Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, In sicer vsako sredo In vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva tei nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. čekovni račun št. 14.335. Štev. 87 Sobota, 2 novembra 1935 Leto X Ballyhoo vlada! Balihu? Kaj je to? »Listam po novi reviji — filmska igralka Mae West v vseh pozah, Mae West oblečena in slečena, Mae West kot šolarka, Mae West v polnem sijaju njenih polnih oblik, s katerimi grozi, da bo napravila konec vitki liniji. Ves časopis Mae West, samo Mae West, to je ballyhoo. Bollyhoo pomeni, napraviti velik vrišč in hrup za neko osebo ali neko stvar, kakor da ni nič drugega na svetu, pri čemer je vseeno, ali je dotična oseba ali stvar sploh vredna kakega zanimanja, Glavna stvar je, da se zanimanje vseh ljudi zbere na tisto osebo ali stvar, na eno točko, potem ljudje že verjamejo in prično sami kričati. To je balyhoo,« tako označuje znani potopisec Colin Ross ta moderni pojav, ko opisuje današnje javno življenje Amerike. Isto, kar velja za veliko Ameriko, drži — samo v manjšem obsegu — za Evropo in za posamezne njene države. Čim bolj nezreli so kje ljudje, tem bolj jih obvlada balihu. To je dosegla kapitalistična reklama s svojimi puhlimi, na samo senzacionalnost usmerjenimi časopisi, s svojim filmom in športom, z vso svojo nekulturo. Namesto da bi ljudje cb velikanskem napredku tehnike postali pametnejši in modrejši, so postali samo še bolj neumni. Današnjega človeka vodi, »vzgaja« in obrača kapitalistična reklama s tako čudovito lahkoto kakor še nikdar poprej. Treba jim je samo neko stvar z veliko reklamo in ponovno povedati, pa slepo verjamejo v njo, kar pa ljudi seveda ne ovira, da se jutri ne vržejo že na drugo stvar, ki jim jo je reklama priporočila. Balihu ni malenkost. Balihu je spravil fašiste na krmilo. »Balihu pomeni nekaj zelo resnega,« pravi Ross. »Balihu ne pomeni samo, da lahko ves narod za nekaj dni, tednov ali mesecev ponori zaradi neke igralke, boksarja ali letalca, temveč pomeni tudi, da morejo sile, ki jih ni mogoče kontrolirati, da morejo te razne temne sile ves narod čez noč spraviti tja, kjer ga hočejo imeti. V tem pa leži velika nevarnost za ves svet; kajti ta balihu z lahkoto čez noč povzroči največljo katastrofo in vojno.« Avtor podaja za to trditev nazorni dokaz iz najno-vcjše ameriške politike: V Ameriki so v zimi 1933-34 hipoma ustvarili vojno psihozo. Naenkrat so bili vsi časopisi, kinematografi, radio polni vojnega hrušča, ne da bi človek prav vedel, kako to, čemu, proti komu. Pred velikimi kinematografi so se gnetle množice, kakor da bi se imeli kazati najbolj nezaslišani nagi plesi, čeprav je šlo samo za vojne filme, ki bi jih pred nekaj tedni nihče ne šel gledat. Sa-ma vojna, vojna, vojna! — kakor da bo vsak dan šlo zares. — Hipoma je bil ves ta vojni krik in vik ustavljen. Na vojno psihozo ni spominjalo nič več drugega, kakor samo odobritev povečanih kreditov za vojno mornarico. Tako zna kapitalizem vedno navdušiti ljudi za stvar, za katero mu Sre. Tako se množice zaletavajo iz ekstrema v ekstrem. Tako primerjaj- tudi iz naše še ne pretekle zgodovine, za kakšne »odrešenike« so fe opredeljevali ljudje, — balihu jih le vedno speljal. Balihu jih zavede v vsako škodljivo stvar, balihu jih na-vduši za vsakega političnega goljufa Izid volitev v Švici Volilna zmaga švicarskih socialnih demokratov Pridobili so 2 mandata Nedeljske volitve v narodni svet so prinesle socialnim demokratom jako razveseljiv napredek. V narodnem svetu (parlamentu) so socialni demokrati dobili 52 mandatov (prej 50), svobodomisleci 48 (52), katoliški konservativci 42 (44), kmetiška stranka 21 (28), kmetiška mladina 4 (2), liberalni konservativci 6 (6), komunisti 2 (2) in ostale mandate manjše skupine. Kljub velikim naporom reakcije parlamentarne volitve v Švici niso reakciji prinesle uspeha. Lokalno kaže rezultat, da priča glasovanje o preokretu na levo. Posebno značilno je, da so fašiji občutno poraženi, ker je čut Švicarjev za samostojnost in neodvisnost premočan, da bi v njej našel fašizem primerna tla. Nasprotno pa kaže rezultat, da pridobiva socializem. Politično in gospodarsko delovanje socialne demo- kracije je povsod, kjer ima odloče-valen vpliv, v prid delovnega naroda in splošnosti. Od tod izhaja, da ra-pidnc napreduje v vseh demokratičnih deželah. Zaenkrat so torej prekrižani načrti reakcije, ki je trdno upala, da bodo izšli iz tega volilnega boja fašisti zmagoviti. Socialistično delavstvo pa se zaveda, da bo treba tudi v bodoče braniti svobodo in demokracijo, zato pridno utrjuje svoje organizacije. Program Švicarske socialne demokracije Dne 22. septembra se je vršil v Bernu v Švici izredni kongres social-ncdemokratične stranke, ki se je ba-vil predvsem s parlamentarnimi volitvami, ki so bile določene na 26. in 27. oktobra t. 1. Na kongresu je bilo nad 500 delegatov. Robert Grimm je poročal o volitvah v narodni svet in nujnem programu stranke. V francoščini je poročal Pavel Graber. Strankini zbor je sklenil manifest na volilce, ki vsebuje naslednje nujne zahteve delavske stranke. 1. Inventuro o gospodarskem in finančnem položaju dežele. 2. Zameno bančnega problema z načrtnim vodstvom za kredite, 3. Trgovinska politika z dvostran-kimi pogodbami. 4. Sanacijo prometnega gospodarstva. 5. 'Boj proti splošni demontažni politiki. 6. Reformo državnih subvencij. 7. Preskrba dela na široki podlagi. 8. Zagotovitev podpor za nezaposlene. 9. Razbremenitev kmetijstva in obrti. 10. Reforma javnih financ. Manifest pravi končno: »Z uresničenjem tega nujnega programa dosežemo, da v Švici ne bo nihče gladoval, nihče ne bo brez strehe. Boj za (uresničitev tega programa je obenem boj za ohranitev pravic švicarskega naroda. Brez očuva-nja in razširitve pravic naroda ni podviga narodnega gospodarstva!« S tem programom je švicarska socialna demokracija v volilnem boju dobila zaupanje volilcev. Ponovne volitve na Madžarskem Socialistični volilni uspeh v Budimpešti in Debreczinu Pri naknadnih volitvah v Budimpešti, so socialni demokrati dobili 2 mandata, vladna stranka 3, krščanska gospodarska stranka 2, liberalci 1, legitimisti 1, krščanska opozicija 1. Socialni demokrati so pridobili 1 mandat, tako, da imajo sedaj vladne skupine 5 mandatov in opozicional- ne 5. S tem je položaj vlade oslabljen. V Debreczinu je rezultat neiz-premenjen. Tu ima vlada 1 mandat, socialni demokrati 1 mandat in fašisti 1 mandat. Tudi na Ogrskem narašča moč socialne demokracije. Osvoboditev" Abesincev napreduje se jele izvajati sankcije proti Italiji kot napadalki. Obetajo pa nova pogajanja. • Gospodarske sankcije proti Italiji se prično izvajati šele s 15. novembrom. • Italija kupuje premog. V prvem polletju je Nemčija dobavila Italiji nad tri milijone ton premoga. • Zaradi abesinske vojne ne bo nastala vojna v Evropi, je izjavil čeho-slovaški zunanji minister dr. Beneš. f* Z bojišča v Abesiniji' ni prav važnih poročil. Tako se Italijani pripravljajo, kakor poročajo v pokrajini Tigre in Somaliji na velike bitke, Nihče pa ne ve, ali se Abesinci čutijo dovolj pripravljene in izvežbane v modernem vojevanju, da bi se spustili v večje boje, Neprestano se še umikajo in nadlegujejo nasprotnika le v manjših praskah. Kakor trenutno izgleda, čakajo Abesinci ugodnega trenutka, v katerem bi tu ali tam presenetili italijansko vojsko. Pogajanja za sporazum v afri-kanskem sporu se ne vrše. Lavalova posredovanja niso uspela, pač pa so in krivega preroka, samo za dobro stvar jih balihu ne bo nikdar mobiliziral. Proti temu balihu, proti vsej brezvestni kapitalistični reklami, proti vsemu zločinskemu zavajanju ljudi s strani naših meščanskih skupin je edino sredstvo prebujanje ljudi k temu, da mislijo s svojo glavo, da vse previdno motrijo, da se prebude k razredni samozavesti. To delo opravljajo edino-le razredne delavske organizacije, ki slone na prepričanih, socialistični ideji vdanih članih in za- upnikih in na našem tisku. V zadnjem času tako zvani steničarji spet poskušajo zanesti neko zmedo v naše organizacije s tem, da obrekujejo naše zaupnike in naš časopiš. Vsakega takega človeka postavite brez pardona pred vrata — ker on dela le za kapitalistični balihu! Utrjujte svoje organizacije in tisk, prebujajte ljudi, ker le tako delo bo uspešno1. S takim delom so nedavno ^ socialisti na Danskem dobili — večino in državno oblast, Tam so kapitalistični balihu strli v prah. Vseh mrtvih dan Spomin na pokojnike je v krvi človeka. Spomin na sorodnike, na ljube prijatelje, znance, na sodelavce in sobojevnike v življenjskem boju nam ta dan oživlja dogodke, ki smo jih preživeli v njih družbi v bogastvu, v bedi, v sreči ali nesreči. Spomin na pokojnike nas vabi na pokopališča, kjer se oziramo po gro-beh ter opažamo v okrasju grobov prav tisto razliko kakor v vsakdanjem življenju. Poleg bogato okrašenih grobov in bahavo razsvetljenih opažamo skromne in popolnoma zapuščene grobove. Razlika, ki dirne razhločutnega in pravičnega človeka v srce. Razlika! Na oni strani groba smo vsi enaki, pravijo. In to pravimo tudi mi. Bahaško razkošje se s pravo pieteto ne strinja, tem bolj ne, ker razkošje izvira večinoma iz konkurence imovitejših ali bogatih dedičev, ki vrše vse to z ozirom na »ugled« ali »baharijo«. Stotine in ' tisoči grobov pa je, kjer spe nezdramno spanje skromni, siromašni delavci, ki so v življenju trpeli, delali, gladovali v interesu dobro situirane družbe. Ti grobovi so siromašno okrašeni, če imajo pokojniki sorodnike, če teh ni, so prazni in pusti in nikomur ne pride na misel, da bi se pozanimal, kdo počiva v tem grobu, v teh tisočih grobovih. Razredna razlika se kaže tudi v tem, čeprav smo onkraj groba vsi enaki — prah in pepel. Teh junakov dela se ne spomni nihče. Teh junakov v življenjski borbi se spominjamo ta dan mi. Ti trpini zapuščenega spomina nam kličejo resurecturis! Resurecturis, nam, ki smo za njimi ostali, da izpolnjujemo naloge življenja; nam, da naj se borimo za socialne pravice, proti krivicam, ki so v življenju resnica, na grobovih pa sicer le formalnega in moralnega pomena. Delavci se rode in vstajajo. Opomin, resurecturis pa bodi bodrilo. Ce vstajamo, vstajamo, da branimo in se borimo za enakopravnost med vsemi Volilna spekulacija vativcev Konserva ljudmi: za kruh in svobodo! K temu nas bodri zlasti spomin na mnogo naših pokojnih sodrugov in sodružic. Njihovemu spominu v počaščenje j mi vstajamo in vstanemo k boju za j pravice delovnega naroda. Vsaj smo vsi ljudje enaki tudi I pred zakonom! angleških konser- ivci v zmoti. Francoska levica zahteva konec fašističnega igračkanja Lavalova vlada omajana Angleška konservativna stranka j hoče izrabiti težki zunanjepolitični položaj za volilno borbo novembra meseca ter presenetiti nevarno konkurentko delavsko stranko in si zagotoviti vladanje za dobo nadaljnjih šest let.Motijo se namreč, da bodo vo-lilci zaradi nje stališča v italijansko-abesinskem sporu pozabili na nepriljubljenost sedanjega režima ter odobrili oboroževalno politiko Bildwino-ve vlade pa soglasno glasovali za vlado. Opogumilo je vlado tudi to, ker so se pokazala v delavski stranki različna mnenja glede izvajanja sankcij v afriškem sporu, zaradi katerega je odložil George Lansbury predsedstvo parlamentarnega kluba, iz načelstva stranke pa izstopil vplivni član strankinega načelstva, sir Stafford Cripps. Stranka je namreč odobrila sankcije proti Italiji in eventualno vojno kazensko ekspedicijo. Oba voditelja sta izjavila, da ne mo- -reta prevzeti odgovornosti za sklep I je imela, ko je fašizem prevzel organizacijo, 1,100.000 šilingov imetja. Sedanji režim je od tega imetja zapravil že 800.000 šilingov. — Seveda imajo grafičarji nekaj svojega imetja še v inozemstvu, ki čaka na boljše čase, ko se vrne svoboda strokovnih organizacij. — Režim se v svojem poročilu pritožuje, da delavstvo bojkotira režimske organizacije ter da imajo svoje gibanje. Režim poslabšuje delovne pogoje dunajskim občinskim nameščencem, ker hoče s tem sanirati finance, ki so bile pod vodstvom socialnih demokratov najboljše. — Tudi odsto-pivši finančni minister dr. Buresch je nedavno izjavil, da ga je groza pred finančnim položajem v Avstriji prihodnje leto. Avstrijski režim proti malim obrtnikom. Dunajski prevoznik Graf se sklicuje na mnenje zaščitnika male obrti Stockingerja (minister), ki pravi, da je treba zaradi konkurence omejiti malo obrt; to pa zaradi tega, ker je škodljiva državnofinančno in politično, je destruktivna in nepatriotičnega prepričanja. Velika podjetja so pa — državotvorna. Knez Starhemberg ima telesno stražo. Starhemberg je dobil telesno stražo, ki jo tvorijo tri kompanije po sto in sta odložila svoji mesti. Konser- j vativna vlada meni, da je nastal med j stranko in vodstvom spor ter da je j s svojo politiko že »hipnotizirala« j volilce, ki bodo glasovali za nje oboroževalno politiko in za politiko oboroženega miru. Volitve v parlament bodo baje že 14. novembra. Konservativna stranka računa po vsej verjetnosti napačno. Tako Lansbury kakor tudi Stafford Cripps izjavljata, da kljub svojemu drugačnemu mnenju v gorenjem vprašanju stavita v prvo vrsto gibanje in stranko ter da bosta vršila najVestneje akcijsko disciplino delavske stranke. Delavska stranka pojde torej v volitve enotno. Reakcionarna konservativna vlada si bo hudo polomila zobe na odporu delavske stranke. In tudi mi se nadejamo, da se pokaže, kako napačen je bil račun konservativne vlade angleške. mož. Vsaka kompanija ima pet strojnih pušk. Straže pa vzdržujejo davkoplačevalci. Propaganda radikalnih socialistov. Pol ure po vaji zračne obrambe Dunaja so revoluc. socialisti po vseh hišah »obrambnega okoliša« razdelili letake, ki so prav posebno odjeknili med prebivalstvom. Že pred vajo je policija zaprla okoli 150 zavednih sodrugov in nekaj nacistov, toda razdelitev letakov po vaji je pokazala, da policija ni zajela pravih. Hitlerju nas hočejo izročiti. Tega se boje avstrijski delavci. Režim hoče rajši, da postanejo avstrijski delavci in kmeti »kanonenfu-ter«, kakor da bi dali zopet svobodo, v kateri se more ubraniti avstrijski narod grozečega imperializma. Aretacije v Avstriji se še vedno množe. Delavci ne mirujejo, čeprav jih čaka brutalna kazen. Zahtevajo svobodo in se dalje bore zanjo. Kaznovanje nacijev in socialistov. Pri naciju Edvardu Dorru v Gra-zu so našli fašistične letake in ga je deželno sodišče obsodilo na šest mesecev ječe. Sodružica Peiker je pa dala v popravo svoj usnjeno torbico, v kateri je pozabila izvod »Arbeiter-Zeitung«, pa je dobila pet let ječe. Tudi Kanc iz Brucka ob M., ki je imel pri sebi tri komunistične letake, je bil obsojen na pet let ječe. V Franciji imajo civilne vojaške formacije, ki so po svojem bistvu avantgarda reakcije. Socialisti so že ponovno in s poudarkom zahtevali razpust teh nevarnih formacij, ki ogrožajo demokracijo republike. Isto j so sklenili tudi meščanski radikalni j socialisti (Herriot). Dalje pa namera- j va Laval izdati celo vrsto gospodarskih naredb v svrho sanacije držav- ‘ nih financ ter bi zopet rad najbolj Na čelu klevetniške kampanje, ki jo je vodil meščanski tisk proti našemu gibanju, njegovim ustanovam in še prav posebno proti s. Topalo-viču, je stal Rade Drainac, sotrudnik beograjske »Pravde«. Ko je njegovo obrekovanje prekoračilo vsako mejo, ga je s. Topalovič moral tožiti. Še ko je bila vložena tožba, se je Drainac javno hvalil, da bo vse svoje klevete o dr. Topaloviču dokazal. Toda vse, kar je mogel pred sodiščem povedati, je bilo, da se je skliceval na priči Zi-voto Milojkoviča in Jakoba Bašiča. OUZD in delavke V OUZD v Ljubljani je zavarovanih približno 79.000 delavcev in nameščencev; od teh je 35.000 žensk, torej 38 odstotkov. Človek bi pričakoval, da se bo vodstvo ustanove oziralo na želie tistih, zaradi katerih je ustanova tu in ki jo tudi vzdržujejo s svojimi prispevki. Toda če je povsod na svetu tako, pri nas ni, kajti pri nas gredo s pravo uzurpa-torsko gesto preko delavskih želja in zahtev. To je ponovno dokazalo zadnje imenovanje zdravnika specialista na venerološkem oddelku OUZD. Zavarovanke so ponovno izrazile željo, da bi se jim prav v tem oddelku omogočilo zdravljenje pri zdravnici. Svojo zahtevo so ponovno predložile po svojih strokovnih in ženskih organizacijah vodstvu ter jo utemeljile z motivacijo, ki je za ženske povsem naravna in razumljiva: mnogo žen se sramuje iskati pomoči pri zdravniku, ker so te holezni po svoji naravi najbolj kočljive. Ker pa prav te bolezni pri zanemarjanju opasno napredujejo, morajo to občutiti pacientke same in ustanova; kajti pozneje, ko je bolezen že opasno napredovala, se zdravljenje znatno podraži, kar je v škodo zavarovalni inštituciji, zavarovanki sami pa stopnjevanje prav te bolezni lahko ogroža tudi eksistenco. Ko je bilo drugo mesto venerolo-ga v OUZD prvič razpisano (lansko leto), ga je upravni odbor oddal ženski prosilki, Suzor kot višja instanca pa je iz neznanih razlogov razveljavil sklep članov ravnateljstva OUZD. Letos je bilo mesto zdravnika za spolne bolezni zopet razpisano. Dasi so se žene ponovno obrnile na rav-| nateljstvo OUZD, so šli ti preko že-j Ija zavarovank ter imenovali moške- obremenil delovne sloje. Proti tem odredbam ali sankcijam je pa velik odpor, tako da je mogoče, da bo vlada morala odstopiti. Na drugi strani so pa za vlado opasne strankarske vojaške formacije, katerih razpust bi utegnil izzvati neprijetne notranje boje. Laval se teh bojev boji in ne ukrene ničesar glede razpusta vojaških formacij. viti, da Drainac ni ničesar dokazal in ga je obsodilo na 15 dni zapora. Proti Drainacu je moral nastopiti s. Topp-lovič tako kot svoječasno proti Stojanu Stankoviču. Naša čast nam ne dopušča, da bi z žoltimi obrekovalci polemizirali. Oni so kot obrekovalci javno ožigosani. — Zanimivo pa je. da »Pravda« tega procesa niti omenila ni, čeprav je pri tem prizadet tudi ugled lista. Ko bo sodba postala pra-vomočna, jo bo »Pravda« pač morala priobčiti. j ga na to mesto, kjer bi bila ženska : nujno potrebna in edino na mestu. Eno mesto zdravnika za spolne bolezni že itak zavzema moški, torej bi bilo edino dosledno spričo velikega števila zavarovank, da se drugo mesto odda ženski. Pripominjamo, da je sedanjega zdravnika na ambulatoriju za Spolne bolezni v času njegovih dopustov vedno nadomeščala zdravnica, in sicer v vsestransko zadovoljnost bolnikov in tudi vodstva OUZD. Torej kaki pomisleki proti namestitvi ženske ne morejo biti utemeljeni in so zgolj pretveza. Tudi če se upošteva doba praktičnega izvrševanja zdravniškega poklica obeh prosilcev, bi se morala dati prednost reflektantki — ko bi odločali edino pravilni razlogi pri oddaji mesta in pa, kar je glavno, ko bi se oziralo na želje zavarovanih članic. Ta primer je dobra lekcija za delavke in za delavstvo sploh, kako se postopa z njimi, če v teh inštitucijah j ni pravih izvoljenih delavskih zaup-I nikov. Za najmanjšo ugoditev je treba prosjačiti kot za milost tam, kjer bi delavec smel in moral po vsej pravici zahtevati. Tu naj povemo še to zanimivost, da je novo imenovani zdravnik trd Nemec, kar samo na sebi seveda ni nič hudega, toda smešno in zanimivo je dejstvo, da so imenovanje povzročili baš ljudje, ki se vedno trkajo na svoja narodna prsa, ki prav s frazami o svojem čistem rodoljubju skušajo pridobiti delavstvo. Tu je zopet dokaz, da je za nekatere ljudi narodnost le sredstvo za dosego njihovih ciljev. Zato pa, delavke in delavci, zahtevajmo, da pridejo na vodilna mesta res zastopniki delavstva. J. Iz Avstrije Avstrijska zveza grafičarjev Radi obrekovanja obsojen Sodišče je vsied tega moralo ugoto- B. Traven, Bombat Prevaja Talpa I. Knjiga 27 Sam je imel pet miz. Na vsaki mizi je stala po ena rjavordeča, lončena, trebušasta steklenica za vodo, kakršne so uporabljali že Azteki. Poleg nje še steklenica za olje in še ena za kis. Razen tega posode za sol, za poper, velika skodela s sladkorjem in kozarec chila. Chile je gosta juha. skuhana iz rdečili in zelenih poprovih strokov. Ce ga daš pol kaVine žličke v juho, že zadošča, da vsak normalni Evropejec proglasi juho za neužitno, ker bi mili požgala jezik in grlo. Sam je stregel gostom, njegov družabnik pa je z nekim indijanskim dekletom oskrboval kuhinjo. Najprej sva dobila veliko kepo ledu v kozarcu, ki sva vanj natočila vode. V teli krajih noben gostilničar ne ocenjuje vrednosti gostilne po tem, koliko piva se iztoči, kajti pivo dobiš samo na izrecno zahtevo; in noben gostilničar ne pokvari gostu užitka pri jedi z večnim jadikovanjem, češ, da pri jedi nič ne zasluži. Potem1 sva dobila velik kos kruha, neto je sledila juha. Antonio je dal v juho žlico cli.ila jaz ra dve dve polni. Omenil sem že, da že pol kavine žličke napravi juho za normalnega Evropejca neužitno. Toda gotovo ste že opazili, da nisem niti normalen, niti sc ne prištevam med Evropejce. Tega so me odvadili Evropejci in ne Indijanci na Liorri de Ma-dri. Ko sva že ribarila I>o juhi, sva dobila beef-steak, pražen krompir, krožnik riža, krožnik kakor maslo mehkega fižola in skledo guljaža. Tu sc namreč nikoli ne dogodi, da bi se po vsaki jedi človeku razlil žolč od jeze, ker natakar zmeraj še pol ure premišljuje, ali naj naslednjo jed prav za prav prinese ali ne. Tu prineso vse jedi naenkrat na mizo. Sedaj pa se je začelo zamenjavanje. Antonio je zamenjal fižol za tomatovo salato, ki si jo napraviš kar sam na mizi, jaz pa sem zamenjal gu-ljaž za omeleto. Antonio je stresel riž takoj v juho; če bi obdržal fižol, bi tudi tega stresel vanjo. Toda fižola je dobil najbrže dovolj v pekariji, redkeje pa tomatovo salato. Jaz pa sem si natresel na beef-steak in pražen krompir celo plast črnega popra. Potem) sem zabelil riž z dvema žlicama chila, fižol pa s štirimi žlicami sladkorja. Nato sva dobila vsak po en kos torte. Antonio si je naročil ledeno kavo s citrono, jaz pa cafe con leche, kar pomena | tolikd kakor; kavo z mlekom. V kavo nasujejo tu zmeraj tretjino skodele sladkorja. To navado smatram za zelo dobro in zelo pametno. Ko plačuješ pri blagajni, dobiš še zmeraj nekaj zobotrebcev. Zato pa tudi nikoli ne vidiš, da bi si Mehikanec z vilicami drezal po zobeh, kar semi imel često priložnost opazovati v Cornerhov-nu ob Trafalgar Squarui in žal tudi v srednji Evropi. Da pa se da tudi z nožem dobro jesti, ne da bi si porezal ustnici in ustnih kotov, kakor trdijo nespretni in boječi Ijtidje, pa vem iz lastne izkušnje. Nekoliko nerodni so močni mornariški noži, kakršnega imam tudi jaz; ti so namreč na koncil koničasti in ne široki, zato pa ne zajameš z njim dobro omake iz ponve, nego si moraš pomagati s prstom. Ali jedo tu ribe z nožem ali z žličnim držajem, ne vem. Kolikorkrat sem videl Mehikance jesti ribo — pri stojnicah, na trgih in drugod —, so jo zmeraj jedli s kazalcem in palcem. To se pravi, jedli so jo na naraven način, kakor jo je vsak odrasel in pameten človek, to so pravi z usti, svoj plen pa so grabili s prsti. Prodajalci navadno tudi nimajo noža, ki bi ga dali gostu, nego imajo pač tudi samo naravno orodje, ki ga ni treba šele kupovati. (Dalje prihodnjič.) Stran 3 a m I Franc Pliberšek: Doma in po svetu Zaupniski težaH V rudniku »Resava« v Srbiji so stopili v stavko vsi rudarji, 637 po številu, ki so zaprosili za pomoč in posredovanje beograjsko Delavsko zbornico. To podjetje je bilo že leta 1931. kaznovano, ker je plačevalo rudarje z boni. Pred nekaj meseci je zopet začelo izplačevati z ničvrednimi boni, ki imajo žig tamošnjega športnega kluba in se morejo vnovčiti samo v podjetnikovi trgovini. Poleg ‘ega se z rudarji slabo ravna, se jih psuje in pretepa in se jim ne dovoli, da bi se organizirali. Anketa privatnih nameščencev za socialno zaščito se bo vršila dne 2. in 3. novembra v Beogradu. Na anketo so povabljeni zastopniki vseh nameščenskih organizacij, zastopniki pristojnih ministrstev, narodne skupščine in tajništvo delavskih zbornic. Anketa bo razpravljala o delovnem času, pokojninskem zavarovanju ter drugi zaščiti privatnih nameščencev. 280 enodružinskih hišic za svoje delavce gradi vojno - tehniški zavod v Kragujevcu na posebno lepem vzvišenem kraju, od koder je lep razgled na vso okolico. Predvideno je pet tipov malih vil, po številčnosti družine, ki jo prevzame. Vsaka vila zase, obkrožena z vrtom. Gradnjo financira fond delavcev vojno - tehniškega zavoda. Hišice postanejo last delavcev. Odplačevali jih bodo z gotovim procentom svojih plač, v obliki mesečne najemnine, tako da bodo v 20 letih plačane. Tudi v Sloveniji imamo dosti velepodjetij in denarnih zavodov. Ali smo že kdaj slišali, da bi katero na podoben način skušalo "blažiti stanovanjsko krizo? Niti socialne inštitucije; SUZOR ima 30 milijonov, namenjenih za posojila. Naj bi s tem denarjem podpiral in ustanavljal stavbne zadruge svojim članom —? Saj bi bil kapital dobro naložen in izvrševal bi svojo socialno funkcijo! Kaj še! Tega noče niti svojim nameščencem, ki morajo največji del svojih zreduciranih plač dajati za najemnino. , Vseučiliški docent dr. Stojan Bajič prične predavati na pravni fakulteti v torek, dne 5. novembra. Prvo predavanje se bavi z osnovnimi problemi delavnega prava. Z uvedbo te pravne vede na vseučilišču je ustreženo nujni potrebi. Dr. Izidor Cankar, sorodnik pok. Ivana Cankarja, je imenovati za poslanika iv Ar-gentiniji. Prepir radi prta Čehoslovaška republika je dne 28. m. m. slovesno proslavila osvoboditev svoje države. Na Čehoslova-škem so Čehi, Slovaki, Nemci, Ogri in še druge manjše narodnosti, pa se republika smotreno razvija brez večjih treni. Kako je to mogoče? To je mogoče, ker je temelj države demokratična svoboda. Kongres zveze češkoslovaških kovinarjev se je vršil meseca septembra od 28. do 30. v Pragi. Zveza ima 71.241 članov; med njimi 40UU žensk in 3000 mladinskih delavcev do 24. leta. Kovinarskih obratnih zaup-nikov ima zveza 917. Predsednik ko-vinarske zveze je socialnodemokra-tični poslanec in predsednik stranke s. A. Hampl, ki je bil zopet soglasno izvoljen za predsednika. Za bojkot berlinske olimpijade 1. 1936. Strokovne delavske organizacije Zedinjenih držav so pozvale vse ameriške strokovne organizacije, da naj se berlinske olimpijade ne udeleže. Razen tega so sklenile ostrejši bojkot nemškega blaga. — Športne organizacije mnogih drugih držav so tudi že sklenile, da se te olimpijade ne udeleže. , Angleški finančni Ust »The Ekonomist« o Ogrski: Cim manj se o ravnanju Ogrske govori, tem bolje je. Država, ki jo vodijo oportunisti, ki v vsaki mlakuži umazane vode ribarijo po »reviziji«, in katerim je vsa prav kot zaveznik, bo le težko našla simpatije pri Društvu narodov.« Izprememba vlade na Španskem. Novi predsednik španske vlade je da-Ije Chapapricta. Izstopil pa je iz vlade Lerrou*, Znan: Gil Robles, vodja reakcije na Španskem je vojni minister. Osem ur dela, osem ur izobraz.be in osem ur počitka. To -so bila načela delavske borbe pred svetovno vojno. Borba za uresničenje teh načel je družila proletarijat v enotno organizacijo. Žrtve so padale, česar se dandanes delavstvo premalo zaveda. V (borbi za vsakdanji kruh posameznika se krši osemurni delavnik, ki je sicer z zakonom določen, a .ga podjetniki kakor tudi delavstvo samo krši. Ne samo, dia se krši osemurni delavnik, se kršijo tu.di določila zakona za plačevanje 50% nadurnega poviška. Govoriti o zdravstvenih in varnostnih naipravah po obnatiih bi bilo poglavje zase. Poleg osemurnega .dela je potrebna tudi osemurna izobrazba. Razumljivo je, da se delavec ne m.ore učiti .grščine, latinščine itd., pač pa si mora pridobiti praktičnega znanja, n. pr. o socialni zaščiti, socialni zakonodaji, socialnem zavarovanju, delavskih ustanovah, delavskih organizacijah, ustroju delavskih ziaiup,nikov in delavskih zastopstvih v socialnih ustanovah in neforoij druge/ja, kar v vsakdanjem življenju rabi. Mnogim delavcem res ni dana prilika, da bi svoj osemurni prosti čas porabil za izobrazbo. Bodisi da živijo oddaljeni od dielavskih središč, ali pa da nimajo nikogar, ki ibi se za njihovo izobrazbo brigal. So pa delavska središča, posebno v mestih, kakor tudi v rudarskih revirjih, kjer si delavec lahko pridobi vsaj nekaj osnovnega znanja;. Kdor se te ugodnosti ne poslužuje, se gotovo ne zaveda, da se samo izobražen delavec lahko bori proti duševnemu in telesnemu suženjstvu v današnjem kapitalističnem družabnem redu. Mnogo sil in tudi denarja se .potrati danes samo za razdvajanje delavstva. Navadno gre pri tem za osebne koristi, računa se ipa vedfao z nerazsodnostjo delavstva. Zato 'je tudi glavna naloga vseh poštenih delavskih činiteljev, da navajajo delavstvo samostojno misliti. S tem je pol delavske izobrazbe že dosežene. Bolj kot je demago-šika kakšna vest, čim bolj je »bedasta, tem rajše jo raznašajo in poslušajo. Potrebno je, da se delavstvo zaveda, da se pravica ne deli. Pravico si mora delavstvo samo poiskati, si jo mora najti, se mora zavedati, da obstoja in da je za delavstvo tukaj. Tukaj .je mišljena pravica, ki je pisana na papirju, je mišljena pravica delavstva, ki ne velja, ker je delavsto ne prikliče v življenje, Nešteto .primerov je, ko se delavec samo zaveda, da se mu dela krivica, a poti do pravice pa ne pozna. Na tem mestu ne Ibomo razglabljali, kako delavec uporabi osem ur časa, ki mu je določen za izobrazbo, pač pa je treba povdariti, da 'je danes poleg vsakdanjega zasluižka najnujnejša potreba tudi delavska izobrazba. S podporo Delavske zbornice so se organizirali potom II. skupine izobraževalni tečaji, tako zvani zaupniški tečaji. Vršili so se že v 7 rudniških središčih, kjer je ob-iskovalllo te tečaje čez 1200 delavcev. Vse obiskovalce je tečaj zadovoljil, posebno zato, ker se je poljudno predavalo in se je učilo praktično stvari, kot sestavljati vloge, prošnje itd. Tudi za leto 1935/36 je nameravanih več zaupniških tečajev v večjih rudniških revirjih, kot v Krmelju, Rajhenburgu, Velenju in Mežici. Jesenski in zimski meseci so najbolj pripravni za to prepotrebno šolo. Pouk je popolnoma zastonj in prejmejo plb-iskovalci tečaja ulčne potrebščine brezplač- no. .. . S temi zaupmiškimi tečaji bo prvi letnik zaupniških tečajev končan. Izšla bo tudi poljudno pisana knjižica, ki bo obravnavala snov zaupniških tečajev in nazorno ponovila vsa predavanja, priloženih ji bo mnoigo konceptov za sestavo prošenj m pri- Potrebno ibo, da s>e bo po absolviranju zaupniškega tečaja prvega letnika takoj iskallo možnosti in sredstva za zaupniski tečaj drugeiga letnika. Tam bi se naj poučevalo osnovne gospodarske vede, gospodarsko geografijo, knjigovodstvo in računstvo. V ogledalu porumenel samo napravi „Kaj naj samo storim, da bo perilo zopef belo ? „Tako lepo belo perilo dela res vsakemu veliko veselje!" „Cisto preprosto - peri ga sSchicht ovim terpentino-g vim milom I trn «4i , wsL> ••• r 'J litji ;■ . x ' •v. n& m ■■ ... uporabljala bom vedno samo SCHICHT TERPENTINOVO MILO . * nSV.oYvVa,° *°n/e paZen IZ NAŠIH KRAJEV Maribor Kam Rumunija? Pod tem naslovom je te dni objavil »Slovenec« dolg uvodnik, v katerem poučuje rumunske državnike., da morajo pravilno usmeriti svojo politiko. Iz članka .veje želja, da bi se v Rum,uniji odrekli sodelovanju s Sovjetsko Rusijo .in približali politiki -katoliške Poljske, ki se brati s Hitlerjevo Nemčijo. Člankar tudi zamer,a demokratični ČSR. ker mu oč.vidno ne ugajajo prisrčni odnošaji med Čehoslovaško »n Rusijo. Rajši z Germani, kakor s S ovam, to je stara linija reakcionarnega Uenka-lizma. Menimo, da niti flfttmuski, niti češki diplomati ne potrebujejo reakcionarnih nasvetov. Kakor leta 1914 Ob priliki obletnice fašistične revolucije je imel v Milanu v nabito polni katedrali kardinal Schuster pridigo. Med druigim jie silno poveličeval tudi zasluge fašistov za kafcoličanstvo, ceš, oa sta se 'križ in verbnauk povrnilo zopet v sole, papež je postal svoboden itd. 1 ozval je tudi vse navzoče, da bodo složni, zlasti sedaj, ko italijanska zastava in Kristusov kriz triumfalno prodirata v Abesinijo, osvotboja-ta sužnje in utirata pot misijonarjem. Bog fco nagradil z mirom vojsko, ki na zapoved domovine s krvjo odpira pot katoliški veri in rimski civilizaciji v Abesiniji. Večna misija katoliške Italije, je misija miru. — Kakor leta 1914! Papež se je izrekel proti nedeljskemu delu v Italiji. Ali bodo sledili njegovemu pozivu za nedeljski počitek katoliški tovarnarji pri nas? Praga k nam, mi — na Dunaj. Pravkar smo poročali, kako so zadnji čas narasle pri nas ekskurzije k nemškim fašistom. Med tem ko so pqprej nacionalistični prenape-teži vedno zagnali huronski krik, če je kdo naših obiskal v takrat še kolikor toliko demokratični Avstriji Jugoslovanom naklonjene sodiruige. Ravnokar je bilo -uradno razglašeno, da je letos obiskalo naša letovišča, zlasti Jadiran, največ Čehoslovakov, .baje nad 50.000. Daleč za njimi so Avstrijci in drugi. In vendar čitamo zopet, da se prirejajo izleti le v Gradec in s posebnimi vlaki — »nach \Vie>n« kot kompenzacijo za avstrijske obiske. V Prago, kjer je še doma demokracija, na Češkoslovaško, kjer se neprestano ponavljajo manifestacije za Jugoslavijo, tja ni ekskurzij. Kakor da bi nam bila fašistična Avstrija s svojo habsburs.ko propagando bližja. 400 šolarjev je te dni zasadilo za JVal-varij.0 veliko goličavo z gozdnimi mladikami. Delo se je vršilo pod strokovnim nadzorstvom učiteljev, ki so teoretično že v šoli podučili mladino o pogozdovanju, la dobra zamisel je baje popolnoma .uspela, m bi bilo želeti, da bi učitelji po tej poti nadaljevali s praktičnim podukom. Čevljarski mojstri so te dni na svojem Zborovanju ostro protestirali proti tovarnam za čevlje, ki so don ala upropastile ogromno število čevljarskih mojstrov m pomočnikov. Celje Dramska predstava. »Zarja« bo priredila v nedeljo, dne 3 novembra t. 1. v veliki dvorani Narodnega doma čuiariev,o komedijo »Ameriška tatvina«. Začetek točno ob 16. uri. Vsi. ki se želite nasmejati, vljud no vabljeni. Zabukovca Dramska vprizoritev. Pevski m glazbem odlsek »Zarje« bo vprizoril _,v nedeljo, dne 3. novembra t. 1. ob 16. uri v dvorani ge. Amalije Piki v Grižah Moškricevo komedijo v 3 dejanjih »Razkrinkana morala«. ^ obilnemu obisku vabi odsek. LaSko Predavanje za delavce. Munulo nedeljo preloženo predavanje Zveze rudarjev sa o vršilo to nedeljo, dne 3. novembra ob pol 9, uri v hotelu »Savinja«. Predaval bo s. dr. Reisman o delavski zaščiti o naši zakonodaji, Trbovlle _ , . Kako gradijo »enotno ironto«. Zadnje čase vabijo v Rudarski dom člane svobodne strokovne organizacije Z. K. J., k)er Jim pripovedujejo, kako potrebna je »eno n fronta«. V Isti sapi pa zopet ^iskajoproti temu ali onemu delavskemu funkcionarju, češ, d,a je -zagrešil« strašne stvari kako n. pr. v Celju. Čudno le, da tisti, ki m or ganiziran in ni delavski funkoi>ona , £u”? {St^jSTVtXm ne cijonarju, seveda cijonarje. Mi vemo, da je fašistom m lazi revolucionarjem kader onganizkdjsk.h za-upnikov trn v peti, Treba te pa povedati, Konjunktura v lesni trgovini. V letošnji jieseni so splavili po Dravi ogromno število težkih siplavov lesa proti jugu. V dravskem pristanišču pristane vsak dan najmanj 10 splavov. Lesna trgovina s* je torej znatno poživila. Položaj splavarjev pa je kljub temu mizeren, ker kljuib konjunkturi prejemajo ti reveži skrajno nizke mezde. Brez organizacije si ne Ibodo zboljšali položaja, tega bi se morali zavedati vsi splavarji. 15.00 obiskovalcev je posetilo mariborsko sadno razstavo, ki se je vršila od 25. do 28. oktobra t. 1. Sadjarji so prodali vse razstavljeno sadje. Prva sadjarska razstava je torej končala z dobrim uspehom. Štiri izložbena okna trgovine Bat’a na Aleksandrovi cesti so minuli torek ponoči razbili neki fantje. Policija je dva osumljenca aretirala. Škoda znaša okrog 20.000 Din, ki pa jih bo plačala zavarovalnica. Mariborsko gledališče Petek, dne 1. novembra »Izdaja pri No-vari«. Znižane cene. Nedelja, 3. novembra ob 15. uri »Tar-tuffe«. Znižane cene Ob 20. uri »Beneška noč«, .opereta, premiera. Torek, dne 5. novembra ob 20. uri »Medvedji ples«, Red C. Soba in kuhinja v bližnji okolici, primerna za pen-zionista, se odda. Dopisi na administracijo. da se je veliki krog prepričanih socialistov v Trbovljah ustalil z dolgoletnim delom in smotrenim izobraževanjem, Uspeh ni izostal: vse tiste organizacije in posamezniki so izginili, ki so gradili na demagogiji. To naj bo tudi sedanjim »enctnofrontlerjem« v svarilo. Nekateri med njimi s.o že doigrali svojo dlenuncijantsko in demaigoško vlogo. Mi smo za enotno organizacijo delovnega ljudstva, ali njena spremljevalka ne sme biti demagogija in opravljanje delavskih^ zauipnikov. O Celju pa naj bodo zadovoljni, da mj ne spregovorimo; če pa gdo hoče, pa se lahko javi in mi mu .bomo postregli z dokazi m dejstvi, da bodo vsem laži-revoluojonarjem zavezani jeziki. Kranl Iz Sirčeve tovarne je »Gorenjec« navedel nelkaj plač delavcev, ki so seveda zelo žalostne. Želeli bi, da »Gorenjec« tudivdru-ga podjetja malo posveti, n. pr. da navede tudi mezde, ki so jih dobivali delavci pn gradbenem podjetju Slavec, nadalje zakaj se delavstvo v »Ju/gočeški« za vsako malenkost tako občutno kaznuje itd. Tudi o stavki v tovarni »Seš&r* je izšlo kaj klavrno in kratko poročilo. »Socialni kotiček« naj bo namenjen za vse, pokaže naj socialno stanje delavstva tudi v tistih podjetjih, kjer je zastopan klerikalni kapitalizem. Gramoz na ceste in ne prst. Nekatere ceste s.o zlasti zdaj na zimo v »elo slabem stanju. Da se pa stanje cest še pogoi|ava, jiih pa nasipajo skoraj s samo prstjo. S takim neuporabnim materijalom je zadnji cas nasuta in obenem razširjena cesta Kranj — Besnica. Ob deževju je na cesti vsled tega toliko blata, da je za pešce in kolesarje neuporabna, veliko pa trpi tud, vprežna živina, Vprašanje je ali so bila izdana navodila za »ureditev« ceste brez .gramoza, ah se 10 Kongres svobodnih strokovnih organizacij za Srbijo in Vojvodino v Beogradu delo vrši brez navodil. Prizadeti apeliramo na cestni odbor, da se blato s ceste odstrani in ponovno nasuje s čistim gramozom. Ljudska univerza. 2. novembra ob 20. uri bo v gimnazijski telovadnici predavanje o načrtnem gospodarstvu. Pridite polnoštevilno! Jesenice Kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob 8. uri zvečer (iv nedeljo tudi ob 3, uri pcip.) vojni velefilm »Nevidna fronta« (Gospodična Doktor) z Mirno Loy v glavni vlogi. Med dodatki tudi risan film »Plavamo v medu«. Sledi: »Jennie Gerhardt«. — Kot matinejo predvaijanvo v petek ob pol 11. uri dop., v soboto ob 3. uri .pop. in v nedeljo ob pol 11. uri diop. za mladino in odrasle zelo zabavno stvar »Silly in Micki čudežno neivijo«. Osem zabavnih 'barvanih in Micki filmov. Pri mat neji cene Din 4 za odrasle, Din 2 za mladino neglede na prostor. SoStanJ Vsem čitateljem »Delavske Politike« v Šoštanju Prišel sem med! Vas, dragi šoštanjski tripini: vpliv »Delavske Politike« je še premajhen v tej idblini; vste naivskriž je tu pri vas, zakaj to nihče ni objavil? Če sami nimate poguma, ibom pa jaz pero zastavil. Vse kar videl bom in slišal, zbral bom v svojo toittbo, spustil se bom za pravico v neiziprosno borbo. Včasih bom robantil strogo, kar pa nič ne škodi, saj so danes p o vsem svetu besede ostre v modi. Če pa se kedaj pošalim, vedite, da od srca vedno rad imel sem družbo, kjer veselje je doma. Obrekovalce, denuncijante in lažnike pa črtim in jam, kje le .mattem, rad pošteno zasolim. Kdor bo bližnjemu krivičen in mu škodoval bo kje, tisti se bo znašel v stolpcih »Delavske Politike«. Zato resno opozarjam, vse ki slabih ste manir, pazite, da ne prispete v ta moj pesniški revir! Vedite, da pred menoj ne bo se skrilo nič, imam oči in tenek sluh, povem naprej, da ne bo krič. PrizaneseJ miu ne bom, je kapitalist ali fašist, petolizec ali šleva, al' zaflukan špiritist. Pa mikar ne mislite, da ivežem le otrobe, saj vidrin, da pri vas je mnogokaj narobe. Prijatelj mi je svetoval, naj vzamem metlo v šako in naj pometem to gnilobo kar naravnost v Pako. Ne štulite se mied gospodo, to ni naš poklic, zavihajmo rokave v borbi, v dosego vseh ipravic; trote smo redili dosti, uživajmo še mi, spečen golob v odprta usta