272. številka Ljubljana, vtorek 26. novembra. XI. leto, 1878. SLOVENSKI NAROD. l*l»o|a vsak dao i«i«tt«:a#< ^o^Odt^UU \ .i.*-,« y -miuhoiu. .j: veij* yo potci piejuiuma **. a i h tio - o g e r a x t. detel« celo ieio 18 ^Id., ».a p >! letu t gL, M deurt leta 4 r;iu. — Za LJublja-.- v bie* eossljii^ » na dom *a oolo lečo 13 jrlcl., si mi leta B gld. 30 kr., ta en u>. 1 ^Id. 10 k; Za pi>ailjan> ca dom se računa K ki. sa mesec. 30 tur.Sftitttt losa, — Za tuje deiele toliko več, kolikor poStnina iznaša. —Za goapodb učitelje na Ijud ' 'h Solab in dijake volja inilaot ceua in sicer 3» Linbljaao m HM Krt 2 «rld. 50 kr., po jpoftti prejem an ta eetrt leta 3 gld. — Za oznanila ao platoje od oetin« opne petit.-vrate 6 kr., de se CMtltillo enkrat tiak«, 5 kr«, ee se dvekrat in 4 kr. 6o ho tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj ao itvole frank irati. - Rokopisi se ne vračajo. — Uredni It vo :> v Ljnbljani v Franc Kolmanorej hiši i*. 3 „gledaligka stolba". 0 pr a v n i št v o, na katero naj ho blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. adnintatrativne reći, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiSi. 0 Bleivveisovej svečanosti. Banket. Končevaje svoje poročilo o B.eivveisovej Blavnosti, prihajamo še k banketu. Pri slavnostnem banketu je bilo sedem miz — za več nij prostora bilo v dvorani — za goste pokritih. Pri mizi sredi dvorane je bil prostu za g. dr. Bleiweisa, njemu na desnoj je Bedel g. predsednik jugoslovanske akademije dr. Rački, na levej predsednik slavnostnega Odbora dr. Zupanec, potem so se vrstili slovenski in hrvatski delegatje: Šenoa, Str a-j žimir, dr. Zamik, dr. Dominkuš, dr. VoŠnjak, Navratil, Grasselli, Robi č, kanonik Ž uža, grof Barbo, Po v že, profesor, dr. Spevec iz Zagreba, dekan Jan iz iBtre, Nabergoj, Kobler, Potočnik, dr. Po-klukar, dr. pl. Wurzbach, predsednik kranjske kmetijske družbe, ki je sedel zraven dr. Zupanca, predsednika odbora te slavuosti in dr. Drugi gospodje so se bili drugod razvrstili, zasedeu je bil vsak prostor. Ko je Bleivveis mej zbrane stopil, vzdignili bo se s stolov in „živio" je skoro stene stresal. Dr. Zupanec je prvi časo vzdignil in napil. Nj. vel. cesarju Francu Josipu, in ker je bil bas ta dan god cesaričin, tudi cesarici Elizabeti. Poslanec S v e t e c potem napije Bleivveisu: S posebnim veseljem vzdignem časo, ker na vaših obrazih berem, da boste radi pritrdili mojej napitnici iz cele duše. Mi praznujemo god moža, ki je večjo polovico življenja posvetil delu za narod, in temu delu posvetil vse svoje duševne moći. Na bodem ntglašal in treba mi n j, kaj je storil vse on, kaj so pod njegovim vodstvom storili drugi. Vi vsi veste, kako je razširil slovensko knjigo v na rod, in kako je probudil slovenski narod iz lOUOletnega spanja, združ I VBe Slovence v duševno celoto. Govornika je v daljnjem govoru skoro giujenje premagalo. Viharni ntivio" klici so napitnici pritrdili. Dr. Bleivveis vstane, in vsi vstanejo z njim, t?r poslušajo Btoječ njegov odgovor : Užd sem včeraj in denes veliko dobrot in ljub.zui, tako veliko, da jih ne n.orem več, premaguje me, zatorej oprostite, da ne morem dolgo mej vami v tej sobani prestati. Hvala vam, hvalu. Kakor sem denes kot Krezus bogat ljubezui, vendar sem siromak v besedi, s katero bi Be za to zahvalil. Iu kako bi bilo mogoče z jezikom povedati, kar sem čulil, ko sem včeraj večer videl prizor, kakor ga Ljubljana nij Se imela, ko se mi je denes zjutraj, in zdaj tu kaj taka čast izkazala. Bleivveis se zahvaljuje posebno še gostom iz Hrvatske in pravi dalje: Vem, da to v prvej vrsti velja stvari, ki sem jo zat.topni, a kolikor meni velja, zahvaljujem se vam Še jedenkrat, pa prosim, prijatelji, prosite Boga, da mi da še Dtkaj let zmožnosti, delati za domovino in narod slovenski. Odziv navzočuih na ta odgovor je nepo pišljiv. Hrvatski senator in romanopisec Šenoa vstane1. Tudi učm tega govora nij mogoče popisati. Treba je simpatičnega, izurjenega govornika slišati. R.-kel je nekako sledeče: Mi Hrvatje smo se s Slovenci sešli, in skupno delali uže večkrat v zgodovini. Vi Slovenci ste se z nami Hrvati združeni uže pod Ljudevitom zoper Franke, Slovenci so se s Hrvati vred vojskovali pod Matijem Gubcem v kmetskih vojskah za svoje človeške pravice proti tlačiteljem, mi Hrvatje smo se s Slovenci sešli pod Siskom, iu skupno tam Turčina potolkli, in tudi daljnja historija nam kaže zajednico mej vami Sloveuci in nami Hrvati, pa, evo tudi letos je pri Jajcu v Bosed-njej Bosni Slovenec poleg Hrvata boril bo za svobodo brata. Ii denes, tukaj Brno se zbrali k vam slovenskim bratom tudi mi Hrvatje, da praznujemo 70. god vodje vašega in našega, ki je izkopal meč duh i, in se hrabro boril za boljšo bodočnost vašo in našo. Jaz rečem, da mi praznujemo vodjo vašega iu našega, ker vsi vemo, da nam je ali skupno zmagati ali skupno umreti, vaš spas i naš spas, vaša nesreča naša sinrt. (Viharna in gromovita pohvala.) Mej nami nij mej, loči nas le mala Kolpa, ali Kolpa je le mala voda, združuje nas pa kri, in stari rek pravi, da kri nij voda. Kapijajoč Bleiweisu, reče Šenoa Slovencem: sretni vi, kojim porodila majka takvoga sina. Jubilant je potem odšel, ker je bilo v polnej dvorani soparno, a on naravski utrujen. Vstane slavni predsednik jugoslovanske akademije dr. Rački in reče, da bi se južni Slovanje večkrat shajati morali, če tudi v manjem številu nego deues, da se bolj izpoznamo in približimo. Mi smo navezani (upućeni) na vas, ker nam zapadnim južnim Slovanom preti nevarnost od vseh stranij, moremo se je za in delegatu S traži miru, ki je bil prišel v imenu kluba hrvatskih poslancev; profesorju dr. Spevcu, bivšemu rektor magnifTm zagrebškega vseučilišča; zastopniku „Matice Hrvatske", Blovečemu pisatelju Šenoa; uredniku dalmatinskega Narodnega lista gosp. Bianki-niju; reprezentantom hrvatske omladine nav-zočnim vseučiliščnikom zagrebškim; zastopniku bolgarskega naroda, navzočnemu mlademu Spasu Vacovu in drugim. Hrvatski delegat S t raž i mir se zahvali v imenu kluba narodne stranke hrvat tke; vseučiliščnik Mi četic v imenu hrvatske mladine; Dalmatinec Biankini napije v ognjenem govoru na združenje Dalmacije s Hrvatsko in Slovenije z njima, ki ima jednako osodo s svojimi nemškutarji, kakor Dalmacija b svojimi italijanskimi avtonomaši. Dr Vošnjak nazdravi slovenskim deputacijam, došlim iz vseh slovenskih pokrajin. Zastopana na denašnji slavnostni dau nij samo cela kranjska dežela; prišli so mili bratje od Drave in Saviaje, ki imajo najtežje stališče, in treba jim vse hrabrosti, da varujejo narodni naš Živelj proti mogočnemu navalu tujega elementa. Da tuli zanuprej no bodo omahovali, porok bo nam slavnoznana imena izkušenih naših rodoljubov: dr. Do-minkuš, Žuža, Ipavec, Sernec, Rajič, (Slava! Živio t), ki so nas razveselili s6 svojim prihodom, in mnogih družin, ki v duhu praznujejo z nami denašnji dan. Kakor nem-štvo na severu, skuša na južnej meji lahon-stvo izpodkopavati našo narodnost, a zanašati se smemo na krepko neomahljivo narodno brambo mnogih navdušenih rodoljubov po Goriškem in Primorskem, ki niti jedne pedi slovenske zemlje ne bodo odstopili lalionstsu. Zastopniki iz Gorice in tržaške okolice, profesor Povše, poslanca KovačiČ in Kocijančič, naš stari narodni bojevnik Nabergoj, poslanec Vatovec in vsi drugi, ki ste nas v tako obilnem številu počastili od obal jadranskega morja, dobro došli! (Slava in živio!) S posebno radostjo pa pozdravljamo deputacijo iz dozdaj tužne litre in nje vodi- staluo le s skupnimi silami ubraniti, l.i da bode do tega združenja mej nami prišlo jej tel j a, dolinskega taborita, dekana Jana. govornik prepr.čan, doltaz mu je velika lju- j (Burni živio-klici) bežen, s katero so bili Hrvatje od Slovencev denes in včeraj tu sprejeti. Dr. Z ar ni k v obširnem, večkrat gromovito pohvaljenem govoru odzdravi v slav-jamskem smislu Hrvatom, in izraža veselje, da vidimo tu tako odlične zastopnike bratskega hrvatskega naroda, s katerim se tu ii mi čutimo jedno telo. Grmeči živio-klici so doneli, ko je dr. Zarnik omenil ime južno-slovenskega mecena Štrosniajerja. Potem je napil navzoe-nim Hrvatom zapored, predsedniku jugoslovanske akademije dr. Račke mu, slavnemu hrvatskemu zgodovinarju; hrvatskemu poslaucu Kar smo leta 18-48. zapisali na svojo zastavo: zjedinjenje vseh Slovencev in približevanje k našim jugoslovanskim bratom Hrvatom, za to idejo se borimo tudi dejes, a z \eduo večjo in večjo silo naslanjajoči se na radostni razvoj slovanske ideje v vseh rodovih 90 mil jonuega slovanskega naroda. Živela z j edin je na Sio-nijal Živela bratska zaveza sloven-sko-hrvatska! Vsem Slovencem po Bvojih spisih dobro znani g. Božidar Rajič odzdravljal je v imenu štajerskih Slovencev, naglašal, da nam je treba najprej Slovence zjediniti, a po- DrniS. — Hrabromu boriocu za slaven- Kromeriž. — Sokol naš pozdravijo Vas tem Jugoslovane, obodvoje pa z delom in Sir- ski napredak, Sto van em u starcu otcu Janeza I s rdeč ne, preje Vam a (narodu Vašemu, by Jrtf jen jem misli pripravljati. — Za goriSke Slovence je odgovarjal v j jednakom smislu gosp. Po v še, za tržaške Bleiweisu mnoga ljeta! sretno živio! Drniška občina. Drniš. — Utemeljitelju pojama jugo- g. Nabergoj in trgovec Pipan. Rado po-1slovenskoga jedinstva, ljubljenemu otcu Đlei |mnoha leta jej redi ku zdrav a vitežstvi. Kromerižky Sokol. Porazek, s^rosta. Os j ek. — Hvaležni Slovenci v slavonskem slušan je bil tudi bolgarski govor nav/o- hveisu mnoga ljeta radosti utjehom slavenskog 1 Osjeku srčno čestitajo svojemu očetu. Živili čnega Bolgara, g. Spasa Vacova, ki je I bratstva. Živio! naglašal, da tudi baš zdaj osvobojeni južni Slovani Bolgari bodo vedno delali za duševno Drniško gradjanstvo. Sinj. — Narodu, koji Te danas uzhićeui ponos domovine še mnogo let! Andrej Kodrić. Šoštanj. — V priznanje zaslug za narod zvezo in moralno podporo moj južnimi Sluvani. slavi i tebi kliče slava, oče otačbine ! Živio! [ volili smo Vas enoglasno dne 17. t. m. za čast- Tclcfrrami. (DjlIj©.) nega meščana. Občinski odbor velenjski. Kranj. — Srčni pozdrav neutrudljivemu Sinj ska čitaonica. Pančevo. — Sva slovenska pevačka družtva neka odpoju slavopoj hrabrome borcu, Celovec. — Pri denašnjej, Vam na I 8 ve 8 loven ski h idej a, da odjekne bratska I bor i tel j u za narodni in kmetijski napredek čast osnovanoj veselici slovanske čitalnice ce-1 ljubav uzajamnosti u svima slovenskim Brcima: | Slovencev ! Edvard Pour. lovske, kličejo zbrani Slovani: Bog Vas živi| živio Ivan Bleivveis! Srpsko crkveno pevačko družtvo. Zagreb. — Unapredjivala još dugo pro- se mnoga letal Odbor. Zagreb. — Izmej tisočev, ki slavijo najlepši dan Vašega življenja, kliče stara Uvjetu Slovenaca blagoslovljena ruka očeta Vipava. — Bog poživi prvega sina naš« nam mile domovine Še mnogaja leta! Franjo ŽepiČ na Slapu. Maribor. — Očetu Slovencev, dr. Jan« firma Cestnikova: /ivio oče naroda ! Anton Kos. Belgrad. — Slava buditelju svojega! Janeza Bleivveisa, koja će biti uvjek uzorom I T^ieivveisu najodličnejše spoštovanje našemu rodu. „Pučke Novine". Zagreb. — Neustrašnomu narodnomu vznebesni živio! naroda! Bog Vas živi še mnogo let na slavo| boriocu, očetu Slovencev negineča slava! in in srečo slovenskega naroda Davorin Jenko. Zagreb. — Luč prosvjete, koju užgaste Dr. Ivan Kri zanič, predsednik kat. tiskovnega društva. Vipava. — Vodstvo vinorejske Bole na Slapu, mnogaja ljeta očetu slovenskega kme- SlovenBki vseu či lištn iki u Z a g r e b u. tijstva dr. Janez Bleivveisu. K ar love c. —Slovenskega naroda očetu, I Trebnje. — Slava očetu Slovencev I na Triglavu narodu slovenskom, zasvietlit ćel preroditelju, boritelj u za pravice narodne, fe |Bog živi neustrašljivega boritelja za narodu« i potlačenom srodnom nam narodu na Bal-1 deralistično Avstrijo čestitajo karlovSki Slo-1 pravice. Vse za vero, cara, dom! kanu. Slavnom godovnjaku i otcu naroda | venci, in kličejo: živila hrvatsko - slovenska uzajemnost! svoga kličem: živio na mnogaja ljeta! Ilija GuteŠa. Trebanjska dekanija. Kamnik. — Tebi, oče mnogo še let in Varaždin. — V tmini našoga narodnoga Tvojemu delu bodi vspeh ! Kamniški narodnjaki. Varaždin. — Prosvjetitelju i prvaku I življenja zapalio si Ti, narodni mužu, lučna naroda, apostolu bratske uzajamnosti k sedam I rodne prosvjete. Za dugotrajni Tvoj domo-1 Rečica. — Slavo slavnemu očetu slo-desetomu rodjendanu od srdca čestitaju illjubnirad danas Te harna domovina, otče, venskega naroda kliče občinski zastop na Rečici. slava neumrlomu dovikuju profesori gimnazije varaždinske: Pongračić, ravnatelj poslovodja, Dolanski, Galović, Jurinac, Križan, Pavec, Pavečić, S v rij u ga, Žemljic, Zima. No vi sad. — Bože poživi još dugo bu-dioca jezika i svesti slovenačke, rodoljuba dr. Bleivveisa. Profesori srpski gimnazije novosadske. Ilok. — Iz Sriema Hrvati, milog Ti naroda brati, sa Dunava Ti pozdrav šalju, dičnomu Tvomu današnjemu slavju kiičući iz dna srca svoga: živio na ponos roda svoga! Iločki Hrvati. obsipa Blavjem, kojemu se pridiužujuć kličemo: slava! Za družtvo „Dvorana": Viković, ravnatelj. Zagreb. — Neumornomu učitelju bIo venskoga naroda k denašnjej slavi čestitaju učitelji dolnjegradske pučke škole u Zagrebu, kiičući: živio ! Zemun. — Neumornom neustrašivom boriocu za slavjanska prava i slavjan-sku uzajamnost, kličemo: živio mnoga ljeta! Advokat Švic, viečnik Mag jar, i miernik Brigljević. Maribor. — Zvestemu državljanu staro-slavne Avstrije, vernemu sinu naše svete cer- Terčak, Dobovišek, Jeraj, Stant in drugi. Novomesto. — Gliickvvunsch zum aiebea-zigsten Geburtstage vom Filialvereine. Ogulilo. Zagreb. — Boriocu za slavensko pravo, probuditelju bratskoga naroda slovenskoga, kličemo: Slava, živio! Knjižara Mučnjak i Senftleben. Sežana. Raduj se na stare dni, Da uk tv i j uze zori. Sežanski rodoljubi. Gradec. — Neutrudljivemu buditelju in očetu Slovencev k njegovoj sedemdesetletnici iskreni: Živio! Bog ga ohrani še mnogaja kve, neomahljivemu, bistroumnemu borivcu za I ^eta • Ban, Gogala, Cotman. S o in bor. — Neobrosivi stup Slovenstva, L vete pravice našega naroda, očetu duševno doktora Bleivveisa pozdravlja srpska čitaonica Somborska, živio, živio, živio! ziedinjene Slovenije, gromovita slava! mnogaja | leta! Profesor Majciger. Ljubno (Mozirje). — Očetu Slovencev I Vukovar. — Preporoditelju slovenskoga će8tita najprisrčnejše k 70. godu občina in naroda, gorljivemu zagovorniku zajednice Hr |fara Ljubno na spodnjem Štirskem. vatah i Slovencah, oduševljeni živio! Ravnateljstvo hrvatsko-katoličke tiskarske zadruge. Djakovo. — Zdravo da si, otče bratskoga nam slovenskoga naroda. Zdravo dični zastupnice bratske sloge i ljubavi medju slovenskim in hrvatskim narodom! „Monumen-tum aere perenius", koji si neumornim radom za kulturni napredak i za obranu prava narodnih postigao, svetkovati će u srdcih harnoga naroda. Sbor duhovne mladeži djakovačke. Martin Ciraj, župan, Matija S ter nad, župnik; Janez Boha nec, kaplan. Vr ansko. — Dika, biBer kranjske zemlje, Za q<*ciji je grof An-drassy 23. t. m. na Falkovo interpelacijo odgovoril. Povedal nij nič novega t svojem od govoru, nego ponavljal le to, kar se je po vseh novinah bra'o: da se mora berlinski ugovor izvršiti, in da hoče Umi j a tudi to »to« riti. Istega dne je imela avstrijska delegacija svoje posvetovanje pri poslancu Dumba, v ka terej se je sklenilo, da se bode kredit, kar ga za okupacijo Bosne še primanjkuje, dovolil, ob jednem pa se bode postopanje grofa An-drassjrja najostreje ograjalo. Delegacije bodo v štirnajatih dnevih svoje delo dovršile. Mi-noli petek pa je avstrijska delegacija rešila vojni budget. V Snrafeviu je 21. t. m. nastala huda nevihta. Deževalo je kakor bi se bil oblak odtrgal 8 ur neprenehoma, in voda je napravila mnogo škode. Na strmih cestah podrla je jeden črevelj globoka voda vse, kar jej je bilo na potu; temelj mnogo hiš je izpodkopala, in na cestah se ne more občevati. Miljačka je kmalu potem svojo strugo prestopila, prenio vila vse ceste in podrla dva mostova. Vsled te povodnji se je več hiš razrušilo, mej temi tudi jedna, v katerej so bili vojaki in 24 vojaških konj vkvartirani. Izmej teh je 21 poginilo, a vojakom bo je ob pravem času nevarnost naznanila, tako, da nij nobeden une srečil. Strela je večkrat v telegraf udarila, in je vez na mnogih krajih pretrgana. Posledice te nevihte glede stanja cest so nepreračunljive. Sicer se pa določnega še nič ne ve, ker je telegrafna vez pretrgana. 22. t. m. se nij od poslala niti pošta niti vojaški transport oddelkov. Isto tako so morali ostati v Sarajevu konji in tren armadnega poveljnika. Na ukaz armadnega poveljništva teški vozovi ob cesti Brod-Sarajevo do zadnjega dne tega meseca ne smejo voziti. Vnanle države. Iz CVi »-*//#*<**//« bo poroča 23. t. m., da je mejnarodna komisija v Rumeliji sprejela z večino predlog Turčije glede odpravljenja izseljencev nazaj v domovino; po tem predlogu bodo imeli turški izseljenci vsa svoja preišnja prava, nepremakljivo imetje se jim bode vrnilo, a premakljivo imetje se jim bode odškodovalo. V tem oziru bode porta v okrožnici na velevlasti njih podpore prosila. — Koliko predlogov je Turčija stavila v teku treh let? Angleški parlament se bode sklical 5. decembra. O angleško-afganske^' vojni se glasi, da so Angleži brez ovire prodrli v Ku rumsko dolino in zase Ili dva mala forta, ka-tsra so Afganci uže preje izpraznili. Nadalje, da bo Angleži vzeli Ali-Muažid, leže*t pri kraji ob cesti iz PeSavara proti Kabi-'u, ter bo našli 10 kanonov in ujeli več Afgancev; dva angleška častnika sta mrtva, jeden ranjen in 40 vojakov mrtvih in ranjenih. Od Ali-Musžida prodira angleška armada pod višjim poveijništ vom Brovvnovim proti Londi-Kana. Mej Nemčijo in .*5|»**###/r* se je sklenila pogodba vsled katere bode morala jedna država drugej izročati pribegle politične zločince. Deveta točka te pogodbe zadeva nepostavne družbe, kojih tendencija je napadanje osob in imetja. Dopisi. Iz 4 Vrstnic«- 19. nov. [Izv. dopis.] Močni nalivi napolnili so pri nas struge, jarke, jezero in vse v nižavi ležeče planave. Vsled vedno trajajočega deževja nij bilo mogoče kmetu spraviti o čaBU domov svojih pridelkov, in žalostno je bilo videti, kako so se ljudje trudili v snegu in dežju v največjem blatu vsaj toliko izrovati iz zemlje, kolikor so najsilneje potrebovali za rejo živine, posebno prašičev. Jezero naše je tako narastlo, da uže posestniki iz jezerske vasi hodijo povpraševat za prostore v Cerknico, kamor bodo morali pri- gnati Bvojo živino, ker voda prihaja od dno do dnć vedno večja, ter jim bode zalila hleve in druge prostore pohištva. Zalila je pa voda tem ljudem tudi vse jesensko seianie, in silni valovi vsled vednih vetrovov pokončali bodo gotovo letošnjo Retev, katera je v plodu itak zelo zaostala. Seveda je Planinska ravan tudi vsa pod vodo, in tudi tam je škoda velika. Vbo to nesrečo pa čuti naše ljudstvo naj glo-beje, ko mora zdaj in Bog ve koliko časa Se. — občevati z uradniiami v dolenjem Logatcu jedino le po železniškem potu, kamor potrebuje v Redanjem zimskem času, in pri tako neprilično za ta kraj uravnanem voz* nem redu celih 24 ur, in še več. Ako je kdo pozvan, da mora priti k urad-niji v Logatec, napoti se vsak prej ta dan iz dalnie vasi ob 3 ali oh 4. uri popoludne, iz bližnje o 6. uri na Rakek, da Paka potem vlaka rajši tam, nego bi po noči o temi sem ter ti i a v dežju in snegu korakal pot do starije. Vlak ga odpelje oh 2. uri po p6lunoči v Logatec in zopet tam mu je neprijetnost gledati na sinje nebo, kdaj vsaj napoči zora ozna-nujoča mu beli dan, da bode mogel priti mej ljudi, in mej njimi razpravljajoč to ali ono, dočakal 0. ure zjutraj. Po dovršenem poslu mu je mogoče ob 4'/a. uri popćludne se zopet odpeljati proti domu kamor dospe, ali je bližje, ali dalje od Rakeka doma ob 7. 8. ali celo ob 0. uri zvečer na pravi svoj dom. Kdo ne bi premišljajoč te razmere nehote miloval našega kmeta, ter ne bi vprašal, je li mogoče, da tako po* tovanje do uradnij more borni kmet še dalje prenašati, ker je združeno z obilnimi stroški in zamudo časa. Govori se nekje, da se hoče premestiti uradni sedež iz gorenjega v spodnji Logatec, in celo v „Slov. Narodu" je trdil nek dopisnik, da v slučaju ako se to zgodi, ne bodo imeli Corkljani več povoda pritoževati se pri vladi zaradi zdaj obstoječih za naš kraj no strpečih sitnostij, katere so nam narastle zbog tega, da imamo uradni je v zgorenjem Logatcu. Dopisnik trdi, da bile bi uradnije bližje železnici, in po starem poti bi se tudi prej pri šlo v dolenji, nego v zgorenji Logatec. S temi drobtinicami iz Lazarjeve mize nas pa ne boste utešili; kajti pomisliti je treba, da neugodnosti pri železnici bi ostale pri starem in star pot, kateri je mimogredoč rečeno, uže slabši, nego vsaki gojzdni pot, ne bil bi nam prav nič na korist. Po starem in po novem poti se pride v Logatec ravno tako, kakor nV9a pota peljejo v Kini", a le tako pot nam naznanite, da bode daljava primerna za občevanje z uradnijami, iu da ne bode okolica, kakor je cerkniška, katera ima nad 5O00 duš, imela toliko truda,"stroškov, zamude časa in drugih sitnih neprilik. 1e *k London..........116 Napol..........9 C. kr. coklni........6 Srebro..........100 Drlavna murk"..... 67 Štev. 171CG. (358—1) Razglas. (ilede prihodnjo redne rckrutbe za leto 1871), h kate rej so leta I8.r>!), 1858 in 1857 rojeni mladeniči poklicaui, se razglasi: 1. Vsak VOJafifilni podvržen, ki je v letih k prihodojej rednoj rekrntbl poklicanih rojen, mora se pod nasledki § 42 vojne postave v (<'li.ii in«•«•«•«•!» ilcccmlirn 1*17* v magistralnem ekspeditu v navadnih uradnib orali ustmeiio it 11 pismeno zarad vpisu oglasiti. 2. Tisti, ki so v zgoraj omenjenih, k ro-krutbi poklicanih letih rojeni, pa ne spadajo pod Ljubljano, imajo k temu vpisu svoje izkaznice ali pa popotne 1.1- prinesti. 8« če je vojaščini podvrženi začasno zunaj svojega rojstvenega kraja ali prebivališča, in tedaj po tem, ah po kakej bolezni zadržan, se sam ustmeno ali pismeno oglasiti, morejo to tudi njegovi starši, jerobi ali kak drug pooblaščenec storiti. 4. Podpore potrebni sorodniki in njih pooblaščenci, ki želijo zučasno oproščenje vojaščini podvrženega, ali ta, če se želi za po lajšali jo vojaške službe poganjati, so dolžni okoliščine, nu katere svojo prošnjo za tako polaj-šanje opirajo, ob času vpisa dokazati. 5. Nalogi, se oglasiti, in sploh vsem iz vojne postave izvirujočim dolžnostim se ne da ogniti z izgovorom, da bo za ta razglas nij vedelo, ali da so iz vojne postave izhajajoče dolžnosti komu neznano. v Ljubljani, dne 14. novembra 1878. Išče se l»l»nino .ili kratek klavir na ponudbo. Natiinčncjo iavtS ho v administraciji tuga lista. (•'t'.>7—A) h.r) 70 HO 60 :i:t 57 70 Oni gospod, ki le vtoruk svučor pri shivnoHtnej boHndi v dvorani ljubljanske čitdnicn neki klobuk zamenjal, jo proioD, ga v opravnlltvu „Narodno tiskarne" proti pravomu /.amenjuti. (\\.\\\—1) Ktri« \Vir empfohlon Unsctifl lit, alt BentRH und ProisvviinlinNte« Die Regenniantol \\';m'MnhM:k(Mi (Plarhcii). Brlli'inla?«'!', Mlslolfo ■ l>-r k. k. pr. Pnbrik von M. J. Elsinger & Sohnc in Wi«n, N«Mil>au, ZollorgnHs«- 2, 1 .irlri «utm dei k. und k. KrieenmlnlHlrtium Krltf »marine, vlclrr HumanTtlitaanntultrn :., m.,j.~| rli . rli i (l'.v>— 116] lzOaUilj S urednik Josip JuiCiC. Le jedenkrat podaje se tako ugodna prilika, tla si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro. Velikanska razprodaja, Politir.no razmero, ki ho naHtalo v etilej Evropi, zadelo ho tudi Švico: vsled teli razmer ho jo na Htotino delavcev izselilo, tako da jo otiHtanek tovarn jako dvomljiv. Tutli naj vek sa fabrika za uro, katero smo mi zastopali, ho je, uprla začasno, tor nam je 'zaupala prodajo svojih ur. To tako Kovano *«>pn«< urv> ho najboljše uro cologa Hvota, kojili okrovi ho izdelani i/. najfinejšega »relir-lU'Ka nlkljM, ho izrodno elegantno gravirani iu giljnsirani, tor ho amerikanskoga sistema« %'nltttl uek«t v1hhI.ii«* koiiMlnikelj«- u«> mor«' m«' InUu urn u i litini- pukvarltl, piuln t«-liko utt tlu, mm* h«> NtlNiilli, h vt>ii«lur urs pri l«-m nI« uc trpi. Proti povzetju, ali \ pošiljal\ i malo svoto, katera jo pri vsukej huži ur zaznamovana, a katero jo plačana le pridojana zlnta doubln urna verižica, baržunasti etni, glavni ključ*' za uro iu delavska plača, dola vsakdo najfinejšo repasirano uro skoraj na polovico mtMtoiifj. V mi um ho natanko repam rane, ter KH.ruiitii|«-iiio iu v*»ko uro p«»i ivt. V t o v«*i»n piiiiHt vii In »ti*«nf*"t moI1«Iiiom1 1, |)rov/.^- III1II1IO m l«*lll .IIOHl jl|-Vll«>* |-1mCo j«Mv*0 ltl*«» 1111/111 >"/.«<>Itl<*lll4>, ili /, 4||-|l|g<> /111114-11 jlHHO. Izpisek ulx. 10OO komadov žepnih ur od ponarejenega Zlata, umetno in čudovito izrezljane, najfinejše regnlovane, pri vsakej uri zlata double urna verižica, medaljon, linržunasti etni iu glavni ključ; jeden komad le gl. 8.45a 10OO komadov remontoir žepnih ur, katero ho pri kozici navijajo tire/, kljuca, z dvojnim okrovora in kristalnim okrovom, izredno natančno regnlovane; razen tega ho tudi elektrogalvauičuo ]iozlačciio, tako da jih nobeden zlatar ne moro od pravo zlatih razločiti; z verižico, medaljonom itd. projo joden komad gl. 25, zdaj lo gl. 8.20. 1000 komadov krasnih ur na sidro (ankeruhr) od najtežjega Hrebrnega niklja, tekočih na lf> ru Iti ti iti, z i-niailirauimi kazali, kazalom za trenutke iu kristalnim ploMČuatiiu steklom, natančno ropasiranei prejo jeden komud gl. 21, zdaj Barno gl. 7.25. lOOO komadov mobilnih ur na valje (cylin-der-uhr) v teških giljosiranih okrovili od sichr nega niklja, h kristalnim plolAriatim steklom, tekočih na H rubinih, lino ropasirune, z verižico, medaljonom, in hai žiinaHtini etuijein, jeden ko mad projo gl. 15 zdaj lo gl. 5.00 lUd niklja iu privilegiranim regnlovanjem, tako tla hc nij treba teli ur nikdar popravljati. Pri VHakcj uri da hc zantonj tudi jedna zlata double urna verižica, medaljon, baržiniasii clui in ključ; vsaka tuka ura stala Je prejo 35 gl. zdaj pa samo gl. 16. 10O0 komadov ur za damo od pravega /.lata r. 10 rubini, prejo gl. 40, zdaj gl. 20. 1000 komadov remontoir ur od pravega zlata za ffospode ali goHpo, projo 10O gl. zdaj gl. 40. 650 komadov stenskih ur v najfinejšem emat-Uranom tik viru z svonllom, ropasirane, projo joden komad gl. tj, zdaj le gl. 2.75. 650 komadov ur z ropotocm, lino regnlovane, dajo hc rabiti tudi na pisalnej mizi, projo gl. 12, zdaj lo gl. 4.80. G50 komadov ur z majatnikom (pendelnhr) v lino izrezljanih gotičkih visokih oiuaricub, navijajo ho VHakih uhciii linij, lino na tivnotek regnlovane, lepe, iu impozantne. Ker je taka ura po minulih SO letih še dvakrat več vredna, naj bi JO imela vsaka družina, posebno ker hc h tako uro soba olepša. To uro stalo so prejo gl. 35, zdaj so dobi jodon komad za smotrno niz it o ceno gl. 15. 75. Pri naročilih za ure z majatnikom (pendeluhren) priloži naj se tudi mala svota. Naslov: U lir« 11-A us i erklaiuf (.'MIH—C) Pliil i p j> F v & m i» • II Ii r e n la b r ik, Wien, Rothenthurmstrasse Nro. 9. Liuitutcu. iu tii:k „n.>rot.luo ^.Je'ii•..vuu,. \ A31