PROLETAREC
Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
ŠTEV—NO. 755.	CHICAGO, ILL., 2. marca (March 2nd), 1922.	LETO—VOL._XVII.
Upravniitvo (Office) 8639 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2864.
Sanje in sanjači.
Dvoje je glavnih sredstev, s katerimi skušajo [ nasprotniki uničiti socializem. Eno je nasilstvo, dru-f So je omalovaževanje. Junaki, ki mislijo na ta nu-I čin spraviti socializem s sveta, prihajajo pri tem t sami s seboj v nepremostljivo nasprotje. Enkrat je socializem nekaj groznega, nekaj kakor tisti požar,
0	katerem so stari pogani mislili, da uniči svet. Dru-| »ič pa je to igrača "majhnih ljudi, ki bi radi bili f veliki." Enkrat je socializem najnevarnejše gibanje,
ki ugrožava ves sedanji svet z "njegovo kulturo," 1 drugič ni vse skupaj nič druzega, kakor prazne sa-| nje dremajočih sanjačev, ki se po svoji naravi ni-I kdar ne morejo uresničiti.
"Samo sanje, ki jih človek, ko se prebudi, pove F tovarišem, in potem zopet zaspi."
Toda dokazi omogočajo socialistom, da vrnejo [ kapitalistom in njih somišljenikom, da so oni sanjale!, ker z izkoriščanjem velikih mas človeštva, kate-[ re so prisiljene živeti v revščini in pomanjkanju, ne i žele izpremembe obstoječega sistema in mislijo, da [ so ta izprememba res lahko zadrži.
■ "Nič ni stalnega razven" prememba," tak je ve-| soljni zakon narave, kakor nas uči znanost. Solnce, I zvezde, planeti , življenje v vseh svojih formah od [najnižjega živečega bitja do človeka: vse človeške naprave, vlade, religije, zakoni morale, ženitev, vse [ je podvrženo zakonu evolucije. Vse to vidimo v raz-I ličnih dobah njih obstoja. Naš solnčni sistem, ki je imel svoj začetek kot velika premikajoča masa ne-[ kje v vesoljstvu, se je zaradi privlačne sile svojih t posameznih delov skrčil v veliko gorečo celoto ali | solnce; naša zemlja, ločena od te prvotne mase ali [ solnca in prehajajoča skozi različne dobe stvarjanja i in ohlajevanja, se je neprestano spreminjala. In šiv-[ ljenje samo, ki je imelo svoj začetek v malem eno-staničnern bitju, dvigajoče se skozi mirijade živalskih vrst, se nam kaže v najrazličnejših podobah. In [ človek? Ali je on ostal neizpremenjen odkar je, pol E človek, pol žival, zapustil drevesna prebivališča svo-[ jih prednikov ?
Gledajoč nazaj preko panorame, katero razgrinja znanstveno preiskovanje pred našimi očmi, vidi-
1	mo bitje, katero bi težko imenovali človeka, brez
I orodja razven gorjače ali kamna; brez prebivališča razven onega, katero mu je ustvarila narava; brez vlade, razven pravice močnejšega; brez vere, razven strahu pred nerazumljivimi naravnimi silami. Vidimo to bitje, kako dela prve slabotne poskuse, da
premaga naravo. Vidimo, kako začenja delati in rabiti ogenj za pripravljanje svoje hrane. Vidimo njegov prvi lok in strelico. Vidimo, da vodi vsaka iznajdba, vsaka zmaga nad naravo naprej do druge. Istočasno z njegovim bolj zamotanim življenjem prihaja razvoj možganov. Njegove bolj zamotane okol-sčine ga prisilijo misliti in razvoj možganov skupno z njegovimi prvimi pridobitvami ga vodi naprej, hitreje in hitreje, iz divjaštva v barbarizem in skozi različne dobe barbarizmov do civilizacije. Njegova vlada, ako jo hočemo tako imenovati, se začenja s pnprostim načinom voditeljstva ter se razvije v bolj zamotan sistem vlade, utemeljene na krvnem sorodstvu in zadružni lastnini. S povečano kontrolo proizvajajoči sil je prišlo večje bogastvo, katero je zlomilo vlado zadrug in ustanovilo vlado, ki je priznavala lastninske pravice posameznika. Njegovo družinsko življenje, ki se začenja z ženitvijo oseb ožjega krvnega sorodstva, prehaja skozi različne stopinje do mnogoženstva in nazadnje do enožen-stva. Njegova vera, ki ima začetek v češčenju vsake neznane in nerazumljive naravne sile, prehaja v češčenje enega samega najvišjega bitja, kateremu pripisuje vesoljno moč.
Prihajajoč do časa novejše zgodovine, sledimo ekonomskemu razvoju človeka od suženjstva do fevdalizma in. do kapitalizma. Pri tem zapazimo, da ima vsak teh sistemov produkcije drugačne pojme o vladi, morali in vedi. Lahko opaizimo, da je suženjstvo rodilo suženjsko vero, fevdalizem fevdalno cerkev, s kapitalizmom pa prihaja doba reformacij i« konec absolutne vlade.
Vidimo kapitalizem sam prehajati skozi različne forme razvoja; od enostavnega dela obrtnikov do tovarniškega dela, in od tega. naprej do današnje velike industrije. In celo danes opažamo, kako se velike industrije družijo v truste in monopole. Vidimo kontrolo narodovega življenja, koncentrirano v rokah par ljudi. Vidimo, kako šo mnogi odvisni od te oligarhije bogastva v svojih življenskih potrebščinah. Vidimo, kako uživa mali odstotek ljudstva bogastvo, nakopičeno tekom stoletij. Vidimo, kako se na miljone ljudi bori za borno eksistence! v dobi, ko sta človeški razum in njegova naravna moč iznašla način, da se lahko zadosti potrebam vseh.
In tukaj pravijo kapitalisti in njih somišljeniki, da se moramo ustaviti.
Skozi dolga stoletja so se človeške naprave spreminjale in izpopolnjevale. Skozi neprestano spremembo smo danes dospeli do dobe v našem ekonomskem življenju, katera kupici bogastvo v naročje neznatne peščice ljudi. In ta mali del ljudstva se dviga in, kakor moderni Jozua, ukazuje silam, katere so delovale skozi vso preteklost: "Stojte!"
Kdo so sanjači? Ali socialisti, kateri pravijo, da se bo človeška duša razvijala v bodoče, kakor se je doslej in da mora socialna produkcija, ki eksistira danes, voditi do socialne razdelitve? Toda kapitalisti še vedno vpijejo: "Solnce stoj — da požanjemo mi svoje doliodke."
Moje leta v ječi.
EUGENE V. DEBS.
Kadar je človek dolgo časa v ječi, se v njem marsikaj spremeni. Ne glede kako je močan nad samim seboj, ta izkušnja ga pretrese, da za vedno čuti posledice.
Duševno sem bil vedno svoboden, kajti človeka, katerega srce je prosto, ne morejo nikdar oklepati duševne vezi. Toda kljub temu, kadar mora človek živeti v ječi in se ravnati po njenih predpisih, mu to razjeda njegovo naturo.
Kar me je najbolj bolelo, so bile surovosti, ki jih je uganjalo jetniško osobje napram drugim jetnikom. Stražniki s surovostjo v srcih in s količki v rokah so vtepali sVojo divjaško voljo brezmočnim žrtvam, ki so njihov legitimni plen, in nihče si ne upa dati iz sebe najmanjšega glasu protestiranja. Tega brutalnega obnašanja napram jetnikom sem mnogo videl.
Mnogo časa sem porabil za opogumljanje ljudi. Kadar se človek ves dan trudi dajati pogum ljudem ki so v stiski, tedaj se mu to trpljenje drugih zajeda v dušo. Ječanje in vpitje ves dan, kletve in ihtenje vso noč! Moral sem čitati tisoče pisem brezmočnih družin ljudem, ki so bili v zaporu, Kadar človek dobi pismo v katerem se njegova družina pritožuje da strada, da bo pognana na cesto ker je bolna in ne more plačati najemnine; ali da se mu je njegova žena izneverila in zašla na kriva pota, ali da je njegova hčer postala prostitutka, tedaj mu to trga njegovo dušo. In kadar morjaš tolažiti ljudi v takih slučajih kot so gori navedeni, ne samo enkrat ampak mnogokrat vsaki dan — tedaj ti to izčrpava duševne moči, kakor ti grozne okoliščine, ki vladajo v ječah, črpajo fizično silo.
Ječa je inkubator za hudodelstva in zločine.
Jetniki so legitimni plen kontraktorjev, ki bogate z izrabljanjem brezmočnih ljudi v zaporih. Videl sem ljudi oblečene v cape mnogokrat preje, ampak obleke, ki jih izdelujejo jetniki, so cape nad capami. Eno takih oblek so mi dali, ko sem bil izpuščen iz zapora. Ako bi me v tej obleki zalotil dež, bi bila razpadla. Čevlje, ki so mi jih dali, ,so bili iz papirja. Mislite si vlado Zedinjenih držav, ki pošlje človeka v svet s tako obleko in s petdolarskim bankovcem potem, ko mu je utisnila pečat zločinca! Mnogo reči, ki mi jih je poslala moja žena v ječo, so stražniki in jetniški uradniki zaplenili. Jaz nisem nikoli niti videl poslanih stvari.
Eden mojih tovarišev jetnikov je bil deček petnajstih let, ki je bil obsojen na deset let zapora zato,
ker je šel na pogreb svojega očeta. Bil je v armadi in lam je dobil brzojav od matere, v katerem ga je obvestila, da mu je oče umrl. Svojega poveljujočega častnika je prosil za dovoljenje, ^a bi se smel udeležiti pogreba: ampak ta častnik je bil avtokrat in brutalne! !er mu je prošnjo odklonil Fant je šel vseeno k pogrebu svojega očeta, in ko se je vrnil, je bil izročen pre-kemu sedu in obsojen na deset let zapora v zvezini ječi.
Na stotine podobnih dogodljajev sem čul od fantov, ki so bili v armadi. Ti vojaki so vsi moji prijatelji. Vsi so bili ameriški dečki, ki so bili sojeni pred tri,-buinalom častnikov, kateri jim niso dopustili nikake obrambe in poslani so bili v ječo — nekateri za dvajset let.
Lahko vam pokažem petnajsteletnega fanta, ki w ga poslali v jetniško celico v drfižbo s pokvarjenci, de-generiranci najnižjega kova. Na koncu leta je bil enak njim — vedel je vse kar so oni vedeli, uničen za vedno. In potem so mu utisnili pečat obsojenca; in kakor hitro ima enkrat človek za seboj zaporno zgodovino, je obsojen v naprej za vse čase.
Jaz sem bil prvič ugrabljen; to je, jaz sem bil legalno poslan fared sodišče in obsojen; toda ko je vrhovno sodišče Zedinjenih držav potrdilo mojo obsodbo, je bil legalen proces zame izročiti se mojim porokom, in zanje, da me predajo sodišču; to smo pričeli izvrševati. Toda oni so me zagrabili v trenotku ko sem vstopil v Cleveland. Poslana sta bila dva zavratneia, ki sta me vzela. Niso mi dali niti toliko časa, da bi Popisal notico svoji ženi, ali da bi vstopil v zvezo z jimi odvetniki in poroki.
Število sodrugov je bilo z menoj tisti čas in 50tlli ljudi je čakalo name, kajti jaz bi imel ob tistem času govoriti na shodu v Clevelandu. Lahko bi se uprl stražnikoma in tisoče ljudi, ki so bili zbrani okoli mene, bi me bili pripravljeni braniti. Ampak mi se ne borimo na tak način.
Z veliko brzino so me odvedli. Dobili so brzovo-zeči avtomobil in me z vso naglico odpeljali iz mesta. V Youngstownu so imeli izven mesta pripravljen vlak, na katerega so me posadili; in potem sem se prevažal po petih različnih električnih železnicah, predno ^m dospel v Moundsville. Stražniki so imeli strogo zabičano, da mi ne smejo dati nobene prilike govoriti z nikomur na mojem potu v zapore.
Ko sem dospel na določeno mesto so najeli šesi stražnikov, oboroženih s puškami, katerim so plačali $200 tedensko, da so me stražili. Moundsville je v bližini premogovnih polj v West Virginiji in moji preganjalci so se bali, da bi premogarji ne prišli z vso svojo močjo in me osvobodili iz jetniškega zidovja. To je bil eden vzrokov, ki so ga navedli, zakaj so me pota preselili v Atlanto; ječa je bila preblizu premogovnih polj. Bazun tega se je država West Virginija pritoževala, da je prerevna vzdrževati posebne stražnike. Resnica je, da so bili res v strahu—vsa buržvazna bandas svojimi koritarji v političnih uradih se je bala moje navzočnosti v preveliki bližini delavstva v premogovnikih. Mislim, da sem bil jaz edini izmed vseh, ki sem ohranil mirnodušnost.
Njihov načrt je bil, da me spravijo iz ječe na isti način kakor so me privedli v zapore. Toda jaz sem rekel odločno. "Ne! Prišel sem kakor ste hoteli vi, toda odšel bom kakor hočem jaz!"
Moji načrti so sedaj seveda še nedoločeni. Prigovarjali so mi, naj predavam in pišem za kapitalistične časnike in magaizine. V kolikor morem jaz doseči ljud-
stvo potom tega sredstva, se ga bom poslužil. Kar bom storil bo storjeno z namenom pomagati osvoboditvi t človeštva. Dogodilo se je, da se nahajam v poziciji, ; da me veliki kapitalistični listi hočejo porabiti z na-t menom, da s tem napravijo nekaj zase. To je radite-I ga, ker je ljudstvo vzbujeno in željno slišati besedo o [ bratstvu in jaz moram govoriti vsem, kajti vsi so me ieljni slišati.
Čutim posledice dolgotrajnega zapora sedaj ko [ sem doma. Ne podam se rad, ampak pri vsaki stvari nastane reakcija. Moja volja je ineupognjena, ampak moje telo zahteva odpočitka, da si dobi novih moči.
Dva zdravnika sta mi povedala brez ovinkov, da ne smem sprejeti nikogar in se varovati vsakega razburjenja, ali pa ne bom zmožen nikdar več nastopiti na shodih. Boli me odklanjati delo za stvar, ki mi je sveta — zapreti se pred svetom mi je zelo težko. Ampak izgleda, da me sodrugi razumejo. Ko sem se vrnil domov, me je v Terre Haute pozdravilo okoli petdeset tisoč ljudi. Toda vzeli so v obzir moj položaj in se zadržali kakor dobra mati napram svojemu otroku. Želim, da bi živel dovolj dolgo in dovčakal vide-da bi naše gibanje kam dospelo. In če bom mogel dveh ali treh mesecih miru dobiti nazaj svojo moč, bom imel sporočilo, o katerem mislim da bo pomagalo pretresti svet.
PRIHOD PRISELJENCEV.
(Jugoslovanski Oddelek F. L. I. S.) Meseca januarja je bil dovoljen vstop 10,287 priseljencem. Izmed teh je bilo 14 iz Jugoslavije, ki so prišli čez kvoto. To so izredni slučaji, v katerih je Secreatry of Labor dovolil začasen vstop, ker bi bila deportacija povzročila izredne težave.
Tekom tekočega meseca je tudi Italija izčrpala svojo letno kvoto, ki je znašala 41,921, tako da tudi priseljevanje iz Italije preneha do konca junija. Dosedaj so sledeče dežele izčrpale svojo letno kvoto: Jugoslavija, Italija. Grško, Poljsko, Portugalsko, Špansko, nekatere male evropske državice, Turško, vsa Azija razun Armenije in Sibirije, Afrika, Avstralija, Nova Zelandija in Atlantski otoki.
Kvota sledečih držav se bliža h koncu: Belgije, Bolgarske, Cehoslovakije, Ogrske, Rumunske in Armenije. Čim bodo tudi te kvote izčr,pane, bo priseljevanje ostalo odprto v glavnem le iz Angleške, Nizozemske, Francoske, Skandinavskih držav, Nemčije, Avstrije, Finske in Rusije; iz te poslednje dežele pa je od-potovanje izredno otežkočeno. Zanimivo je, da ima tudi Reka svojo kvoto od 71 priseljencev, od katerih je dosedaj prišlo le 6.
Kadar kritiziraš eno ali drugo delavsko strujo, ali propagiraš to ali ono taktiko, bodi siguren, da poznaš predmet o katerem razpravljaš, kajti drugače zagaziš v protislovja in v neresnične trditve.
Če kritiziraš stoprocentne organizacije, te lahko tirajo pred sodišče in te tožijo za odškodnino ali za karkoli že. Stoprocentne organizacije imajo denar, imajo zaslombo na sodiščih, v kapitalističnemu tisku in na razpolago krdela advokatov. Ameriška legija na primer se bo v bodoče borila proti svojim kritikom na sodiščih. Prvo tako tožbo je vložila proti nekemu či-kaškemu nemškemu listu, ker. je ponavljal to, kar je bilo že večkrat povedano o legiji v raznih delavskih listih.
SEMINTJA.
Od 48 na 54 ur. — Potem strojne puške. — Najvažnejše vprašanje. — Pivo in vino. — "Kristjanizacija" kapitalizma. — Politični klub. — Apel iz Rima. — Zanimivi in nezanimivi dogodki.
Tkalnice v Rhode Islandu so znižale plače za 20% in podaljšale delavni čas od 48 na 54 ur na teden. To je bilo pred šestimi tedni in »predilniško delavstvo je šlo na stavko. Na strehe tovaren so dale družbe strojne puške in organizirale svoje tolpe profesionalnih pretepačev. Policija, governer, sodišča in druge avtoritete so na strani kompanij kakor navadno. Eden simpatičar štrajkarjev je bil od oboroženih čuvajev in policije ustreljen, osem štrajkarjev ranjenih, trije med njimi smrtno nevarno. To se je dogodilo samo v enem izgredu, ki pa ni bil izgred. Delavstvo ipride na ulico, obnaša se mirno, toda strojne puške na strehah niso za strašilo vrabcem; oboroženi čuvaji in policija nima orožja zato, da se ž njim zabava. Povsod, kjer je delavstvo v boju, ve, zakaj imajo stražniki "miru in reda" orožje.
* # #
Kaj bo za delavstvo pri prihodnji volilni kampanji za kongresne volitve najvažnejše vprašanje'/ Iz "Washingtona poročajo, da je eksekutiva Ameriške delavske federacije sklenila zanesti v prihodnji volilni boj kot najvažnejše vprašanje revidiranje 18. dodatka k ustavi. Dovoli naj se pivo in lahka vina. S to devizo bo šla A. F. of L. v volilni boj. Pri tem seveda ne bo pozabila govoriti o starem geslu: '' Nagradite svoje prijatelje in kaznujte sovražnike." Na zadnji konferenci v Chicagu, katere so se udeležili zastopniki raznih unij, farmarskih struj, progresivnih elementov, socijalistične stranke itd., so bili "progresivni" unijski in drugi "liberalni" elementi proti enotni stranki s socialističnim programom. Zagovarjali so taktiko "podpiranja tistih kandidatov, ki so ljudski prijatelji, brez obzira, kateri stranki pripadajo, in borbe proti tistim, ki so sovražniki ljudskih interesov." Progresivci so šli samo pol koraka dalj kakor Gompers in njegova klika. Toda na čikaški konferenci jih je bilo veliko, ki so zagovarjali formiranje federativne stranke, ki bi bila sposobna (poseči v boj in res zmožna kaznovati sovražnike delavstva. Do močne stranke zedinjenega delavstva pride. Akcija je šele v povojih.
# * *
Zastopniki unije premogarjev in operatorji se bodo zbrali na konferenco, kjer se bo skušalo izgla-diti sporne točke. Izgladilo se jih bo, ako bodo zastopniki unije pripravljeni ugoditi zahtevam opera-
torjev, kar se težko dogodi. Naleteli bi na prevelik odpor pri članstvu. Za premogarje je torej poleg piva in vina še eno važnejše vprašanje.
* # #
Federacija unij stavbinskega delavstva v Chi-cagu je oslabljena vsled nesloge, vsled sebičnosti, ki jo go je ene stroke stavbinskih delavcev proti drugi stroki. Pred meseci je potekla pogodba med unijami stavbinskega delavstva in kontraktorji. Pri sklepanju nove pogodbe se ni moglo priti do sporazuma in prizadete stranke so se zedinile, da izročc spor razsodniku. Delavske unije, razun par izjem, so si izbrale sodnika Landisa. On je razsodil tako temeljito — v prilog kontraktorjev, da bo vzelo unijam mnogo časa, morda več let, predno bodo prebolele udarec razsodbe. Unije, ki so si izbrale Landisa, so videle v njem predstavnika nepristranosti in pravičnosti. Če bi se voditelji dotičnih unij malo bolj zanimali za tekoče dogodke, bi morali vedeti, kako je Landis nastopal, kadar so stali pred njim tisti zastopniki delavcev, ki res zastopajo delavske interese. Socialisti in člani Industrialnih delavcev sveta so se imeli priliko seznaniti z Landisovo pravičnostjo in nepristranostjo tako temeljito, da bi se iz tega lahko marsikaj naučili tudi odborniki "Chicago Building Trades Councila". Landisa so hoteli, on je službo prevzel, razsodil tako kakor delavstvo ni hotela, pogodbeniki nadaljujejo z bojem, in pravični sodnik je pustil svoj sodni poklic, da " se bo posvetil samo drugim službam". Ena mu prinaša $50,000 na leto.
m * *
Kristjanizacija industrialnega sistema je edino sredstvo za ozdravljenje socialnih razmer v tej in v vseh drugih deželah, je dejal na zboru metodistov J. Stitt Wilson, bivši župan mesta Berkeley v Cali-forniji. "Cerkev se mora danes odločiti, dali so Kristusovi nauki v ekonomskih zadevah praktični in izpeljivi . . ."je dejal Stitt Wilson. Cerkev se ne bo odločila, kajti cerkev kot taka je sama v službi kapitalizma. Dobe se duhovniki, ki še verjamejo v Kristusov nauk in izganjajo kramarje iz templja. Takih je malo. "Višji" pa skrbe, da postanejo tudi taki nemogoči.
» * *
Rev. Frederick E. Taylor priporoča drugo zdravilo: "Čitajte biblijo in pomaknite se bližje k Bogu. Odstranite telefon iz vašega stanovanja ali pisarne, ako potrebno, toda na vsak način čitajte biblijo," Sveto pismo se v Ameriki mnogo čita. Toda nič ne pomaga, svet se odtujuje Bogu, ker so ga vzeli v zakup taki, ki postavljajo strojne puške na strehe tovaren, ki najemajo puškarje, da streljajo na delavce. Ako ste vešči angleščine, prečitajte knji-, go "The Profits of Religion", in debato "Ali je religija prenehala funkcionirati?", ki je izšla v slovenščini v založbi tega lista. Priporočljiva je tudi knjižica "Katoliška cerkev in socializem". Vse se dobe v upravništvu Proletarca. Čitanje vam pomore do izobrazbe, ako si boste izbrali dobre reči. S šund-romani si le zastrupljate možgane.
Ne čitanje biblije, ne "kristjaniziranje indu strije", ne bo odpravilo razrednega boja. In da a ne pozabi: Krščanstva, Kristusovega krščanstva ni več. Kapitalizem je okupiral današnje krščanstvo in vse druge religije, kjer se mu je to zdelo potrebno. Krščanstvo torej ne more "pokristjaniti" kapitalizma. Kdor dobi semintja v roke Kazimir je vi lističe, ali Amerikanskega Slovenca, ali Glasilo K. i K. J., vidi, kako globoko je "pokapitalizirano" krščanstvo celo pri Slovencih, ki se navadno vsi prištevajo k sovražnikom kapitalizma, celo klerikalni stranka v Sloveniji, oziroma v Jugoslaviji. In Kazimir sam je iskal kako dobro pretvezo, pod katero bi si nadal krinko "prijatelja delavstva". En čas se je skrival za unionizem, pa ga je opustil. Še preje se je prišteval k učencem drja. Kreka. Pa ni eno ni drugo. Kramar je, čisto navaden kramar in take
ljudi se ne more pokristjaniti.
# # #
Ker mu je "bogastvo tega sveta" nad vse drago, napada in ruje »proti drugim slovenskim katoliškim listom, dasi niso nič bolj in nač manj katoliški, kakor Kazimir j evi lističi. Konkurenčni so mu zato proglaša svoje za edino katoliške. -I Zupan, urednik glasila največje slovenske katoliške organizacije, katere kmalo ne bo več, se zgraža nad pisanjem duhovnega brata v frančiškanski kuti. Očita mu, da je bratski boj med katoliškimi listi škodljiv katoliški stvari. Zupan je, kakor navadno, zopei v zmoti. Ne gre se za vprašanje "svete katoliške stvari'', ampak gre se zato, kdo bo več pridobil v kramarskem biznesu. Ker so slovenski frančiškani v Chicagu v prvi vrsti tu radi biznisa, hočejo izpod riniti vse, ki so v enakem biznisu. Raditega Kazi
mirjev boj proti Jolietu.
* • •
V Jolietif je velika slovenska naselbina, ki je med drugimi narodnostmi znana kot naselbina "|Av-strijcev". Če vprašaš za slovensko cerkev, ti bo le I malokdo, če ni Slovenec, znal povedati, kje je. fie vprašaš za "Austrian church", boš dobil takoj pravilen odgovor. Toda sedaj bo v Jolietu vse druga če. Slovenci so si ustanovili svoj politični klub. 0. sedaj bo vse drugače v slovenskemu Rimu. Drugo življenje pričenja, naselbina se je čez noč prerodi la, "narod bo odsedaj naprej vsepovsod vpoštevan." Če se bo jolietskim slovenskim kramarjem posrečil« organizirati slovenske volilce in kontrolirati njihove glasove, in če bodo znlali pravilno blufati lokalne po-litičarje in vodstvo tamošnje jeklarne, tedaj se bo ugled jolietskih slovenskih štreberjev povečal. Ugled jolietskih Slovencev bo ostal na tisti stopnji kakot je bil.
# # #
"Črnogorska socialistična stranka" apelira a pomoč v borbi proti srbski nadvladi Črnegore. Apel je bil poslan iz Rima talij anski socialistični organi zaciji v Zedinjenih državah. Poslal ga je Stanko K Grajič, ki želi, da mu delavstvo drugih dežel pomaga osvoboditi njegove brate izpod jarma srbskega bar barizma. Stvar je nekam preveč podobna italijan-
ski propagandi in morda je za to "črnogorsko socialistično stranko" skrita mahiuaeija italijanske vlade in dinastije. Kraljica Jelena je užaljena, da je tradicionalna dinastija Petrovič Njeguš izgnana iz Cetinja. — Srbskega barbarizma ni, kakor ni črnogorskega barbarizma. Niti ni Črnagora bolj podjarmljena kakor je bila pod prejšnjim kraljem, ki je bil po narodnosti tudi Srb in po veri pravoslaven, kakor vsi Srbi. Tu ni socialistično prepričanje, ki govori, ampak šovinizem, nacionalistične strasti. Stanko Grajič naj dela za socializem v Jugoslaviji, ne pa za osvoboditev Črnogorcev' izpod vlade srbskega barbarizma. Pri taki borbi bo dobil
pomoč vseh drugih jugoslovanskih socialistov. * # •
Črnagora je dežela, kjer ni industrije in kon-sekvetno tudi ne industrialnega proletarijata. Kjer ni tega, tudi ne more biti resničnega socialističnega gibanja. Kolikor je izmed Črnogorcev socialistov, so se navzeli socialističnega duha v inozemstvu. Deželo je treba razumeti. Kakorkoli je bil Nikita tiranski, je bil vendar Črnogorec. In Črnogorec ima rajše domačega tirana kakor kako tujo nadvlado, tudi če bi skušala biti demokratična. Srbska oblast bi postopala najbrž zmerneje, če bi Črnogorci sprejeli novega kralja Aleksandra z lepa. Tega so se branili in od tod srbski barbarizem. Črnogorci se ne bodo še dolgo sprijaznili z nobeno drugo zunanjo vlado. Dežela je bila odtrgana od sveta in je živela zase svoje samostojno življenje, ki je bilo na vsem Balkanu najbolj "samostojno". Stara navada
pa je "železna srajca".
# # #
Do dva in pol miljona delavcev na Angleškem je brez posla. Država sicer nekoliko skuša omiliti bedo brezposelnih, kar ipa ne pomeni mnogo. Brezposelnost je za Anglijo važen problem, samo zanimiv ni. Ker ni, časopisje ne piše mnogo o njem, pač pa o poroki princezinje Mary (hči angleške kraljeve dvojice) z Viscountom Lascellesem. Ta poroka je bila ena najbolj pompoznih rojalističnih ceremonij od časov pred svetovno vojno. Kdor je imel priliko čitati velike ameriške dnevnike, se jim je moral čuditi. Na prvi strani, na drugi, tretji, peti, v ilustriranem delu, povsod ste našli opise o poroki ženske, ki je slučajno hči angleškega kralja in kraljice. Vsaka guba na njenih oblekah je bila opisana, vsak demand, dragulji, vsaka najmanjša stvar, kajti to je silno važen dogodek. Ne, ni važen, kakor ni važen umor Taylorja v Holywoodu, kakor ni bilo važno gilotiranje Landru-ja v Parizu. Toda če take stvari niso važne, so zanimive. Vsakdo si ne more privoščiti pompa, kakor si ga lahko ^rincezinja Mary. In orgije se ne gode tam, kjer vlada poman-kanje. Tudi se ne dogodi vsaki dan, da se najde človek, ki je umoril deset žen, potem ko jih je poročil. V Ameriki se k večjemu dogodi, da žena ubija moža, medtem ko se obratno bolj redkokdaj (primeri.
» # •
Na Japonskem se delavstvo bori za splošno.
enako in tajno volilno pravico. Vlada in reakcionarni parlament se branita dati ljudstvu to pravico. Delavstvo demonstrira, vlada pošlje vojaštvo, to strelja na ljudstvo, nekaj jih obleži, nekaj jih aretirajo, druge razženejo. Tak je proces boja. Godil se je v vseh evropskih državah, tudi v tej republiki smo ga imeli in sedaj ga ima Japonska. Boj v popolnejšo družbo se pomika naprej po gotovih zakonih, ki so v splošnem enaki. V vsaki deželi se je vršil boj za volilno pravico in ruska revolucija leta 1905 je izvojevala celo dumo, parlament brez besede v vladi, kljub temu se jo je smatralo za veliko pridobitev. K velikim pridobitvam vodi pot skozi male. Če bi se ljudstvo zanimalo za kaj drugega kakor za Landruja, princezinjo Marijo, Taylorja, McCormickovo Matildo in tako naprej, bi morda hitreje dospeli k cilju. Ljudstvo se je sposobno boriti le za take stvari, katere danes razume in ki ga danes najbolj tišče. Za cilje, za družabne preobrate, za te se bori le mal del ljudstva. Raditega je najvažnejše viprašanje v Ameriki vprašanje piva in vina. Brezposelnost ne dela nikomur sivih las, razun tistim, ki so že mesece, morda že nad leto dni brez posla. Toda to je njihova stvar. Delavstvo ki je zaposljeno, se ne briga za svoje brezposelne tovariše, niti ne za delavsko politiko, ne za izobrazbo na razredni podlagi. Kljub temu gre ameriško delavstvo v socialistične vrste, počasi, toda vendar se giblje na svoji poti. Znaki se opažajo. V par letih bo imelo ameriško delavstvo močno stranko. V desetih, morda še preje, pa ga bo velik del že socialistično vzgojenega. Zadnje je najvažnejše. Zato vzgajajte delavce za socializem.
c^S (^t
Proglas.
Od jugoslovanskega odseka "Prijateljev sovjetske Rusije" smo dobili apel pod gornjim naslovom, ki poziva jugoslovanske organizacije na pomoč sovjetski Rusiji v njeni bedi, ki jo je povzročila suša, civilna vojna, blokada itd.
Jugoslovanska socialistična zveza je bila ena izmed prvih organizacij v Ameriki ki je pričela s pomožno akcijo in ž njo se nadaljuje. Tajništvo J. S. Z. je razposlalo cirkularje vsem jugoslovanskim društvom, v katerih se je apeliralo na ameriške Jugoslovane naj z gmotnimi prispevki priskočijo na fromoč po suši prizadetemu prebivalstvu v Rusiji.
Naš zadnji apel na sodelovanje v prid ruske pomožne akcije je bil priobčen v 751. štev. Proletarca.
Vsi prispevki v ruski pomožni fond naj se pošiljajo kakor doslej tajništvu J. S. Z. na sledeči naslov: Frank Petrich, 220 So. Ashland Blvd. Chicago, 111. — Vsi prispevki in imena prispevateljev se objavljajo v Proletarcu in Prosveti, kakor tudi poročila o pošiljat-vah v Rusijo.
Apel, ki smo ga prejeli od omenjenega odbora, se v originalu glasi:
Proglas
Upravnom odboru svih potpornih, prosvjetnih i drugih radničkih organizacija u Americi.
Štovana brado!
Vama je poznato, da je prošle godine ruski narod zadesila ogromna nesreča, naime da je kroz cijelo ljeto vladala suša i kao posljedica toga, ogroman dio ruskog naroda strada od gladi. Na hiljade ih je več podleglo toj nesreči, a stotine hiljada drugih su osu-djene na istu sudbinu, to jest, na smrt od gladi, ako u skoroj budučnosti ne dobiju pomoč izvana.
Preveč je užasno i pomisliti na stradanja, koja ruski radnici i seljaci podnašaju, a kamoli te patnje i muke opisati. Kroz nekoliko godina vodi ruski narod borbu protiv svojih mnogobrojnih neprijatelja, da oču-borbu protiv svojih mnogobrojnih neprijatelja, da oču-va slobodu, koju je isto tako teško izvojštio, a k tomu se sad pridružila glada koja hara u pokrajinama, koje su velike kao cijela Njemačka, Francuska i Španija, uzeti zajedno. Te pokrajine sadržaju ništa manje nego dvadeset milijona stanovnika. Ovoj se nasr.eči pod prilikama, koje su vladale u Rusiji, nije moglo izbječi. Ruski narod i ruska vlada su učinili sve, štogod se moglo učiniti, no pošto su bili blokirani od strane impe-rijalističkih država, svojih bivših saveznika u svjet-skom pokolju, i pošto su isti saveznici kašnje nastavili intervencijom, da sruše onu vladu, koju su si ruski radnici i seljaci postavili, — to se je bijeda ruskog naroda neograničeno proširila. Uz to su ti bivši saveznici Rusije slali svoje agente u Rusiju, da dižu kontrare-voluciju i da ruše željezničke mostove, tvornice itd.
I kad se sve ovo uvaži, onda nijedan pošten čo-vjek, nijedna ugledna organizacija ne smije uskratiti svoju pomoč ruskom narodu.
Ovakove suše su vladale u rusiji i u prošlosti, no pošto stara caristička vlada to nije davala na javu, nismo mi znali mnogo o tim nesrečama, a ruski narod je morao polagano sam podnašatitu svoju nevolju.
Da se tome u buduče izbjegne, sovjetska vlada je več poduizela korake izradila praktični program za natapanje one zemlje u pokrajinama, koje su najviše izvrgnute suši. Ona misli na taj način odstraniti sam
uzrok suše kako se ne bi u budučnosti pojavljivala.
No ali ruskom narodu treba pomoči sada. Da si ta nesreča dogodila kojem narodu, ruski radnici i se ljaci bi bili prvi, koji bi mu pritekli u pomoč. Da je tc ispravno, može nam posvjedočiti štrajk engleskih re dara, kad su' ruski radnici — prem i sami gladni -najoduševljenije priskočili u pomoč engleskim ruda-rima i sabrali za njih priličnu svotu novca.
Ovakova nesreča može zadesiti i druge zemlje i onda če ruski narod najpripravnije vračati onu potpo-ru, koju on danas očekuje od drugih zemalja.
Radniqi Europe su najviše žrtvovali, da pritekna u pomoč svojoj brači u Rusiji, ali pošto je vrijednosl novca u svim evropskim zemljama vrlo niska, to ova pomoč nije bila tako izdašna kao što bi bila pomot američkog radništva, kad bi se ono žrtvovalo u istoj mjeri kao evropsko radništvo.
Američko radništvo je več sakupilo priličnu svotu i rad za pomoč ruskom narodu je zauzeo veliki mah, osobito u zadnje vrijeme.
Jugoslavenski radnici su učinlii svoj dio u sa-kupljanju doprinosa za stradale u Rusiji, no mi mislimo, da bi se još mnogo više dalo učiniti, kad bi se rajne jugoslavenske organizacije bacile svom šilom na rad, da se sakupi što veča pomoč za našu gladujuču stradajuču rusku braču.
Čikaški odio "Prijatelja Sovjetske Rusije" upravlja ovaj apel na upravne odbore svih postoječih jugo-slavenskih organizacija u Americi, da ga objelodane u svom službenom organu i ponukaju članove svo organizacij da najoduševljenije priskoče u pomoi "Prijateljima Sovjetske Rusije" u radu oko sakupljan pomoči.
Bračo! Mi apeliramo na vas, da ne predjete šutki preko ovog apela, več da ga uvažite i da se odazovett njegovim tražbinama.
Jugoslavenski odio "Prijatelja Sovjetske Rusije" L. Krcivoj, tajnik.	T. Vrbanac, predsjednit
Intervju z Evgenom V. Debsom.
V ameriškem delavskem gibanju je danes naj-markantnejša oseba Eugene V. Debs. Dolga leta njegove aktivnosti so tesno spojena z zgodovino ameriškega delavskega gibanja. Vse svoje moči je posvetil bojem za pravice proletarijata. V tem boju je doprinesel žrtve kot malokdo v tej deželi.
Sedaj je Debs prost, prost jetniških zidov, toda prost ne bo preje, dokler ne bo človeštvo postalo svobodno. Zato bo Debs ostal aktiven v boju in ker svobode še dolgo ne bo, bo moral ostati v borbi do konca svojih dni, kakor jih je ostalo že toliko drugih borcev proletarske revolucije.
Debs je prišel iz ječe fizično in duševno utrujen in po nalogu zdravnikov mora počivati. Toda to mu je bilo en čas skoro nemogoče, kajti na tisoče pisem mu je prihajalo vsak dan, na tisoče brzojavov in stotine posetnikov je prihajalo v Terre Haute, z namenom, da hočejo govoriti z Debsom. Njegov brat je apeliral naj se vpošteva stanje starega Evgena in raditega naj sodrugi in prijatelji vsaj nekoliko potrpe. Tajnik so-ciastične stranke je razposlal časopisju vseh delavskih struj cirkular za publiciranje, v katerem apelira, naj puste Debsa nekaj časa pri miru, da si odpočije. Naj-nadležnejši so bili predstavniki raznih struj, ki so na vse možne načine skušali pridobiti Debsa vsaki za svo-
jo frakcijo. Toda vsem skupaj je dal razumeti toliki da mora najprvo dobiti vpogled v situacijo, kajti v či je bil povsem odtrgan od sveta. Potem pa bo podai svojo izjavo. Kakšna bo ta izjava? Na prvem mesta bo Debs deloval za zedinjenje delavskih frakcij, kis se razdvojile po vojni in med vojno. To bo ena njego vih glavnih nalog.
Med drugim so ga posebno nadlegovali komunisti oziroma organizatorji nove delavske strnake, ki je s stavljena iz raznih komunističnih in napol komutii stičnih struj. Toda Debs jim ni dal nobenega upanj! in tako ne morejo delati reklamo zase z njegovo i bo.
Pred kratkim je bil Debs zopet interviran in i pogovora v tem intervjuvu se lahko sklepa, kam dal Debs vrgel svoje moči.
V ječi je dobil mnogo vpogleda v življenje jet nikov in s svojimi spisi bo posvetil v to temno str življenja današnje civilizacije tako temeljito kakor i ni storil nihče dolgo pred njim. V intervjuvu, ki imamo v mislih, je razvijal svoje nazore o reformirj nju zapornega sistema. O tem pišejo veliki dnevniki revije na dolgo in široko. Mi bomo objavili tu le i kaj njegovih stavkov v pogledu socialističnega gibanji ki slede:
"Ali mislite, da je vaša zaporna kazen pomagala socialistični stranki?" je bilo vprašanje zastavljeno Debsu, nakar je odgovoril:
"Da, milijonkrat pomagala. Sovražniki stranke so napravili miljone prijateljev delavski stvari. Socialistična stranka pridobiva več in več tal med tistim ljudstvom ki misli. Gospodarske okoliščine, ki objemajo povprečnega človeka, ga privajajo v socialistične vrste potom vedno večje nezaupnosti napram starim strajikam. Ali je kdo, ki more to zanikati? Iz vseh naših razdorov in notranjimi sporov prihaja le dobro; kajti mi, socialisti, smo edinstveni in naši principi so stvar, ki jo lahko vsakdo razume in prebavi.

"Število glasov, oddanih za socialistično stranko pri zadnjih predsedniških volitvah je bilo presenetljivo, če se pomisli, da je bila stranka skoro razdejana vsled vojne in brutalnega persekutiranja, ki je sledilo končani vojni in še preje. Število nji oddanih glasov bi bilo več ko dvakrat večje ako ne bi bilo sledečih vzrokov, ki so vplivali na kampanjd stranke:
"Prvič. — Miljon ljudi, najbrž še nekaj več, ki bi bili glasovali socialistično, so glasovali za republikansko stranko, ker so ji hoteli zagotoviti zmago nad demokrati in odstraniti Wilsonovo administracijo, kar jim je bilo glavno vprašanje v volilni kampanji.
"Drugič. — Farmer-Labor Pary, izrastek socialistične propagande, in vodena po prejšnjih članih socialistične stranke, izmed katerih je bilo mnogo takih, ki niso mogli prenesti strankine nepopularnosti vsled njenega stališča napram vojni. V svojih govorih in
spisih so apelirali na radikalni sentiment z izjavami, da so zmerno socialistični.
"Tretjič. — Socialistični kandidati niso bili na volilni listi v sledečih državah: Vermont, South Dako-kota, Montana, Arizona, New Mexico in Louisiana.
"Četrtič. — Socialistična stranka ni imela svojih ljudi, ki bi pazili na štetje glasov na voliščih, v skoro večini krajev, in tako ni imela nobenega načina, potom katerega bi mogla iznajti, koliko glasov je bilo v resnici oddanih za socialistične kandidate. Naša blagajna je bila prazna in pritisnjeni smo bili k tlom vsled velikega dolga. Vzeto v poštev, kakih korupcij se poslužujejo kapitalistične stranke na voliščih, se
lako z vso gotovostjo trdi, da je bila socialistična stranka ogoljufana za veliko tisoč glasov.
"Petič. — Na nekaterih voliščih, posebno v New Yorku, so imeli kontrolo sunovinci, ki so se zatekli k sili in odganjali socialiste od volišč, že oddane socialistične glasove pa so zavrgli ne da bi jih šteli. Dokazov za to počenjanje ne manjka, toda nobenega vira ni, potom katerega bi se moglo priti do pravice na kapitalističnih sodiščih.
Šestič.—Zedinjena fconfunističrita stranka, sesto-ječa iz prejšnjih članov socialistične stranke, je, kakor poročajo, bojkotirala volitve in storila vse kar je bilo v njenih močeh v kampanji, da zdrobi socialistično stranko, odvračala je delavce od volitev in nekateri so šli celo tako daleč, da so priporočali volilcem, da ako že morajo voliti, naj raje glasujejo za kapitalistič-
Od leve na desno so: Otto Branstetter, eksekutivni tajnik soc. stranke; W. H. Henry, Indianapolis, član strankine eksekutive; Eugene V. Debs; Oliver C. Wilson, tajnik socialistične organizacije za Illinois; James Oneal, New York, urednik soc. dnevnika "New York Call" in član strankine eksekutive. Fotografirani so bili meseca januarja za časa konference strankinih predstavnikov z E. V. Debsom.
ne kandidate. To so delali, najbrž z namenom, da po-morejo solidarnosti delavskega razreda. . . ."
V tem zadnjem odstavku je zapopadeno, kaj misli Debs o rušilcih delavske solidarnosti, ki delajo za revolucijo s tem, da pomagajo kapitalistom slabiti delavske vrste.
Noben resen delavec ne more simpatizirati z otro-čaji, ki v svoji naivnosti mislijo, da se z napadi in intrigami proti socialistični stranki dela za družabni preobrat in za revolucijo. Max Eastman, urednik Li-beratorja, ki je bil sam pri Debsu in ga skušal pridobiti za stranko "stoterih kril," katero so krstili z "delavska" stranka, je v eni zadnjih izdaj omenjenega lista že izraizil svoj dvom, da se Debs pridruži "čistim" revolucionarjem.
Socialistična stranka ima pred seboj hvaležno nalogo: Združiti vse resnično radikalno ameriško delavstvo pod okriljem socializma in delati za preobrat na realnih tleh, ne pa v kakih debatnih klubih, h katerim se zatekajo naši prijatelji, ki v svoji nestrpnosti ne morejo pričakati jutršnjega dneva, pa hočejo na otročje načine že danes sklatiti solnce z neba. Pri tem se bodo upehali in šli v pokoj, delo za socializem pa bo ostalo utrjenim socialistom, ki so preiskušeni v boju za osvoboditev človeštva izpod kapitalističnega jarma.
C?® llT^
Razno iz Jugoslavije.
NAGRADE UČITELJEM.
V februarju zadnje leto je bila v Jugoslaviji izdana naredba, ki je določala učiteljem nagrado po 20 kron za vsakega analfabeta, ki se ga v analfabetskem tečaju nauči čitati in pisati. Izven Slovenije je v Jugoslaviji zelo veliko analfabetov in če hoče dežela kulturno res napredovati, mora odpraviti nepismenost. Nam se zdi, da kar se tečajev za poučevanje analfabetov tiče, so umestni, ne verjamemo pa, da bodo nagrade po 20 kron napravile med učiteljstvom kako izredno voljo za poučevanje. Od prvega januarja naprej je ta nagrada sicer zvišana na 50 kron. Najboljši način bi še bil, da se analfabete prisili pohajati v šolski tečaj, da se nauče čitati in pisati. Učiteljem pa naj se da taka plača, kakršno zaslužijo. Če ima država denar za militarizem in marinizem, bi ga morala imeti še veliko več za šolstvo.
ČASOPISJE V JUGOSLAVIJI.
Kakorkoli je Jugoslavija v splošnem kulturno zaostala dežela, dasi ima velik odstotek analfabetov, je število njenih listov kljub temu precejšno. Seveda so večinoma majhni po obsegu in imajo razun nekaj izjem male cirkulacije. Mnogi listi niso stalni; to je, prično izhajati, bore se nekaj mesecev za obstanek in v tej borbi umrjejo. Toda drugi jih takoj naslede.
V	Ljubljani je pričela to leto izhajati ilustrovana revija "Trije Labodje". Izhajala bo na vsake tri mesece. Po ameriškem vzorcu so se pričeli pojavljati razni neodvisni listi, kar seveda ničesar ne pomeni, ker neodvisnosti v časnikarstvu ni. V Vršču je pričel izhajati "neodvisen" dnevnik "Banačanin". V Sarajevu je pričel izhajati neodvisen list "Slobodna Misao" in v Subotiči "Sloga", list demokratskih zemljoradnikov.
V	sledečem podajamo nekoliko statistike o časopisju v Jugoslaviji, kakor jo je objavil novinarski oddelek ministerstva za notranje zadeve.
V	vsej Jugoslaviji izhaja 516 listov, ki se razdele:
Hrvatska, Slavonija in Medjumurje, 227 listov;
v Srbiji in Črnigori, 92;
v Sloveniji, 83;
v Banatu, Bački in Baranji, 42;
Dalmacija, 41;
Bosna in Hercegovina, 31.
Od teh izhaja: V hrvaščini 269, v srbščini 122, v slovenščini 36, v nemščini 17, v madžarskem jeziku 15, v ruskem 4, v francoskem 2 in v turškem jeziku 1.
Sešteti vsi skupaj dobimo število 466, medtem ko je skupno število vseh listov 516. Torej je za 50 listov pomota. Ker se izkazuje v slovenščini samo 36 listov, v Sloveniji pa jih izhaja 83, je pomota ravno tukaj. Če se prišteje nikjer vštetih 50 listov, bi v slovenščini izhajalo 86 listov, kar bo približno odgovarjalo resnici.
V	Zagrebu izhaja 176 listov, v Belgradu 73, v Ljubljani 70, v Splitu 30, v Sarajevu 23, v Osijeku 13 in v Subotici 8. Ostali, ki jih statistika ne navaja, izhajajo v raznih drugih mestih.
Političnih dnevnikov izhaja 246, raznih strokovnih listov 60, književnih, prosvetnih in pedagoških 2", cerkvenih in teoloških 23, glasil raznih društev in zavodov 20, trgovskih in gospodarskih 1, zabavnih in šaljivih 15, službenih 13, listov za mladino 13, gledaliških, bioskopskih in reklamnih 10, ilustriranih 10, medicnskih in lekarniških 8, umetnostnih in kulturnih 7, odvetniških in pravnih 6, ženskih 5, finančnih, bančni^ in borznih 5, policijskih 4, inženirskih 3, vojaški 1.
DOLGOVI JUGOSLAVIJE.
Vsaka moderna država mora imeti na miljone dolga, in če je res "moderna" si mora dolg vsako leto za nekaj miljončkov še povečati.
Pri vrhovni finančni upravi so zbrani vsi podatki o predvojnih, vojnih in povojnih dolgov Srbije in vseh drugih s Srbijo ujedinjenih pokrajin. Manjkajo še samo podatki za oni del Štajerske in Koroške, ki je pripadel kraljevini. Predvojni dolgovi Srbije znašajo 562 milijonov 97,000 dinarjev. Črnagora dolguje 17 milijonov francoskih frankov. Hrvatska in Slavonija dolguje 48 milijonov 96,000 K. Bosna in Hrecegovina dolguje 191,220,000 K Slovenija dolguje razen dela Koroške in Štajerske 24 milijonov 636,392 K. Razun tega mora Kranjska prevzeti tudi gažirani dolg za lokalno železnico Ljubljana-Kamnik v iznosu 1,480,000 K. Dalmacija dolguje 6,152,000 K. Vojni dolgovi Srbije znašaja okrog 2 milijardi francoskih frankov. Povojni dolgovi v inozemstvu znašajo 357,200,000 frankov plus 15 miljonov drahem v Grčiji. Notranji dolgovi znašajo 500 milijonov K, 100 milijonov dinarskih novčanic in 900 milojonov kron pri 20% odtegljaju pri žigosanju kron in končno posojilo 500 milijonov dinarjev. Ves dolg torej znaša 2 milijardi 272,295,466 francoskih frankov,.5 milijard 757,097,000 dinarjev, 271,586,000 K in 270,575 švicarskih frankov.
POKRAJINSKI ODBORI SOCIJALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Pred zedinjenjem socialističnih strank sta bili v Srbiji dve socialistični stranki, namreč socialdemokratska in socialistička radnička. Stara odbora teh dveh strank sta se razpustila in izvoljen je bil skupen odbor S. S. J. za srbsko oblastveno organizacijo s sedežem v Belgradu. V novem odboru združene stranke so: Voja Pekovič, predsednik; dr. Stevan Z. Ivanic, tajnik; Aleksander Nikolič, tehnični tajnik; Negoslav
Ilič, blagajnik; člani odbora; Nedeljko Divac, Dragu-tin Simonovič, Milan Pesič, Aca Pavlovič; kontrolni odbor: dr. Sreten Popadič, Tasa Milojevič, Dušan Sto-jiljkovid.
J*
Pokrajinski odbor stranke za Hrvatsko in Slavonijo sestoji iz sledečih članov: dr. Adžija, Bat, Berbero-vid, Gjuraševič, Jaklin, Krekič, Pfajfer, Pongračic in dr. Radoševic. Kontrolni odbor: Fišer, Goranovski, Kajba in Živičnjak. Odbor se je konstituiral sledeče: B. Krekič, predsednik; G. Berberovič, tajnik.
J*
V Zagrebu se je sestavil odbor socialistične omla-dine, katerega člani so: Mirko-Kus-Nikolajev, Milan Antončič, Branko Nižetič, Josip Beker, Anton Mora-vek, Tomislav Pintar, Ivan Globevnik, A. Žanko, J. Po-spišil, P. Jajec, I. Sorko, J. Holenček, V. Čopič in I. Zelic. Ta odbor si je zadal nalogo delovati na prosvetnem polju za socializem med jugoslovansko mladino.
RAZNO.
Število slepcev v Jugoslaviji znaša 15,500. Samo v Bosni in Hercegovini je 5,500 slepcev. Zavodi za slepce so v Ljubljani, Zagrebu, Zemunu in Belgradu.
Jt
Iz Belgrada poročajo, da se misli famozni general Wrangel nastaniti na sekvestiranem posestvu grofa t Rudolfa Choteka v Starem Futoku. — Jugoslavija redi sedaj že na tisoče ruskih beguncev, mesto da bi se vrnili in pomagali pri rekonstrukciji Busije.
J*
V južni Srbiji so bile meseca januarja velike po-vodnji, ki so napravile prebivalstvu mnogo škode. Ob enem se je v delih jjjžne {Srbije pojavil še pegasti tifus. Higijenične razmere so v mnogih delih Jugoslavije, posebno v južni Srbiji, nezadovoljive. Treba bo leta napornega dela, da se deželo povzdigne tudi v zdravstvenem oziru.
J*
Med Romunijo in Srbijo je sklenjena vojna konvencija na podlagi sporazuma, ki se je dosegel med Take Jonescom in Pasičem še prošlo leto.
J*
Na poziv jugoslovanske vlade so se pričeli prego-, vori med jugoslovansko, čehoslovaško in romunsko | vlado, da se najde končni sporazum med državami > male entente glede stališča, ki naj bi ga zavzela napram sovjetski Rusiji. Jugoslovanska vlada se ponaša, dani imela še nobene transakcije, javne ali tajne, s so-! vjetsko rusko vlado. Seveda si to šteje v čast, toda ji je v škodo in tudi v nobeno čast ji ni. Zunanja po-; litika belgradske vlade je taka, kakršno ji narekuje i Pariz in vsled tega je izmed vseh novih držav ravno [Jugoslavija najbolj arogantna napram Rusiji; ne jugoslovansko ljudstvo, ampak vlada Jugoslavije. Drugače (bo, kadar bo ljudstvo znalo slediti takim strankam, ki | niso dekle kapitalistov in tudi ne takim, ki žive le na L (razah, resnemu delu za dobrobit ljudstva pa se izogi-' bajp.
J®	\
Med Nemčijo in Jugoslavijo je sklenjena trgovska pogodba. — Diplomatični stiki med Nizozemsko in Srbijo so se obnovili. Prekinila jih je svoječasno bel-■ gradska vlada vsled nekega začasnega nizozemskega konzula v Belgradu, ker mu je očitala, da je bil med vojno velik avstrofil.
V	Medjumurju, ki je priključeno Hrvatski, je 174 vasi in mestec, ki imajo skupaj 92,124 prebivalcev. Izmed teh je 74,432 Hrvatov in Slovencev, 14,413 Madžarov, ostali so Nemci.
. Sindikat mariborskih bank namerava postaviti skupno zgradbo za urade vseh bank, ki so včlanjene v tem sindikatu.
S
Statistika živine v Sloveniji. — Na podlagi statistike, izdane prošlo leto, ima Slovenija 478,105 glav goveje živine, 58,438 konj, 128 mezgov, 381 oslov (vsi niso všteti), 302,581 prašičev, 175,008 ovac, 23,610 koz in 1,055,822 glav perutnine.
«5»
V	Dubrvoniku je pričel izhajati list "Jednakost" kot organ republikanske stranke Jugoslavije. Kakor izjavlja, bo propagiral idejo republike v Dalmaciji, Črni Gori, Bosni in Hercegovini, kjer se bo list skušal razširiti.
jtjtjt
North Dakota je imela zakon, ki je regular inspek-tiranje in prodajo žita. Nekaterim ta zakon ni bil po volji, zato ga je vrhovn,o sodišče Zedinjenih držav proglasilo neustavnim. Sodniki Brandeis, Holmes in Clarke se niso strinjali z izrekom večine sodnikov vrhovnega sodišča. Toda mnenje večine obvelja in zakon je neustaven. Vrhovno sodišče je imenitna institucija za tiste, ki jo kontrolirajo. Ampak pod socializmom se je ne bo toleriralo. V socialistični družbi bo vrhovno sodišče ljudstvo in nobeno drugo. Končni izrek bo vedno vrokah ljudstva. Niti ne bo nobeno sodišče nad parlamentom, kakorkoli se bo že imenoval v poedini deželi. Lahko se imenuje sovjet, toda ljudski tribunah, ki bodo sprejemali zakone, bodo odločilni. Sile nad temi ne bo, razun, če bo sovražna, iz kake druge dežele, ali domača, ki bi z nasiljem hotela ovirati voljo ljudstva.
Prohibicija postaja vedno večja farsa. Poročila o korupciji med prohibicionističnimi uradniki se množe. Podkupnine znašajo na stotisoče dolarjev. Kakor vedno, se tudi tu drže pravila, da male kršilce 18. dodatka kaznujejo, velike pa izpuščajo in jih protekti-rajo, zato, ker imajo denar in lahko podkupujejo.
Zavezniške vlade so odločile, da morajo dežele, ki so spadale preje pod Avstro-Ogrsko, prispevati določene svote za vzdrževanje Karla in njegovega dvornega štaba. Zanimivo, posebno če se pomisli, da je Kari sam precej bogat in da je v Švici trošil stotiso-čake. Za bivše kralje, cesarje in nadvojvode, celo za Wrangle in Semenove skrbe dobre kapiatlistične vlade — na račun ljudstva. Za brezposelne delavce nimajo sredstev. Ampak socializma kljub temu nočemo.
Med Francijo in Anglijo je sklenjena zveza, kakršne smo poznali pred vojno. Liga narodov torej še ne funkcionira, ker ne more v sedanji družbi biti nobena liga narodov resnična moč. Moč je v vojnih mor-narnicah, v militarizmu, in to imajo le močne kapitalistične države. Konferenca v Genovi se bo vršila v znamenju angleškega-francoskega predsporazuma, kar pomeni, da bodo zaključki taki, kakršne bosta hoteli imeti ti dve državi. Navzočnost sovjetske delegacije na genovski konferenci za enkrat ne bo ničesar spremenila. Morda pozneje, ko bo Rusija bolj neodvisna od ostalega sveta, toda sedaj še ne.
ŠOLSTVO V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
Kratek pregled.
V svrho boljšega razumevanja ameriškega šolskega sistema, bo zanimivo priravnati ga starodavnim sistemom v Evropi. V to svrho vzemimo za vzorec šolski sistem, ki je bil v veljavi v prejšnji Avstriji in na katerem sloni šolska vzgoja v novih takozvanih naslednih državah, n. pr. v Jugoslaviji, in ki je več ali manj sli-čen vzgojevalnemu sistemu v vsej kontinentalni Evropi.
Vobče se evropejski vzgojevalni sistem deli v tri dele: ljudske šole, srednje šole in vseučilišča.
Ljudska šola je normalna elementarna šola in se daje približno priravnati ameriški Elementary School. V starem kraju, oni, ki hočejo nadaljevati svoje študije v srednji šoli (gimnaziji ali realki), storijo to pravilno po četrtem razredu ljudske šole in v povprečni starosti desetih let. Oni, ki ne mislijo pohajati srednjo šolo, so po zakonu primorani ostati v ljudski šoli do poznejše starosti. Mnogo večjih mest v starem kraju ima takozvane "meščanske šole," ki so prav za prav neke vrste višjih ljudskih šol preko četrtega razreda. Glavne Prednje šole so gimnazije in realke. Gimnazij je pripravljalna šola za vseučilišče in daje podlago za splošno izobrazbo. Klasični jeziki (latinščina in deloma staro-grščina) zavzemajo znaten del učnega programa. Gimnazij obstoja iz osmih razredov; prvi trije tvorijo nižjo gimnazijo in ostali višjo gimnazijo. Po osmem razredu polaga srednješolec takozvani zrelostni izpit, ki ga vpravičuje do vstopa v vseučilišče (univerzo). Po dokončani nižji gimnaziji more dijak prestopiti v kako specijalno poklicno šolo, kot so obrtne, trgovske, pomorske, vojaške šole ali akademije. Isto velja več ali manj o sedmorazredni realki, ki je pripravljalna srednja šola za višjo tehnično naobrazbo in ki se razlikuje od gimnazije v tem, da polaga večjo važnost na praktično znanje in moderne jezike mesto klasičnih jezikov. Realna gimnazija je neka kombinacija med gimnazijo in realko. Po dovršeni srednji šoli oni, ki noče nadaljevati svoje študije na vseučilišču, vstopa v državno službo za nižjo uradniško karijero ali pa v trgovino.
Kakor smo že omenili, raznovrstne druge srednje šole so na isti stopinji z gimnazijo, kakor trgovske akademije, obrtne šole, nautične šole, ženski liceji, poljedelske šole itd.
Ako primerjamo evropejsko ljudsko in srednjo šolo s sličnimi ameriškimi zavodi, najdemo načelno razliko v vzgojnem sistemu, kajti v Ameriki je ves vzgojni sistem tako urejen, da more učenec preiti iz najnižjih razredov ljudske šole do najvišjih razredov vseučilišča brez kake posebne priprave. To je, ameriški sistem sloni na načelu, da je vsaka šola že sama na sebi priprava za višjo šolo. To načelo ni nikakor isto kot v Evropi, kjer se vsaka šola smatra kot neka enota za sebe. V starem kraju je tudi razlika v socijalnem življenju med absolventi ljudskih, srednjih in višjih šol jako izrazita. V Ameriki ima vsakdo — brez razlike na njegova gmotna sredstva in socijalno stopinjo — priliko, da se pribori do najvišje naobrazbe.
Ameriško ljudsko šolo (elementary school) mora vsakdo pohajati med 6. in 14. letom, torej približno ravnotako kakor v starem kraju. Toda, dočim se v starem kraju oni, ki hoče vstopiti v srednjo šolo, odcep-lja od ljudske šole povprečno v desetem letu starosti, mora v Ameriki vsakdo pohajati v ljudsko šolo do 14. leta in še le potem oni, ki hočejo, prehajajo v srednjo šolo "High School."
High school je ameriška srednja šola. Prevod besede 'High School' v 'višjo šolo', (Hochschule) bi zmešal le pojme, kajti pri nas se ta izraz rabi za vseučilišča. Značaj ameriške High school se menja po raznih državah, vendarle v načelu so več ali manj povsod slične. Iste nudijo širokovrstno polje za splošno in specijalno naobrazbo. Razun rednih javnih "high schools" imamo tudi veliko število takozvanih pripravnih šol (Preparatory schools), katerih namen je pripravljati dijaka za posebne študije na kolegijih in univerzah. Imamo tudi mnogo tehničnih in takozvanih "manual training" šol ki pripravljajo dijaka za na-daljne tehnične študije.
V	Ameriki pokriva mesto ali država otroške za javno naobrazbo iz davčnih prihodov. Ne le "High schools," ampak tudi specijalni tehnični tečaji so brezplačni. Dočim zakon zahteva, da mora vsakdo pohajati ljudsko šolo do 14. leta, daje se vsakomur, ki kaže sposobnost, vsako priliko za pohajanje v višje šole,
Spričevalo zadnjega razreda ljudske šole vpravičuje do vstopa v "high school" brez vsakega sprejemnega izpita. Ravnotako more abiturient (graduate' iz priznane high school preiti na "college" brez posebnega izpita.
Res je, da imamo v Ameriki mnogo jako dragih privatnih elementarnih in srednjih šol, vendarle je revnemu dijaku dana vsaka prilika, da si pribavi najboljšo izobrazbo od začetka do konca. Nihče se ne more izgovarjati, da ni mogel pohajati šola Mnogo držav daje tudi šolske knjige brezplačno na razpolago.
Ameriški šolski sistem je demokratična ustanova, kjer imajo sinovi bogatinov ali siromakov, otroci rojenih Amerikancev ali priseljencev enako priliko d« splošne in strokovne izobrazbe in kjer ima vsakdo priliko, da postane merodajen in visokovreden del a-meriške demokracije. — (Jugoslav Section Foto'jj Language Information Service).
V	zadnjem odstavku pravi JSFLIS., da imajol otroci revnih in bogatih starišev enako priliko dol splošne in strokovne izobrazbe, kar seveda/ni res. Nil stotisoče otrok mora iti takoj, ko so prosti ljudskošol-l ske obveznosti, služiti kruh, katerega v družinah rev-l nih delavcev vedno primanjkuje.
V	malih mestecih, kjer se nahajajo rudniki ali ka-l ke druge manjše industrije, ni srednjih in še manj telil ničnih šol. Stariši pa nimajo sredstev, da bi mogli po-l slati svoje otroke v mesta, da si pridobe nadaljno izo-l brazbo.
Res je, da imajo tu otroci delavskih družin v več-l jih mestih mnogo več priložnosti nadaljevati študije.1 kakor pa v Evropi. Ravno tako je res, da vlada meJl ameriškim dijaštvom več demokratskega duha kakoil pa med dijaštvom v evropskih srednjih šolah in vsfrl učiliščih. Toda tudi tu imamo šole, ki so takoreko« izključno okupirane od otrok denarne aristokracije! V takih šolah dijaki in dijakinje revnejših starišev nifl majo obstanka.
Četudi je ameriško šolstvo, v kolikor se tiče priH ke pridobiti izobrazbo tudi revnejšim slojem, bolj« od evropejskega, ostane tu vendar še vedno prepad,« meji med tistimi, ki imajo sredstev v izobilju in onimi,! katerim jih primanjkuje. Ta prepad ostane toliko ča-l sa, dokler bo vladal današnji ekonomski sistem. Solsiil sistem bo resnična demokratična ustanova šele v soc« alistični družbi.
Nemški rojalisti ne zamude nobene prilike, da ml bi izrekli svojo lojalnost kajzerju in ga tolažili, da »I Nemčiji povrnejo stari časi moči in slave. Kadar j« kaka obletnica, "slavna" za zgodovino nemškega iti perija, ali ekskajzerjev god, ali njegov rojstni dan, d« bi častitke in izraze udanosti. V Nemčiji, v AvstrijiB na Ogrskem, v Rusiji, povsod je vsepolno ljudi, kisi ne počutijo srečne brez vladarjev. Hlapci so in hlapni ostanejo. Toda vsaka generacija izgubi nekoliko hlan čevskega duha in si ga nadomesti s ponosom človeliH
Zadovoljivo je, da se med delavstvom v vseh i( želah čimdalje pogostejše čujejo glasovi po zedinjenji Delavstvo bo imelo krnalo priliko spoznavati kdojeii kdo ni za zedinjenje. Od tistih, ki so za zedinjenjel s frazami, v resnici ga pa ovirajo, se bo delavstvo od vrnilo. To naj si pravočasno zapomnijo "odrešenih" ki mislijo, da se s kričanjem preobrača kapitalizem1« ustvarja socialistični red.
Socialistična organizacija v Philadelphiji je s nila očistiti vrste svojega«članstva s tem, da je izl čila vse neaktivne člane. Koliko bi nekaterim na klubom ostalo članov, če bi se izključilo vse ni tivne?
DOPISI.
TRIKI PREMOGOVNIŠKIH BARONOV.
COKETON.W. VA.— W. Virginija je država, kjer so premogovniški baroni najbolj trmoglavi v boju proti premogarjem; izvzel bi lahko le še južni Colorado, četudi se je tupatam unija U. M. W. nekoliko utrdila, ker so ji bile razmere v prilog, so se kompanije zaklele, da se je ob prvi priložnosti iznebe.
V	tem kraju smo bili premogarji izpeljani na led in prevarani. V marsičem bi bilo lahko drugače, ako bi delavstvo več mislilo, ako bi pridnejše čitalo delavske liste, namreč take, ki ga vzgajajo, ki mu večajo inteligenco. Ker se ne briga mnogo za take liste, imajo kompanije precej lahko stališče v boju in intrigiranju proti premogarjem, posebno v časih, kakor so sedanji, ko je na miljone delavcev brez zaslužka in se tisti, ki ga imajo, boje, da bi ga ne izgubili. Vsled tega strahu postanejo mnogi stavkokazi, vsled bojazni, da ne bi izgubili delo, so pripravljeni storiti vse, kar jim narekujejo gospodarji.
V	tem listu je bilo v enemu dopisu od tukaj že poročano o nekakih formularjih, ki so jih dajali kom-panijski agentje v podpis premogarjem. V naslednjih vrsticah bom natančnejše opisal tukajšnji položaj premogarjev z ozirom na boj operatorjev za zrušenje vsake delavske organizacije. Glavni cilj kompanij je bil znižati plače. To so storile.
Nihče izmed premogarjev ni vedel, kaj pomenijo listine, katere so podpisovali. In le malo resne volje je bilo pri njih, da bi se uprli podpisovanju. Kolikor jo je bilo, ni bila organizirana in radi tega neafektiv-na. Sedaj smo vsi spoznali posledice taktike, ki jo je vodila kompanija.
Dokler ni bil dosežen cilj, so nas še vedno klicali za "misters" in "gentlemen". Danes so pozabili na take nazive in nas smatrajo za navadno brezpravno rajo.
Med unijo in kompanijo je bila podpisana pogodba, ki bi potekla z zadnjim dnem v marcu. Toda kaj je bogati kompaniji mar pogodba! V tem okolišu kraljuje Davis Coal and Coke kompanija. Hotela se je izne-biti vsakega samostojnega organiziranega vpliva od strani premogarjev, zato je šla v boj pred potekom pogodbe in jo prelomila.
Prvo, kar so storili je bilo, da so nas obvestili, da morajo rove zapreti, ker ni trga za premog. Drugi dan po tem, ko je ustavila obrat je kompanija sklicala zbor premogarjev, na katerem so nam njeni agentje pripovedovali o teževah v industriji in kako mnogo je družbi na tem, da bi rove še nadalje obratovala, kajpada radi nas, ker se ji delavci smilijo, če nimajo dela. Vprašali so nas, če želimo nadaljevati z delom. Razumljivo je, da delavec želi delati, ne zato, ker ima pri tem zabavo, ampak zato ker mora, če hoče živeti. Superintendent tukajšnjih rovov, neki Diamond, ki je bil preje agitator za U. M. W. of A., je zelo oprezno govoril o neki listinah, ki jih bodo morali premogarji podpisati, predno bo možno pričeti z obratom v rovih. Dobil je nekaj vprašanj, kake so listine, katere naj podpišemo, in kaj se hoče ž njimi. Na vse to je bil pripravljen in odgovarjal je tako zvito, da bi mogli v njem videti hinavca le taki, ki poznajo vse zahrbtnosti, ki so jih zmožne bogate korporacije. Omenjal je plače in celo "priznal", da so Vidbke. Obljubil je, da do 1. aprila ne bodo trgali mezdo, potem pa se jih misli nekaj malega znižati, toda z obratom se bo nadaljevalo in premogarji ne bodo na ta način nič oškodovani na zaslužku. Ni siccr povedal, za koliko se misli znižati mezdo, toda povdarjal je, da bo prej omenjena kompanija plačala 10c od tone več kakor druge kompanije. Hvalil je to družbo kot najboljšo za premogarje v Zedinjenih državah in če bi imeli premogarji kaj srca, bi mu morali kot predstavniku družbe poljubljati roke za milost, ki jo deli ubogim premogarjem, kateri so le zato na svetu, da ri jej o pod zemljo in kopljejo in kopljejo, dokler ne omagajo. Družbe so tako dobre in blage!! Premogarji pa tako nehvaležni! Dobra kompanija jim nudi listine
v podpis, oni pa se upro dati nanje svoje čačke, ki naj bi predstavljale njihova imena.
Superintendent ni izgubil vere v končni uspeh, pa je pričel s formularji krožiti od šande do šande, od premogarja do premogarja. To namreč pomaga. Posamezni premogarji kot taki nimajo poguma postavljati se po robu predstavniku gospodarjev. Kot skupina sc ložje upro.
Večina premogarjev iz rovov štev. 34, 35, 36, 37, 38 in 42 je podpisala misterijozne listine in dne 11. februarja se je v omenjenih rovih pričelo z obratom. Dva dni pozneje so nas obvestili, naj si v vsakem rovu izvolimo komitej treh članov. To se je izvršilo! Drugi dan so bili člani vseh teh odborov ali komitejev pozvani v kompanijski urad na konferenco, kateri so pri-sostovali kompanijski uradniki in štirnajst superin-tendentov. Kompanija je temu "zboru" predložila nekako zamišljeno pogodobo s premogarji z željo, da jo člani komitejev iz posameznih rovov podpišejo, čemur so se slednji protivili.
Superintendenti so hoteli zmago. Pridobili so par premogarskih "zastopnikov", in s pomočjo teh je prišla konferenca do javnega glasovanja (z dviganjem rok) za in proti predloženi pogodbi. Rezultat je bil, da je samo pet članov od raznih premogarskih komitejev glasovalo proti pogodbi, ostali pa so glasovali zanjo, kakor tudi cela kopica kompanijskih uradnikov. Davis Coal and Coke kompanija je dobila klaverno bitko.
Potem se je nam prikazal "hudič iz volčje kože". Drugi dan po tej konferenci smo opazili pred rovi lepake, na katerih je nam sporočala družba, da se nam s 16. februarjem zniža mezda. Poprej smo imeli $1.08 od male tone, sedaj plačajo 70c (sedemdeset centov) od velike tone. Na obljubo za tistih 10c "več", kakor plačajo druge kompanije, si pri tukajšnji kompaniji pozabili.
Takoj ko so stopile v efekt znižane plače, smo prenehali z delom. Toda naša mesta zavzemajo stavkokazi. Tudi nekaj naših rojakov v tukajšnjem okraju je odšlo med skebe. Med njimi je bilo tudi nekaj takih naših "cenjenih" rojakov, ki so bili v dotičnih komitejih in so v svoji "ponižnosti" glasovali po želji kompanije. Na Coketonu imamo rojake, ki so bili preje cele mesece doma, sedaj so pa naenkrat začutili potrebo delati.
Vse one, ki so člani U. M. W. of A., opozarjam, da če skebajo, ali mislijo skebati, se izključi iz unije. Izključeni so, oziroma bodo za 99 let. Le malo premogarjev živi nad sto let, če sploh kateri. Torej ne bo nobenega izgleda, da bi mogel kdo izmed stavkokazov postati še član unije. Pečat skebstva bo ležal nad njimi vse življenje. Naši rojaki so skoro vsi člani SNPJ. Predno se odločijo za skebarijo, naj prečitajo pravila S. N. P. J. Ako jim je kaj za unijo in za jednoto, naj ostanejo v boju. Kdor je MOŽ, kdor čuti da je delavec in ima količkaj razredne zavesti, BO ostal zvest vrstam organiziranega delavstva. Kdor je ničla, kdor nima r.i-kakega človeškega ponosa, ta bo' šel med stavkokaze. H katerim se prištevate?
JOHN KOGOY.
POMOŽNA IN IZOBRAŽEVALNA AKCIJA J. S. Z. — PROLETAREC IN VODSTVO J. S. Z. V PROŠLOSTI.
CARLINVILLE, ILL. — Pred nedavnim je izdala Jugoslovanska Socialistična Zveza apel na društva podpornih organizacij, ki se prištevajo naprednim, z namenom, da jih pridobi za pristop z gotovim prispevkom v "Pomožno izobraževalno akcijo J. S. Z.," da na ta način pomagajo gmotno in moralno socialističnemu gibanju med našim narodom.
Sredstva, dobljena v omenjeni fond, bo Zveza, kakor navaja v apelu, vpotrebljala za socialistično propagando med jugoslovanskim delavstvom, to je, da bo vršila ustmeno in tiskano propagando; ob enem bi se imel iz tega fonda, ako bi bila na razpolago zadost-
na sredstva, pokrival tudi deficit pri Proletarcu, ki znaša, kakor je izvajano v apelu, do $2,000. To je precej velika vsota, katero ne more pokriti članstvo J. S. Z., prvič, ker je njegovo število za tako veliko gmotno žrtev premajhno, in drugič, ker se nahaja v slabih delavskih razmerah.
To je bil razlog, da je eksekutiva JSZ. jzavzela ot, ki jo je privedla do organiziranja "pomožne izo-raževalne akcije" in je s tem dala priliko podpirati socialistično gibanje med ameriškimi Jugoslovani vsemu tistemu delavstvu, ki se prišteva naprednim.
V letih pred vojno in v začetku vojne je bila situacija nekoliko drugačna. J. S. Z. je bila takrat po članstvu in tudi gmotno precej jaka organizacija. Za Proletarca je bila agitacija tiste čase živahnejša kakor je bila pozneje tekom krize notranjih sporov in kakor je sedaj. Dasi je list ves čas delal deficit, in se je skoro vsako leto apeliralo na podporna društva za gmotno podporo v prid Proletacu, je imela vendar JSZ. zadaj močan aparat za agitacijo, ki je pripomogel, da so bile podpore v tistih letih izdatnejše. Danes je ta aparat oslabljen in med masami našega delavstva je mnogo več indiferentnosti, kakor jo je bilo, dasiravno je v splošnem bolj poučena o delavskem gibanju kakor je bila takrat.
Kje je vzrok tej situaciji? "Vojna nam je prinesla kaos, razdore itd." se glasi navadno odgovor. Seveda, vojna je odgovorna za nastalo zlo, to je razumljivo, toda marsikatero zlo v našem notranjem gibanju bi bilo lahko preprečeno, ako bi takratno vodstvo JSZ. postopalo taktičnejše, to je bolj v skladu z željami mase. Pojavilo se je sporno vprašanje med slovenskimi in hrvatskimi sodrugi glede "narodne obrambe". Slovenski, na čelu jim E. Kristan, so jo zagovarjali, hrvatski, pod vodstvom Cvetkova, so jo pobijali. Ta spor je dobival vedno globokejše poteze.
Na stlouiški konvenciji stranke, ki je bila izredna, sklicana z namenom, da določi strankino stališče napram vstopu Zedinjenih držav v vojno, je bil storjen glavni korak za razdor. Večina se je izrekla absolutno proti vojni in je sklenila jo ovirati kjerkoli in kakorkoli mogoče. Manjšina je bila za podpiranje zaveznikov, za kar je navajala znani argument, da je treba izbrati, kjer sta dva zla, majše zlo. Ker so jim bili zavezniki majše "zlo", so si zbrali njih, jih sklenili podpirati v vojni proti centralnim silam z namenom, da se porazi nemški kajzerizem, ki je bil takrat predstavnik najmodernejšega militarizma. Glavni govornik manjšine na tej konvenciji je bil, če se ne motim, Spargo, katerega taktike sodrug Kristan ni mogel pre-hvaliti. Ne vem natančno, kje je Spargo danes, toda zdi se mi, da je ničla v današnjem socialističnem gibanju. Na tisti konvenciji je bila zastopana tudi J. S. Z., ki je predložila dve izjave, eno od slovenskih so-drugov in drugo od hrvatskih.
Sledila je springfieldska konferenca, na kateri so bili delegatje konvencije SNPJ., ki so bili člani JSZ. V svojem govoru na tej konferenci je E. Kristan govoril o dobrih straneh taktike katero je zagovarjal, in izvajal, koliko koristi bo imelo delavsko gibanje, ako zmagajo zavezniki. Šlo se je torej za podpiranje zaveznikov in s tem seveda tudi Zedinjenih držav, v vojni proti centralnim silam. Vsa stvar je izgledala zelo "lojalno", kar ne more dobro vplivati na ljudi, katerim se leta propagira socializem v luči nasprotovanja proti vsemu,-kar je kapitalističnega in ne more služiti drugemu kakor kapitalizmu. Končno je springfieldska konferenca zaključila, da Zveza izstopi iz soc. stranke, kar se je izvršilo. Postala je samostojna sku-
Sina in razposlala nove čarterje. Toda kakorkoli je ila konferenca v Springfieldu edinstvena za izstop JSZ. od stranke, vseeno ni bila reprezentativna, ker konferenčniki niso zastopali klubov, kajti klubi niso ničasar vedeli o konferenci, pač pa so zastopali le sebe; ker je bila stvar taka, je nastala med članstvom proti zaključkom springfieldske konference reakcija; izražala se je nezadovoljnost, nekateri klubi so odstopili, eni so se razpustili, neaktivnost je prežela večino drugih. Delovanje večine se je vrglo v tabor JRZ.
Vsled novega položaja, ki je nastal vsled vojne taktike JSZ. in vsled gibanja v JRZ., je postalo tudi takratno urejevanje Proletarca drugačno in mnogim starim čitateljem ni prav nič ugajalo. Mnogi so smatrali, da piše Proletarec preveč v prilog vojne, v prid zaveznikom in premalo nastopa proti kapitalizmu,
kateremu boju je bil list faktično posvečen od svojega začetka.
Če hočemo biti odkritosrčni, moramo priznati, da ni JSZ. z odstopom od stranke in s svojo medvojno taktiko ničesar pridobila, pač pa je na članstvu izgubila. Kakorkoli je trpelo gibanje pri socialističnih strankah v vseh deželah, tudi vsled vojnih razmer, bi bili mi vendar lahko na boljšem, če bi se v enih ozirih ravnali po drugi taktiki, ki je bližja delavskim senti-mentom, kakor pa visoka politika. Zdi se mi, da je bil E. Kristan sam prišel do tega prepričanja, toda napake so bile že narejene in se jih ni dalo izbrisati.
Rad priznam, da se v vojhem času ni moglo v vseh ozirih nastopati tako kakor pred vojno. Vendar pa bi se nastopalo lahko marsikje drugače in se ravnalo drugače kakor se je, pa bi se morda izognili prevelikemu razkosanju Zveze.
Sodrug Eugene V. Debs je nastopal ves čas proti vojni. Ker je bil od kapitalistične Amerike smatran kot predstavnik soc. stranke, je bil pognan v zapor, iz katerega se je šele pred kratkim vrnil. Za Debsa je JSZ. vršila kampanjo, da se ga osvobodi iz ječe kakor tudi vse druge politične jetnike, pošiljala je spomenice raznim vladnim avtoritetam z zahtevo, naj se ga osvobodi, toda ko mislim o tej stvari, moram pripo-znati, da je nastopal Debs povsem drugače kakor Zveza v pogledu soc. taktike med vojno.
Povdarjamo, da le v slogi in zedinjenju je zmaga za delavski razred. Ker to naglašamo, je logično, da je cepitev škodljiva delavskemu gibanju. Varovati se jo moramo in storiti vse, da se delavske vrste ne krhajo in da se solidarnost ne spravlja v nevarnost.
Napake v organizacijah so se delale v preteklem času, se delajo sedaj in se bodo v bodočnosti. Toda dolžnost delavstva v socialističnih organizacijah je, da popravlja napake, da se iz njih uči in jih ne ponavlja. Za to pa je potrebno dobro in previdno vodstvo, Organizacija potrebuje dobrih vodilnih moči, zveste sodruge, zavedne delavce, pa je sposobna iti tudi skozi krize brez posebnih bolečin.
Sodrugi in somišljeniki, pred nami je važna in velika naloga, Ako hočemo postaviti Jugoslovansko socialistično zvezo in njeno glasilo Proletarca na trdno stališče, se moramo oprijeti energične agitacije. Pri tem pa mora biti naše geslo: Naprej za našo stvar in nikdar več nazaj. Le tem potom bomo sposobni itr cilju nasproti.
Nedolgo nazaj sem govoril z nekim rojakom, ki iii je med drugim dejal: "Prijatelj, pusti vse pri miru (v mislih je imel socialistično agitacijo), saj vidiš, da moraš le škodo trpeti. Delodajalci ti delajo vsakojake težave in vse to radi tvojega prepričanja. Saj vidiš, da jabolko še ni zrelo. Kadar dozori, odpade samo od sebe." -— Hotel je reči, da delavske mase še niso zrele za preobrat in kadar bodo, pride preobrat sam od sebe. Odgovoril sem mu, da rad pripoz-nam, da kadar je jabolko zrelo, odpade samo od sebe iz drevesa, toda jablana potrebuje nekoga da jo vcepi, da jo neguje, potrebuje lepega vremena in vseh potrebnih pogojev, da obrodi rodoviten sad. In delavske mase potrebujejo učiteljev, potrebujejo organizatorjev in borcev, da se jih pripravlja za zrelost — da se jih napravi sposobne odpraviti sedanji krivični sistem in ga nadomestiti z socialistično družbo.
ANTON BLASICH.
"PROLETAREC" BI BIL LAHKO DNEVNIK— ČE BI BILO POVSOD TAKO.
POWER POINT, O. — Težko je pridobivati nove naročnike Proletarcu v taki naselbini, kjer so na ta list skoro vsi naročeni. Naša spad* med take. Ampak Power Point je majhna naselbina in ne more nuditi toliko naročnikov, da bi Proletarcu v številu cirkulacije izdatno pomagalo. Tu nas je le kakih deset družin in o kaki večji agitaciji med nami ne more biti govora.
Zaposljeni smo s poljedelstvom. Kar se mene tiče, nimam nikakršnih praznikov, niti ne "neprostovoljnih" počitnic. Tudi nimam nobene volje kričati v. javnosti o napredku, kajti ta beseda je v prvi vrsti fraza. Kljub temu mojemu mnenju lahko brez skrbi rečem, da ako bi bila vsaka slovenska naselbina pri-ravljena proporčno toliko storiti za Proletarca ka-or naša, bi bil Proletarec prav gotovo dnevnik. 0
naših tukajšnjih rojakih se mora priznati, da so vedno priskočili na pomoč Proletarcu, da ga naročajo in čitajo. Koliko naselbin je, ki imajo o sebi glede Proletarca lahko enako mnenje?
Pred trinajstimi leti me je "našel" neki Proletar-cev agitator in me nagovarjal, naj se naročim na ta list. Priznam danes — prav dobro se spominjam — kako težko me je pridobil. Naročil sem se in od tistega časa sem zvest naročnik lista.
Pozneje sem postal sam agitator in pri tem delu sem spoznal, kako težak je, kako težko je pridobiti neuke ljudi, da bi se naročili. Dobim naročnike po dolgem prigovarjanju za pol leta. Ako je list čital postane zvest naročnik in bojevnik za stvar. In to je glavno: Postati bojevnik za socializem, za ideale, ki jih propagira Proletarec. Proletarec je tukaj zato, da 1 vzgaja nove agitatorje, ne pa lomilce fraz.
Pisal bi rad še kaj več, pa naj to zadostuje. Navajen sem pluga, pero pa mi ne teče gladko. Je prelahko za moje roke, vajenim le trdega dela. — Poiver-point-iki kmet.
IZ UPRAVNIŠTVA.
Kadar naletite na socialističnega agitatorja, mu boste šli kot zavedni delavci na roko pri njegovem delu. Kadar je na delu agitator za razširjenje Proletarca, mu boste gotovo pomagali, ako je vam pri srcu širjenje^ socialističnega tiska.
I Naša potovalna zastopnika za državo Pennsylva-nijo sta sodruga Jernej Kokelj in Anton Ocepek. Sodrugi in somišljeniki, kooperirajte z vsemi, ki so na agitaciji za pridobivanje naročnikov Proletarcu.
Za zastopnike Pfoletarca so se prijavili sledeči ; sodrugi: Josip Kodrič iz Clevelanda in Joseph Volk iz Collinwooda. Iz Clevelanda poročajo, da postane sod. A. Komar zopet aktivnejši pri agitaciji za list. Imena ostalih zastopnikov so bila objavljena v predzadnji številki Proletarca.
Vsak socialist, ki mu je napredek stranke pri srcu, bi moral biti agitator za svoj list. časopisje je danes najuspešnejše propagandistično in vzgojevalno sredstvo. Delo za širjenje Proletarca, ki ga sedaj o-pravlja le nekaj sodrugov, je delo vseh, ki se prištevajo k socialistični armadi. Kdor tega dela ne vrši, pomeni, da ni aktiven član na polju propagande za širjenje socialističnega tiska.
i Skrbite, da prične Proletarec zahajati v \roke slehernemu trpinu delavcu.
i Kjer še ni zastopnikov, naj se priglasi kdo, ki mu je beseda napredek malo več kot prazna fraza. Osredotočimo naše delo v socialistični organizaciji za socialistični tisk in socializem.
*
Prejeli smo v razprodajo večje število knjige "THROUGH THE RUSSIAN REVOLUTION", ki jo je spisal Albert Rhys Williams. Pisatelj se je nahajal ves čas boljševiške revolucije v Rusiji in kritiki soglašajo, da je ta knjiga eno najboljših del o ruski revoluciji. Albert Rhys Williasm je odkrit simpatičar sedanjega sovjetskega režima. Knjiga obsega 312 strani in ima število lepih ilustracij v barvah. Stane dva dolarja kakor pri založniku in vseh knjigotržcih. Vsakdo, ki je vešč angleščine, naj si jo naroči. Vezana je v platno. Knjigotržnica, ki je založila to knjigo, se je zavezala dati polovico eventualnega dobička za stradajoče v Rusiji.
I V naročitev priporočamo tudi druge angleške knjige, kot "Debs, His Authorized Life and Letters", "The Profits of Religion", "Brass Check", "100 odst." (povest patrijota) in druge. Cene so razvidne pod rubriko "Angleške knjige" na zadnji strani lista. Priporočite te knjige Amerikancem, s katerim pridete v do-tiko. Posebno jim priporočite "Brass Check", v katerem se razkriva korupcija ameriškega kapitalističnega časnikarstva in pa "Profits of Religion", ki slika predanost raznih ver kapitalističnim interesom. Kdor izmed Američanov bo prečital ti dve knjigi, bo dobil o današnji družbi povsem druge nazore kakor jih /ima daes, ko je morda navdušen pristaš republikanske ali demokratske stranke.
*
I Tisti, ki so naročili vezano "Umetnikovo trilogijo", naj nekoliko potrpe. Knjiga je v knjigoveznici, in kakor hitro bodo vezane, bomo razposlali vsa dose-
danja naročila. Kdor želi to Kraigherjevo delo, posvečeno spominu Ivana Cankarja, naj si "Umetnikovo trilogijo" takoj naroči.
Klubom priporočamo, naj si nabavijo brošure "Ali je religija prenehala funkcionirati?" — "Pot k socializmu", — "V novo deželo", — "Katoliška cerkev in socializem", — "Za staro pravdo" in druge. Taka literatura se najuspešnejše širi potom lokalne agitacije; na sejah, na zabavah in shodih se bi dalo prodati mnogo brošur. Če boste imeli prvomajski shod, si naročite nekaj brošur in knjig, da jih boste razprodali. Kdor agitira za pridobivanje naročnikov Proletarcu, naj bi imel, ako le mogoče, s seboj po nekaj izvodov brošur in jih prodajal.
V zalogi imamo še Cankarjevo izdajo revije "Kres", ki stane 25c. Svoto lahko, pošljete v poštnih znamkah. Kdor še nima Ameriškega družinskega koledarja, naj si ga nabavi. Stane vezan v platno $1, mehko vezan pa 75c. Ako ga vi že imate, ga naročite svojcem v starem kraju. Cena je ista kot za Ameriko. Pošljite nam vsoto in pa natančen naslov tistega, kateremu naj pošljemo koledar.
* *
Iz starega kraja dobivamo pisma od raznih ljudi in društev, oziroma čitalnic, naj jim pošiljamo Proletarca, seveda brezplačno. Mi bi željam radevolje u-stregli, ako bi bili gmotno na boljšem stališču kakor smo. Treba vpoštevati, da nas stane vsak izvod Proletarca več kakor znaša naročnina. — V vsakem kraju imamo naročnike, ki bodo čitali te vrstice. Tem priporočamo, naj naroče Proletarca za svojce v starem kraju. Kjer mogoče, naj se dogovori več naročnikov, ki naj naroče list kakemu izobraževalnemu društvu v starem kraju. S tem bomo socialistični stvari zelo mnogo koristili, kajti Proletarec je tedenska revija, s kakršno se ne morejo ponašati sodrugi v staremu kraju. Koliko stane naročnina za stari kraj, je razvidno
spodaj na prvi strani platnic Proletarca.
*
Prošlo leto smo založili v knjige nad tisoč dolarjev. Naročili smo jih z namenom, da se razširijo med ljudstvo. Ako boste posegli po naših knjigah, nam boste omogočili povečati našo zalogo še z drugimi književnimi deli, katreih sedaj še nimamo. Naše cene za naše razmere na književnem trgu niso pretirane, ampak zmerne. Ako še niste prečitali članka "O knjigah in njihovih cenah", ki je bil priobčen v zadnji izdaji, ga prečitajte.
Da nam prihranite čas in pa izdatke s tiskovinami, ne čakajte tirjatve, kadar vam poteče naročnina. Ponovite je takoj, ko hitro vam poteče. Znano vam je, da rabimo sredstva, kajti tiskarna zahteva svoje. S tem, da ste točni, nam napravite veliko uslugo. Nikar pa ne pozabite poslati, ako le mogoče, poleg vaše vsaj se eno novo naročnino.
VAŽNO ZA ROJAKE V HERMINIE. Socialistični klub št. 69, JSZ, zboruje VSAKO TRETJO NEDELJO V MESECU ob 2 popoldne v dvorani društva Frostomisleci, St. 87, SNPJ.
Rojaki, pristopite k naši organizaciji, da s tem ojačate naše vrste.
Anton Zornik, Box 202, Herminie, Pa.
MILWAUKEE, WIS.
Seje slovenskega socialističnega kluba se vrše vsak drugi in četrti petek v mesecu v dvorani ILIRIJA, 310 First Ave. — Ker se na klubovih sejah obravnavajo važne stvari, je dolžnost članstva, da se udeležujete sej. Pripeljite s seboj tovariše, ki se zanimajo xa razredni boj in še niso v organizaciji.
John Kresse, 396—Ith Ave.
DETROITSKIM SODRUGOM.
Seje slov. socialističnega kluba St 114, JSZ., se vrše vsako prvo in tretjo soboto v mesecu v klubovih prostorih na 1432 Ferry Ave. E. — Na dnevnem redu so vedno važne stvari, ki se morajo rešiti. Udeležujte se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj svoje prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov. — Organizator.
UDRUŽENI
PROLETER
Rad na ujedinjenju proletarijata.
Svet očekuje!
EUGENE V. DEBS.
Skoro tri godine ja sam bio izvan dodira tekučili dogadjaja. Kroz te tri godine svet bio je okrenut str-moglavce. Veliki deo sveta je u ruševinama. Imperije su pale i nove uprave se digle. Jedan rat je svršeft a novi su-počeli od kada sam ja odišao u tamnicu.
Na hiljade pisarna dolazilo je meni dnevno. Stotine telegrama ostalo je neodgovorenih. Ja sam bio poplavljen njihovim brojem. Ali jedna činjenica iz-plivala je vrlo jasno. Kapitalizam je donio ruševine i razaramje. Ratna opasnost visi kao črni i monstrozni oblak nad glavom čovečanstva. Sve dokle kapitalizam ostaje u vlasti i sve dok se grabljive tiče mogu bogatiti ratom, vse dotle de se ratovi voditi.
Ovde u Americi miljoni su gladni i nezaposljeni, željni da rade a nisu u stanju da dobiju posla zato što ne mogu biti upotrebljeni za profit pojedinaca i kom-panija. I na suprot ovoj ogromnoj mogučnosti, sa ko-jom smo se ikada susreli, socijalistički pokret koji teži da odstrani bezposlicu i glad pocepan je i podeljen u male frakcije.
Narod je razočaran sa našom pocepanošču, mesto da je ohrabren sa našim porukama. Mi moramo obu-staviti svo ovo sitničarstvo. Mi čemo uvek imati razlika oko zamašnih stvari: ali mi moramo istači kapi-talističkom sistemu naš ujedinjeni front. Narod je spreman i željan naših poruka. Kao posledica rata mi se danas nalazimo podeljeni u protivničke logore, za-uzeti marljivo diskreditovanjem jedan drugih. Mi na-zivamo jedan drugog ružnim imenima: "žuti", "cepa-či", "izdajnici". Mi smo izagnali iz našeg pokreta gotovo svakog sa našim medjusobnim trzavicama. Više od dve sto hiljada naroda u Sjedinjenim Državama danas žudi, da se priključi ujedinjenoj partiji. Ali mi svi govorimo da su naše male frakcije jedini i stvarni predstavnici radničke tflase. Načelno nema velikih i stvarnih razlika izmedju dveju zavadjenih frakcija da bi održavale podvojnost. Načelno mi svi težimo jed-nom istom cilju i imamo jednog zajedničkog neprija-telja. Ali vodje postaju personalni i osobnost se razvija u njihovim težnjama da dobiju kontrolu ili da se održe u uredima. I u njihovim uzajamnim napadi-ma oni preziru stvar njihove vlastite egzistencije. Svaki želi da dobije kredita za sebe. I tu nastaju poteško-če. Stvarni socijalist ne želi kredit samo za sebe: on dobija kredit iz saznanja da on radi za opštu stvar čovječanstva.
Imaju dve stvari, koje su izmed svega najbližje mome srcu. Jedna je ruska situacija — pre svega nahraniti gladujuče miljone u Rusiji i spasiti svaki život koji je moguče da bude spasen. O, ako bi ja samo imao moju staru snagu, ja bi se krenuo da potresem dušu Amerike sa vrhovnom i najvišom dužnošču spasavanja gladujučih miljona! I druga stvar za kojom moj duh
žudi jeste borba za stvar političkih utamničenika. Ji ne mogu mirovati sve dotle dok ima političkih zatvore-nika pod zastavom Sjedinjenih Država. Kolika ironija, da jih je ikada i bilo.
* * * ^
Ja ču se dati na posao sa perom u rucl. Ja želim pozvati borbene redove na okup i kada se sakupimo onda čemo spaliti sve ove razlike izmedju vodja. Narod je danas toliko uznemiren da ne zna na koju če stranu da krene. I ja ni najmanje ne očajavam zbog tegoba kroz koje smo prošli. Za njih je rat odgovore«. I u krajnoj liniji iskustvo če nam pokazati, da je to bila vrlo dobra i koristna stvar za nas jer ona je podvrgla socialiste probi i kušanju i ona je nas okalila kao što se dobar čelik kali. Pokret je očiščen od onih koji ne pripadaju njemu, jer kadagod pokret počinje poka-zivati znake prosperiteta, on uvjek privlači mnoge koji stvarno ne pripadaju njemu.
Kroz ove razlike uverenja mi čemo stiči ka bo-ljem saznanju. Ove diferencije su srodne sa našim taktikom. Mi sada imamo iskustva i korističemo se sa njima. I kada izplivamo iz ovih teškoča, bitčemo bolje snabdeveni i spremni da dočekamo nastupajuče krize. Mi moramo imati pouzdanja i sve če se okrenuti m bolje.
Na stotine drugova mi pišu i zovu me, veleči, di svak čeka na mene. Recite im, da ču ja stiči na vreme. Ja , osječam kucanje životnih snaga i sve to zahtevi vremena za opravak. Čovek ne može ni zamisliti daje moguče proklamirati svima stvorenjima šta da rade, Naročito kada je bio lišen informacija o svemu onome šta je učinjeno.
Svet je bio okrenut strjnoglavce i nalazi se u ruševinama. Imperije su se dizale i padale, od kada sam ja otišo u tamnicu. Današnji problemi su i suviše veliki za mudrost jednoga čoveka. U tamnici ja sam bio odsečen od sveta i nije mi bilo dozvoljeno dobivati nikakve novine. A sada ja ču dobiti sve informacije od sviju prestavnika svih grupa. Ja ču ih sve primiti pod jednakim uslovima. Ja ču govoriti sa svima i kadi dobijem sve informacije, koje mi svaki može pružiti, onda ču, pokoravajuči se svojoj savjesti, izreči sutf.I tada ču zauzeti svoju poziciju i učiniti ono što smatram da je za mene potrebno da učinim. Ja ču zauzeti tu poziciju, pa makar ostao usamljen. Zadovoljan sam da je veliki deo radničke klase u ovoj zemlji za ujedinjenje. Oni su još umorni i izcrpljeni u medjusobniu bortbama i trzavicama. Ali su oni spremni da radi za opštu stvar čovečanstva, nego oni nisu voljni di rade za jednu frakciju na račun druge frakcije.
Vodjstvo radničke klase mora doči iz unutrašnjo-sti borbenih redova. Po buržoaskom shvatanju o vodjstvu vodja je gazda koji svome stadu zapoveda šli
da čini. On je čobanin svoga stada a oni su njegovo stado, njegovi ovnovi. Naprimer, članovi Republikanske i Demokratske stranke očekuju da dodju njihove vodje i da jim kažu koja su pitanja na dnevnome redu. Oni ne misle na svoj vlastiti račun. Kod nas je druk-čije. Polazna tačka i načelni cilj pokreta radničke klase jeste naučiti naše drugove da oni sami budu svoje vodje. Istina je, da su pojedinci izmedju nas po vrlinama i izkustvu ili po osobinama rasudjivanja sposobni da zauzmu položaj predstavnika. Ali biti predstavnik mase, izraziti ono što narod oseča i organi-zovati njihove aktivnosti, osigurati njihove ciljeve, ne znači biti njihov gospodar. Pod socijalizmom neče biti gospodara. Jer ako pokret snosi (tolerira) go-spodare, to nije socijalistički pokret. Socijalizam i gospodarenje, to su pojmovi suprotni jedan drugim. I to je razlog zašto socijalistički pokret razvija moč sa namerom da osposobi borbene redove širokih slojeva.
Težka je stvar za čoveka koji zauzme uredovni položaj, održati istinsku ravnotežu, priznavajuči sebe službenikom svoje brače. Svaki čovek ima izvesnu ko-ličinu osobnoga ponosa i kada postane činovnik, on izazove izvesnu količinu opozicije, i njegova prva mi-sao je da sačuva svoj ured. On tada postavlja svoje sledbenike, odpuštajuči druge; on tako stvara svoju mašinerjju i on tada počinje da misli više o svojim pravima i ugodnostima nego li o postizanju onoga cilja za koji jest organizacija formirana. To se najčešče dogadja kot strukovnih unija.
Unijski činovnici počinju da stvaraju od unija svoje političke mašinerije. Prosečna konvencija obič-nih strukovnih unija obavlja se na taj način. Uzmite na primer bratstvo železničara (Brotherhood of Railway Trainmen); uzmite za primer čoveka ko je njihov predsednik. On je podpuno nesposoban za tu po-ziciju; pa ipak železničke kompanije postaraju se po-moču svojih trabanata da takav čovek bude ponovo izabran. On nema kapaciteta, pa ipak je vodja više od sto hiljada železničara. Sve dok je to istina i stvarnost, kako se mi možemo nadati poboljšanju položaja radničke klase na ma kojim sigurnim i zdravim teme-ljima..
Vodjstvo ne donosi dobra sve dokle je god pove-reno nekolicini. Mi se možemo pomoči jedino razvi-jajudi intelegenciju, solidarnsot i ideale kot masa. I kada to postignemo, onda demo dospeti negde. Nije potrebno da čovek bude u bleštečoj svetlosti, pa da bi bio vodja. U mnogim slučajevima, onaj koji radi tiho i u tajnosti, upotrebljava svoje talente po najbo-Ijim svojim mogučnostima za dobro opšte stvari jeste i najuspešnija vrsta vodje.
Drugovi, ja imam plan, kojega izradjujem u svo-me umu da bi se postiglo ujedinjenje naših redova. Ja sam siguran da mi možemo pokazati ujedinjeni front kapitalističkom sistemu.
Mi možemo 1 Mi moramo! Kada široki slojevi naroda, koji ne znaju ništa, niti se brinu za naše medju-sobne razmerice, čuju poziv za našu opštu stvar, tada če pohrliti k nama u stotinama i hiljadama za ostvare-nje ljudske zajednice.
("Debs' Magazine" broj od februara 1922. — Pre-veo S. Bojanovič.)	•
Istina je sve ono što nosi neoborive dokaze da je istina.
Poznajte istinu i ona če vas osloboditi od korum-pirane klike i koterije trovilaša i koritaša.
Za ujedinjenje.
Socijalisti Jugoslavije s največjom simpatijom prate napore naših jugoslovenskih drugova u Americi da postignu jedinstvo u toj zemlji krupnoga kapitalizma, kartela i trustova. Ako je ujedinjenje proletarijata kapitalistički nerazvijenih zemalja, kao što je Jugoslavija jedna nužda, da se slab i nejak proletarijat brani od mladoga kapitalizma, čiji je apetit veliki a čije su sposobnosti vrlo skromne, ujedinjenje proletarijata je u zemljama visoke kapitalističke razvijenosti jedna nepohodnost. Ko tu neophodnost ne vidi o ko se ne stara, da joj savesno odgovori, taj je, čak i kad s naj-poštenijim namerama suprotno radi, kobni neprijatelj radničke klase .njezine odbrane u sadašnjici i njezine oslobodilačke borhe u budučnosti. Jer od našega sek-taštva, koje uslovljava cepanje radničke klase, njezi-no slabljenje i smanjivanje njezine borbene moči, samo buržoazija može imati koristi.
Mi smo to u Jugoslaviji ne samo videli, veči gor-ko iskusili. Rascep je slomio snagu radničke klase, pa i ranije uspehe njezine, koje je stekla dok je bila uje-dinjena, jednim delom upropastio, drugim, opet, ozbiljno doveo upitanje. Za tri godine rascepa se osna-žila buržoaska politička i socijalna reakcija; razjedi-njeni, radnici su postali plen svakoga detektiva, žan-darma i pan dura. A ekonomski interesi su rad nički podpuno ostali nezaštičeni: za trd godine rascepa su štrajkovi samo propadali a strajkaši progonjeni.
Tome nesrečnom stanju smo odpočeli stajati no-gom za vrat: izvršili smo ujedinjenje socijalističkih partija i ujedinjenje sindikalnih organizacija. Samo su komunisti ostali po strani, ma da smo i njih na ujedinjenje zvali.
Ali, ni oni, bar oni radnici, koliko ih još uz komunista ima, svakojako neče biti u stanju usamljenost izdržati. Radnicima je rascep nesimpatičen, jer to ne odgovara njihovom klasonom položaju, jer on nije u skladu s njihovim klasnim interesima, jer jim on razo-rava revolucionarnu dušu i oduzima oslobodilački zamah« Može jedan deo radnika i poči privremeno za revolucionarnim frazama i za nezrelim pregnučima. Ali i taj deo brzo dolazi do prave svoje klasne orijern-tacije i odbacuje da na putu cepanja istraje. Niko tako kao radnik ne shvata sam revolucionarni smisao onoga Marx-Engelsovog pokliča: "Proleteri svih zemalja, ujedinite se!" Jer je za radnike ujedinjenje odista prva polazna revolucionarna baza u njihovim oslobo-dilačkom nastupanju. A oni znaju, da ni internacio-nalnog ujedinjenja nema, ako se ono ne postigne prvo kod kuče, u sopstvenim zemljama, u kojima, pod konkretnim prilikama imaju da borbu vode i da svoju buržoaziju savladjuju. Zato nastojavanja nekoliko ko-munističkih sektaša, koji nisu u položaju da ih kapi-talizam neposredno davi u fabrikama, rudnicima i drugim kapitalističkim preduzečima, nastojavanja koja imaju za smer dalje nastavljanje rascepa, ne mogu imati nikakva uspeha. Podpuno, integralno ujedinjenje proletarijata Jugoslavije je na sigurnom putu.
Od kako smo izvršili ujedinjenje socijalističkih partija, s mnogo više uspeha se borimo protivu reakcije; a sindikalno ujedinjenje nam je več prvih dana donelo niz uspelih štrajkova. Vse nas to učvrščuje u uverenju: da če proletarijat samo ujedinjen pobediti!
Dragiša Lapčevič, Beograd, 23. januarja /222.
Socijalističko vaspitanje dece.
MILICA DJURIČ TOPALOVIČ.
Kad se malo dublje porazmisli i bolje posmotri onda se vidi jasno da od buržoaskog poredka posle rata najviše imaju da pate deca; a kako su deca prole-tcrska najmnogobrojnija, to njih svi nedostaci i sve bede današnjog društva najviše tangiraju.
Izraz buržoaske ideologije jeste buržoaska škola, kroz nju vladajoče klase podižu sebi temelje svoje vladavine, kroz nju one organizuju svoj uticaj na mlade duše za koje prijanja sve u njihovim stadijumu razvi-tka. Škola je danas kalup u koji buržoazija meče nove generacije, da iz njega izadju sa ukočenim mozgovima, nesposobne za istinu, slobodu i ljubav. Današnja škola daje žive mumije, balsamirane zabludom, neznanjem i divljaštvom.
Ono što današnju školu, školu buržoaskog dnuštva karatkteriše jeste klasnost i vaspitanje za klasnu vla-davinu; a metodi kojima se oni karakteri imputiraju vaspitanicima jesu: religijozna pokornost, šovinistička predispozicija i egoistički individualizam.
Buržoasku školu može učiti samo onaj koji ima novaca i osiguran život za vreme školovanja; te uslove pak može imati samo ono dete čiji otac nije proleter več pripada kojoj vladajučoj klasi. Biva da i prole-terska deca izadju na površinu društvenoga života, ali sa ogromnim naporima, koji ih najčešče stanu života.
Proletariat kao najmnogobrojnija i najvažnija klasa društvena niti ima mogučnosti da svoju decu vaspitava u buržoaskim školama niti pak od tih škola ima kake velike vaspitne koristi za svoju decu i svoju oslobodilačku borbu. Na suprot klasnom vaspitanju buržoazije i ciljevima toga vaspitanja proletariat mora istači svoje socijalističko vaspitanje i ciljeve svoga socijalističkoga vaspitanja.
Proletariat se mora diči ne samo ekonomski i po-litički več i kulturno to jest vaspitno. Socijalizam je največa i najdublja nauka našega doba za čije razumevanje nije dovoljna torba fraza več masa predhodnih znanja i postepeno razredjenih misli, socializam ima svoje ciljeve, on ima svoj društveni program, sa svim suprotan buržoaskom društvenom programu. Socializam se ne može ostvariti na putu neznanja i var-varstva več jedino na širokoj cesti znanja i istinske kulture.
Mi smo odrasli još i suviše deca i vaspitnici buržoaskog klasnog vaspitanja i uredjenja i iz naše svesti mora da izčezne mnogi i mnogi krivi pojam, mnogo i mnogo zabludno shvatanje, mnogo i mnogo lažno osje-čanje.
Oni koji treba da budu nosioci velikog socijali-stičkog ideala: oslobodjenje čovečanstva i koji treba i u delo da ga privedu, jesu naša proletarska deca, čiju svest mi treba da razvijamo i sačuvamo od zabluda čiji smo plen mi bili.
Mi treba da omogučimo našoj deci socijalističko vaspitanje, koje če razviti sve njihove snage a u isto vreme parirati kobne i otrovne uticaje buržoaskog vaspitanja, koje na njih djeluje po svednevno. Mi smo dužni stvoriti škole, zabave, kurseve, vaspitališta, od-morilišta, domove i čuvališta u kojima če živeti duh socijalizma, gdje se neče istinia prikrivati zabludom i laži, več sijati v svoj svojoj lepoti i veličini.
Naša socijalistička partija mora postaviti sebi veliki zadatak: uliti u dječju dušu čovečanska osjeca-nja: slobode, jednakosti i bratstva a iz njih isčupat otrovane bilke šovinizma, religijske nestrpljivosti i klasne pravde.
Naša deca moraju naučiti da žive sa prirodomi njenim zakonima, ona moraju poznati svu trulež, laz i korupciju buržoaskoga društva i tek onda osetiče i uvidjeti kolika je lepota, veličina i madmočnost socij* lističkog nad buržoaskim društvom. Vaspitanje ima silnu moč, ono ukroti i najdivlju zver; kakovo je ono takovi su i oni koji krozanj prodju. Ako mi pustimi da buržoasko društvo sipa otrov u naše sopstveno teli a mi ga ne pariramo ili ne sprečimo, onda če naš sop-stveni organizam podleči. Ako mi pustimo da se našoj deci pruži ubilačko oružje u ruke protiv njih samit, onda smo mi strašni zločinci.
Ali ne, mi nismo ni glupi ni pokvarjeni, mi smo i mudri i pošteni i mi čemo buržoaziji oteti najače oružje iz ruku baš time što čemo joj onemogučiti da truje i ubija našu decu, jer čemo mi našu decu, našu buduč« snagu vaspitati socijalistički!
Da omogučimo socijalističko vaspitanje morami otvarati kurseve za nepismene, škole za socijalistički nauku, podizati našu umetnost, gajiti našu pesmu i igru, zavoditi našu drugarsku disciplinu, izgoneči iz naše sredine zabludu i porok.
Na posao drugarice i drugovi, polje je široko i uparloženo, samo ljubavi i rada, pa če naša velika socijalistička porodica biti svakim danom sve lepša i sve veča. Živelo socijalističko vaspitanje naše deci, novih boraca za oslobodjenje čovečanstva!
Beograd, 1. februara 1921
Komentari na život i do-gadjaje.
Čitaocima "Udruženog Proletera" poznato je di se od duže vremena radilo ustrajno na ujedinjenii radničkog pokreta u Jugoslaviji i da je to ujedinjenj« največim delom i postignuto. Ovih dana je Srpslu sekcija Jugoslavenskog Socijalističkog Saveza i uredništvo Proletarca primilo više pisarna od glavnog odbora Socijalističke Partije Jugoslavije.
Izvadak iz jednoga pisma glasi:
". . . Pokret se kod nas opravlja brže nego smo i sami očekivali. Borbe se vode na sve strane. Imam« štrajkova svaki dan. Svi se završuju sa dobrim remi-tatima. Jedan samo Savez — metalski, u prošloj godi-ni izdao je na štrajkove, naime pomoči 58,000 dinan. I to za prošlu godinu u kojoj smo imali samo 5 aktivnih mesaca. Pre neki dan, za državne radnike, zavrl smu uspešno pregovore, u kojima smu dobili poviše-nja u platima koja če za godinu da iznesu na 40,000,-000 dinara.
Završen je uspešno štrajk u šumskom preuzeču i Bosanskoj krajini. U štrajku je uzelo učešča 4080 radnika. I. t. d.
Mi hočemo da se radnicima popravlja položaj i di kao takvi se oni uzdižuj stiču sve veču kulturne potrt-be života. Iz tih potreba i boljih uslova u kojima a r;adnici da žive, stvoriče se mogučnost za njihovo umno razvijanje i oslobodjenje, bez koga nema ekonom skog oslobodjenja.
Život i njegove potrebe idu svojim putem. Taj put ne može niko promeniti. Volja i čuda tu ne vreds Život radničke klase zahteva borbu. Borba može M
ozbiljna, ili je inače svaki pokušaj propada i košta. Zato mi radimo na snaženju naših radničkih sindikalnih i partiskih organizacija. Ostavljamo sve drugo na stranu. Zato mi i ujedinjujemo naše snage. Zato u ujedinjenje pozivamo sve radnike i istinske borce. I dok naši nazovi "revolucionari" ruše radničke organizacije, mi ih podižemo. Dok nas oni grde, mi vodimo radnike u uspešne štrajkove. Dok oni pune svoje stupce novima lažima i klevetima, mi na to sve i glave ne okredemo. U mesto da vreme trošimo na svadje i odgovore, mi ga trošimo na prosvečivanje i kretanje radnika iz težkog i razočaranog položaja.
I verujte drugovi, da ovakov rad mora uroditi plodom. Mi to več ovde osečamo, i verujte da nas.to sve više uzdiže da izdržimo i največe napore i žrtve . . .
Za glavni odbor Socijalističke Partije Jugoslavije, Dragiša Lapčevič, predsednik. Sekretari V. Korač i M. Obradovič."
Iz toga se može jasno razumeti progres koji je do sada postignut na putu ujedinjenja i konsolidovanja radničkog pokreta.
Mi od naše strane možemo reči samo toliko, da ako je ujedinjenje bilo neizbeživo u Jugoslaviji, ono je isto tako preko potrebno i neizbeživo ovde u Americi. Interesantno je da Znanje i Radnička Borba šute kao ribe, dokle o tamošnjem ujedinjenju "mudro" Znanje prelazi sa bagatelisanjem, dotle demagoški urednik "R. B." donosi u jednom od zadnjih brojeva komurai-stički izveštaj koji nije tačan. Ali to ništa ne smeta da ga uredništvo pomenite novine preporuči svojim čitaocima kao stvar "dobru i informativnu." A stvar nije ni dobra ni informativna. Nije dobra zato jer je protiv ujedinjenja radničkog pokreta, a nije informativna zato, jer ne donosi pržvo i istinito stanje stvari.
Prošlost i sadašnjost J. S. S. u Americi.
M. V. iLUCHICH.
(Nastavak).
U nedavnoj prošlosti istaknuti su visoki ciljevi za koje su se ljudi žrtvovali i borili — i samo oni, koji nisu nikada pokušali da učine ma šta za ostvarenje tih visokih ciljeva, samo oni ne znaju šta znači biti pijo-ner za racionalna shvatanja. I zato zaslužuju svako pri-inanje svi koji su radili iza ujedinjenje jugoslovenskog radnog naroda u Americi. •	x
Svi oni koji su oduševljeno asperirali da se postigne istinsko vaspitanje pojedinaca i celog našeg plemena kao najsigurnija garantija za jedan bolji poredak i život, lepši, svetliji i plemenitiji od našeg u sadašnjosti.
Dobrovoljci na velikom delu oslobodjenja iz na-jamnoga ropstva i robovanja u opšte, ma kome i ma u kakvom obliku.
Svi trudbenici na polju prosvečivanja i kulutrnog uzdizanja masa, koji nisu očekivali nikoje druge nagrade za svoj trud osim ličnog zadovoljstva i saznanja da thne vrše savesno čovečansku dužnost.
Svi oni koji su izabrali najplemenitiji i najgran-dijozniji posao, u kome čovek može biti zaposljen na ovoj planeti, a to je posao narodnih učitelja i agitato-ra n socializam.
Svi oni koji su oduševljeno stupali napred, noseči buktinje svetlosti kroz šume zabluda i pogrešnih poj-mova, kroz pustinje samo-obmana, iluzija i fata morgana, kroz prostore obavijene gustom maglom, vekovnog neznanja i predrasuda, kroz ledeno doba sebičnosti
i apatije — pijoniri! koji nošahu ne samo buktinje koje svetle i greju, nego i ostre sikire logike zdravoga razuma koje prosečaju nove umne puteve za one koji če kasnije doči; puteve, koji vode cilju univerzalne slobode i blagostanja.
Preteče koji nastupahu kroz močvare društvenog taloga dižuči one koji su pali, hrabreči one koji su izgubili svaku nadu, spasavajuči žrtve kapitalističkog sistema, koji je u mnogome sličan ogromnemu mlinu prastaroga boga mamona u kojem žrvnjevi neprekidno rade i melju — melju i salamuju ljudske snage, kosti i živote, mrve i drobe sve što im u čeljusti zapadne; ka-raktere ljudi, njihov ponos i ljudsko dostojanstvo, ne-vinost i čednost devojaka, uzvišeno dostojanstvo, i po-žive žena i matera. Žrnjevi neprekidno melju a pre-se stežu i cede profit "sveti i neprikosnoveni profit" iz svega i svačega, čak i iz rada slabačke i nejake de-ce kao što se cedi olaj iz masline.
A sopstvenici mlinova u mnogome su slični nekda-šnjim ^eštenicima boga« mamona, koji nemaju osečaja ni na spram uzdaha iznemoglih, niti naspram ječanja bolesnih i osakačenih; njih ne potresaju suze udovica ni plač siročadi, ni očajne molbe i vapaji, malaksalih i ostarelih, poniženih, prevarenih i ucveljenih.
Monstrumi u ljudskom obliku znaju samo za profit "first, last and for ever". On je za njih alfa i omega, cilj i smisao života. U njihovim očima je "svemoguči" dolar stožer oko kojega se okreče i suče ceo svet, sve drugo je sporedno i beznačajno. I zato oni gomilaju bogastva, ostavljajuči miljone ljudi, žena i dece u kraj-noj bedi koja je široka kao tihi okean a duboka kao što može biti samo dubok bezdan kapitalističkoga pakla.
Bede, stvarne i podpune, umne moralne, materi-jalne i familijarne, u taj pakao koji su zalaziK sa novim porukama kao legendarni Orfej sa njegovom har-fom, bili su često dočekani od furija; i zato vi glasnici proleča i novog života, preteče društvenega renesaiisa i preporodjaja, pijoniri i borci z» socijalizam, koji ste još u životu da ste nam zdravo. Upalite buktinje da nastavimo put k bliskfm i krajnim ciljevima.
Jer zablude još postoje, ja ih nišam "izmislio". One su cementirana stvarnost ne samo kod nas nego * kod oStaloga sveta. Prvo zablude individualne, drugo klasne/ treče nacionalne, četvrto rasne, peto internacionalne, šesto moralne, sedmo verske, osmo familijarne in na koncu, da jih ne brojim, kolektivne a od tih zabluda čovečanstvo se mora emancipirati.
I beda još postoji, široka i neizmerna svukud. Ona nije samo naša nego opšta. Nama se čini, da je ona mnogo više naša nego li tudja. A nema ni jednog razloga da ta beda ne bude uništena. Još postoji kapi-talistički sistem, kojega smu mi zatekli kada smo se pojavili na pozornici života; sistem koji uslovljava da bogati postaju svakoga dana sve bogatiji, a siromašni svakoga dana sve siromašniji; i dok se na jednoj strani gomila bogastvo, čitava brda i planine, dotle na drugoj strani pakao bede biva sve dublji. Armada proletera biva sve veča, industrijske krize sve češče. Miljoni ljudi—čitava šuma ruku bez rada—i pokliči rada ili hleba bi vaju sve jači. A oni koji žive. u bogastvu i izobilju i priredjuju orgije i banahalije, nastavljajuči bezumnu igru na vulkanu, jer za njih ne postoji beda — pa misle da je u opšte i nema. Oni gledaju na štrajkove kao na delo agitatora i huskača — a ne kao posledica mizernih i neizdržljivih uslova života. OnLpučeve zovu "revolucijom", kojfa se može sa nekoliko polica-jaca i mašinskih pušala ugušiti. Oni ne znaju ili neče da znaju da su zakoni društvenog razvoja istato tako absolutni kao što je zakon gravitacije i ostali prirodni
zakoni. A po tim zakonima društvenog razvoja kada-god jedan sistem preživi svoju istorijsku zadaču, on biva zamenjen sa drugim efektivnijim. Kada god jedna klasa sidje sa pozornice društvenoga života, stupa druga na njeno mesto, isto što biva i u prirodi; kada na biljki u jesen odpadne jedan list na istom mestu več je se formirao upoljak za drugi novi list. I ako bi neko hteo da zabrani suncu da ne greje, vetru da ne duva, •bilju da ne raste, kiši da ne pada i rekama da ne teku ' moru, isto je to kao kada današnji plutokrati misle da mogu zabraniti i sprečiti miljonima proletera da se bore za opstanak. Te borbe mogu biti legalne i civili-zovane, a mogu biti krvave i divljačke. To zavisi od vlastodržaca. Ako oni hoče da liše radnike sviju civi-iizovanih sredstava u borbi za opstanak i da ih stave izvan sviju več postoječih zakona, onda ostaje samo jedan put za oslobodjenje: a to je put otvorenog re-volta i opšteg ustanka. I tada krvavi klasni ratovi sa ubijanjem, rušenjem i paležom, koji u današnjem kom-plikovanom društvu mogu stvoriti kovitalac (,jiečuve-nih stradanja i bolova. Ako vlastodržci hoče krvavu revoluciju oni če je imati. Ali sve dokle se uvažaju ci-vilizovana sredstva i načini borbe, niko ne može, pa ni najokoreliji protivnik, osporiti opstanak kulturnih ustanova. A Jugoslavenski Socijalistički Savez jeste kulturna ustanova prvoga stupnja.
(Nastavit če se.)
NEKA GOVORE BROJEVI.
Neodgovorni činioci kod "Znanja" objavili su u 41. broju izmedju ostalog i jednu dobro smišljenu laž, da je novac Srpske sekcije J. S. S. potrošen. Mi prepu-štamo ovim brojkama neka same govore.
Godine 1918 pri deobi dobila je Srpska sekcija su-rr\u od $2,759.35. Od te svote sekcija poseduje danas u gotovom $2,028.12; u knjigama $436.40. Osim toga poslato je za pomoč pokreta u starom kraju $750; za ,pomoč ratne siročadi $100; za pomoč štrajka u celič-noj industriji $100; za nabavku pisačkih mašina za pokret u staremu kraju $176; za pomoč gladujučih u Rusiji $100; za agitaciono putovanje L. T. $284.74.
Celokupni prihod "Radničkih Novina" od pred-plata i dobrovoljnih priloga iznosi $1,377.96. Mi smatramo da je ovoliko dovoljno svima onima kojima je do istine stalo. A sada je na vas red da kažete kuda ste pozdevali novac, koji je dobila Hrvatska sekcija pri deobi od "bivšeg" J. S. S. Gde su vaši računi?
Prošlo je vreme gromopucateljnih i šupljivih fraza. Sada nastupaju dani stvarnog i odlučnog rada na ujedinjenju proletarijata. Nastupaju dani, u kojima klasnu svesni proletariat kao najmnogobrojnija klasa u ljudskoj zajednici postaje faktor koji odredjuje tok i pravac dogadjaja u životu. I zato je potrebna sve veča koncentracija snaga i sredstava za ostvarenje bliskih i krajnih ciljeva. Socijalistička teorija bila je od uvjek dinamička snaga i najjačji motor istinske civilizacije. Rat je stvorio haos i metež u celome svetu, pa i u redovima radničkog pokreta. Ali iz ovoga rat-noga haosa i meteža diči če se snaga proleterske sve-sti, koja če spreči buduče ratove i spasiti čovječanstvo od novih katastrofa.
Velika je razlika u razgovoru sa ljudima koji imaju jasne i odredjene poglede na život i svet — i sa ljudima, koji veslaju na uzburkanome moru izvrnutih pojmova i konfuznih shvatanja.
INFORMACIJE.
J. K., Cleveland, O. — Leta 1790 je bilo izbrani okrožje, na katerem je sedaj Washington, D. C., s glavno mesto Zedinjenih držav. Leta 1871 je bilo okro žje proglašeno za teritorij. Ime Washington izhaja p* prvem predsedniku republike. Ime Columbija je vzo to po odkritelju Amerike. Teritorij v ožjem smisli v tej deželi pomeni gotovo ozemlje, ki nima še pravi ce države. Teritorij ima governerja, ki ga imenuji predsednik, in legislaturo z omejenimi pravicami. Se daj imajo Zedinjene države le dva taka teritorija: A laško in Hawaii.
Washington, District of Columbia (okrajšani Washington, D. C.), upravljajo trije komisarji, ki si pod direktno kontrolo kongresa in odgovorni kongresu za svoje delovanje. Ti komisarji upravljajo mesti Washington iij ves okraj Kolumbija.
Razlika med glavnim mestom ameriške republiki in glavnimi mesti drugih dežel je v tem, da prebivalstvo Washingtona, D. C., nima pravice voliti župani in ostalih municipalnih in okrajnih oradnikov, kajti administracijo nad mestom in distriktom vrši kongres sam.
Kontinentalni kongres je leta 1774 zboroval i Philadelphiji. Dve leti pozneje je bil premeščen v Baltimore. Pozneje je zboroval v raznih drugih krajih. Leta 1790 je kongres sklenil ustanoviti stalen sedei vlade v kraju, kjer je sedaj. Leta 1800 se je kongresa preselil v novi distrikt, znan kot Washington, D. C.
District of Columbia meri 60 kvadratnih milj. M( sto Washington ima, kakor izkazuje zadnje ljudski štetje 437,571 prebivalcev.
Ruski pomožni fond J. S. Z.
Prispevki za odpomoč ruskemu delavstvu, ki je izj» stavljeno lakoti in umiranju.
XVI. Izkaz. . Chicago, III.: M. Dimich $1.00.
Chisholm, Minn.: F. Klun $5; F. Gouže $3; F. Čampi 50c — $8.50.
Detroit, Mich.: Mary Jurca nabrala na maškaradni vt
selici $5.35. Buhl, Minn.: Max Martz $1.00. Detroit, Mich.: J. Ocepek $1; A. Mrhar 25c — $1.25. Cleveland, O.: P. Modic $1.50; F. Belay $1; A. Mcdii 50c — $3.50.
Cleveland, O.: Po $1: G. Cohen, J. F. Durn, L. Ižanc L. Ogrinc, J. B. Urnick, Harry Smith; G. Cohen J: A. Zurc 85c; po 50c: W. Powers, W. Sodd, F. Weil man, F. Fende, G. Wherty, F. Selwertz, F. Bučar;; 25c: M. Alič, G. Ashley, F. Stunje, J. Danly; Mrs, Go rišek 20c. — $13.55. Lovers Leap, Little Falls, N. Y.: Nabral F. Petavsu 50c: AR. Godich, Ana Marovšek, Amalia Dobnik, 1 Petkovšek, F. Petavs; po 25c: J. Leskovec, A. Krii J. Križaj, T. Logar, A. Bribljan, F. Pcčkaj, I. Pu> nat, F. Mlinar in I. Potočnik; M. Korče 30c. — ?oDi
Skupaj v tem izkazu................S 35.
V izkazu dne 31. januarja 1922 ........ 3,311.1
Skupaj do 25. februarja 1922 ......S3.350J
f * Popravek: V izkazu dne 31. januarja stoji konci svota tega fonda $3,301.14, kar je napačno. Ta napa) sledi iz napačnega zaključka iz X. izkaza, kjer je ma sešteto za $9.99, vsled česar so bile vse prenašajoi končne svote za to število prenizke, dasi so bili izka v detaljih pravilni. V današnjem izkazu prenosa od S januarja je teh $9.99 prištetih, tako da je izkaz 3 februarja za to svoto višji.	Tajništvo J. S. I
ZA CARLINVILLE, ILL.
Somišljenikom v Carlinville naznanjam, da sei še seje reorganiziranega socialističnega kluba št. 2! J. S. Z., vsako tretjo nedeljo v mesecu v unijski dvor ni. Tem potom vabim vse delavce v naselbini, dai udeleže teh sej in pristopijo h klubu. To je edini a čin, da pakažete delavsko solidarnost in zavest pri kapitalističnemu sistemu, ki nas zasužnuje. Seje klul bodo vedno predpoldne.
Z delavskim pozdravom
Jos. Korsic, tajnik.
fROLETAREC
19
Unije so bojevno sredstvo delavstva. Toda unije se bore le z eno roko. Na industrialnem polju se bore proti kapitalistom; na političnem jim pa pomagajo.
SOQRUGOM V CLEVELANDV.
Seje socialističnega kluba St. 27, JSZ., se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne in vsako torto nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v klubovih prostorih v Slov. nar. domu. Dolžnost vsakega sodru-ft je, da redno prihaja k sejam. — Tiste, ki simpati-urajo s socialističnim gibanjem, pa še niso pri soc. itranki, vabimo, naj pristopijo v naš klub in tako pomagajo pri delu za osvoboditev proletarijata. Prva naloga delavca je, da postane razredno zaveden. Pri tem pi vpoštevajmo geslo: "V organizaciji je moč." —
VZEMITE SI GEORGE WASHINGTONA ZA VZOR.
George Washington ni nikdar lagal. Vsak bi ga moral posnemati, kajti laži so nevarna igra. So kot krogle iz puške; nikdar ne veste kedaj vas katera zadene. Pretiravati gotove stvari se pravi tudi lagati. Sploh pa ne vzame dosti časa ljudem, da lahko spoznajo koliko je resnice v vaših besedah. Najbolj prebrisan je oni, ki vedno govori le resnico, kot George Washington. Njegov značaj mu je koval glavnico. Resničnost pomeni redne, vračajoče, zadovoljne odjemalce, ki se veno množe. To smo delali tudi mi pri oglaševanju Tri-nerjevega grenkega vina. Povedali smo vedno le resnico o njem, zato pa tudi uživa tolik ugled vsepovsod. Vsak naš odjemalec postane naš prijatelj ter obenem oglaševalec. Mr. Peter Dirga iz Miteina, Iowa, piše v svojem obširnem pismu na nas, kako je on priporočal svojim Welškim, Skostkim, Švedskim in Francoskim tovarišem premogarjem, da naj poskusijo s Trinerje-vim grenkim vinom, kadar imajo slab okus do jedi, zapeko in druge želodčne nerednosti. Kadar kupujete pri vašem lekarnarju ali pa trgovcu z zdravili, vedno zahtevajte le Trinerjeva zdravila.
EDINA JUGOSLOVANSKA TVORNICA SMODK
NATION'S CSGAR CO.
Jos. N. Bazdaric
1707 S. Racine Ave.	Chicago, Illinois.
Tel. Canal 1400.
Podružnica: St. Louis, Mo. Izdelujemo najboljše vrste smodke.
Nation One Shot Liberty T-A-P Nature's Best Beldina Rosa Del Lego Wedge
Vprašajte za naš cenik.
LUZERNE, PA. — Seje slov. soc. kluba št. 218, J. S. Z. se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 3. popoldne na domu sodruga Maticicha. — Rojaki delavci, pristopajte k socialistični organizaciji. — John Mati cicb.
ROJAKI V JOHNSTOWNU, PA.
dobe lahko knjige, ki jih ima v zalogi Proletarec pri A. VIDRICHU, R. D. 7, Botx 82, Johnstown,
in sicer po isti ceni, kakor so označene v ceniku.
Kdor še nima Ameriškega družinskega koledarja, ga lahko dobi pri A. Vidrihu.
Naročnino na Proletarca lahko poravnate v Johnstownu pri A. Vidrichu (njegov naslov zgoraj) in pri J. Mikliču, 404 Ohio St.
Moja je edina slovenska notarska pisarna, ki oglaša samo v slovenskih unijskih listih. V tož-benih zadevah, ali glede dohodninskega davka ali v katerikoli legalni zadevi se obrnite na mojo pisarno. Poštena postrežba. Cene zmerne.
Kadarkoli imate opravka s sodišči, z mestnimi ali federalnimi uradi, se obrnite po svet na nas. Naslov:
WILLIAM B. LAURICH, 1900 W. 22nd PI., Chicago, 111.
Tel. Canal 5777.
saasjejexxsexswexxxxjaexxx^
V nedeljo dne 26. marca 1922
priredi
SLOV. SOCIALISTIČNI KLUB
št. i, J. s. z.
veliko proslavo pariške komune s koncertnimi točkami,
dvodejanko
"ZADNJI DAN"
in govori. Pred in po programu plesna zabava.
Vrši se v dvorani Č. S. P. S., 1126 W. 18th St. (blizu Racine Ave.)
Polovica dobička gre v ruski pomožni fond. TO BO ENA NAJVEČJIH SLOVENSKIH PRIREDB V TEJ SEZONI.
Vstopnina 50c. Vstopnice se dobe pri članih in članicah kluba ter v upravniš-tvu Proletarca.
DR. RICHTER'S
PAIN- .
:peij
Dobro zdravje je vredno zlata, vsak plačilni ček je potrdilo dobrega zdravja. Odženite mučne bolečine s pravim Pain-Expelerjem, starim prijateljem družine. Zahtevajte ga z našo varstveno znamko "SIDRO". Cena 35c in 70c v vseh lekarnah ali pa pri:
Ako si želite nabaviti knjige socialne, porestne ali kake druge vsebine, jih naročite od Proletarca. Eventualni dobiček od prodaje knjig se porabi za pokrivanje stroškov pri listu.
Severova zdravila vzdr/ujejo zdravje v družinah.
Omejite prehlad. Ustavite kašelj.
Oba sta znamenja nevarnosti. Pritajeni boli z dalekosežnimi posledicami se lahko mnogokrat izognete, če dobite prava zdravila.
Severa's Cough Balsam
(Severov Balzam zoper kašelj) !od-pomore pri navadnemu kašlju, pomiri bronkialna vznemirjenja, popravi prebave, omogoča red in olajšava dihanje. Cena 25c in 50c.— Severa's Cold and Grip Tablets (Severjevi Tableti zoper prehlad in gripe) ustavije prehlad predne se razvije. Cena 50 centov. Po vseh lekarnah.
Ali ste dobili iztis Severjevega Almanaha za leto 1922? Dobite ga zastodj pri svojem lekarju alil pa direktno od
			
W. F.	SEVERA	CO.	
CEDAR	RAPIDS,	IOWA	
"THE MILWAUKEE LEADER"
Največji Ameriški socialstiini dnevnik.
Naročnina: $6.00 za celo leto, $3.00 za pol leta in $1.50 za tri mesece.
Naslov: 532 Chestnut Street, MILWAUKEE, WIS.
Slovencem priporočamo v posečanje KAVARNO MERKUR 3551 W. — 26th St. (v bližini urada SNPJ., S.
R. Z. in Proletarca.) Dobra kuhinja :::::: ::::;: Dobra postrežba. KARL GLASER, imeitelj.
John Plhak & Co.
1191-1153 W. lSth Street
Chicago, Illinois.
Modna trgovina. Velika zaloga moških, ženskih oblek, izde-1 a n i h po n a jmoder-nejšem kroju. Cene nizke.
CARL STROVER
LAWYER and
COUNSELLOR
133 W: Washington Street. CHICAGO. ILLINOIS.
Telefon: Main 3988.
Naročajte najboljši in najbolj tu širjen socialistični dnevnik v Ameri
"THE NEW YORK CALL
112 Fourth Avenue,
NEW YORK, N. Y.
Naročnino za dnevne in nedelji izdaje $12 za celo leto; $7 za pol leti $4 za tri mesece; $1.50 za en mes« samo nedeljske izdaje $3 na led Samo dnevne izdaje $9 i\a leto; p leta $5; en mesec $1.25.
(11
Kadar...
Kadar mislite na potovanj« i stari kraj;
kadar želite poslati svojim itt rokrajskim sorodnikom, prijtto Ijem ali znancem denar,
ali kadar imate kak drag poni g starim krajem,
obrnite se na tvrdko
ZAKRAJSEK & CESAREI| 70-9th AVE.
NEW YORK, N. Y.
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ 324 BR0A0 STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN, PA.

FARME
»w^'MiVtr
V PINET0WN, NORTH CAROLINA
ZA POJASNILA PIŠITE.-
A. H. SKUBIC & CO., S