187. številka Ljubljana, v četrtek 17. avgusta. XV. leto, 1882. (shaja vsak dan »večer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejenian za a v st r ij s k o-oge rak e dežele za vne leto 16 pld., za pol leta H gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Z.i . jubljano brez po&ilianja na dom za vse leto 13 ^ld., za Oetrt leta 3 gld. BO kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poiiljanje na dom raf.una s*» po 10 kr. za mesec, po 80 kr. začeti leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znafla. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrsto po 6 kr.. če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je ▼ Ljubljani v Frana Kolmana nisi ^Gledališka itoHMb", Dpravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne Btvari. Jurčičeva slavnost, 15. dim avgusta 1882. II. Na Muljavi. PriŠedše do slavoloka, okolo katen ga so bili nastavljeni rodoljubi iz Litije, Šmaritna s svojimi zastavami in litijsko godbo, in rodoljubi iz vseh krajev Dolenjske, nagovoril nas je g. Josip Spendal, župan na Muljavi, tako-le: nPreČastiti gospodje, dragi gostje ljubljanski! Kot župan te občine Vas pozdravljam tukaj pred vasjo, kjer se je rodil slavni pisatelj slovenski, Josip Jurčič. V veliko čast si šteje vsa občina naša, da more denes tako odUSue rodoljube iz bele Ljubljane in iz druzih kra)ev mile Slovenije imeti v svojej sredi. Čast, katero skazujete denes spominu rajnega našega Jurčiča, zadene vso občino našo, ki je Sloveniji dala tflko vrlega sina. Srčno zahvalo Vam zato izreka vsa občina ter ob jeduem izraža Željo, da bi se di našnja slavnost zvršila sijajno v slavo pokojnika, v slavo Vam in nain in vsem njegovim častilcem. Občina izreka Vam vsem domoljuben pozdrav!" Na te, z burnimi, tisočerimi živio-klici vzprtyetO besede odgovoril je slavnostnega odbora prvomest-nik g. dr. Zamik, ter zahvalivši se za pozdrav, omenil zaslug in pomembe rajnega Jurčiča in njego vemu spominu zaklical slava. Ko so se po dr, Zarnikovem govoru polegli slava-klici, pristopita Bali družici, Alojzija Spen-d a lov a in Fran j a Lampretov* ter s primernimi govori podarita vsaka po jeden venec, prva „Sokolu", druga čitalr emui pevcem. Po teb aardravih in odzdravili napotila se je vsa množica skoz. z mlaji, slavoloki in zastavami olepšano vas, po novem, baš za ta dan z velikim trudom narejenem potu proti cerkvi, pred katero je stal slavolok z napisom: „Vse za vero, dom in cesarja!" Začela se je sv. masa, pri katerej so peli čitalnični pevc: in po dovršenem cerkvenem opravila hitelo je vse skozi veliki slavolok, ki nam iz nTu-gomera" kliče: „Tvrd bodi, neizprosen, mož jeklen, Kadar braniti jc treba cesti in pravice Narodu in jeziku svojemu!" k Jurčičevej rostnej hiši. Ta je pritlična stavba v običajnem kmetskem slogu Pur stopnic pred durmi, na desno navadna kmetska izba, na levo tako imenovana „kamra1', vse pa jako snažno, lepo pobeljeno. Na levo pred vhodom ličen s smerečjem ople-teu oder za govornika, nad odrom pa spominska plošča vzidana in s trobojno zastavo zagrnena. Prijazna, čedna hišica, popisna številka 19, sredi sadnim drevjem obsajenega vrta, napravi jako ugoden vtis in obžaloval sem, da nijinamo fotografa, ki bi imel toli podjetnega duha, da bi bil priredil fotografijo te hišice. Vsakdo bi si jo gotovo rad kupil za spomin, in fotograf bil bi stržil v ta dan najmenj par sto odtisov. Pred rojstno hišo zbralo se je ljudstva kakor na kakem taboru, celo na drevji bilo je toliko ljudij, da so se veje šibile, in vsak količkaj vzvišen prostor vpotrebil se je, vsak bil bi rad kolikor možno blizu govorniškega odra. Ko je „Sokol" napravil potrebni red, stopi na oder g, Janko Kersnik ter s svojim krepkim sonornim glasom nagovori občinstvo tako-le: Častit«, slavna gospoda! Dragi rojaki! Nikdar Še, od kar prebiva v teh prijaznih krajih slovenski rod — in ta je od prvega tukaj, — nikdar še ta dolinica nij videla zbranega tako mnogo hrnjnega, tako odličnega občinstva, nego denes. Prišli smo daleč iz podnožja gorenjskih planin, prišli ste iz lepe zeleno vinorodne dolenjske strani. Notranjska in Kras poslala sta nam svoje goste, in od povsod i, kjerkoli je doma slovenska govorica, od povsodi došli ste dragi rojaki. Pozdravljam Vas gorko i/ celega srca ! Slaviti hočemo tukaj v rojstnej vasi Josip Jurčičevej, pred rodno njegovo bi so Bpomin njegov, spomin moža, ki je b 1 jedrn najboljših, najduhovb tejših, kar jih je imel m kar jih ima slovenski rod. Mnogo nas je, ki smo prihiteli sem; pa če bi nas bilo tu - * i toliko, da pokrijemo tu doli to zeleno ravan. Še vedno bi nas bilo premalo, da bi zadostili hvaležnosti, katero moramo gojiti Jurčičevemu imenu V vsakej slovenskej hiši, od bngatinove palače do zadnje borne koče, kjer se bere slovenska knjiga, Znano je njegovo ime; in ne le tu, — temveč preseglo je ozke meje naše domovine daleč na sever in na jug, in nij ga izobraženega slovenskega učenjaka, ki bi ne znal in ne vedel, kdo je bil Josip Jurčič. Rodil se je Jurčič tu na Muljavi v hiši, ki nosi zdaj spominsko ploščo, 4. marca 1844. leta. Hodil je s početka v farno šolo na Krki, in potem !v ljubljansko normalko, iz katere je jeseni 1857. 1. prestopil v gimnazijo. Kot sedemnajstletni študent leta 1861. priobči) je« v „Novicah" prve svoje spise, od leta 18G4. naprej pri, kot sedmošolec je pričel svoje vztrajno, neprenekano pisateljsko delovanje. Spisal je takrat svojo prvo večjo povest ra „Družbo sv. Mohorja", „Juri Kozjak", v katerej se uže kaže izreden njetiov epični talent. Profesor Anton Janežič ga je vzpodbujal, spozna vši v mladem študentu tako v talent, in odslej izšla je v ^Slovenskem Glasniku" povest za povestjo iz njegovega peresa. Ko je končal osmo šolo, podal se je na Dunaj študirat klasično jezikoslovje. Tu je spisal prvi slovenski roman »Deseti brat", potem pa prekrasno svojo povest „Sosedov sin", in mnogo, mnogo krajših povesti in pesni. Leta 1808. preselil se je v Maribor kot sourednik „S!ovenskemu Narodu" in tam je deloval skupno s svojim prijateljem in najožjim rojakom, Antonom Tomšičem. Iz Maribora poklicali so Jurčiča hrvatski rodoljubi v Sisek in tam je postal urednik listu nSilil slavisehe Correspondenz". Po smrti Tomšičevej prišel je Jurčič zopet v Maribor in odtod preselil se je 1872. leta s „Slovenskim Narodom" v Ljubljano, kjer je ostal do prerane svoje smrti, kot duša in glavni pisatelj tega lista, kot duša vsega našega narodnega gibanja. Poleg vsakdanjega mučnega publicističnega dela, poleg vseh vsakdanjih burnih političnih iiojev, kakor smo jih vsa zadnjo leta pr- stajali v Ljubljani, pdeg skrbi za svoje domače ljudi navzlic vsej svojej bolehnosti, delal je Jurčič le vedno literarno. Izdajal je nSlovensko knjižnico", študiral v jeilno mer za večja slostvena dela, k katerim je imel vedno mnogo novih snovi, in spisal tu maj večje dramatično delo slovensko, tragedijo „Tnnomur". In ko je uže na smrt bolan ustanovil nov beletrističen list ,.Ljub-Ijonski Zvon", bil mu je on prvi pisatelj, bil mu je glavni duševni podpiratelj, in še par dnij pred svojo smrtjo, v zadnjem trenutku, dejal bi, delal in pisal je še za ta list. — V javnem in privatnem svojem živi i en j i bil je Jurčič od vsakega spoštovan; in kdor je imel priliko, občevati tako tesno in tako mnogo z njim, kakor sem jo imel jaz v vseh letih njegovega bivanja v Ljubljani, ta ga je moral ljubiti. Pošten in značajem proti vsakemu, požrtvovalen proti prijateljem svojim in blag v vsakem svoj«mii dejanji, — tak je bil v resnici, akoravno se nij rad tace«a kazni, niti s tem ponašal. Zato je tudi umljivo, da so tedaj, ko je za* vihrala 4. maja lanskega leta črna zastava iznad ljubljanske rit.! I niče, ko je bridka vest o Jurčičevej smrti preletela bliskoma vse slovenske dežele, da so tedaj, ko so prihajali znanci in prijatelji od vseh strani potrti in žalostni pred njegov mrtvaški oder, da so tedaj prišli tudi poli tirni njegovi nasprotniki ter mu Izkazali zadnjo čast. Oni so počastili hrabrega, poštenega nasprotnika, — mi pa smo žalovali in tugovali za svojim najboljšim mož*in, katerega nijsmo mogli nadomestiti in katerega nikdar nadomestili ne bodemo. V najboljših, v najkrepkejsih letih pokosila ga je nemila smrt in z njim vred vzela je nam Slovencem neizmerni duševni zaklad, katerega je nosil Boboj. in kateri bi imel še gledati dan, izgubljen je, pokopan je! (''uli Bte uže o onej cvetlici, katera le vsakih sto let svoj cvet požene in kako krasno, s kako divno vonjavo se tedaj razvije. In tudi v življenji narodov se morda le vs-kili sto let pokažejo taki duševni velikani, učitelji in voditelji svojega naroda. — Življenje Jurčičevo leži kakor odprta knjiga pred nami. Mi smo se učili iz njegovih del. in učil se bo rod za rodom; učili pa smo se tudi iz življenja njegovega, kakor se potomci naši ne bodo mogli. In ¡»0 vseh njegovih delih gre nekaj, teče nekaj, kakor biserni potok po zelenej ravnini, bliŠčeO* se v BOlnčnem svitu: in to je ljubezen, neizmerna, neugasljiva ljubezen do slovenske domovine. Pozabil je nij v redkih časih, ko mu je sijala Breča, pozabil je nij v mnogih grenkih bridkih urah. In to je, kar nas tako ozko, tako tesno veže z njim, to je, kar nas je v prve j vrsti napotilo v to njegovo rodno, tako odstranjeno ležečo vas. In vi domačini, možje iz bližine okolice, ki ste poznali Jurčiča še kot mladega študentu, kot skromnega, tihega mo?a, ki je prihajal semkaj obiskavat domačo vas, vi se morda čudite ogromnemu številu današnjih obiskovalcev. Glejte, kolikor nas je tukaj, bodi si, da smo kmet- skega ali gospodskega rodu, bodi si katerega koli stanu, vsi smo rodni vaši bratje, vsi govorimo vaš jezik, vsi smo Slovenci; in denes častimo tukaj spomin moža, ki je življenje svoje posvetil sloven skej domovini. Doma iz borne kmetske hiše, pospel se je iz lastne moči, s pridnostjo in velikanskim svojim talentom kvišku, tako, da stoji ime njegovo zapisano z zlatimi Črkami v našej zgodovini in da bodo spomin njegov slavili, Dokler slovenski rod Ima po zemlji hod. Vzidali smo mu tu v roduo hišo spominsko ploščo kot mali dokaz hvaležnosti naše. Ta plošča naj bo vaš ponos, domačini, varujte jo, čuvajte jo. On sam pa, naš največji pisatelj, recimo: naš največji pesnik, on sam pa počiva oddaljen rodnemu svojemu kraju, tam gori na ljubljanskem pokopališči, obrnen sem na svojo ljubljeno rodno, dolenjsko stran ; in na grobnem spomeniku tam stoje v kamen vsekane besede iz njegovega „Tugomerau, katere ste tudi vi, domačini napisali na slavolok tu doli : „Tvrd bodi, neizprosen, mož jeklen, Kadar braniti je časti in pravde Naroda in jeziku svojemu." Te besede so bile oporoka njegova slovenskemu narodu in lepše in veličastuejše ne moremo posla-viti ga, nego da obljubimo, da vzkliknemo tu: Tvrdi bodimo, neizprosni, možje jekleni, kadar nam je braniti čast in pravdo svojemu narodu in jeziku! S to navdušeno obljubo ločimo se torej od te prijazne doline, katere ime pozna ves slovenski svet. In kakor so Jurčiču uže brezštevilnokrat klicali po raznih krajih naše domovine in kakor bodo spomin njegov častili, ko od nas ne bo nobenega več na svetu, tako zakličimo mu tudi mi: „Jurčičevemu spominu slava!" Ta slavnostni, izvrstno izvedeni govor ganil je vse navzočne globoko, marsikatero oko bilo je solzno. Kdo pa bi tudi ostal neobčutljiv pri tem redkem prizoru, ko pred prej nepoznano hišo v odstranjenej Muljavi mej vihrajoči mi zastavami oplakuje po tiso tih zastopan narod izgubo svojega prerano umršega Jurčiča in ko vidi na pragu hiše v žalnej obleki sivolaso in slepo mater pokojnega, katerej dvojnih občutkov sila pretresa srce in goste solze sipi je na velo lice? Po govoru zapeli so pevci Jenkovo „Molite v" in ko je bilo izvrstno petje dovršeno, hitelo je vse na vozove, kajti pozno je uže postalo in dokaj pota bilo je še pred nami. V hipu bili so zasedeni vozovi in cesta, ki se vije od Muljave proti Zatičini, bila je h krati pokrita z vozovi in gostim cestnim prahom, in ko so bili prvi vozovi uže pred Zatičino, dvigal se je še kvišku prah tam doli pri Muljavi, kjer je v triogelniku mej Jurčičevo hišo in cesto, ki drži v Zatičino, glava pri glavi, kakor duše v vicah, stalo kmetsko občinstvo in gledalo to panoramo, katere morebiti niti pozni vnuki več doživeli ne bodo. (Dalje prib.) Politični razgled. Voiranj dežele. V Ljubljani 17. avgusta. Več dunajskih časopisov pečalo se je pred včerajšnjim v uvodnih člankih o treh umorih, ki prigodili so se v jednem tednu zapored blizu Dunaja. In kaj menite, kdo jih je bil zopet kriv teh umorov? Kdo drugi kot grof Tnafle in njegova vladna zistema! To se težko vrjame, — a iicin-sko-iiacijonaliii listi pridigujejo to vero vsem prepričanjem. Tako surovo obrekovanje doslej nij še bilo pognalo na avstrijskem časnikar skem polji strupenih svojih vršičev! In mi, ki smo sinovi „inf erij orn ega " in „ i nteresantnega" naroda, obračamo se studom in grozo od tacega orožja, s katerim mahajo krog sebe „superijorni" voditelji w superijor ne" nemške stranke v Avstriji in reprezentantje nemške omike in poštenosti ! Morav.siii deželni šolski svet je zdaj prenovljen. Včerajšnja „W. Ztg.u prijavlja na novo imenovane zastopnike vere in navkov v Moravskej. Nemci izgubili so s tem imenovanjem dva sedeža, kar pa Slovanom jako malo pomaga, kajti izmej deželnimi nadzorniki in deželnimi odborniki, ki imajo poleg onih prvo oblast v šolskih stvareh Moravske, niti jeden ne kaže očitno češke svoje narodnosti. Krivica godi se moravskim Slovanom tudi zdaj, ko imajo dva zastopnika več v šolskem sovetu. kajti ta iii.jma še tiste podobe, kakeršno bi moral imeti v deželi, kjer prebivata dve tretjini Slovanov, Nemcev pa le jedna tretjina. Ako se torej nemško strankarsko časopisje zbog tega imenovanja zaletava v T&nffejevo vlado, godi bo to za tega delj ker naši Nemci ostanejo na veke požrešni in „zemlje-lačni tujci v Slovanih". Bivši načelnik bosenske vlade fzm. JDalilen odstopil je svojo službo in čast pl. Appelu je dino le zbog svojega slabega zdravja, a ne zato, ker bi se ne bil mogel vjemati z ministrom Kf.l layem. To poudarjajo odločno oficijozni listi. Oficijozni „Fremdeo-Blatt" poudarja, da to nij res, kar se pripoveduje in piše o državnem ministru pl. Kallay-u, Češ, da hoče on večino uradnikov odsloviti iz ttoine In Hercegovine. Minister da se je prepričal, da je v uradništvu veliko izvrstnih močij, in ne dvomi, da bi tudi drugi urad niki ne mogli izpolniti težkih nalog v dobrem upravljanji teh dežel, kadar se razmere količkaj razjasnijo in se prične dobro in odločno vodstvo; se ve da bode pa treba odstaviti brez milosti tiste uradnike, ki nijmajo zmožnostij niti dobre volje. Osobito da nijma minister biti za kaj neprijazen z uradniki hrvatske narodnosti. Sploh pa odslej minister ne bode dosti več izpreminjal v uradništvu zasedenih dežel. Vnanje države. Na Pruskem prišlo je zdaj vprašanje o takozvanih državnih župnikih na dnevni red. Vratislavski nadškof zahteva, da morajo vsi župniki, ki so v začetkih „kulturkampfa" navzlic škofovskim opominom in grožnjam vzeli službe, zdaj popustiti jih ter ostavititi svoja mesta, /upniki se branijo, in vprašanje je, kaj da zdaj poreče k temu pruska vlada Akoravno se z Irskega poslednji Čas ne čuje nič posebno žalostnega, vender nij še vse dobro, in število ,.agrarnih zločinov" je še vedno veliko. Meseca julija zvedela jih je teh zločinov policija 231, torej okolo 50 menj, negoli prej ta mesec. Mej tem: zločini bivata dva umora, potem pet poskusov umora, šestnajst požiganj, osemnajst poškodovanj na živalih in 141 grozilnih psem, katera pa nijmajo posebne veljave. Da je teh agrarnih zločinov menj. je brez dvombe zapisavati, da zakupnikov ne preganjajo zdaj tako po trostem. O KigIpl ii: Angleška je dovršila svoje vojne priprave. Zadnji oddelki njenih vojakov, ki so namenjeni za egiptovsko bojišče, spravili so se na Ande-škem in v Indiji na vojne brodove in vsak dan, ako ne vsako uro, stopajo angleške čete na raznih mestih egiptovskega obrežja na suho. Še ta teden stalo bo 30.000 mož angleške vojske v Egiptu in prava vojna se bo pričsla. Arabijevo vojsko cenijo na IG.000 mož pred Aleksandri jo, 5000 mož v Abulkiru in 7000 mož mej Ismajlijo in Kajiro. Malo po malem se vedno sprijemljejo vojaki angleški in egiptovski. »Standardu" poročajo iz Sueca zadnjo nedeljo: „Kaj posebnega in pomenljivega zamore se v kratkem prigoditi. Uporniki so se nastavili na tacih krajih, kjer so kanaiu nar avnost nevarni. Admiral je dobro zasedel Suec in ne bo dal Lessepsu nič mešati se v to zadevo". — V noči od petka na soboto sedeli so turški ministri do ranega jutra vkupe, da oi sestavili razglaszoper Arabi pašo. Sklenili nijso ničesar, ker so preveč gledali na to, kar so bili rekli ulemi. Ti turški učenjaki, čuvarji vere in pravice, sodijo: Arabi paša je hude kazni vreden upornik, ker se je vzdignil proti kalifu; ali on pa tudi izpolnjuje dolžnost pobožnega muzelmana, ker brani mohamedansko deželo vnanjih sovražnikov. Na podlagi take razsodbe je turškim ministrom pač težko, obrniti se na pravo stran. Načrt razglasa pa je angleški zastopnik lord Duflerin potrdil in odobril. — Vojaška pogodba še nij sklenena. Dolgo se pa sultan ne bo mogel več pomišljati in obotavljati, kajti, po včerajšnjem telegramu našega lista soditi, Angleška namerava, reči zadnjo besedo in lord Duf-ferin se bo ločil od sultana, če Porta ne odobri vseh angleških pogojev. Sultan še zmirom poudarja, da tu gre za njegov kalifat, in turški listi živahno razlagajo, da mora hiti turška vojska samostojna Ta čas je struna mej Porto in Anglijo sopet močno napeta. Jedna polovica turške vojske čaka na obrežji otoka Rhodusa, druga pa v luki Suda, kdaj da dojde povelje, odriniti proti Egiptu. Derviš paša in Server paša nijsta še odpotovala. — Konferenca je imela zadnjo sejo v ponedeljek; zopet nij prišla do nobenega sklepa, za to je pretrgala svoje zboro vanje; kdaj se prihodnjič snide, nij še določeno. Sploh so vsi posveti konference zdaj odveč. Določe vati bi imela le še o zadevah glede sueškega kanala; ali zdaj je jasno, da je kedive Angležem dal pravico in oblast, zasesti vse kraje sueškega kanala, in torej konferenca nijma za zdaj ničesar več govoriti in opraviti. Kako da mislijo o tem evropske vlasti, povedal je predvčerajšnjim Dilke v spodnjej zbornici angleškej, rekši, da razmere Anglije z Avstrijo m Nemčijo nikdar nijso bile prijaz-niše in boljše, nego ravno zdaj. Znan fraucosk pisatelj o narodnem gospodarstvu Leroy-Beaulieu napisal je v „Journal des Débats" daljši članek, v katerem razkazuje, da bi Angležem več škodilo, nego li koristilo, če bi si hoteli popolnem prisvojiti sueški kanal, kajti predno preteče leto, hotel bi imeti kabinet washingtonski po istem potu pa kanal Panama, na kar je treba pomisliti v Londonu. Pisatelj tudi pove, da so takse kanala za mesec julij znašale 4 Vi mihjona frankov, torej za 500.000 frankov več mimo kani istega meseca. Leroy-Beaulieu pravi konečno v tem članku, da sueškega kanala ne gre kar tako razglasiti nevtralnim, in z ozirom na to glasi se poslednji stavek: „Ndj bi tedaj vse evropske vlasti varovale avtonomijo sueške dražbe, da čez čas varujejo tudi ameriške vlasti avtonomijo družbe panamsko". Dopisi. Iz Trata 14. avgusta. [Izv. dop.] Utihnil je nekoliko krik po Trstu, ali razdraženost se nij polegla še. kajti pričakovati je še kake demonstracije. Posebno se lahoni boje Slovencev iz okolice, vedno povprašujejo, je-li res, da bodo z vilami in poleni pridrli v mesto itd. Odgovor je: Ako se bode kdo drznil žaliti nas, potem je gotovo, da ne bomo dolžni ostali. Za narodno slavnost oglašajo se društva drugo za drugim; kakor se more uže naprej videti, bode svečanost velika in sijajna. »Delavsko društvo" dobilo je za ta dan velikanski salon (v bošketu) od g. Dreherja lik pivovarne, v kateri gre več tisoč ljudi). Ta salon bode e Jepo dekoriral m morda tudi priredil za električno svečavo. Za koncert je kakor nalašč piipraven v vsacem vremenu. Ima lepo letro pod zaraščenim gozdom in je v okolici naj priljubljeniše s Kal išče Tr/.ačanov. Najbrž bode iz Ljubljane prišel za to slavnost posebni vlak. Naj bi se po deželi in v Ljubljani za to začelo uže zdaj j pripravljati in z odborom „delavskega društva" v dogovor stopiti, kajti posebni vlak bi malo stal in bi gostom kaj ugajal. Ddoéilo naj bi se, da odide iz Ljubljane v soboto in bi v Trst dospel rano v jutro, nazaj pa zopet v ponedeljek na večer. Odbor „ delavskega društva" bode tudi poskrbel gostom vstop v razstavo po znižanej ceni. Tržaški Slovenci bodo sploh došlim gostom kolikor možno radi ustrezali. Po nekaterih listih pisarijo najeti dopisuni vsakovrstne strašljive stvari in plašijo ljudi, da imajo kaj pisariti. Ali zagotovljen naj bode vsak, da se našim gostom ne bode skrivil n ti las, kajti lahoni bodo si dvakrat premislili, razdražiti Slovence, ker dobro znajo, da smo tukaj na lastnej zemlji. Dakle Slovenci iz Kranjske, Štajerske, Primorske in Gorotana. pridite 10. septembra v Trst, da si na sinjej Adriji v trdno zvezo junaško v roke sežemo : „Da srce zvesto, kakor zdaj, Ostalo bode vekomaj 1" ves čas svojega svojega naroda, boljšem glasu in Domače stvari. — (t Dr. Karel K o ce 11,) odvetuik na Krškem, umrl je, kakor nam poroča telegraf, denes do-poludne po dolgotrajnej mučnej bolezni. Z njim izgubili smo zopet bojevnika na narod m m poiji, ki je življenja bil zvest in odločen sin Pokojnik bil je kot jurist na naj-poznat po svojej izrednej duhovitosti in po svojem gorjupem sarkazmu. V Mariboru, bil je, ko se je porodil uas list, nerazdružljiv drug pokojnemu Tomšiču in Jurčiču, in ta trojica, zdaj v smrti združena, prestala je mnogo trpkih bojev z mariborskimi Nemci in uemškutarji, katerim je dr. Koceli s svojo satiro in svojim neusahljivim do-vtipom marsikatero bridko uro prizadejal. Tudi našemu listu bil je vsikdar prijazen in naklonil nam je marsikatero zanimljivo notico. Bodi mu ohranjen blag spomin in lehka žemljica ! — (Gosp. Anton pl. Gariboldi) trudi se baje in agituje proti kandidaturi gosp. dra. Karla Bleiweisa viteza Trsteniškega, se ve da brez resnega vspeha. Ta gospod imel je do zdaj priimek: „Der schöne Toni", odslej pa se bode zval: „Der naive Toni!" — (Avstrijski Cayenne) za slovenske profesorje postalo je mestece "Weidenau v Šleziji. Kakor se nam baš poroča, prestavljen je zopet g. Vinko Borštner, gimnazijsk profesor iz Ce lovca tjakaj, brez tehtnih uzrokov, brez preiskave in baje samo zaradi tega, ker je neki n ep osa-jeni deček dobil dvojko. „Süddeutsche Post", organ slabega tiska in še slabejega papirja, v svojej 63. številki kar radosti poskakuje in veselo vriska, ker je „Herr Borštner, ein fanatischer Slovene, ein allzu strenger, wenn auch tUch tiger Professor" — »uun national kalt gestellt, kalt gestellt vom slavenfreundlichen M nisterium Taaffe". Veliko je veselje v celovškem Izraelu, prav mala pa izobraženost, katero kažo pri tej priliki koroški Nemci in nemškutarji, ki si, ka kor Huroni, škodoželjno manejo roke in tidijo, da je to prestavljeni e n Concession an das kärntnerische Deutschthum". No, to nemštvo ne more biti kaj prida, ki ima tako, glede vnanje oblike res ostudno, glede vsebine pa v pravem pomenu budalasto gla Bilo. O tem prestavljenji bodemo pri priliki povedali še kaj več. — (Cesar obišče Trst) v drugej polovici septembra meseca. Za to se uže delajo priprave. Najbrž pa se cesar ne popelje naravnost z Dunaja v Trst, ampak se ustavi še v druzih mestih, morebiti v Gradci, v Mariboru in Celji. Cesarjevič Rudolf s svojo gospo pride v Trst bolj proti koncu prihodnjega meseca. — Tako dunajski listi. — (M. Tonejčeve slavnost n popis, kratek a prisrčen, objavlja tudi včerajšnji „Pozortt iz peresa hrvatskega nam brata. Konečne besede se glasijo: ,.Nam če jučerašnji dan ostati dugo u pameti, a isto tako i osječaj one žarke ljubavi, kojom su nas brača Slovenci primili u svoje kolo, slaveč uspomenu svoga pokojnika, Mateja Tonejca Sam-ostala, komu budi čast i slava!" — (G. Alpi,) bivši policajni ravnatelj v Sa- Izpred sodišča. Iz Novega Mesta. Pred našimi sodniki vršila se je 14. t. m. za-niraljiva apelna obravnava. Sodišče bilo je sestavljeno iz gospodov: dr Vojska, Pleško, Stuhetz in dr. Škofic, nenavzočoega privatnega tožnika g. okrožne sodnije svetovalca Gottfried Brunnerja zastopal je državni pravdnik g. Grdešič, na klopi zato-žencev pa je sedel mož, kakor jih običajno ne vidimo na tem mestu, mož, ki si je v vročih bojih 1. 1848 priboril izredno odlikovanje velike zlate medalije, ki je bil vedno povsem neomadeževau ter še vživa splošno spoštovanje, g. Vertačič, hišen posestnik, stotnik meščanske garde ter ud zdanje narodne manjšine v novomeškem mestnem odboru. Povod celej pravdi bil je sledeči dogodjaj : Ob Času ljubljanskih mestnih volitev sprehajal se je za-toženec s sodnijskim svetovalcem g. Jagodicem. Prijateljski pogovor sukal se je tudi o volilnih agitacijah in g. Jagodic porabi priliko, da preide na strankarske razmere v državnem zboru ter izrazi svojo nejevoljo nad onimi vladnimi nasprotniki, ki se upirajo pomirljive) politiki našega ministerstva. Zato-ženec mu odgovarja, da tudi Novo Mesto nij brez jednakih vladi sovražnih elementov ter mej drugimi imenuje tudi g. Brunnerja. Gospod Jagodic, ki ce lemu nedolžnemu pogovoru nij pripisoval nikake važnosti, povedal je potem, bolj v šali, svojemu ko legi, kako da o njem sodi g. Vrtačič; le-ta pa nijma silnejšega opravka nego potožiti svoje bolečine mestnej delegiranej soduiji, kjer je potem nje chef, g. Ullepitsch, ki je izjemoma sam sodil v tej stvari, v istini zatoženca krivega spoznal ter mu odmeril 50 gld. globe, oziroma 10 dnij zapora. Ne da se tajiti, da je ostra ta razsodba vzbu dila uprav senzacijonelno zanimanje po vsem Do lenjskem. Saj omenjena gospoda nijstp nikoli prikri vala svojega političnega mišljenja, oba, Brunner in Ullepitsch veljala sta zmirom za prava stebra nemške naše stranke in s tiho grozo zrli so novomeški narodnjaki na nju, kot na odlična zastopnika onega dela našega uradništva, kateremu pred vsakimi vo- rajevem — poroča včerajšnji „Pozor" — mudil se j litvami Deschmann in Schrey v gracijoznih varijan je včeraj in predvčeranjim v Zagrebu, kjer je čakal tah prepevata panegyrike ter ga slavita kot „gesin-odloka z Dunaja, ali se ima vrniti na svoje mesto; nungstreue, selbstbewusste Beamtenschdft". Komu v Ljubljano, ali dobiti drugo službo. 'j bi se bilo sanjalo, da sta baš ta gospoda tako naglo — (Iz Šentvida nad Vipavo) piše se nam v 16. dan t. m.: Zvesti sin Slovenije, g. Jakob Košir, župnik v pokoj i, je vsled mrtvuda dne 15. t. m. umrl. Pogreb bode 17. t. in. ob 9. uri dopoludne. — (Iz Vipave se nam piše:) Odbor vipavske čitalnice je v svojej seji dne 14. avgusti sklenil, da napravi čitalnica tudi letos kakor druga leta veselico na malega Šmarina dan, to je 8. septembra, in sicer letos v čast dr. Bleiweisovemu spominu. — Program priobčimo prihodnjič. — (Šolsko poročilo štiri razredne ljudske šole v Komnu,) sestavljeno po dobro znanem g. Antonu Lebanu, nadučitelji — voditelji ima prav umesten pouk za stariše, kako pripravljati otroke za šolo, potem so navedene šolske oblasti, šolska naznanila, šolska kronika, na dalje razvrščeni so učenci in učenke po za-služenji in naposled pridejan je skupni pregled šolske mladine, broječe 161 učencev in 154 učenk. Poročilo je jako razvidno in srečno sestavljeno in priporoča se v posnemanje tudi drugim šolskim okrajnim svetom, ker je za stariše in sorodnike, sploh za vsacega jako zanimljivo citati taka napredek na šolskem polji dokazujoča poročila. Telegrama »Slovenskemu Narodu": Krško 17. avgusta. Denes dopoludne umrl je dr. Karel Koceli. Pogreb bode v soboto 19. t. m. popoludne ob štirih. Aleksandrija 17. avgusta. (Keuterjevo poročilo.) Proklamacija Wolseley-eva pravi: Namen ekspediciji je: Zopet vpeljati red. Vojaki bodo vse v gotovem plačevali, prebivalci naj tedaj prineso pridelkov in živeža ter naj poročajo o puntarjih. premenila politično svojo barvo, kakor menja navadni človek umazano srajco, da sta se hipoma spo-korila tako radikalno ter na jedenkrat postala tako iskrena častilca Taaffeja in Pražaka, da se jima celo pohleven in Čisto privaten izraz o njih opozicijalnem mišljenji vidi dosti povoda, jednemu za tožbo, drugemu za obsodbo? Naravno je, da je ta nepričakovani prevrat prouzročil marsikatero smelo kombinacijo, ali zastonj še ugibajo prebrisane glave našega mesteca, kje da treba iskati uzroka deviškej občutljivosti g. svčtnika in katoničuej strogosti g. sodnij-skega tajnika. Pač je apelna obravnava izgubila nekoliko svoje zanimljivosti, ker g. tožitelja iz lehko umljivega raz loga nij bilo. Po izjavi jedine priče gosp. Jagodica bilo je takoj jasno, da je bil ves razgovor čisto prijateljski, da se je vršil ob času, kjer niti žive duše nij bilo na ulicah ter s tako diskretno tihim glasom, da ga mimo idoči niti slišati ni razumeti nij mogel. Izrecno poudarja priča, da je on sam zasukal pogovor na to tvarino ter govoriti pričel o onih, ki so „vladi sovražni", zatoženec pa da je dejal „take vladi sovražne" ali pa samo „take imamo tudi tu"; natančno se priča niti ne ve spominjati, če je zatoženec rabil inkriminirami izraz „ vladi sovražen". Sploh pa zatrjeva priča, da je bil ves pogovor „ein unsehuldiges Gespiiich" in da mu nikoli nij prišlo na um, da bi iz take malenkosti mogla nastati kaka pravda. Tožnika zastopal je drž. pravdnik g. Gerde š i č, dasiravno je posebno naglašal, da ta delikt j ožba ne da opravičevati niti v objektivnem niti v subjektivnem oziru. V objektivnem oziru ne, ker jedrna priča sama ne ve pozitivno, če je zatoženec rabil oni izraz, zarad katerega je bil obsojen, pa tudi zarad tega ne, ker se ie tožniku le očitalo, da pripada opoziciji; v vsa« kej ustavnej državi pa morata biti dve stranki, vladna in nasprotna in tisti, ki drži z opozicijo, samo zarad tega nikakor še nij .zaničevanja vre-den". A tudi v subjektivnem oziru da nij mogoče, braniti zatožbe, kajti vprašanje javnosti je vsaj dvomno pri pogovoru, kateri imata dva prijatelja mej seboj in tako tiho, da jih nikdo slišati ne more. Še na neko drugo pomaojaljivost prve razsodbe se ozira g. drž. pravdnik ter misli, da se ne da dokazati, če nij vsa stvar uže zastarela. Kajti priča sicer misli, da se je fatalni razgovor vršd sredi aprila (tedaj mkakor ne „vor 3 Wochen", kakor trdi prva razsodba od 24. jun), ali gotovega ven-der ne ve, mej tem ko zatoženec z vso odločnostjo trdi, da seje stvar godila mej pripravami ljubljanske volitve, koncem februvarija ali začetkom marca. V tem slučaji pa bi bila stvar vsled poteklega trimesečnega obroka uže zastarela Ker 2atoženec uij imel kaj ugovarjati državnemu pravdniku, bilo je dokazovanje končano in pričelo se je tajno posvetovanje sodišča. Mej tem se je razgovarjalo občinstvo o svojih nadah, in marsikateremu poslušalcu, kateri ima talent in veselje za kronologične študije, usilili so se čudni nazori o skbrnej natančnosti, katera se tudi sme zahtevati od sodnika prve instancije. Posvetovanje trajalo je tako malo časa, da se je dalo sklepati na je d n oglasen sklep. Razsodbo, temeljito motivirano, nazuanil je g. svetovalec dr. Vojska: prva razsodba bila je uničena, zatoženec nekrivim izpoznan ter ob jedwin stroškov oproščen. — Priznavati moramo, da je ta razsodba jako ugajala občnemu mnenju, ki se še vedno suče okolo te pravde. Le nekaterim lebkočutnim dušicam se morda g. Brunner smdi v .ded moraličnega udarca, ki gaje prejel v neljubej tej aferi; drugi pa — in žalibog so mora pisatelj teh vrstic sam prištevati zlobnim tem trdosrčnežem — mislijo, da je g. svetovalec deloma veuder sam kriv svojega pobitja in z Moliere om vred se mu rogajo ti škodoželjneži: „Tu l'as voulu, Georges Dandin, tu Pas voulu" 1 Vabilo. V nedeljo 8, septembra 1882. I. napravijo notranjski rodoljubi skupno veliko narodno slavnost pod milim nebom v Postojini z govori, petjem, vojaško godbo, loterijo in z domačim raz veselje vanj em sploh na korist vseslovenskemu nNarodnemu Domu" v Ljubljani. Začetek bode ob treh popoludne. PROGRAM: I. Govori, petje in vmes vojaška godba. 1. Pozdrav predsednikov. 2. Jenko: nNapreju — zbor. 3. Slavnostni govor — g. Resman. 4. G. Eiseahut: nUstaj rode" — zbor. 5. nO potrebi in koristi branja in domačih društev" — g. dr. J. Sterbenec. G. Ilajdrih : „Jadransko morje'' — zbor. II. Dobrodelna loterija. Le-ta obseza sto lepih, dragih in obče jako primernih dobitkov : pleméno junico, drobnico, dragocena pohištva, koristna kmetijska orodja in gospodarske stroje, knjige, srebrnino itd. Loz za loterijo velja 10 kr., dobivajo se ti pri raznih poverjenih domoljubih po vsej Notranjskej in na dan veselice na nje prostoru. III. Domače razveseljevanje na planem, ne spada v ono kategorijo pregreh, katere se imajo jj Reditelj tej točki bode vrli „Ljubljanski Sokol" iz uradno preganjati od drž. pravdništva. Plaidoyer drž. ''posebne domoljubne prijaznosti; isto tako pomore pravilnika bil je povsem jasen, razumen in objek- slavno-znani narodni pevski zbor iz Ljubljane našim tiven, najbolj markantno pa je bilo, da se je zastopnik zatožbe sam trudil dokazati, da se za- tiudoljubnim pevcem. Rojaci! Čast cele napredne Notranjske zavisi od srečnega vspetaa tega narodnega praznika! Na-pnimo zatorej vse moči in storimo svojo domovinsko dolžnost za monument vse slovenske narodne zavesti, za ^Narodni DomM. Gleda naj in strmi prijatelj in nasprotnik ta dan, kaj premore živo in dejansko domoljubje. V Postojini, 1. avgusta 1882. Dr. Jurij Sterbenec, Ignacij Gruntar, predsednik. podpredsednik. Edvard Dolenc, Vekosl. Dom icelj, Ignacij Doxat, Fran Hren, Hinko Kavčič, Fran Križaj, Josip Lavrenčič, Adolf Obreza, dr. Ivan Pitamic, Ivan Resman in Fran Sterle, členi ožjega odbora. ZEČ-^Č? TJ" ILT nabranih prostovoljnih doneskov in čistega dohodka veselice v 6. dan avgusta 1882 v Sežani. Prijatelj Slovencem . . Prijatelj Slovencem . . Prijatelj Slovencem . . Fran Žiberna . . . . Edvard Delcot . . . Fran Leban .... Avgust (Jregorin . . . Dr. Zencovich .... EvtemiJH Mahorčič . . Janez vitez Scaramanga Matija Mauer .... Jedna dama .... Andrej Kočijan . . . Emil Finger .... Elizabeta Finger . . . Fran Nemec .... Prijatelj Slovencev . . Peter Trevižan . . . N. Draveljski .... Josip Novak .... M. izpod Triglava . . Prijatelj Slovencev . . Franja G ulic . . . . Gospa liainelt.... Jakob Stanič .... Anton PaOor .... Josip Kenčel .... Franjo Gaberščik . . Anton Cerne .... Jakob Skapin .... Fran Bizjak .... Kaj m uu d Mahorčič . . Josip Pirjovea .... Janez G uši in .... Jojip Hrovaf:n . . . Janez Kav bar .... Jane/ Goljovsček. . . Dragotin Kanobel . . Janez Kieker .... Pierobon..... Pavel Zanič .... N. Paba...... Filip Suštig .... C. k. žandannerijska postaja ...... Kristina Zazafura . . Ni vi k a Pitamic . . . Janez Borne .... Jakob Dolenec . . . Gregor Kumcr . . . Milia Smrdu .... Matija Rožič .... Andrej Mislej .... Fran T oros..... Josip l »ettoni . . . . Fran Skul..... Gospodična Slovenka . Fran Jaiunik . . . . 5 5 3 3 1 1 1 5 5 5 2 10 2 5 3 2 3 1 4 4 2 5 10 10 2 2 3 5 1 1 2 5 2 2 2 1 2 2 g-ld. — kr. b) takse .... c) kartele .... 4. Tiskovina .... 5. 12 tucatov balonov za razsvetljavo vrta 6. Sveče in olje za razsvetljavo .... 7. Bengaličen ogenj . 8. Smodnik in nagrada strelcem .... 9. Razpošiljanje vabil, pisem in telegramov 10. Les...... 11. Prepeljava smerečja 12. Žeblji in drot . . 13. Dninarji za napravo in razpravo vese-ličnega prostora in sicer: a) mizarji, 18 dnin po 1 gld. 30 kr. b) dninarji, 43 dnin po 70 kr. . . . 23 11 41 17 21 9 77 90 60 75 5 . - 17 7 2 11 23 30 44 50 30 40 11 Vkupe . . . Re kap i tu lac IJa : Prostovoljni doneski . 1M gld. 20 kr. Dohodki veselice. . . 648 . 90 _ 468 Vkupe ... 803 Stroški po izkazu........ 468 26 10 26 Torej je odposlati v korist „Narodnega Doma"............ 334 gld. 84 kr. F. tiaberščik, predsednik. R. Mahorčič. 1'mrl i so t Ljubljani: 14. avgusta: Ivana Šustcrsič, pomočnega uradnika hči, 13 m. stara, sv. Petra cesta št. 24, za vnetjem pluč. 15. avgusta: Jožefa Brufah, pomočnega uradnika hči, C mes., Hrenovo ulico Št. 4, za drisko. — Hugo Favaj, železniškega uradnika sin, 6 ur, Dunajska cesta št. 19, za slabostjo._ - , 20 - „ 20 3 „ - - „ 20 - « 50 60 50 Vkupo . . v 6. dan avgusta 154 20 Dohodki veselice 1882 in sicer: Prodanih 1462 kartel po 80 kr....... 292 gld. 40 Vstopnina .... : f)6 „ 50 kr. Vkupe Stroški: 803 10 1. Godba: a i prejela v denarji b) vožnja iz Šent Petra in nazaj . 0 hrana h pijačo za 30 mož.... 2. Brejarji za ples. 3. Tombola: a) dobitki . . . . 55 gld. — kr. 35 76 28 51 02 50 97 ID-uLi^aoslra, borza dne 17. avgusta. (Izvirno telegratično poročilo.) Papirna renta......... 76 gld. 95 Srebrna renta .... ..... 77 „ 60 Zlata renta.......... 95 . 40 1860 državno posojilo....... 130 „ 25 Akcije narodno banke....... 823 „ — Kreditne akcije......... 318 „ 50 London . ........ 119 „ 45 Napol............ 9 „ 52 U, kr. cekini. ...... . . 5 „ 66 Državne marko ..... 58 „ 35 4°/0 državne srečke iz I. 1854 250 gld. 120 „ — Državne »ročke iz i. 1864 . . 100 „ 173 „ — 4°/0 avBtr. zlata renta, davka prosta . . 95 „ 35 Ogrska zlata rotita 6°/0...... 119 „ 75 n 4<>/n...... 88 45 „ papirna renta 5°/0..... 87 15 5°/0 štajersko zemljišč, odvez, oblig. . . 104 n — Dunava re*. srečke 5°/,, . . 100 gld. 114 „ — Zeinlj. ohč. avstr. 4,/,°/t zlati zast. listi . 119 „ 60 Pnor. oblig Elizabetino zapad. železnice 99 , 75 Prior. oblig. Ferdinandove sov. železnice 106 „ — Kreditne srečke.....100 gld. 179 „ -- Kudolibvo srečko..... 10 „ 21 „ — Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 119 „ 75 Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . . 224 „ 25 kr Korektorja išče uredništvo „Slovenskega Naroda". Vstop 1. septembra. Pogoji pismeno. K narodnemu podjetju vzprejme se inteligenten, slovenskega jezika in koncepta popolnem zmožen mlad mož pod ugodnimi pogoji. — Natančneje zve se pri upravništvu tega lista. (503— ) Šolske klopi. 22 šolskih klopi proda se po prav nizkej ceni. Več 0 rem so zve pri podpisanem. Šmartino pri Litiji 16. avgusta 1882. "Va.1. Fin, (505—1)__predsednik kraj, šolskega sveta. Štacuna, napolnena z različnim blagom, se ceno proda. Stacuna je čisto pri cesti v velikej farnej vasi v ftkocijanu, na pripravnem kraji. Ta fara je zelo rodovitna in zarad dobrega vina imenitna, slednjič je tudi zelo velika, šteje okolo 6000 duš. — Več se zve pri lastnici IJudinda lagii, (501-2) v Škocijanu na Dolenjskem. ■ n.i hi mm n iFnMMnwwMnwnniwwi Zaloga najboljših mineralnih voda. Curinthia 20 kr., Franc-Josipova 26 kr., Friedrieh.s-Ilaller 85 kr., Giesshubler 35 kr., Gleichenberg 25 kr., Ilaller Jodvvasser 35 kr., Karlsbader Muhlhruuneii 40 kr., Kron-doiler 26 kr.. Marienbader Kreuzbruunen 35 kr., Pro-blauer 20 kr., Rakoczv 22 kr., Selters 30 kr. Naročila izvršujejo se točno proti poštnemu povzetju kupila. (451-6) Tujci: 15. avgusta. Pri slonu: Obenvalder z Dunaja. — pl. Luzzatto iz Trsta. — Pri Uliti lei : K m n /. z Dunaja. — llinterschvveiger iz Gradca. — Pri ii\n! HJskeiU ce- surft: Sperlicb z Dunaja. ■ Kuhar iz Beljaka. Pri bavarskem dvoru Breuidl iz Nabrežine. — Kuz-micz iz Radovljice. Fin med v satovji dobiva se pri (504—1) Oroslavn Dolenci v Ljubljani. Le jedenkrat podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro. F DUNAJ. ^GEL D/"--.. vttnpv4riltt|ai» Politične razmere, ki so nastale v vsej Evropi, zadele so tudi Švico; vsled teh razmer se jo na stotine delavcev izselilo, tako da je obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi največja fabrika za ure, katero smo ini zastopali, se je zaprla začasno, ter nam jo zaupala prodajo svojih ur. Te tako zvane Vlualilng-tonske žepue ar© so najboljše ure vsega sveta, koje so izredno elegantno gravirane in giljoširane ter so amerikanskega sist ma. Vse ure so natanko rerjasirane ter garantujemo za vsako uro pet let. V dokai gotovega Jamstva in stroge so-liduosti, prevzemamo s leni do znost Javno, da vwako nepristojeeo uro nazaj vzamemo in z drugo zamen Jamo. 10OO komadov remontoir žepnih ur, katero se pri kožici navijajo brez ključa, s kristalnim okro-vom, izredno natančno regulovane; razen tega so tudi olektrogalvanično pozlačene, z verižico, ine-daljonoin itd., preje jeden komad gl. 25, zdaj le gl. 8.20. 1000 komadov krasnih ur na sidro (ankeruhr) od srebrnega niklja, tekočih na 15 rubinih, z emaili-ranimi kazali, kazalom za trenutke in kristalnim ploščuatim steklom, natančno na sekunde re« pasirane: preje jeden komad gl. 21, zdaj samo gl. 7.25. 1000 kOmadov ur na valje (cylinder-uhr) v giljo-Siraiiih okrovih od srebrnega niklja, s kristalnim ploščuatim steklom, tekočih na 8 rubinih, fino re-pasiraue, z verižico, medaljonom, in baržuuastim etuijem, preje gl. 15, zdaj le gl. 5.60 10OO komadov ur no sidro (anker uhr) od pravega 131otnega srebra, odobrenega od e. kr. denarnega iiriKiu, tekočih na 15 rubinih, razen tega tudi električnim potem pozlačene, tino regulirane. Vsaka taka ura stala je preje gl. 27, zdaj pa samo gl. 11.40. 650 komadov ur za dame od pravega 131otnega srehra, odobreuega od e. kr. denarnega urada, tekočih na 8 rubinih, elegautno in najti-neje pozlačene, pridjunaje tudi beueuijanska vratna verižica; prej je stal jeden komad gl. 28, zdaj pa samo gl. 15. 1U00 komadov VVashingtonskih remontoir žepnih ur, od pravega 13lotnega srebra odobrenega od c. kr. denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na trenotek repaBirane, s kolesjem od niklja, tako da nij treba teh ur nikdar popravljati. Vri vsakej uri da se zastonj ttuli jedna urna verižica, medalj on, baržunasti etui in ključ; vsaka taka ura stala je preje gl. 35, zdaj pa neverjetno samo gl. 8. 1000 komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20. 1000 komadov remontoir ur od pravega zlata za gospode ali gospe, preje gl. 100 zdaj gl. 40. 650 komadov ur za stene v finem email-okviru in z lni.uu, repasirane; preje komad gl. 6, zdaj samo gl. 2.75. 650 komadov ur z ropotcem, lino regulovane, dajo se rabiti tudi na pisalnej mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 4.30. Pri naročilih za ure z majatnikom (pendel-uhren) priloži naj se tudi mala svota. Naslov: uhren-Ausverkauf der Uhrenfabrik Fromm, Wlen, JLtotlioiz tli ur ZVr*. O, Parterro. (500—3) lzdatelj in odgovorni urednik Mukso Armič. Lastnina in tisk „Narodne tirikarue"