tl.' Cr 'C,/ V ! v ' Ljubljana, junij 1961 'm ry^,,iw bifMM K K m s* »A fi. % Billi™ | I 1 Im! fe:5 i ? ’ k:t && Wt d m m |I|III GLASIL v# KOLEKTIVA RAZMIŠLJANJE O NAŠIH EKONOMSKIH ENOTAH Piglaiiltn smisel - eeili orodikliiiosl čas je, da si po dobrem letu resno zastavimo vprašanje, kaj je z našimi ekoromskimi enotami, v koliko so opravičila naša pričakovanja in kaj bi kazalo sto- moruli ugotoviti, da je ob takem riti, da bi pospešili njihov razvoj ne le kot oblike de- puščanju sebičnosti, kjer se je to centraliziranega samoupravljanja, po kateri more po- zadnje pa izkazale milijonske iz- pri dohodku, ki ga je sam ustvaril, gube. Ce potegnemo pod vsem črto Studentom-štipendistom več pozornosti! Zelo pomemben in sestavni del slrokoonega študija je obvezna počitniška praksa naših študenioo-šli-pendistov. Počitniška praksa poveže dijaka z opera!ioo njegove stroke in mu omogoča utrditi o šoli pridobljeno znanje. Zato ni vseeno, kako bomo študenta praktikanta sprejeli, kako razporedili na delovno mesto in kakšni bodo uspehi počitniške prakse. Ko smo nedavno izvršili med našimi štipendisti anketo, je večina štipendistov-študentoo odgovorila, da so med prakso vse preveč prepuščeni sami sebi ter da so ose premalo vključeni v tok gradnje. Želijo, da se jim da čimveč konkretnih nalog, ki pa seveda morajo biti kontrolirane. V letošnjem letu štipendiramo 60 štipendistov, od katerih konča študij l inženir gradbene stroke, 1 inženir strojne fakultete, It tehnikov. 5 študentov ekonomske srednje šole in 4 študentke administrativne šole. Tudi za te nove člane, ki se bodo jeseni aktivno vključili v kolektiv, je potrebno, da tudi tem nudimo oso pomoč in razumevanje, kajti le tako bodo pridobljeno znanje z oese-Ijetn koristili o dobro vsega kolektiva in skupnosti. Ob tej priliki je potrebno, da po- betoncr. železo.krivec, tesar itd. od m(slimn tudi na bodoč način štipen svojega dela. Izhod je v specializiranih ekonomskih enotah! zgodilo, kot koristi. diranja Novi zakon o štipendijah, ki. je , i ■ , • , stopil o veljavo o začetku letošnjega Vse to pa kajpak ne pomeni, da ;eja ;e (iai organom delavskega sa- JTl n m M v: i t* tl /• t i m* n fr* »• i 11 r\r».iv» n ri i I/ _ J ... 0 . z njiNnii,i slt?.raL^?...tk0n* Ui™ moupraoljanja- vte pravice in pro- stati vsak proizvajalec hkrati tudi upravijalec, temveč smenj^ škili^oliotai^/ro^setmia "ucb^nTpo- je^^člmbolj^ *psno, c|a s; dela ne more- jamo z drugačni!) izhodišč, no preusmeril zanimanje delav- n. pr. sami. čeprav jc jasno, da bo- mo izbirati, temveč se moramo spo cev, kolektivov gradbišč in obratov do to tesarji bolje, hitreje in na- nr;:„t: . vsakršnim terenom in ? od prizadevanj zgolj za večjo pro- vsezadnje tudi ceneje opravili, škof- vsairj„im načinom gradnje, izvodnjo se na drugo kakovostnej- jeloskim lesarjem je pa zmanjkoše področje — na gospodarjenje. valo dela. Čestitka ob rojstnem TOVARIŠA UTA IlU svojo suan miy.ja s , ua je n. niv.m. sc .Ulili vse Šivan precUugam da štipendije oeže- vcasil, za potIjetje ob takih raz,ne- /nova. Veleti moramo le. kaj je v ogi>ji, kot si živel ti nekoč. jolo Tiur. Lojze Slok na obisku v sosednji republiki ■ Centralni obrati — S postavitvijo finančnega plana v Centralnih obratih, ki znaša v letošnjem letu milijardo 510 milijonov in z uvedbo ekonomskih enot se naloge Centralnih obratov do podjetja bistveno spreminjajo. Uvedba ekonomskih enot zahteva boljšo organizacijo dela, priprave materiala in vse ostalo, kar je v zvezi s proizvodnjo. Tako je n. pr. zelo kritično stanje za kleparsko delavnico, ki ima po planu sklenjenih pogodb le za ca. 46 /o. Vse kaže, da si bo morala kleparska delavnica iskati dela pri tujih podjetjih. Približno ista slika je tudi z oddelkom za težko mehanizacijo. Tudi ta plan bo težko realizirati, saj so buldožerji, skreperji in žerjavi le minimalno izkoriščeni. Na seji delavskega sveta so tudi razpravljali, da bo treba poostriti disciplino glede koriščenja strojev, ker nekatere ekonomske enote izrabljajo stroje do maksimuma. Za tekoče vzdrževanje pa zelo malo skrbe, ker to bremeni same edinice, dočim bremenijo generalne reparature, amortizacijski sklad. Poleg tega bo moral imeti oddelek za mehanizacijo boljšo evidenco nad stroji, ki so bili oddani edinicam po režijski cčni. Dogaja se namreč, da nekatere edinice posojajo te stroje tujim podjetjem in pridejo tako na račun mehanizacije do neopravičenega dobička. ■ Obrat gradbenih polizdelkov — Sindikalna podružnica je na zadnji seji razpravljala o delu in uspehu ekonomskih enot in delu novoizvoljenih svetov. Na sejo so povabili predstavnike svetov EE. Le-ti že razpravljajo o gospodarski problematiki in delovni disciplini. Razpravljali so že tudi o športnem dnevu »Gradisa« ter pričeli s pripravami za tekmovanja. ■ Zalog — Na lokotovor-ncm kolodvoru so usposobili novo naselje. To še ni v celoti naseljeno in so nekatere sobe uporabili za skladiščenje cementa. 1. maja, to je točno do določenega roka, so zaključili dela na kanalizaciji za VP. To je izredno velik uspeh in glavno zaslugo, da so se držali termina, ima tudi delovodja Štefan Gomboe. Govora je tudi o. gradnji atomskega reaktorja. Osmrtnica Dne 26. maja 1961 je po dolgi in mučni bolezni umrl tov. LAGOJA IVAN, visokokvalificirani zidar, rojen 2. septembra 1910 v Mengšu. Pri podjetju Gradis je bil zaposlen od 19. oktobra 1948 in sicer na gradbiščih: Kamnik. HC Moste, Groblje, Litostroj, od leta 1950 dalje j>ri Gradbenem vodstvu Ljubljana. Dobrega in vestnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. I \ li UI ti 11 \ II U V U U p U li 1 0 11 u Na obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte je bil v Šoštanju svečan začetek obratovanja našega največjega turboagregata v državi. Poleg številnih gostov se je otvoritve udeležil podpredsednik Zvezne ljudske skupščine tov. Franc Le-skošek-Luka, sekretar za industrijo Zveznega izvršnega sveta Mio-drag Kekič, član Izvršnega sveta LRS Tone Bole, sekretar za industrijo ing. Viktor Kotnik ter številni gostje. Podjetje so na svečani otvoritvi zastopali tehnični direktor ing. Jože Uršič, ing. Srečko Cvahte, ing. Silvo Erjavec in drugi. Tudi drugo fazo dela termoelektrarne Šoštanj je gradil naš kolektiv pod vodstvom priznanega stro- kovnjaka ing. Srečka Cvahteja. Kljub dostikrat težki situaciji je kolektiv gradbenega vodstva Celje vsa gradbena dela pravočasno izvršil in s tem pripomogel k predčasni dograditvi druge faze elektrarne. Novi agregat ima zmogljivost 75.000 kW in predstavlja v elektrogospodarstvu FLRJ enega izmed najvažnejših elektroenergetskih virov. Z dograditvijo druge faze termoelektrarne v Šoštanju je naše podjetje ponovno dokazalo, da je kos vsaki nalogi. Termoelektrarna Šoštanj pa je nov prispevek k razvoju našega gospodarstva in socialistični graditvi naše nove Jugoslavije. C. Pravni nasveti 1. Ali ima šofer pravico na osebni dohodek za nadurno delo? a) če je po rednem delovnem času, ki je trajal med 6. in 14. uro, v razdobju med 14. in 18. uro prost, od 18. do 20. ure pa v pripravnosti; b) kadar je na sedežu podjetja na razpoloženju med 14. in 20. uro, čeprav je v tem času vozil vsega skupaj 2 uri? Odgovor: Šofer, ki je šel na pot ob začetku delovnega časa, t. j. ob 6. uri zjutraj, je svoj redni delovni čas zaključil ob 14. uri. Če je od 14. do 18. jjrost, se mu za ta čas ne plača osebni dohodek za nadurno delo. Če pa je bil od 18. do 20. ure v pripravnosti, mu prijmda osebni dohodek za nadurno delo, ker se za šoferje smatra stanje pripravljenosti kot izvrševanje delovne dolžnosti. Šoferju, ki čaka v sedežu podjetja na vožnje, pripada za ves ta čas nadomestilo za nadurno delo ne glede na to, koliko v tem času efektivno vozi. To nadomestilo pripada šoferju, ki je v pripravljenosti zato, ker sc ta č^s smatra, kot da šofer efektivno deta. 2. Ali pripada vajencem nagrada tudi za dneve neopravičenih izostankov s praktičnega dela ali šolskega pouka? S tem v zvezi nas zanima, ali se sme vajencu odbiti od njegove nagrade ustrezni znesek za neupravičeni izostanek? Odgovor: Po sedaj veljavnih predpisih, ki urejajo in regulirajo odnose med vajenci in gospodarsko organizacijo, se vajencu ne bi smelo odbiti od njegove stalne nagrade zaradi neupravičenih izostankov. To pa zato, ker predpisi takšnega kaznovanja oziroma sankcioniranja ne predvidevajo. Kazni za kršitev delovne discipline (med njimi tudi denarna kazen) so predvidene samo za delavce v delovnem razmerju. Poudariti je treba, da vajenci v gospodarstvu niso osebe v rednem delovnem razmerju, temveč v učnem odnosu, zaradi česar se določbe zakona o delovnih razmerjih, ki govore o kršitvi delovne discipline in di- sciplinskem kaznovanju glede vajencev ne morejo uporabljati. Glede na to se proti njim ne more uvesti disciplinskega postopka in izreči denarna kazen v smislu 237. člena zakona o delovnih razmerjih. Pravice in dolžnosti vajencev so regulirane z uredbo o vajencih, katera pa v nobenem določilu ne predvideva znižanje nagrade zaradi neupravičenega izostanka s jiruk-tičnega dela ali šolskega pouka. Predvideno je samo to, da vajenci, ki kršijo svoje dolžnosti, oziroma ne izvršujejo navodil za delo, morajo biti opominjani, oziroma se jim lahko izreče ukor. V primeru, kadar vajenec ponovno kljub opominu ali ukoru krši svoje dolžnosti, oziroma jih ne izpolnjuje, sme direktor podjetja predlagati, da ga pristojni organ ljudskega odbora ukori ali posvetuje. V težjih primerih more podjetje zahtevati odobritev, da se s vajencem, ki ne izpolnjuje svojih dolžnosti, razveže učna pogodba. Končno bi opozorili še na določilo čl )8 uredbe, ki predvideva da podjetje lahko razveže učno pogodbo oziroma od nje odstopi med ostalim tudi v primeru, če vajenec brez odobrenja podjetja ali upravičenega razloga zapusti učenje in ne nadaljuje svojega dela v roku 8 dni. To določilo uredbe predstavlja analogno uporabo zakona o delovnih razmerjih oziroma predpisa, ki ga vsebuje cit. zakon, ki pa govori o samovoljni zajiustitvi delovnega razmerja. Kolikor bi interni predpisi podjetja, ki urejajo odnose med pod-jetjeni ih va jenci,' vsebovali kakršnakoli določila, ki nasprotujejo, oziroma niso v skladu z duhom zgoraj navedene uredbe, bi to jiredstavlja-lo kršenje veljavnih predpisov in se zanje smatra, kakor da jih ni. Če tako nasprotje med internimi predpisi in veljavnimi zakonitimi normami obstaja, bi bilo potrebno tovrstne interne predpise korigirati in jih jjrilagoditi veljavnim zakonitim določilom. Bager »Peter Klepec« črpa morje s področja, kjer bo drugo leto že stalo koprsko pristanišče Naše delavce v koprskem pristanišču čaka težka naloga: zaradi mehkega terena bo treba izkopati zdaj okoli 50 globokih vodnjakov (do globine 7 m), tako da bodo temelji pristanišča čimbolj trdni Kotiček za žene To je tema, o kateri je bilo napisanih že precej besed, precej zelo enostransko izgovorjenih. To je tema, ob kateri se morda mnogi zgrozijo in spomnijo na hude ure, morda celo leta skupnega življenja. Ali pa je to nujno? Vem, da v teh razmišljanjih ne bom iznašla smodnika. Tudi jaz pravim, da je enostavneje, če mladi živijo sami za sebe. In če to ne gre? Ali naj se zato ne poroče, ali naj živijo ločeno, vsak j>ri svojih starših? In če tudi tako ločeno življenje ni mogoče? Kaj bi naštevala vse variante, ki nas silijo v tako skupnost! Dejstvo je, da je to zelo pogost pojav, ne samo pri nas, ampak povsod, kjer je žena zaposlena. Zato mislim, da je bolj pametno stvari pogledati jasno v lice, odvreči vse hude misli in se zavedati, da je strpnost ti-ta, ki jo zahteva od nas življenje. Osebno sem bolj navdušena za skupno življenje s starimi, kot pa. da bi dnevno vodila otroka v jasli, da gre mama v la.n za onemogle in še in še... Upam celo reči, da skupno življenje danes ni le izhod v sili, ampak nova oblika življenja, ki jo čas prinaša. Zato zelo obsojam tiste, ki mlade ženske hujskajo že vnaprej, češ, nikar se poroč.ti, če nista sama. 1 ašče so grozne. In tako dalje. Mislim, da motamo težiti za tem, da mlade ljudi na tako skupno življenje pn-pravimo, da jih zanj vzgojr.no, da sami zelo resno premislim J svoje odnose do tašč. da smo si na jasnem, da čas beži in da bomo morda kmalu tudi me tašče. V čem je ta vzgoja? Predvsem se mi zdi nu;no ovreči mnenje, tašča je zlo. Mnoge mlade žene gredo na možev dom s to mislijo in se že vnaprej oborožijo, češ »mene pa ne bo, jaz se ne bom pustila«. Kako napačno ravnaš, mlada žena, če tako misliš. Pa kako veliko boš morala popustiti, če boš hotela živeti v miru. Ali pa veš, da je težko popuščati, če si polna takih oholih misli? Če imaš moža le malo rada, boš nujno imela rada tudi njegovo mamo. Kot vedno v življenju, je treba tudi to ljubezen do tašče znati obvarovati zla. To je treba hoteti, tako kot hočemo v službi. Saj tudi tu često odpuščamo, zapiramo oči in sku- v trenutkih nevolje in jeze. Kaj bi govorila, da tega ne doživljam. Skušam pa si vedno tedaj, ko sem najbolj jezna na taščo, predočiti tiste dni, ko sva si dobri. To mi pomaga premostiti jezo in kuhanje mule. Zgodilo se je že, da sem v mislih vse mogoče izrekla, pa sem bila potem zares bolj osata. To je zelo slabo, premlevati slabosti nekoga ali sam s seboj ali s kom drugim. Zle misli se tako vsidrajo v nas, da zelo vplivajo potem na odnose s tistim človekom, katerega smo opravljali. Zato je res bolj pametno o slabih lastnostih tašč ne premiš- tudi ona deležna pozornosti, morda ji damo celo včasih prednost. Mladi morajo najti način, da se mama ne čuti zapostavljena pred sinaho. Vidim mojo taščo, kako je vesela, kadar kdaj ka j dobi. Tudi izven njenih praznikov ji včasih prineseva z možem kak »odpustek« iz mesta. Zakaj ne, če ji je to v veselje? In stari ljudje imajo tako radi, če na njih kdaj mislijo na tak način. Tu ni vprašanje denarja, ampak dobre volje. Ko sem z otrokom na sprehodu, prinesem domov drobno cvetko, vejico za staro mamo. Teh drobnih vsakdanjosti je Stari in mladi v družini samo razumeti nevoljo in tudi krivice. Zakaj bi bili d - mšče, ki je stara in utrujiV" ’'o'lj nepotrpežljivi? Saj tašča sama na sebi ni slaba, le voditi hoče. Posebno še, če gospodinji. Ali ni razumljivo, da smatra tašča tudi sinaho sebi podrejeno? Zakaj bi se ne jjodredila? Ali ji bo krona padla z glave? Jaz mislim, da je tu vir vsega zla v skupnem življenju starih in mladih. Mislim tudi, da je mlada tista, ki se mora prilagoditi, ki mora skušati tašči ugoditi in ji biti vljudno uslužna. Vsak človek je vreden svojega spoštovanja, pravimo, in med tujimi ljudmi to še nekako upoštevamo. Do tašče pa kar mislimo, da tega ni treba. To res ni prav in kot pri vseh odnosih je tudi spoštovanje tisto. kar oživlja in plemeniti odnose. Zato iskreno svetujemo vsaki mladi ženi, spoštuj svojo taščo, skušaj spoznati njene dobre strani, ki jih gotovo ima. Iz svoje prakse lahko rečem, da je to edini in najboljši izhod Ijevati in ne govoriti z nikomer, pa jih bomo dosti laže prenašali. Končno morajo tudi tašče nas prenašati, ki smo tudi po svoje sitne in težke, čeprav smo mlade. Vsako drugačno ravnanje bi lahko izzvalo prepir in to nihia nobenega smisla. Le pomislimo. koliko besed je jrotreb-nih, da prekličemo eno samo ne-jiremišljeno besedo. Na to često pomislim in moram reči. da jsrav dobro voziva. Mama ima za seboj žviljenje, ki jo je po svoje oblikovalo in bi bilo nespametno in predrzno misliti, da bi zaradi mene, toliko mlajše, delala in mislila drugače. Nadalje je-tu še ljubosumnost, ki greni življenje starih in mladih. Tako je in s tem je treba računati. Mame so na sinahe ljubosumne in pameten sin se bo o tem z ženo pogovoril in bosta skupaj pametno reševala ta problem tako. da mama ne bo prizadeta. Jasno, da bo mož kupil ženi darila za to in ono priliko, pri tem pa ne sme popolnoma pozabiti na mamo. Naj bo nešteto in te oblikujejo naše življenje. Zakaj bi si ga grenili zaradi njih? Nihče me ne bo prepričal, da to ni mogoče. Morda je res brez-ujmo, če je spor že tu, če se mlada in stara že sovražita, kar je zelo često. Če pa spora še ni, tedaj je to res najboljša pot, ki jo lahko ubere mlada žena, če noče živeti s taščo v miru. j Tako taktično postopanje v malenkostih je važno, da si tudi tašča ustvari določen odnos ;n j, spoštovanje do sinahe. Kajti, i o so otroci, tedaj pa je treba zn ti uveljaviti svoj prav in čudno, tu se tašča v glavnem ne proti- j. vi. ke.r sinaho ceni in ji zaupa. Kako. ne, saj sta si dobri' Končno, urejeni odnosi med 5 staro in mlado pomagajo premostiti težave, ki so morda v mladem zakonu med možem in ženo. Ce živimo skupaj pod eno j streho, je |)ač treba misliti na to in ovreči vse. kar ovira in se oprijeti vsega, kar žlahti naše družinsko življenje. I Organizacija drobnih del v gradbeništvu in varnost Delaj vumo! To je brez dvoma Sedaj smo že mnogo bliže glav-ena od osnovnih pravic, ki jih ima nim izvorom nesreč in zaključkom, vsak delavec v proizvodnji, vsak ki jih moramo sprejeli za njihovo član naše družbene skupnosti. Iz te odpravo. pravice pa sledi odgovornost in dolžnost organizatorja proizvodnje, da delo organizira tako, da je delo varno, da delovni proces ne ogroža Pojdimo kar po vrsti: 1. nakladanje in razkladanje ter S severne meje vas toplo pozdravljamo, so dejali člani kolektiva iz Ruš pri Mariboru v Število nesreč po edinicoh v aprilu EdkrMea štev. zaposl. Nee-reče pri saiHime težje delu lažje Neereče na pot* skiipoj Gr. v. Ljubljana .... 1010 2 7 i 10 Gr. v. Celje 655 — 3 9 12 Gr. v. Maribor 1064 1 8 i 10 Gradbišče Zalog .... 371 4 4 Gradbišče Jesenice . . . . 415 — 2 2 Gradbišče Koper .... 267 — 1 1 Gradbišče Kranj .... 250 1 1 Gradbišče Ravne .... 288 1 1 CO Ljubljana 371 — — 4 — 4 CO Maribor 175 — 2 i 3 OGP 262 2 2 Škofja Loka 154 — — ’ — — Projektivni biro .... 27 — — — — — Centrala 86 — — — — — skupaj 5395 — 6 42 3 51 azi, da ne ho prepozno! H Poročilo operativnega kontrolorja elektroslužbe »Gradis« ob pregledu električnih instalacij na stav-biščih Gradbenega vodstva Ljubljana z dne 25. maja 1961 pravi: Sektor Stolpnice 1. Razdelilna omarica G 17431 je bila odprta, varovalke so bile krpali e. 2. Stikalo na mešalcih malte je potrebno zaščititi po dogovoru z električarjem. Sektor Titova 3 1. Razdelilne omarice še vedno nimajo vse G številk. 2. Razdelilna omarica G 10797 je vlomljena in se ne da več zapreti. Varovalni patroni so bili krpanj. 3. Dovod iz razdelilne omarice v jedilnico na stavbi ni pravilen, in 2. pri tesarskih delih . . sicer je potrebno zamenjati P vod- 3. pri zidarskih delih . . nik s kablom. 4. pri zemeljskih delih 4 Razdelilna omarica G 16797 še 5. pri železokrivskih delih vedno m poikrita in jo moči dezev- zdravja ali celo življenja izvajal- prekladanje opeke na gradbišču cev. Tudi najboljša organizacija predstavlja sicer le 5 % nesreč pri dela pa ne nudi 100% varnosti. Ne- transportu, vendar je tudi ta od-previdnost posameznikov je nekaj, stotek nepotreben. Z dosledno upo-pred čemer ni popolne zaščite in rabo zaščitnih sredstev za^ roke in kar ogroža zdravje in življenje ne z večjo previdnostjo bi že nekaj le neprevidnega samega, temveč tu- opravili, a uvedba osnovnega orga-di njegovih sodelavcev. nizacijskega principa, da naj gre Skrbeti za varnost na delovnih Prl>Lzvajalc8 grad.tve mestih je tako obširna naloga, da cimmaujse število rok, kar bi ___i i„ ° - delo bistveno pocenilo, bi skoro člani kolektiva od direktonTp^l- onemo^.f« nesreče. Dobava opelc jetja do tehničnega kadra, pa do v |*»ket.lh’ v zvezlh’ poslednjega proizvajalca v podjet- mel'aB.z.ra,no nakladanje na pre-• j- i . 1 ,.J,. vozna sredstva, prav tako razkla- ju Medtem ko je direktor podjetja d • i:. nak,lf.ov in Hire-kino odgovoren za zagotovitev finančnih i i '/i -^- • P- i-u i sredstev, potrebnih za pravočasno skladiščenje al, postrežba na mestu in učinkovito tehnično varstvo, mo- z!?anJa. s strojnim transportom z rajo vsi neposredni organizatorji stoJpmm, žerjav., b. sko- prokzvodnje delo organizirati in vo- ro '7' "’ 1?klJ"c,la d®10^ S‘,° drti v skladi, s predpisi in pravil- m s. nioznost nesreč. Moderm-nikom o HTV službi v podjetju. zac,->a dobave in mehanizacija tran-Vsaik član kolektiva pa je dolžan športa m nakladanja bi opravila delali po zahtevanih smernicah in s,v«Je tudl "lcde vecJe varnosti pr. se izogibati neprevidnosti, ki bi e u* spravljala v nevarnost njega same- 2. Prevažanje s samokolnicami in ga ali njegovo okolico. Se ene dolz- . japanerji participira ka.r z 18 % od nosti organizatorjev proizvodnje ne nesreč pri notr. transportih. Večja smemo pozabiti: dolžni so vsakega pazljivost delavcev bi brez dvoma neposredmega proizvajalca seznani- opravila nekaj, organizacijsko pa 1 z nevarnostmi delovnega mesta, jjj i)ji0 treba upoštevati, da niti sa-mu razložiti potrebno uporabo za- mokolnica niti japaner nista pri-scitnih sredstev in ga seznaniti s merna za prevoze po slabih poteh, pravilno uporabo delovnih pnpo- niti strmejših naklonih. Skoro mockov. Podatki ,z lanskega leta, vse nesreee izvirajo iz vožnje po ki smo „h zbral, za nase podjetje, pre<>zkih poteh (padec s po(i.J 'e_ da analiziramo pogostost posamez- vrnitev) aU za.radi vozllie po ram- ’1'1',,';“rec’ ka/eJ° zel° za„,mlve pah. morda celo spolzkih zaradi a e' dežja ali ledu. Napačna organiza- Tako smo ugotovili, da je bilo ciia dela! Tudi. preobremenitev sa- nesreč mokolnice ali japanerja so pogosti 1. pri transportu materiala v,zroki n«reč - zopet organizaoij- im strojev, razkladanju in ska, n?P.aka- Uporabljajmo torej sa- prekladanju in tla vožnji mokolnice za kratke prevoze, za z avtomobili 40 % katere napravimo dobro utrjeno 3. Razdelilna omarica v stolpnici : ,p° ,ai P,.rla ln. J.° ""l><'1 dezev" 6 ureditev gradbišča red na 4 je bila odprta. Varovalke so bi- £ i.ud* J, ej omaric, so bile krpa- _radbi§x» • „ e; 20 % 16 % 7 % 2 % kable priključujejo le krpane, brez utiča. 4. Opažni vibrator V 16865 ima prekinjeni ozemljitveni vodnik (kabel je trožilen, PVC žica za zemljo pa utrgana). 5. Razdelilna omarica G 16694 je ne varovalke. 5. Mešalec malte ni bil ozemljen. Sektor Vodmat gradbišču, jame, slabo orodje....................... 6 % 7. krovska dela............... i % 9. vse ostalo............... . 7 % 1. Razdelilne omarice je treba opremiti z napisi tokokrogov (po-- rabnikov). Vrata na razdelilen trans-bila odprta. Varovalke so bili krpa- formatorske postaje pa je potrebne. Plošča z elementi.ni pritrjena, no zakleniti. Kabel se uklaplja brez utica. 2. Kable za reflektorje pri noč- ... _______. 6. V kotlarni so priključili grel- nem kopanju kanalizacije je po- se mora posebno posvetiti študiju ne stroje zelo neurejeno m nestro- trebno preko dneva odstraniti iz izboljšanja varnosti, kovno Mislim da bi bilo pravilno, prehodov, ker se bodo sicer poško- Da bomo lahko še podrobneje da taksne priključke napravi To- dovali. razpravljali o organizacijskih mož- Op«ml>a: Q nepravilnostih elek- nostih za odpravo nesreč, si naj- trične ureditve gradbišč so bili prej publiže oglejmo vzroke, ki so Skupaj . . 100 % Mislim, da so gornji podatki za vsakogar, ki ima opraviti z organizacijo dela, silno poučni. Iz njih bo lahko razbral, v katerih delih plovod sam, ker spada to deko k notranjim instalacijam kotlarne. 7. V razdelilni omarici G 17558 so krpane varovalke. 8. Kabel za razsvetljavo gradbišča pri transformatorski postaji (izven ograje) visi z droga v zraku in je kaj pripraven, da bi se otroci gugali na njem. pot, široko vsaj 50—60 cm. Vsebina naj ne presega običajnih 45—60 cm pri horizontalnih prevozih. Za japaner mora biti utrjena pot, široka vsaj 50 cm več kot je maksimalna širina japanerja. Ker niti japaner niti samokolnica nimata zavor, nista primerna za vožnjo po strminah brez primernega va rovanja. 3. Prenos-prekladanje in sortiranje materialov je delo, pri katerem je največ nesreč po gradbiščih. Res, da so običajno to le lažje nesreče, a tudi izgube prstov niso tako redke. Popolnoma se temu delu ne bo možno ogniti v naši organizaciji delovnih mest. Velja pa naj pravilo, naj to delo opravljajo le gradbinci, ki material poznajo, na odstotek nesreč bo lahko bistveno vplival reti na gradbišču. Dobro opozorjeni električarji. povzročili nesreče pri treh »Vadbe- or£.a?izirano gradbišče, kjer bo ma- Poročilu samemu ni kaj dodati. nih operacijah. Najprej razčlenimo ze ^P°cetka deponiran pra- Povprašamo le tiste, ki so odgo- že navedenih 41 % pri transportu. Y Poseb,n0 lesa za odre in opa- —: —-------i__. ? ............... ^ v ze> hjer bodo deponije razporejene Ce vzamemo zopet število nesreč po v naprej preštudirani organiza- i t ra L rvL i ^«1 ,l. : L. • i i i • i i i vorni za urejanje električnih instalacij. če se zavedajo, kam lahko pripelje taka nevestnost? . . Zakaj dopuščate, da vaši sodelav- bplosno: Na sektorju je več kot ei delajo v smrtni nevarnosti? dve tretjini prevezanih varovalk. Zakaj nas mora vedno nesreča ki uničujejo praktično vso zaščito, opomniti, da preveč opuščamo var- 0 zaščitnih steklih na varovalnih Postne ukrepe? ' kapah sploh ni sledu. Omarice so Ali ni dovolj, da nas na nevarno-odprte in prepuščene vsakomur, da sti pri delu z električnim tokom dela in uničuje električno ureditev, opozarjajo nesreče izven našega Kaže, da se električarji premalo podjetja, ki so zelo pogoste in ve-zavedajo svojega dela in odgovor- likokrat smrtne? Zakaj hočemo do- prevažanja z avtomobili, nosti za nemoteno in varno elek- kaza doma v svojem kolektivu''1 padcev z njega . . . . trično obratovanje gradbišča. Sek- Naj bo objava tega poročila po- 5. čiščenja, popravila, mon-tor je_ električno zelo neurejen, novno opozorilo vsem tistim, ki so laže. premika strojev . . 1 „ ™;IJEl UpravlJai0 dela iz- P« službeni dolžnosti odgovorni za 6. dela s stroji za notr. prenos materiala, z žerjavi ven svoje stroke. Sektor Jarše Na - sektorju sta od električnih strojev samo mešalec betona in žer-jay.v.V razdelilni omarici manjkajo zaščitna stekla na varovalnih kapah. Ugotovljeno je tudi bilo, da se kabel žerjava ne navija pravilno na boben, ker je jermen raz-logpjon in ne drži kabla napetega. Koliikor ga je bilo mogoče zreguli-rati, so to storili, treba pa ga je zamenjati. (O tem je bil obveščen mg. Rdthel). Sektor Trg na debelo 1. Razdelilna omarica G 16796 nd v uporabi. Potrebno jo je urediti in odposlati na drugi seftior. 2. Ročni skreper G 16A17 se iz-klaplja z utičem na stroju jn ne v razdelilni omarici, kar je n^evarno, ker je izvlečen kabel iz stroja še vedno pod napetostjo. 3. Obrtniki (»Radnik«) vključujejo svoje stroje na razdelilne omarice brez utikačev in s tem uničujejo naše naprave, izpostavljajo pa' tudi druge delavce nevarnosti.” Sektor Vajenska šola V razdelilni omarici so bile prevezane varovalke. pravilno izvajanje in funkcioniranje električnih instalacij. Prekinimo s sedanjo prakso, preden ne bo prepozno! Janez Škofič pri transjrortu kot 100 %, se je od vseh teh nesreč zgodilo zaradi: nesreč ! nakladanja in razklada- nja ter prekladanja opeke 5 % 2. prevažanja materiala s samokolnicami. .... 18% 3. prenosa - prekladanja in sortiranja materiala . . 37 % 8 % 16 % 10 % 6 % 100 % 7. ostala dela Skupaj cijski shemi, bo imelo takih del čimmanj in bo s tem tudi odstotek nesreč manjši. Razmetan material in neočiščen les jxiln žebljev itd. so največkrat vzrok znatnemu številu nesreč pri teh-delih. Dobra drobna delovodska organizacija dela lahko doprinese svoj delež z‘a znižanje števila nesreč. 4. Prevažanje z avtomobili, obešanje nanj, napačno naloženi tovori pa tudi pomanjkljivi avtomobili povzročajo 8 % od nesreč pri transportih po gradbišču. Tu se z organizacijo dela ne more dosti pomagati, edino poraba veščih transportnih delavcev na takih delih in pravočasno poučevanje o raznih nevarnostih, ki groze delavcu, zapo- 2c mesec dni je odprto naše grad bišče ob Gospodarskem razstavišču, kjer bo že letošnio iesen oh drugem mediiiuodnem sejmu gradbeništva dograjena razstavna dvorana sleneinu pri avtotranspor nkropi, ki jih lahko podvzamemo. 5. Čiščenje, popravilo montaža in premik strojev terja kar 16 % od nesreč pri transportu. Tu mora veljati pravilo: pri stroju naj delajo samo ljudje, ki so stroja vešči. Tisti, ki stroj čisti, vzdržuje, montira ali nadzoruje in vodi njegovo prestavitev, mora ustroj stroja, njegov jrogon, funkcijo posameznih delov, težo itd. dobro poznati. Samo tako bo stroj strokovno oskrbovan, vzdrževan itd. Samo tako pa bo tudi možno preprečiti nesreče. Tudi bi moralo obveljali strogo načelo: večjega stroja se ne sme namestiti ali premestiti brez ustreznega strokovnega nadzorstva. Posebno važno je to še za stroje, ki jih žene električna energija, pri katerih je potrebno strokovno pravilno izvesti odklop in ponovno jpfiključitev na električno omrežje in stroj pravilno ozemljiti. To delo le prepogosto opravljajo nevešči ljudje, brez kontrole elektromonterja. Primeri, ko med premikom stroja pokvarijo ozemljitev, ki jo ponovno nestrokovno ali sploh ne priključijo, so prepogosto vzrok za hude nesreče. Pri vseh namestitvah, premestitvah ali odklopih strojev, ki jih žene električna energija, mora stroj pred ponovnim stavlja.njem v pogon brezpogojno pregledati tudi elek-tromonter, ki z merjenjem preveri Omski upor priključene ozemljitve. Med redna vzdrževalna dela pa spada tudi redna občasna (mesečna) kontrola ozemljitve vseh električnih naprav na gradbišču. Organizacija te službe na gradbišču je nujen ukrep za preprečevanje znatnega števila nesreč. 16 % nesreč se bo s temi ukrepi lahko občutno zmanjšalo. 6. Ko smo že pri strojili, si oglejmo še 10% nesreč, ki nastajajo pri upravljanju s stroji na gradbišču. Konzolna dvigala, stavbna dvigala, vitli in stolpni žerjavi vsekakor prednjačijo. Neupoštevanje varnostnih predpisov ali njihovo nepoznavanje, slaba organizacija dela, pokvarjena ali iztrošena mehanizacija, slabo vzdrževanje stroja ali potrošnih delov (jeklenih vrvi) so mnogokrat vzrok za hudo nesreče. Organizacijski ukrepi lahko nekaj opravijo: — a) redni pregledi strojev, posebno potrošnih delov -— zavornih oblog, jeklenih vrvi, varnostnih naprav, namestitev pravilno delujočih signalnih naprav, izdelava pravilnikov o uporabi posameznih naprav — pismena svarila in pouk vseli zaposlenih o funkcioniranju in pomenu naprav lahko mnogo koristijo. Organizacija delovnega procesa tako, da obrato-vodja stroja čimmanj križa možne poti, kjer se gibljejo delavci, je lahko v korist znižanju nezgod. Predvsem pa lahko mnogo opravimo z namestitvijo avtomatskih relejnih varnostnih naprav, ki ob okvari avtomatsko zavrejo in ustavijo delovanje stroja. Te naprave, ki jih je pri nas le težko dobiti, so pa v inozemstvu obvezne pri strojnih napravah, bi morala pričeti naša strojegradnja čimprej vnašati v svoj proizvodni program, naši predpisi pa zahtevati njihovo natančno . iiporapd. Tako smo si ogledali, kaj bi se dalo ukreniti pri zmanjšanju naših, lahko rečemo najnevarnejših delih —, notranjih transportih. Ni golo naključje, da je odstotek nesreč tu naj večji. Naši organizatorji proizvodnje se ravno pri notranjih transportih dostikrat pokažejo premalo gospodarji položaja. Od vseh faz dela je notranji transport marsikje najmanj nadzorovan in organizacijsko voden. Notranji transporti, prenosi, prekladanje in sortiranje materialov, vzdrževanje ureditvenih naprav pa je tudi delovna faza y našem gradbenem procesu, ki je še najmanj mehanizirana, ki zaposluje večino naše nekvalificirane delovne sile, ki zaposluje vse novince, ki so komaj prišli v našo stroko, ki je še ne poznajo, s katerimi pa vse premalo delamo, da bi jih seznanili z delovnimi postopki, z nevarnostmi, ki jim pri delu grozijo in z nujnostjo, da uporabijo predpisana zaščitna sredstva pri delu. (Nadaljevanje sledi) Ing. Alfred Peteln »Gradisov vestnik« izdaja delav svet podjetja Gradis. LHeja ga ur niški odbor. Odgovorni uredi Lojze Ceptis. — Tiska tiskai žloneta Tomšiča« v Ljubljani. — Izhaja mesečno. Vsak tlan vedno bolj občutimo bistvene spremembe v našem poslovanju. Zdaj teče reorganizacija bank, začenja se nova kreditna politika, ki bo bistveno vplivala na naše gospodarstvo. Nov bančni in kreditni sistem daje predvsem nov poudarek nadaljnjemu razvoju komunalnega sistema. Komunalne banke oblikujemo kot linančne institucije, preko katerih bi združevali vsa prosta denarna sredstva gospodarskih organizacij in državljanov kot prispevek k nadaljnjemu razvoju materialne osnove komune. Kredite za obratna sredstva so dobivale gospodarske organizacije doslej centralizirano prek Narodne banke, ki je podeljevala razpolož- Celje . Jesenice Ijiva sredstva prek svojih podružnic, kolikor so bili za to dani pogoji. Jasno nam mora biti, da sedaj opuščamo še zadnje administrativno urejanje v gospodarstvu, to pomeni, da dobivata tako denar kot kredit vse večji pomen v našem gospodarstvu. Ce hočemo povečati našo realizacijo, oziroma izvršiti letošnjo plansko nalogo, je nujno, da imamo za to potrebna obratna sredstva. Do lanskega leta smo imeli, kot nam je znano, sklad osnovnih sredstev in sklad obratnih sredstev. Nov sistem to opušča in daje možnot prelivanja iz obratnih sredstev v osnovna in obratno. Predvsem moramo vedeti, da bo v bodoče treba misliti ne samo na vlaganja v investicije, temveč vzpo- Položeno N e»po*r a v nan o sit. od jan.—apr. 1961 sit. na dan 20. V. din d.m . 223,372.612 39.183.336 . 179,441.326 69.319.298 . 1511,634.684 86,583.118 . 150,722.221 2 632.043 . 670.347.466 211,617.412 . 330.535.745 114,285.987 . 120,097.058 91,068 249 . 118.088.361 36 854.686 943,239.477 651,544.129 Tri Gracije iz Maribora UM Izkoriščanje težke in v času od 21. marca do 20. aprila lačne ■a m Število strojev i a« Z Planirano ur h •H ^ W 1 Zarač. ur -H S s ctl > V £ £ P Stroji izven obr 15 buldožerji 2020 2126 105 2266 112 305 5 3 nakladači 380 371 97 412 108 265 1 3 skreperji 320 260 81 277 86 — 1 6 bagri 746 1364 182 1566 209 400 1 13 d um perji 1820 2154 118 2341 128 355 3 3 valjarji 360 220 61 243 67 156 1 7 kompresorji 660 1254 190 1623 230 348 — 13 žerjavi 2280 1889 82 1909 84 313 4 1 viličar 100 156 156 180 180 156 — 64 Skupaj 8646 9794 113 10820 125 16 V minulem obdobju so bili posamezni stroji prekomerno zaposleni, to je, celo v dveh izmenah po 12 ur, kar je pravzaprav dvignilo procent izkoriščanja. To pa je oddelku težke mehanizacije glede na visoko postavljeni plan tudi nujno potrebno, če hočemo istega realizirati. Od 64 strojev ni obratovalo 16 strojev — od katerih sta čakala dva nu predispozicijo, ostalih 14 pa je bilo v popravilu ali čakalo na popravilo. Planirano število ur so prekoračili sledeči stroji: — buldožer TG-160 G-17968 za 163 obratov, ur posojen podjetju »Novoles« Novo mesto, delovišče Straža — strojnik Rupnik Adolf, — nakladač G-16778 za 125 obratov. ur na gradbišču Zalog, sektor Moste, strojnik Štucin Florjan, — bager G-17425 za 260 obratov, ur na gradb. v. Ljubljana, sektor »Titova« — kolektor, strojniki Kočar Karel, Žabkar Franc, Kajba R. in Lazar Lovro, — dumper Kochring G-21347 za 215 obratov, ur na separaciji OGP Ljubljana, strojnika Škoda Lado in Strojin Jože, — Diesel valjar G-4311 za 36 obratov. ur- na gradbišču Zalog, sektor Moste, strojnik Šinko Karel, — kompresor G-16533 za 248 obratov. ur na gradb. v. Ljubljana, sektor »Titova« — kolektor, strojnika Mišič Franc in Marcola Alojz, — žerjav G-3727 za 135 obratov. redno vlaganje v obratna sredstva, če bomo hoteli v redu izvrševati naše planske naloge. Pogoji za dodeljevanje obratnih kreditov s strani komunalnih bank bodo ravno z uvedbo enotnega poslovnega denarnega sklada verjetno še težji kot doslej. To navajamo predvsem iz teh razlogov: Skupna izvršitev plana za prve 4 mesece letošnjega leta znaša 21,3 odstotka. Upoštevamo samo realizacijo gradbišč brez obratov (obrati izvršijo 22 % realizacije po planu). Ugotovljeno je, da plan dosegamo. Kako na drugi strani realiziramo položene situacije, je razvidno iz spodnje razpredelnice na dan 2«. maja, to je z dnevom, ko smo izvršili še ponovno za okrog 600 do 700 milijonov del za naše investitorje: Iz razpredelnice je razvidno, koliko znašajo položene situacije in višina neplačanih situacij, ki jih je bilo na dan 20. maja 34 %. K temu prištejmo že izvršena dela do 20. maja in dobimo 1,300.000 dinarjev, dodajmo še zaloge našega materiala, ker nam kaže, kako težka je situacija glede naših obratnih sredstev. Reorganizacija v našem gospodarskem sistemu je zatekla marsikaterega našega investitorja — dobrega plačnika v tak položaj, da ni zmožen poravnati svoje obveznosti. Ne bi mogli dovolj poudariti, kako važno je, ne samo da dela izvršimo, ista naloga naj velja, da dobimo izvršeno delo tudi pravo-ča no plačano. Tj naj bo predvsem skrb komer-ci.i lih šefov naših edinic. Zavedajmo se, da smo predvsem odvisni od lastnih sredstev, zato bodimo neumorni pri izterjavi situacij. Večina naših razpoložljivih obratnih sredstev je stalno vezana v naših zalogah. Praksa že več let nazaj je, da si podjetja medsebojno kreditirajo. Tudi to bo prenehalo. Primer so naše železarne Jesenice, Svctozare-vo, Nikšič itd. Pri sklepanju pogodbe so dvojni pogoji: 1. Da so vse obveznosti za prejeti material poravnane. 2. Ob podpisu pogodbe je položiti barirani ček, ki služi kot kritje v slučaju, da dobavljeni material ni poravnan v 10 dneh po dobavi. Taki pogoji so za nas skorajda nesprejemljivi, posebno zato, ker ne dobimo pravočasno poravnanih naših situacij. Vse kaže, da bomo morali v bodoče prevzemati dela le pri investitorjih, ki imajo likvidna investicijska sredstva in doseči potrebne avanse pred pričetkom del, če hočemo izboljšali naše finančno poslovanje. (Iko Ravnikar) ur na gradbišču Kranj, strojnik Pugelj Anton in — viličar G-94 za 56 obratov, ur po raznih sektorjih v Ljubljani, strojnik Filipič Avgust. Od prej navedenih strojev sta obratovala bager G-17425 in kompresor G-16533 v dveh izmenah po 12 ur na gradb. v. Ljubljana zaradi kratkega roka predvidenih del. Forsirano delo je tudi na separaciji OGP Ljubljana, kjer so zaposleni stroji v dveh izmenah po 8 ur. Še vedno ni v edinicah podjetja večjih del za buldožerje, zato jih posojamo tujim interesentom, kakor tudi kompresorje. Opozorilo strojnikom težke mehanizacije Vsi strojniki so bili na posebnem sestanku poučeni o tem. da je v urni najemnini stroja zajeto tudi gorivo in mazivo. Zato so strojniki dolžni prevzeti v edinici gorivo in mazivo po dobavnicah in jih tudi podpisovati. To zaradi tega, ker služi dobavnica, ki je priložena obremenilni noti kot potrdilo, da je strojnik zares prevzel gorivo in mazivo za svoj stroj. Zaradi neveščega poslovanja strojnikov ima oddelek mehanizacije precej nepotrebnega pisarjenja in reklamacij. Prosimo strojnike, da znova prečitajo navodila, ki so bila prav posebej za njih izdana, ter se po njih ravnajo. Tako bomo dosegli večji in boljši uspeh v našem poslovanju. b)ov gigant v Šaleški dolini Prihodnje leto nameravajo med Velenjem in Šoštanjem pričeti z gradnjo velikega energokemokom-binata. Predvidevajo, da bodo v tem kombinatu oplemenitili letno okrog milijon ton premoga, iz katerega bodo dobili okoli 500.000 ms plina. Ta plin pa bodo po posebnih plinovodih dovažali širom Slovenije. Priprave za začetek del so v teku in kmalu se bodo v Šaleški dolini zopet začele zbirati nove tesarske, zidarske, železokrivske in ostale brigade in v bližini termoelektrarne Šoštanj bo ponovno zadonela pesem gradbenih delavcev. c. . Ker mislimo, da uspehi posameznih edinic pri izpolnjevanju postavljenih nalog ne zanimajo samo tehnični kader, ampak zelo širok krog naših delavcev, ki žele tudi primerjati uspehe svoje edinice z uspehi drugih edinic »Gradisa«, bomo odslej omogočali tako primerjavo s tem, da bomo vsak mesec objavljali rezultate izpolnjevanja planskih zadolžitev za vsa gradbišča in gradbena vodstva. Iz tabele bo razvidna zadolžitev posameznih edinic, koliko je posamezna edinica od svoje naloge že opravila, razvidno bo, ali je pod ali nad postavljenim planom in koliko. Poleg teh podatkov pa bo tabela pokazala še drug rezultat: ustvarjeno realizacijo v odnosu na vse zaposlene, tako imenovano bruto produktivnost. Z drugo besedo, koliko je bilo planirano in koliko je bilo dejansko obračunanega dela na vsakega zaposlenega v edinici od 1. januarja do konca obravnavanega obdobja. Tabela bo torej pokazala še uspešnost dela po edinicah, saj bo plan produktivnosti upošteval specifičnost dela in mehaniziranost posameznih edinic. Ob primerjavi dveh zaporednih label pa bodo člani kolektiva lahko tudi kontrolirali, kje se rezultati izboljšujejo, kje slabšajo. Prva objavljena tabela za obdobje od 1. januarja do vključno april kaže sledeče podatke: REAU2ACI7A NA 2AP0SLENEQA OD II. DO 0BRAČ MESECA V MIL7 0,A9 m. 0,48 0,38 0,40 0,37 0,50 0,49 .0,52 0,G3 0,33 0,29 0,43 0,55 0,50 0,(o5 0,47 0,50 RE A1.12ACI7A PLANA S 1 i i i i 24 4 Ifc.L 10,9 25.5 ! 13.0 BELO - PLAN ČRNO - REALIZAC. 25,4 2k,5 Hilli 21,3 fO ut O u» o ■+ I II z: z OD O O OD tn o ih dni na morju. Se nekaj navodil: 1. Da se odpravijo pomanjkljivosti in zagotove mesta res tistim, ki želijo prebiti svoj dopust v enem izmed naših počitniških domov, je upravni odbor počitniških domov sklenil, da mora vsak koristnik plačati določeno oskrbnino vnaprej pri blagajni edinice, v kateri je zaposlen. Po možnosti naj vsak vplača celotni znesek najkasneje do 15. junija oziroma vsaj polovico dnevnega penziona za vsakega člana. Kdor do 15. junija ne plača polovice zneska, izgubi pravico do letovanja. 2. Dokument za pravico letovanja je izdana odločba kadrovsko-spcialnega sektorja, v kateri je vpisan čas letovanja, baraka oziroma soba. Na spodnjem delu odločbe pa mora vpisati blagajnik edinice točen znesek, ki ga je vplačal koristnik. Odločba bo veljala le, če ima podpis blagajnika in žig edinice. Počitniški dom v Poreču je že sprejel prve goste KAKO BO LETOS Z DOPUSTOM? Tako se srečavamo in tako se sprašujemo kakor vsako pomlad: »Saj res! Ti, kam pa poj-deš letos na dopust?« Pri tem se spomnimo, da nas je to vprašala že žena. Sina tudi zanima, kje bo letos plaval kravl in z masko lovil (bolje: gledal) ribe. In končno je dopust zato, da se človek odpočije. Pri tem lahko ugotovimo prijetno dejstvo: Slovenci imamo možnost, da se o počitnicah spočijemo od mestnega hrupa v naših lepih planinah. Kdor pa se rad prepali na soncu in namaka v slani vodi, pa tudi nima daleč na morje. Naše morje ima tako bujno zeleno obalo! Takih morij je malo na svetu! Za nas Gradisovce pa je dopust na morju ali v planinah več kot dosegljiv, saj za zmerno ceno 400 dinarjev na osebo, ki jo je odobril CDS, lahko preživiš z vso družino prelep in zdrav dopust tu ali tam, na morju ali planinah. Ne bomo preveč široko kramljali o tem, kar vsi vemo. To pot bi rad položil na srce samo nekaj iskrenih besed. To pa zaradi tega, ker iz leta v leto opažam nekaj, kar mi greni to lepo poletje. Veste, naši ljudje so skromni in delavni. Pridni so. Ampak da bi svoj dopust porabili doma za delo na polju, na vrtu, v gozdu, to, vidite, mi ne gre v račun. In nekateri zares tako delajo. To je narobe! Ce boste trdili, da je dela tudi doma dovolj, še preveč, potem vam ne bom tvezli, da to ni res! Za delo imejmo čas, in imejmo ga za počitek. Vsak delavec je vreden svojega plačila — in počitka. Toda, delati vse leto na gradbišču, ob dopustu pa (denimo) doma na njivi — to tudi ni pošteno. Iz dveh razlogov ni prav: prvič — naša družba daje posamezniku dopust iz zdravstveno utemeljenih razlogov, da lahko potlej znova primemo lopato, da lahko s svežimi močmi pričnemo delo, ki bo spet trajalo skoraj leto dni. Do novega dopusta. In drugič — imamo družino, ženo, otx-oke. Svoji družini dolgujemo še posebno skrb, da se bomo ohranili zdrave in čile in da bomo lahko še dolga leta služili za njihovo življenje in udobje. Menda imam prav. Premislite in povejte, če ni res tako! Priznam pa hkrati, da člani našega kolektiva kar pravilno tolmačijo take probleme in se pridno prijavljajo za dopust v naših domovih. Doslej smo nabrali že 2300 prijavljencev za dopust, ki pri nas res ni drag. Ampak, spet mi nekaj ni všeč. Pa nikar ne zamerite! Veliko, veliko je takih, ki bi radi odšli na morje ali v gore prav sredi poletja, v juliju in v avgustu. No, seveda, takrat se najbolj zanesejo na lepo vreme, kaj ne? Ampak pri teh muhastih jioletjih, ki jih imamo zadnja leta, tudi takale špekulacija ni kaj prida. To sem izkusil — skrušeno priznam — na lastni koži. Šel sem na dopust julija meseca. Tri dni sem imel čudovito vreme, božansko! Potlej dež en dan, dva dni, tri dni... In še deževno, oblačno, vetrovno. No, potlej pa se je le zjasnilo. Bilo je ravno prav, da sem imel lepo vreme — na vožnji domov! Vidite, pa je bil junij tisto leto zelo lep! Ampak, kdo to ve! Tudi v avgustu sem bil štirinajst dni na morju. V dežju sem prišel tja, potlej sem se dobro opekel in novo deževje mi je hladilo razbeljeni hrbet. Domov grede je našo ladjico pri Senju vihar metal, da je bilo kar čudno. Ampak kaj, tudi Mano-hin ne pove kaj natančno, kako ho jutri. Pa ne da bi človek ugibal kar za mesec naprej! Vse to sem uajjisal zato, ker rad klepetam in se na vreme zares ne razumem kaj prida. Kadar me trga v levi nogi, bo zanesljivo slabo vreme. To mi pa lahko verjamete. Nekaj drugega sem mislil. Ko ho zares odšlo naenkrat polovico ljudi na dopust, kako pa bi potlej teklo delo, kaj mislite? Kakšna vrzel bi nastala v naši produktivnosti! Vidite, zato mislim, da zares ne sme večina ljudi na dopust v enem ali dveh mesecih. In kaj naj napravimo, boste rekli? Kdo pa naj bo »upravičen« do dopusta v juliju in avgustu in kdo ne, boste rekli? Tako napravimo, kakor to delajo v drugih podjetjih. Pustimo v teh mesecih na odmor tiste člane, ki imajo šoloobvezne otroke. Krivično bi bilo, ko bi jim to kratili. Ali naj gredo starši posebej na oddih, otroci pa posebej, časovno ločeno? Ne, to pa zares ne! Mislim, da se tudi vi strinjate s to rešitvijo in jo sprejmete tudi v našo prakso. Takole. Kaj ne, da smo »obdelali« poglavje dopustov. Ne, ne še, tovariši in tovarišice. Mislim, da je dopust eno, odmor pa drugo. Kajti odmor je lahko krajši, in tudi celo prijeten. Takle odmor si lahko večkrat napravimo. V soboto skličemo posvet najbolj vnetih kolesarjev — v nedeljo zjutraj pa ekipa odrine na izlet. Nič problemov zaradi voznih redov in prometnih zvez. Še čas ni gospodar take izletniške ekipe. Lahko se bomo vrnili tudi šele v večernih urah. Židane volje bomo prizvonili nazaj in ves teden po izletu se bomo večkrat spomnili prijetnih uric, ki smo jih prebili na kolesarskem izletu. Pa tudi sindikat naj priredi kak izlet. Ni vrag, da bi se ne našla skromna sredstva, da se neke sončne nedelje ne bi odpeljali v čim-večjem številu proti Otočcu na Dolenjsko (kako prijetno je tam okoli Trške gore!) ali pa v Velenje, ki je postal naš ponos! Pa bomo na izletu videli marsikaj zanimivega, potem pa bomo polegli v travo. Janez igra kitaro, France orglice, vsi skupaj pa bomo urezali »Izidor ovčice pase ... « Tako, malo za šalo, malo zares. In res je, da je tudi odmor lahko zelo lep, če ga preživljajo delovni tovariši skupaj. Ne pozabimo, da je pred vrati poletje, da se ho sonce končno naveličalo ždeti za sivimi oblaki in da nas ho prej ali slej jiričelo obdajati z vročo svetlobo, ki je vir zdravja na telesu in duši. Da, še niste opazili, kako bolj slabe volje smo, če je vreme zanič in kako se razvedrimo, kadar prične lepo vreme? Le opazujte, pa boste videli, da je tako. 3. V času šolskih jx>čitnic imajo prednost starši s šoloobveznimi otroki. Bloki za hrano se bodo izdajali proti predložitvi odločbe v samem počitniškem domu. Počitniški dom na Pohorju ni v celoti zaseden, zato obstaja možnost zamenjave z drugimi podjetji. Tako imamo rezerviranih skozi vso sezono 6 postelj v Platu pri Dubrovniku, 4 postelje v Lapadu pri Dubrovniku, prav tako so možne zamenjave z drugimi podjetji. Vsak, ki želi letovati izven našega podjetja, naj takoj oziroma najkasneje do !. junija dostavi dodatno prošnjo. C. Za konec pa samo še željo, da bi se vsi skupaj imeli lepo na dopustu, da bi se okrepčali in zdravi vrnili domov in da hi družno znova prijeli za delo. svoje -š glasilo! ■■■■■■■■■■■k/ > * - '''5iii§§ Po prijavah sodeč, bo tudi naš novi počitniški dom v Poreču v sezoni premajhen GRADBENI STROJI na Leipziškem sejmu Kaj nas je vodilo, da smo si ogledali gradbene stroje in opremo v Leipzigu'' Predvsem bridke izkušnje pri uvozu gradbenik strojev iz zapadnih držav — borba za potrebna devizna sredstva. Kako zamotana je pot od želja za uvoz gradbenega stroja, do njegove uresničitve, bi bil potreben opis v posebnem članku. Nemalokrat slišimo pikre opazke, kaj še ne bo žerjava ali podobno. Nepoučenost okrog zunanjetrgovinskih poslov so često vzrok nerazumevanju, koliko truda in potov je potrebno, da tako težko pričakovani stroj pokaže svojo zmogljivost končno vendarle na gradbišču. V poslovnem življenju je vedno borba. No, lahko trdim, da je zunanja trgovina najtežje bojišče. Devizna sredstva, ki so tako težko dostopna za zapadna tržišča — so v vzhodnih deželah za sedaj lažje dosegljiva. Že pred časom so nas obiskali zastopniki vzhodnonemških podjetij in nam nudili razne vrste gradbenih strojev. Delno smo jih videli na' velesejmu v Zagrebu in Beogradu, lansko leto na I. Mednarodnem sejmu gradbeništva jeseni v Beogradu. Vendar prave predstave o gradbenih strojih Vzhodne Nemčije nismo imeli: Malce je temu botrovalo tudi nezaupanje. Zato v takem primeru velja, oglej si in če ne verjameš, še otipaj! Sam Leipziški sejem, ki ima že 700-letno tradicijo je ogromnih dimenzij, med vojno je bil delno porušen, sedaj že v celoti obnovljen. je izhodiščna točka med Vzhodom in Zahodom. Nas so predvsem zanimali gradbeni stroji in to tak., ki jih imamo v našem programu za leto 1961 in 1962. Zanimali smo se za univerzalni hidravlični bagar UB-20, goseničar, z globinsko in višinsko žlico — moč motorja 30 PS — zračno hlajen Diesel motor. Predvsem je namenjen za izkope, opremljen s posebno žlico tudi za kopanje jarkov. Teoretična vsebina žlice 0,23 m3. Prevaža se lahko z normalnim tovornjakom, je cenejši za ca. 5,000.000 din od bagra Liebherr na gumijastih kolesih. Te vrste bagre in močnejše UB 80 in UB 162 izdelujejo v Nordhausnu, ki je postal center strojegradnje Nemške demokratične republike. Moderna gradnja se bistveno razlikuje od gradnje v preteklosti, saj prehajamo od klasične gradnje — od polaganja opeke na opeko k racionalnejšemu postopku — montažni gradnji. Temu primerno so se spremenili tudi stolpni žerjavi. Ti niso samo višji, z večjo zmogljivostjo, temveč je njihov poudarek predvsem na mobilnosti. Brez mobilnih žerjavov si danes moderne montažne gradnje sploh ne moremo predstavljati. V vzhodni Nemčij izidelujejo predvsem za stanovanjsko gradnjo tako imenovane »drogovne« žerjave — z nosilnim momentom 16 t/m, z nosilnostjo 0,9 do 2 toni, ročico 18 do 7,1 m. Višina od 23,5 do 35 m. TEŽKA STROJNA INDUSTRIJA S. M. KIROV, LEIPZIG izdeluje mobilne avtožer-ja ve. Maksimalna nosilnost — brez opor 5.000 kg. maksimalna nosilnost — z oporo 10.000 kg. Delovno območje (min — max) ca 3,75 — 12 m,_ višina dviga ca 9.00 m — 3,50 m, skupna teža 19.5 t. Zanimivo pri tem žerjavu je, da se ga lahko opremi z elektro-hidravlično zajemalko, ki se jo lahko namesti pri vsakem stolpnem žerjavu. VE B (K) stroji Landsberg b) Halle proizvaja različne transportne trakove. Med drugim nakladalni transportni trak na Diesel ali električni pogon. Dolžina traku 9.60 m. kapaciteta max 40 m3 — V poštev prihaja za nakladanje sipkega materiala in drobljenca od 0 - 60 m 0 Seveda je temu primerna tudi kapaciteta, ki znaša pri mivki 50 ton pri drobijencu 40/60 12—20 ton na uro. Prevozno hitro-postavl jajoče dvigalo nosilnosti 630 kg. se hkrati uporablja kot tovorno. osebno ali delovne, dvigalo. Samostojno stoječ se uporablja lahko do višine 12 m — zasidran k stavbi 21 m. Tovorna plošča je 1.6 m široka, višina dvižne plošče je 1,8 m. Prikladen za zunanja dela na fasadah — za stičenje fug n. pr. pri montažni gradnji, za montažo strelovodov in odtočnih cevi po fasadi in razna popravila na obstoječih stavbah. Tovarna »Bau-Wibriermascliinen«, Rade-berg/SA. izdeluje razne vrste vibratorjev. Program je podoben Wacker-ju. Podjetje VEB (K) Algama, Dresden je razstavilo prototip polavtomaiičnega stroja za krivljenje betonskega železa. Je primeren za krivljenje betonskega železa do 0 18 mm. Delovne glave za posamezne profile se menjajo, kot novost je »program«, ki se vstavi v stroj in avtomatično spreminja posamezne faze krivljenja na delovni glavi. Stroj je vzbudil precejšnje zanimanje med obiskovalci. Ker je cena primerna, je računati, da se bo stroj uveljavil. VE BEBAVVE »Baustoffmaschinen« Eilen-burg je razstavljal v modelu popolno tovarno za izdelavo večjih plošč iz prejnapetega betona, širine 500—2000 mm, debeline 140— 290 mm. izdelanih v traku na dveh progah po 150 m dolžine. Tako izdelane plošče v dolžini 150 m, se nato s posebno krožno žago za beton razrežejo na poljubilo dolžino. Seveda predstavlja tak način proizvodnje montažnih elementov pravo revolucijo v primerjavi z našo produkcijo montažnih elementov. Te vrste fabrikacije montažnih elementov res lahko imenujemo montažno industrijsko proizvodnjo na tekočem traku, v pravem smislu besede. Seveda je temu primerna tudi investicija, ki zahteva ogromno sredstev za dosego tovrstne proizvodnje. To so v glavnem stroji, ki so nas pred-vem zanimali. Ne bi opisoval drugih gradbenih strojev, ker bi se sestavek samo razvlekel. Bistveno, kar smo želeli, je bilo v Leipzigu prikazano. V kolikor se bomo odločili za nabavo strojev iz Nemške demokratične republike, bodo važne predvsem cene, za katere upamo, da so nižje od zahodno evropskih in da bo kvaliteta na potrebni višini. Iko Ravnikar Vrtanje v skale S PLAMENOM V lanskem letu je inženir neke švicarsJce firme pokazal v islandskih kamnolomih granitu vrtanje granitnih skal s plamenom. Jakost plamena je približno taka, kot je jakost plamena, ki nastane pri pogonu raket. S takim »vrtalnim strojem« se da zlahka vrtati luknje za mine v najtrši granit. Tak sistem vrtanja je poznan že kakih dvajset let in se uporablja za vrtanje minskih lukenj v eno od železnih rud, katera se zelo težko vrta z običajnimi pnevmatičnimi kladivi. »Vrtalni stroj«, ki vrta s plamenom, uporablja za gorivo komprimirani kisik in ke-rosen. Plamen ima tako strašno vročino, da popolnoma razruši granit ali kak drug kamen. Zanimivo je, da se kamen pod vplivom plamena ne stopi, ampak dobesedno razruši in se luknja napravi zaradi rušilnega učinka plamena. Za hlajenje rezervoarja za gorivo in gorilnika uporabljajo vodo. Z njo hlade tudi vse delce v kamnu, ki bi se zaradi učinka plamena stopili. Velik del vode se takoj juretvori v paro. Ta para, pomešana o gorečimi jjlini, izmetava delce razbitega kamna iz luknje. Povprečna brzina vrtanja je 4.50 do 6.00 m na uro in dosežene so že bile tudi 43 m globoke vrtine. Ing. Milivoj Šircelj Hidravlični bager UB20 Nakladalni transportni trak V ŠVICARSKIH GORAI- Kot štipendist mednarodne tehnične |>o-moči sem v aprilu odšel na specializacijo za vodo in nepropustni beton v Švico, kjer to delajo po novi avstrijski metodi. Dodeljen sem bil podjetju Hevv in Loeber, ki zaposluje čez sezono od mesecu marca pa do novembra 4500 do 5000 delavcev na raznih krajih po Švici. Po moji oceni, ko sem obiskal tri gradbišča tega podjetja, sem videl, da je zelo močno mehanizirano in to večinoma z novimi stroji vseh vrst, saj le v mehanizaciji je mogoč uspeh dela in to v dobro izkoriščeni. Vidiš vse polno stolpnih žerjavov na pregradah za hidrocentrale, nakladačev goseničarjev in na gumi kolesih raznih velikosti, kamionov, dumperjev za prevoz po gradbiščih, rovskih lokomotiv, vagonetov, ki se sami sklapajo in še vse polno raznih strojev in pripomočkov za hitrejše delo. Poslan sem bil v gorovje Niemet, ki leži 1900 m visoko. Tukaj grade visokotlačni rov jjremera 4.50 m in dolgega okrog 5000 m. (Izkop sam je že končan, samo še betonska dela.) Glavni dotok votle v la rov bo iz Italije. Na meji med Švico in [talijo so sedaj vzidali železna vrata, ker so delavci prekupčevali s tobakom in vinom Več zajetij pa bo še v sami Švici s stranskimi rovi raznih dolžin in premerov, kjer bodo tudi tri velike hidrocentrale. Naselje samo je vsidrano v tla /. žičnimi vrvmi zaradi močnega vetra po ozki dolini med gorami. Sestavljeno je iz lesenih barak eno- in dvonadstropnih, ki so razporejene po hribu. Ravnega prostora prej tu ni bilo. Zravnali so prostor za bolj potrebne objekte, kot so betonarna, strojnica in deponije materiala. Vse prostore ogrevajo, vodo pa greje elektrika, ki so jo napeljali 20 km daleč. Po pogovoru z delovodji gradbišča so preteklo leto morali ogrevati prostore vse leto razen 3 dni. Tako je bilo hladno. Za transport materiala in ljudi so napravili avtomobilsko cesto in še žičnico dolžine 1.600 m z naj večjo višinsko razliko 52 m in nosilnostjo do 2.500 kg. Narejeno imajo betonarno z enokulv-mim mešalcem. Od deponije vozi kamion, ki ga naklada nakla- daš, gramoz v zcimjskc silose, od tu ga elevntor vleče v silos nad mešalcem. Ves material, in to gramojz od 0.3 do 30, tehtajo med mešanjem, prav tako cement. Beton za rov je marke 220, dosežejo pa čez 300. Ves gramoz je opran. Iz mešalca stresa beton zopet v silos, ki drži 3 m3. Pod silos zapelje vagonet valjaste oblike in odpelje beton na mesto vgrajevanja. Beton stresejo v črpalko, ki ga potiska po ceveh premera 20 cm za opaž rova. Vsi stroji v rovu so na pogon stisnjenega zraka, prav tako razsvetljava. Teren sam je na nekaterih mestih zelo slab. Voda teče iz razpok in zato vgrajujejo tu nepropustni beton. V ta namen imajo neko naši stekleni vodi podobno tekočino zelenkaste barve, ki jo mešajo s čisto vodo 1:3 ali 1:4, to pa potem z visokovrednim cementom (običajno razpoka). Maso potem namažejo z roko, seveda primerno zaščiteni, na skalne stene, kjer teče voda. Ko se masa po nekaj minutah strdi, ne prepušča vode. Ta teče med maso in skalo. Tam pa, kjer je vode več, dela jo kanale iz največ 5 cm jio-dolžno prerezanih salonitnih cevi in vse to premažejo z omenjeno maso. Kanale potem speljejo v drenažne cevi in tako dobe suho steno. Vse to je zelo zamudilo in natančno delo, rov pa je moč res pojmlnomu osušiti. Na več krajih je bila skala slaba, razpokana delno že naravno, delno oil električnega miniranja. Vse te dele so armirali z železnimi tračnicami in torkretirali. Namesto običajnega opaža za rov so namestili jeklene cevi, zabetonirali zunanjo stran, notranjo pa ponekod obdajali z betonskimi bloki, ponekod pa pločevino pocinkali. Vse to pa nato še injekcirajo. Injekcijsko maso, cement in prodno mivko poriva črpalka tudi več kilometrov daleč, saj je nameščena zunaj rova, in to po ceveh premera 2 m do mesta injekciranjo, seveda primerno razgreto. Tako dobe res popolnoma suh rov. Delavci so v glavnem Italijani in beneški Slovenci. Vsi ti so le nekvalificirani delavci in sezonci, ki delajo 8 do 9 mesecev na leto. Kar pa je kvalificiranih in specialistov, pa so Švicarji in Avstrijci. Frjan Pogled na stavbišče, ki leži 1850 m nad morjem. Puščica kaže, kje je vhod v rov. V ozadju pa je tudi videti delavsko naselje Sindikalna delegacija Gradbenega podjetja RAD iz Beograda je o našem delu zelo pohvalno govorila Zapornica na Titovi cesti? 1 Ne. ne, to je tov. Čebašek, vratar iz Centralnih obratov lf dveti mesecih obnovljene 4.000 m2 s rehe Na sektorju v Kidričevem je TGA >Boris Kidrič« naročila prenovitev 4.000 m2 strehe na stavbi de-kompozerije, ki je povprečno visoka 35 metrov. Ploščina stavbe meri skoraj pol hektara, kjer so nameščeni ogromni kotli, v katerih lužijo z lužno raztopino. Delo je bilo treba izvršiti med obratovanjem. Osrednji problem je bil, kako zagotoviti popolno varnost tesarjev pri delu. Delovne operacije so bile naslednje: demonta-ža pločevine, desk in gredic ter ponovna montaža grede in naprava opaža. Star opaž je bil popolnoma segnit, kar so povzročili hlapi hrza v pičlih 10 letih. Strešna konstrukcija je železna z glavnimi nosilci na razdalji deset metrov. Iz teh podatkov je razvidno, da bi se varnost delovnega mesta z dvoranskim odrom ne dala izvršiti. Po daljšem študiju smo skonstruirali dvanajst pomičnih odrov v velikosti 6,00 X 0,8 m iz moralov, desk in vezanih plošč, ki so bili pohodni. Te odre smo pomikali zgoraj s posebnimi kleščami pod star opaž, s čimer smo delo zavarovali. Prav tako smo delovno mesto imeli stalno zavarovano s pomožnimi ograjami, ob kupu pa smo s cevnim odrom napravili polnostensko ograjo. • Pripravljalna dela so trajala Iz delovnih dni. Obnovitev strehe 38 in demontaža zaščitnih naprav 3 dni. Delo je bilo torej opravljeno v dveh mesecih, v zimskem času, vendar ob ugodnem vremenu. Za dviganje in spuščanje materiala smo uporabili konzolno dvigalo, ki je kljub obrabljenosti ob skrbni negi brezhibno teklo ter prevozilo 200 ton materiala. Med obnavljanjem strehe se ni pripetila nobena nezgoda, ker so se vsi držali predpisov o varnosti prt delu. Vinko Veit Čeprav izgleda lepo. je tudi v pisarni težko in naporno delo. Oddelek osebnih dohodkov gradbenega vodstva Ljubljana mora velikokrat potegniti pozno v noč Delovna skupina na strehi dekompozerije v Kidričevem /'<~x Ko si že vzel, nesi Gradisovim investitorjem, da bodo mogli plačati situacije i>V^z Kako si Janezek zamišlja ekonomske enote Predlog za tiste, ki letos ne gredo na dopust un morje Kidricevski mehaniki n,-nti iiiB-ovzhodu pa je sklenil, če se bodo še to leto £E Od leve proti desni: »Žekov« fičo se nekaj skriva, ker ga je sram. Baje pušča le oh slabem vremenu. — Traktorist Lojze iz Kidričevega, Kovač Johan s Ptujske gore in ključavničar Ivo iz Medjimurja Nekaj metrov proti jugovzhodu od tovarniške ograje v Kidričevem, v prostoru nekdanje mizarske delavnice obratuje nekdanja velika mehanična delavnica Gradisa v Kidričevem. Od 40 do 60 ljudi, včasih celo več, kolikor jih je bilo zaposlenih pred dobrimi petimi leti. sta sedaj še samo dva: kovač in ključavničar. Električar in traaktorist prihajata v delavnico po potrebi in še to bolj redko. Teh nekaj ljudi hrani spomin na nekdanjo veliko mehanično delavnico, na težke in tudi lepe čase. Johan in Ivo, kot je ime tema samotarjema, 'm je vedno najti nasmejanega in vedrega lica. jOhan je doma s Ptujske gore ter dnevno prevozi s kolesom Ib km. To ga ne moti, saj to pot te vozi polnih 14 let ob lepem in slabem vremenu, pozimi in poleti. Ivo je iz Medjimurja, ioda mu skoraj ni videti, da je »Medžimurac«, saj govori zelo dobro narečje tamkajšnjih domačinov. Tudi njemu že teče skoraj tl. leto, kar se je zasidral pri Gradisu v Kidričevem. Oba sta zelo marljiva. Vodstvo sektorja je z njima zelo zadovoljno. Od časa do časa se sp<> rečeta zaradi Johanovega kolesa, ki ne služi samo Johanu, ampak tudi Ivotu v službene po-trebe po gradbišču. Spor je večkrat zelo res-nega značaja, toda nikdar tako. da bi ogrožal njuno prijateljstvo. Kolo je že staro, stare fazone, izdelano je bilo leta 1935 ter škriplje v vseh gibljivih delih. Johan nima želje po novem kolesu, čeravno bi ga nujno potreboval. Boji se, da bi mu novega ukradli, o tem pa je prepričan, da ga ne bo nihče več maral. Resno pa je sklenil, če se bodo še to leto EE tako dobro pokazale, kot so se v minulem letu, bo tudi on na čast EE kupil novo kolo. Za uporabo kolesa v službene namene je Johan našel še dokaj primerno rešitev: sam oskrbuje svojega konjička z gumami, kar je najmanj in najlažje. Ivo pa mora skrbeti, da je vedno v intaktnem stanju in pripravljeno za pot. Vsa popravila torej leže na Ivotovib ramenih. Dogode se primeri, da ga mora večkrat za 15-minutno vožnjo tudi po dve ali tri ure v popoldanskem času operirati. No, to pa ni tako hudo. Glavno, da se Johan strinja in posodi svojega konjička v »korist družbi«. Ta dva »velemojstra« delata največ za potrebe Kidričevega, za tovarno in državno po-sestvo kot tudi za Turnišče. V sedanjem času pa so začela prihajati tudi naročila za Hajdino. V delavnici ne izdelujejo nič preciznega, saj je večina izdelkov iz starega materiala ter tudi stroji so že dotrpeli. Toda za domače in trenutne potrebe je še vse dobro. V delavnici opravljajo manjša popravila raznih strojev, razna varjenja ter drobne obrtniške izdelke, ki jih na trgu ne more dobiti ali pa so zelo dragi. Dela se toliko, da nihče ne more pozabiti, kaj' sta se naučila. Tudi spojk naredijo ogromno. Seveda tudi te iz odpadnega železa. Do tako občutnega zmanjšanja delovne sile v mehanični delavnici je prišlo zaradi zastoja gradbenih del v Kidričevem, oziroma na področju Kidričevega. Delavnice niso ukinili, ker so še vedno bile potrebe po njej, ker ni nikjer v bližnji okolici slične delavnice. Z Mariborom in Ptujem pa ima Kidričevo zelo slabe izkušnje. Težko je od njih kaj dobiti ob pravem času. Gradbinci pa so vedno vezani na roke. kar drugi niso, oziroma se nočejo vezati, zato se jim tudi ne mudi. Zadnji dve leti so delali predvsem za državno posestvo »Dravsko polje« v Kidričevem. To so bili razni hlevi, katere posestvo rabi za na-jjredek živinoreje na tem področju. Začetek teh gradenj ni zahteval velike strokovnosti. Včasih pa je le bilo komplicirano kot kakšen industrijski objekt. Z uspehom so končali 6 velikih hlevov. Vmes jim je tudi tovarna nudila razna režijska dela kot na kompresorski postaji in na dekompozerjih. Tudi na teh dveh objektih je bilo mnogo dela ter sta komaj časovno uspela s svojim delom. Delavnica bi imela še večje uspehe, če bi material sproti prihajal. Kljub temu pa se ni nikdar čakalo in stalo. Vedno se je našlo delo in tudi delalo, čeravno ni bilo materiala. Vsa dela, to je 70 %, so normirana, normo pa presegata povprečno za 11 do 14 %. Pri zadnjem izplačilu deleža EE sta bila tudi deležna. Ni bilo mnogo, bilo pa je toliko, da sta se razveselila in jima je to dalo zopet nove volje in veselja za nadaljnje delo. Tolažita se, da bosta tudi onadva nekoč več in boljše »odrezala«, ko se začne hala elektrolize B. Pravita, da bosta tistikrat pokazala, kaj znata in kako sta pridna. Tako oba nestrpno čakata odločitve velikih del. Želja obeh je: čim več dela, tem večji dohodki, prepričana sta tudi, da potem ne bosta več sama. ampak se bo tudi delavnica razširila po jsotrebi dela. Oče in sin, če ju tako imenujemo, saj je starostna razlika 24 let, sin vodi, oče pa mu pridno sledi, ker pravi, da mu ni več za »koman-diranje«, sta vedno pripravljena prijeti v roke vsako delo. Oba sta zelo ponosna, da sta tako stara Gradisovca tor pravita: Midva: dobra delayca, Gradis pa dobra in solidna firma, kar naju zelo navezuje do skupnega življenja in dela.« IvHo