nobene evidence, ko- \ liko denarja sem porabila. Pomislila sem na moža in otroka. Se me bodo odrekli? Mi bodo oprostili in po prestani kazni ponovno sprejeli v družino? Niti slutili niso, kako njihova pametna mati pride do denarja. Mož me je hvalil vsem sosedam, kako dobro znam obrniti vsak dinar, čeprav najine plače niso ravno velike. Vsi so nam zavidali: vsakih nekaj let novo pohištvo, obleke po najnovejši modi, teden dni smučanja za vse štiri v tujih smučarskih centrih. V začetku je šlo s plačama. Potem sem si začela izposojati. Nekaj tisočakov, ki sem jih prvega vrnila, nato še nekaj več, ki sem jih sklenila vrniti nekdaj kasneje, potapljanje v vedno večje globine, v katerih nisem izgubila samo evidence, koliko dolgujem, temveč sem se tudi sama izgubila. Zapletla sem se v tisočero laži, iz katerih nisem več videla izhoda. Ko sta moža prišla do mene, sem še za droben trenutek upala, da sta morda običajna gosta, da me je moja slaba vest pripeljala do tega, da v vsakem človeku vidim detektiva. Zdelo se mi je celo, da sem ujela iskro nasmeha in naklonjenosti v očeh mlajšega, čeprav sem že davno prekoračila leta, ko bi se lahko zmenil zame. Poleg tega se je moja £ nekdaj čista koža spremenila v drobno paleto barv vseh odtenkov rožnate do temno rdeče pod vplivom vedno večjih čaš alkohola, ki sem jih pila navsezgodaj, med službo ali zvečer. Včasih sem si z njegovo pomočjo poskušala priklicati spanec sredi noči, ko utrujena zaradi skrbi nisem mogla zaspati. Ne, ne bi me smela zmesti njuna prijaznost, zakaj starejši je, takoj ko je prišel do mene, sicer vljudno, vendar kratko vprašal: „Ste vi Nataša Prelog? ” „Da”, sem bolj izdavila, kot rekla. „Potem veste, zakaj sva prišla. Mislim, da je najbolje, da naju brez hrupa spremite zadaj v pisarno. Tam se bomo pogovorili.” Se enkrat sem s pogledom objela celoten prostor, kjer ^ sem bila v začetku tako srečna, kjer sem začela padati v S prepad, v katerem sem se dokončno izgubila. Nato pa sem 5 sklonila glavo ter brez besed odšla z njima. * “MARINA” Janez Trdina Črtice in peruesti iz n r rT, 11 111~| 11 % m n »vv —I^ll' l^jbolj redko vrsto konj na I5 a - mongolskega divjega unJa, ki nosi latinsko ime V na srca ne pozna za- B. HOFMAN Cal?Sa*notar pomeni biti mo-^ človek. B. HOFMAN ^°drost zmeraj pre- starost in modrost starih. D. H. LAVVRENCE Sa čja f1*1 Sebi je človek vedno ve-u8anka. A.TRSTENJAK Hitri^po/navanje je v veliki ^oprevara. A. TRSTENJAK Oljeni ijeje soparen dan. H. HEINE s' ^epaiji pišejo naravno. I. a.gonCarov KRANJSKA JEZA Mečejo vanj, kar jim le pride v roke; če ga zgrabijo, ga bijejo, sujejo in teptajo, da ostane komaj živ; če mu ne store drugega, ga pitajo vsaj z najgršimi priimki in psovkami, ki si jih morejo izmisliti. Ne trdim, da se gode take ostudnosti pravilno, to je) vselej in vsakemu gospodu, niti ne, da ravno pogostoma. Ali toliko mi bo priznal vsak poznavalec naše zemlje, da gospoda ne popotuje po kmetih brez nevarnosti in da je ta surovost razširjena prav tako po obližju omikanih mest kakor po odljudnih dobravah starobit-nih hribovcev. Od konca se zdi ta prikazen človeku velika in čudna uganka. Slovenec, zlasti dolenjski, je tako krotka in mirna duša, da mu ne najdeš lahko para Še če ga razžališ, se bo nate jezil in grozil komaj nekoliko ur. Privošči mu le dve, tri blage besede, pa ti bo vse odpustil in se s tabo družil in bratil, kolikor boš hotel! Od kod tedaj izvira njegovo divjanje, da napada gospodo in tujce brez nagiba, razloga in vzroka, kakor da je poblaznel ali stekel? Narodoznanec ima dolžnost, da take skrivnosti preiskuje da jim najde klico in jih raztolmači. Sodnik je vprašal morilca zakaj je ubil človeka, ki mu ni storil nič krivice in škode in ga prej še videl in poznal ni. Hudodelec ga pogleda sr,10 in zarenči; „To je vseno, če me je razžalil ali ne. Vas je naša čemu se je priklatil cigan med nas? Opazil sem škricarijo in videl, da mora biti nekak tuj falot. Taka sodrga ni prinesla še nikoli nič dobrega. Zgrabila me je jeza, da sem se kar tresel. pa sem dejal: Čakaj, hudiči Ti nas ne boš hodil več vohat, pa sem pobral kamen in ga zapodil vanj, da je precej guznil." Vse poslušalce je obšla groza ob tem divjaškem zagovoru. Opazovalcu pa se zdi, kakor da čuje strašni odjek starodavne nevihte, ki nam je razdejala narodno vero in samostalnost. Slovenci so prišli pod oblast neusmiljenih Nemcev in so prenašali v tujem jarmu vse nadloge, katere naklada sužnost ne samo kakih deset ali petdeset, ampak celih deset sto let. Naši predniki so bili preslabi, da bi se osvobodili, srce olajševati so si mogli le z molitvijo, s kletvijo, kvečjemu' z naskoki na pqsamezne sovražnike. Tujo silo so izvrševali in zastopali višji stanovi, gospoda, nasledniki doselivših se tujcev in potujčenj domačini. Devetnajsto stoletje je predrugačilo marsikaj na Ex>lje. Duhovščina, razen škofov, se je izneverila zatiralcem in združila s svojim narodom, tudi kupce in meščane je jel gibati in pregrtvnt duh nevega, duh slovenskega življenja. Vendar ima Se dandanašnji nemško gospostvo največ opore v delu naše gospode: v graščakih in uradnikih. Naš kmet* se še slabo zaveda narodnosti in narodnih pravic, ne čuti nič slavjanskega ponosa, komaj ve, da je Slovenec, svojo staro zgodovino je pozabil. Ali nje nasledek in učinek: jeza zoper višje stanove, zoper tujce mu tiči še zmerom globoko v slovenskem srcu, ker ni dobro, deloma čisto nič poučen, da so se okolnosti spremenile, in tedaj ne dela dosti razločka med prijateljem in sovražnikom. Besa mu tedaj ne užiga premišljevanje v nebo vpijočih krivic, katere je narod trpel, ampak neka temna rodbinska tradicija, neka prirojena razkačenost, neki skrivnosten instinkt, ki je podoben živinskemu. Tega divjega srda pa se človek lahko tako navzame, da mu plane tudi na domačine in celo na prijatelje. Kadar nastane v krčmi hud pretep med fanti, se večkrat tako razvnamejo, da mahajo brez obzira na vse strani. Groza je pogledati take besnike. Oči jim stopijo iz jam in se odebele kakor jajca; iz lic šviga črnordeč plamen; skrčena usta obliva pena; lasje padajo Spi ^ n tfc 11 ffcn Tfr n na temno čelo ali pa Strle v vis kakor ježu bodice; vse žile se napenjajo in bijejo, da se kar slišij roka, oborožena z nožem ali s kako drugo zbodljivo in težko rečjo, ne prizanaša nikomur, niti bratu, ne pozna in neče nobene milosti. Več pripetljajev mi je znanih, ko so nalašč ugasnili luč polomivši stolom in mizam noga mlatili se z njimi po glavah do krvi in smrti. Takih ravsov se je udeležil večkrat mlad Muhaberee, s katerim sva se poznala. Vprašal sem ga, kaj mu je, da more J tako vzrojiti in tolči ljudi, ki ga niso nikoli razdražili in se z njimi celo pajdaši. Fant se mi nasmeje in veli: „E, kaj četel Sem že take krvi. Ne jezim in ne prepiram se nikoli, ali kadar 1 me prime naša kranjska jeza, pa zrastem in udriham, kogar < dosežem. Pozneje mi je žal, če sem založil katero kakemu ( prijatelju ali poštenjaku, ali dokler me tare jeza, nič ne vidim, nič ne slišim, nič ne vprašam; pesti mi zbezljajo in mahati 1 morajo, naj bo škode kolikor hoče. Če sem zaprt, kaj zato? Tisti fant naj obleče kiklo, ki se boji gospode in ječe." , Bes se zbuja, kar je naravno, najrajši ponoči in pri vinu. Pijani ponočnjaki se ne pretepajo le med sabo, ampak 1 nabunkajo, kogar ulove, tudi otroke, babe in starca Treba se 1 jih je ogibati kakor steklega psa. Tudi Hrvatje ga radi pijo, ali , nikdar ne s tolikim razsajanjem in divjanjem kakor Kranjci. Kranjska jeza ima svoje sestre v nekaterih planinskih deželah, n. pr. na Tirolskem, med drugimi Slavjani ji pa živi prav malo žlahte. Posebno žalostno je, da se loti včasi tudi popolnoma treznih in pametnih. Če vidijo kako veliko krivico, zvihrajo precej in bi krivca 'najrajši kar zadavili ali razsekali na drobne kosca Dostikrat zabuči kranjska jeza tudi brez tehtnega vzroka, za vsako majhno stvar, če se človeku ne godi ali ne stori kaj po volji. Taka strastna kri se je drvita skozi žile tudi Janezu Rusu in je nadlegovala soseščino tem strašneje, ker jo je podpirala herkulska krepost in sila. Starše mu je blagoslovil Bog prav obilno z otroki. "Tfc' -~y-T» r-Tfci|-ffriiTfcn I ČETRTKOV INTERVJU j Sečnja lesa nad načrti j Blaga zima omogočila precej večjo sečnjo in odkup lesa - GG letos na trg 208.000 kubičnih metrov lesa Gozdno gospodarstvo Novo mesto je prvo polovico letošnjega leta zaključilo z zelo dobrim poslovnim rezultatom, precej boljšim od načrtovanega. Na roko jim je šlo ugodno vreme, ki je omogočilo tudi večjo učinkovitost pri sečnji in 'odkupu lesa. Celoletni plan, po katerem naj bi dali na trg nad 200 tisoč kubičnih metrov lesnih artiklov, so v prvem polletju izpolnili 56odstotno. „Letošnja zima je bila razmeroma ugodna in delavci so lahko vseskozi nemoteno delali, medtem ko so bili prejšnja leta po več tednov doma," pravi direktor GG Jože Petrič. „Tako smo iz družbenega sektorja oddali 41 odst. več lesa kot v ena- I I I Jože Petrič: „Kljub veliko večjemu povpraševanju drv ne bo zmanjkalo. Le razva-žanju ne bo kos samo novomeška temeljna organizacija .. - kem lanskem obdobju, iz zasebnega pa smo ga odkupili celo za polovico več. Pri sečnji v zasebnih gozdovih so marsikje pomagali tudi delavci GG. 24 naših delavcev pa je nekaj mesecev uspešno sodelovalo pri odpravi posledic žleda v Brkinih in izpolnilo našo obveznost - 10 tisoč kubičnih metrov drv. Večji proizvodnji in odkupu je primeren tudi dohodek. Ustvarili smo 536 milijonov dinarjev celotnega prihodka, kar je za 60 odst. več kot v enakem lanskem obdobju in 57 odst. letnega plana. Osebni dohodki so porasli za 38 odst., kar je nekoliko nad merili družbenega dogovora, a bomo to opravičili z večjo proizvodnjo in izvozom. Ker smo že lani posekali 11 tisoč kubičnih metrov lesa več od načrtov in bomo letos dosegli obseg, predviden za leto 1985, smo popravili srednjeročni plan. Ob večji sečnji nikakor ne zanemarjamo gozdnogojitvenih del ter gradnje gozdnih cest, slednjih bomo letos zgradili 33 kilometrov. Večja proizvodnja pa že vpliva na oddajo lesa. Tovarne iverk in krška Celuloza imajo polna skladišča, tako da les stoji na železniških postajah, kar ni dobro, saj se hitro kvari." - Kako pa je s prodajo? Koliko lesa ste izvozili? „Po letnem planu naj bi z izvozom ustvarili 51,8 milijona dinarjev ali 7 odst. celotnega prihodka. V prvem polletju smo že izvozili za 41 milijonov drobnega lesa listavcev za izdelavo ivernih plošč in embalaže, in sicer vse na konvertibilni trg, največ pa v Italijo. Vse obveznosti do domačih kupcev prav tako izpolnjujemo redno in celo nad planom. Najbolje sodelujemo z Novolesom, ki je tudi naš največji porabnik lesa. Prav sedaj se dogovarjamo o vzpostavitvi dohodkovnih odnosov med Novolesom in GG.“ - Ker imate domačo naravno surovino, odvisnost od uvoza ni vidnejša. Ali morda le pričakujete kakšne težave do konca leta? „V prvem polletju smo uvozili za vsega 4 in pol milijona dinarjev, največ motornih žag in rezervnih delov. Teh imamo do konca leta dovolj. Ne vem pa, kako bo, če zmanjka goriva; ne za žage, ki ga niti ne porabijo toliko, temveč za tovornjake in traktorje. A tudi če se to zgodi, pomanjkanje verjetno ne bo do Igo trajno. V najslabšem primeru pa bi delavce iz sečnje preusmerili na gozdnogojitvena dela.*"" —: Povpraševanje po drvih je ob pomanjkanju kurilnega olja in premoga precej večje. Boste lahko zadostili potrebam? „Drv je dovolj tudi za sedanje povečane potrebe. Imamo pa ozka grla v prevozu, ki jih bomo reševali s sodelovanjem vseh tokov." Z. L.-D. PROSLAVA PRED NOVIM DOMOM - Občani KS Mali Slatnik so v nedeljo proslavili krajevni praznik in 30-letnico domačega gasilskega društva. Na sliki: proslava pred dograjenim gasilskim domom v Križah. (Foto MiM) Dvojno praznovanje v Križah Izkaznica za praznik krajevne skupnosti Mali Slatnik: 6 tisoč prostovoljnih delovnih ur pri urejanju komunalnih zadev in dograjen gasilski dom v Križah Preteklo nedeljo, 15. avgusta, so občani krajevne skupnosti Mali Slatnik slovesno počastili svoj krajevni praznik, ki ga praznujejo v spomin na zgodovinski dogodek, ko so se pri vasi Kika spopadli tako imenovani štajerski bataljon belogardistov in borci gotjan-skega bataljona ter proletarske brigade Tone Tomšič, ustanovljene le mesec dni pred tem ■ /#/########/###/####/###/##/##«#//#/#// ■ Pomen dogodka je v govoru očrtal slavnostni govornik generalmajor Lojze Hren, doma s Potovega vrha. Poudaril je delež prebivalcev teh krajev pod Gorjanci za NOB, saj so bili vaščani borci 4 prvih štinh partizanskih brigadah, opozoril pa je tudi na težaven mednarodni položaj, v katerem je učvrstitev domačega še toliko bolj pomembna in zato terja od ljudi napore na vseh področjih. Predsednik sveta KS Lado Jaki je očrtal prizadevnost krajanov za raz- VESELICA NA DVORU Mladinska organizacija na Dvoru pri Žužemberku tudi med počitnicami ne miruje. V soboto, 21. avgusta, ob 18. uri pripravljajo mladinci veliko vrtno veselico. Igral bo ansambel Obzorje, pri zabavnem programu in z dobitki pri žrebanju vstopnic pa sodelujejo Novoles, Ljubljanska banka -TDB Novo mesto, Gorjanci iz Straže in IMP Ivančna gorica. Posebnost veselice bo disko bar. voj skupnosti; letos so opravili 6.000 prostovoljnih delovnih ur pri urejanju komunalnih zadev in prispevali okoli 200.000 din, dogradili so gasilski dom v Križah in začeli graditi novega v Smolenji vasi. Pozornost pa so posvetili tudi razvoju kmetijstva, varstvu okolja, skrbi za starejše in razvoju kulturne dejavnosti, ki je precej razgibana (delujeta pevski in tamburaški zbor, dramska sekcija, folklorna skupina, reci-tacijski krožek, športno društvo). Proslava je bila povezana s praznovanjem 30-letnice delovanja prostovoljnega gasilskega društva Potov vrh — Slatnik. Društvo ima danes 72 elanov, predseduje pa mu Janko Vovk. S prostovoljnim delom članov, mladine in ob podpori ostalih vaščanov so dokončali gradnjo gasilskega doma v Križah. Na proslavi so slovesno razvili prapor ter podelili občinska priznanja za 10, 20 in 30 let delovanja, republiška priznanja pa so prejeli: Janko Vovk, Ciril Košmrl in Ivan Štampfelj. Podelil jih je predsednik občinske gasilske zveze Milorad Dimitrič. Izvoz večji od uvoza Glede na težave še kar ugodne številke blagovne menjave s tujino — Izvoz 13 odst. večji od uvoza Čistejša Krka po letu 1984? Dograjenega že več kot pol novega kanalizacijskega sistema v Novem mestu — Po letu 1984 v Krko preko čistilne naprave 90 odstotkov novomeških odplak — V Irči vasi še nič _________________________ Komunalno področje je bilo v Novem mestu dolga leta skoraj povsem zapostavljeno. Predvsem izgradnja kanalizacije ni dohitevala razvoja industrije in širitve mesta. Industrijske in vse.druge odplake so šle v Krko neprečiščene, zato se ni čuditi veliki onesnaženosti nekdanje dolenjske lepotice. Po programu samoprispevka, za katerega so se ljudje odločili leta 1979, pa bo skoraj vse Novo mesto do konca leta 1984 zajeto v novo kanalizacijsko mrežo in 90 odstotkov vseh novomeških odplak bo Krka sprejela preko čistilne naprave. Izgradnja primarnega kanalizacijskega sistema v Novem mestu je tako daleč, da praktično nič ne bi smelo preprečiti dokončanja. V veliki meri je zagotovljen tudi denar. Napovedovale so se sicer precejšnje težave, ker sredstva za stanovanjsko izgradnjo, prispevki temeljnih organizacij in bančni krediti predstavljajo le četrtino potrebnega denarja namesto načrtovane polovice. Na srečo je precej več sredstev iz samoprispevka in kanalščine, nemoteno izgradnjo sistema pa je omogočila tudi dolenjska območna vodna skupnost z nekaj akontacijami od vsote, predvidene za prihodnje leto. Doslej je že zgrajen velik del kanalov S, R v Regerči vasi in K v Irči vasi, osrednja čistilna naprava v Ločni ter več zbiralnikov in črpališč odpadne vode. Sredi gradnje je črpališče Žaga. Mestni predel od Kandijc do Cikavc bodo povezali s cevmi s kanalom S po dnu Krke ob kandij-skem mostu že v kratkem, še letos pa bodo začeli graditi tudi večji zadrževalni sistem v Kandiji za od- plake s tega območja, čeprav je nekaj težav z dovoljenji. Precej seje zavlekla gradnja zadrževalnega bazena in črpališča odpadnih voda na sistemu v Irči vasi. Pripravljalna dela so sicer opravili, a gradnja, ki bi se morala začeti že maja, še sedaj stoji. Odbor podpisnikov nove soseske namreč ni izpolnil obveznosti, da zagotovi za dograditev kanalizacije 5 milijonov. Če tega ne bodo v kratkem rešili, se utegne začetek selitev v prve nove hiše, predviden za prihodnje leto, nekoliko zavleči. Za leto 1983 pa načrtuje Komunala še nadaljevanje gradnje kanala S od Novoteksa do Cegclnice in kanala K od Regerče vasi do Jedin-ščice. Ko bo vse to zgrajeno, bo Novo mesto po površini 80-odstot- no, po obsegu odplak pa celo 90-od-stotno zajeto v primarno kanalizacijsko mrežo in priključeno na čistilno napravo. Se letos naj bi začeli gradnjo kanala Sl od Mačkovca do čistilne naprave, kjer pa se bo verjetno zataknilo s sredstvi. Tako ostaja za leto 1984 še gradnja kanalizacije v Bršljinu, Bučni vasi in na Kamen-cah. Realizacija celotnega programa se sicer lahko za leto zavleče, a trenutno začrtano dinamiko gradnje za nekaj mesecev celo prehitevajo. Sistem pa bo brez dvoma veliko pripomogel k čistejši Krki, čeprav so na njeni poti še druga žarišča onesnaževanja. Z. L. - D. ČRPALIŠČE SREDI GRADNJE - Med večjimi objekti celotnega novega kanalizacijskega sistema v Novem mestu, ki naj bi ga dokončali do konca leta 1984, je trenutno v gradnji črpališče odpadnih voda Žaga pod Ulico talcev. (Foto: J. Pavlin) Težko bi rekli, da je gospodarstvo novomeške občine v prvih šestih mesecih letošnjega leta doseglo izjemne rezultate na področju blagovne menjave s tujino. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem so številke sicer še kar ugodne, a v večini delovnih organizacij so plod velikih naporov, da se čimveč proizvodnje proda na tuje, predvsem konvertibilno tržišče, medtem ko je lani v začetku leta izvoz tekel še brez zunanjih spodbud. Če pa upoštevamo tudi vse težave, s katerimi so se srečevali praktično povsod pri preskrbi z domačimi in tujimi surovinami in repro-materiali (pretežno predelovalna novomeška industrija je zelo odvisna od uvoza repromaterialov), bi bili z doseženimi rezultati pravzaprav lahko kar zadovoljni. V prvem polletju letošnjega leta je novomeško gospodarstvo prodalo v tujino za več kot 3 milijarde dinaijev blaga, kar je za 3,5 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Izvoz na konvertibilni trg je dosegel vrednost 2,6 milijarde (3,38 odstotka več kot lani), na kliring pa 445,6 milijonov, kar je prav tako za več kot 4 odstotke več kot lani. Celoten uvoz blaga je znašal 2,7 milijarde dinarjev ali skoraj 12 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju. Vsekakor razveseljujoč podatek, le da bi bile številke brez omejitev verjetno precej višje. Na konvertibilnem tržišču smo nakupili za 2,65 milijarde dinaijev blaga (12,3 odstotka manj kot lani), predvsem repromaterialov. Uvoz s klirinškega trga sc je povečal skoraj za 30 odstotkov, vendar smo na to tržišče še vedno veliko več izvozili, kot z njega uvozili, kar kaže tudi 726-odstotni indeks pokritja tega uvoza z izvozom. Bistveno boljše kot v enakem lanskem obdobju je pokritje celotnega uvoza z izvozom, saj je bila vrednost v tujino prodanega blaga za 13 odstotkov večja od vrednosti preko naših meja kupljenega blaga, medtem ko je bil v prvem polletju 1981 uvoz skoraj 4 odstotke večji od izvoza. Vendar smo imeli v uvoz-no-izvozni bilanci s konvertibilnim trgom še vedno za 34 milijonov dinaijev primanjkljaja, saj je bil izvoz blaga na to tržišče za več kot odstotek manjši od uvoza z njega. Daleč naj večji delež izvoza in uvoza blaga sta uresničila IMV in Tovarna zdravil Krka. IMV je realiziral 42 odstotkov izvoza blaga vse dolenjske regije, Krka pa 21 odstotkov. Hkrati je znašal uvoz IMV 46 odstotkov. Krke pa 24,59 odstotka v regiji. Spet višje stopnje? Interesne skupnosti že poračunavajo presežke z nižjo prispevno stopnjo Vse interesne skupnosti družbenih dejavnosti v novomeški občini so v prvem polletju 1982 potrebovale za uresničevanje dogovorjenih programov nekaj več kot 570 milijonov dinaijev, kar je 47 odst. celoletne vrednosti programov. Dejanska vplačila so presegla 572 milijonov, kar pomeni 1,94 milijona presežkov, ki jih je treba vrniti organizacijam združenega dela. Sedem interesnih skupnosti družbenih dejavnosti je ustvarilo 24,58 milijonov presežkov, medtem ko je imela zdravstvena skupnost 22,6 milijonov primanjkljaja. Po sklepu občinske skupščine naj bi ga pokrila s presežki drugih skupnosti. Z julijem so bile znotraj družbenih dejavnosti prerazporejene tudi prispevne stopnje. Skupnosti, ki imajo presežke, so za drugo polovico leta znižale prispevno stopnjo in bodo presežke postopoma vrnile združenemu delu z manjšim vplačilom sredstev v drugem polletju. Zdravstvena skupnost pa je za vsa znižanja skupaj povečala svojo prispevno stopnjo, da bi tako le zmanjšala primanjkljaj. Pred kratkim je prišel na dan predlog samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za pospeševanje izvoza. V večini temeljnih organizacij najbrž ne bo težav s sprejetjem, saj bo marsikatera dobila izvozne spodbude iz tako zbranih sredstev. Precej denarja naj bi po sporazumu zbrali tudi s presežki interesnih skupnosti, tako republiških kot občinskih, kjer jih imajo. Pri novomeških skup no st ih družbenih dejavnosti bi za združevanje prišlo v poštev le 1,94 milijona „pravih“ presežkov. Če se bo zgodilo, da bodo vsako skupnost obravnavali posebej in vzeli njene presežke za pol leta, potem bodo imele vse skupnosti že prihodnji mesec premalo denarja za dogovorjene programe, kar bi seveda zahtevalo takojšnje zvišanje prispevnih stopenj. DOLNJE SUŠICE: OTVORITEV DOMA Krajevna skupnost Dolenjske Toplice in vaški odbor SZDL Dolnje Sušice vabita v nedeljo, 22. avgusta, ob 15. uri na slovesno otvoritev novega družbenega doma v Dolnjih Sušicah. Po krajšem kulturnem programu pripravljajo še gasilsko veselico. Novomeška kronika VEDNO KAJ NAROBE - Ker novih telefonov za sosesko ob Cesti herojev ni in ni, je edina javna govorilnica v bloku B kar dobro zasedena, saj mora marsikdo vsaj včasih kam poklicati. Zadnje čase pa se vsem, ki telefonirajo, dogajajo čudne reči. Najprej se je dalo za kovanega starega tisočaka govoriti v nedogled, tudi če si klical v Ljubljano, Beograd ali Skopje. Ko so ljudje to ugotovili, je biki pred govorilnico skoraj vrsta. Sedaj pa pravo številko lahko dokličeš šele po dveh, treh poskusih. Vsak poskus pa seveda stane tisočaka. S številčnico je gotovo nekaj narobe, pošta pa bo tako deloma pokrila izgubo zaradi prejšnje napake. GAŠENJE PRIPEKE - Kaj je bolj prijetnega kot sredi poletne pripeke posedati v hladni senci (čeprav samo pod senčnikom na gostilniškem vrtu) in se osvežiti s kozarcem mrzle pijače? Da je takšen način prenašanja vročine marsikomu najbolj domač, pričajo stalno polno zasedene mize na prostem v najbolj „prometnih“ novomeških lokalih. Tudi če bi se na tako rešitev spomnili še kje, gostov verjetno ne bi manjkalo. A kje so še časi, ko naj bi bil Glavni tig zaprt za ves promet, da bi tudi to lahko uresničili? 6 NOVIH NOVOMESČANOV -Pretekli teden so v novomeški porodnišnici z območja Novega mesta rodile: Metka Saje-Peklar iz Cankarjeve 35 - Katjo, Vesna Bukovec iz Ulice Danila Bučarja 8 -Polono, Ljubica Majer iz Trdinove 3 - Dubravko, Sonja Simonič iz Zagrebške 14 — Andreja, Jožica Fink iz Irče vasi - Damjana, in Alenka Kukman iz Ulice Danila Bučarja 16 - Bojana. TRŽNI ŽIVŽAV - Predvsem v j obeh tržnih dneh, ko so prodajah: cem sadja in zelenjave ter kmeticam pridružijo še prodajalci najrazličnejšega blaga, je novomeška tržnica zares zelo živahna. V drugih; dneh takega direndaja ni, a kupcev, vseeno ne manjka. In cene? Kilo* gram krompirja in kumar stane 20 • din, breskev, grozdja in hrušk 60 din, paprike in zelene solate *0 din, paradižnika 40 din in zelja 3° din. DOLENJSKI LIST Ena gospa je rekla, da meškemu Elektru očitno manjka iznajdljivosti pri k"8’ nju načinov za zmanjšanje & gube. V prvem vhodu bloka V v novi soseski ob Cesti heroj« dvotarifna ura že mesece ,,Pr° izvaja" le dražje kilovate! ; Št. 33 (1723) 19. avuusta 1982 Na svidenje t pri Travnikarju! Brigadirji gredo v soboto delat v Pišece Mladinska delovna brigada Brežiška četa, ki se je 7. avgusta vrnila z fpPubliškc akcije Brkini 82, je osvoji vsa možna priznanja, prislužila pa si je tudi trak akcije. Med štiridesetimi brigadirji je bilo deset udarnikov, deset pa jih je dobilo priznanja. Občinska konferenca ZSMS v “režicah je ponosna ha njihove Uspeho. Letos se lahko pohvali s Plodnim brigadirskim letom, saj je Pred odhodom na Brkine organizira-!?kar jeset lokalnih delovnih akcij. Enajsto napoveduje za soboto, 21. avgusta, pri kmetu Travnikarju v ‘‘odgoiju na Pišečkem. Brigadiiji iz brežiške, kranjske in novomeške ob-^e so letos že delali pri njem in jni bodo v soboto dokončali začeto cesto. J® tem bo občinska konferenca r“MS v Brežicah zaključila letošnje plovne akcije. Tudi tokrat vabi v Llsecc Kranjčane in Novomcščane. i Pišece bo prišlo celotno vodstvo Republiške akcije Brkini in s tem lalo priznanje brežiški brigadi, ki ni 'ja le najboljša po delovnih uspe-J'h,_ ampak se je izkazala tudi po “rzabnosti in sodelovanju na internih področjih. NOVO V BREŽICAH NA)SLABSA je zdaj naj- e.rSA — Borovo je odprlo novo “govino obutve. Uredili so jo prav v j? "a Cesti prvih borcev, le da je ■ *cJa in veliko bolj prikupno ureje- MO. Posavski muzej v Brežicah obisku-?° ^ čas številni domači in tuji ,..rlstv'> k* se spotoma ali pa tudi za Je časa ustavijo v Brežicah oziro-a v Cateških Toplicah. Zanje je "?en muzejskih zanimivosti nadvse Privlačna razstava tapiserije, zlasti Rja Brežičanke Cvetke Miloš "Kadanovič. brežiške vesti PRIDNE ROKE POVSOD DOBRODOŠLE - V soboto pričakujejo brigadiije pri Travnikaiju v Podgorju, da jim bodo dokončali cesto. (Foto: J. T.) So kumarice prepoceni? Na pobudo živiiskopredeloval-ne industrije kooperanti na Krškem polju že več let utirajo pot pogodbenemu gojenju kumaric za vlaganje. Poskusi so pokazali, da je pridelek v teh krajih zelo dober. V brežiški občini seje za novo kulturo prva opogumila Alojzija Žugič iz Hrastja pri Cerkljah. Letos je sklenila pogodbo za 2 tisoč kilogramov, a jih je že zdaj oddala 3 tone. Toliko jih ni nihče pridelal, najbrž zaradi tega, ker niso vsi tako vestno škropili in se držali vseh drugih navodil. Nekaj pridelka ji je vzela tudi toča, takrat, ko je pustošila na Bizeljskem. Žugičeva goji kumarice na 13 arih. Štirikrat jih je okopala, nekaj s konjem, nekaj ročno, ker s kopačem ni mogla povsod zra- KffB Alojzija Žugič: ven. Trud se ji je hitro povrnil, saj je potrgala 300 kg kumaric že takrat, ko jih še nihče drug ni imel. Na dan jih je doslej nabrala največ po 400 kg. Pomagata ji hčerka Darja in sin Rajko, najmlajša pa še ne zmore tega dela. Čeprav kumarice zares lepo rodijo, Žugičeva okleva in celo razmišlja, da jih drugo leto ne bi sadila. Ogromno pozornosti zahtevajo, zato bi po njeni presoji morala biti odkupna cena višja. Prvo kvaliteto plačujejo po 15 dinarjev, drugo po 10,80 in tretjo po 4,20. Za prvi kakovostni razred smejo biti plodovi dolgi od 3 do '6 cm, za drugi od 6 do 9 cm in za tretji od 9 do 12 cm. Obiranja ne sme zamuditi, saj se to potem pri denarju precej pozna. Gospodinja Lojzka ima na kmetiji tudi polne roke drugega dela. Posestvo meri 7 hektarov. Od tega je 4^5 hektara obdelovalne zemlje. Mož je zaposlen in se vsak dan vozi na delo v Kovinarsko. Večina kmečkega dela počaka nanjo. V hlevu ima 6 krav, v svinjaku pa 9 prašičev. Zdaj gradijo še hišo, kar nalaga vsem dodatna opravila. Hčerka Darja je končala osemletko in prime za vsako delo. Leto dni mlajši Rajko pa je sploh navdušen nad kmetijo. Poklic si je že izbral. Ostal bo na posestvu, a prej bo še naredil kmetijsko šok). Tako so za naslednika lahko brez skrbi. J. T. Kmalu po trdnejših mostovih Obnova obeh mostov v Kostanjevici bo veljala 2,3 milijona dinarjev Turistično Kostanjevico so delavci Cestnega podjetja Novo J*j®sto spremenili v živahno delovišče. Brežini tozd za vzdrževanje /^havlja oba mostova. Ves promet z vozili je od 2. avgusta dalje r^etjen na obvozno cesto po desnem bregu Krke mimo °ubočja do Broda in naprej do Križaja, fenutno dokončujejo prenovo rali štiri koze in nosilce, nakar bodo na otoku. Zamenjati so mo- r Za vpis pripravljeno oddelek za Rome .Krška delavska univerza se v Trjjh in tečajih v sezoni sl j /83 SPC' nadeja okoli 3000 "šatcljev. Razen ustaljenih izo-r*žcvalnih oblik odpira vrsto °yih, zlasti strokovnih tečajev. o Delavcem brez dokončane Jkrtlletkc še naprej omogoča tto V *5Ct'' ^CSt'’ scdm' 'n osm' ^?rcd, napoveduje pa tudi poji en program osnovne šole za °mc. Oddelek zanje bo imel |7uk v leskovški šoli. Lani ga je 'skovalo 15 slušateljev. Letos (jav tako pričakujejo, d a sc “o Romi odzvali in izkoristili nc.*n°st za pridobitev najosnov-JScga znanja, ki jim bo olajšalo Poslitcv. drugo skupino sodi druž-dJJ^Politično izobraževanje in r^Posabljanjc delegatov za uspeš-doi^ °Pravljanje zaupanih jim žnosti. Med ustaljene oblike Ij«.*0 š* seminarji za kandidate 0L,.‘n novo i sprejete člane ter y,*nska politična šola. tejg dcl°vnih organizacijah pri-0D DH tečaje o samo-Upoav'janju. med katerimi velja 4to l°ri,i na seminarje za dclav-bttj Rntr°le. Ponudba DU vsc-čliv ■ * tc^aic za vratarje in J°. za varstvo pri delu, za Phna?0 varnos,< za strojnike Za v furbin in parnih kotlov, P»m°Znikc v'ličarjcv, za vodenje ® lokomotive in druga dela, trcJ^a,crili vznikajo nove po-^ ■* dneva v dan. J. T. v celoti nadomestili še vrhnji sloj. Delo je zahtevno, ker je voda na tem mestu najgloblja. Razen tega morajo neprestano paziti na pešce, za katere DOMAČI TRN Edinole, kar imamo narejeno pravočasno za usmerjeno izobraževanje, so učenci. NA MORJE ŠE 120 OTROK V torek, 17. avgusta, je odp otovala na letovanje v Ne-rezine peta izmena s 120 šolarji in predšolskimi otroki iz krške občine. Na morju bodo ostali 14 dni. Zveza prijateljev mladine Krško je letos omogočila počitnice ob morju že blizu 600 otrokom. Kolonija na Lošinju je odlično organizirana in sodi med najbolj urejene na Jadranu. Po njej se zgledujejo tudi organizatorji iz mnogih drugih krajev. KRŠKE NOVICE KDAJ KONEC ONESNAŽEVANJA NARAVE? V krajevnih skupnostih krške občine je veliko divjih smetjankov, ki kazijo naselja. Povsod tam, kjer nenačrtnemu odlaganju odpadkov niso napovedali boja, se bodo še naprej srečevali s spremljajočimi težavami in turistična društva se bodo zaman pritoževala nad nesnago. Pa vendar pot do javnega odlagališča smeti ni tako dolga, da bi jo zaradi tega še naprej odrivali na kasnejši čas. DRAGOCrvNA POMOČ - Po pravne nasvete občanom iz okoliških krajev ni treba hoditi v Krško. Dobijo jo v Kostanjevici in na Senovem, čeprav mnogi ljudje še ne ve do, da se lahko obrnejo na tamkajšnjo enoto občinskega sodišča. mostu ne morejo zapreti. Kostanjevica z okoliškimi vasmi šteje 1800 prebivalcev, zato je pešcev izredno veliko. Poleti se jim pridružijo številni turisti. Mestno središče je zdaj namreč razbito na dvoje in vsaka pot na delo, v trgovino, na pošto ali v gostišče pelje čez most. Delo na mostovih bo trajalo do sredine septembra, vendar ju bodo za promet odprli že prej. Popravilo bo veljalo 2,3 milijona dinarjev. Na drugem mostu bodo obnovili 12 nosilcev, nekaj nosilnih mostnic in obrabni sloj. Oba mostova redno obnavljajo, vendar so vzdrževalni stroški zaradi velike obremenitve zelo visoki. Dnevno pelje skozi Kostanjevico 60 do 70 avtobusov, veliko težko naloženih tovornjakov in nešteto osebnih avtomobilov. Če bo šlo tako naprej, lesena mostna konstrukcija ne bo več vzdržala in jo bo moral zamenjati železobeton. Tega si mnogi Kostanjevičani ne želijo, ker bi mestece izgubilo del svoje privlačnosti. J. T. PREKUPČEVALCI BEGAJO KMETE V krški občini so kmetje lani sklenili pogodbe za 300 ton pšenice. Odkup je v glavnem končan in v tozdu Kooperacija sc nadejajo, da bo plan izpolnjen. Ta čas se že pripravljajo na novo setev in določajo semenske sorte za posamezna območja. Ni namreč za vse primerna enaka pšenica. V septembru se bodo začeli dogovarjati s kmeti, koliko površin bodo posejali. Trenutno precej dvomijo v povečanje, ker ljudi begajo prekupčevalci. Za kilogram pšenice ponujajo po 15 in celo 16 dinaijev. Kmetje so dobili zanjo po 12,5 dinarja, pričakujejo pa še I dinar za umetna gnojila. Tisti, ki so se držali pogodbe, so spet prikrajšani. KRŠKI TEDNIK C S VSE ZNAJO - Krmeljski upokojenci si gradijo balinišče. Vsa bo gotovo že te dni, od odtokov do drugih podrobnosti. (Foto- A. Železnik) Gradbinci kos vsem gradnjam Sevniški tozd Betona se kljub težavam zdaj s tem, zdaj Z drugim materialom drži sprejetih rokov Vendarle živahnejšemu naiožbememu poletu sevniškega gospodarstva (Stillesova tovarna pri Kladju, Inplet v gradnji pri Brezovem) skrbno sledijo v sevniškem tozdu zasavskega Betona. Gradnja tovarne elastičnih plete- nin Inplet pri Dolnjem Brezovem sovlagatelju Lisce, Jutranjke in Kometa je nasploh največja naložba zadnjih let. Pri Betonu so se obvezali za gradnjo na ključ. Direktor Karel Makari meni, da bo tovarna nared do konca leta, če jim je ne bo zagodel dobavitelj kotlov. Težave z SEVNIŠKI PABERKI NA VRSTI RAZPRODAJE - Pri sevniškem Mercatorju, trgovini s pohištvom, ponujajo blago s 50-in več odstotnim popustom. Ob zadnjem neurju jim je namreč nekaj pohištva poškodovala voda. Razprodajo imajo tudi za konfekcijo. V Šmarju pa je bil za ponedeljek napovedan začetek dela v steklarski delavnici. Delavnico so uredili v sodelovanju s krškim Šopom. NEVAJENI JABOLK? - Že dober teden skušajo sevniški kmetijci spraviti na trg zgodnje vrste jabolk iz nasadov pri Impoljci in v Sevnici. Štirikilogramska vrečka izbranih sadežev je bila po 50 dinarjev. Teh jabolk je bilo za 16 vagonov. Opažajo, d a jabolk trg ne sprejema s pretiranim zanimanjem. Bi bilo drugače, če bi imele nalepke: „Uvože-no”? skvni&ki vestmi raznimi materiali nasploh gnjavijo gradbince. ..Stakniti betonsko železo, če že pridemo do cementa, je prava umetnost." pravi direktor Makari. Velike težave so imeli pri preskrbi aluminijaste pločevine za srednjo tekstilno šolo. Gradnja te šole je nasploh vezana na kratek rok. Lani novembra je bilo treba še odstraniti marsikaj z nekdanje stare stavbe. Sedaj je na pravzaprav novi šoli težko prepoznati nekdanjo savsko šolo. Pleskarji so že odšli, položiti je treba le še tlake in opraviti nekatera druga obrtniška dela. Vsekakor gradbinci zatijujejo, da bo pouk lahko že stekel v novih prostorih. Na nekdanjem sevniškem sejmišču so končani tudi že trije bloki, preostali bodo končani v enem mesecu. Podpisali so tudi pogodbo za gradnjo zaklonišča. Pri loškem Domu počitka so zgradili kuhinjo. Gradbena dela so opravljena pri kuhinji na Impoljci, gradijo še jedilnico. Ob tolikšnih delih je vrsta tudi na njih. Skupaj z Jugotaninom in železnico bi radi še letos začeli v soseščini Kopitarne graditi mala stanovanja za delavce. Betonovi delavci v sevniškem tozdu so se namreč za to gradnjo že obvezali udarniško prispevati štiri delovne dni. A.ŽELEŽNIK Složno do ■ ■■ ■ w w balinišča Delavni krmeljski upokojenci — Lepši prostori V Krmelju znajo družno poprijeti za skupne akcije. Tako je bilo zgrajenega že marsikaj, kar daje temu drugemu industrijskemu središču sevniške občine tudi prijetnejši videz. Te dni je živahno okrog dotlej skromnih prostorov društva upokojencev nasproti Metalne. Predsednik društva, sicer pa član neutrudne gradbene skupine sedmorice, ki opravlja dela, Alojz Pirc, meni. da bodo dela končana v tem tednu. „Vse mora biti nared za praznik naše Metalne 28. avgusta, pravi. Krmeljski upokojenci v potu svojega obraza gradijo dvostezno balinišče, pri čemer so jim gmotno poieg krajevne skupnosti pomagali po običaju kolektivi v kraju, gluha ni ostala niti republiška zveza. Povsem na svoje bodo izboljšali še svoje siceršnje društvene prostore. Alojz je z zadovoljstvom pokazal nove stopnice, kijih bodo poslej rešile nevšečnega skupnega vhoda in sanitarij v zasebnem stanovanju. Ob balinišču bodo imeli tudi prostor za inventar. Za izboljšavo društvenih prostorov zbirajo prostovoljne prispevke med člani. Za slednje namenjajo udarniško „en šiht , kot pravijo po knapovsko tudi člani skupine. A. Ž. SAMI ODBRALI NAJBOLJŠE Na Debelem rtiču so pod vodstvom Martine Jeraj letovali pionirji gasilci iz raznih krajev sevniške občine. Tokrat je občinska gasilska zveza dala prednost zunanjim pionirjem, medtem ko bodo Sevničani prišli na račun pozimi na smučanju. Izmed 250 pionirjev iz vseh pionirskih desetin je bil tokrat prostor za 18 najboljših in zanimivo je, da so jih izbrali njihovi vrstniki. Poleg kopice raznih kolajn in priznanj za uspehe v raznih športnih in družabnih igrah so pionirji prinesli domov obilico nepozabnih doživetij. Gasilski dom - ponos krajanov Otvoritev bo v nedeljo v Sevnici — Novo družbeno središče v tem delu mirenske KS Prostovoljno gasilsko društvo v Sevnici je v 55. letu svojega obstoja pred svojo največjo delovno zmago. V nedeljo ob 14. uri bodo slavnostno izročili namenu novi gasilski dom. Pokrovitelja sta mirenska Dana in tamkajšnja krajevna skupnost. Takega doma bi bili od srca veseli tudi v mnogo večjem kraju. Podoben stoji v Škocjanu, le da ima ševniški še stolp, kot se gasilskemu domu spodobi. Pri gradnji so mislili tudi na to, da ne bi bil dom že čez nekaj let pretesen. V tlorisu meri kar 18 x 10 metrov, v orodjarni je prostora tudi za večje orodno vozilo. Predvsem pa ima dom prijetno dvorano. Poslej se vsekakor zborom občanov in podobnim shodom ne bo treba več gnesti po zasebnih hišah. V prihodnosti bodo lahko izkoristili tudi podstrešje. Kako so prišli do take lepe zgradbe, ki tudi sicer ni utesnjena, v TREBANJSKE IVERI KNJIGA LAŽI - Od zajetne knjige, kot je telefonski imenik, pričakujemo predvsem natančne navedbe telefonskih naročnikov. Razprodana izdaja za letošnje leto pa postreže za kar številne naročnike na območju pošte v Veliki Loki v začetku vsake številke z 48, kot bi tam že imeli svojo centralo, in ne 44, kakor je treba tudi klicati preko obstoječega omrežja. Domačini sicer vedo za to zagonetko, ne pa tudi drugi, ki ob klicanju številk po imeniku slišijo vedno enak znak zasedenosti: „Tu, tu...“, o kakšnem javnem preklicu teh številk pa nič. OBILJE VESELIC - Lovske in gasilske veselice, vmes se najde tudi kakšna mladinska, se konec junija in avgusta v trebanjski občini kar vrstijo. Po lepakih sodeč, te dejavnosti dopusti ne prizadenejo, očitno tudi ne draginja, čez katero tako radi zabavljamo. PLOČNIKI - Kanalizacija in drugo pod novo šok) v Trebnjem je več ali manj varno spravljeno. Z asfaltom so počrnili tudi okoliške pločnike. vse živahnejšo vaško zazidavo? Tone Logar nerad navaja zasluge posameznikov, ker je takih veliko. Neomenjanje tega ali onega bi prav lahko pripeljalo do nepotrebnih zamer. Vseeno izdvaja inž. Avgusta Gregorčiča kot neutrudno pomoč pri denarnih vprašanjih gradnje. Kot že tolikokrat se je tudi v tem primeru obneslo vzajemno razumevanje in DRUŠTVO ODPRTO ZA VSE Znani so uspehi športnikov delavcev donitovega tozda Tesnil iz Velike Loke v sindikalnih tekmovanjih. Ob tovarni so zgradili lepa športna igrišča, med drugim tudi prva igrišča za tenis v občini. V teku so priprave, da ustanovijo športno društvo odprtega tipa, Tako bodo imeli do igrišč pristop tudi drugi, ne le delavci tovarne. Uredili bodo sanitarije in dostop, pripravljena so že določila o načinu souporabe. pomoč številnih. Med korektivi, skupnostmi in organizacijami so za uspeh triletne gradnje zaslužni: Dana, skupnost za varstvo pred požari trebanjske občine, zavarovalna skupnost Triglav, trebanjski tozd Mercatorja, Donit, tozd Tesnila, Tregrad. Velik je bil tudi delež SGP Grosuplje, pretežnega izvajalca gradnje. Vzorno so delali tudi sami gasilci ob pomoči vaščanov tega požarnega okoliša. Dom, kakršnega imamo zdaj v Sevnici, je vreden okrog 4 milijone dinaijev. A. ŽELEZNIK ZAHTEVNA GRADNJA Letošnja dela na zaključku velikega vodovodnega sistema Suha krajina v trebanjski občini vključujejo vrsto zahtevnih objektov. Tako je treba v pičlih treh mesecih, kar tod pomagajo mladinske delovne brigade, zgraditi poleg drugega pet raz-težilnikov, po dvoje zbiralnikov in ravno toliko črpališč. Vsi se trudijo, da bodo vsa dela do občinskega praznika tudi opravljena. TREBANJSKE NOVICE LEP DOM — Namesto dotrajanega starega doma z lesenim stolpom imajo zdaj v Sevnici prostornega, novega. Na pročelju so na častnem mestu vzidali ploščo z imeni padlih gasilcev. (Foto: A. Železnik) 'fes avgusta 1982 DOLENJSKI LIST 19 Čistilna naprava poizkusno dela V Kočevju so začeli graditi čistilno napravo leta 1974, lani so jo odprli, zaradi pomanjkanja denarja in drugih vzrokov pa je začela poizkusno obratovati šele zdaj Čistilna naprava za mesto Kočevje poizkusno obratuje od začetka julija dalje. Njeno delovanje bodo leto dni spremljali strokovnjaki Hidro inženiringa, ki bodo ocenjevali predvsem rezultate čiščenja ter obremenitev oziroma delovanja naprave. Doslej delo normalno poteka in rezultati so primerni. Sedanja zmogljivost čistilne naprave je 20.000 E, vendar so vse naprave - razen čistilnega bloka -zgrajene za zmogljivost 50.000 E. Ko se bo pokazala potreba, bo torej treba zgraditi le še čistilni blok za 30.000 E. Na čistilno napravo zdaj postopno priključujejo mestno kanalizacijo. Doslej so je priključili že Iz Poljanske doline dobro polovico, in sicer večino levega brega Rinže, kjer je razen večine stanovanj tudi največ industrije, ki onesnažuje vodo (Klavnica, Mlekarna, Tekstilana, Melamin). Na desnem bregu ni industrije, ki bi onesnaževala vodo, razen Inkopa, ki pa ima svojo čistilno napravo. Že v prvem mesecu obratovanja naprave se je pokazal uspeh, saj je Rinža, predvsem v spodnjem delu, bolj čista. Ni več krvava ali bela (zaradi Klavnice in Mlekarne), pa tudi smrad, zaradi katerega so se najbolj pritoževali vaščani Dolge vasi in Livolda, postopno izginja. Kočevsko čistilno napravo so gradili od leta 1974 do lani. Gradnja je veljala blizu 28 milijonov. Nanjo bo priključene preko 90 odst. kanalizacije mesta Kočevje ter večji del Rudnika in Šalke vasi. Tako ne bo več onesnažena Rinža pod zapornicami, odpravljena pa bo tudi nevarnost, da bi se s tega območja onesnaževali reki Kolpa in Krka. J. PRIMC ASFALTA ŠE NI --Domačini so pričakovali, da bo letos posodobljena, razširjena in asfaltirana cesta od Brezovice pa do že asfaltiranega odseka pri Jelenji vasi. Žal od teh načrtov zaradi pomanjkanja denarja ni uresničenega skoraj nič. Razširjen in v makadamski izvedbi je urejen le del ceste oz. glavnega križišča na Brezovici. VEČ TELEFONOV - V Predgra-du v zgradbi nekdanjega gradu urejajo avtomatsko telefonsko centralo, ki bo imela okoli 160 priključkov. UNIČENI JEZOVI - Jezovi na reki Kolpi še naprej propadajo. Vsako leto so luknje na njih večje in tako uhaja naprej več vode. Ker ob deževju voda iz zgornjega dela hitreje priteče v spodnji del, je v spodnjem delu nevarnost poplav vedno večja. Gluhi telefon Krave pa neosemenjene Dragarska dolina in posebno vas Lazeč imata slabe telefonske zveze s Čabrom v sosednji Hrvaški, ki je oddaljen le 10 km. Veterinar iz Čabra namreč opravlja osemenjevalno službo tudi za to območje. Dogovorjeno je, da naj kmetje kličejo osemenjevalca do 8. ure zjutraj, ker gre potem na teren. Hudo je, če kmet ne dobi zveze ne prvi ne drugi dan in ostane krava ne-osemenjena, živinorejec pa razočaran. Ce pa krava nekajkrat ni osemenjena, ni več sposobna za razplod. Izguba je torej velika, kmetje ob teleta. Danes vsi govorimo in pišemo, kako je treba storiti več za kmetijstvo in pridelavo hrane. Potem pa se zgodi, da zaradi slabe telefonske zveze (ali pa morda kakšnega drugega vzroka) ostajajo krave neosemenjene, telet ni in seveda potem vzdihujemo, ker v mesnicah ni dovolj mesa. FRANC KALIČ TRGOVINA DOBRO ZALOŽENA - Trgovina v Predgradu je zelo dobro založena in v njej dobiš marsikaj, česar ne dobiš niti v trgovinah v manjšem mestu. Turisti, ki tabore v Dolu in drugod, sicer tu ne dobe mesa (pač pa v mesnici, če ga imajo), zato pa kupijo klobase, hrenovke, sadje in razno zelenjavo, seveda pa tudi vso ostalo prehrambno blago. Izbira je tu celo večja kot v sosednjem Starem trgu. KOCEUSKE VSI JEZOVI RAZDRTI - Na območju kočevske občine so vsi jezovi na reki Kolpi poškodovani in močno puščajo vodo. Hkrati z njimi oz. celo še pred njimi so začeli propadati tudi mlini in žage. Če že ne zaradi mlinov in žag, bi morali jezove obnavljati zaradi preprečevanja poplav, lahko pa bi na Kolpi gradili tudi manjše elektrarne. Na fotografiji je poškodovani jez v Dolu. (Foto: Primc) ŽE DRUGIČ NA REPUBLIŠKO TEKMOVANJE Ekipa prve medicinske pomoči iz krajevne skupnosti Livold bo tudi letos zastopala kočevsko občino na republiškem tekmovanju teh ekip, ki bo 25. septembra v Novi Gorici. V kočevski občini so bila doslej tri občinska tekmovanja, na njih pa je bila najuspešnejša prav ekipa iz Livolda, ki je psvojila enkrat drugo mesto, dvakrat pa prvo, in se bo tako že drugič udeležila republiškega tekmovanja. IRENA GORNIK ‘KOMASACIJA V CERKVIŠČIH DO JESENSKE SETVE Do 2. septembra bo v Cerkviščih razgrnjen predlog nove razdelitve 54 hektarjev komasiranih zemljišč; tu gre za doslej prvo veliko komasacijo v črnomaljski občini sploh. Po rešitvi morebitnih pritožb bodo kmetje dobili začasne odločbe, tako da bodo pšenicolahko posejali že na komasiranih parcelah, do takrat pa naj bi bile urejene tudi nove poti-Denar za komasacijo bo delno prispevala občinska zemljiška skupnost, delno bodo to republiška sredstva, pomagali pa bodo tudi lastniki parcel s svojim delom. 1.200 KOMPRESORJEV NA DAN — Taka je proizvodnja v črnomaljskem tozdu Gorenja, tri proizvodne dvorane, ki so odvisne od črnomaljskih kompresoijev, pa bi jih potrebovale vsaj 1.600 na dan. Da bi to dosegli, bodo konec leta uvedli še drugo izmeno. DOMAČI TRN Popolnoma neodgovorno ravna, kdor od .odgovornih zahteva, da bi bili za kaj odgovor- ni- A. B. Do konca leta še ena izmena V črnomaljskem tozdu Gorenja naredijo 1.200 kompresorjev na dan — Zaradi težav pri oskrbi z elektromotorji manjša proizvodnja — Še 40 novih delavcev Po planu naj bi črnomaljska tovarna Gorenja letos naredila 400.000 kompresorjev za hladilnike, kaže pa, da tega ne bodo uresničili in bo proizvodnja za kakih 50.000 kosov manjša, kar gre v glavnem na račun težav pri preskrbi z elektromotoiji. Čeprav so še celo prvo polletje straciji poslovali kot obrat v okviru zaradi počasnega postopka pri regi- ČRNOMALJSKI DROBIR BREZVLADJE - Prejšnji teden je bilo nekaj dni, ko je v občini .vladalo” popolno brezvladje; na a bili dopustu so bili tako predsednik občine, predsednik izvršnega sveta pa tudi v tako imenovani beli hiši, kjer domujejo družbenopolitične organizacije, je vladalo dopustniško razpoloženje. Še dobro, da za to poletno občinsk , brezvladje niso vedele širše množice krajanov, saj bi jih gotovo zajela paniki... SLAVČEK IN LEPO VREME Prireditelji veselic se najbolj boje slabega vremena. Malo bolj vraževerni vedo povedati, da veselic, na katerih igra ansambel Slavček, že več let ni pokvaril dež. To se je potrdilo tudi zadnjo nedeljo na gasilski veselici na Štrekljevcu, kjer se je zbralo toliko ljudi, da je že ob osmih zvečer prvič zmanjkalo jedače in pijače. Seveda so se prizadevni organizatorji znašli in obojega riskrbeli v dovoljšnih količinah, 'udi tokrat ni šlo brez srečelova; s prvo nagrado, kolesom, se je odpeljal Črnomaljčan. temeljne organizacije Zmrzovalniki, ima črnomaljska tovarna v prvem polletju dobiček, kako uspešno je poslovanje te tovarne, ki se sedaj imenuje tozd Kompresorji in deluje v okviru delovne organizacije Gorenje TGO, pa se bo pokazalo ob 9-mesečnem obračunu. Vodja črnomaljskega tozda Tone Dovšak je prepričan, da bo'rezultat pozitiven. Sedaj 115 zaposlenih v eni izmeni naredi okoli 1.200 kompresorjev na dan, do konca leta pa naj bi po načrtu zaposlili še kakih 40 delavcev in uvedli drugo izmeno. S prodajo kompresorjev res nimajo težav, nasprotno, Gorenje bi jih že sedaj potrebovalo več kot jih v Črnomlju lahko naredijo. V sklopu Gorenja je delo v treh proizvodnih dvoranah, kjer delajo hladilnike, zmrzovalne omare in zmrzovalne skrinje, neposredno odvisno od proizvodnje črnomaljskega tozda. „Zato tudi na nivoju Gorenja gledajo, da imamo mi v Črnomlju čim manj zastojev zaradi pomanjkanja materiala. Kljub temu pa prihaja do motenj, zlasti pri oskrbi z elektromotorji," pravi Dovšek. Črnomaljska tovarna ima tako imenovane kvalitetne znake za Nemčijo, Avstrijo in Francijo, & pravi, da lahko Gorenje svoje proizvode v te države prodaja s komPrc' sorji, narejenimi v Črnomlju, ?1,n prej pa naj bi te znake dobili tudi® Ameriko in Avstralijo. V kratkem bodo dobili a°v0 orodje za izdelavo ohišja in pokrova kompresorja, kar bo veljalo 10 mil1' jonov dinarjev, izdelava teh delov P3 bo poslej lažja, hitrejša in zanesi)1' A-v' vejsa. ZAŠČITENE KMETIJE Po sprejetju zakona o zaščiten?* kmetijah v črnomaljski občini je a osnutku seznama takih kmetij k«1 901 kmetija. Med drugim Pravi'zf kon, naj bi zaščitena kmetija ime vsaj 4 ha obdelovalne zemlje, zat računajo, da bo jeseni, ko bodo podlagi pripomb iz javne razpraVj' naredili seznam takih zaščiten kmetij, le-teh manj. Preverili domačo obrt Med izdelovalci suhe robe je precej takih, ki sodijo med proizvodne obrtnike — Septembra preverjanje Domača obrt je dosegla v ribniški občini velik razmah, žal pa se znotraj domače obrti skriva marsikaj, kar ni domača obrt, kar nima niti značaj storitvene obrti, ampak je čista proizvodna obrt. To so ugotovili na nedavnem razgovoru z obrtniki, ki ga je organiziral izvršni svet občinske skupščine Ribnica. Obrtniki so zahtevali, da je treba ponovno preveriti vse, ki imajo domačo obrt - in so torej mapj obdavčeni kot ostali obrtniki - če res sodijo v skupino domače obrti. Eto potrebi bodo tudi pregledali njihove jjroizvode. V občini je prek 200 obrtnikov, ki se ukvarjajo z do- mačo obrtjo, menijo pa, da je približno polovica takih, ki sodijo med proizvodne obrtnike. Preverjanje bo v septembru. Marsikateri sedanji domači obrtnik bo moral po novem preiti v skupigp rednih obrtnikov ali pa tistih, ki sc ukvarjajo z obrtjo kot dopolnilno dejavnostjo. Prizadeti bodo predvsem izdelovalci izdelkov iz lesa, ki imajo značaj serijske proizvodnje in so izdelani na stroj. Seveda pa preverjanje in ukrepi, ki bodo podvzeti, ne bodo prizadeli tistih, ki so res pravi domači obrtniki, se pravi, da opravljajo delo ročno. J. P. MOST IN CESTA Območje Črnega potoka pri Dragi v kočevski občini bo kmalu dobita novo cesto Črni jrotok-Pungert, dolgo 800 m, dva kilometra vlak za spravilo lesa in most. Cesto in vlake gradi ZKGP Kočevje - tozd Transport-Gradnje, most pa SGP Zidar Kočevje. Isti tozd ZKGP obnavlja tudi cesto od čolnarskega klanca do Kostela in Žage. Cesto gramozirajo in na njej urejajo prepuste. Dela bodo kmalu končali. V Beti solidno prvo polletje Dokaj dobri rezultati v prvem polletju tudi plod lanskih zalog materiala — Izvoz Beti petino vrednosti celotnega prihodka, konfekciji pa še več Glede na težave in zaostrene gospodarske razmere so v največji delovni organizaciji v metliški občini in Beli krajini sploh, v Beti, s poslovanjem v prvem polletju še kar zadovoljni, saj so rezultati celo malo nad pričakovanimi in načrtovanimi. Obnavljajo vodovod Sedanje cevi puščajo Vmes hišam tudi vodomere Tako je 1.840 zaposlenih v sedmih proizvodnih temeljnih organizacijah, izobraževalnem centru in skupnih službah ustvarilo 1,19 milijarde dinarjev celotnega prihodka, kar je 4 odstotke nad načrtovanim za to obdobje; planiran dohodek so V Dolenji vasi bodo do konca avgusta, če ne bo nagajata vreme, zamenjali vse vodovodne cevi, ker sedanje puščajo. Dela je Hydrovod pričel v začetku meseca. IZLET BELOKRANJSKIH VINOGRADNIKOV RIBNIŠKI ZOBOTREBCI POSTAJA DOKONČANA Avtobusno postajališče za Gorenjo vasje dokončano že dobrih 14 dni, avtobusi pa tu še ne ustavljajo. Ko bodo začeli, bo zelo ustreženo prebivalcem Gorenje vasi oz. sedanje Gorenjske ceste, pa tudi občanom, ki imajo opravke na občini, v zdravstvenem domu, vrtcu in šolarjem, saj I so vse te ustanove tu v bližini. INLES BOLJŠI OD ZAHODNIH NEMCEV TRGOVINO ZASEBNIKU? Trgovina KZ Ribnica na Gori ima malo prometa. Zdaj, ko je trgovka na porodniškem dopustu, je odprta le 3-krat na teden. Nekateri predla- V okviru priprav na novo drugo-ligaško rokometno sezono je moštvo ribniškega Inlesa pred dnevi imelo v gosteh v domači šjiortni dvorani ekipo zahodnonemjikega Grunzburga, petouvrščeno moštvo tamkajšnje prve lige. Domačini so že v prvi fazi priprav jrekazali odlično formo in so goste ugnali s 27:24 (14:12). Zadetke za Inles so dosegli: J. Ilc 8, Troha in Fajdiga po 5 idr. V naslednjem nastopu so inlesov-ci ugnali moštvo tržiškega Peka s 36:24 (19:13). M.G-č. Dolenja vas je dobila sedanji vodovod pred 24 leti. Petnajstccnti- metrske salonitne cevi močno puščajo. Najbolj so jih poškodovali v času obvezne oddaje lesa, ko so po cesti, pod katero so cevi, vozili težko naloženi tovornjaki. Zdaj polagajo 20-centimetrske plastične ce- Prejšnji četrtek je Društvo belokranjskih vinogradnikov v sodelovanju z obema belokranjskima kmetijskima zadrugama pripravita strokovni izlet na Štajersko za svoje člane. Belokranjski vinogradniki - bito jih je za dva avtobusa - so si ogledali vinogradniško plantažo v Podlehniku pri Ptuju, ptujsko vinsko klet, muzej na gradu in obiskali kmeta vinogradnika in trsničarja v Juršincih, ki sc ukvarja tudi s kmečkim turizmom. presegli za deset odstotkov in znaša 340 milijonov dinarjev, ostanek čistega dohodka je 125 milijonov dinarjev, s čimer so plan presegli za 19 odstotkov. Vendar se v Beti zavedajo, da so te dokaj dobre rezultate lahko dosegli tudi na račun lanske boljše preskrbe s potrebnimi surovinami in reprodukcijskimi materiali, katerih del so porabili še letos. Zato tudi v drugem polletju pričakujejo rahlo poslabšanje. Precej težav imajo pri uvozu, saj jim od izvoza ostane le 24 odstotkov deviz, v svojih proizvodih pa imajo od 30 do 35 odstotkov uvožene substance, kar pomeni, da ne bi imeli dovolj deviz, tudi če bi vso svojo proizvodnjo izvozili. Vendar se v Beti ne izgovarjajo na to, marveč se trudijo, da bi našli take rešitve, ki bi te težave, s katerimi se spopadajo vsi, ki so vezani na uvoz, kar se le da omilili. Na ravni delovne organizacije prinese .izvoz okoli petino vrednosti celotnega prihodka, vendar je treba vedeti, da Beti in velik izvoznik končnih proizvodov in njihovo surovino finalizirajo druga podjetja, kar velja zlasti za tozda Kodranka ta Mctraža; medtem pa konfekcijski tozdi ustvarjajo okoli tretjino celotnega prihodka z izvozom, k*f pomeni, da za izvoz dela kar 60 odstotkov konfekcijskih kapacitet- A- B- SPREHOD PO METLIKI JESEN NITI NI VEČ TAKO DALEČ, da bi bito greh pomisliti nanje in jesenski dnevi so v tem našem koncu Slovenije najlepši. Nič čudne" ga ni torej, da se prav jeseni privallF sem ljudje od vsepovsod z narne; nom, da bi si ogledali, kar se videt da, največ pa z željo: zabavati se. in pri slednjem se vedno zatakne. Pi*£ teh vrstic je strah, da bo tako tu® letos, vendar je Še nekaj časa, da * dobro pripravimo na prihajajočo 1 sensko turistično sezono. adaptacija Šolskih pb£' ŠTOROV IZOBRAŽEVALNE^ Vodovodno napeljavo so začeli obnavljati, ker so podatki Hydro-voda pokazali, da porabi Dolenja vas 14 odst. vse vode iz zajetja Obrh, katero napaja več vasi v kočevski in ribniški občini, delno Ribnico in v celoti tudi mesto Kočevje. Seveda toliko vode niso porabila dolenje-vaška gospodinjstva, ampak se je izlivala iz počenih cevi v podzemlje. gajo, naj bi jo prevzel zasebnik, kar je po predpisih možno. V SOLO OBRAT? - Domačini z Gore si že dolgo prizadevajo, da bi v prostorih nekdanje šole odprli kakšen obrat. Tako bi bili prostori koristno porabljeni, doma pa bi si služilo kruh kakih 20 do 30 ljudi, ki se zdaj vozijo na delo v druge kraje. Med drugim je bil navržen tudi predlog, da bi si tu tak obrat uredil ribniški R1KO. REŠETO DELEGATI ZA 10. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE Desetega kongresa Zveze sindikatov Slovenije, ki bo jeseni v Ljubljani, se bodo udeležili tudi trije delegati iz ribniške občine. Na kongresu bodo sodelovali Miše Konradi iz Eurotransa,. Nada Rus iz Rika in Majda Stanojevič iz Inlesa. Razen zamenjave cevi skozi vas bodo uredili še vodovodno napeljavo na območju Kostevc-Humec vsako gospodinjstvo jw si bo vgradilo hkrati vodomer. Ta dela bodo veljala okoli 6,2 milijona dinarjev. Novi cevovod in vodomeri bodo pripomogli, da bodo vaščani z vodo še bolj varčevali in je tako na nekaterih višjih območjih Dolenje vasi ne bo več zmanjkovalo. CENTRA BETI gre h koncu, vzgojno-izobraževalna organizaci je pridobila tri nove učilnice, da laltko spravila 1. septembra P",, streho preko devetdeset novih u 0-, ki sc bodo izobraževali za P?9 cev močnika tekstilnega konfekcioua? ter za tekstilnega konfekcton®Vtj, Jeseni bo nadaljevalo s predavata L z izpiti tudi preko trideset sta Ijev, ki sc ob delu izobražujej0 ( tekstilne tehnike. OKTET vrris JE OBISKAL € pustnikc v Seči pri Portorožu. L jim je pel ob večerili, da sC.rt|jr razčesnili od dolgega časa. Te df j, se je odpeljal k Betinemu P° >)V škemu domu tudi Metliški m Ji. pevski zbor Beti z istimi nall.|-fjt: No, če odmislimo skok vJl0jji|i Belokranjci so sc, kaže, oc* pjr ponesti kanček kulture tudi ^ v»-morsko. Prcjkohe pa so to le nja za nastope v prihajajoči sc* , Že v bližnji bodočnosti bo treba obnoviti še podaljšek tega vodovoda proti Lipovcu. Tudi na tem odseku namreč vodovod močno nušča. LOPATE NAMESTO STROJEV — Zaradi dopustov so v ,.Beti“ ukinili delo v nočni izmeni, tisti delavci, ki v tem času niso šli na dopust, pa so opravljali druga priložnostna dela. Tile štitje iz tozda Metraža so prejšnjo sredo zakopavali jarke, v katere so prej položili električni kabel. metliški tednih 20 DOLENJSKI LIST Št. 33 (1723) 19. avgusta r Razpisna komisija ZAVODA ZA KULTURNOPROSVETNO DEJAVNOST ČRNOMELJ Ul. Otona Zupančiča 1 ponovno razpisuje prosta dela in naloge individualnega poslovodnega ORGANA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: — da imajo visoko ali višjo izobrazbo pedagoško—andragoške smeri — 5 let vzgojno-izobraževalnih izkušenj — opravljen strokovni izpit — ustrezne moralno-politične in organizacijske sposobnosti. Mandat traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev s kratkim življenjepisom, opisom dosedanjega dela in družbeno-politične aktivnosti v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Zavod za kulturno-prosvetno dejavnost Črnomelj, Ul. Otona Župančiča 1, 68340 Črnomelj, z oznako „Za razpisno komisijo". Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. 500/33-82 Pričetek pouka na gimnaziji: Srednja šola pedagoške in tehniško-naravoslovne usmeritve (Gimnazija) l\!ovo mesto obvešča učence, da bo pričetek pouka v šol. I. 1982/83 1* septembra 1982 ob 8. uri. Učenci 1. letnika naj se zbero ob 8. 'uri pred šolskim poslopjem (v primeru dežja v avli šole), učenci 2., 3. in 4. letnika pa v svojih matičnih učilnicah. Ravnateljstvo šole 501/33-82 Razpisna komisija delovnih skupnosti upravnih organov Skupščine občine Novo mesto RAZPISUJE prosta dela in naloge: J* SVETOVALCA ZA UPRAVNOPRAVME ZADEVE V UPRAVI ZA DRUŽBENE PRIHODKE Pogoji: visoka izobrazba pravne ali upravne smeri, 3 leta delovnih izkušenj 2. ANALITIKA V UPRAVI ZA DRUŽBENE PRIHODKE Pogoji; visoka izobrazba ekonomske, upravne ali pravne smeri, 3 leta deiovnih izkušenj. Poleg navedenih pogojev so pogoji za zasedbo razpisanih del in nalog ustrezne moralno-politične kvalitete, ki se izražajo v odnosu do samoupravne družbene ureditve, v razvitem čutu odgovornosti do dela in osebni poštenosti. Kandidati morajo obvladati slovenski jezik. Z izbranimi kandidati bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o, izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba upravnih organov Skupščine občine Novo mesto. Ljubljanska cesta 2, 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po preteku * “roka za sprejem prijav. Na podlagi 11. in 13. člena Zakona o urbanističnem plavanju (Uradni list. SRS št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter l člena Statuta občine Novo mesto (Skupščinski Do-enjski list št. 5/79) je izvršni svet skupščine občine Novo 'fiesto na svoji seji dne 10. 8. 1982 sprejel SKLEP fi razgrnitvi predloga zazidalnega načrta o spremembi in a°Polnitvi zazidalnega načrta Irča vas - Brod I. Predlog zazidalnega načrta o spremembi in dopolnitvi V>2idalnega načrta Irča vas - Brod, kare 5 in 6, ki ga je iz-elal Zavod za družbeno planiranje Novo mesto pod št. ■~1/78 v juliju 1982 (v nadaljnjem besedilu: predlog zazi-®lnega načrta), bo javno razgrnjen v času od 19. avgusta 0 19. septembra 1982. M. rih dl°? zaz'dalnega načrta bo javno razgrnjen v prosto-skupščine občine Novo mesto, komiteja za urbanizem °vo mesto. Ljubljanska cesta 2. m. fi. času javne razgrnitve lahko dajo občani, delovne orga-zacije, krajevne skupnosti in samoupravne interesne skupki in ostali zainteresirani k predlogu zazidalnega načrta ra Pornbe, mnenja in predloge v knjigo pripomb na mestu i, 9rnitve ali neposredno na komiteju za urbanizem SOb vo mesto. . j^evilka: 351-1063/74 V^atum: 13. 8. 1982 PREDSEDNIK IS: FRANCI BORSAN, I. r. CA GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO Gozdno gospodarstvo Novo mesto, n. sub. o. TOZD „Gozdarstvo" Crmošnjice, n. sub. o. Črmošnjice 1, p. Semič Komisija za medsebojna razmerja TOZD ..Gozdarstvo" Črmošnjice razpisuje prosta dela oz. naloge - OPRAVLJANJE ADMINISTRATIVNIH DEL Pogoj: - končana 4 letna ekonomska srednja šola — 1 leto delovnih izkušenj Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o strokovnosti pošljite v 15 dneh od dneva objave na naslov: GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO TOZD ..GOZDARSTVO" ČRMOŠNJICE Črmošnjice št. 1, p. Semič Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni po zaključku razpisa. DO „GOK" ČRNOMELJ L DELAVSKI SVET TOZD BEGRAD II. DELAVSKI SVET TOZD IGM razpisujeta dela in naloge s posebnimi pooblastili za štiriletni mandat I. VODJE TEMELJNE ORGANIZACIJE BEGRAD II. VODJE TEMELJNE ORGANIZACIJE IGM pod I. a) šolska izobrazba: visoka, višja ali srednja izobrazba gradbene, lesne, strojne ali temu sorodne smeri pod II. a) šolska izobrazba: visoka, višja aii srednja izobrazba gradbene ali tej sorodne smeri pod I. in II. b) delovne izkušnje: vsaj pet let delovnih izkušenj v stroki c) drugi pogoji: — da ima ustrezne moralno-politične vrline, ki se izražajo v pozitivnem odnosu do samoupravljanja in socialistične družbene ureditve, sposobnost za organizacijo dela ter poslovnih in medčloveških odnosov — da ob imenovanju poda program razvoja TOZD. Za vodjo TOZD kot individualnega poslovodnega organa ne more biti izbrana oseba, za katero veljajo zadržki, na vedeni v 511. členu Zakona o združenem delu. Pismene prijave kandidatov z dokazili o izpolnjenih pogojih sprejema razpisna komisija TOZD Begrad in razpisna komisija TOZD IGM 15 dni po objavi razpisa. O izidu izbire bomo kandidate pismeno obvestili v 7 dneh po dnevu sprejetega sklepa o izbiri. Sklep o izbiri bo sprejet v 30 dneh po dnevu poteka 15-dnevnega roka prijave kandidatov. 497/33-82 ___________________________________________________________ s SOP Krško, komisija za delovna razmerja tozda ^ IKON, Kostanjevica na Krki objavlja prosta dela in naloge SAMOSTOJNI KONTROLOR - 1 DELAVEC pogoji: > — končana srednja šola strojne smeri — strokovni izpit iz varstva pri delu — 3 leta delovnih izkušenj — odslužen vojaški rok — 3-mesečno poskusno delo. Razpis velja do zasedbe del in nalog. Poleg navedenih pogojev veljajo še naslednji splošni pogoji: delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, osebni dohodek po samoupravnem sporazumu o delitvi OD. Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izobrazbi pošljejo na naslov: SOP Krško, tozd IKON, Kostanjevica na Krki, Krška cesta 6. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po prejemu prijav na razpis. KRKA KRKA, tovarna zdravil, n. sol. o. Novo mesto komisija za cenitev in razprodajo sredstev izven uporabe razpisuje javno licitacijo za prodajo raznega demontiranega gradbenega materiala, ki. i.e °?.tal Pri rekonstrukciji steklarne INIS. Licitacija bo v petek, 20. avgusta 1982, ob 10. uri v steklarni INIS v Bršljinu. novoles „NOVOLES", lesni kombinat Novo mesto—Straža, n. sol. o. Komisija za delovna razmerja DELOVNE SKUPNOSTI STROKOVNIH SLUŽB objavlja prosta dela in naloge REFERENTA ZA DOLGOROČNA SREDSTVA IN NALOŽBE Pogoji: — višja ekonomska šola finančne smeri, najmanj 2 leti delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali podobnih del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del in nalog - poskusno delo na delih in nalogah traja 60 dni Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: NOVOLES, lesni kombinat, kadrovsko socialna služba, 68351 Straža. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju vlog. 503/33-82 V. Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu delovne skupnosti AMZS objavlja prosta dela in naloge avtomehanika za Tehnično bazo AMZS na Otočcu Pogoji: Končana poklicna šola za avtomehanike, dve leti delovnih izkušenj, vozniški izpit B, C, E kategorije, odslužen vojaški rok. Poseben pogoj je poskusno delo do treh me -secev. Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas, s polnim delovnim časom. Nastop dela je možen takoj. Pismene ponudbe pošljite v 15 dneh od objave na naslov: Tehnična baza AMZS Otočec Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh od poteka prijavnega roka. Minila jesen je in zima, minila pomlad je cvetoča in skoraj poletje bo mimo, ko cvetje pokriva tvojo prerano gomilo. V SPOMIN Z žalostjo v srcih se spominjamo 18. avgusta 1981, ko si nas zapustila, naša ilraga žena, mamica, hčerka, sestra, snaha in svakinja ANICA GRABLOVEC roj. Gracar iz Šentlovrenca Hvala vsem, ki seje še spominjate! Vsi tvoji ( Čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih, tebe, ljubi oče, ni, da bi skupaj mi bili. V SPOMIN V avgustu minevata dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče JERNEJ PER iz Stranske vasi pri Semiču Iskrena hvala vsem, ki se ga še spominjate! Vsi njegovi DOLENJSKI LIST 21 TEDENS^ 35 Četrtek, 19. avgusta - Marijan Petek, 20. avgusta - Bernard Sobota, 21. avgusta — Timotej Nedelja, 22. avgusta - Marija Ponedeljek, 23. avgusta - Rozalija Torek, 24. avgusta - Jernej Sreda, 25. avgusta - Ludvik Četrtek, 26. avgusta - Aleksander LUNINE MENE 19. avgusta ob 3.45 mlaj 26. avgusta ob 10.49 - prvi krajec BREŽICE: 20. in 21. 8. hong-konški barvni film Super prijem. 22. in 23. 8. ameriški barvni film Stalno dekle. 24. in 25. 8. ameriški barvni film Skrivnost prokejnovega dokumenta. ČRNOMELJ: 19., 22. in 23. 8. nemški film Zgodbe čuvaja plaže. 20. in 22. 8. francoski film Nismo angeli, one pa tudi ne. 26. 8. hongkonški film Črni panter. KOSTANJEVICA: 21. 8. ameriški film Orkester načelnika Peperja. 22. 8. ameriški film Junaki. 25. 8. ameriški film Dominika - duh, ki ubija. KRŠKO: 14. in 15. 8. ameriški film Plava laguna. 18. 8. ameriški film Desetka. 19. 8. ameriški film Ledeni pekel. SEVNICA: 19. in 20. 8. hong-koški film Varnost zajamčena. 21. in 22. 8. francoski film Zaea ali bandit. 25. in 26. 8. ameriški film Železni živci. iMl OS SLUŽBO DOBI GOSTIŠČE HENIGMAN v Stari cerkvi 36 pri Kočevju zaposli dve natakarici in eno kuharico z 20. septembrom. IŠČEMO žensko srednjih let za pomoč v kuhinji. Hrana in stanovanjc v . hiši, plača po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite na na-slov: Bife „Pod lipo", Stražni vrh pri Črnomlju, ali na telefon 51-483. GOSPODINJSKO POMOČNICO takoj zaposlim. Pomoč v strežbi in kuhinji. BIFE Golobič, Jarška 23, Ljubljana, tel. (061) 445-667. DEKLE za strežbo sprejmemo. Stanovanje v hiši, OD dober, delovni čas urejen. Gostilna Ana Babnik, Fužine Trpinčeva 73, Ljubljana. STANOVANJA SOBO, ogrevano, v Novem mestu oddam solidni ženski. Naslov v upravi Usta (3541/82). SOBO, opremljeno, oddam dvema študentkama. Naslov v upravi lista (3543/82). DRUŽBENO trisobno stanovanje v Kopru s telefonsko številko (066) 24-397 in garažo zamenjam za enakovredno, tudi dvosobno v Novem mestu aU širši okolici. Ponudbe pod: „1. NADSTROPJE". STANOVANJE v Novem mestu išče mlada družina. Ponudbe na telefon 22-238 (od 17. do 19. ure). ZAMENJAVA! Trisobno in dvosobno lastniško stanovanjc zamenjamo za manjšo hišo z malo vrta v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (3544/82). STANOVANJE v okolici Novega mesta nujno potrebujem. Lahko je tudi stara stanovanjska hiša, Sotrebna delnega popravila, glasite se po 19. uri zvečer ali pismeno. Naslov v upravi lista (3545/82). Motorna vozila GOLFA JL, letnik 1980, 35.000 km, prodam. Jenškovec, Male Vodenice, Kostanjevica. SPAČKA, letnik 1975, prodam. Informacije po telefonu (068) 24-761 (od 18. do 22. ure). PRODAM avto ..Citroen" GS klub, letnik 1972. Poplašen Niko. Gor. Straža 163/11. R 18, letnik 1980, ugodno prodam. Brane Šeruga, Črmošnjice pri Stopičah 28. Novo mesto. ZASTAVO 101, staro štiri leta, prodam. Štefan Kovačič, Gor. Vrhpolje 12, Šentjernej. FIAT 126 P, letnik 1978, prevoženih 40.000 km, dobro ohranjen, prodam. Telefon 24-711. FIAT 850 special ugodno prodam. Informacije na telefon 23-317. DIANO 6, letnik 1978, registrirano do avgusta 1983, prodam. Telefon (068) 25-042. Osebni avto ZASTAVA 750 S, letnik 1977, prodam. Ogled možen v popoldanskih urah. Lukšič, Brod 35, Novo mesto, telefon 24-535. R 4, letnik 1974, registriran, prodam. Cena ugodna. Ponudbe na telefon 21—003. FIAT 126 P, letnik 1980, prodam. Žibert, Drska 46, 68000 Novo mesto. 126 P, letnik 1979, registriran do julija 1983, prodam. Ogled vsak dan popoldne pri LEKAN, Trebča vas 21, Dvor. UGODNO PRODAM MINI 1000 in P 126. Muška, Dol. Toplice 56, telefon 85-750. Javite se od 14. ure dalje. RENAULT 4, letnik 1978, prodam. Telefon (068) 24-081 (od 17. do 19. ure). VW, dobro ohranjen, ugodno prodam. SLAK, Stari trg 18, Trebnje. R 4 TLS, april 1977, prodam. Informacije na tel. (068) 22-0 30. PRODAM kompletni motor za NSU PRINZ 1200 in razne dele za NSU. Petrič, Trdinova 32, Novo mesto. WARTBURG LIMUZINO, novo, prodam. Anton Eržen, Vel. Strmica 3, Trebelno. R 12 prodam ali zamenjam za DOLENJSKI LIST IZDAJA: DITC, tozd Časopi« Dolenjski list. Novo mesto USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice. Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. . IZDAJATEUSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni m odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Zdenka Lindič—Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred' Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik in Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 12 din. Letna naročnina 480 din, plačljiva vnaprej - Za delovne in družbene organizacije 960 din - Za inozemstvo 960 din ati 23 ameriških dolarjev oz 52 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) -Devizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 220 din, za razpise, licitacije ipd. 300 din, 1 cm na določeni, srednji ali zadnji strani 330 din. 1 cm na prvi strani 440 din. Vsak mali oglas do 10 besed 100 din, vsaka nadaljnja beseda 10 din. Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 13 od 1. 11. 1981 dalje. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421—1/72 od 28. 3, 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100—603—30624 - Naslov uredništva 68001 Novo mesto, Glavni trg 7, p. p. 33 (telefon (068) 23-606 - Naslov uprave Jenkova 1, p. p 33 tel (068) 22-365 - Naslov ekonomske propagande in malih oglasov: Glavni trg 3, p. p. 33, telefon (068) 23-611 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi m prelom DITC tozd Časopis Dolenjski list, oddelek grafične priprave Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. manjši avto. Rudi RAVNIKAR, Dolenja vas 19, Mirna peč. ZASTAVO 101, letnik 1976, dobro ohranjeno, prodam. Stojan Blagojevič, Šegova 36 (Drska), Novo mesto. Ogled od 15. do 20. ure. ZASTAVO 101 SUPER, staro štiri leta, ugodno prodam. Telefon 25-098 (dopoldne). ZAPOROŽCA, letnik 1977, prodam. Gorišek, Smolenja vas 6, Novo mesto. FICKA, letnik 1975, registriranega za eno leto, prodam. Cena 40.000 din. Ponudbe na telefon 84-334. WARTBURG, letnik 1973, registriran do aprila 1983, prodam. Branko Strahan, Jugoije 9, Brusnice. ZASTAVO 750 S, letnik 1978, prodam za 7,5 M. MANDIČ, Cankarjeve brigade 29, Trebnje. (Vsak dan po 16. uri, sobota in nedelja od 8. do 20. ure.) ZASTAVO 750 luxe, letnik 1974) obnovljeno, v dobrem stanju, prodam. Joži Hren, Smolenja vas 76, Novo mesto, tel. 24-562. VW karavan 1500, letnik 1966, neregistriran, ugodno prodam. Martin Bratkovič, Mihovo 4, Šentjernej. R 4, letnik 1978-79, karamboli-ran, prodam za 33.000 din. Informacije na telefon 61-232 (od 6. do 14. ure, sobota in nedelja, pri Dušanu Radanoviču, Bojsko 34, Globoko). DYANO, letnik 1980, 23.500 km, prodam. Telefon 21—826/363. ZASTAVO 750 letnik 1975 prodam. Virant, Gubčeva 8, Krško. Ogled v četrtek, petek in soboto popoldne. r PRODAM OPEL KADET, letnik 1975, v dobrem stanju. Jože Podgoršek, Arnovo selo, Artiče pri Brežicah. ŠKODO, letnik 1980, ugodno prodam. Rudi Ferlin, Dol. Leskovec 79, Brestanica. ZASTAVO 101 luxe prodam. Informacije po telefonu 43—713 od 19. ure dalje. ZASTAVO 101, letnik 1976, prevoženih 69.000 km, prodam. Informacije na tel. 25-436 (popoldne). ZASTAVO 750, registrirano do avgusta 1983, in gobeline prodam. Rozman, Jablan 22, Mirna peč. ZASTAVO 750, letnik 1974, prodam. Šlajkovec, Krka 44, Novo mesto. MOTOR in druge dele za ZASTAVO 750 prodam. Ciril Tratnik, Irca vas 5, Novo mesto. deljek od 17. do 19. ure. Schmidt, Mestne njive 7, Novo mesto. VITRINO in KAVČ ugodno prodam. Mešič, Šegova 14, Novo mesto. H1DROFOR, trofazni, dobro ohranjen, prodam. Franc Erjavce, Sela pri Ratežu 17, Otočec. OSTREŠJE, rabljeno, brez opeke (v izmeri 6,5 x 13,5 m), prodam. Telefon (068) 56-146 (v večernih urah). DRVA, suha in nažagana, prodam. Telefon 44-297. OVCO, brejo, prodam. Janko Košak, Šentrupert 42. V Scvniški gori prodam podporne punte in bankine za 40 m2. Naslov v upravi lista (3546/82). KUHINJSKO POHIŠTVO, malo rabljeno, poceni prodam. Novak, Dolnja Težka voda 32, Novo mesto. PRODAM pomivalno korito, dvo-bazensko (emajlirana okrogla bazena), peč na olje Emo 8, tri plastične kante za olje in cevi. Telefon 22-518. TERMOAKUMULACIJSKO PEC (3 KW) prodam. Informacije na telefon 44-645. PRODAM smrekove in borove deske različnih debelin. Rudi Šali, Češča vas 5, Novo mesto. PRODAM ostrešje, stiskalnico na k amen, plug (d vobrazdni). Alfonz Jaki, Brinje 6, Šentrupert. NEMŠKO OVČARKO z rodovnikom, staro dve leti, in dva mladiča, samčka, prodam. Viktor Antončič, Kristanova 30, Novo mesto. MOTORNO ŽAGO Stihi 0,41, novo, in list za 0,8 in 0,7 prodam. Marjan Bohte, Vinja vas 38 a, Novo mesto. PRIKOLICO za osebni avto pro- skupno življenje. Naslov v upravi lista (3542/82). KME ČKI FANT s službo želi spoznati preprosto kmečko dekle od 25 do 35 let. Šifra: „PO-LETJE". PASTIRJA za pašnjo drobnice na Hribu v bližini Novega mesta iščemo. Delo je dobro nagrajeno in zelo primemo za študente. Vse informacije dobite na telefon 22-016. dam. Špelič, Žužemberk 204. VEDSKI LAK za parket, polmat, prodam. Telefon (0 68) 22-893. Kmetijski stroji 11 PRODAM traktor Fiat Store 402, letnik 1980, s kabino, dobro ohranjen, 600 ur, in traktorski mešalec za gnojnico AB 40, nov. Alojz Kopina, Družinska vas 51, Šmarješke Toplice. SILOKOMBANJ Poetinger MEXS 2 prodam. Anton Dežman, Strelac, 68220 Šmarješke Toplice. TRAKTOR Deutz (18 KS) s koso prodam. Matjašič, Arnovo selo, Artiče pri Brežicah. TRAKTOR Eicher (14 KM) s koso in jermenico ugodno prodam. Drobež, Gor. Gomila 2, Šmarješke Toplice MLATILNICO Zmaj v delovnem stanju, Fergusonova jermenica, po ugodni ceni prodam. Jože Kem, Celine 4, Raka. Molzni stroj ALFA LOVAL prodam. Anton Marn, Dol. Dobrava 13, Trebnje. KOSILNICO Laverda - dvojna kosa (primemo za vsak traktor) prodam. Štefan Kovačič, Gor. Vrhpolje 12, Šentjernej. P p O D A M PRODAM OTROŠKI KOLESI -italijanski tricikel za starost do 3 let in rogovo dvokolo — od 3 do 6 let. Informacije po 15. uri na tel. (068) 24-832. KRAVO, sivko, dobro mlekarico, vozno, z vso garancijo, po petem teletu, prodam ali zamenjam za zakol. Ogled popoldne pri Jožetu Lavriču, Stare žage 4, Dolenjske Toolice. PRODAM: 60 m2 opažnega smrekovega lesa (ladijski pod) 4 m X 8 cm X 16 mm; 4 m3 starega ostrešja; podpornike (punte) 40 kosov, d-cca 2,5 m; močne opažne plošče - skupaj 13 m2. Telefon 22-064. Jože Mikec, Koštialova 10, Novo mesto. PRODAM mak) rabljeno motorno kolo Tomos TL 14, 4 hitrosti. Jože Mikec, Koštialova 10, Novo mesto. POCENI PRODAM rabljen hladilnik in peč na olje. Ogled na vikendu v Šmarjeških Toplicah, Družinska vas 77, pri Schmidt. PRODAM sedežno garnituro (raztegljiv kavč in dva" fotelja) peščene barve. Ogled v petek in pone- no pr Naslov v upravi'lista (3547/82) JREKUCI^? FRANČIŠKA in ANTON .ŽVAN, Dol. Toplice 54, prepovedujeva sosedi KRISTINI KREN z Ljub-na pašo kokoši po najinem vinogradu na Ljubnu. Če prepovedi ne bo upoštevala, bova primorana stvar urejati preko sodišča. »^obvestila! POZOR, RAZPRODAJA! Prodam mediteranko 110, staro dve leti; nov barvni televizor HI-FI stereo, ekran 67, nemški, na daljinsko upravljanje; televizor IKAR, čmobel, star eno leto, in kamero za takojšnjo izdelavo fotografij za vse vrste dokumentov. Branko KOTAR, Šentjernej 209 a (blok). PRODAM 8 novih oken s polkni, velikost 120 x 120 cm. Čena je 6.200 din za kos. Informacije po telefonu (068) 22-017, vsak dan popoldan in zvečer. ČOLN Elan T-500, motor Volvo 45 KŠ, star pet let, prodam. Telefon 23-481. MEŠALEC (1001) za beton prodam. Mali, montažna hišica v Birčni vasi. Novo mesto. ŠOTOR za 5 o seb, dve spalnici prodam za 20.000 din. Tomšič, Rimska 19, Trebnje. PRODAM 1500 1 dobrega cvička. Informacije po telefonu 75-642. PRODAM barvni televizor. Telefon (068) 23-149. OBVEŠČAMO cenjene goste, da je gostilna JAKŠE na Drski zaradi letnega dopusta zaprta od 15. avgusta do 1. septembra. Cenjene goste obveščamo, da bo gostilna PREŠEREN, Kronovo 4, zaprta vsako nedeljo, torek pa bo redni obratovalni dan. SERVIS ZA ŽAGE. V Dobovi pri železniški postaji na novo obratuje pooblaščeni servis za motorne žage ..PARTNER". Popravljamo 'tudi druge tipe motornih žag. Priporoča se Ljubomir BU-KOV1NSKI, Dobova 60 a! VOZOVE vseh vrst izdelujem po želji kupcev. KOVAŠTVO Ivan URBIČ, Mirna 158, telefon (068) 47-003. ELEKTROINSTA LACIJSKA DELA opravljam. Igor ZAKONJŠEK, Prvoborcev 37, Hrastnik. NOVOST! Takoj izdelam4 slike za osebno izkaznico, vozniško dovoljenje, potni list in mesečne vozovnice. Cene so zelo ugodne. Odprto imam samo vsak ponede-leljek od 7. do 20. ure, delam tudi ob petkih. Cvetko TRAMTE, Breška vas 3, Bela cerkev. OBVEŠČAM, da sem odprl obrt za IZDELAVO IN POPRAVILO MANJŠIH LESENIH IZDELKOV in za POLAGANJE LESENIH OBLOG. Jože KOCJANČIČ, Paderšičeva 21, Novo mesto, telefon (068) 24-275. Dragi mami m stari mami FANI KOVAČIČEVI iz Goriške vasi pri Mirni peči želijo za 55. rojstni dan veliko sreče, predvsem pa zdravja, enako tudi bratu FRANC1TU za 25. _ rojstni dan mož in oče Tone, hčerke in sestre Tončka, Joži, Vida z družinami, Vesna, Aleš in Gregor pa mami pošiljajo 55 poljubčkov. Dragi mami in stari mami MARIJI PRIBANIČ iz Občic pri Dol. Toplicah za 55. rojstni dan veliko • sreče, predvsem Pa zdravja želijo: mož Milan in otroci z družinami. KUPIM GARSONJERO ali MANJŠE STANOVANJE v Novem mestu kupim. Ponudbe pod: ..HRAST". MOTOR za PZ 125, dobro ohranjen, kupim. Pokličite na tet (068) 24-309. POSEST Berite »Dolenjski list« m Pri zahvali za JOŽETA ŠAŠKA iz Vel. Slatnika 32, ki je bila objavljena prejšnji četrtek, je prišlo do neljube napake pri žalujočih. Namesto sestra LOJZKA z družino j« pravilno sestra REZKA z družino. TOMBOLA! Turistično društvo Krško prireja 5. septembra ob 14.30 uri na stadionu „Ma" tije Gubca" * VELIKO TRADICIONALNO TOMBOLO. Med petnajstimi glavnim1 dobitki je traktor URSUS, pet avtomobilov, kosilnica univerzalni stroj „Hobi motorna žaga, dvakrat P? 100 vreč cementa, televh zor, hladilnik, dva ponyja in preko dvestopetdese* manjših, toda vrednih do bitkov. _ To bo do sedaj največja tombola v Posavju. Pridite v Krško, sreča vas čaka! NAJBOLJŠEMU PONUDNIKU prodam približno 5.000 m2 veliko parcelo v Ljubljani (s starejšo h išo in gospodarskim poslopjem). Informacije po telefonu (068) 24-450, popoldne od ponedeljka do petka. PARCELO (40 arov), primemo za vikend, sončna, južna lega, v Žužemberku ugodno prodam. upravi ali telefon 22-953. GOZD v izmeri 4,5 ha (v okolici Dol. Toplic) ugodno prodam. Gotovina - kredit! Marjan Medved, Geršakova ul. 16, Maribor, tel. 34-518. RAZNO VDOVEC išče žensko od 45 - 55 let, lahko vdova ali ločenka, za V SPOMIN Minila so žalostna tri leta, odkar nas je tragično zapustil naš dobri in skrbni sin in brat FRANCI VRČEK z Rake V našem domu je ostala praznina, v srcih bolečina. Žalujoči: mama, ata ter sestre Stanka, Milenka in Anka z družinami L OSMRTNICA Tako, kot je tiho živela, tako je tudi odšla naša zlata mami in babi ANICA SCHMIDT roj. Uhan Na njeno željo smo se od nje poslovili v družinskem krogu dne 12. avgusta 1982 ob 10-uri na novomeškem pokopališču v Ločni. Vsi njeni: hčerki Nuša in Marija, zeta Gracijan in Željko, vnukinja Nives ter ostalo sorodstvo Koper, Ljubljana, dne 13. avgusta 1982 22 DOLENJSKI LIST St. 33 (1723) 19. avgust j V: ■ Ne jokajte ob mojem grobu, ‘e tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem in večni mir mi zaželite! ZAHVALA V 75. letu starosti nas je za vedno izustil naš dobri mož, oče in stari oče FRANC STRLE iz Oštrca pri Kostanjevici Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za nesebično pomoč v težkih trenutkih, njegovim sodelavcem za podarjeno cvetje, osebju zdravstvenega doma Kostanjevica za dolgo-etno zdravljenje, tozdu Gozdarstvo Kostanjevica ter župniku za opravljeni obred. Še enjerat iskrena hvala vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti in mu poklonili vence ter cvetje, nam na kakorkoli izrekli sožalje. Žalujoči: žena Urška, sin Franc z družino in ostalo sorodstvo Težko bo čas ublažil bolečino, da smo te izgubili ker v srcih si ostal pri nas in vsi smo te ljubili. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi i/gubi našega dragega moža, očka, brata in strica ANDREJA URBIČA Okrog 10, Šentrupert se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi prezgodnji zadnji poti. Posebna zahvala velja pevcem za zapete žalostinke,.vsetn trem duhovnikom za lepo opravljeni obred ter govorniku tov. Frelihu za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala! , Žalujoči: žena Silva, hčerkici Andrejka in Bari, bratje in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 53. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric STANISLAV RAVBAR K Roku 69, Novo mesto Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih.priskočili na pomoč, izrekli sožalje, pokojnemu darovali številne vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni kolektivom Mv _ tozd tovarna prikolic, Kovinar Novo mesto, Cestno podjetje Novo mesto, Splošna uoimsnica Novo mesto, župniku za opravljeni obred in pevcem MPZ Šmihel. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA 9. avgusta je tragično preminil v 9. letu starosti naš dragi sinek, bratec in vnuček JOŽKO KRALJ iz Močvirja pri Bučki Ob tej težki izgubi se iskreno zahvaljujemo Jožetu Čermanu in vsem, ki so mu v poslednjih trenutkih skušali rešiti življenje, znancem in prijateljem, ki so mu prinesli toliko lepega cvetja, podjetju Strešnik, tov. razredničarki za poslovilne besede in kaplanu za lepo opravljeni obred in tolažilne besede. Hvala vsenj, ki ste z nami sočustvovali in našega Jožkota spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: mamica, ati, bratci Darko, Boris in Bojan, obe stari mami, Globevnikovi, Somovi in ostali sorodniki Bučka, dne 16. avgusta 1982 ZAHVALA V 54. letu starosti nas je pa kratkotrajni bolezni zapustil dragi mož, oče, brat, stric, stari oče, tast in svak IVAN GOLOBIČ iz Birčne vasi 59 Iskr» * * ;A mu '!T° se zahvaljujcmo sorodnikom, vaščanom, znancem in vsem, ki so nam izrekli sožalje, pokojne- oseh °Val’ VUnCC ‘n CVetie tcr ga sPrcm'I* 113 zadnji P°ti. Posebna zahvala zdravnikom in strežnemu Pbsh nevrolo3'eSa oddelka bolnišnice v Novem mestu, ki so pokojnemu lajšali dneve njegove bolezni. ebno zahvalo smo dolžni družini Zagorc iz. Novega mesta, družini Golob iz Birčne vasi, sosedom in Pl,8“metnemu klubu Birčna vas za nesebično pomoč. Hvala članom kolektiva VUU Partizan Ljubljana dutvč°V? mesto, tovarni IMV Novo mesto, Novomontaži Novo mesto, pevskemu zboru Ruperčvrh ter niku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, hčerka Ivica, sinova Matjan in Milan z družinama, sestre in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše mame in stare mame NEŽKE MRAMOR roj. Brajer ^ 'skreno zahvaljujemo vsem, ki so pokojno spremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje. Posebno ^ Zahvaljujemo sosedom za pomoč v najhujših trenutkih. Najlepša hvala tudi cerkvenemu pevskemu 0ri* Trebelno in duhovniku za opravljeni obred. a*ujoči: hčerka Anica, sinova Jožko in Nace z družino, sestra Marija in brat Jože z družinama ter ostalo sorodstvo Drečji vrh, Blečji vrh, Škofljica, Ljubljana ZAHVALA' Mnogo prezgodaj nas je v 49. letu starosti zapustil naš dragi ati, sin, brat , in, stric ANTON PETAN iz Dol. Mraševega Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, njegovim sodelavcem, zdravst.venim delavcem intenzivnega oddelka kirurgije, posebno pa družinama Petan in Pirc iz Gor. Mraševega za nesebično pomoč. Še posebno zahvalo smo dolžni GG Straža za vsestransko pomoč, kolektivu ,,Gorjanci" za podarjeni venec ter duhovniku za opravljeni obred. Vsem, ki ste darovali vence in cvetje našemu dragemu Tonetu, iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Umrla je naša MARIJA LIPAR rojena 1904. leta upokojenka iz Družinske vasi Pogreb drage in nepozabne pokojnice je bil 13. avgusta 1982 na pokopališču v Beli Cer^ kvi. Vsem, ki so počastili njen spomin, ji poklonili vence in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti, iskrena hvala. Še posebej se zahvaljujemo pogrebnikom, pevskemu zboru iz Bele Cerkve in župniku za opravljene pogrebne svečanosti. Žalujoči: družina Lipar in ostalo sorodstvo ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče JERNEJ BRATKOVIČ iz Mihovega 28 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali in z nami sočustvovali. Posebno se zahvaljujemo Onkološkemu inštitutu v Ljubljani in otorinolaringološkemu oddelku bolnice v Novem mestu za lajšanje bolečin. Najlepša hvala kolektivom ginekološko-porodniškega oddelka Novo mesto, Gozdnemu gospodarstvu, Iskri Šentjernej, IMV Novo mesto za podaijene vence, župniku za opravljeni pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Francka, hčere in sinovi z družinami ter ostalo sorodstvo Mihovo, dne 16. avgusta 1982 ZAHVALA Ob nenadni in boleči smrti naše drage mame MARTE HRN JAK roj. Rajakovič -se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste pokojnico spremili na zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam izrekli ustno ali pismeno sožalje ter nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebno se zahvaljujemo dr. Starcu in osebju zdravstvenega doma v Metliki za dolgoletno zdravljenje. Vsi njeni Metlika, 1£. avgusta 1982 DOLENJSKI LIST •723) 19. avgusti! 1982 SLA VKO TR ; Nekolikanj zajetnejša postava, z značilnimi košatimi brki. Če k temu dodamo ^ še, da je miličnik in da ga J pri službenih nalogah vselej ^ spremlja volčjak, potem je J domala že slehernemu \ Novomeščanu znano, o J kom je govora. Slavko S Trontelj tudi sam ne ve, če-JJ mu gre pripisati njegovo % priljubljenost. Čeprav je v Jj službi, kjer ta ugotovitev ni S ravno najbolj cenjena vrlina, 5 si je Slavko z vselej nasme-\ janim obrazom pridobil ve-{ liko prijateljev. ,Jšes sem S zmeraj dobre volje in na-J smejan, toda tako veliko la-' že delam. Opozorilo mno-^ gokrat več zaleže od ^ kazni," pravi. ^ Slavko Trontelj je prvi-J krat oblekel modro uni-\ formo pred dobrim deset-J letjem. Čeprav se je izučil za kovinostrugarja, ga je premamila modra uniforma. „Bilo je v Ljubljani, kjer sem takrat živel. Leta 1970 sem prišel od vojakov in na cesti srečal miličnika. Mogoče uniforma, mogoče kaj drugega me je privedlo do tega, da sem se oglasil na postaji milice. Naslednji dan sem oddal prošnjo, čez pet dni opravil sprejemne izpite, že čez en teden pa sem : se z avtobusom peljal v No-% vo mesto, prvi službi na-J sproti. ” O tej službi pravi Slavko i danes, da je zahtevna, na- * porna, a lepa. Po dvanajstih . letih službovanja v modri J uniformi je tudi dodobra spoznal Novo mesto in nje-- go ve posebnosti. Mednje z S ne ravno prijaznim glasom l prišteje tudi Rome. „Ko ne < bi bilo toliko romskih tatvin, bi bilo naše delo ve- * liko lažje. Včasih se mi zdi. da smo proti Romom prav nemočni. Težko jim je dokazati tatvino, če jih ne dobiš na delu. Pri prikrivanju pa so pravi strokovnjaki. Prav zategadelj bi morali ubrati doslednejšo in strožjo kaznovalno politiko. Sicer bomo izgubili še tisto malo kmetov, ki danes vztrajajo v obmestnih vaseh. Ob pregledih romskega naselja v Žabjeku včasih odkrijemo prave zaloge koruze, krompirja in še česa. Romi pa niso ravno znani po tem, da tovrstne poljščine pridelujejo na svojih njivah. ” Brez njegovega najboljšega prijatelja A ra na pa Trontljev portret ni popoln. O prenekateri njuni dogo-' divščini smo že pisali, dodajmo jim še tole: Bilo je letošnjo zimo, ko je termometer kazal -14 stopinj. Sezona divjih lovcev je takrat na višku in tudi Slavko in Aran sta v okolici Žužemberka iskala sledov. Nenadoma je pes odločneje krenil in po desetih kilometrih se je ustavil pred neko hišo. Gospodar, ki je odprl vrata, ni nič vprašal. Le dejal je: „Pol srne je v shrambi, polovico pa ima sosed. ” Slavko je vselej na razpolago službi. Žena in otroka so se sprijaznili s tem, da ni zanesljive ure, ko ga je moč najti doma. Le kadar gre v vinograd k zidanici ali na njivo, je zagotovo na voljo družini. Toda takšno ie pač njegovo delo in takšnemu poklicu je Slavko zapisal svoje življenje. Do danes se ni zategadelj še niti enkrat samkrat pokesal. BOJAN BUD J A Nesreča s čolnom na suhem Z jeklenim jamborom zadeli v vod visoke napetosti Nenavadna nesreča se je zgodila pred kratkim čolnarjem pri kočevskem rudniškem jezeru. 41-letni Alojz Košir iz Kočevja je skupaj z 18-letnim sinom Markom in 16-letnim S. V. preizkušal na rudniškem jezeru, kako se obnese dvojni čoln (Katamaran) z jadrom. Po vožnji so nesli čoln v nekaj 100 metrov oddaljeno lopo, kjer so ga nameravali shraniti. Čoln pa ima ok<}li 5 metrov visok aluminijast jambor. Pri prenašanju niso bili dovolj pazljivi in so z vrhom jambora zadeli v spodnjo IZ GALERIJE ODNESEL KIP Kostanjevi.ški miličniki so 10. avgusta prejeli prijavo, da je nekdo 4. avgusta okoli 14. ure iz kosta njeviške galerije odnesel bronast kip v velikosti 15 x 16 cm, na katerem je predstavljenih dvoje teles, naslov dela pa je „Poljub”. Kipec je izdelal akademski slikar Tone Kralj in je vreden 30.000 din. Ugotovljeno je, da je storilec izkoristil krajšo odsotnost vodiča, ki je vneto vo'dil skupino obiskovalcev. Kot so pokazali sledovi, je skušal neznanec odnesti še 2 razstavljena predmeta, a je bil, pri tem očitno zmoten. žico daljnovoda, ki ima napetost 20.000 V in napaja Predgrad in Poljansko dolino. Mladoletnega S. V. je udarec električnega toka vrgel precej daleč vstran. Očeta elektrika sprva ni poškodovala, pač pa šele kasneje, ko je priskočil na pomoč šinu, ki čolna ni mogel spustiti. Očetu se je posrečilo, da je sina le osvobodil. Vsi trije so dobili hude opekline po nogah. Odpeljali so jih najprej v zdravstveni dom v Kočevju, nato pa na zdravljenje v ljubljansko bolnišnico. Jadrnico so nato izpod daljnovoda odstranili kočevski električarji. Nenavadna nesreča čolna na suhem sc je tokrat končala še razmeroma srečno. Raznih vrst jadrnic je na rudniškem jezeru vedno več. Nesreča naj bo opomin vsem jadralcem, da bodo pri prevažanju jadrnic previdnejši. J. PRIMC PRI GMAJNI V,ŠKARJE V ponedeljek nekaj po 17. uri je ameriška državljanka z osebnim avtom pri Gmajni prehitevala kolono vozil. Ko je bila vzporedno s tovornjakom, ji je nasproti pripeljal turški osebni avto. V silovitem čelnem trčenju sta se hudo poškodovala oba voznika, poleg njiju pa še trije sopotniki. Materialne škode je za 400.000 din. Biki rta ribniškem pokopališču Spomeniki so polni njihovih podpisov — Sovražijo ženske? — Nekateri se do grobov pripeljejo s kolesi — Pokopališče se včasih spremeni tudi v otroško igrišče 5 0 0 0 t 1 I 0 0 0 Ž Ž i 0 0 \ 0 '*m Kaže, da so pred dobrim mesecem dni začeli na ribniško pokopališče v Hrovači zahajati neki pismeni biki. Tako bi vsaj upravičeno sklepali po njihovih podpisih, kijih puščajo po spomenikih. Verjetno prihajajo včasih posamezno, včasih pa v parih ali večjih skupinah, saj se podpisujejo z BIK, BIKA in BIKI - morda slučajno, morda pa namerno, se ti podpisi ujemajo tudi s številom pokojnikov, ki so pokopani v grobovih pri tako počečkanih spomenikih. S podpisanimi biki pa ne more biti vse v redu (čeprav so pismeni in izobraženi, saj uporabljajo celo dvojino), ker očitno sovražijo svoje ženske oz. tovarišice. O tem zanesljivo priča napis na nekem sporne- Dekle posilil in oropal 21-letni Zoran Bostič je utemeljeno osumljenca je v soboto pri Sevnici storil to gnusno dejanje 17 -letna T. D. iz sevniške občine je v soboto nekaj pred dvajseta uro obvestila tamkajšnje miličnike, da je bila nekaj pred tem, ko se je s kolesom 'vračala iz Sevnice proti domu, posiljena in oropana. T. D. se je peljala proti Zabukovju, med potjo pa jo je dohitel neznanec na mopedu. Kot je pokazala takojšnja preiskava, jo je neznanec ustavil in pričel nagovarjati k spolnemu občevanju. T. D. se je temu uprla, zato jo je neznanec prijel in vrgel v graben. Ko je pričela kričati in klicati na pomoč, ji je zagrozil, da mora biti tiho, sicer jo bo zadavil. Storilec je dekle potem odvlekel s ceste do bližnjega gozda, kjer jo je posilil. Po občevanju je morala T. D. neznancu izročiti še ves denar, ki ga je imela pri sebi (okoli 4.000 din), sam pa ji je na silo vzel še uro in * prstan. Seveda je takoj po prijavi stekla temeljita in obsežna akcija za storilcem gnusnega dejanja. Miličniki PM Sevnica in delavci krške UNZ so po prvih zbranih obvestilih kmalu našli prvo sled. S pomočjo občanov in delavcev oddelka milice iz Radeč so kmalu odkrili storilca. Dejanja je utemeljeno osumljen 21 -letni Zoran Bostič iz Savne peči 8 pri Hrastniku, sicer brez zaposlitve. Bostiča so prijeli že v noči na nedeljo, preiskovalni sodnik pa je zanj odredil pripor. Bostič je dejanje v celoti priznal, pri nadaljnjem postopku pa je Bilo še ugotovljeno, da je podobno dejanje storil pred nedavnim tudi na hrastniškem območju. B. B. ••i 1 Razlilo se je j ! 14.0001 mazuta j • Na strmi in ovinkasti cesti : med Brodom na Kolpi in Delni- ; cami pri Dolnjem Tihovcm se je ; 30. julija okoli 10. ure prevrnila ! avto-cisterna s prikolico, pri če- ! mer se je razlilo 14.000 1 mazu- ! ta. Voznik hrane Zdravec, ki se ; je skupaj z vozilom valil 150 m ; globoko, ni bil huje poškodovan. ; Kaže, da je do nesreče prišlo, J ker so odpovedale zavore. Vozi-1 io je bilo last Viatorja iz Lenda-! ve. j Takoj po nesreči je postaja; milice iz Delnic o izlitju mazuta S obvestila postajo milice iz Ko-! čevja. Mazut bi namreč lahko! prodrl v potok Kupica in od tam ! v Kolpo. Na hrvaški in tudi; slovenski strani Kolpe so takoj ; organizirali opazovalno službo, ! obvestili pa so tudi ljudi ob obeh ! bregovih Kolpe, naj bodo pre-! vidni in naj ne napajajo v Kolpi; živine, če bodo opazili, da po; njej plava mazut . Na srečo doslej! i.i i znakov, da bi mazut prišel do; Kupice in Kolpe, kar bi bilo; usodno tudr za ribe. Obstaja pa; upravičena bojazen, da do! onesnaženja ,še lahko pride, in to! predvsem, če bo ob deževju vo-! da sprala mazut v Kupico. J. P. ; niku, ki se glasi HUJ KRAVA. Razen s takimi napisi so biki okrasili . spomenike še s črtami, srčki, puščicami. Vse kaže, da je kulturna raven bikov oz. skrunilcev ribniških grobov močno porasla. Prej so namreč z grobov le kradli to in ono ali pa so grobove in kar je na njih uničevali, zdaj pa znajo že pisati. Na ribniškem pokopališču ni nikoli dolg čas. Po njem pridno kolesarijo nekateri, ki jih preveč bole noge, da bi šli od pokopaliških vrat do groba peš. Pravo življenje pa mu vdahnejo mamice, ki vodijo sem otroke (namesto na otroško igrišča), da malčki kar med igro pdftore po grobovih to in ono ter jih okrase po svoji zamisli. Če komu izmed svojcev pokojnikov tako početje ne ugaja in se pritoži pri delavcu Komunale, ki ureja grobove, dobi odgovor: ,,Hudiča, kaj bom jaz pazil, kaj počenjajo ljudje? !” Seveda pa je nekdo le odgovoren tudi za tako početje. JOŽE PRIMC ŠVEJK Z OBČINE — V okviru metliškega kulturnega poletja je zadnjo soboto na grajskem dvorišču v Metliki nastopil Janez Hočevar—Rifle s Fornezzijevim Občinskim svetnikom Šveikom. V splošno veselje in zadovoljstvo gledalcev, med katerimi so bili tudi visoki občinski možje in gospodarstveniki, je v današnje čase pre- stavljeni Švejk povedal marsikatero bridko resnico, vmes pa tudi kakšen star vic. Voda postaja dragocena Suša je že pokazala zobe v nekaterih predelih Dolenjske — Vodnjaki suhi, vodo dovažajo v cisternah Branko Vodopivec je povedal, da prebivalce že dlje časa opozarjajo na varčevanje in da je stanje trenutno kritično na višjih legah vodovoda Senovo -Brestanica. Naselje Dore m se nekaj his je vsak dan po pol dneva brez vode. Vodovod obnavljajo ip povečujejo zmogljivost pretoka od 17 na 22 litrov v sekundi, za naselje Dore pa gradijo prečrpovalni podaljšek. V ponedeljek, 16. avgusta, je krško komunalno podjetje poslalo ostri opozorilni pismi elektrarni in tovarni valovite opeke v Brestanici, saj obe delovni organizaciji s povečano porabo povzročata pomanjkanje vode za gospodinjstva na Dorcu. Nekaj deževnih kapljic, ki so kanile na tla v ponedeljek zvečer, bi lahko dali v muzej kot dokaz, da dež ni izmišljotina; za suho zemljo in vodna zajetja niso pomenile čisto nič. Suša pa je čedalje hujša. Po radiu je slišati opozorila, naj ljudje ne trošijo vode za pranje avtomobilov ipd., avtomobilske cisterne po Dolenjskem pa vodo že vozijo vsak dan do vasi in zaselkov, kjer so vodnjaki presahnili, vodovodne cevi pa postale suhe. Na območju novomeškega komunalnega podjetja je brez tekoče pitne vode okoli 300 ljudi, še huje pa je tam, kjer so odvisni od vodnjakov. Predeli okoli Straže so že brez vode, ker je črpališče skoraj povsem suho, zato bodo morali zajemati vodo iz reke Krke, če se bo suša nadaljevala. Kakšna je reka, vsi vemo, ob premajhnih zalogah klora za razkuževanje vode pa je vprašljivo, ali bo rečna voda primerna za pitje. Na območju Šentjerneja so brez vode višje ležeče vasi, občasno jo zmanjkuje tudi drugod. Še najhuje je v Suhi krajini, kjer je brez vode več kot 1.000 ljudi. Vodnjaki so suhi in gasilci imajo polne roke dela z dovažanjem vode v Gradence, Lipje, Križe, Plešivico in še kam. Tudi vasi v bližini Novega mesta (Birčna vas, Koroška vas, Brezovica, Hrušice, Ždinja vas) so odvisne od dovoza pitne vode. V Beli krajini je manj težav. V Črnomlju je oskrba sicer vse slabša, vendar voda še teče iz pip; prav tako v Metliki. Suša ostreje kaže zobe na kočevsko-ribniškem koncu. Oskrba je nemotena le v nižjih predelih, medtem ko višje ležeče vasi vode iz vodovoda že nimajo več. Kot vsako leto pa cisterne z vodo brzijo v kraje na območju Koprivnika in Starega toga, kjer suša najprej osuši vodnjake. Težave so toliko večje, ker pomanjkanje stiska tudi velike živinske farme. Žejo že trpijo tisti v trebanjski občini, ki imajo vodnjake, medtem ko občinsko središče in drugi kraji še imajo vodo; zatika se občasno na Mirni in v okolici Mokronoga. Zaradi dolgotrajne suše presihajo manjšj vodovodi v hribovskih vaseh na gorjanski in štajerski strani brežiške občine. Gasilci iz Brežic so v ponedeljek, 16. avgusta, zvečer peljali vodo na Silovcc in v Sromlje. Brez vode je ostal Vinji vrh pa vrsta naselij na gorjanskih pobočjih. Ljudem so priskočila na pomoč gasilska društva. V krški občini dovaža po'klicna gasilska enota po tri do štiri cisterne vode na dan. Komunalno podjetje je pred dnevi zaprosilo gasilce, naj z vodo oskrbjujejo tudi 30 do 40 gospodinjstev, vezanih na vodovod Križe-Leskovec pri Koprivnici, ki je presahnil. Vode je zmanjkalo tudi na območju vodovodov Zdole in Kostanjek. V Podbočju se prav tako bojijo, da jim bo vodovod presahnil, kar pomeni, da bo pomanjkanje vode najprej prizadelo višje ležeče vasi na Gorjancih. Do torka zjutraj vode še ni bilo treba dovažati. Predstavnik Kostaka PAVLIC DRUGI, HMELJAK SPET ČETRTI Na FIM dirki za cestno-hitrostnc motocikliste, ki je bila minulo nedeljo v Jindrichovem Hradcu na Češkoslovaškem, sta se v kategoriji do 125ccm ponovno izkazala člana novomeškega avto-moto društva. Lojze Pavlič je na dirki celo povedel, vendar je moral zaradi težav z motorjem malo pred ciljem prepustiti vodstvo in zmago letos najboljšemu Jugoslovanu na tovrstnih mednarodnih tekmovanjih Janezu Pintarju iz Kranja. Robert Hmeljak, tržaški Slovenec, ki nastopa za Jugoslavijo kot član AMD Novo mesto, pa je ponovil uvrstitev iz Schleiza; tudi tokrat je bil četrti. Novomeška dirkača se bosta naslednji dve nedelji ponovno borila za točke državnega prvenstva v Kraljevu in Slavonski Požegi in Pavlič ima še vedno možnosti za visoko uvrstitev v skupnem seštevku. M. KLINC Ivan Kos: „Lepote Gotjan-cev ljudje premalo pozna- Pri Miklavži je vselej živahno I. Kos, oskrbnik imeveje; vega doma, meni, da b' morali biti domovi i* Gorjancih bolj povezan1 „Čeprav prihaja na Gorjan#! iz leta v leto več ljudi, je ta t*j dovita gora še veliko premami izkoriščena," trdi Ivan Kos, *r cer ekonom za menzo IM*«: hkrati pa oskrbnik imvejeveg5 doma pri Miklavžu na Gorjani cih. Kos Gorjance dobro poz#j že od malih nog, saj ga je kot otroka oče pogosto iz 0if, ho vice vzel s seboj na delo gozd na Gorjance. „Sedem let sem že oskrbnic doma pri Miklavžu; dom Jj odprt ob petkih, sobotah in nd deljah, razen na višku sezone-; julija in avgusta, ko smo sk0*| tukaj," pravi Kos, ki mu pri dfj lu pomaga žena pa tudi hčerka Simona. „Sedaj imam0 res kar naprej ljudi tukaj, hodijo na Gorjance na izl°tc otroci, mladina in upokojen01': Največ jih pride iz Noveg3 mesta pa iz podgorskih vasi, P°1 sebno radi prihajajo iz šentje(' nejskega konca. Šentjernejsl® Iskra ima pri Miklavžu dve p# količi, vsako poletje pa Sentjel' nejčani postavijo tukaj pravit!' bor, kakih 20 šotorov, in druž' ne tukaj preživijo po teden d1* dopusta. Prav tako že več Kf poleti pet dni do en teden p# hajajo sem na priprave novo meški atleti pn Šentjernej stf rokometašice." Največ ljudi je pri Miklavžu vsakega 22. ju' ja, ko imajo tu družabno sreči nje delavci IMV in jih pride tu di več kot 5 tisoč. IMV ima poleg doma okoli 10 hektarjev zemlje, naj"■ več ko.šenic, ki jih kosijo kmetje iz doline. V času košnje po teden dni cele družine tab0': rijo tukaj. „Tako koristno zdr°1 žijo s prijetnim, z dopustom«, pravi Kos. „Zamisel je, da **! IMV na eni od košenic toka) uredila igrišča za odbojko, m9 nogomet, morda tudi tenis in * kaj, skratka, nekakšen rekreacij’ ski center, tako bi bilo tudi P**, domu bolj mirno," je povedo oskrbnik. Kos tudi meni, da prav glede na vedno večje zanj, manje za Gorjance, ko bi °* j Gospodična, Pionirjev dom« Miklavž in drugi domovi n* Gorjancih bolj povezani. Kapa citete vseh domov na Gorjanci bi bilo treba po njegovem mn° nju bolj izkoristiti. A- _________________________ bi bik Fanta gasila s špiritom Praznovanje rojstnega dne Igorja Kovača se je zanj in za Romana končalo tragično — Zdravniki se bore za njuni življenji, saj sta hudo opečena Nedeljsko praznovanje rojstnega dne 7-letnega Igorja Kovača sc je na Trški gori končalo tragično. V vikendu Jožeta Kovača je bila tisto popoldne zbrana vesela druščina, mednjo pa tudi 7-lctni Igor in tri leta starejši Roman Kovač. Okoli 17. ure sta fantiča zapustila družbo staršev in sorodnikov ter neopazno odšla v gornje prostore vikenda. Tam sta se zaklenila v sobo in -očitno poskušala z;ikuriti trajno žarečo peč. Nekdo od družbe je že čez nekaj minut, ko so ugotovili, da fantičev ni, Igorja in Romana poklical. Le nekaj trenutkov za klicem pa je bilo iz gornjih prostorov vikenda slišati eksplozijo, skozi okno seje pričel valiti dim, pomešan z ognjem. Jože Kovač je takoj pohitel do sobe, vendar so bila vrata zaklenjena. Do otrok je hotel skozi okno, takrat pa st* fantiča odprla vrata in * opotekla iz sobe. Hudo opeče’ na otroka, eden ima cel° 90-odstotne opekline, so odpeljali najprej v novomeško bolnišnico, od tam pa v ljubljansk’ Klinični center, kjer se zdravilki v času, ko to poročamo, j* zmeraj bore za njuno življenje-Po ugotovitvah preiskovalcev« ki so si ogledali kraj nezgode« sta se fanta zaklenila v sobo if1 zakurila, potem, ko so ju poklicali, pa hotela ogenj nemudoma pogasiti. bližnjo Zato sta pograbil9 3-litrsko' steklenic0« misleč, da je v njej voda, in vse' bino zlila na ogenj. V stekleni01 je bil špirit. Opozorilo več staršem, da naj imajo vnetljive stv?_i ri spravljene v prim lih predvsem otrokom ne prostorih. in sto pm1 B. b-