| TRST, petek 26* avgusta 1955 *toXl. . št 201 (3130) RSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93-808, 37-338 ^'"otVV^ONTECCHI It. I, III. nad. — TELEFON 53-«* IN »4-63* — Poštni predal 559 — UPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA It. 2t — Tel. 100, osrnrt i 0(1 8-"l2-30 in od 1S.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno- rw>lce 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 30 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 Mr. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - 1 - Z - 375 - Izdaia založništvo tržaškega tiska D.ZOZ-Trst tahljučen prvi del razgovorov Francoskimi in maroškimi predstavniki dnka Istiklal poudarja, da je treba najprej rešiti dinastično vprašanje io^i?S*av^ francosko-maroške odnose na nove temelje - Ugoden * dosedanjih razgovorov v Aix Les Bainsu - Grandvalova ostavka? e ki >' ost® 25, . V’ ameriških uradnih krogih iz-'di *Sora£LZDA razile francoski vladi zaskrbljenost *Poročil/aT,^a amer'škega orožja v Severni Afriki 8' aiueri^-6’ da biti obveščene o sleherni preme- bi i- eBa materiala izven Francije. ■lZ’ 25 _ „ vlada ni povabila v Aix Les V-dNh vesti • podlagi f .1 "" V L Je generalni li'n e vj. baroku Fr*9 vi,« '1 SP° J^iur{ M' Fau .tli -cerai . — Grandval fr’i“ < vPOročil Predsed-. * 1« osta 'irU ostavko in 'H Kr ° P° nasvetu ^°v°ri sp61!,1®3, baje spre- -.1 . .. t j. jv #tS(ino 0u’: a. bodo ostav-Wora i k'r ““davili šele v to- ln *trslri PreJ spre- V nedeu SVet' ki bo za' S, d, 3,° ‘n ‘udi zara- N UG^‘8.da 'ahko prej U ' KakorVa’°Vega na‘ 7t» n°Vega „ zatrjuje, ktnerai azidenta irae-Sedanji Bo-Ver de La- ' |lig,neralni rezi‘ ^jfli ''.j i* objj Grandvalovi o- pan piše, da je lim^Frigiia.je bil pred- I**’ - ''osoi.r''1'0« NO. ™*vnik p.1*'1, ,nJl Vji> v neije ““ *"•>•-L ‘»Pustiti <,SU w 36 bl1 ime- i*. VaJal Svoje ’ Prisiljen 5r°Sraryvmesto* ker ie Zaradi kate-Vjjj, ere» pran°Van>>- «Pari- fil, ' ftabatu :.*Naš prcd ti e da hiu le baje od-d*S. m°Sii točno h ^Vaia lm namenom: IV"h ali an Pritisk na od- Sov'”esto%dt .f('s zapu' *!»,; , e5uj- '* “Liberation« 'l ‘ kater aompromis, na bi Grand- z osebo, ki in vojaško Js'. ' Clviln0 Tf% ^ jp°Paz°valci trdijo, Posiljen po-ijd *toy' desničarskih Grandvalu o- a le 1’Vil,, Ikoti Preveč popust- Kalili H Lei;.va, ja Maroškemu pre-_ JSftin *ahtevajo še o-‘*1 »SV)* ^Maroku. V za- Ar, Jftl ‘""im suita 1>‘ A|M.*v«ta n° v i t e V Je sultana Ben regent- ^i^ttlbU ,Grandval N ... 1 ostavko svo- -z , Varnostne služ-„,:Leb‘anca, ki je rialu P hL la sl. da ni dovolj |S|reil0v DrS< Pr' uvaja_ I M,- ,uPorni-.,° terorizmu ■ u- LeM6mU glbaniu tV v ,raaCoSkahnC podP‘ra ■O* ^iev^fiki, ekstremi-IV aaJe n. zahtevajo , Si Politike 1Zprosne kolo- - e' Francoski ko- ki‘,so '"ilvli Sv°ie odkrito riki Vl hrti Paaprotovanje 'a s-Sret, ‘tlkl- Tudi ob Sa 81asnci Eenerala Du- >55, t nagovori mno- vS Ss;avn,ki ^oio- Sfj.i« ?sov v Maro- j*!ti Hj; JizSoi°’ ker ..‘»aj, v°re , . —is . Je Faure *ifi °5ke Str predstavna * Prav jnke istiklal. J.'ianes v Aix 1* lec?ric0..-‘enO- rT.^rie je i1*6 r,- V|adi „razl°žili smo I kat,S|tve maV°3e stališče KJ3e ^abraoškue *.«, L^iJh- dVa upošteva- Bua- bilo '3* fr° vPtas elementa- l XSeo>an^. 2, vnri: 8 > Mini.. Maroških L* vipMstri '““‘oskih od- ^ £ko Poz ° nas P°s’lu' hi,tavli li vI?°Stj0 ln 80 ' iž ni SmVe0 vprašanj. I1' Q‘d inm“ bdi neke ek 'J, rečt,mti° odgovar-ta A ;r So*!?,0' da ba uvod j*iai S'avHik SD°razum» v fran- ^'k^iev ‘Hunanat0 odgo-.jtfSjj 1 ta,- qi vprašanja čiijo -Pritl0 a«tianif možnosti. /ok eneha 1)0 pomm‘- P°8aia' Jtifu3*1!. (>w ""-K ':,‘ZjV;„neredov je - Pa trt_k' 7° bodo S“’|te,.,ud da Uve a»ja to v Majo vse od- r>' av '*« n IT bo‘j ker /fL Pa Ze‘o na„, Je treba I% ,j3* Ira*810 odločiti. 4- Pk’i eBSePtemh ka vlada vi'v doie' da Poizku- če -Qo tega T P°Pl>1- ne b0g? casa vsaj Se uresniče- i°3asnil j ‘"tikiaf8 80 dole-n ie mi''istrLPredlozili ie P,rip0'nnu SP°me- 1- _ na drh ''0® o -, ° za re-iegf* ttram tora- m ' ‘h . ■ ki ga * “cuai v , n'm taj-3e sedaj Ira ancoska Bains. V dveh dneh bom odpotoval v Ženevo z nekaterimi svojimi prijatelji«. Glede nadaljevanja franco-sko-maroškega sodelovanja je Buabid dejal, da bo vse odvisno od izida sedanjih razgovorov, od postopka ter od nadaljnjih dogajanj, predvsem je potrebno, da se francoska politika v Maroku točno opredeli. Ko bo rešeno dinastično vprašanje (ki je bistven pogoj), bo potrebno sestaviti vlado, predvsem je treba vzpostaviti zakonitost oblasti v Maroku. Na vprašanje, ali to pomeni povratek Ben Ju-sefa v Rabat, je maroški predstavnik dejal; «Mogoča je rešitev na podlagi sporazuma, ki vodi do dokončne rešitve in na katero mi pristajamo. Ker je dinastično vprašanje predvsem maroško vprašanje, se bo moralo o tem izreči maroško ljudstvo, ko mu bo dana možnost, da to svobodno stori«. Na koncu je dal razumeti, da bi v Maroku lahko v kratkem času prišlo do pomiritve, če bi dovolili Ben Jusefu povratek v Francijo in če bi se našla rešitev, ki bi zadovoljila Istiklal. V Aix Les Bains je bil povabljen danes tudi glavni tajnik sveta izraelskih skupnosti v Maroku Jacques Dahan. Sklenjeno je bilo, da bo glavnega tajnika spremljala delegacija zaradi važnosti, ki jo ta posvetovanja imajo za Izraelce Maroka. Delegacija je že odpotovala v Francijo. V dobro obveščenih krogih so mnenja, da ugodno napredovanje razgovorov v Aix Les Bainsu daje upati na sporazum. Zdi se, da so sedaj že zaključili fazo informacij in da so se že začela prava pogajanja, na katerih bodo obravnavali glavne obrise nakazane rešitve. Čeprav s francoske strani ne dajejo nobenih pojasnil, se zdi, da prevladuje misel o imenovanju prestolnega sveta, ki naj bi imenoval široko predstavniško maroško vlado. V uradnih krogih v Aix Les Bainsu pa odločno zanikujejo govorice da se sultan Ben Arafa namerava preseliti v Tanger. Kakor javljajo iz Ženeve, je tudi glavni tajnik stranke Istiklal izjavil, da upa v bližnji sporazum, ker razgovori ugodno potekajo. Pozno zvečer je predstavnik vlade izjavil, da so se razgovori z maroškimi predstavniki zaključili, da pa bo odbor petih imel stike z njimi tudi jutri. Vendar pa bodo delegati Istiklala ostali v Aix-les- Bainsu še dva dni in bodo imeli verjetno še nadaljnje neuradne razgovore. Medtem pa prihajajo iz a-rabskih držav dokazi solidarnosti z borbo severnoafriškega ljudstva za neodvisnost. Iraška vlada je danes določila nakazilo 250 tisoč dinarjev (nad 420 milijonov lir) za pomoč Marokancem «pri obrambi njihove svobode in v njihovi borbi proti kolonializmu«. Pripominja se, da je bilo to sklenjeno v skladu s tradicionalno iraško politiko, da »pomaga arabskemu ljudstvu, kjer koli vodi borbo proti imperializmu«. Tudi politični urad tunizijske stranke Neodestur je objavil poročilo o položaju v Severni Afriki, v katerem izkazuje čast žrtvam kolonialistične politike. V poročilu je dalje rečeno, da nadaljevanje politike represalij v Alžiru in Maroku ni v skladu z vzdušjem popuščanja in slo-, ge. ki prevladuje na svetu. Urad Neodestura poudarja, da mora zakoniti sultan Ben Jusef spet priti na prestol, in sodi, da bi bilo treba nemudoma začeti pogajanja s pravimi predstavniki maroškega ljudstva. Danes pa je posebna delegacija stranke prišla v Kairo, kjer je začela posvetovanja glavnim tajnikom stranke Salahom Ben Jusefom. Ravnatelj Arabskega informativnega Centra v New Yor-ku veleposlanik Kamil Kahim je objavil sinoči sporočilo, v Katerem pravi, da (dzvira gibanje za neodvisnost iz srca >n duha severnoafriškega ljudstva m da bo politika represalij privedla samo do še večjega prelivanja krvi«. V sporočilu je tudi rečeno: “Arabska liga se zavzema za mirno ureditev vseh sporov, kjer koli je to možno. Toda upor v Severni Afriki kaže, da Marokancem in Alžircem niso omogočili, da bi se na drug način izrekli in potrdili svoje pravice«. O včerajšnjem razgovoru sirskega poslanika v Washing-tonu z namestnikom ameriškega državnega tajnika Allenom se je zvedelo, da je poslanik obrazložil željo, naj bi ameriška vlada napravila na prijateljski način vse mogoče, da pripravi Francijo, da bi priznala narodne težnje maroškega in alžirskega ljudstva. Kakor je znano, je sirski poslanik govoril tudi v imenu drugih arabskih poslanikov v Washingtonu. Izvedelo se je tudi. da je Allen med razgovorom poudaril simpatijo do Francije ter izjavil, da imajo ZDA navzočnost Francije v Severni Afriki za potrebno. V bistvu ni AHen prevzel v imenu svoje vlade nobene obveznosti. Na arabski strani pa se poudarja, da morajo ZDA, čeprav ostanejo solidarne s Francijo, upoštevati tezo o osvoboditvi narodov, ki jo tako vneto zagovarjajo, in proti-kolonialistična načela, ki jih zagovarjajo široki sektorji a-meriške javnosti. Danes popoldne je Allen povabil na razgovor vse poslanike arabskih držav v Wa-shingtonu (Egipt, Sirija, Libanon, Jordan, Irak, Saudova Arabija in Libija). V poučenih krogih trdijo, da današnji razgovor ni v zvezi s položajem v Severni Afriki, pač pa da je v zvezi z vprašanji, ki zadevajo ZDA in arabske države, vštevši položaj na področju Gaze. V nekaterih krogih so mnenja, da so morda govorili tudi o bližnjem potovanju ameriškega podpredsednika Nixona na Srednji vzhod. Na tiskovni konferenci ki je bila v egiptovskem poslaništvu v Washingtonu v okrilju arabskih diplomatskih predstavništev, je načelnik maroškega informacijskega urada v ZDA in član stranke Istiklal Ben Abud izjavil, da so maroške zahteve sledeče: 1. Povratek bivšega sultana Ben Jusefa na prestol. 2. Sestava neodvisne maroške vla- de, ki bi imela nalogo pogajati se na podlagi enakopravnosti s Francijo za popolno neodvisnost Maroka ter za zaščito francoskih zakonitih interesov v Maroku. Ben Abud je dalje izjav i, da so tudi ZDA odgovorne za položaj v Maroku, ter je zlasti poudaril, da so ZDA s podpisom pogodbe v Algectra-su izrecno priznale neodvisnost Maroka, medtem ko dejansko sprejemajo »protizakonito upqrabo sil in orožja NATO v nenapovedani vojni za invazijo maroškega ozemlja«. Na koncu je Ben Abud izjavil, da je maroško vprašanje mednarodnega značaja. Iz Costantine javljajo, da je danes bilo na tamkajšnjem področju mirno. V severnem delu tega departmaja pa je še vedno napeto. V Maroku pa nadaljujejo francoske oborožene sile z operacijami proti upornikom zahodno od Kemifre in zahodno od Ued Zema. Edith Summerskill pri Edvardu Kardelju LJUBLJANA, 25. — Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta in generalni tajnik SZDlzJ Edvard Kardelj je sprejel danes v vili Storžič pri Tržiču delegacijo britanske laburistične stranke, ki je na obisku v Jugoslaviji, in jo zadržal na kosilu. Kosila so se med drugimi udeležili predsednik izvršnega sveta Slovenije Boris Kraigher in tajnica komisije SZDLJ za zveze z inozemstvom Marija Vilfan. Pred tem so zastopniki laburistične stranke obiskali rojstno hišo Franceta Prešerna v Vrbi, grobove talcev v Dragu pri Begunjah in spomenik nacifašističnim žrtvam pod Ljubeljem. Britansko laburistično delegacijo vodi Edith Summerskill, predsednica izvršnega odbora laburistične stranke. Nadaljevanje pogajanj med vlado in šolniki Na včerajšnjih sestankih v prosvetnem ministrstvu se nasprotna stališča niso zbližala • Vladne ponudbe in zahteve šolnikov - Polemika o članku .Pravde* Milanska pretura proglasila deložacijo zavoda .Rinascita* za protizakonito (Od našega dopisnika) RIM, 25. ministrstvu so se danes popoldne obnovili razgovori med vladnimi predstavniki in zastopniki sindikalnih organizacij za rešitev vprašanj šolnikov. Popoldne ob 18. uri sta predstavnika ministrstva dr. Prisinzano in prof. Di Stefano sprejela delegate sindikatov osnovnošolskih učiteljev. Prvemu delu tega razgovora, ki je trajal približno eno uro, je prisostvoval tudi minister Rossi. Kot poročajo, so proučevali razne možnosti za takojšnje gmotno in personalno izboljšanje položaja osnovnošolskega učiteljstva. Uro kasneje se je začel sestanek s predstavniki »enotne šolske fronte«. Tudi tu je i prvemu delu razgovora prt- Pri prosvetnem sostvoval minister Rossi. Ta Pred sestankom pododbora komisije OZN za razorožitev Izjave podtajnika Nuttinga ob prihodu v New York - Duiiea bo imel danes važen zunanjepolitični govor - Ameriška vlada zavira optimizem po ženevski konferenci - Senator Ellender pri Mikojanu VVASHINGTON, 25. nes je prispel v New York državni minister v Foreign Officeu Anthony Nutting, ki bo sodeloval pri delu posebnega pododbora komisije O/.N za razorožitev. Pododbor petih bo začel zasedati v ponedeljek. Novinarjem je Nutting izjavil, da ne prinaša nobenega novega predloga, temveč da bo poskušal razvijati predloge, ki jih je v Ženevi formuliral angleški ministrski predsednik Eden in ki se tičejo morebitnega sistema nadzorstva na obeh straneh sedanje črte ločnice v Evropi. Ne gre za predlog o splošnem nadzorstvu, je dejal Nutting, temveč za poskus, ki naj bi dal posebne praktične izkušnje glede vprašanj, ki bodo nastala v zvezi z vzpostavljanjem mednarodnega nadzorstva. Glede praktične izvedbe E-denovega načrta je Nutting omenjal možnost ustanovitve mešane komisije, sestavljene iz predstavnikov obeh strani ali pa iz posameznih komisij vsake strani. Komisija bi nadzorovala vse stvari vojaškega pomena na obeh straneh demarkacijske črte. Ob zaključ- Da-1 ku je Nutting poudaril zna- TISKOVMA KONFERENCA Gl AUNEGATAJNIKA OZN Hammarskjoeld izraža upanje v uspeh konference v Aix-Les-Bainsu Bližnje zasedanje glavne skupščine OZN je najboljša priložnost za začetek praktičnega izvajanja ženevskega duha - Velika vloga OZN v vprašanju uporabe atomske energije v miroljubne nomene NEW YORK, 25. — Glavni tajnik OZN Dag Hammarskjoeld je izrazil danes na tiskovni konferenci željo, da bi francosko-maroška pogajanja v Aix-les-Bainsu dosegla uspeh, in izjavil, da bo v celoti upošteval ta pogajanja pri presoji položaja v Severni Afriki. Hammarskjoeld je to izjavil v odgovoru na vprašanje nekega novinarja, kako namerava obravnavati korak afri-ško-azijskih držav, ki so v torek zahtevale njegovo intervencijo, da preneha prelivanje krvi v- Severni Afriki. »Vsi smo pretreseni ob misli na kri, ki se preliva, je dejal Hammarskjoeld, toda nekaj drugega je, ali je dolžnost glavnega tajnika ali pa organizacije same, da poseže vmes.« Intervencija OZN bi bila po Hammarskjoeldovem mnenju upravičena samo, če bi prispevala k rešitvi vprašanja. Glavni tajnik OZN je nato dejal, da je sporočil francoski delegaciji smisel koraka afri-ško-azijske skupine. Na svoji tiskovni konferenci je Hammarskjoeld obravnaval tudi razna druga vprašanja. Tako je dejal, da ima konkretne osnove za upanje, da bo Vprašanje Gaze miroljubno rešeno med Egiptom in Izraelom. Dejal je, da je v tesnem stiku z Egiptom, Izraelom in predstavnikom OZN v Palestini gen. Burnsom in da od blizu sledi razvoju spora zaradi dogodkov pri Gazi, in da «ne govori v prazno«, če pravi, da >ma konkretno osnovo za upanje v skorajšnjo rešitev. Nadalje je Hammarskjoeld izjavil, da se bo na bhžnjcm zasedanju glavne skupščine OZN, ki se bo začelo 20. septembra v New Yorku, lahko začel praktično izvajati ženevski duh. Omenil je, da odpirajo nove diskusije o razorožitvi mnogo več perspektiv in možnosti kot kateri koli dosedanji razgovori v okviru OZN. Glavni tajnik je dodal, da bo v stalnem osebnem stiku s člani pododbora petih za razorožitev, ki se bo sestal v New Yorku prihodnji ponedeljek. Prav tako je Hammarskjoeld poudaril veliko važnost razgovorov o miroljubni uporani atomske energije in dejal, da utegnejo Združeni narodi odigrati zelo pomembno vlogo na tem področju. Izrazil je željo, da bi posvetovalni odbor, ki je pomagal pripraviti ženevsko atomsko konferenco, nadaljeval s svojim delom. Odbor sestavljajo predstavniki ZDA, ZSSR, Velike Britanije, Francije, Kanade, Brazilije in Indije. FIRJ v evropski konferenci gromelii minislm BEOGRAD, 25. — Jugoslavija je nedavno pristopila k evropski konferenci prometnih ministrov, tako da bo na konferenci, ki se bo začela konec tega meseca v Bruslju, sodelovala že kot član in ne več kot opazovalec. Jugoslovansko vlado bo na konferenci zastopal Marko Ilijadica, komercialni direktor direkcije jugoslovanskih državnih čeleznic. BEOGRAD, 25. — Trgovinsko ministrstvo Cila je odobrilo kompenzacijski sporazum v vrednosti 2.5 milijona dolarjev, ki so ga sklenila nedavno jugoslovanska in čilska trgovska podjetja. Po tem sporazumu bo Jugoslavija uvozila iz Cila za 2,5 milijona dolarjev solitra v zamenjavo za razno industrijsko blago. ten napredek, ki je bil dosežen na londonskem zasedanju pododbora OZN za razorožitev. V Ne\v York je prispel danes tudi ameriški državni tajnik John Foster Dulles, ki bo imel jutri zvečer važen zunanjepolitični govor pred svetom za odnose s tujino. Kot je izjavil predstavnik državnega tajništva, se bo Dulles v govoru predvsem ukvarjal z vprašanjem Bližnjega vzhoda, da pa se verjetno ne bo dotaknil Severne Afrike. Predstavnik je dodal, da utegne Dulles posvetiti del -vo-jega govora nemškemu vprašanju. Dulles je ob odhodu iz Wa-shingtona v New York izjavil, da bo bližnja konferenca štirih zunanjih ministrov v Ženevi omogočila »ugotoviti vrednost prijateljskega duha«, ki se je pokazal na konferenci štirih načelnikov vlad prejšnji mesec. Novinarjem, ki so ga spraševali, ali vnaša včerajšnji Er senhovverjev govor nove elemente v ameriško zunanjo politiko, je državni tajnik odgovoril, da se mu ne zdi, da bi predsednikov govor vseboval kar koli novega. Dulles je dejal, da je Eisenhovver v tem govoru samo poudaril, kar je povedal že pred ženevsko konferenco, da je namreč namen te konference, da se ustvari nov duh za olajšanje naslednjih faz v reševanju vprašanj med Vzhodom in Zahodom. Predsednik — je dodal Dulles — je poudaril dejstvo, da ženevski duh ni sam sebi namen, temveč je samo sredstvo, da se doseže določen cilj: ženevskega duha bo torej mogoče presojati po njegovih praktičnih rezultatih. VVashingtonski diplomatski dopisnik «New York Timesa« James Reston pa pravi, da je Eisenhovverjeva vlada sklenila “zavreti optimizem, ki je nastal po konferenci štirih velikih v Ženevi«. Reston dodaja, da je to pomen včerajšnjega Eisenhotverjevega govora v Filadelfiji, Z njim, pra vi Reston, je predsednik “poudaril. da ženevskega duh* ni mogoče uporabiti za upravičevanje razdelitve Nemčije, sužnosti satelitov ali dejavnosti prevratnega komunizma«. Diplomatski dopisnik «Ne\v York Timesa« dodaja, da bodo v duhu Eisenhovverjevega govora sestavljena navodila, s katerimi bo Foster Dulles odpotoval na ženevsko konferenco zunanjih ministrov. Iz Moskve pa poročajo, da je imel ameriški demokratični senator Allen Ellender danes skoraj dveurni razgovor s podpredsednikom sovjetske vlade Anastasom Mikojanom. Ameriški parlamentarec je zaprosil, naj ga sprejme »najvišji vladni predstavnik«. Dejansko sodijo v Moskvi, da opravlja zdaj Mikojan posle ministrskega predsednika, ker je Bulganin na počitnicah. Ellender je po razgovoru izjavil, da mu je Mikojan zagotovil, da želi sovjetska vlada vzpostaviti prijateljske odnose z ZDA, Ellender pa je povedal sovjetskemu državniku, «kaj si ameriško ljudstva misli o mednarodnem koinu- Mednarodni stiki BEOGRAD, 25. — Delegacije Zveze novinarjev Jugoslavije bodo letos obiskale več držav. Obenem bo več skupin inozemskih novinarjev prišlo v Jugoslavijo. V začetku sep- tembra bo delegacija jugoslovanskih novinarjev obiskala Belgijo. Potekajo pogajanja za izmenjavo obiskov s francoskimi novinarji. Prihodnji mesec pričakujejo v Jugoslaviji obisk delegacije sovjetskih novinarjev. Na proslavi enajste obletnice osvoboditve Romunije sta bila navzoča dva jugoslovanska novinarja. V oktobru se pričakuje obisk delegacij novinarjev Belgije in Egipta. Predvideva se tudi, da bo do konca leta prišlo do izmenjave novinarskih delegacij Jugoslavije in Kitajske. Po obisku Kitajske bi jugoslovanski novinarji obiskali Burmo. Vodijo se pogajanja za izmenjavo obiskov tudi z novinarji drugih držav. Mednarodni kongres otorinolaringologov v Zagrebu in beogradu BEOGRAD, 25. -— v Zagrebu se bo 28. avgusta začel kongres znanstvenega kolegija o-torinolaringologov, ki s* bo nadaljeval 31. avgusta v Beogradu. Doslej je svojo udeležbo prijavilo 35 Znanih inozemskih otorinolaringologov. IMovshi razgovori Svelozara uuMmaneviCa sestanek je trajal približno dve uri. j)o njem pa so predstavniki šolnikov izjavili, da sta obe stališči še vedno nespremenjeni, da se pa pogajanja kljub temu nadaljujejo. Za prihodnje dni so predvideni novi sestanki. V tem času bodo predstavniki prosvetnega ministrstva stopili tudi v stik z zastopniki ministrstva za državni zaklad. Položaj, ki se danes bistveno ni spremenil, je v glavnem naslednji: 1. osnovnošolski u-čitelji so sprejeli viddr.c stališče o prehodnem izboljšanju do 30- junija 1956 v obliki povečanih prejemkov za nadurno delo, toda «fronta srednje šole« je to rešitev zavrnila; 2. vlida je pripravljena določiti 10 milijard lir za te izboljšave, toda «šol.ska fronta« smatra to za povsem nezadostno, medtem ko osnovnošolski učitelji še niso povedali mnenja o višini začasnih poviškov. Zdi se, da povzroča prva točka največje težave. »Šolska fronta« vztraja pri zahtevi, naj vlada načelno pristane na izplačevanje poviškov v obliki študijske doklade, ne pa plačila za nadurno delo. Ti prejemki namreč ne vplivajo na pokojnino, na drugi strani pa ne morejo vsi profesorji opravljati čezmernih ur. Medtem se je danes, po štirih dneh, zganil skoraj ves italijanski tisk in se lotil polemike s člankom moskovske »Pravde« o italijanski zunanji politiki. Vsi komentarji ponavljajo približno iste argumente. Tako piše milanski «11 Corriere della Sera«, da «Italija in druge zahodnoevropske države niso v NATO zaradi ameriškega prigovarjanja temveč ker se čutijo ogro-2ENEVA, 25. — 2enevski i žene vzaradi. obsega sovjetske tisk objavlja s precejšnjim po-i oborožitve in prevratnih poudarkom vest o švicarskem po-1 sojilu 200 milijonov švicarskih frankov italijanskim železnicam. govori se nadaljujejo. V prostem času si člani jugoslovanske delegacije ogledujejo Moskvo in njene znamenitosti. V programu bivanja jugoslovanske delegacije je tudi obisk v Leningradu. Švicarsko posojilo " železnicam MOSKVA. 25. — Jugoslovanska gospodarska delegacija je imela doslej več sestankov z zastopniki sovjetske vlade, s katerimi je proučevala možnosti nadaljnjega gospodarskega sodelovanja. V razgovoru z dopisnikom Tanjuga je vodja jugoslovanske delegacije Svetozar Vuk-j dni v manovič izjavil, da so na dosedanjih sestankih posebno proučevali oblike sodelovanja v sklopu normalizacije odnosov na gospodarskem področju. Posebno pozornost so posvetili obsegu izmenjave in njeni strukturi, možnosti dolgoročnih aranžmajev ter pogojem finansiranja in kreditiranja nakupa opreme za večje jugoslovanske objekte. Raz- «Journal de Gčnčve« piše, da mora Švica sicer predvsem primerno opremiti svoje lastno železniško omrežje, da pa mora z zanimanjem slediti tudi opremljanju dohodov v državo. Zaradi tega je posodila znatne vsote Nemčiji za e-lektrifikacijo železnice, ki vodi ob Renu do Basla, in dala podobno posojilo Franciji. Zdaj je bil med Bernom in Rimom sklenjen sporazum, po katerem bo Švica posodila italijanskim železnicam 200 milijonov frankov, s katerimi bodo v štirih do šestih letih izvršili vrsto del, med drugim dvojni tir na progi Arona-Gullarate, razširjenje postaje Domodossola in elektrifikacijo stranskih prog, ki se vzdolž Lago Maggiore vežejo na sim-plonsko progo. Posojilo se bo amertiziralo v 26 letih po 3.75 odst v prvih dvanastih letih, nato pa po 4.5 odst. 18 J zveze skusov na znotraj, ki jih Moskva vodi in navdihuje«. Rimski «Quotidiano», glasilo Katoliške akcije, pa pravi, da je edino mogoča zunanja politika za Italijo tista, ki ji je do danes sledila, politika »absolutne zvestobe atlantskim in e.vropskim obveznostim«. »La Voce Repubblicana« pa govori o poskusih sovjetske diplomacije, da se razkroji atlantska fronta. «L’Unit;i» pa zatrjuje, da se opaža določeno nesoglasje med krščansko demokracijo in vlado glede zunanje politike. I.ist omenja bližnjo parlamentarno debato o proračunu zunanjega ministrstva in pravi, da bi bilo zelo primer- no, ko bi takrat vlada jasno povedala, kakšno politiko misli voditi v novem mednaiod-nem položaju. Milanska pretura pa je včeraj označila odlok o deložaciji zavoda »Rinascita« za nezakonit. Pretura je izrazila mnenje, da upravna oblast nima pravice, da za izvajanje uprave nad državno imovino «u-veljavlja svojo voljo z lastnimi sredstvi, z avtoritativno oblastjo in uporabo pristln.n sredstev, ki jih ime uporabljati samo v obrambo imovi-ne državnega erarja«. Pač pa je pretor dr, Pasquariello izjavil, da redno sodišče ne more preklicati upravnih ukrepov. Pretura je za 5. september napovedala sestanek obeh spornih strank, milanske finančne intendance in predstavnikov zavoda »Rinascita«. A. P. Se vedno aretacije po vojaškem zakoniku BOLOGNA. 25. — Sekretarja pokrajinske federacije PSI v Bologni 31-letnega Silvana Amarolija, so danes aretirali člani karabinjerske interne čete po zapornem nalogu, ki ga je izdalo vojaško tožilstvo na osnovi členov 81 in 7-1 mirovnega vojaškega kazenskega zakonika zaradi »žalitve vlade«. Obtožba navaja, da je glasilo federacije PSI «La Squilla» objavilo v zadnji številki leta 1954 članek, ki ga je napisal Amaroli pod naslovom »Srečno novo leto« in ki da vsebuje trditve, žaljive za vlado. Članek je vseboval namreč tudi naslednje stavke: «Kar dela in namerava ta vlada, naš ne čudi. Naša stranka je vedno govorila: to je vlada prepira, ki gre po poti sovraštva, ki se ne sramuje namena, da sprevrže odnose med strankami in raznimi družbenimi razredi in spremeni deželo v bojišče.« Amaroli, ki je sekretar federacije od marca 1954. član CK PSI in pokrajinski pri-sednik. je bil aretiran v svojem stanovanju in takoj prepeljan v vojaške zapore. W ASHINGTON. 25. — Celotna škoda, ki so io povzročile nedavne poplave na se-vernovzhodnih področjih ZDA, se ceni na približno milijardo in 600 milijonov dolarjev. Miroljubna koeksistenca po načelih Listine OZN Govor Vladimira Simiča na zasedanju interparlamentarne unije v Helsinkih HELSINKI, 25. — V sploš- ni diskusiji, ki se je danes BEOGRAD 25 — Na se- 7-a^'ela v Helsinkih na 44. za- stanku delegatov Grčije, Tur- 8edanJu interparlamentarne čije in Jugoslavije, ki bo te | ... _gov°1^ . 3u . v°d,a Ankari, bodo razpravljali o vprašanju izenačenja zasebnega prava držav članov balkanske zveze. Jugoslavijo bo na sestanku zastopal profesor beograjske univerze dr. Borislav Blagojevič. DAMASK, 25. — Danes zjutraj se je v Damasku začela razprava proti 62 liiidt-m. ki so zapleteni v zaroto, ki so jo odkrili po umoru polkovnika Malkija. jugoslovanske delegacije Vladimir Simič. Podpredsednik jugoslovanske zvezne skupščine je svoj govor posvetil dosedanjemu delu in vlogi Združenih narodov in poudaril, da je ta vloga lahko odločilnega pomena v sedanjem trenutku, ko je potrebno, da se ne varčuje z napori, da se popuščanje napetosti spremeni v trajen mir. Politika miroljubne koeksi- Stavke v nemških ladjedelnicah Delodajalci odpustili 20.000 stavkajočih delavcev, ki zahtevajo pogajanju za revizijo kolektivnih pogodb BONN, 25. — Ze drugi dan stavkajo delavci zahodnonem-ških ladjedelnic. V stavki je udeleženih okoli 20.000 delavcev. Stavka se je začela v državni ladjedelnici «IIowndu. strijci ne sprejmejo v zavode za socialno pomoč, pač na naj v celoti plačujejo zorac niške pristojbine. Spremembe v argentinski viadi BUENOS AIRES. 25. — Argentinski zunanji minister Ge-ronimo Remorino je odstopil. Za novega zunanjega ministra je bil imenovan Udefonso Ca-vagna Martinez. General Felix Maria Robles Pa je bil imenovan za načelnika »državnega ravnateljstva za varnost«, novega organizma, ki je odvisen od predsedni-štva in ki bo odslej pristojen za zvezno policijo, orožništvo. pomorsko policijo in upravo zaporov. stence in konstruktivnega sodelovanja, je poudaril Simič, je izvajanje načel Listine Združenih narodov. Politika stvarnega mednarodnega sodelovanja pa se lahko izvaja samo po načelih univerzalnosti; zato je potrebno, da Združeni narodi dobe res univerzalni značaj. S sprejemom ostalih suverenih držav, ki še niso članice, je poudaril Simič, se ne bi samo odstranil eden izmed elementov mednarodne napetosti, temveč bi se končno omogočilo boljše delovanje organizacije. ki je v današnjih mednarodnih pogojih velikega pomena. Sejo je odprl predsednik finske republike Paasikivi, ki je izrazil upanje, da bo zasedanje prispevalo k okrepitvi miru in k razvoju mednarodnega sodelovanja. Za predsednika sedanje konference je bil izvoljen predstavnik finske parlamentarne skupine Lennart Heljas. Splošna debata se je začela z vrsto govorov' o mednarodnem političnem položaju. Med drugimi je govoril sudanski predstavnik, ki se je "pomnil a-zijskih in afriških narodov, ki trpijo pod tujim gospostvom. Nocoj so sprejeli spremembe pravil, ki omogoča (ormoškim ter pekinškim predstav« nikom kakor tudi Vzhodni in Zahodni Nemčiji, da postanejo istočasno člani medparlamentarne zveze. Sprememba določa, da se v zvezo lahko včlanijo «naciona!ne vkupine združene v parlamentu«. Do sedaj je lahko samo ena skupina zastopala kako državo, BEOGRAdTIŠ-- Oktobra bo v Dubrovniku kongres mednarodnega združenja turističnih birojev, po katerem Podo v zastopniki inozemskih turističnih organizacij obiska- razna turistična središča Ju-g°slav;ie. Jugoslavijo bodo obiskali tudi udeleženci kongresa ameriškega združenja potovalnih uradov, ki bo septembra v Lausanni. FRIMORSK1 DNEVNIK 2 — PRI MPM.UINNKI KVKVI Na današnji dan je bil leta 1743 rojen Anton In Laurent La- voisier, francoski kemik Umrl je 8. V. 1794 Tl 1M a 1 , 2, m 1 Danes, PETEK 26. ■Samuel. P^zatf« Sonce vade ob 5-*1339. -18.56. Dolžina dneva i' vzide ob. 14.32 in zaton« Jutri, SOBOTA2'-Antuza. VČERAJ ODDANIH NADALJNJIH 600 PROŠENJ ZA PROPUSTNICE PRTIH 50 IZPOLNJENIH PROPOSTNIC danes izročenih v vidiranie Jugoslovanom Zavračanje prošenj v slovenščini nasprotuje duhu videmskega sporazuma • Po kakšnem Kriteriju bodo reševali 8000 starih pro šenj za vstop v bivšo cono B? - Včeraj tehnični sestanek v Gorici Na tržaški kvesturi so včeraj sprejeli zopet okoli 600 prošenj za prehod v jugoslovansko obmejno področje. Čeprav so v sobah 41 in 42. kjer prošnje sprejemajo, povečali število nameščencev, je bil včeraj na hodnikih taka gneča, da so prosilci upravičeno godrnjali in zahtevali izboljšanje službe. V tej zvezi so nam na tiskovnem uradu kvesture zagotovili, da bodo v kratkem začeli sprejemati prošnje tudi policijski komisariati, s čimer bo odpadlo nepotrebno čakanje in prerivanje v pritličju kvesture kjer uradujejo dnevno od 9. do 13. ure in ne zvečer, kol je bilo prvotno javljeno. Včeraj je nekaj prosilcev hotelo oddati prošnje, napisane v slovenskem jeziku, toda uradniki jih niso hoteli sprejeti, češ da ne razumejo tega jezika. O tem sm0 re pozanimali najprej pri inšpektorju urada, ki propustnice sprejema, kasneje pa še pri vice-kvestorju oz. pri načelniku tiskovnega urada tržaške kvesture. Medtem ko je omenjeni inšpektor odgovoril, da prošenj niso sprejeli zaradi tega. ker ni nihče razumel slovenščine ter da bodo v kratkem poskrbeli za tolmaču, je načelnik tiskovnega urada po razgovoru z vicekvestor-jem dejal, da bo dal defini-t,vni odgovor na vprašanje, ali se prošnje lahko vlagajo tu di v slovenščini, danes dopoldne. Čudno se nam zdi, da potrebuje g. vicekvestor veg kot 12 ur za odgovor na vprašanje, na katerega bi moral odgovoriti takoj, saj so mu menda znane določbe londonskega sporazuma in Posebnega statuta, ki govori tudi o t« in vprašanju. Tudi ne glede na londonski sporazum bi mu odgovor ne smel delati preglavic, po-ebno še. če upoštevamo duh videmskega sporazuma in v tej zvezi trojezični tekst propustnic, ki jih bodo izstavljali na eni in drugi strani. In končno, če uporabi- mo že tolikokrat izrečeno besedo »recipročnosti), lahko I-talijani v koprskem in bujskem okraju vlagajo kakršnekoli prošnje, naslovljene na kakršnekoli oblasti v svojem jeziku, kar pa J priredi v nedelj0 ob 16. uri v * gen# ‘Pti co cdp levt Hl0| »li Pri Bil »I in loc le ruk Pet »: — ■ deseti tradicij pevski ho«; pri katerem bo n?sj(! več pevskih ^ Po koncertu K PLES NA Vljudno vati ^ k številni u° (( Preskrbljen’ domača l In dober Pr L-' PROSVETNO D”', CAN*' »IVAN vabi člane in Pr' ki so ljubitelj' P' i#, se vpišejo v Pe’ v sl sek društva. VI jj- j 10.' vsak večer od ‘ j ure v društveni0." rih v Ul. Monte' :ccb> Izšla je revija 0; ževnost in kull“r i-j« len »e Cill B ta leti »Pr Upi h« čtt •ti, B nji B, toi Br lil (ll »» BOB' Cena 1°° Dobite skih knjigarnah v Gorici, Šesljan0 Opčinah. Izšli so »RAZGLED1’ Dobite jih razprodaja1^! Cen« ■Vil' V prodaji je re Naša teK št«* Cena 75 lir TRSI Ul. sv Frančiška 20/111 tet. J7-338 IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Z METLO PO GLAVI Ker mu ni dala večerje Sodišče m moqlo dokončno uqotoviti kdo ima prav v družinskem sporu, a faradi poviročenih ran je moža vendarle obsodilo Slovenska poročila: 6.30, 7.45, 13.30. 14.30. 19.30 in 23.30. Hrvatska poročila: vsak dan oh 20.20 Italijanska poročila: 6.15, 12.30. 19.00 in 23.00. 6.40 Jutranja glasba; 7.00 Koledar - vremenska napoved - napoved časa; 7.05 Glasba za dobro jutro; 7.25 »Ob luči srebrnega meseca« - poje Doris Day; 7.30 Za naše žene; 13.45 Glasba po željah; 14.45 Z narodno pesmijo po naši lepi domovini; 17.15 Glasbeni mozaik; 18.15 J. Brahms: Variacije na Paganinijeve teme; 18.00 Ljudske pesmi; 19.15 Spori; 20.40 S pesmijo po Hrvatski, Za-BJirju in Medjimurju; 21.00 Operne arije in dueti; 21.30 Konceit moškega zbora iz Cel.ja in Trbovelj. I. O V k N 1 .1 A 28. julija letos zvečer je vsa zasopla pritekla na mil jeki policijski komisariat Agnez Eazek por. Turco od Spodnje Magdalene, katero so morali zaradi precejšnje podplutbe na čelu odpeljati v bolnico, kjer so ugotovili, da bo okrevala v nekaj dneh. Zenska je povedala, da ji je poškodbo povzročil njen 49-letni mo? I.uigi, ki se je tistega večera pijan vrnil domov. V roki je imel dve kumarici in ju je vrgel na mizo pred ženo in ukazal, naj mu ju pripravi za večerjo. «Pomagaj ši sam, nič ti ne bom skuhala,« je jezno odgovorila žena. Te njene besede sp bile povod za prepir, ki ga je žena t< svojim odhodom na vrt le začasno prekinila Toda to je bilo le zatišje pred nevihto. Ko se je žena hotela vrniti v stanovanje, je našla vrata zaprta. Kloniti pa ni hotela: s kosom žice se ji je posrečilo odpreti vrata, a daleč ni prišla, ker ji je mož zaprl pot. ((Prekleta baba.« se je zadrl nanjo, «tudi olje in kis si skrila, kaj?« Takoj nato jo je sunil, da se je opotekla. ((Pojdi jeet, kjer piješ,« mu je zabrusila v obraz in ker je videla, da ga je pošteno razjezila, se je hitro umaknila in se zatekla k sosedi. Možu je šinila kri v glavo. Pobral je prvi predmet, ki mu je prišel pod roko in to je bila slučajno metla. Z njo se je pognal za ženo in pred vrati sosede začel tako razgrajati, da so se vsi bližnji stanovalci zbrali in opazovali potek epora. Bazekova ni hotela oškodovati sosede in je zaradi tega sklenila oditi. Ni pa hotela zapustiti hiše praznih rok in tako se je tudi o-na oborožila z metlo. Trenutek zatem se je začel pravi boj: oba z metlo oborožena zakonca sta udrihala in se branila, dokler se možu ni posrečilo žene razorožiti. Njegova premoč je bila Očitna in boj se je končal po groznem kriku, ki ga je njegova žena zagnala: mož jo je namreč zelo udaril z metlo po celu. Na razpravi, kjer se je moral Turco zagovarjati zaradi povzročitve telesnih poškodb, je izjavil, da mu žena že 8 dni ni hotela ničesar skuhati. «Ja, res je, gospod predsednik,« se je vmešala žena, «ker mi ni dal denarja.« «Kaj pa 50.000 lir, ki si mi jih vzela?« je vprašal obtoženec, katerega je predsednik takoj prekinil, da se ne bi sodna razprava spremenila v torišče družinskega prepira. Kdo je imel prav, ni znano dejstvo pa je, da je bila žena ranjena in poškodbe eo bile dovolj jasen dokaz, zaradi česar je sodišče moža spoznalo za krivega in ga obsodilo na 2 meseca in 20 dni zapora ter na plačilo sodnih stroškov. 327.1 m, 202,1 m, 212.4 m Poročila ob 5.00, 6.00, 7.00. 12.30. 15.00. 17.00 in 22.00. 12.00 Z ameriških glasbenih poljan; 13.10 S-pOred lahke, operetne. zabavne In filmske glasbe; 14.30 O športu in športnikih; 14.40 Poje mešani zbor Ljubljanski zvon p. v. Slavka Mihelčiča; 15.15 Zele-li ste — poslušajte!; 16.00 Utrinki iz literature - B, Traven: Kompanjnrta; 16.20 Iz sodobne simfonične) glasbe; 18.00 sprejema In-serafe, mali oglase, osmrtnic* j -od 8. do 12.30 10 18. or®' Dr. A. S«S ,obo,dravni)" d Ustne in zob°® zobne Pr% d. Sprejema od j#, in od 15. i10,,!«.. Ulica Torreb'*^/ no»i i| ur ,,, ADRIA Zanimivosti iz znanosti in teli- Od včerai do danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 25 avgusta 1955 se je v Trstu rodilo 9 o-trok, umrlo je 5 oseb, porok pa je bilo 10. POROČILI SO SE: pomorščak Alessandro Sarti in frizerka Else Fraenkle Ingeborg, strugar Stanislav Krpan in gospodinja Bian-ca Borsi, uradnik Bruno Ongaro in učiteljica Mariella Olivieri, pomorski kapitan Corrado Badss-si in gospodinja Luigla De Bor-toli, mehanik Guglielmo Cassano in gospodinja Maria Luisa Mi-cheli, mizar Libero Musizza in gospodinja Silvia Vescovo, mehanik Benito Zanler in prodajalka Mirella Carigioni, agent CP Antonio Milani in šivilja Maria Bertossa, uradnik Menotti Bt-rolla in tkalka Eleonora De Ste fani, šofer Bruno Zuoca in gospod in-ia Liliana Corto. UMRLI SO: 80-letni Ettore Vol-pi, 75-letni Giovanni Busetto. 72-letni Giovanni Crismani, 54-1 et-na Blanca Laneri por. Macch-i, 70-letna Filomena Portoraro por. Nobile. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 28.1, naj nižja 20.3, ob 17. uri 26.4, zračni tlak 1012.4 v naraščanju, veter 18 km vzhod-sever-vzhod, vlaga 50 odst., nebo 3 desetine oblačno, . morje lahno razgibano, tempera-I tura morja 22.5. TRST POClTjf W OB Predstav;1.^ za zdrahi RADENSKA Mi in DOBRNA ,„1, penzion po J' t(jry ni so všteti Preglediu;eV*> ^jll' Preskrba tr*iAif,,iJ vadnih, tu ..zii0’./) tranzitnih jugosla i Prodaja vo^V' za avtobus ( TRSTA vlHeii>',|) VRBA (Ve&O.fil SKO JE; :ZEBCV1 C RADEČ tJtltili hodi v če ^ i botah ob , j TOLMEZZO dpef SCLETTO. j hodi ob ^'aVAl ., JEZERO CA M nedeljah »t' ^ CANAZEI %r tnrkih. če tri*yy pimilEKC.^pV, MOENO, . M MOENO. a ,. GRADEZ / di ob 8'jne'"’1 MILAN ■ dn A ob 21 v GENOVA - h i° kih, sred®0 ob 21 rulA^ t; COMO - C>°/ hodi °b j, i° I kih, sobot* M 1 01 P. j 'lah ot2iidiUei f-3 f VIDEM (Cdl^O,^ odhodi ob f\ BELLUNO 3o J hodi °b 4Pe TREVISO '3o / hodi ob »■ ^K)Rski dnevnik 28. avgusta 1956 Katoliki in laiki (Odgovornost Nennijevih socialistov) Skra; jno sko "mTi nePrlmpren in pravdanje kako poživiti italijansko ki oama'° Posre^en intervju, ‘Pravdi,/6, P‘etr0 Ne,,ni dal '» edin' .8 'mel za P°sledi-cdpri j:°. .’ da ie ponovno levo skus‘j° o »odprtju na tnoola v,.'0 v obllki. ki te ,iiVjr, 1 primerna leta 1947 pTlnie ' k' P® danes ni več aiiiiirM3' In Re ie taka n-‘Pre-vj v stališčih razumlji-in T1 desničarskih ča-nikih socia n.jih- ki v italijanski le ‘stični stranki ne vidijo pgjj vStoika komunistov, am-pclitiu ‘ odločen prispevek k iv r. 1 demokratične levice, " J?UmDiva pri piscih, ki r Giovanni Spadolini l.jsP“sveiajo problemom ,ta-len0 in . demokrac'je navrl lise n ln *^avo pozornost in ki ci,l.!8v gotovo ne boje “O-*■ J* teženj socializma. 1952 do danes po-t - enil. In prav ta WvabaJ6 “'a0’ ';ar M ^ dost . a m vrednoti v za-hct- ' meri- Razgovor, ki ga čttj etro Nenni danes zali, med katoličani in sociali-kt laV 'eU 1947 katoUčani iijetn začeli z velikim upa-ine^ ln trdnim zaupanjem; in tcv„ Emi zadnjimi prav go-m0reiniso manjkale sile, ki llobok Podstavljati potrebe (sotj-i6. družbene preureditve ni demokrati, republi- [OS ta 1947 T' da 86 je °d le' 'tiai spremenil la malfa ke veliki struji, ki hac,j0Wa italijansko demon za -■1 Pašli ne samo način tud; Z*!0 “ndelovanje, ampak je, j e 0 relativno ravnotežno C| vzamemo v celoti, 1947 3*k’ Predstavljali leta čili Zriatne sile, vendar so je i)'’1recei Žilavi. Upravičeno oežeia° pr'(lakovanje, da bo tiien p°zitivno ocenila po-hkrati‘S°delovanja, ki je bilo Odno^.ppozicija in obramba "osnih stališč, in ki ne bi ni., °i° sodbo ošibilo, ampak Izidi Pidčaio laji "litev ne pozicije vsem ‘z leta 1948, pred- ije, j P" oni iz leta 1953; da-•kih bajnovejših pokrajin-Uoidii v°litev v Siciliji, so de Vl,akršno utvaro gle* le ,*? in so dokazale, da se io ia,e*°vanje med katoliki v^ijuč k°nčalo z globokim isv^P.iem katolikov v dr-*t»InQ ilvlienje in z , vztrajno, "o Osi'1' neusmiljeno politič-'tkkoj- ^itvijo laikov, ki’ so, V vl«dj tta 1947’ tudi danes ampak skoro povsem ■ s "tani demokratično življenje, po velikih nadah, ki jih je vzbudil padec lašizma, ni samo vprašanje iskreno demokratičnih laikov in katolikov; gre za vprašanje in odgovornost italijanske socialistične stranke. Laiki bi se bili mogli in mi> rali potruditi, da bi okrepili svoje šibke sile in poenostavili meje politične borbe v Italiji: mogli bi — če bi "e socialni demokrati povsem zavedali svoje odgovornosti — pospešiti oni proces razčišče-nja v liberalni stranki ki ga »zmerni« demokrati, kakor Vil-labruna in prijatelji na levici, vodijo s tolikirrf pogumom; toda tudi dalekovidnejša in aktivnejša politika laikov ne bi zmanjšala niti za las odgovornosti italijanske socialistične ‘franke. Razgovor med katoliki in socialisti, kakor ga imenuje Pietro Nenni, ki si utvarja, da bi mogel pokriti s figovim listom resnično vsebino tiste politične smeri, ali razgovor med katoliki in laiki, kakor ga imenujem jaz, pomeni spraviti v ponovno ravnotežje italijansko politično življenje in popraviti neravnotežje, ki -e je ustvarilo od leta 1947 dalje; pomeni, z drugimi besedami, dati laičnim trujam, katerih dedič se mora smatrati tudi socialistično gibanje samo, tisto mesto v italijanskem demokratičnem življenju, ki jim pritiče. Ce je bil morda vzrok za žib-kost dejstvo, da so «-e katoliške struje na začetku italijanske države odtujile političnemu življenju, predstavlja še večjo šibkost in veliko nevarnost okoliščina, da laikom grozi nevarnost, da postanejo povsem "krivne sile v sedanjem političnem življenju. Ne delajo torej najboljše usluge demokraciji oni, ki se hudo razburjajo zaradi naporov, ki jih italijanska socialistična stranka vrši, da bi odigrala neko določeno vlogo in da bi se izognila težki zgodovinski odgovornosti. Žrtev laikov, je imela vsaj to dobro stran, da je trajala do trenutka, ko je italijanski socialistični stranki bilo mogoče razpravljati o nujnosti njene aktivnejše prisotnosti v življenju in v vladi demokratič ne države. Pustimo, da orientacijska kriza te stranke dozori in spremljajmo s simpatijo njene napore. Napravimo z naše strani ve potrebne poskuse, da ponovno orga- ralcih. Jn napori teh mesecev so usmerjeni k iskanju političnega izhoda iz položaja, ki bo privedel — če bo ostal nespremenjen — prej ali slej do absolutne in neogibne politične nadvlade krščanske demokracije in s tem do degeneracije demokratičnega režima. Grožnja ljudske fronte ni v tem, da krščanska demokracija ostane sama pri vladanju dežele, temveč v nevarnosti, da se pravočasno ne vzpostavi neka možna demokratični? sila, ki naj — zavedajoč se slabosti in pomankljivosti politike iz let 1947—1953 — obrzda krščansko demokracijo ali v vladi dežele ali kot alternativa njenega večinskega položaja. Izognemo se ljudski fronti in s tem položaju ki sliči na fašizem s tem, da podpremo vse procese reorganizacije in avtonomnega u- smerjanja demokratičnih sil (in italijanska socialistična stranka je demokratična si- la), ne pa s tem, da trmasto branimo status quO, ki mu je usojeno, da neizbežno pre. neha. (Iz «11 Mondoii) H/ij .n; v/mm suiišam imivnsnv mk» jugusluiiib in murni) mf.i.io Zahodna Nemčija 11 e u pravic c 11 o zavlačuje izpltičilu jugoslovanskih piiul vn jnili terjali;« Ml fii Jugoslovanska nota honuski vladi od 11. t. m. je prvi akt, s katerim hoče Jugoslavija uveljaviti svoje terjatve do Zahodne Nemčije Na prvi pogled bi se zdelo, da je to pilot kakega stratosferskega letala ki se je zaradi okvare letala moral pognati s padalom in je pravkar pristal. Pa ni tako. Mož je ubral drugo smer. Spušča se v globino! Je to znameniti jamar Geor-ges Garby, ki se je pred dnevi s svojo skupino spustil v okoli 1000 m globoko jamo Berger (Od našega dopisnika) 11. t. m, je državni podtajnik tajništva za zunanje zadeve Srdjan P.rica izročil odpravniku poslov zahodno-nem-škega veleposlaništva v Beogradu noto jugoslovanske vlade v zvezi z jugoslovanskimi terjatvami do Nemčije. Nota je logična posledica razvoja dogodkov, odnosno stališča za-hodno-nemške vlade. Po dveletnih neuspelih razgovorih, po neštetih opozorilih in urgencah, naporih in dobri volji jugoslovanske vlade, da ee sporazumno reži vprašanje jugoslovanskih predvojnih in vojnih terjatev, je bila vlada Jugoslavije prisiljena, zaradi taktike zavlačevanja zahodno-nemške vlade, zateči se k diplomatskemu aktu, da bi pospešila rešitev, ki ne dopušča več odlašanja. Jugoslavija, ki redno izpolnjuje svoje plačilne obveznosti in plača na tuje terjatve, med njimi tudi na zahodno-nemške, visoke obresti, ne more več do- voliti, da Zahodna Nemčija brezobrestno izkorišča njeno dobroimetje. Jugoslavija je za rešitev vprašanja pokazala vso dobro voljo in razumevanje. Po pogajanjih, ki so zaradi nemškega nepopustljivega stališča v tretjič prekinjeni, je vlada Jugoslavije potrpežljivo čakala, da Zahodna Nemčija izpolni svojo obljubo t. j. da do konca januarja 1955 da svoj predlog za rešitev vprašanja. Člani zahodno-nemške-ga Bundestaga, ki so nedavno obiskali Jugoslavijo, so prav-trko obljubili, da se bodo zavzeli za takojšnjo rešitev vprašanja, ko so se seznanili z jugoslovansko argumentacijo. Toda ostalo je pri golih obljubah. Zato je popolnoma razumljivo, da se je jugoslovanska javnost pričela razburjati, da so se pojavili dvomi v dobronamernost zahodno-nem-ške vlade, da se postavlja vprašanje, kaj je pričakovati od bodoče združene Nemčije. k0 ona že danes zavzema ta- ko netolerantno, nerazumljivo rtališče pri reševanju mednarodnih vprašanj. Tu ne gre za plačilo vojne škode, ki jo bo Nemčija plačala po združenju in ki znaša 450 milijonov dolarjev. Gre za vrnitev zneska socialnega zavarovanja, ki so ga vplačali jugoslovanski delavci zaposleni v Nemčiji med vojno, za izplačilo depozitov vojnih ujetnikov, za izplačilo predvojnih dolgov generalni direkciji pošte in državnim železnicam, za izplačilo predvojnega jugoslovanskega aktivnega klirinškega sblda za baker, ki bi ga morala Nemčija po kapitulaciji vrniti Jugoslaviji ter za dru- ge privatne pravne terjatve. Največji del jugoslovanskih terjatev, okrog 70 milijonov dolarjev, se nanaša na socialno zavarovanje približno 338 tisoč jugoslovanskih delavcev, ki so jih Nemci, večinoma prisiljeno, odpeljali med vojno na delo v Nemčijo. Po mednarodnem pravu in dolo- NEKAJ BESED O NEPOTREBNIH ŽRTVAH V PRIRODI Ali je vrabec zares tako škodljiv? Vendar ne gre le za vrabca, ampak za vrslo živali, ki jih človek ugonablja samo zalo, ker jih ne pozna, ali ker mu niso simpatične Nedavno smo brali v listih, da tudi vrabci prav izdatno podpirajo našo mučno borbo proti krompirjevemu hrošču. Vrabci, ti vsiljivi ptičji po-r.iglavci! Kdo bi si bil to mislil! Ali nismo zmeraj čuli, da so vrabci le za nesrečo v svetu? Pred sto leti, veste, se je nekje našel gospod, ki je zapisal, da so vrabci zelo škodljivi nesramneži in od takrat ponavljamo te njegove besede leto za letom in marljivo razdiramo njihova znez-da. Dragi moji sotrpini, ali mislite, da je točno vse tako res? Dajmo o tem in podobnem malce razmotrivati. Kdo je škodljiv ? Kdo je nš svetu pravzaprav škodljiv ali neškodljiv? Kaj pravite, kam spada krava — med škodljive ali neškodljive klel sem čebelji rod za se- gi topokljuni zastopniki ro- Jaz sem navdušen na di- du «finčev», živijo v glavnem j ditijeva sredstva. Tako lahko ."is strani lok li| »i kateri koli drugi deže- jtor ^^okruci.je pa vpraša-Italiji, ka- Nič °S°če rešiti brez iz-z^aj So. 'Rre političnih sil, ki Blji, v "'ujejo (kakor v An-J^a) ,-e 12rednih momentih), -^"'henjajo na oblasti, i Ul na dejstvo, Jetu, .. vsemi deželami na l V*i(0ja' **ve demokratično .biroj' edlno Italija tista, I6" ne "'ternatlve. ki nam-i*"ie vez"10"6 zamenjati se-,°tioč0 ln.e z neko drugačno e"|no- Šepav demo-i Se» re?'m- kakor je oni, n !°"> »ni/ v Italiji, se s V°a*edic ,,Var.‘ 'n privede do "n ori' ^ treba pra-"traniti. Toda vpra- niziramo svoje pičle sile, ki živali? Kar lepo ji dovolite, bodo sodelovale z otlimi italijanske socialistične stranke, če bo kriza dozorela, ali bodo ostale skrajna in trdnejša obramba laične pozicije, če ta kriza ne bo našla izhoda. Italijanski -ocialistični stranki še vedno postavljajo vprašanje komunistov. Toda takšen problem ne obstaja samo za nas, ampak obstaja tudi za to stranko, in ni potrebno da nam to socialisti govore vsak dan, da bi to opazili. Nenni ve pod kakšnimi pogoji je mogoče odprtje v smeri katoličanov, in kakšnim pogojem mora ustrezati zavezništvo z laičnimi demokrati. Ce obstajajo omejitve za akcijo pri italijanski socialistični stranki, imam0 omejitve tudi pri krščanski demokraciji, pri republikancih, pri socialnih demokratih in pri levih libe da gre v zelenjadni vrt, v drevesnico, med fižol in koruzo na polje ali v vinograd, pa boste kmalu izvedeli, če je škodljiva ali ni! Pa vendar vemo vsi vprek, da je zelo koristna žival in da bi človeštvo zares ne moglo živeti brez nje. Dalje! Čebela je najpopolnejši vzor koristnosti. Ne živali in niti ne rastlini ni treba umreti zato, da čebela živi. Čebela nam daje med (to se pravi, krademo ji ga!) in marljivo pomaga pri oplojevanju cvetočih sadnih vrst (in mnogih cvetočih plevelov tudi!). Toda lani, ko me je ena od teh vrlih čebel pičila v levo nosnico in mi je nos narasel do velikosti srednje debele ekendorfske pese ter je dobil lepo žefra-nasto barvo, sem robantil o-koli hiše kakor divjak! Pre- dem pokolenj naprej in nazaj Torej taka je ta stvar. Na svetu je vse relativno. Ničesar ni, kar je prav vsemu stvarstvu škodljivo, in tudi ničesar ni, kar bi bilo vsemu tvarstvu koristno. Vzemimo za primero vrabca. Lump je. Noče se ločiti od človeških bivališč. Na oddaljenih poljih ga ne boste videli, čeprav rase tam proso. Hiš se drži. Prikrade se med kokoši in je z njimi. Kad «pomaga» na vrtu in na bližnjih njivah pšenice se rad oblastno pomudi. Očitajo mu, da razširja kurjo kugo in da objestno odganja koristnejše ptice od naših domačij in še marsikaj grdega mu očitajo. Jaz pa vem, da navzlic temu, da je nekaj od vsega tega ies, le ni vrabec tak zločinec, kakor ga malajo. Dvakrat ali trikrat gnezdi čez -poletje win vsakokrat krmi svoje mladiče z žuželkami, ki so nam ljudem škodljive. Ce izmakne tedaj ob žetvi kako zrno pšenice ali prosa, ali smo tako malenkostni in skopušni, da bi mu tega ne privoščili? Iz tistega, kar vrabčji rod v eni vasi v enem letu ukrade, bi ne spekli pet hlebov kruha. Kurje kuge tudi ne raznašajo z dvorišča na dvorišče le vrabci, raznašajo kokoši, raznašamo jo mi sami in psi in mačke in podgane in vrag naj ve, kdo še. Da pa odgar njajo druge ptice od hiš, je čisto lahko res. Ptičji rodovi se vsi med seboj prav tako prisrčno sovražijo kakor mi ljudje. Mora že tako biti. Tako je zapisano v modri knjigi stvarstva. Resnica je pa ta, da vrbci in ščinkavci in dru- P°VršniosT v porodnišnici, ki bi bila lahko usodna je prodajal rabljen avto odkril svojo pravo hčer Sta i"1 ddživela pred krat- Va t.. is ,Raughey in njego- Vi< tCaGUdys 3e razburli'.- 1 ki se ne pripeti "i, tegf st°- To | Jo S(j zakonskega para. V ni samo dra- C' °sebeaPlietene še druRe ; * dVp Hfllfllal " >*ki dve deklici in še Par; Peter Royer V Od • žena Laura, ki pa ko Cs s« 8a loiila- Ta dra-Je vendarle srečno 'n to 56 ta“ vPrav zato, ker dva zakonca ločila. b' bilo lahko prišlo Vneten- V d°8odek sta bi-tij^isu dva deklici! 0b>> žen^GPH iC 32 ’et' <5o živita ‘ °‘adys Pa 29' g«! v am. X. mestu Fairfiel-je 1 On : nskl državi Michi-Ki-^očan P°kI'cu vozač, eei8°va dr"J. vilalen človek. so se dogod- kat, n°. Ko arih WSV*i»ti. sta8°Tim°' ZaČe‘ a zakonca imela ano’ k> ji je bilo ' «a je name- prišel k njim 'lytr- Prortlar.! znanec Peter seb Dal k8 b;l OJ Peter S‘nska Ern T ' Levvis Je pripe-■vojega 5 let sta- živahl"1,a' Dedek )e len. Medtem ko -mi - avt'n 4>eter Pogoja St,Bod'l okoli”?, se se , okoh hiše. V tem Bled, je OetVis nenadoma za-no, PJn kliknil; “eter, kako je hče.k7 aVat,no Podoben tes D'ani!»> so dečka in de- t "Po«leVi dWka j n°' Pe hzbenava< klico postavili drugega k drugemu eo opazili, da sta si podobna, kot brat in sestra. Vse na njima je bilo povsem enako; barva las in oči, oblika nosa, ust, ušes, čela in drugo. Bilo je to nenavadno in čudno. Lewis in Peter sta se spet začela razgovarjati, vendar je Peter opazil, da ga Lewis ne pceluša več. Podobnost dečka in deklice ga je bila popolnoma prevzela.. Da ni mogoče Peter oče njegove Diane? Taka misel bi se bila lahko pojavila, če bi ne poznal svoje žene Gla-dys! Lewisu je nenadoma šinilo v glavo nekaj drugega. Spomnil se je, da ima Peter tudi triletno hčerko in da je bila Petrova žena v porodnišnici istočasno z Gladys. Vprašal je Petra; «Kako je s tvojo hčerko? Kje je sedaj, odkar sta z ženo ločena?« Peter mu je odgovoril, da je imel precej opravka z malim sinom, da pa je dal hčerko v oskrbo nekemu starejšemu zakonskemu paru. Le-wis mu je predlagal, naj bi šli k njej na obisk, ln šla sta... Našla sta deklico na vrtu, kjer se je igrala. K0 je Le-wis zagledal deklico, mu je postalo vse jasno. Sklenil je stvar temeljito proučiti. Preden eta se razšla, je povedal Petru vse. Opustila sta za- devo z avtomobilom in se pogovorila o primeru Diane in Berenice, Peter je takoj soglašal in ni imel prav nič proti temu, da se stvar razčisti. Rekel je Lewisu: ((pes je. Ko je Berenica prišla domov z materjo iz bolnice, sem takoj opazil, da ni podobna niti meni, niti Lauri in nikomur iz naše družine. Ona ima temno polt in plave oči. Mi smo pa vsi evetle polti in svetlih oči. Ko sla se vrnila domov, se je Lewis začel pogovarjati o tem s svojo ženo. Od začetka n’ hotela ničesar slišati o tem. Kako to, da ne bi bila mala Diana njuna hči? Kljub temu je začela o stvari razmišljati. V bolnici je Rila v sobi, kjer je bilo nameščenih šest postelj. V isti sobi je bila tudi Laura, ki je rodila štiri dni pred njo. Po porodu je prešlo okrog pet ur, preden je Gladys prvič videla svojo hčer. Zdelo se ji je, da ima dete goste črne lase. Dete je ostalo pri njej samo trenutek ali dva, nato so ga spet odnesli. Prinesli so ga spet naslednji dan, a Gladys se je začudila: otrok ni imel las. Stvai je takoj razložila bolničarki, ta pa ji je odgovorila, da se je verjetno prejšnji večer zmotila, ker je bila luč zelo slaba. G!adys se je nenadoma spomnila tudi tega, da ni našla na otroku ploščice ki jih novorojenčki nosijo bolnici kot znak spoznavanja Bolničarka pa ji je odgovorila, naj jo to ne skrbi, ker da so gotovo znak spoznavanja tudi odtisi noge. Gladys m več vztrajala na tem in je pripeljala deklico domov, ne da bi “umila, da otrok ni njen. A sedaj, ko je o »em govoril Levvis se je vsega tega spomnila. Bila je presenečena. Po razgovoru z ženo je Le-wis poiskal Petra, ki mu je rekel: «Ko je bila Laura v bolni-c\ se je tožila, da njena hčerka po četrtem dnevu ni hotela več jesti. Preden je zapustila bolnico je izrazila dvom, da dete ni njeno, ven-dav so jo bolničarke prepričale, da ima... halucinacije. Po tem pogovoru '-o vsi trije šli obiskat Berenico. Gla-dys se je takoj prepričala, da ja ta njena hčer. Dogovorili so se, da bodo stvar uredili, a da bodo prej zahtevali analizo krvi. Analiza je pokazala, da je Gladys mati Berenice in ne Diane. Ker sta pa bila Peter in Laura ločena, je pri Lewiso-vih ostala tudi Diana, katero so tako vzljubili, dh bi se težko od nje ločili. Diana in Berenica "ta postali dobri prijateljici in v hiši pri Lewisovih vlada sreča. Peter od časa do časa prihaja k njim, da vidi svojo hčerko Diano, ki ne bi mogla biti v .boljših rokah.., od semen, niso pa ta semena vsa nam koristna, pretežno so to semena raznih plevelov, ki jih ne maramo in se .jih bojimo. Pred petnajstimi ali dvajsetimi leti je obiskala tukajšnji del dežele prav lepa jata kobilic selivk. Ni bila katastrofalna, toda zapozneli oves po njivah je v enem tednu tako sklestila, da skoraj ni bilo več vredno žeti. Nam tako ljube lastavice se za te kobilčje zverine niso niti zmenile. Le z muhami, mušicami in komarji so se ukvarjale. Edini vrabci so bili, ki so z velikim navdušenjem lovili kobilice po zraku in jih nosili mladičem. Ali je lov plemenit šport? In zato, ko vidim sredi zime premražene vrabčke pred hišo, jim dam jesti in ne poslušam tistih, ki vpijejo; «U-bijte jih!« Smrtna borba med nami in živalstvom je trajna. Pomniti bi pa morali vsi, kar nas je, da je vsako življenje dragoceno in ni ga uničiti brez nujne potrebe. Ce je že taka zapisano v «modri knjigi stvarstva«, da moramo — če hočemo živeti — jesti drug drugega, ni pa zapisano nikjer, da moramo drug drugega ubijati nesmiselno ali za zabavo. Jaz rad jem meso, toda žival, ki je to meso morala dati, je morda tulila od groze tedaj. Ne zamerim lovcu, ,ki ubija divjačino zato, ker mu je njeno neeso potrebno za lastno hrano, zamerim pa «športniku», ki u-bija brez nujne potrebe; ki ubija iz same slasti do ubijanja. In vendar sem čul «ja-gra», ki je trdil, da je lov «najplemenitejši šport«! Tega mnenja je bil tudi Mussolini in Hitler najbrž tudi. Hitler je celo trdil, da je sočutje in usmiljenje lastnost slabičev in da pravi Nemec ne sme te slabosti poznati. Jasno je, da ostanemo sami živi, »ker je tako zapisano v modri knjigi stvarstva«, mo-r#mo ubijati in uničevati vse, kar ograža naše življenje. Zato se vrši naša brezobzirna borba proti koloradskemu hrošču in proti stoterim drugim škodljivcem. In ta borba je upravičena. «Ce ne bom jaz tebe, boš ti mene!« V vsakem živem bitju je vcepljeno to načelo; «Brani se, napadaj sam. da ne podležeš!« In vse živalstvo in vse rastlinstvo to dela, kajti tako je zapisano v «modri knjigi stvarstva«. Ali za človeka, ki je v svetu edino živo bitje, ki zna misliti, ni to vselej in povsod potrebno. Ne bomo ubijali. ničesar, kar nam ni nevarno. To bi bil zločin proti naravi in pogostoma tudi proti nam samim. Marsikdo u-bije slepiča, «ker je kači podoben«, pa nam je vendar ta živalca samo koristna in nikoli škodljiva. Marsikdo ugonobi krastačo (urha) zato, ker se mu ((gravža«, v Ameriki pa so «farme ktastač«, kjer lastniki gojijo na tisoče in tisoče krastač, da j ih razpošiljajo vrtnarjem. Na zelenjadnem vrtu je namreč krastača ne-utrudm lovec polžev, nočnih sovk in drugih vrtnarskih so-vražnikov. Po mnogih vlažnih vrtovih je sploh nemogoče gojiti zelenjavo brez pomoči krastač. Po dnevu se krastača stisne v svojo kotanjico v izbranem zatišju in ni napotje ali nadlego nikomur Ampak «grda» je krastača, to je! V prirodi ni ničesar gr dega, prijatelji moji! je z njimi se boriti proti hordam škodljivih žuželk. Zlasti to je lepo od njih, da nam in toplokrvnim živalim prav nič ne škodujejo. Pa tudi ta sredstva so mnogokrat dvorezen meč. Z diditijem ne pomorimo le škodljivih žuželk, tudi koristne lahko pomorimo z njimi vred. Koristne pika-polonce in najezdnike in brzce pomori diditi prav tako ali pa še bolj kot koloradskega hrošča. Cvetočega drevja ne smemo prašiti ali škropiti z diditijevimi pripravki, ker z gosenicami vred bodo šle tudi čebele. Imel sem na vrtu posajeno semensko repo in ko je cvetela, so bili roji čebel po njej kar ves dan, po listih so se pa pojavile gosenice! Čebele so bile last mojih sosedov, ker jih sam nimam, štejem jih le za prijateljice in jih varujem, kjer morem. Kaj to, če nosijo strupene bajonete s seboj — skriješ nos, pa si na varnem! Torej pri tej cvetoči repi — čebele je treba varovati, gosenice pa uničiti. In sem rešil ta problem takole, da sem s trosilko posul diditi le po listih in steblovju, pazil pa sem, da ni padel na rumeno cvetje niti prašek. Ko posegamo v tako imenovano prirodno gospodarstvo, ne naredimo vselej vse dobro. Marsikdaj je človek zatrl enega škodljivca, pa se je nato pojavil drugi hujši, ki ga je prvi prej krotil. Ne moremo pa imeti takih po-mislekov pri zatiranju krom-pirjevca, muh, komarjev, vseh vrst obadov, hišnega mrčesa kaparjev, lubadarjev, pokalic (strun), bramorjev, rjavega hrošča, vseh vrst gosenic izjemo sviloprejke, listnih u-šic m vseh živalskih zajedal-cev. Ni nam pa potrebno pobijati pajkov, ker nam nikoli ne škodijo, čeprav jih v hiši in hlevu ne maramo videti. Mravlje so v gozdu koristne, niso pa koristne v sadovnjaku in na naših domovih. Glo-davci so nam pretežno vsi škodljivi, pa sem celo za podgane nekoč bral, da bi jih ne smeli v mestih preganjati, ker da čistijo skrito nesnago po nedostopnih kanalih in drugod. Ta korist je najbrž zelo dvomljiva, če pomislimo na škodo, ki jo te živalce drugače delajo. Lisica kmetu več koristi kot škodi, sovražijo jo pa lovci. In vsaka še tako škodljiva žival živi po svoji prirojeni modi. Pri uničevanju je ne bomo mučili in si z okrutnostjo ((hladili srce«. Toliko srčne kulture moramo imeti. Volk ali kragulj ne moreta jesti trave, konj v hlevu pa mesa ne prenese. France Magajna 62 dni ni vedel se i njim dogaja Bančni uslužbenec John Ru-sey Vonnacott, star 37 let, se j* šgle po 82. dneh vrnil k svoji družini. Junija je impl dopust. Z ženo in dvema o-trokoma se je odpeljal na morsko obalo v Weymouth, da bi se z družino kopal in sončil. Dobra dva kilometra od tega kraja so našli pozneje na morski obali njegov avto z obleko, o njem pa ni bilo ne duha ne sluha. Nenadoma pa se je mož 10. avgusta vrnil k svoji družini in povedal, da se spominja samo, da je 8. junija plaval precej daleč na morje- Razen tega samo še ve, da je 10. avgusta sedel v neki kavarni i.i pil čaj. Ko je poizvedoval, je ves presenečen zvedel, da je na koledarju v kavarni pravilen datum in da ga je zanesla pot v Bristol, oddaljen od Weymoutha 100 km. Odhitel je k telefonu in telefoniral tastu, ker se je bal, da bi se žena preveč ustrašila, če bi iznenada zaslišala njegov glas. O vseh 82 dneh svoje odsotnosti ne ve VVonnacott ničesar povedati. Njegove roke so bile sicer zmeraj skrbno negovane, zdaj pa kažejo sledove napornega dela.. Na sebi je imel tudi obleko, ki ni bila njegova, z znamko neke krojaške delavnice iz Dublina. V žepu je našel pipo, iz katere m nikoli kadil, in nekaj a-meriških novčičev. Zaman si mož beli glavo, kaj se je godilo z njim v teh 82 dneh. čilih londonskega sporazuma, ki je uredil vprašanje plača-nja dolgov nemškega Rajha, je Nemčija dolina vrniti sklad, ki so ga formirali jugoslovanski delavci, Jugoslaviji, ki je vsem tem delavcem priznala socialne in pokojninske pravice, ki so jih pridobili z delom v Nemčiji. Zahodno-nemška vlada ni doslej oporekala upravičenosti jugoslovanskih zahtev. Zahtevala je le, da vsak zavarovanec s potrdili dokaže svoje pravice, čeprav je dobro znano, da delavci, zlasti prisilno mobilizirani, niso prejemali nobenih potrdil za socialne odbitke od zaslužka. Jugoslavija zahteva izplačilo znei-ka na osnovi uradnih nemških in od medzavezniških oblasti popravljenih podatkov o številu zaposlenih jugoslovanskih delavcev v Nemčiji. V drugo skupino terjatev, spadajo terjatve iz blagovnega neklirinškega predvojnega prometa. Točen znesek je težko ugotoviti, ker gre za privatno-pravne terjatve. Po doslej zbranih podatkih od preživelih upnikov in doka- zih te terjatve znašajo 800 milijonov RM. Po podatkih bivše Srbske banke je tretji Rajh dolgoval banki 552 milijonov RM. Vse te in druge, na najnižjo veoto preračunane terjatve znašajo 'okrog 1Q0 milijonov dolarjev. S tem zneskom razpolaga Zahodna Nemčija že 10 let brezobrestno. Z drugo strani dolguje Jugoslavija Zahodni Nemčiji za po vojni kupljene industrijske stroje in opremo okrog 70 milijonov dolarjev, na katere plača okrog 10 milijonov dolarjev obresti. Zahodna Nemčija v dosedanjih pogajanjih načelno ni poskušala oporekati jugoslovanskim terjatvam. Najprej je prišlo do nesoglasja v zvezi s tolmačenjem londonskega sporazuma. Zatem so nemški strokovnjaki povsem s formalne strani prigovarjali in to kljub argumentom jugoslovanske dokumentacije in nis-o poskušali s svojimi argumenti dokazati neutemeljenosti jugoslovanskih terjatev. Med pogajanji so zahodno-nemški strokovnjaki često ponovno načenjali že rešena vprašanja. Tako je zahodno-nemška de legacija na tretjih pogajanjili skušala spremeniti- vsebino načelno rešenega j-porazuina o plačanju jugoslovanskih terjatev, ki se nanašajo na socialno zavarovanje delavcev. Zatem pa je za izplačilo tozadevne terjatve, ki «naša več kot 400 milijonov DM, ponudila samo 80 milijonov DM. Zaradi takega stališča zaliod-no-nemške delegacije so bila pogajanja v tretjič prekinjena z obljubo zahodno-nemške vlade, da bo do, konca januarja 1955. leta dala konkreten predlog za rešitev vprašanja. Ostalo pa je. kot že rečeno, samo pri obljubi. Na upravičeno razburjanje in proteste jugoslovanskega tiska £-o se v zahodno-nem-škem časopisju pojavili glasovi, da je treba na neki način z rešitvijo vprašanja pomagati Jugoslaviji, ki je v težkem gospodarskem položaju. Jugoslaviji ni potrebna nikakršna pomoč Zahodne Nemčije. Jugoslavija zahteva da Zahodna Nemčija izpolni svoje obveznosti in da pokaže isto doslednost kot dolžnik, kot jo kaže kot upnik. V svojem govoru v Karlovcu je predsednik republike Tito dal jasn0 vedeti, da Jugoslavija ne bo odstopila od svojih minimalnih zahtev in da bo našla način, da zaščiti svoje interese. Nota jugoslovanske vlade je prvi korak na tej poti. Božo Božič ::7L' J - ...rti ■ šši-v (,:.o iRllP- Čeprav so nastopile v italijanskem političnem žitiljenju v zadnjih desetletjih velike spremembe, zlasti po tej vojni, veljajo še vedno v driavi zakoni, ki so bili sprejeti pred štiridesetimi leti in ki ne u-štrezajo več zahtevam današnjega časa. Med temi zastarelimi zakoni je zakon o državljanstvu. Zakon o državljanstvu, ki je fe danes v veljavi v Italiji, je bil sprejet leta 1912. Po tem letu je Italija sodelovala v dveh svetovnih vojnah, ki sta popolnoma spremenili koncepcije o državi, juridične pojme in način političnega življenja. V tem času se je popolnoma spremenilo javno pravo in je Italija tudi znatno spremenila svojo ustavo. Tudi zasebno pravo je bilo jpodvr-te no globokim spremembam. Kljub temu pa je italijanski zakon o državljanstvu ostal bistveno nespremenjen. Popravki, ki so bili pozneje vne-ženi v ta zakon, niso bistoe-no spremenili osnopnih načel, na katerih sloni. V zadnjih desetletjih so bili zakoni o državljanstvu v drugih državah popolnoma spremenjeni, tako da danes ustrezajo novemu položaju, ki je nastal po drugi svetovni vojni. Mnoge države, i o vzhodni in v zahodni Evropi so čutile potrebo, da izdajo na tem področju nove zakone, ki se opirajo predvsem na "načelo, da je državljanstvo stvar javnega reda, na katero državljani lahko vplivajo samo v omejenem obsegu in da je treba prvotno ali pridobljeno držauljanstoo obdržati čimdalje. Na tem področju je na pr. Švica izdala zakon, ki omogoča njenim državljankam, da obdržijo državljanstvo tudi če se poročijo z inozemcem. In ne sam0 to! Švicarske državljanke, ki so zgubile državljanstvo, imajo možnost ga spet pridobiti. Koliko je ta zakon umesten in koristen, pričajo številne prošnje, ki so jih na podlagi novega zakona švicarske državljanke ze predložile pristojnim oblastem za zopetno pridobitev državljanstva (do danes je bilo predloženih več kot 70.000 prošenj). Na istih ali podobnih načelih slonijo zakoni o državljanstvu v mnogih dru- gih deželah- V Ittaliji pa sloni še danes veljavni zakon o državljanstvu, ki je bil sprejet leta 1912, na povsem drugačnih načelih. Italijanski zakon skuša v glavnem omejiti dvojna državljanstva in apotidstvo ter stremi za tem, da imajo člani družine isto državljanstvo. Zakon pa je že tako zastarel, da so se v tem času primeri dvojnega državljanstva zelo razširili. Tudi število oseb brez državljanstva je v Italiji znatno naraslo. Državljanski zakon, ki velja danes v Italiji, je pa tudi v popolnem nasprotju z določbami italijanske ustave, ki priznava juridično enakopravnost obeh spolov. Ce bi se na primer kaka italijanska politična predstavnica, ki je bila izvoljena v parlament, poročila z inozemcem, bi po današnjem zakonu izgubila vse politične pravice in tudi pravico do glasovanja. Zgodijo pa se tudi drugi nevšečni primeri. Ce se na primer italijanska državljanka poroči z inozemcem, avtomatično pridobi moževo dr-iavljanstvo. Ce iz kakršnega kbli razloga mož to državljanstvo izgubi, ostane ona kljub temu tuja državljanka, pa čepi av biva v Italiji. V tem. primeru ona nima več nobenih državljanskih pravic, niti pravice do dela in se znajde v položaju juridične manjvrednosti tako v javnem kot zasebnem stališču. Težkoče pa se pojavljajo tudi pri otrocih, ki imajo starše z različnim državljanstvom. V vseh teh primerih bi bilo potrebno, da bi bila pravica do državljanstva zajamčena, da bi tudi osebe brez državljanstva (ki morajo redno služiti v italijanski vojski) pridobile po krajšem roku italijansko drzavlja nstvo, da bi bil urejen pravni položaj otrok, katerih starši imajo različno državljanstvo itd. Iz vsega tega je razvidno, da bi bilo potrebno temeljito spremeniti italijanski zakon o državljanstvu in prilagoditi načela, na katerih bi nov zakon slonel, zahtevam ki jih terja današnje javno življenje. V preteklih dneh so francoske okupacijske čete v Maroku in Alžiru pobile več kot tisoč tamkajšnjih ljudi, ki ne trpijo več tujca, da bi z njimi delal, kakor se mu zljubi. Na sliki; skupina francoskih vojakov si je izbrala za postojanko kar streho nekega Marokan-ca, da bi od tod itobvladala položaja OLIMP1ADA SAMCEV Na Holandskem so leta 1953 sklicali prvi mednarodni kongres samcev, ki je baje zelo uspel, zdaj pa ima ustanovitelj tega kongresa Grey de Grevenbrich v načrtu še eno podobno manifestacijo, namreč iiolimpiado samcev«. Po njegovi zamisli bi vsebovala ta olimpiada glasbeno književno in drugo umetniško tekmovanje. Zagovorniki kongresa izjav. Ijajo, da želijo propagirati prednosti in lepote življenja »sproščenega zakonskih oko? vov« Toda doslej so sklenili na kongresu sodelujoči samci in samice precejšnje število za-Ikonskih zvez... PRIMORSKI DNEVNIK — 4 GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK OB POGAJANJIH MED PREDSTAVNIKI VLADE IN ŠOLNIKOV Spor naj režije do pričema nouega Mena leta Včeraj s*o se znova začela pogajanja med predstavniki vlade >n predstavniki štirih sindikalnih organizacij sredi nješolskih profesorjev, da bi se spor, ki se že tako dolgo vleče, končno spravil z dnevnega reda. Predstavniki profesorjev so poetavili pogoje, po katerih bi se morala pogajanja zaključiti najkasneje do 6. septembra, ko se pričnejo prvi popravni izpiti srednješolskih dijakov. Ce do tega dne ne bodo dosegli sporazuma, bodo profesorji znova stopili v stavkovno gibanje. Po vei-teh neke agencije, naj bi mašali mesečni poviški 5000 hr. »Šolska fronta* je s tem v zvezi izjavila, da je ta povišek zelo splošen. Zadnji predlog vlade naj bi se nanašal na povečanje nadur profesorjev. Z uvedbo nadurnega dela bi bilo okoli 77 tisoč profesoriem izplačanih nekaj nad 5000 lir mesečno, ostalo polovico, in sicer šest milijard lir pa bi potrošili za 171.000 osnovnošolskih učite- viziji in popravilu cestnih in prometnih znakov na mestnih ulicah, od katerih je precejšnje število v slabem stanju. V sredo zvečer je bila tudi seja prefekture, kateri je predsedoval podprefekt dr. Loricchio. V teku seje so bili odobreni razni sklepi občin goriške pokrajine. AVTOBUSNI PROMET V OBMEJNEM PASU Opozorilo avtoprevoznikom Iz Vidma nam poročajo, da bo 31. avgusta ob 10 na sedežu trgovinske zbornice v Vidmu sestanek, na katerem bodo razpravljali o avtobusnem prometu med Italijo in Jugoslavijo, ki je bil uveden s sporazumom o obmejnem prometu od 20. avgusta. Prevozna podjetja, ki bi rada s svojimi avtobusi vozila na predvidenih progah, naj ljev. Sindikalne organizacije profesorjev se s tem predlogom ne strinjajo ter zahtevajo študijsko doklado. Starši otrok kakor vsa jav- nost spremljajo pogajanja z velikim zanimanjem in upajo, da se bodo uspešno zaključila z izpolnitvijo upravičene zahteve profesorjev. Seja pokrajinskega upravnega odbora Na svoji zadnji seji je pokrajinski upravni odbor pod predsedstvom odv. Culota razpravljal o raznih ukrepih upravnega značaja. Med drugim je odbor odobril plačilo za popravljalna dela v stavbah pokrajinske uprave in sicer v zavodu gluhonemih, na kvesturi in na palači Attems; odobreno je bilo tudi plačilo 1.679.613 lir za nakup raznega blaga. Odborniki so na seji proučevali tudi več primerov glede oskrbe nezakonskih in defektnih. Kot zadnjo točko so obravnavali tisto,’ ki govori o re- pošljejo prošnjo inšpektoratu MCTC v Videm najkasneje do 30. avgusta. Popravila cesi ob državni meji V pričakovanju povečanja prometa čez obmejni blo,k pri Rdeči hiši je goriško županstvo sklenilo popraviti nekatere ceste, ki vežejo mesto z obmejnim blokom. Sedaj a-sfaltirajo Ul. Giustiniani in Ul. Alviano. Upajmo, da bodo do kraja asfaltirali Ul. Giustiniani ter Trg Cristo, kakor tudi Ul. Formica in Ul. Cor-sica. Po teh ulicah je namreč precejšen promet in morajo tamkajšnji prebivalci požreti v suhih dneh precej prahu. Z dokončno ureditvijo teh cest ter Ul. Alviano bi bilo mesto res dostojno povezano z mednarodnim blokom. i*. nii Kitoma 'l4®l !K'Rlll!ll!!!!!lltll ilili linji mm 'i h • m :L I': Slii, m ■Mm «!| M ilil pjii • u i' 11 Ti Leti ZAČELO SE JE EVROPSKO VESLAŠKO PRVENSTVO V GANDU Italija 3, liianslniiin 2 čolna«finalu Nekateri s turnirja v Goeteborgu Danes ponovno tekmovanje za neplasirana moštva; finalna tekmovanja bodo v soboto PRAVILNIK ZA PODPORO ODPUŠČENIM V KMETIJSTVU Zajamčena je pomoč brezposelnim kmečkim delavcem in dninarjem Ministrski svet je odobril pravilnik, s katerim so deležni obvezne pomoči tudi kmečki delavci, ki so bili odpuščeni proti lastni volji; breme bo znašalo 2,9 odst. prispevka za leto 1956, ki ga plačajo delodajalci za zavarovanje proti brezposelnosti poljedelcev ter prispevek v znesku 21,60 hre za vsak delovni dan stalne mezde, ki ga plača dninar ali kdo drugi s poljedelskega sektorja. Brezposelno podporo lahko dobijo na podlagi odobrenega pravilnika zaposleni s stalno plačo in dninarji, ki so vpisani v navadne sezname združenih poljedelskih prispevkov in ki ob koncu leta, ko zahtevajo brezposelno podporo lahko pokažejo potrebne dokumente o zavarovanju, plačevanju prispevkov na podlagi člena 9 zakona štev. 636 od 14. aprila 1949 in ki v 12 prejšnjih mesecih dela niso dosegli 180 zaposlenih delovnih dni. Starostno dobo je dosegel tisti delavec, ki je bil po letu 1948 vpisan v seznamu vsaj eno leto, poleg tistega za katerega se določi prispevek. Ministrstvo za delo bo lahko odredilo, da bo urad za enotne kmečke prispevke letno izdal osebno knjižico vsakemu kmečkemu delavcu s stalno plačo ali pa dninarju. Na podlagi zakona štev. 692 od 4. avgusta 1955 bodo dobili 'zdravniško sanitetno pomoč upokojenci Inštituta za socialno skrbstvo, krajevnih ustanov itd. VČERAJ HUDA INEsREČA NA KORZU VERDI Z zadnje stopnice obč. tovornika je padel vznak na cesto Zadovoljstvo lrq. zbornice nad videmskim sporazumom V sredo popoldne je bila na sedežu trgovinske zbornice seja odbora, ki je poleg drugih vprašanj obravnaval tudi proračun zbornice za prihodnje leto. Poleg tega so iz razili zadovoljstvo voditelju italijanske delegacije dr. Ma riu Caponu za dosežene uspehe na videmskih pogajanjih za obmejni promet Včeraj doopldne so v bolnišnico Brigata Pavia pripeljali 41-letnega Guerrina Bla-sizzo iz Ul. Carducci 6. Zdravniki so ga takoj pregledali in ugotovili, da ima Blasizza pretres možganov in zunanje poškodbe na tilniku. Goriško županstvo ima za pobiranje smeti tovorni avtomobil, ki ima na zadnjem delu stopnico, na kateri se pometači prevažajo od hiše do hiše, odnosno iz ulice v ulico, pri pobiranju smeti. Včeraj so s tem avtomobilom pobirali smeti po Korzu Verdi. Poleg ostalih delavcev je pobiral smeti tudi Blasizza. Kakor pripovedujejo očividci, je Blasizza, ko so opravili delo stopil na prej omenjeno stop nico, vendar je verjetno zaradi trenutne slabosti padel vznak ter se zelo hudo poškodoval. Njegovo zdravstveno stanje je precej resno Zdravniki se o možnosti o zdravitve niso izjavili. ljali na sedež Zelenega križa, da bi jo tamkaj obvezali. Ker pa. je bila rana precej huda. jo je rešilni avto odpeljal v mestno bolnišnico. Ko so jo obvezali, je lahko odšla domov. Prometna nesreča brez hujših posledic V oko se je ranila 8-letna deklica Angela Vi-gredorio iz Ul. Favetti v Gorici, se je včeraj popoldne vozila s kolesom po ulici, pa je nenadoma nesrečno padla in si pri tem ranila levo oko. Deklico so najprej odpe- Okoli poldne je prišlo na Korzu pred kavarno Garibaldi do prometne neereče. Trči la sta mali tovorni avtomobil ter motocikel Rarilla 125. Tovorni avtomobil je prihajal iz središča po Korzu Italia ter pri semaforu zavil v Ulico 20. maja. Prav v tem trenut ku pa je iz nasprotne smeri, in sicer od kolodvora, pripeljal na motociklu Parilla Milan Tronkar iz Ul. 4. novembra 70 v Podgori ter se s precejšnjo silo zaletel v zadnji del avtomobila. Medtem ko se avtomobil ni dosti poškodoval, se je zelo poškodovalo prednje kolo motocikla ter razbil reflektor. Trnnkarja so odpeljali v bolnico Brigata Pavia kjer s*o mu obvezali nekaj manjših ran po rokah. Kmalu potem je zapustil bolnico ter bo verjetno ozdravel v 5 dneh. Avtocisterna v ograjo Ob 2.30 ponoči se je pri zagrajskem mostu zaletela v o-grajo avtocisterna, ki jo je vodil Dorino Tavoni iz Ul. U-dine 23 v Trstu. Pri trčenju so se vrata kabine odprla, šofer pa je zletel na asfalt ter se poškodoval po telesu. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v gradiško bolnico, gasilci iz Gorice pa ro morali tovornik povleči na cesto. S pismom od 24. avgusta je ministrstvo za poljedelstvo in gozdarstvo obveetilo pokrajinsko lovsko zvezo ter prefekturo, da je mogoče streljati južno od železniške proge Videm, Gorica, Tržič vso tisto divjačino, ki se preseljuje. KINO CORSO. 17.00: »Princ igral- cev*, cinemascop, R. Burton VERDI. 17.30: «Jupiter v dvovrstnem suknjiču*, cinema scop, C. Dapporto. CENTRALE. 17.00: »Ogenj v žilah*, V. Romance. KINO NA ODPRTEM. 21.00: «Zlato, ženske in marakas*, v Darvah, MODERNO. 17.00: »Prvi greh*, C. Webb in G. Rogers. V1TTOR1A: Zaprto. GAND, 25. — V krasnem vremenu se je danes pričelo v Gandu evropsko veslaško prvenstvo. Že ob začetku dopoldne je bilo dovolj toplo. Tekmovanja se udeležuje 21 držav. Grčija, ki se je spočetka prijavila, ni dala pozneje nikakega glasu od sebe. V začetku tekmovanja pihlja rahel veter, ki zajema tri-četrt kanala. Ljudi še ni mnogo, vendar pa jih prihaja vedno več. Prvi začno tekmovati četverci s krmarjem in sicer točno ob desetih. Veslajo na 2000 m dolgi progi. Iz vsake skupine pride v finale prvi, medtem ko bodo ostali jutri še enkrat tekmovali. Pač pa prideta v finale prva dva iz vsake skupine pri dvojki s krmarjem, double scullu in osmercu, ker so tu samo po tri izločilne skupine. Finalna tekmovanja bodo v soboto. Rezultati izločilnih tekem: Četverec s krmarjem: 1. skupina: 1. Argentina 7’19”2, 2. Švica 7’23", 3. Danska 7’29”5, 4. Italija 7’30”7; 2. skupina: 1. Finska R’16”6, 2. Norveška 7'21”8, 3. SZ 7’24”2, 4. Belgija 7'48"5; 3. skupina: 1. Švedska 7'29”3 2. Jugoslavija 7’35”8, 3. Francija 7'42 ’2, 4. CŠR 7'59”2; 4. skupina: 1. Anglija 7’29”5, 2. Madžarska 7’33”8, 3. Nemčija 7’36”2, 4 Poljska 7’42". Dvojka brez krmarja: 1. skupina: 1. Holandska 8’9"5, 2. Danska 8’20"5, 3. Poljska 8 23"8, 4. Francija 8'26"5. 2. skupina: 1. Finska 7’59”5, 2. Belgija 8’07"4, 3. Jugoslavija 8’35”8; 3. skupina: 1. Italija (Canot-tieri Firenze) 7’59”, 2. Argentina 8’04”6, 3. Švedska 8’17”2; 4. skupina: 1. SZ 8’09”6, 2. Švica 8'16”1, 3. Nemčija 8’31”2. Skiff: 1. skupina: 1. Francija 8'19”9. 2. Švica 8’29”9, 3 CSR 8’41”8, 4. Nemčija 8’46"6; 2. skupina: 1. ZDA 8’27”5, 2. Posarje 8'34”2, 3. Belgija 8'44”; 3. skupina: 1. SZ 8’12”7, 2. Danska 8.29”4, 3. Avstrija 8' 38”3; 4. skupina: 1. Poljska 7’45"4, 2. Holandska 7’49”2, 3. Anglija 8’02”2. Dvojka s krmarjem: 1. skupina: 1. SZ 8’22”1, 2. Posarje 8’24”6, 3. Italija 8’25”9 (Falk di Dongo), 4 Jugoslavija 8’50”; 2. skupina: 1. Švica 8’15”5, 2. Francija 8’17”5, 3. Poljska 8’20"1, 4. Finska 8’22”2; 3. skupina: 1. Nemčija 8'25"9. 2. Madžarska 8'28”7. 3. Danska 8’31”8, 4. Belgija 8.54”2. Četverec brez krmarja: 1. skupina: 1. Italija 6’58"2, 2. Anglija TOTA. 3. Belgija 7’14”3, 4. ■ Avstrija 7"41”7; 2. skupina: 1. Finska 7’09"4. 2. Danska 7’13”3, 3. švedska 7'21”; 3. skupina: 1. SZ 7T0”2, 2. Jugoslavija 7’16"5, 3. Francija 7'28”2; 4. skupina: 1. Švica 7’08”7, 2. Romunija 7,’20"6, 3. CSR 7’ 28"3. Double scull: 1. skupina: 1. Jugoslavija 7’22”2, 2. Francija 7’27”9, 3. Madžarska 7’35”6; 2. skupina: SZ 7'16’5, 2. Švica 7'16”8, 3. Finska 7’19”6, 4. Danska 7’45"6; 3. skupina CSR 7T8”8, 2. Belgija 7’21”9, 3. Avstrija 7’29", 4. Nemčija 7’32”2. Osmerec: 1. skupina: CSR 6'35”1, 2. Madžarska 6'39”6, 3. Švedska 6'43”, 4. Anglija 6' 48"3; 2. skupina: 1. Nemčija 6'35"1, 2. Jugoslavija 6’38”2, 3. Francija 6’43”9, 4 Belgija ,7.T”2; 3. skupina: Italija 6’20”6, 2. SZ 6’27”, 3. Danska 6'30"9, 4. Romunija 6’59”. Za jutrišnje ponovne tekme so bila moštva, ki se niso plav sirala v finale, izžrebana v teh skupinah: Četverec s krmarjem: 1. skupina: Poljska, Francija, Švica: 2. skupina: CSR, Nemčija, Norveška; 3. skupina: Jugoslavija, Danska, Beigija; 4. skupina: Italija, Madžarska, SZ. Dvojka brez krmarja: 1. skupina: Danska, Švedska; 2. skupina: Nemčija, Belgija, 3. skupina: Poljska, Argentina; 4. skupina: Jugoslavija, Švica, Francija. Skiff: 1. skupina: Švica, Avstrija; 2. skupina: Posarje, Anglija; 3. skupina: CSR, Danska; 4. skupina: Holandska, Nemčija, Belgija. Dvojka s krmarjem: 1. skupina: Italija, Finska, Belgija; 2. skupina: Poljska, Jugoslavija, Četverec brez krmarja: 1. skupina: Anglija, Francija; 2. skupina: CSR, Danska; 3. skupina: Belgija, Jugoslavija; 4. skupina: Avstrija, Švica, Poljska. Doubie scull: 1. skupina: Danska, Nemčija, Madžarska; 2. skupina: Avstrija, Finska. Osmerec: 1. skupina: Švica, Belgija, Romunija; 2. skupina: Danska, Anglija, Francija. FINALE ZA PAVISOV POKAL Danes prvi dve igri med Američani in Avstralci Najprej bosta nastopila Rosewall in Seixas, nato Hoad in Trabert G8R Francija (mošhi) 120:92 fricija-ČSlI (ženske) 51:52 PRAGA, 25. — Češkoslovaška je premagala Francijo v lahki atletiki s 120:92 (moški), medtem ko so v ženskem tek movanju zmagale Francozinje 53:52. Nekateri rezultati: 3000 m zapreke: Brlick (CSR) 8:49,8 (nov češki rek.), disk: Merta (CSR) 53.89 m. FOREST HILLS, 25. — Od jutri naprej bodo v borbi za Davisov pokal ameriški in avstralski teniški igralci. Najprej se bosta spoprijela Avstralec št. 1 Ken Rosewall in Američan št. 2 Vic Seixas. Nato bo sledil dvoboj Levvis Hoad - Tony Trabert. Za sobotni doubl kapetana še nista določila igralcev, vendar Je najbolj verjetno, da bosta nastopila Hoad in Hartwig proti Trabertu in Seixasu. V nedeljo bosta na sporedu zadnja dva singla. Vic Seixas si Je šele priboril pravico nastopa, ko Je vče raj premagal Hamiltona Hi chardsona s 6:3, 6:3, 6:3. Ce nočete verjeti... VIC SEIXAS Kadar ameriške univerze iščejo igralce za svoja rugb.v moštva, ne gledajo ravno preveč na to, kaj imajo ti fantje v glavi, ampak le na to, kar je v rokah in nogah. Resnična zgodbica z neke univerze nam to lepo prikazuje. Trener rug-by moštva te univerze je slišal od svojega pomočnika, katerega naloga je tudi da išče talente, o nekem zelo perspektivnem igralcu. Takole ga je vprašal: «Kako pa je kaj z njegovo inteligenco?* Hiter odgovor se je glasil takole: «Vprašal sem ga, koliko je dvakrat dve. Rekel je — šest.* »Ni slabo,* odvrne trener, «saj ne je zmotil samo za eno.* ŠAHOVSKE VEST , 1-Redn, | 37-33 [ “»ravni Prvi BRONSTEIN Pilnik je premagal jugoslovanskega mojsjj v nadaljevanju prekinjene igre iz V. ji njegov rekord ostal Na medconskem turnirju v Goeteborgu so bili v IV. in V. kolu sledeči rezultati: V. kolo: Geller - Keres re-i, Ilivicki - Petrosjan remi, Bronstein - Donner 1:0, Pach-man - Szabo remi, Rabar -Sliva prek., Medina - Unzicker prek., Buiguier - Stahlberg prek., Panno - Filip remi, Pilnik - Fuderer prek., Najdorf - Guimard prek. Spaski je bil prost. VI. kolo: Petrosjan - Bronstein remi, Keres - Ilivicki remi, Donner - Pachman remi, Szabo - Rabar remi, Sliva -Medina prek., Unzicker - Bis-guier prek., Stahlberg - Pan-. no prek., Filip - Pilnik remi, Fuderer - Najdorf prek Geller je bil prost. V nadaljevanju prekinjene partije iz V. kola je Fuderer izgubil proti Pilniku. Stanje po VI. kolu: (črtica v oklepaju pomeni, da je igralec že imel prosti dan) Bronstein 4 (1). Ilivicki 4. Panno 3.5 (1), Geller 3.5, Fuderer 3 (1), Keres 3 (—), Filip. Szabo 3 Rabar 2.5 (1), Petrosjan. Spaski 2.5 (—), Stahlberg 2 (3), Pilnik 2 (2, —), Medina 2 (2) Pachman 2 (1). Donner 2, Najdorf 1.5 (2. —). Unzicker 1.5 (2), Guimard 1 (1. —), Bis-guier 1 (1), Sliva 0,5 (2). njen in tako rekoč oS_a štiri leta. dokler ni prišel Mugoša. , Dosedanji jugoslovani' ' korderji; 5:22.4 Mayer 4:44.6 Kovačič 4:40,8 Schneller 4:32,0 Butkovič 4:24.0 Schneller 4:20,0 Predanič 4:19,2 Predanič 4:14,2 Predanič 4:12,6 Tučan 4:11,0 Tučan 4:07.9 Krevs 4:07,0 Goršek 4:04,8 Goršek 4:02,2 Goršek 4:01,2 Goršek 4:01,2 Kotnik 3:58,6 Stefanovič 3:58,6 Ceraj 3:55,0 Ceraj 3:53,2 Ceraj 3:53,0 Ceraj ; 3:50,6 Ceraj 3:47,0 Ottenhajmer 3:46,2 Mugoša ii# 0 ko«®1 191* 8 [I * -so hite 11X „AIX S >» yl?cij i**! i^m PILNIK Boysen pred Moensom v teku na 1000 m OSLO, 25, — Norvežan Boy-sen se je maščeval nad Belgijcem Moensom, ki ga je nedavno premagal na 800 m, (ko je obenem postavil svetovni rekord), Boysen je namreč zmagal na 1000 m s časom 2:21.1, Moens pa je dosegel šele 2:23. Na 3000 m je Norvežan Saksvik postavil nov norveški rekord s časom 8:18,8. TONY TRABERT Od 5:22,4 do 3:46,2 Razvoj jugoslovanskega rekorda v teku na 1500 m Prvi jugoslovanski rekord na 1500 m je zabeležen v letu 1919- V tistem času je najbrž 5:22,4 nekaj pomenilo, vendar pa je že naslednje leto Lucijan Kovačič število znižal precej pod 5 minut Toda nikogar še ni bilo, ki bi v sledečih 20 letih spravil rezultat pod 4 minute, čeprav je gotovo, da bi se to kmalu zgodilo, da niso nastopila voj na leta. Tako pa je bil šele Stefanovič tisti, ki je 1. 1947 prvi v Jugoslaviji tekel 1500 m pod 4’. Nato je Ceraj v 3 letih izboljšal rezultat za na- . ,• • *l' o _1____J tTnrlni »-id daljnjili 8 sekund. Tedaj pa se je kot meteor pojavil Ot-tenhajijier, ki je 1. 1951 na dvoboju Jugoslavija-Anglija v Beogradu premagal Banniste ra in postavil čas 3:47,0. ki je bil tedaj eden izmed najbolj- bil tedaj eden izme naJ 0 ] Jugoslavije, med drugi'1' , jr sih rezultatov na svetu. Jugo- y Cf>]ju in Ljub)jani_ ,tWU vjetske zveze, ZDA, J** ske, Grčije in Turčiji SZABO MARSEILLE — Moštvo plavalnega kluba iz Marseilla v postavi Christophe, Lusien, Pirwolley in Jany je posla vilo nov francoski rekord v štafeti 4x100 m mešano s časom 4:30.4. Prejšnji rekord je imel Racing Club s 4:31,5. V zaključni nogometni tekmi za pokal maršala Tita je v Ljubljani Odred visoko premagal trboveljskega Rudarja 8:0 (4:0). Gole so dosegli Klan-čišar 3, Vorgič in Cuban po 2 ter Zdravkovič. 193’ \> l ,93« IH r ,93« I* Nd, ,93’ 1I, H 193’ n0s^a' ’9!! ,9«« ;r»ii 19«’ £ -n; I Pri 195« K j* ,95* |Pra 195’ Ini ■•s te ,95* Plavalne tekme med Japonci in Ain se nadaljujejo 'aterj “‘h {•»»tv i. v°’ LVal° '»a j. i »h I ?i°: kri. NAGOYA 25. — Na idni plavalni priredi'vl bili doseženi sledeči re7^.ft h j 200 m prosto; 1. Hirosjjj lrjn zuki 2’08"3; 2. Woolsey 2 | 3. Ford Konno 2’11”0. ’ lo . Ford Konno 2’11 0. , a “ 200 m metuljček: 1. *s „ j, nera "» ■“ uicmijvcu. - .i, ■ I)er to 2’30"3; 2. Harrison ■bit,,' ■ Oyakawa, isti čas. jr *Par; Štafeta 4x100 mešano: ' J »»čri ponska (Hase, FurukaW3^|| (Jtst moto, Tani) 4’18"4; 2. ;9”2. ‘j I nk.,|!>iiii 800 m: 1. Tsukasa |og0 45"6; 2. Yuivoshi Aoki 3. Breen 9’57''4. ;»po 200 m prsno: 1. Masa"1 j,? 4*’ ! rukawa 2’3(i"4 (nov jap011' | kord. prejšnji 2'40"9.) , ''tdr 100 m prosto: 1. Alsus^l 'sl;. n ni 56"4 (japon. rek.); »• fr ru Goto 58"4; 3. Manah" ga. i. č. Štafeta 4x200: 1. JaP d? 8’44"2; 2. ZDA 8’50”. jfl Gledalcev je bilo zen 50-metrski; temPer vode 30 stopinj. $ «»ji v»r tt Od 10. do 29. septemh'^s|ij do gostovali po raznih ^ J slovanskemu tekaču so napo vedovali veliko bodočnost. Toda Ottenhajmer ni posvetil treniranju tiste potrebne vneme, da bi se lahko ohranil v formi za dosego takih ali ce* lo boljših rezultatov. Tako je Odgovorni urednik STANISLAV REN*0 ^ Tiska Tiskarski zavod ZTT himna predvaja danes 26. t. m. ob 18. uri film: i/ltf '1 , "n- ' \ r* llrrtiji um fi Igralci: JOHN WAV NE, NANCY OLSON 1“' 'ill It: i »o, ti hi 'ir I »A h »e JU: Pr, 'ai «C 1« Pr li d; 2i ni d, h; 'e G, o G, )> ds 5 tu "Vladimir Bartol« MLADOST PRI SVETEM IVANU (Drugaknjiga) TEŽKA JE POT DO UČENOSTI ^^^Tretle poglavje« INTERMEZZO NA GORENJSKEM • DVAKRAT Z GRMEKOVIMI U POČITNICAH j RIBNLM PRI BLEDU, Od imen sem poznal samo ime Vrezčeve družine od ■atere Je eno izmed deklet prakticiralo pri teti Tončki kot rtnarica Vse ostalo mi je bilo novo. Imena 'JRdi in družin, ilni so zvenela nekako krepko in čeprav večine donuics* imenu nHn Tr7ap5ir\{i kat np- o bila izrazito slovenska, so m* ZaAXstovOrčtovi Ma-lavadna. Tu so bila imena kot Ankrstovi, uretovi, Ma Ul0Sllšaldsem. da je znala gospodinja pri Ankrstovih skuhati menibne žgance, ki so bili takrat pri nas v Trstu komaj ;aj bolj znani kot po imenu. Nekoč jih je skusala mama jripravitl po navodilih, a ji niso uspeli, dokler ni, ne vem ret kdaj, prišla do pravega prijema. 2enske za Z|alH^^ lile kdo ve kaj navdušene, tem bolje pa s° ^n ‘ P:, fp ako da Je teta prosila Ankrstovo gospodinjo, da jih e prišla skuhat k njej v Gasilski aom, nakar se je te umetnij' ;udi sama naučila. , 0- kislim mlekom Seveda se je prvo pokusanje žgancev s kislim mlekom pri A”»sS,,nLdSUBXVOnol° lai ?soP^ hS™ ,d”m ko °šta)r*e Stana in Mašenka zmrdovali. Kaj je J1110 boli S.a Ma?.Vnkamv™;,na ,z RiOneka tss zdaj večkrat pri nas v gosteh. Med najbolj imenitnimi Mašenkinimi prigodami se mi je zdela tista, kako je bila v Ribnem zapadla »diktatum dveh starih ženic. Omenil sem, da je imela sestra od nekdaj zelo tenak posluh za razne jezikovne odtenke in že ko se je bila prvič vrnila iz Ribnega, je odlično obvladala gorenjsko narečje in popravljala drugim, kadar so se poskušali v tem krepkem in drastičnem narečju, zlasti za primorsko uho težko priučljive vokale. Hodila je tudi v Ribnem po mestni navadi v kratkem krilcu, kar je zaskrbelo dobrodušnega župnika, pri katerem je uživala rodbina Grmekovih ugled, in ga napotilo k teti Tončki povprašat, ce je heklic v»al spodaj primerno oblečen, kar pri tamosnjih dekletih, ki so nosila krila do tal, bržkone še ni bil obica.1. živeli sta v Ribnem dve stari ženici, ne vem, ali sta bili «udoli» (vdovi) ali devici, ki sta se morali potiti in truditi na kar obsežnem posestvu. Garali sta od zore do trde noči in za kako lišpanje kajpada nista imeli nobenega časa Bržkone tudi za umivanje ne. kajti Mašenka je nekoč 7, ‘grozo opazila, ko je stala ena izmed junaških zenic na lestvi, kako visoko gori po nog ih ji je segala strjena plast gnoja. Toda za to nehoteno opažanje je bila sama kaj kmalu trdo kaznovana. , . Nekoč, ko je šla po naključju mimo njive, kjer sta zenici delali, ji je ena od njiju zaklicala: »Sčm pojdč! Boš pleva.» (Sem pridi, bos plela). Mašenka se Je odločnega poziva tako prestrašila, da si ni upala reči. ne. ženici sta ji jeka'ali, kaj in kako je treba pleti, in sestra se Je potem več ur na žgočem soncu v svojem kratkem krilcu mučila in ubadala s pletjem na njivi. Sama od sebe si ni upala dela zapustiti in zeljno se je ozirala naokrog, če bi ji od nekod vendarle ne prišla pomoč. Kar je zagledala vaškega župnika, ki je prihajal v prijaznem pogovoru z Borisom proti njivi. Boris je bil kaj zgovoren dečko in župnik ni nikoli zamudil prilike, če ga je kje srečal, da sl ne bi bil dal po njem kaj zabavnega pripovedovati. Prihod Borisa v župnikovi družbi Je končno ojunačil Mašenko, ca je pustila pletje in zaklicala ženicama: «Zdaj pa moram itč!» (Zdaj moram oditi). Ko je odhajala, ji je rekla ena izmed ženic: «Pa še kaj pridi. Pa žakvast firtoh boš morava met.» (...Pa žakljast — vrečast — predpasnik boš morala imeti). Nakar ji Je Mašenka zaklicala nazaj iz daljave, vsa zaripla v obraz: «Boš čakava, Oretova baba!» Takih in podobnih prigod so vedeli Grmekovi in Mašenka pripovedovati lepo šteyilo in lahko si je misliti, da sem bil srečen, ko se je mama z Grmekovimi dogovorila, da bodo ti naslednje leto vzeli tudi mene s seboj. Zdaj, ko sem bil sam v Ribnem. sem hitel na lastne oči in na lastna ušesa spoznavati vse tisto, po čemer so se mi prej samo sline cedile. Morda mi je prišlo takrat prvič dc zavesti, kako različen je svet, ki ga zreš na lastne oči. od onega, ki so ti ga bili drugi, pa čeprav se tako natančno, z besedo posredovali. Iz Mašenkinega in Grmekovih pripovedovanja sem si bil namreč sestavil zelo določeno sliko o Ribnem, njegovi okolici in o njegovih ljudeh. Zdaj, ko sem bil sam sredi vsega tega, se mi je začela ta posredovana podoba znatno izpreminjati. Seveda je name spet najneposrcdneje delovala priroda sama s svojo svojevrstno lepoto, mogočnostjo in divjino* Vse naokrog so bili gozdovi porasli z mahom, ki se \\ stopinjo vdajal kakor najbolj mehka preproga V n> opojno dišalo po ciklamah in drugih gozdnih zeliščih- isni zlatimi polji je trepetala kanja ali postolka, skobec Je skozi zrak za plenom, nad bližnjimi vrhovi Je kdaj ^ ^ planinski orel, V teh dvakratnih počitnicah sem morda ^ začutil v sebi skrivnostni poziv v planine, ki sem mU p«e desetletje pozneje zares sledil. Takrat so se mi zde'® H mogočne in celo pregrozne, kajti v tistih letih so domačini, ki so si upali k njim, še redki. Toda Pl'ivm o divji lepoti skalnatih višlin so me opajale in ^ zlatorogu in trentarskem lovcu, ki sem jo bil že P°2l|»i9v je naenkrat postala bližja in razumljivejša. O ”1 samem se je v ribniškem okolišu toliko govorilo, ga je moja živa domišljija v resnici pričarala kot ne prastaro slovansko božanstvo pred oči. 72. v enem izmed prvih poglavij teh svojih spom111® ks" pripovedoval, kako smo otroci spontano in iz w>d ri nezavedne muje poimenovali posamezne prostore v hiši, na vrtu in v naši neposredni soseščini, ^.ao^ii čitatelji, moji tovariši, so se ob tej natančnosti zrn op1’, r*PC OH Ort fnlrn <4 n/\U« Ar.41___1 *■ nV ces ali so take in podobne podrobnosti pri tak®111^ J*1 potrebne. Odvrnil sem. da so bila ta jpoimenovanjs p1 otroke, pa tudi za starše in naše sosede važna, h« “uui na omioc 111 naop uuocuc vaniiu' 1% hranila so nam vsakokratni daljši opis prostora, iri jiA, kjer je kaj bilo ali se je kaj zgodilo. In če hočer" ij0pJ ljevati z opisom svojega in svojih ožjih rojakov z jjiH mi bodo ta poimenovanja, kot so bila «zemlja», *un?roSt®2(! «stara kuhinja* in podobno za označbo krajev in P r prav tako služila, kot so služila nam otrokom, ker 111 ^ odvezala vsakokratnega daljšega opisa. Mimo tega sem si na tihem mislil: kdo mor® vedeti in presoditi, kaj bo čitatelj, raziskovalec, hlS 0všl 'ali pisatelj čez trideset, petdeset ali sto let Potr?50, kaj se bo njemu zdelo zanimivo, potrebno ali VIJ (Nadaljevanje