Leto XXV«, St» 48
Oprav iilÄlvo. Ljubljen. Puccuüjera aLi.
Tele/on št. 31-22, 31-23, 31-24.
In^eraiui odaeiek LJubljana, Pucclnijeva
a lic;» 5. Telefon St. 31-25, 31-26. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska c. 42 Izključno zastopstvo za ogiaae lz Italije
ln inozemstvo- UPI S.A., Mi lan n.
fiac um za Ljubijansiw poki pri poštno-čekovnem zav. št. 17.749, za oetale kraje
Italije: Serv-.zio Conti. Corr Post. 11-3118
Na področju pri Goidfeergu In Laubauu
ponovljeni sovjetski pretoljalni poizkusi so bil! preprečeni
Sa bojnem področju ob spodnjem Rena je bilo uničenih 63 angleških oHoonftov, v bitki ob reki Roer pa 100 severnoame riških oklopnikov
Fiihrerjev glavni stan, 28. febr. (DNB.j Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
Meutern ko je potekel včerajšnji dan med Dravo in Uouavo mirno, je poizkušal sovražnik na Slovaškem prodreti z močnejšimi silami v dolino pri Allsohlu. T a poizkus pa se je izjalovil pod težkimi izgubami za sovražnika. Južno od Schwarz-vvasserja so odstranili naši grenadirji v za-nosncm napadu nap-ej moleč boljševiški bojišč m lok ter razbili sovražnikove protinapade.
Na obeh straneh Z o D t e n a, kakor tudi na področju pri Goldbergn in Laubauu so bili v žilavi obrambi onemogočeni ponovljeni prebijalnl poizkusi sovjetskih pehotnih in oklopmških oddelkov. Boljševiki so nadaljevali svoje brezuspešne napade proti našim predmostjem ob Nešssi pri F o r s t u in Guben u.
Na bojišču ob reki Odri je nspelo sovražniku, da je z rnoeno topniško podporo nekoliko zvečal svoje malo predmosijc južno od Küstrina. Južno od Stargarda so se pred našimi položaji zlomili sovjetski obkolirtvenl napadi.
V vzhodnem Pommernuso sunile sovražnikove oklopniške s;le z močno podporo borbenih letaieev daleč proti severu sapatlno od Kummelsburga. Hitro dovedeni oddt-lkl so zaustavili del oklepnikom sledeče sovjetske pehote ter onemogočili ogrožajoč« razširjenje vdorne vrzeli.
Na Tucheler Heide in zapadno od spodnje Visle so se v obrambnem ognju i . »mili številni boljševiški nai>a<li, kl so jih d loma podpirali oklopnild. Naše divizije so dosegle v Vzhodni Prusiji zapadno od Kreuzburga ponovno popoln obrambni uspeh proti močnim sovražnikovim napadom.
Na bojLščn v K n r i a n d n je Izgubil
sov jot «ki velenapad jugovzhodno od Libave na sili in strnjenosti. Brez večje Izgube ozemlja so bili "udi včeraj razbiti vsi sovražnikovi napadi, ki jih je izvajal še nadalje s premočnimi silami.
Pred Polangenom so potopili nemški borbeni letalci neki sovjetski hitri bojni čoln.
ßfini
Na bojnem področja ob S p. Rena so
obtičali na našem glavnem bojnem polju napadajoči oddelki 1. kanadske armade, ki so napadali jugovzhodno od Kalkarja in vzhodno od Gocha po zelo visokih krvnih izgubah in skromnem napredovanju. Pri tem je bilo uničenih 63 angleških oklopnikov.
Sovražnik je vrgel nadaljnje rezerve v bitko ob reki Roer 9. severnoameriška armada ki je napadala z vsemi silami, je potiPn'la naše oddelke, ki so se ji povsod ogorčeno upirali, nazaj. V! ljub mogočnemu sovražnikovemu posegu na zemlji kakor v zraku, so bili sovražnikovi preb'ja'nj poizkusi deloma onemogočeni v težkih cklopn?šk?h ho.Fh; pr» tem je b??o uničenih preko !<K> ameriškh ok'opn'kov. Lastne oklopn!škp skupine so zabile v bok sovražnikovega napada kline ?n so razbile pripravljalne položaje in kolčne.
Južno od Schleiden» «n ob P r ü -
m u ,1e uri šlo do kra.jevn'h bejev proti sovražniku, ki je napadal na več mest;h; položaj pa se bisteno n| prav nič izpre-menil.
Obnovljeni sovra^ikovi nana&i na R i t b u r g so obtičali v osredotočenem obrambnem osrnju. Američanom je aspelo na predmostja ob spodnji Saari v hudih bcj'h napredovati proti severa.
V Italiji so se Izialov'li številni britanski izvJdn'ški snnki proti našm položajem ob Senju.
Na južni konic' dalmatinskeea otoka Paga pred nekaj dnevi pr;s*ale sovražnikove sile so vrgli naši protinapadi v morje.
Angloameriški f#ra h ovalni letale« so odvrsrli podnevi bombe na stanovanjske okraje Leipziga Halleja, Augsburgra, Mainza In na renskowestfalsko področje. Britanska letala so napadla v pretekli noči nemško prestolnico.
Bojna sredstva vojne mornarce so potopila iz angleškega prometa med Temzo in Scheide neki pamik s 5 000 ton in na Jadranskem morju dve tovorni jadrnici s skupno 1400 tonami.
Pest Kremlja nad Fine!
Z nmflžtfir«« stavkami pripravljalo Sovjeti nov korak
k bdjževizaciji države
mmmmmi
V januarju m februarja je rovražnik izgubil 85 ladij s 505.709 brt
in 48 vojnih ladij
Be:-lin, 27. febr. Odločeni berlinski krogi so opozorili danes na napredujoč r azvoj podmornške vojne, že v januarju se je vt-delo da so Nemci znova aktivirali pol-mornižko vojno. 2e v tem mesecu ilm je «spelo, da »o potonil1 28 ladij s 172.300 brt ter 16 rušilcev in dve križarki. Mesec februar je pr'n.eae] podvojitev januarskih part^nomic modemih bolnih sredstev ln torpelnih letalcev Nasp otnik je izgubil doslej v tem mesecu na morju okrog Anglije, v Severnem morju, pred Mn:' anskom in na Atlantiku 57 ladij s 333 400 tonami, nadalje 27 ruš 1 cev in varovalnih vozil Poleg te^a je nemškemu orožju usoelo unči ti dve lahki križarki Neka nadaljnja križarka je bila tako težko
zadeta, da moramo računati z njeno Izgubo.
S tem znaSajo, tako izjavljajo v Berlinu, nemški usr>ehi dnevno povprečno Ive
Stockholm, 28. februarja. Veerti iz Finske dajejo slutiti, da pripravljajo Sovjeti nov korak k izvajanju načrtne boljševiza-cije te države, ki je lanes le Se navidezno samostojna Vso Finsko je namreč zajel izredno močen stavkovni val. ki je potegnil za seboj že tisoče in tisoče delavcev .n delavk. Zaradi skrajno težkih mirovnih pobojev katere je Sovjetska zveza naložila Finski j« gospodarski in socialni položaj države zares zolo kritičen, toda pri znanem domoljubju, ki preveva tuli najšrše sloje finskega ljudstva, bi gospodarske in soc'alne težkoče same po sebi še ne mogle izzvati stavkovnega pokreta. ki zavzema že skoro revolucionaren značaj. Ta pojav se da tolmačiti le tako. da boljševiški agenti umetno netlio neaa&~voI%tvO in huiskajo delavske množice k stavkam, kl položaj lahko le še poslabšajo. Po načrtu Kremlia nai se stavkovno gloanje izrodi v izjrrede in splošno zmedo la se bodo ta. ko pri^ivila ugodna tla za nadaljnjo bolj-
gr»^ Tra p; 1Qi
Stavke so izbruhnile ne le v prestolnici Helsinki ju in drugh vočiih mestih temveč tudi oo mnogih ma^i^'h k-aMh. Skoro povsod s"' na"to1 o zsradi zahteve po rvi-š«niu olač In mezd. Id "O lanes v isrmer-z žlvlirn-^skimi stroški res že zaostale. Toda vlada mora vztrajati pri svoji prepoved' zviševanla rl°č in mezd. ker bi rirucače na Široko 'odprla vrata infladii. öe pa b; se Infant razširila, bi Fn^ka ne mogla več izvrševati svoj'fi drtiav So-vietsk5 unHi za katere je obvezana oo mirovni po^-o^b*. To obveze prpseeajo že sedal zmo^-ivnst finskp*ra o-ofinortarstva ln so /at~. Poetom dobrodošlo sredstvo za iT-sillevanle. V MoskV ne k"?e+o n,-kakršnp prirra vljpoč«t.1. da bi Sli Finski na roke. kar io tudi razumljivo sni smatrajo katastrofalni razvoi v tel rtr?,«vi za nfw'nfwa v sk'artu s svojimi lnterpsl ln načrti Tako na eni strani s svMo nepooustljivoMio OTorviAor^alo fnsld vladi la b-' vsaj delno „qf^o-ia rtelavsk'm zahtevam na drugi strani na po svrrlh afentih nezadovoljstvo nrtHo.
V st^ckholmsklh političnih in diplomatskih k ogih opozarjajo v zvezi z dogodki na FinsVom na istočosna Doroč:la iz 1už-noevron^kih držav k«ko Soviel tuli tam načrtno lzvafajo hol^vizacl-o ookrajin, kntore so se i'm »zročile ali pa so Hh oku-čete Metode na Finskem r doino r?7l:kuje1o od onih v Ru-mun ji in Bolgariji ter so navidezno manj
brutalne, vendar pa zasledujejo enak dlj: postopno boljše vozači jo dežele.
Romunska kriza na višku
Stockholm, 28. febr. Krvavi spopadi v Bukarešti, tako pravi neka vest dnevn.ka »Svenska D-agbladet«, so delo »ljudskih množc«, ki lih je nahuiskala -narodna demokratska fronta«, kakršno firmo so si začasno nadejali rumun-ski komunisti Na zborrvaniih aahtevajo aretacijo Rad «rs ca ter obtožujejo njegovo vlado, da vodi »fa. štst"m prijazno politiko«, ki onemogoča, da bi nastopili norma'ni odnošaji med Ru-munijo in Sovjetsko zvezo. Narc-1 no.demokratka fronta 1e iziavila v 10 točk obsega i očem spo.edu da ie treba osnovati levičarsko rad'kalno vlad: z izključitvi io vs^h meščanskih strank Ta vlada naj bi »izvedla gosocdarsko. polit:čne reforme, med temi aJrrorno reformo, demokratizira-H armalo. knznovala vclne zločnee in radikalno odstrrnila vse faši-^čne elemen. te«. Po poročilu b'^ka'-eS^^nskcga dopisnika lista »Svenska Dagbladet- se bo v bl:ž-i^v, ^gh ^ odločbo, ali bod" levičar^k r?dJkali po odst.anitvi m^ščansk"h skupin prevzeli popolnoma obl?st v svoje roke, ali pa l>o n®.«*fc?H Iržaviif.njska vina ki bo ?r»r:eo r>ris<^nr«t! rdo*e arkade v P.u-murdlj pojavila na ko~ko obstoj Rumu. n'je kot samo^^ojne države.
Amcr?ško STKizrarj? m prfznarjs
ženeva, 28 febr. Pod naslovom »boljše-v;ška povodenj p:eplavlia Evropo«, piše »New York Journal American« med Iru-gim: Večji del ameriškega prebi'.-alstva ima zelo meerlene no-'me o nevarnosti ki ra čakalo kot posled'ca te obupne vorne. Američani mi^lüo. da nosmo zapadno demokracijo v Evr'T>o in v Azijo To pa je žalostna prevara Ostal-: uoorabljaio besedo > lemolcaciia« kot krinko za lastne na. mene in cilie. V resnici se dogaja tole: Boljševizem — ki n1 n'k^ka demokracija
_ pro-ninvlla evonsVo rdino no'" ^na a
m'f'-iüW se z vzhoda oroti zapadu Atlantik ne bo mogel zaustaviti pohoda z vzhoda. Dogolki ki se odigravajo v Evroni. razkrivajo žalostno resnico, da" je s svo-'im "udnim zapletom postila druga svetovna volna nrinrava za moskovsko svetovno revolurrk> k5 ^r naša širokim množicam v Evropi, na Kitniskem !m Japonskem smrt. razdejanje in neverjetno bodo.
Stabilizacija bojišča v Spodnji šlezlji
Na vzhodnem bojišču še dalje težki boji
Berlin, 28. febr. Boji na vzhodu so bid
še dalje osredotočeni na Spodnjo šlezijo Tucheler Heide, Vzhodno Prusijo ln Kur-landijo. V Spodnji šlszijl se je Izjalov lo večje število sovražnikovih napadov na dosedanjih žariščih, predvsem vzhodno in severno od Zubtena, južno od Goldberga, na področju Laubana ter na vsem bojišču ob
ladji z 11.000 tonami, rezultat ki siee>: še Neissi. Stabilizac ja nemškega obrambnega ne dosega velikrh časov prejšnje podmor- boj:išča v Spodnji Sleziji pride najbolje do
niške vojne, ki pa vendar ne bo cstai ne-cupaž-en ako bo krivulja naraščala v dose-dianli meri. VsoV»kor predstavila potopitev 85 ladij s 505.700 tonami 43 rušilcev fin soremljex-alri^ vozil to^- potoo'tev 5 kri-žark razbremenitev boii§ča, kl je n mogoče Izpre^lelati. Z uničenjem n'Si'cev le nastala poleg tega vrzel v sovražnikovi oskrbovalni kapaciteti, ki bo za nasprotn-'. ka vedno bolj občutna ker je velik del svoje tonaže že premestil na pacifično bojišče.
General IMttmar o vojaškem položaju
B»*rlin, 28 febr Generalni poročnik Dittmar je govoril včeraj zvečer preko ve. likonemškega radija v okviru svojih tedenskih razpravljanj o vojaškem položaju Izrazi je domnevo, da bo sovjetsko vodstvo lzve'elo nov velik udarec proti Reicht! čim bo to kakor koli mogoče. Ko je razoravlial o angloameriški veleofenzivl ca zapadu. je izjavil, da je dcseerla doslej kl juh viso-k:m izenbam za naoadalce le ma5hne usfoohe ter da je tu nemška obramba ponovno dobro prostata trdo prelz-kii^nro n^neralnl noro/^jv TMttmar je lz-valal nadalje v po^robnostih:
Napačno bi Hlo če ne bi smatrali seda-n1f akc-j'5 oVro" T.anhana Fo^st.-q in Gube na 7'\ rrr:i*o+ok nol^Vupa naravrio potrpbne dru^e vo'lke sovlot^ke ofonrlve. Vsak nem?ki obTi^bnl us^eh ra^mo na tem gkrajpo o^in^u-nfvrri Tn^-^u na velik1 naravni	*r+1 r""d fV»ro 1n Tjal>^ pa fe r.ara^l tffa txwV'o pomemben Isto veli a. za bo-fo na r»v^ro<*j-"v>	In 7im>p Pru^jp kjo?. se Po^rio+i tru-
dijo	b'	ir^1"	rir.rv.giHV, cr^ ki
h-a-nl-s TVvl'W1^ «Jno^-n-fp Vl^lp Ve»1k PO-
rno-ri pr'-T-jtnTi'f" w-lotcVn X'r^S^Vri cjp^^-t tli
rti nro1V3"rri n^loH Pk-d^ratl bojj«^ v K;,ln Vzho^-m Pr"«** rta bi s tem
rlrvofp ^»»rotio r^labftnv «jlnjorio rtpmSIrn
t»r rxr"oHo,A-'t(yV vol'Vf»,	od lel
k"v Ta oa-T^orrt'-^r»^ Hmmf) o^lo^tev S tom ni rta	če+p Vo r^r^HVi no-
ve-
^or'jotaVp «Hlo kar {rr*> Sovjp.
fTrrry	ni ; T'f O ^«nr^V .CIO 1 * jrtiriTA**
tj	nmon4n	fr>V| ^npcrtlh V^ž^-
<o ^n» nor^. fVo c^io no na rtn «to orH vp'fl-
nl H/-V*« -T -''''-nfi	»TI
'■7miVi	in trirtf oW<nnikov moral j
o^avl nimon lu ril j nemške oh-f""»1»» na teb	TPn-
r-.K^Vi	n^-^r"'4-? no lnnn®*" nobe
po ponolno ItoIooHp	tprri trpbfl PO
irnnlo nrl t»h okol-ppmäVo nrvnlor^ko «r'lp R	V ZVP-
1p turt' vpllkpca pomena dejstvo da se ig	pp»*»*v»t»> ^"»ri v Pamianrt'i
VToo^tav'tl zvez" mod Kfi^l^bergom in P llouom P^iv tako t>irt1 drnr>i norn«k:
nirvi^i'n1 uamphl V oojjl«rln-»«m fi^SU ČlUb ofonrlvn-5 sunki »n b']1	z omel^nlm
cJHom torta z velikim osrodoto^pplem tam. ka^«h sil več ko samo krajevnega po. mena.
«a v prič**!« na ram'hi vele-
ofpp:r1va k-' 1o brezlvomno smatrat kot kraieven doprinos zanednih sli za kornb-'-nV-ane sktrone operacije v tej zimi KanadskoancleSVa r>fpr\r]\ti na ozkem področju m prt soortnüm Ronom ln Maaso k' Je bla lzvertona par Ini pred elavnim na padom bror^'omno n1 bHi nričeta za od-vrnitev nen->5klh obrambnih sil marveč so hoteli pr1č»+<	vplikoootpmo ob-
kolltev nemško«^ ho«»?® ob Mo.a^ s tem ustvariti učinkovito dopolnilo č-V-o -; > i vodenega glavnega sunka preko reke Roer,
Dosedanji potek bitke pa ni takšen, la bi se lahko smatralo da bo sovražn kova nad. moč na gradivu in moštvu zadostovala da bi si Britanci in Severnoame'ičani p ište-dlli ponovno doigotrajno bitko, torej ravno ono obliko bojne odločitve, ki bi io hoteli v sedanji fazi vojne nujno preprečiti Nemci bodo morali — je zaključil gene ral Dittmar svoi pregled — prevzeti na svoja ramena nova bremena in to ne samo na bojišč h marveč tudi v domovini, kier sel a j divja neprikrivan s?v:ažr.ikov letalski te-or.
Uspehi 12. pro^eHsVe topniške
m* 0 00
divizre
Berlin, 27. febr. Na vzhodnem bojišču se boreča 12 protiletalska topniška _diyizi ;a je
izraza z naraščajočo močjo nemških protinapadov. Tudi v ponedeljek so morali Sovjeti na različn h mestih tega bojiščnega odseka opustiti zemljo zaradi nemških protinapadov ter ponovno premeščati čete. Zato je sovražnikov pritisk ob Lausitzer Neisse občutno popustil ter so izvajali bol..-ševik: le brezuspešne krajevne poizkuse da bi ustvarili nova mostišča Uničen je bil neki sovjetski bataljon, kl je prekoračil Neisso.
V	južnem delu Breslaaa se nadaljujejo
ogorčeni poulični boji. kl so se razš rili sedaj že do višjega finančnega predsedstva ter bližino Hindenburgovega trga. Na zapadnem robu trdnjave so vrgle nemške čete boljšev ke nazaj na Schmiedefeld.
Med Fürstenbergom in Iiiistrinom ter na južnem Pomorjanskem je bilo bojno delovanje še nadalje majhno. Sovjeti so dovedli osvežene oddelke ter ustvar 11 novo napadalno težišče med Neu-Stettlnom ln Ko-nitzom Tu je sovražnik poglobil svoj vdor. Za zajezitev razmeroma majhnega vdorne-ga področja so bile z vseh strani dovedene rezerve, ki so se ob vzhodnem robu Bublitza in Rummelburga zoperstavile prodirajočim brzim sovražnikov m oddelkom. Istočasni težki sovjetski napadi jugovzhodno od Neu-Stettina in severnozapadno He derode so se krvavo zrušili.
V	Vzhodni Prusiji in v Kurlandiji je ostal položaj vkljub ponovnim sovjetsk'm pro-bojnini poizkusom v glavnem nespremenjen. Na obeh področjih je bilo opaziti gotovo popuščanje sovražnikovega pritiska, kar je
javila 23. februarja, da je uničila 750 oklop- ! brezdvomno posledica izvanredno visokih nikov. S tem so edin ce te divizije uničile izgub, ki so j.h utrper boljševiki v posled-oklopnike najmanj štirih sovjetskih oklop- J njih dneh. Zaradi njih je sovražnik tudi v niških zborov Divizija je doslej sestrelila i manjši • meri uporabljal oklopaike. Samo 1170 letal. Dalje je uničila 509 tonov me- : zapadno od Kreuzburga so poslali SovjeJ talcev granat in protioklopniških topov t v ooj posamezne oklopniške skupine. Oddelki in baterije hojne skup'np in čete ' ženeva, 27. febr. Britanski vojn: dopisn k protiletalskega topništva so v krvi odbile j Robert Dunnctt pravi v poročilu z zapadne-več s*to pehotnišk h napadov ter v kali za- i ga bojišča da se je nemški odpor, ki je bil trle številne sovjetske prebijalne po'zkuse ! že od pričetka odločen, še bolj okrepiL Sein napade.	__________
dan jI boj je zelo trd. piše britanski doDts-n k. Nemške čete so mlade, sveže in fanatične. Poleg tega so dobro obiečene ln dobro hranjene.
Savjs^e Izpiske zrašajo nad IS milijonov ljudi
Stockholm, 28. febr. Mosk:vski dopisnik »New York Herald Tribune« je pn povrat-ku v Združene države objavil svoje vtise iz Sovjetske zveze. Dop sni k poroča, da znašajo vojne izgube Sovjetske zveze že nad 15 mllijcnov ljudi.
Zatemnitveni čas
za teden, ki začne 26. febr. in teče do vštetega 1. marca 1945 od 18.35 do 6 25.
Prell — Cena t- L
Uredništvo: Ljubljana — Pucclnljeva ulica St. 5. Telefon St. 31-22, 31-23. 31-24.
Rokopisi se ne vračajo.
ns
Izvor ruskega prsti-boljševlškega pdereta
Kdor Je zasledoval osnovne silnice sovjetske zunanje ln notranje politike v 27 letih obstoja SSSR od oktobrske revolucije 1 1917 vse do Janašnje svetovne vojne, je mogel opaziti predvsem dve gibali ki sta dajali sovjetski politiki osnovno si^er: ne. zaši šano nabije ln pa »konspiracija«.
Svojo ken spira čilsko liniio k: ji je bila v predre vol uoPski dobi podtalnih pokretov nujno potrebna, je komunistična part;ja ne samo oblržala tudi po prevzemu oblasti, marveč 1o ie co!"- prenesla na celotno državno poVtiko. Tako je vsa leta svojega obstoia SSSR skrbno eledala na to da ne bi pro/Vla iz nje v zunanji svet niti najmanjša vest o resničnem živlVniu :n ne-hanlu v SmH'evtski zvezi ra^on vesti, ki jih jp v svet poš'Ha1 agitacit^k' bi"o komu-nif?tične partile. S t^m 1e hotela part:ja uspa\ratl ves svet. da ne bi Izvedel kaj se v S~vk»t1ii v resriol d-^aia To kon?pi-rac'rfrko l-'n;io na je i>art:ja	tudi
v notranii politiki,' If'er jp v svo'ih aeita-ciV'klh kampanjah «sov-vt^im držav1 ^artom skuSaia nrikrit-' svoV> prav» cr'Me ;in fib prikazati kot idealne ^remljppja po s~eč-n^rn rvot'i brejtrr.^r^drte svetovne so^'pfc.
o%-e romitWIk« TO k»t<v-->	>p TT.hte-
vala hrermeinr	takn na de1 m Tr! mo-
či k-kor v materialnih življenjskih do. bripih
Drueo fr'balo !n cenovno po^o1o so-'iot-p-Vp |y-.Tt'ke bi^o np<""iv». Komunizem more delovati 1n obdržati na no--r5ju P-Hro le s terorjem. v katerem zan^i tea"a no vid- le ziča^nora sodstva za doaogo določen "h c'I-'pv. mara-eč traino orortip svo-iefra uveiiavlia.nja. T-* z nez^^i^anlm te-ron-'om jp ko^-iipic^čna pa^tHa dosegla ob^st v S-^vjctlji, teda zaradi njega bo tlT*1 nprvnar'la,.
Ooj objekt'VTII opazovalo!, ki =r> iro^Jl pred to vpjpo nri''iko snornati re^č^o *1v. Wn-t» v 5V>-"^otckl zve?d, so porini^ © nloj štoir}1^« p^T^^la. k-' se nrpw^iivo ujemalo. Vsa poverilo o in !rs*ri jf-k^m na-
-»y^^lni oVio-n na O nf^^ila71	Id
jo mora za.rad' to^a tropt! 1-hirtfitvo. ^ato na r»:v' r^-oi^	rta so nro^ko-
pimiViW Viorrrl 'z S-'v'p^V^p t~tpzp ki so c^or'Tl floVi <n-nfo (MwsnlrarW'o jelrr» v nrm?''| p-pnoTiii Va.^va n" bore s taVm
skra +no slab'h materialih priVk v Po-v-fptol-d z,7Pzi. maiTc' da so^-liano iz-lavjjaio. rta. ca-Ia ns	st^ zoper bo»j-
^■trl'wm Tirarti	n~"j'1a. Skoraj
t-rS ipcptie'+T PO Tnor-vp nro"M naivrči« žrtve in t- poti rpTT??'T*,o. vpprt^r vse to rri Vvio tiiro hu^o vpV^r rToj^tvo rta t;m jp bila odvzeta s'eberna. svoboda in odvzeto tuli nabavno dostojanstvo čl~veka. tako da so bjli v resnic- spremenjeni v brezdušne robote.
Tukaj ie točka kH ie kornimiTOm ran-M'v v svojpm živlipnimkern 1pdru. desetletja norir^rtanih aretaeü in č^stk. rtcpofotia p^Vta v	strahu o rod
ovadbami, življenje v označiti nezaupanja, vse to jp rol-'io v Sov:eteki zvezi sami ka^-der najboll fanatičnih rrofkorou-nlstičnih. borcev Boljševizmu je zrasel na nieeovih lastnih tleh mog-očen msorotnik, kateTeira udarna sila uteme nekega dna izbruhniti kot vulkan in razlreti ves umetni mehanizem nenaravnega »kolektiva«. Prvi bolni klic tega nasprotnika je ruska -pvolw-llna armada, ki od Ineva "do dnera narašča, drugi pa ie protiboliševiško upom ško gi-banie v Sovjetski zvezi sa.mi, o katerem vse vesti soglasno po očaj"-, da se vedno bolj širi in da je iz Ukrajine kjer ie najprej nastalo, poseglo tudi že v ostale sovjetske pokraj'ne.
Ruski proti1x>lše\d§ki pokret je torej naravna posle ".ica boljševižkih prot;narodnih in protičlovečanskih metod. Tlel Te v dušah neštetih Rusov že ronego poprej, do uveljavljenja in razmaha pa je pr šel r sedanji vojni. Ne bo se več polegel, dokler ne bo komunizem dokončno propadel.
CfturdilU pred spodnjo z&srisico
za odnošaje med Sovjetsko zvezo In Poljsko zato tako veliko zanimanje, ker je to

Berlinsko časopisje o zadržku Turčije in Eg pta
Bertin, 27. febr. Pod Jramatskimi spremljevalnimi okoliščinami izvedena in izsiljena vojna napoved Egipta Nemčiji in Japonski je naletela v nemških časopisnih komentarjih na učinkovit odgovor. »Deutsche Allgemeine Zeitung« izjavlja: »Kakor Turčija, tako naj bi tudi E<Tipt v San Franciscu služil s svojim glasom Angiji pri obravnavanju vprašanj Blžnjega in Srednjega vzhoda vprašani ki se tičejo tudi Sovjetske zveze. Dramatske spremljevalne okoliščine, pol katerimi je bila izveden- vojna napoved v parlamentu, podčrtava jo najbolj senzacionalno, kako Telo nasprotuje praviim narodovim interesom.«
Tudi »Völkischer Beobachter« podčrta va, da so prisilili kakor Turčik) tuli F?rpt z ultimatom krimske konference k vstopu v vojno ter da je Ee^pt na ta način dobil iovolfenie prisostvovati konferenci v San FranH-ani Li*t ueotavlja k temu: »Povzročiteljem tega Izsiljevanja je pri tem popolnoma vse eno. aH	prizadete de-
žele v nattožie konflikte ve^t' 1n notran+lh nemirov. Nasprotno boljševizmu gre v ra. čun povzročanje kaosa, ki mu je nuino ootreben prt izvedbi svetovno revo'udiske laktfke.« »12 Uhr Blatt« Obravnava ^o ►emo ter pravi la ao kairski streli "l«rm-•r: "Itmal za Ansrlllo. ki - 'i da lahko tepla ir.t<»*-'*»» drur-;h rxjrodov in ir'aja svojo oesiuiaipuiozao vojiio politiko tudii v
nevtrain.il deželah List podčrtava: »Zopet enkiat tepta Lond n z nogami pravice majhnih narolov, za katerih pravico ln nezavisnost je bil baje prisiljen iti v vojno.«
Pičla večina v egirtovskem senatu za vlado
Bern, 27. febr Po tajni seji v ponedeljek zvečer, na kateri se je vršila debata o egipt-ski vojni napovedi, je izrekel po Reuterjevi vesti egipteKi senat s 66 proti 44 glasovom vladi zaupnico. Ta glasovalni rezultat je zato tem bolj pomemben, ker se vladi nI posrečilo dobiti niti dvetretjinske večine. Tudi sedanja običajna večina je bila moina le, ker se je Anglija s teroriziranjem narodnih krogov na vse načine trudila, da je čim bolj pritisnila na opozicijo.
Množične aretacije v Katra
ženeva, 26. febr. Kakor javlja Reuter k umoru egiptskega ministrskega predsednika, so napravile oblasti že nešteto aretacij, ki pa niso vse v zvezi a smrtjo ministrskega predsednika temveč predstavljajo bolj previdnosti "1: n. A-gleži se hočejo oči-v-dno proti uejuvolji egipčanskega ljudstva nad vojpo naoovedjn znsčltiti z mncžičnin'1 erot-cijaini ;:i	öaleö v caeics?.Hst»-
ne lirpgj.
Admsterdam, 27. febr. Po Reuterjevi vesti je predlagal danes Churchill v Spodnji zbornici, naj odobri parlament krimsko deklaracijo treh zavezniških narodov ter predvsem tamkaj sprejeto odločitev da bodo so-t>ogodbenik: ohranili v miru enako kakor v vojni soglasje pri svojem delovanju. V na-daljnem govoru je dejal,, da so pričakovali višek evropske vojne že za preteklo jesen. Ta termin pa se je za mnogo mesecev zavlekel. — Glede vprašanja živilskih dobav »osvobojenim« deželam je dejal Churchill, da ne more dopustiti, da bi se načele britanske »minimalne varnostne rezerve živil ln olja«.
Naloga za zagotovitev bodočega miru bo nedvomno pripadla v glavnem velesilam. Vendar »svetovne organizacije ne bo mogoče osnovat' na diktaturi velesil.« Prejšnjega Društva narodov skoro da niso rabili. Bilo je tudi nezadostno za izvedbo določenih mu nalog Churchill je nadaljeval: »Društvo narodov bomo nadomestili z mnogo močnejšo organizacijo, v kateri bodo igrale Zedinlene države važno in pomembno vlogo.« Öb tej priliki je Churchill sporočil, da bosta na konferenci v San Franciscu zastopala Veliko Britanijo Eden in Attlee.
Churchill se 1e nato bavil s poljskim problemom. Izjavil je da so v Jalti sklenili, da ne bodo izvedli nikake spremembe Cur-aonove črte na škodo Sovjetske zveze, da b' s tem pomirili Poljake. Nadaljeval je: »Pri podpori sovjetskih zahtev po Curzo-novi črti odklanjamo popuščanje pred silo ln strahom.«
V	ostalem so zagotovili poljski »obsežno ozemeljsko odškodnino« in sicer Danzig, večji del Vzhodne Prii3lje zapadno 'n južno od Königsberga, daljši obalni pas ob Vzhodnem morju ter pokrajino Gornjo šlezijo.
»Kategorična zagotovila«
Am s erdam, 28 febr Ob zaključku Izjave v Spodnji zbornici je dejal Churchill, da sta mu Roosevelt ln Stettinius »kate-gor čno zagotovila«, da nima ame lška vlada Veliki Britaniji glede korakov ki jih je Anglija napravila ali jih ni napravila, n-česar očtati. Glede Italije je dejal, !a »lahko računa pri svojih naporih, da bi si sama pomagala, na zavezniiSko dobro voljo.«
V	zvezi z umorom egiptskega ministrskega predsednika je poudaril Churchill, da j« nelvomno, »da zahtevajo varnostni ukrepi v Egiptu pomembnejšo ojačitev«. V zvezi s problemom Srednjega orienta je izjavil, da upa. da bodo »Velika Britanija in Zedlnjene države, ki kažejo za Srelnji vzhol vedno večje zanimanje sposobne, da Igrajo pri zagotovitvi naprecflca arabskega sveta dragoceno vlogo«.
Debata o Poljski
Amst?1"' ""' br. Kakor javlja agen-
c j.a t ;t_., „j je bavila v debati v Škodni' Z :C i o Ohurehillpvem govoru večr • a .3 ...o'jsk'm problemom. Lord Dim-i	(fcoczervativec) je izjavil, da vUi-.»*
^preizkušnja« za velesilo, M uporablja občutno vojaško premoč napram šibkejšemu sosedu.
Sir William Bevendge (liberalec) Je zahteval zagotovilo, da Velika Britanija ne bo pristala na neben predlog, ki bi kakorkoli" vplival na neodvisnost Poljske. Nadalje naj zagotovi vlada, da se ne bo izrodila »svetovna organizacija« v diktaturo velesiL
Konzervativec Mc Ewen je izjavil da mora protestirati proti jaltskim zaključkom glede Poljske, konzervativec Graham pa je zahteval, naj vlada ne trdi, da je »nekaj nepravičnega v resnici povsem upravičeno«.
Pripadnik neodvisne stranke Driberg J« očital poljski vladi v Londonu, da je vzrok čestih nesporazumov in velik'h skrbi med zevezniki. Zahteval je, da ji čimpreje odrečejo priznanje.
Namestnik voditelja laburistične strank« Greenwood je pripomnil k Churchillov* iZr javi o Poljski, da ni v skladu z angleškimi načeli, ako odločajo o usodi naroda v njegovi odsotnosti ter za njegovim hrbtom.
Kakor javlja agencija Reuter, so podali Maur'ce Petherick, Commander Bovver in arugi konzervativci izjavo, v kateri izražajo z ozirom na poljsko vprašanje obžalovanje, da bodo odvzeti gotovi deli ozemlja zavezniku ker je v protislovju s sklenjenim dogovorom in s točko drugo Atla.ntske Tsti-ne. Razen tega ugotavljajo z obžalovanjem, da ni dana tako zvanim »osvobojenim« narodom neomejena pravica, da si brez vpliva katere koli druge sile postavljajo svoje vlade
Poostritev spora med ang'esko in poljsko begunsko vlado
Stockholm, 28. febr. K imenovanju poljskega generala Andersa za vrhovnega poveljnika poljskih si poroča xiiaonski dopisnik goetebo-škega trgovskega in mornarskega lista, da je vzbudilo to imenovanje. izvršeno tik pred Church llovim velikim govorom v spodnji zbornici, krepak odpor pri britanski vladi kar bo verjetno še bolj poslabšalo stališče londonske poljske vlade. Imenovanje se more smatrati ket delni ukrep v n zu dejanj, ki jih je storila poljska izseljenska vlada po ob. javi krimskih sklepov. Pri tem je sodelovala zlasti z ameriško opozicijo proti krimskim sklepom.
Silea izbrali vulkana na KanKatki
Stockholm, 27 febr. DNB. »Afton Tid-
ningen« javlja iz Moskve, da Je pričel dne 26. februarja na Kamčatki delovati nov vulkan. Njegov izbruh opisujejo kot najmoč-nejä' v več stoletjih. Plameni so se dviga?! ' 'lamotrav visoko ter je v okolici 4 k: i "'■stila Izredna vročina Iz žrela so kleU Atueč1 kamni ln kosi kovin.
Po^eb stražarskega pm&ika Fr. Mlkliča
Kakor nam poročajo iz Trsta, so v petek, 23. februarja na tamošnjem pokopališču pri Sv. Ani pokopali poročnika Slovenskega narodnega varnostnega zbora Franceta Mlkliča. Mladi častnik je bil padel par dni poprej v izvrševanju svoje vojaške dolžnosti. Postal je žrtev angioameriških letalskih razbojnikov.
Ob 7.30 zjutraj se je zbral na pokopališču ves častnišiti zbor SNVZ s svojim poveljnikom polkovnikom Kokaijem in njegovim štabom na čelu. V pokopališki cerkvici je bila maša zadušnica katero je opravil gosp. Jož2 Gregor. Po maši je bil pogreb h kiipti, kamor je bilo začasno položeno truplo pokojnega poročnika, dokler ne bo omogočen njegov prevoz v domači kraj. Ob kripti se
Že poleg častne čete stražarjev in čaatni-kega zbora razvrstilo veiikp število pokojnikovih prijateljev in znancev. Po opravljenih pogrebnih molitvah se je od padlega poročn ka poslovil poveljnik Kokalj, ki je poudani, da je s Francetom Mikličem izgubil enega svojih najboljših in najzve3taj-sih sodelavcev in tovarišev. Zahvalil se mu je za njegovo ljubezen do naroda, ki ga je
Erivedla v vrste primorskih narodnih stra-arjev. Ta korak je storil v želji pomagati svojim sorojakom, pomagati svojemu bližnjemu, kakor se je bil to naučil med svojimi sobrati saiezijanci na Rakovniku. V njem je živel veiik socialni duh, ki ni nikdar videl ssbe, temveč ie bližnjega in narod,
Predava

v Nemški akademiji
Ljubljana, 28. februarja.
Snoči je pod okriljem Nemške akademije predaval v srebrni dvorani Uniona nemški pisatelj Heinrich Bachmann, nosiiec Adalbert Stifterjeve nagrade za leto 1942. o t6-m': > Adalbert Stifter — ein Volksdeutscher Dichter«. Predavatelja, ki živi v Ljubljani kot SS vojni poročevalec, je predstavil pro-fesoi dr. Sv/oboda in pozdravil prisotne zastopnike oblasti m kulturnih zavodov.
Pisatelj Heinrich Bachmann je v svojem obsežnem predavanju pokazal, da je temeljit poznavalec življenja in dela predstavnika avstrijsko-nemške bidermeierske literature; 1. 1805. rojenega in 1. 1868. umrlega Adalberta Stiftsrja. Delo tega pripovednika je bilo dokaj časa prezrto, mlajša nemška generacija pa je odkrila njegove večne vrednote in uvrstila Stifterja med pisatelje-vzornike. Predavatelj je v svojem na široko zasnovanem predavanju navajal zanimivo utemeljeno sodbo, ki jo je izrekel tako tankočutni poznavalec literarne umetnosti, kakor je bü Hugo v. Hofmansthal in navajal v podkrepitev svojega visokega mnenja* o Stifterju "rasne značilne odlomke iz njegovih dei. Posebej se je zaustavil pri sloveči povesti »Der Bergkristall« in orisal znača j in pomen dveh Stifterjevih poglavitnih romanov i-Nachsommer« in »vVitiko«. Mediani kc je prvi vzoren primer vzgojnega romana spominjajoč na Goethejevega »Wll-helma Meistara'», ie drugi zanmiv zaradi svoje zgodovinske vsebin« in svojih pogledov na sožitje Nemcev in Slovanov. Pisatelj Bachmann je zlasti poudarjal Stifterjev ob-jektivizem in odklonil mnenje, da bi bil pisatelj romana »Nachsommer« realist. Prav tako je spričo tega, da vidijo nekateri kritiki v obeh Stifterjevih romanih tipično katoliško delo, poudaril njegovo popolno brez-tendenčnost, pomanjkanje vsakega propagandnega gradiva in celo etičnih in moralnih nag'fcov, vzlic temu pa imajo njegovi vseskoz umetniško zasnovani in umetniškemu užitku namenjeni spisi velik pomen tudi v tistem smislu, v katerem je postal St f-ter izrazit glasnik nemštva, posebej Se meščanstva ln katoliške smeri v slovstvu. Predavanje je vzbudilo živo zanimanje in prineslo predavatelju toplo priznanje.
katerima je hotel pomagat: v vsaki stiski
fin potreoi.
Za poslovilnim govorom polkovnika Kokalj a je zapel stražarski oktet iaicstinko i »Vigred se povrne« nakar sta se od padlega soborca poslovila še poročnik dr. Šimenc v imenu častnikov in podnarednik Borštn k v imenu »obratov salezijancev in vseh prijateljev. Oba sta poudarjala pokojnikovo zlato srce ln njegov izredno razviti socialni čut, ki hi pokojnega Mikliča gotovo postavil v prve vrste slovenskih socialnih delavcev.
Po žalostinki »Blagor mu« in po izkazani zadnji časti s strani stražarske častne čete so krsto spustili v kripto. Udeleženci pogreba so se razšli s trdnim sklepom, da bodo do skrajnih moči nadaljevali borbo za ideale, za katere je padel mladi France Miklič.
Razbita italijanska * komunistična »brigada«
Kakor poroča glasilo Slovenskih narodnih stražarjev na Primorskem, se je v drug: polovici februarja mudila pri Lokavcih blizu Ajdovščine italijanska komunistična brigada »Triestina*. Stražarji iz Ajdovščine so jo nenadejano hkrati od več strani napadli in jo popolnoma razbili. Na bojišču je obležalo 74 padlih komunistov, 34 pa je bilo ujetih. Stražarji so zapien li tudi precej üvlne, opreme, munlcije in živil.
a— Z« zasebno ln iavs« službo potrebujete
strojepisje! Novi tečaji 1., 2. in 3. marca. Informacij»: Christofe? učni zavod. Domobranska 15.
t Ü*m4 v-VjJ'iijP Ss^ «
u— Nov grob. Za vedno je zapustila svojce ga. Kristina JaJen, rojena Pire. K večnemu počitku so jo spremili 9. februarja. Fajni naj bo ohranjen blag spomin, njenim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje!
u— Smrt ziatomašuika - misijonarja. V ljubljanskem semenšču je preminul v ?S. letu svoie dobe zlatomašnik dr. Alojzij Na-i.tran, rojak iz Zgornje šiške. Gimnazijo je študiral v Ljubljani, mašniško posveče-nje je prejel v Rimu. Deloval je nekaj časa kot kurat v Splošni bolnišnici, pcznsje je predaval moralko in cerkveno pravo. Kot Izvrstnega govornika so ga poznali v vseh slovenskih škofijah. Pokopali ga bodo v če-ca ob 9. zjutraj na pokopališču u.
u— Prijavite sobe! Vojaški nastanitveni urad potrebuje več opremljenih sob ter naj mu jih naznani.
trtek i. m. pri Sv. Ti""
ipanstvo pričakuje, da bo prebi-vso uvidevnostjo upoštevalo to
SELEŽNICA
K O L Z D A B
Sreda. 1. marca: Albin.
DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. PicccU, Dunajska cesta 6; Mr. Hočevar, Celovška cest«. 62; Mr. Gartus, Moste, Zaloška eeet» 4?.
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
OPERA
Četrtek, 1. cnarci ob 17. operni predstava: Čaroona
piščiL Red Sreča. Predstava Opernega studii. Pasek, marca ob 17,30 operna predstava: Stara, pesem in balet Šeherezada. Red Premicrski.
W. A. Mozart: »čarobna piščal«. Opera v dveh
dejanjih. Osebe: Sarastro-Korošec, Tamino-Ra-kovec, Govornik-Koe, Prvi svečenik-Pertot, Kraljica, noči-Kristanova, Pamina, njena hči-ZrU:r&J-šikova, Prva dama-Malnarlčeva, Druga dama-fradnikors., Tretja aania-Lobetova, Prvi deček-Ka-j'er;, Drugi deček-I Majaron, Tretji deček-3. Maj&ron. Fapageno-Gregorin, Papagena-Baukar-tov&, Monostatos- črnec-štmkslj. Prvi oborože-R5C-I. Ersjmk, Dru?i oboroženec-Smerkolj. — Dirigent in režiser: ,Polič M. Scena inž. iE. Prano. — Kostumi J. Vilfanova.
Ocldi! nlSka skupina Jadransko Primorje
RADIO LJUBLJANA
ČETRTEK, 1. MARCA T.C0--7.10; Poročila v nemšsini. 7.10—0,00: Jutranji koncert. Vmes od 7.30—T.40: Porodila v slovenščini. 9.C0—S.10: Poročila v nemščini. 12.00 do 12.30: Napoved sporeda, nato opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščini, poročilo o T»Iožaju in poročila v slovenščini. 12.45—14.00: Radijski orkester vodi D. M. ßijanec. 14.00—14.15: Poroči1,» v nemščini. 14 15—15.00: Od dveh do treh — šarf» meh (prenos). 15.00—17.00: Osrednji nemški spored. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—18.00: Pisano polje, daj židane volje. Sodelujejo: sepranistka Branka Strj-ar, Karel HIadky na kitari in Stanko Avgust na harmoniki. 18.00—;18.30: Glas slovenskega do-mobranstva. 13.30—18.45: Glasbena medigra. 18.45 do 18.00: Narodopisno predavanje — dr. Rajko Ložar: Ribolov. 19.00—19.30: Na harmoniko igra Anton Žgajnar. 19.30—19.45: Poročila v slov 19.45 do 20.00: Aktualno predavanje (prenos). 20.00 do 20.15: Poročila v semšcini. 20.15—21.00; Nič ne vprašuj — izvajat* Klfride Josma in Trude Kellner. 21.00—22.00: Večerni koncert Radijski orkester vodi D. M. Sljanec. 22.000—22 15: Poročila v nemščini ln napoved sporeda. 22.15—23.CO: St.ionski orkester vodi Albert DermelJ. 23.00 do 24.00: Glasba pred polnočjo (prenos).
OBVESTKA „PREVODA«
DELITEV MOKE ZA FEBRUAR
čim bosta lavTšenl nakazovanji ln izdaja moke iz Prevodov 3j;a kiactliče tij^vccm iki J a» je v Ljubljani okrot' 240) prejr.e.o ljubljanski potrošniki pri svojin stalnih trgovcih ostalo količino moke za februar po naslednjih določilih:
1.	Na osnovno živilsko nakaznico (bres pra-tiska ali z eno pretipano vijoličasto črto) ca meec februar sa zadnjih 14 dnevnih odrezkov za moko z datumi od IS. &o 28. februarja »kupno:
930 g 8flodstotne psenične moke, 1674 g krušne moke ln 22 g. kvasa.
2.	Na dodatno živilsko nakaznico ra delavce pri težkih delih (TD), kl jo j« Izdal Mestni pre-
ekrbovalnl urad v Ljubljani (s pre tiskan im vljo-li sstim tO« ali eno vijoličasto črto) skupno:
2891 g krušne moke na prvih 14 dnevnih odrezkov z datumi od 1. do 14. februarja ln 19 g
kvasa.
3.	Na dodatno živilsko nakaznico sa delavce pri najtežjih delih (NTD), ki Jo Je izdal Mestni pie-skrbovalni urad v LJubjanl (s pretiskanim vijoličastim »O« ali z eno ?ljollčasto črto) skupno:
4050 g krušne moke prvih 14 dnevnih odrezkov z datumi od 1. do 14. februarja m 26 t kva-sa.
4.	Na dodatno živilsko nakamiro sa noseče ie-
ne (N) skupno:
1612 g krušne moke in 12 g kvasa na jsadnjih
13	dnevnih odrezkov z datumi od 16. do 28. februarja.
5.	Na dodatno živilsko nakaznico za kruh za bolnike skupno:
1156 g krušne moke ln 8 g kvasa na zadnjih
14	dnevnih odrezkov ali po 10« g kruha na dnevni odreaek.
Cena 80 odstotni pšeničnl moki Je 4 lire, kruS-nl moki pa 3 lire za kilogram.
Delavci iz ostalih občin, ki imajo dodatno vilsko nakaznico TD ali NTD za mesec februar, pretiskano z eno ali dvema vijoličastima črtama, prejmejo vsak pri svojem stalnem trgovcu na enake odrezke kot je določeno zgoraj pod 2. ln 3. enako količino moke ir. kvasa, ki ga bo do-ločU njihov preskrbovalnl urad.
Nakaarnice TD in NTD, kakor tudi druge Se ; nevpoftevane dodatne živilske nakaznice naj po- ■ trošniki shranijo radi morebitne naknadne de- , litre moke.
PRODAJA KRUHA
od 1. marca dalje Je dovoljena samo na osnovno , živilsko nakaznico (dnevno 225 g). V naprej za 1 (2) dni, za ne-aj 5 dni (kot že objavljeno), samo na osnovi aaročilnice: na ostale nakaznice šele po objavi.
UVOZ SEMENSKEGA KROMPIRJA
Lastnike ln zakupnike crn* zemlje obveščamo, rta dobijo dovoljenje za uvoz semenskega krompirja iz dežele pod pogojem, da ne bodo v Je-smi dobili krompirjevih nakaznic v vUini pridelane količine krompirja. Intresentl naj vložijo Prevodu, Novi trg 4/1, soba St 4 prošnjo, v kateri Je treba navesti njihov natančen naslov, uvoženo količino ter občino, iz katere želijo krompir Izvoziti.
REJCI »PREVODOVEGA« PRAŠIČA, kj eo ga zredili nad 70 kg. pa še niso dvlgnm nagrade v mesu, naj se Zö'iase v petek, 2. t. m. dopoldne na Mestni klavnici v LJubljani s potrdilom ö oddanem prašiču, da prevzamejo meso. meso.
•
ODREZKI ŽIVILSKIH IN TOBAČNIH NAKAZNIC
Mestni preskrbovalnl urad bo odrezke živilskih Jn tobačnih nakaznic za mesec februar 6prejem?l tako, da pridejo na vrsto v petek 2. marca od 8. do 9. ure trafikanti z začetnicami A do H, od 9. do 10. ure z začetnacami I do L. od 10. do 11. ure z začetnicami M do R, od 11. do 12. ure pa trafikanti z začetnicami S do 2. Peki bodo prišli na vrsto isti dan, torej tudi 2. marca od 12. do 13. ure z začetnicami A do M. cd 13. do 14. ure pa peki b začetnicami N do Z. V soboto 3. marca od 8. do 9. ure pridejo na v^sto trgovci z začetnicami A do Bi, od 9. do 10. ure z začetnicami Bo do Ge, od 10. do 11. ure z začetnicami Ol do Je, od 11. do 12. ure z začetnicami Ju do KI, od 12. do 13. ure pa trgovci z začetnicami Km do Kri. V ponedeljek 5. marca od 3. do 9. ure pridejo na vrsto trgovci z začetnicami Kro do Mal, od 9. do 10. ure z začetnicami Mar do Ml, od 10. do 11. ure s začetnicami Ml do O, od 11. do 12. ure z začetnicami P do Po, od 12. do 13. ure z začetnicami Pre do Sta. od 13. do 14. ure z začetnicami Stu do T, od 14. do 15. ure pa trgovci z začetnicami U do Ž. Na testenlr.ske živilske nakaznice se Je do sedaj delilo meseca februarja po 1 kg fižola ln 1 kg riža. Dnevne obroke teh nakaznic trgovci lahko obračunajo vse na riž po 107 g na cdrezek Druga delitev moke ln morebiti testenin na osnovne in dodatne živilske nakaznice bo obračunana pozneje, zato naj pa trgovci teh odreskov živilskih nakaznic nikar ne prilagajo ža sedaj k obračunu, ker bo oddaja o pravem času objavljena. Predpisane tiskovine — sezname — za oddajanje tobačnih odrezkov Ima
pri električnih fcnfnlfMh
Spričo težkoč pri oskrbi s kurivom danes mnogi kuhajo na električnih kuhalnikih, ki predstavljajo največjo obremenitev mestne elektrarne, saj potrofc električni kuhalnik 20 do 40 kr&tno količino električnega toka, v primeri a 40 vatno žarnico! Mnoge gospodinje so v skrbeh, kako naj prištedi jo električni tok. da bo zadoščeno splošnim pre Ipisom glede potrošnje električnega teka, saj vendar nI mogoče postaviti na mizo na pol skuhanih jedi. Stvar pa ni tako težavna, «e gospodinja izkoristi vso toploto kuhalnika s tem, da električni tok o oravem času izklopi. Tu se da mn-go prlšfediti. Ce gospodinja opoldne in zvečer izklopi električni tek samo četrt ure prej. tedaj lahko pri navalnem kuhalniku prihrani na dan pol kilovatne ure, kar da na mesce 15 kilovatnih ur. Že ta prihranek je tako Izdaten, da bi omogočil Starim rodbinam razsvetljavo s 40-vetno žarnico po tri ure na dan. 6e torej Sted'5 električni trte pri kuhanju, prav izdatno pomagpš drugim, ki so v neva^nmtt, da ostanejo brez razsvetljave. Zato mora tem bolj veljati načelo: boj POTRATI!
▼ zalogi mestni preskrbovalnl urad v V. nadstr. palače Bata, kjer jih trafikanti dobe po 50 cent. izvod.
DELITEV VŽIGALIC KADILCEM
Za marec prltiče po 1 škatljlca »CERINI« na odrezak »M-28«, na odrezek »F-Ž 39« pa za marec ln april.
GOSPODARSTVO
Reforma uslužbenskega davka
Z naredbo o suremembi zakona o nepo rednih davk h z dne 6. decembra 1044, ki jo je izdal prezident dlv. general Rupnik, so bile v vzvratno močjo od 1. julija lansktga leta uveljavljene olajšave pri uslužbenskem dr.vku z namenom, da se prrdpisi o tem davku prilagodijo izpremenjenlm razmeram. Navzlic tej delni reformi pa je obremenitev službenih prejemkov še vedno zelo visoka kar se bo zlasti obiucilo ob uveljavljenju nove ureditve mezd ln plač. ki lo je izdal vrhovni komisar na operacijskem ozemlju Jadransko primorje. Zarad» progresivne davčne lestvice, ki je bila pred vojno sestavljena z upoštevanjem takratnih pridobitnih in življenjskih re.zmer. bi nove poviäke plač, predvidene z mezdno ureditvijo, v pretežni meri absorbirali zvišani uslu4bensl:l davek z dokladami in zvišanlmi prispevki za socialno zavarovanje. Zato Je postala nujno potrebna nadaljnja sprememba odmemlh predpisov za uslužbenski davek. Pokrajinska zveza delodaja'cev posveča temu vprašanju posebno pozornost. Gre predvsem za to. da se v sedanji lestvici uslužben-skega davka ln v ostalih odmernih predpisih spremene vsi zneski lz dinarjev al pari v lire (z decembrsko reformo je bil zvišan davka prosti dohodek ln samoupravnih doklad prosti dohodek). Pričakovati je, da se bo sprememba davčnih predpisov v tem smislu v kratkem uveljavila. V okrilju Pokrajinske zveze delodajalcev bo vrhu tega posebna komisija sistematično proučila celotni problem uslužbenskega davka z namenom, da Be izvrši že tudi potrebna poenostavitev in prepreči nesorazmerno občutna obremenitev s razmeroma pwiQh realnih zaslužkov.
-	Izpopolnitev izpitne komisije u graditelje.
Ker bo nekateri člani gradlteljske izpitne komisije. postavljeni z odlokom z dne 4. julija 1944, odpadli. Je prezident dlv. general Rupnik postavil za člana te izpitne komisije inž. Stanka Mačka., pokrajinskega tehničnega svetnika, ln laž. Vladi-mirja šla j mer ja, pooblaščenega lnženjerja, oba v Ljubljani.
=• Rarvrednotenje lire r Bonomljevi Italiji. Po
podatkih, ki jih objavlja neka angleška novimka agencija, je cena zlatu i:a trni borzi v Rimu dosegla novo rekordno višino. Ob zavezniški zasedbi Rima Je znašala cena zlatemu funtu 550 lir. v začetku letošnjega leta je dosegla 6850 lir, ob koncu Januarja £450 lir, sedaj pa se Je povzpela že na 11.400 lir.
-	Ameriška zunanja trgovina. V Wtishtnptonu so oblavili izpopolnjene podatke o zunanji trgovini Žedinjenlh držav v lanskem letu. Celotni Izvoz Je dosegel vrednost 14.07 mlllja.de dolarjev nasproti 12.71 milHarde v prejšnjem letu. pri čemer pa Je poudariti, da so v teh zneskih upoštevane tudi vse dobave brez plačila po zakonu o zakupu ln posojanju. Ameriški uvoz se je sicer tudi povečal, vendar je dosegel le ? 91 milijarde dolarjev nasproti 3.37 mUljarde dolarjev v prejšnjem letu.
NE SAMO ZA ZLATO
»Mislita? Najprej ste govorili o nekom, adaj pa že kar v dvojini? Pazite se, tu nekaj smrdi. Zdaj samo še manjka, da bi vam bila ta čudaka. ü»tvezila, da je .Mihael' pri- • krito vozil zaklade, pa je lopovščina popolna!«
Heia je strmela v svetilko.
»Ne,« je odločno dejala, »tega nI nihče trdil«
»Čudež božji.« Petersen si je nalil kožar rec in postavil steklenko nazaj v držalo. »Kar vam zdajle povem, se je zgodilo pred kakimi dvanajstimi leti - Liverpoolu. Tudi tam je prišel nekega dne nekdo k vdovi nekega kapitana, ki se ni bil več vrnil z vožnje v Avstralijo, in ji natvezil, da je aa vsako ceno treba najti razbitino izginul^ ladje, ker je vozila toüko in toliko p ali", «lata. Čez nekaj dni je ta nekdo pripeljal fie nekoga drugega, in oba sta z združenimi močmi pestila ženo. dokler ni bila mehka-Izrekla je svojo pripravljenost, da financira iskanje, za kai bi bila s šestdesetimi odstotki udeležena pri doničku. S trenutkom, ko je odštela tistima človekoma denar, je bila stvar opravljena. Za ta dva namreč. Nikoli več se nista prikazala.«
»V tem slučaju ni tako.«
»A zakaj sta prišla k vam?«
»Mislila sta, da imam kako sporočilo, kje je ladja izginila.«
»To jo bilo vse, kar sta hotela?«
»In tisti, človek trdi, da je bil njegov oče takisto na .Mihaelu'?«
Heia je prikimala.
j-Bi vam mogel to na kak način doks xati?«
*Tega seveda ne. Vendar niti malo up dvomim, da je bilo tako.«
Petersen je starega Dranstädta dobro poznal. Razločno ga je videl pred seboj. Kd?j ga je bil prav za prav zsdnjič srečal ? Leta 1913. v Southamptonu ali Rotterdamu. Nje gova »Regina« je ležala ob nabrežju b?.š vštric Dranstädtovega »Mihaela«. Kakega pol leta kasneje je Dranstäot odplul in se ni nikoli več vrnil.
»S tem si nikar ne dajte zbegati glave.« je rekel. »Človek nemore iskati razbitine, o kateri ne ve, kje se je potopila. Igle, ki je padla vs eno, tudi živ kr?t več ne najde, še danes ta dan izginjajo leto za letom ladje-, o katerih ni potem nikoli več nič slišati nc videti. Pa hoče tu nekdo najti razbitino, k
je pred dvaindvajsetimi leti---ne, Hela,
to je smešno. Ce tisti nekdo, ki vam je to rekel, ni slepar, tedaj je norec!«
Toda Heia je znala biti trdovratna.
»Saj nočem slišati od vas. k o ko mislite o teh ljudeh, kapitan: rada bi le vedela ali se vam zdi mogoče, da bi se bil ,Mihael' pod drugim imenom kje potopil.«
»Ne.« Takoj nato pa je Petersen zlovoli-no Dopravil: »Mogoče ie vse na svetu. Ne razumem, čemu si belite zaradi take reč. glavo. Ali je to res vse, kar ste me hoteh vprašati?«
»Da, kapitan.«
»Kaj vse rojni našim mladim dekletom po glavah! Izpijte. Kela, in pojdite spat.--
Iznila ni, a drugo polovico kapi tan cvega. nasveta je ubogala. Prav tako ni pezabili skrbno zakleniti vrata za seboj.
Toda zaspati še dolgo ni mogla.
»Zdai samo še manjka, da bi vam bila ta čudaka natvezla, da je ,Mihael' prikrit-» vozil zaklade, pa je sleparij por lnii«
Z žarečiml lici je Hela ležala na ladijski postelji. Dasi je bila spustila zavese, je V3akih nekaj trenutkov videla, kako v? vzplamtela luč na svetilniku.
Sleparija ?
Kakšna sleparija nai bi se skrivala namerami Aleksandra Barava? Ne, o tem nikakor ni moglo biti govora.
Ali v nečem ie imel Petersen prav: kiko bi mogel človek najti razbitino, če niti e ve. kje leži? širok je svet, neskončno veli!-, takžnale ladja pa je v primeri z njtm neskončna majhna.
Nemogoče je pomislila.
pros: prebivalstvo, Mestno žu valstvo z
prošnjo in se kolikor mogoče stisnilo po svojih stanovanjih, da bo mogoče kako čedno sobo dati na razpolago za oficirje in uradništvo. Sobe je treba prijaviti vojaškemu nastanitvenemu uradu na Mestnem trgu št. 23, torej ne v magistratnem poslopju, temveč nasproti onkraj ceste, kjer ja bil prej mestni anagrafski zavod za prijavljanje prebivalstva. Vsaka stranka naj seveda naznani tudi csno sobe na mesec, saj bodo '-se sobe dobro plačane. Naposled pripominjamo znova, naj se stranke same potrudijo. da bo čim več sob na razpolago, ker bodo oblasti drugače prisiljene k rekvtziciji scb.
u—- Prve eebelies so se zdr?vnf!» iz zimskega spanja in se že spreletavajo ko ae oo jutranjem hladu zrak segreje po toplih sončnih žarkih S psšo pa je bolj slaba, ker narava še počiva in so čebele navezane le na prvo pomladno cvetje.
u— Nesreče. 30 letni mlinar Viktor Grmek iz Zgornje Hrušiee je imel s kolesom na cesti hud kar am bol, pri čemer je dobil tako težke notranje poškodbe, da je v bolnišnici umrl. S tramvaja je padel in se n "tre nje poškodoval 22 letni delavec Peter Basin iz" Ljubljane. V levico se je vsekal 12 letni sin železničarja Jože Umek iz Polja. 53 letni upokojeni uradnik lojz Gidf iz Ljubljane se je tudi usekal v levico. 50 letni posestnik Janez Pri stavec iz Piiave gorice si je pri padcu zlomil levo roko v ronv Desnico pa. si je poškodoval pri ->lu 34 letni prem:kač državnih železnic Franc Sedlar iz Ljubljana. Ponesrečencem so nudili zdravniško pomoč v ljubljanski splošni bolnišnici.
u— Prihodnji simfonični koncert bo v torek, dne 6. marca ob 19. url v veliki unlonskl dvorani. Predpiodaja vstopnic se bo vršila od petka dal le v Knjigarni Glasbene Matice. Ves dohodek koncerta Je namenjen Socialni pomoči, zato se pre-plačiia hvaležno sprejemajo.
U— Redni šolski pouk uspešno nadomeščajo Jn l?poponjiiiejo: Specialne iastrukcije, Kongresni trg 2.U.
u— Učite se strojepisja! — Vsakomur potrebno! Novi eno-, dvo-, trimesečni dnevni — večerni tečaji pričenjajo 1., 2. ln 3 marca. Ure dogovorno. Vpisovanje, informacije dnevno: Trgovsko nr5l'5č® »Christofov	zavod«. Domobranska cesta IS.
u_ Srsdnje^olcem-lkam priporočamo učenje
strojepisja! Nov! tečaji 1., 2. ln 3. marca. Ure dogovorno. Informacije: Christofov trgovski učni zavod, Domobranska cc.-fa 15.
u— Za Jožefovo in v- .o not je najlepše darilo lepa barvasta fetog-. fija. Foto »Justl«.
u— Darovali so: Slovenskemu Rdtfemu križu >Ir. Rlhard Sušnik 500 lir namesto vener. na grob :Citinke Sušnikove; za slepe otroke rodbina Inž. AhUIcova 2C0 lir r počastitev spomina pokojne An'ce Trostove neimenovan 200 lir (denar je v upravi) in start očka Novak 100 lir namesto venca na grob svojega vnuka Janezka; uradniki Ljubljanske kreditne banke, stanovalci hiše Gle-dalläKa ulica 13, v počastitev spomina biagopo-komega ? dr. Frana Kandare ta 350 lir Podpornemu drltvu za gluhonemo mladino: za »Dom slepih« g. Anko Lojze. Rožna dolina "C0 lir namesto venca na grob gospe Anice Avsec: za Socialno pomoč g Jazbec Janko 500 lir v počastitev spomina biagopokojaega dr, Frana E»ada-reta. .	-	.....—
"GSTKSÄNTCO za Zgo'. šiško od 8. do pol 13. ure, Jžčem. Naj-iov v Ju tru	4S54-la
GOSPOD. POMOČNICO vajeno teihe ln g<spod?ni. dela. rsea k dvema osebama Naslov v Jutru. 4681 -1« tCUKASMCO vajeno vrt. sa jr^-rodinj'-keaa dela, ip'etmet» zakonca brez Jutru
. OBLEKO črno. moško, tknrai novo, najboljšo b'ygo. primerno ks ženski kostum, prodam ali zamenjam. Naslov v fu-tru.	4*66-6
RADIO novejši mod?l, »godno p-od»m. — Na v-es» i tt:!«! Koiezljska ul. 23. spre j- , Trnovo.	4669 0
ČAJNI K iz pravega srebra, šivalni stroi ln umetnike "like, usodno prodom Naslov V Jutru.
4678-6 POSTELJICE otročka.
- r
■-.t-rok. Ponudbe - - ,	,	,	_.
rsod	ln po*t*nav ; preda'cm. proda trgov!
4*32-1 a ! na -Ogled«, Me^tn' trg GOc?OD. POMOČNICO , št. 3	4877-6
»po&teno. nSSem Z" t*-koj Naslov V Jutru.
4640-1 a
SLUGO n va.;enko p-ot: p"«či. sprejmem. K-z-narstvo	Mectnl rr^.
SHfrSSfHCO aa ČiS4«nie Sa. dvakrat te-d-an^ko, rtsreimem. Naslov v Jt«ni. 4Ä33-1» nO'TB'WCO za dvakrat tedensko l*čem. S"!Vil. JeirtikoV-3 4.
4*39-1.»
POMO«fICE ««*♦.»<? »I1
-rlrMše. jr-Vtnc d»ln"vke, trnd3 m? srnice. srjrejme «üon M. fikra-b«r. TTlloa 3 m»l» 5'T1. TsKtfa« 95*»}m«m nS-n kv, M se ie « täM'a šivati	4827-1 s
FOTO. POMOČNIK A-e« sprejme »koj V »talno pod usrodniml po-yoil Toto Juiti (nü*TWrtB nebotičnika). 4823-1»
RADIO APARAT prodam. I Gonooevetaka 12/ri- — ! Ogled od 12. do 3 me. '	4650 6
' ČEVLJE moške, vteoke, ätrapaene. popolnoma nove, H. 43—44 ter dobro sivo b'ai?o za <-We-ko al! kostum, ugodno prodan al! zamenjam Celovška cesta št 55T.
465"?-«
STTKROTAN pasta z~per voluharje, podgane ln mi«. Inž Prezelj. Woifova ul. 3.	4659-6 XNAMKE VrlTco zbirko, ugodno prodam. Potzve fl» V dro^»r'Jl Herres. na voealu MlkloSlSeve lr> Pražakove. 4643-8 RLA^O 2 lr»t. ze'eno m sivo, pre^J» roba, omenjam a M ^^odairr Tlglaclti se donoldan v trgovin! Poljfinfka r 5?>
rr^vrr.l? pro^em ne-kai metrov N»«1n,v r i pe>
.Tntra.	4«'-« jVo
KOI.O novo, damsko ln športni voziček- prodam ali z-menjii.n za pifrf--Todnost. Ogled od 11. do 15. ure. Cesta n« Robnik 43. priti. 4604-« 2 ktib. m ŽAGANJA me šanega s ca 1 kub. m prahu od filezijskooa premoga., prodam za Lir 1500. ^amo ^ko >e takoj odpelje, ker rabim p-O-stor. Gostilna KalfeS, Florianska 4.	4803-6
VRTNAR.TI! Powrvki po srbno v toplih gredih bolie kahlo. leuo in močno Vzrasteio ln ostanejo zdravi če jih t>->t'e-sete j »Pukcioc razkuži-ntm praškom. Z navodil1 pri inž. Prer.'1u. Woifova ul. 3. 46S2-6 KLAVTR dobro ohra-nien. prodam. SV P^tra C 42.	3
ÄüT.EZNTf AH RKI JOPIC pop^lnr-ma nov, volnen, predvojno blago, pro-^an ali zamenjam za isto^i-ke železnlčarske h'»če
NASTAVEK ra. sad;e, dra«ocen prodam. Naslov v Jutru. 4619-6 SMUČI 1" ženske sr>1-zerie št 39. dobro ohranjene. zamenjam ali prodam N*!ov v Jutru.
HARMONIKO Ho!and«ko štlrivrsmo. cko aj novo. prodam. Zaloška n 31.
46%-6
M5ČUKA PRr'ROOO m. prodam.	»
Jutru.	46* N-«
VOTTCFK *pcrtni, predvojni. d"b*o o p-o-*a.m PoJif. C!ri' T.T» trdr-v^	4614-6 i
p«n-o 4-crvni m C-n<> ,!
SRAJCE moške, oksford, prodr.m a! i samenlsm Naslov v Jutru. 4108-6 KITARO in koncerme dtre. ugodno p-ods>-n Naslov v Jutru. 4586-6 CIG. KW.ABCO (do«>) ln dek!'šk; dežni plašč, pnodtm. Naslov v Jutru.
4589-6
DEŽNI PLASC iz p-vojnega "blaga, kup Na«'oV v Jutru. 4620-'
I BLAGO za moško ob!e-! ko pla£a<r. s protlvred nostjo. Ponudbe Jutru pod »Sporazumno«
4618-7
i KOLO novo. drunsko, : -Ivo ali d ap. kuni-n.
0m711 Zamenjam j j
j-v ; Naslov V Jutru. 4592-7
strojno
s» učenje
obrti, fiče krojna de-lümitM Andrsi iSupan, Celovška «sest« M.
4552 44
VAJENKO z začemlško plačo, jpreime špecerijska trg'«rina v LJubljani. Naslov v JuVu
4682-44
VOZIČEK otroSki. «lo-
'ook ali športni, kurim. F!.ifara lahke ' pr--tl-vrednostjo. Porudbr Ju-t-u Pod »Voriček«.
44J4-7
ŽENSKO KOLO rudi b/ez paeumatike. even-tef i no za protivrednost l-rvinn Ponudbe Ju-u rna »Pomlad	4435 7
TEHTNICO avtomatično ln decimalno do 350 kg. kup« Pripravlien na protiuslugo. Ponudbe Ju tru pod »Tehtnica<7
4500-7
ŽENSKO KOLO tudi brez gum. kup^m. Ponudbe Jutru P"*J »Ät. 100«.	4160 7-D
ROCKE (kante) p'oče vrns^h kupuje »Petro nafti«. A Hmelak Ljubljana Olril Metodo-v. 35»	'-«2 '
STROJENO KOÄO Ja eenička, kupTn ali za-meniam aa protivrednost-Ponudbe Jutro »Jagenček«. PISALNO MIZO kupimo. Pet-onafta. Cirll-Metodova 35o. <673-7 I MODRO GALICO kupim ' a!i dam protivrednost,. Ponudbe Jutru pod ->T». len^cc*.	4679-7
CISTE KRPE (cunje) za ČIKenie «rnJrV pot ebit-J« naša delavnica Go-spod!n;e. pczorl Kupujemo Jih stalno po nai-vlšji dnevni c*nl. ka »Everert«. Preäerrovi ul 44.	4601-7
KOVCEG aa klavir ko harmon'ko. dimen-* ie 56x45x35 cm. kup m Na-sioT v Jutru. 4537-7 FOTOAPARATE stalno kvpuiemo. Psrfumerlia Venus, palača Bate
4^38 7
<TV STROJ dobri oh-a-nien. kupim. Ponudbe Jutru pod »šivalni*
4611-7
BLAGO danvko, odli-	i
čno. drap. krasen mare-	|
rljal. zamen j am ta rjavo	!
Mvo ali zeier>o, tudi	j
prvovrstno. Ponudbe Ja-	{ tru pod »Irrr*tn<x.
4668-8	:
UKRADENO ie bilo vče rai zvečer ob 3. ur-; zaklenjeno sprednje mo ško ko!o lz zaklenjenega Jeločnjkovega vrta v Rožni dolin. Kdor izsledi krivo*, do<o 1000 Lir nagrade. Lesjak Lo1<-e Rožna dolina c. VT7.. št. 11.	463^37
vormiLA St:M ütnt, dams'to žepno urico. PoStem-pa najd 'e.ja p-o sl-r,, da jo Vrne pro^i dobri nog-adi v upravo ! Jutra.	4596
USPEH V *OL'. zago-tavijajo dijairom ie lr-šimkcje. Novi Vg S. Prijave dr.r-no. 4624-37


SKLADIHCE ali tre lokal. kjer koli v mesni.
iščemo t Jutru
tako!
Ni«lov 4MI-17
j REALITETNA 4667'7 f HabJan Miro.
PISARNA C gtieto-več lepih
Ta t'p, prodi stavbnih narcol po eelo Ugodni ceni Tel. 36 87 4i4f».?e
fFMLJTeCE aH kot parcele. prodam. Ponudbe
Z11L ^ 'B?.»GO a kau», kupim. !Jvmi *** T igiav»ka ul. 5. 464?-7
SPALNICO kompletno, dobro ohranjeno, iz trdega les». prodSitn Oa JjevlCs 98a.	4488-6
LIMONO V CAJU dobro nadomešča limonin eks-trakt Citrol. Steklen-čko prinertte teboi. Drogeri-!a Anton to Židovski
dl. 1.	«47«
ELEKTROMOTORJA 15 n 4 KS. 380 Wont in dinamo 10 Voit 300 Amp.. primemo st gal-?«nia»clJo. proda.ii. Uer-Ü4, Rmukt a 13.
4387-6
CEPTLNA SMOLA in »RaoObran« sta sadjar-;em trenutno neobhodno potrebna. Inž. Preseli, Woifova Ul. 3. 4660-6
KRASNO DARILO damsko (prestola), ugodno prod»Ti Naslov v Jutru 46656
PLASC lz balonske •'rile. prodam. Pintarlč, Woifova U.	4683-6
dm Naslov v
4<m-« i
'JO'TTR.TT rv-^e	J
prodam «-'1 zajnerjam. j Do-m;S Trfe^ka c 11 !
4837-6 !
f'EVL.'nS fme, se-"'? št 37 prodam. ^eVsmA Šinkovec. MlkloSi^e--?> 7.
4834-8
KOLO -koro n<yvo Sen-
sko. športno ter d'at^nl čno harmoniko, s p°l"0-ni. »Litba^f. prodam. Dolenjska 27TT
4831-8
SCUREKS priznano od-
Tičr.o srcd-A-ro ssooer vse Vrste ščurkov. Inž. Preseli Woifova nI. 3.
4661-8
OBLEKO delovno, po
ojpotn 'eiAOU •urott'od prodam. Naslov v
4823-8
PLAŠČ črn zimski za večjo poetsvo. volnen predvojno blaeo. prodam ali zamenjam sa kurivo aH drusfo blago Informaoiie v «aionu Mire škrabar. Ulica 3. maia 5U.	4828-8
VOZIČEK otroški, šport ni, zamen i am za globo kesa. ev. tudi prodam ter neka< kosov rablienp obleke za 2 do 3 leta starega fantka Rtnwka c. 2/m. vrata 20 4802-8
KRASNO DARILO Sa damo. prodam Naslov v Jutro.	4608-6
an	- T-UCiavta Ul o. 1SJ1.-I-I j
• in-jdbe Jutru pod yTud=
4579-20
^r-srpov^N rmm ?r>w»r
miM. Inž
1nrx ttl. 3
Preaelj, VToI-4683-fi
TVotlvrednost«. 4S50 7 trsjnnr ^reglia. Jurč:6« <n (J-upe. ohranjene. GOTOVINO 4š*em reotj i kupim Ponudbe Jutru to'tro ;n d"b«vi več1» | pnj »Knjižica«, količine " ' " "'"
beV-a. kT»li«-t-nerra Stajerkegi vina. Slrrumo ln dobro nalo-Jpna gowvlna. Ponudbe Jutru pod »Po d-»o-voru«.	4591-8
ST* JTCO otroško. h»lo svileno krstno oblekev. plervee. odeilcn (ve'bl. d'»ka). v«e predvojno, wod#m aH zamenam Naslov V Jutru. - 4594-8 BLAGO KO^TVSKO za kostum in plašč, ugodno
4653-7
GNOJNICO stran'^no rfhim nekil »or. Oflvos n'ačam sam. Ks«+-1!c, IV.'en1ska e	4638-7
NOGAVTCE bo5'*e, len-ske. kupim Ponudbe .Tutru ix*d »NoeaV^e«.
4635-7
WO*KO KOLO bez
, plaščer ln «vetflke. ku-,p!m. Ponudbe Jutru r»1 1 -Otrrodie«.	4636-7
j KOLO kupim al; zamc-niam za p-otlvrednwt.
prodam. Naslov v Ju*-tj Inf0rmsclje v Mlekarni
4593 8
ČEVLJE 41—42. lahke, moške, danvke salonske VH—3S !n dve lerri dam-skl obleki, vse predvoj no, p-oda.m ali zamenjam. Naslov V Jutru.
459i-6
VIOLINO starefši Izde 1-k ugodno prodam. Naslov v Jutru. 4723-6 VOZTCEK otroški plo-bok prodam ln delno sameni am sa damsko kolo. Na«lov v Jutru
4597-8
PAPAGAJCKE mladlCe prodam Postojnska 52
4598-«
SUKNJIČ usnjen, vane-ti., trgovsko «telaSo. pihalno mizo in miao. prodam. Nadov v Jutru
«sn-c
na Cirll-Metodovi ul. nftjprot; ure,	4608-7
STELJO ali elft-no kupim ali zamenjam s» drugo blago. Roje, Triglavska 9.	4707-7 PLENICE rabljene, predvojne in potrebščine e» novorojenčka, kupLu Sk<rU Paršičev* ul 10 4821-7
PISALNI STROJ DoliM ln iciezno blagajno, ku-p'm. Ponudbe z navedbo cene in znamke, poslati Jutru pod »M. T.«
4612-7
KNJIGE: Kuno: Aritmetika a V. to VI. razred gtmn: Orivec: Kr gčanstvo ln Cerkev, kupim. Krrsnik, Cesta na 16.	4»0.T
Stan*v*nu
n-tUjmi»	Ifff "i"'. V5'
STANOVANJE enosn>VTO, . kabinetom. ▼ Ro%ni dnini, aw Ten lam *» teko aH dv®=obn» Ponudbe Jutru pod »V h7iä'Tv centra«. 45<2 21 H15NIK s stanovanjem ln lepim vrtom b takoi zamenjal za privatno (tanovanie saradi UTrle žene Lepa prilika za upokojence. Ogniti se od 5. ure dalje ali v nedeljo dopoldne. NisJov V Jutru.	4449-21
TtijUMm
SOBICO «Sto ln «uho. oddam 7a shrambo Naslov v Jutru. 4664-23 SOBO lepo prazno, »on čno, s souporabo kopalnice. oddam proti narn-ralijam. Naslov V Jutru 4645-23
Sobe išče
SOBO il£e pokrajinski uradnik. PtMiudbe Jutru pod »Pokrajinski«.
4504-23»
PRAZNO SOBO Po mož nos« a štedilnikom. *čf 4 vllja. Ponudbe Jutru pod »Marec« 451S-23a SO'JO opremljeno. .« posebnim vhi>dom, ▼ sredini mesta išče sa takoi boljši gospod. Poni.:' Jui*u pod -Siedin* me-4647-23»
GOJZERJE št. 34 n!-k«. do5>-0 ohranjene, ram». n:ain za Visoke rjave čeveljčke ali sandalce št 31. — Sandale, rd^če. sem!S. skorai nove. št. 39 zamenjam za rjave nizke športne feslje «t. i 39 «amr. dobro oh-ar>je ; ne. 0*»'ed som« pop-^I- ' dne Kl<vr«»nčlč. ClTli- | Metodova 127 4641-8 | OBLEKO ainSkn, neno-^»•no. pre<lvoJnr. bliro ln 3 m sukn«. sjR-nen jam Naslov v Jut-u. 4642-8
JAR^ICO lajčarleo ln itvoške čevlje prodam al' ?a.menj*m e» pt)t"tTPd-nost. n^Jraie za kurjo K-emSar Man^«»!-čeva 15	4474 8
KOVCFG usnien. vel'k Mtscniča^sk'. mmepia-tp protlv-edno*t. ßtml- | č.-va 1 priti.	45P9 8 |
čEVIJE, visoke lepe . f.t 40 ram en lam «sa 5t i 41. ß'.vn polj>ii«o a Jop'- J co. dol?" rameniam v,i j poletno ob'eko — blasre ! Brejčeva 32.	4600-8
SRAJCE moške. št. 39 do 40. dobro ohr»niene, 7Rmen.i*>m za protivrednost. Naslov r Jutra.
4588-6
BLAGO^ rivo. moSko. «u meniam~ damsko bla £ro iste barv». Naslov V Jutru.	45S0-8
VOZIČEK otroški, eio bok uredvojni. d«bro ohranien. zftm»njam Ba protivrednost	e
105	4585-«
DRUŽABNIKA, dobro roelian-ga. »trokovno ni-obraženega, k «troino-eiektrotehnl^nemu podjetju. Iščem Na tazpo lago komp'etno tn*iena -trojno - elektrotehnični de!avn:ca s vsem Orodjem in vsem; potrebnimi stroji Električni pogon. Ponudbe Jotni pod »Mirljlv«	4446-37
IZGUBIL SEM denarnico s 513 Hra-cl. železniško legitmacljo, tobačno karto in dc*tetno karto za meso Poštene ga najditelja prosim da izroči izgubljene stvari prod nagradi » "V^Zl Jutra.	4855-37
ROKAVICE temnomo-dre. uinjene, »em Izgubila na okrožnem Uradu. — Najditelja prosim
nai ilh odda Vratarju Okrožnega urada.
46S8-37
PODJETJE dobro sltul-rano. Išče 150 000 Ur kratkoročnega posojila na solidno garancijo. Ponudbe Jutru pod »1826«.
4644-37
KLAVTR aH planino.
r rn»>— - •»«•»m. Ponn-j dbe Jutru pod »Č m. Ü-Sl«.	«84-37
Obnovite zaostala 'taircčsM^!
KINEMATOGHAF1
KINO MATICA. »Verdi.« Maria Cebotari. Benjamin Glgli. Predstave ob 13. in IS. uri. KINO SLOGA. Andal-szit ) e tirči — Carmen, tb
16. in 13. uri KINO UNION. Odličen cirkuški film »Velcnasto-.«. Leni Marenbach, Rudolf Prack, predstave ob H in 19. uri.
□□□□□□LILOJ-JlJDmnGLZlGGaDnaJ^
FARM KC-fEL
1000 do 1500 litrski, do 10 atm., brez pogona. kupim alt zamenjam za protfvr©dn'»r Ponudbe z opisom Jutru pod »Dobro ohranjen«.	J-500-1
OJJUULOJ1 ii j, luuLOJLUJUULOJoarLri
tijotrpei je naš ljubijcm soprog, dVon oče, stari oče, brat tn ta-^t gospod T I č lt M l it h O magistralni uradnik v pok. Pogreb oo v petek 2. marca 1945 ob S. uri s žal — kapek Andreja k sv. Križu. Ljubljana, one 28. februarja 1945.
Globoko žalujoča soproga z oiroci in osUuc .sorodstvo.
•k
I
V globoki žalost! aas ;e zapustil« naša liui»-Uer.a zlata mam«, stara rajur-a, sestra, tašči a teti. gospi
KRISTINA JALEN, roj. P1RC
Blitvo ookojaico smo pospremili k zadniemu ph>-iitku 9. t. m. Vsem sorodnikom m znancem, k^ so ob bridki izgubi sočustvovali z nami, se .iskreno zahvabusemo.
MaSa zaduinics aa trideseti dati sn:r« bo dne T. marca ob 9. uri ▼ cerkvi Marijinega Ozcameaii v Ljubljani.
Rateče-Plaoica, Novo mesto, dne 28. febniana 1945.
Žalujoči družini JALEN in KRAUT
ZAHVALA. Vsem, ki ste z nami suču&tvovah oö smrti naše ljubljene mame, stare mame, tete ia tašče, goepe
ANE POTOČNIK roj. JERAN ji lajša:! njeno bolezen, darovali cvetje ln jo srro-roili na zadnji poti, najlepša hvala. Sv. maSa za-dušnlca bo v ponedeljek 5. marca 1945 ob 7. uit v cerkvi sv. Jakoba.
ŽALUJOČI OSTALI
ZAHVALA. Vsem, ki ste spremljali na poslecnJI poti našega plemenitega pokojnika, gospoda
DR. FRANA KAM)AIil>IA
izrekamo najglobljo zahvalo. Iskreno se zahvalju» Jemu g. prlmkriju dr. Jenku sa prvo pomoč in g. šefzdravnlku dr Hribarju za veliko požrtvovalnost, s katero mu Je lajšal težke zadnje trenuik« življenja. Najlepša hvala gg pevcem ln govornik« g. Verovšku za pretresljivo siovo.
Sv. maša sadušnica bo v frančiškanski cerkvi f Hoboto 3. marca ob 8. url.
ŽALUJOČA ŽENA S HČERKAMA
Za uredništvo: Milan Zadnek — Za ;zda^ telja: Stanko Virant — Za Naroda^ »: Fran Jeran — Za inseratni det) Ljuborair Volčič	*