Slovenske posojilnice. Ko smo Slovenci letos dosegli, da se mora v zemljiške knjige tudi slovensko vpisovati, zagnali so nemškutarji in Nemci grozen krik, kakor da je antikrist pred durmi. Ropotali so v svojih listib.; dr. Sturm in bore Celjski dr. Foregger vprašala sta v državrtem zboru togotno ministra Pražaka, kako je mogel kaj takega storiti in dati slovenskemu jeziku drobtinico pravice ; deželni štajarski odbor v Gradcu. ki bi moral z enako ljubeznijo in enako nepristransko ravnati se Slovenci, kakor ravna z Nemci, nasajal se je zoper to Slovencem dovoljeno malenkost; pokazal je s tem, kako veliko sovraštvo gojijo v Gradci zoper nas Slovence, tako da mora že vsakdo uvideti, da za nas Sloveuce ne rasto rožice v Gradcu. Konečno začele so še rohneti hranilnice, katere so žali Bog vse v nemških rokah, češ, bodemo pa delali tem Slovencem sitnobe, kjer bomo mogli; če bo kje kaka slovenska beaeda-''-*' prošnji za posojilo, pa jo bomo odbili, in ne bomo nič posodili. Kdo so pa te nemške hranilnice? Kako pa so prišle do toliko denarja? Slovenci nekdaj nismo imeli drugih gospodov, kakor duhovne; vse dmgo je bilo nemčursko; vsa mesta, vsi okrajni zastopi bili so nemčurski. Mesta in pa okrajni zastopi začeli so pred mnogimi leti snovati hranilnice, tako v Mariboru, Celju itd. Ravnateljstvo je se ve, da bilo nemčursko. Ti Nemškutarji pa večinoma ali niso imeli nič denarja, ali pa so bili trgovci in spekulanti, ki so svoj denar drugje bolje znali porabljati, kakor da bi ga v hranilnico nosili. Hranilce bi toraj bile brez denarja, ko ne bi jim slovenski kmetje pridno denarja prinašali. Tudi sodnije vlagale so in vlagajo sirotinske ali pupilarne denarje v hranilnice; ta denar pa je sopet denar slovenskega kmeta. To se najbolje vidi iz tega: Ko je lansko leto kan- celist Zohrer v Celju izneveril kacih. 10.000 goldinarjev sirotinskega denarja, pokazalo se je, da je skoraj ves ta denar kmečki. Samo kmete je obtfradel; Celjski Nemci in nemškutarji niso imelinlič denarja notri. Naši Nemci si samo iz hratrilnic denar izposojujejo, ne pa da bi ga vlaga^i. Denar> s katerim so hranilnice delale, ter si na tisoče in tisoče goldinarjev prislužile, bil je toraj sloveuski. ia samo s slovenskim denarjem postale so branilaice bojrate. Ali ni toraj grdo, če te hranilnice tako razsajajo zoper tiste, katerim imajo vse zahvaliti, kar imajo in kar so? Ali ni grdo, če sedaj te hranilnice, katerim je goldinar slovenskega kmeta vse zaalužil, ropotajo zoper pravice slovenskega jezika; če darujejo po tisoče goldinarjev za šulverein in druga protislovanska nemškutarska početja? Kakor branilnice nam, tako mi njim; Slo- "vehci si moramo to postopanje nemških hranil- riic z debelimi črkami zapisati v spomin, da bonio vedeli, kako se imamu v bodoče obnašati. K sreči hranilnice ne morejo Slovencem več mnogo škodovati, kajti ob novem letu se odpre v Ljubljani velika mestna slovenska hranilnica, potem pa so že na največo srečo slovenski narodnjaki osnovali celo vrsto krepkili posojilnic, ki se kaj veselo razcvitajo, ter od dne do due močnejše prihajajo. Leta 1885 imele so slovenske posojilnice že toliko deuarja, da so izposodile večinoma med slovenske kmete skoraj dva milijona goldinarjev. Že čez eno leto pa so imele za pol milijona več, tako da so izposodile leta 1886 že dva in pol milijona goldinarjev! — In to raate od leta do leta, ter bodo do konca letošnjega leta mnogo že čez 3 milijone gld. izposodile. Za Slovence je torej velika sreča, da imamo posojilnice, da nismo več odvisni v toliki meri od nem.škib hrauilnic. Posojilnice pa so tudi prava dobrota, kajti od njih se dobi denar brez tistih velikanskih stroškov, katerih je vedno treba, če se hoče iz hranilnice denar dobiti. To so hitro spoznali slovenski kmetje, ki so se koj od zafetka oklenili posojilnic. To so pa k malu opazili tudi Nemci in nemškutarji. Začetkom so kričali zoper slov. posojilnice, kakor nad samim zlodejem; vsi njihovi listi od pokojnega lisjaka in Celjske vahte pa do graške ,,tagespošte"so kar besneli zoper posojilnice ; nič ni bilo tako slabega, da ga ne bi posojilnicam oiitali. Zdaj je vse to potihnilo. Marsikateri Nemec in nemškutar, ki se je prej križal pred posojilnioo, pride sedaj tiho in uljudno v slov. posojilnico po denar, raje celo. kakor v nemško branilnice 1 Tako si dobra reč, poštena slovenska posojiluica dobiva sama veljavo celo med nasprotaiki. Kaj toraj sledi iz povedanega? Nemške hranilnicc ne marajo Slovencev, razun kedar jim ti denar prineso; one sovražijo slovenski jezik, podpirajo šulverein in vse protislovenske, nemškutarske namere. No pa prav, pa pustimo njih tudi mi Slovenci v miru; naj delajo samo z Nemci in za Nemce; mi jim tega ne zavidamo. Slovenci pa se oklenimo naših slovenskih posojilnic. Kdor hoče denar naložiti na obresti v kakem denarnem zavodu, nesi ga v posojilnico! Svoji k svojim! Iz posojilnic si opet Slovenci izposojujejo; čem več se v posojilnice denarja vlaga, tem več lehko te izposojujejo, tem lehko te sopet podpirajo Slovence. Tako potnaga Slovenec lepo Slovencu, in to je prav in tako mora biti! Posojilnice bodo imele tedaj v kratkem toliko denarja, da bo vsak Slovenec, ki bo potreboval posojila, šel v slov. posojilnice, ter se mu bo tukaj lahko pomagalo, kolikor je potreben in vreden. Kar se bo zaslužilo pri tem, ostalo bo med Slovenci, in slovenske posojilnice, ki že sedaj mnogo podpirajo razne slovenske zavode, posebno pa uboge slovenske dijake, bodo takrat lebko že več storile in slovenski narod bo imel od tega največji dobiček. To prevdari vsak Slovenec, in se ravnaj po tem! I. D.