Pofitnlna plaÖana v gotoyini Izhaja v pondeljek in petek ob 5. popoldne. Stane mesečno Din 7'— za inozernstvo Din 20"—. Račun pri poštno-čekovnem zavodu St. 10.666. Jtova &oba Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Telefon int. St. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob pondeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prcstora in dneva objave oglasov se uvažnjejo le po možnosti. Štev. 48. s* i* i !• l "i o • ** i not Celje» pondcijek 13. junija 19iz. Leto XIV. FRAN SVETINA (Brno): ; Jugoslavija v medna- rodnem svetu Etnografski položaj naše države ima prirodni značaj velesile in zato leži pred nami velika naloga, kako se po~ staviti v isto vrsto z velikimi narodi. Marsikdo bi mislil, da smo že opia- vili svojo dolžnost. Toda to je valika zmota. Neprijetno ie vedno govonti o tujih vzorih v umetnosti, poütiki itd. Žalibog pa je to večkrat potrebno, kajti mi sami smo Cesto maloduSni in ne cenimo dovolj duftovne cute lastnega naroda, skratka, vseh tvoreCih si', ki so na5e srce in vsa bodcčnost. Če smo mlada država, nič zatc; tern več mladih sil moramo vpreči v deio In z veseljem in žrtvami dograditi to, kar drugi že imajo. Smo se paČ za- ustavili v zgodovinskem razvoju, ko smo reSevali Evropo pred isiamom, in svet nam to prlznava. Kar pa priznava svet, ne priznarwo mi sami. Zdravi smo, rnladi smo, zmo* žni najviSjega duhovnega stvarjanja; toda do danes naSi: Meštrovic, Plečnik, Pupin, Tesla, Župančič in drugi niso naSli dorna oolovico toliko razurnevanja, kakor ga imajo v tujini. NemSke uni- verze se učijo iz Vidmarjevih knjig. Naj se naša javnost končno vendar zave, kaj pomeni to za naš nacijonalri obstoj. Prüd r.ami \e bodočnoat in po-- trebujemo učileljev, ki bodo vzgajali narod ne samo, kako je bilo, marveC, kako je in kako bo. Kultura, to je vse kar imamo, ;n c nismo toliko pogumni, da bi jo poka- zali svetu, je tudi nismo vredni. Po- edinci, ki proslavljajo naze ime v svetu, morajo biti od nas podpirani in moramo verovati drug v cirugega. Sosfvari, k*i se pletejo kot žtvčevje v miSljenje in ki so važne vse, od prve do zadnje. Dober krojač je pariäki, ne morda, ker je v resnici dober, ampak zato, ker je znan, podpiran in ima zveneče ime. Dober inženjer potuje iz države v dr2avo, gradi jezove, rnesta, tovarne. Tako poveličuje znanost, seb?, lasten narod. Zakaj je naša viada klicala pred leti češkega finančnega strokovnjaka EngliSa, da bi sodeloval pri ureditvi naših financ? In zakai naj bi bil zago- varjal pokojnega Radiča znameniti fran- coski pravnik Moro Giafferi? Tehnični suet govori o nemških pa- tentih, francoskih načinih. Koliko pa je naših patentov in izpopolnjenih izu- mov, ki so nam samim neznani in so bili ali prodani tujcu, ali pa jih je naš človek pod tujini gospodarjem izurrcil za tujega gospcdarjo. Podobno je z naSim sportom. Kisr razpolagamo z vsem najboljSim, nam rnanjka enotnosti, ambicije, sloge. In v politiki: ne jadikujmo za izgubljeno Primorskc, KoroSko! Danes so dokazi, da smo tega največ sami krivi. Kaj morerno zahtevati, če nismo za vse to mignili niti z mezincem? Končno pa je to razumljivo in prirodno. Kako more poedinec reževati narodr.e, kulturne, socijalne in gospodarske probleme, ko često temu ni kos niti ves narod? Danes bi se pa vendarle rnorali za- vsdati, d'd v svetu nekaj predstavljarno in da leži na nas vseh, da v tern ak- tivno sodelujemo. Če rečem : 3 je več kakor 4, ne bo tega nihče verjel. Pa vendar je v svetu tako: trije pametr.i ljudje pomenijo več nego štirje nespa- metni. Štirinajst milijonov, kolikor nns je, bi se kvalitativno moglo meriti z narodom, ki je Stevilno 2, 3, 4-krat j jačji od nas. Azijski Človek umir«, ne da bi pisal svotovne zgodovine. In to ko stomilijoni. če pogledamo malo Ho- landijo s svojimi 7 milijoni prebivalcev, vidimo, da je bila nekoč povnorska velcsi'a in da je Še danes ena najna- prednejSih držav. Na mednarodni kon- ftfrenci ve'esil je upošteval Tardii->u tud" rnalo Švico, ki pomeni v mednarodnerri svetu polnopravno velesilo. Vseeno je. ali je to denar ali knltura v kakräni- koli obliki. Prvo je vzniklo iz drugeg?. Danes, ko nnše in svetovne časopisje obf.uduje krasno manifestacijo nezlom- Ijive slojre politične Froncije, naj nam to ne bo golo posnemanje, marveč opomin, kaj zmore poUtiČno zrel narod. Ta zrelost pct ni prišia kar čez noč. Treba je bilo mno^o deia in vs?ik poe- vdinec je bi! na tem udeležen. Vse na svetu je sprerrienljivo, za nas ima marsikaj večno vrednost, ki ne tiči toliko v gol^m dejanju, kakor pa v njegovem pravu, a»toriteti. Vsak za- kon ima tem večjo veljavo, čim ugled- nejša in priznanejša ie oblast, ki ga vrši. Respekt in spoštovanje zakcjnov je spo^tovanje samega sebe, in dokler bomo ljudje spoStovali zakon, ki ščiti prava nas vseh, bomo močni in tvorni. Zato naj nam bo vsako delo, od naj- drobneiSega do najsestavljenejSega, ve- selje. Pokiici nam ne smejo biti zgolj sredstvo za lastni blagor; obratno, se- daj ob pričetku našega narodnega raz- rasta moramo doprinsšati k dograditvi Grenčica Hunyadi Janos jo najza- nosljivojše in najidealnejše odvajalno sredstvo. tistih moralnih in duhovnih vrednot, ki so trajne in Častna osr.ova naše eksistence. Vse riaše de!o. od prvega pastirja do zadnjega politika, naj nam bo v ponos, ker iz tega klije vse naše življe- nje. Brez umazane gnojnice bi ne jedli belega kruha in brez umazanih rok bi ne bilo lepega dela, nad katerim ima dopadenje mojster. KakrSni smo doma, takSni smo v svetu in samo od nas samih je odvisrio, da si priborimo v svetu mesto, ki nam pripada. Predvsem pa se zavedajmo : Upraviteljica vsega našega živijenja je politika. Politika je življenje in zato mora biti častna. Le dokler je v njej cast, zmaguje. Gorje pa, če narod iz- gubi vero vanjo. Na močnih poedincih leži doižnost, da povedejo narod v boljSo bodücnost. Zato je treba tudi narodu pokazati, kaj je zdravo in kaj riezdravo. Najpopolnejše človeško delo ima le relativno ceno, in kaj naj rečemo delu, ki ne ugaja niti človeku samemu? Zato se moramo boriri za višje vrednote, za absolutno pr^vico in resnico, ki je naj- demo na svetu tako malo. Prva seja banovinskega odbora JRKD v Celjn Po nalogu začasnega predsedstva banovinske organizaeije JRKD sklicu- jemo I. sejo banovinskega odbora, izvolienega na bsnovinski skupSčini dne 5. t. m., za nedeljo 19. junija ob 11. dopoldne v Celju v dvorani Celj- skega doma. Dnevni red obsega ; 1. Otvoritev. 2. Poročili ministrov dr. Kramerja in Ivana Puclja. 3. Konstituiranje predsedstva bano- vinske organizaeije, volitev predsedni- ka, podpredsednrkov, blagajnika in re~ ferentov ter irnenovanje tajnika. 4. Predlog tajništva glede delokroga referatov (odsekov) in volitev članov odsekov. Razgovor o smernicah dela banovinske organizaeije v splošnem. 5. Slučajnosti. Navodila glede potovanja v Celje prejmejo odborniki v prihodnjih dneh. Ljubljana, 11. junija 1932. ZuČač:no banovinsko tajništvo. DOMACE VEIf I (1 Naradiia skupščina je v petek 10. t. in. sprejela konveneijo o vodnem režimu z Ruinunijo, v'soboto 11. t. m. pa je ratificirala kliiinska sporaz- uma z Avstrijo in Švico. Prihodnja seja Narodne skupščine bo sklicana pismono. d Odkritje spominske plošče Anto- nu Aškcrcn pri Rimskih topiieab. Nr1. j]ii^ij.il'vo . Zg-O'.loviTiwk^gvi drij,- štva v Mariberu so je vrSilo na Aä- kerčevom domu v Senožah 5 pri Kimskih toplicah slovcsno oclkritjo spominske plošče pesniku Antonu Aškcrcu ob številni udeležbi občin- stva iz Maribora, Ljubljane, Cclja, Laškcga in okolice Rimskih toplic ter raznih odličnih gostov. Rmalu po 12. jo udeleženco pred Aškerčevim domom pozdravil gl. dr. Snuderl, od- vetnik in knjižovnik iz Maribora, v itnenu Zgodovinakcga društva, Za njim jo ravnatelj mariborske študij- ske knjižnice pesnik g. Janko Glaser v krasnem g-ovoru orisal življenje pesnika in človeka Antona Aškcrca, ki jo umrl pred 20 leti v Ljubljani. Po tem govoru se je razkrila spo- minska plošča z napisom: »1856 —¦ 1912. Tukaj je bil doma Anton AS- kerc, pesnik balad in romanc«. Po odkritju so se govorili univ. prof. g. dr. Prijatelj, sreski šolski nadzornik g. Potočnik in pisatelj Juš Kozak. Proslava se je vršila z najglobljo pi- jeteto do največjega štajerskega slo- venskega pesnika. d Sprejemni izpiti za srednjc sole. Kr. banska uprava, dv«.vakc banov'- ne razglaša: Starši, ki žele vpisati otroke v I. razred srednje sole, se • opozarjajo, da ae sprejemni izpiti vr- 2o v juniju pocenäi z dnem 23. Za sprejemni izpit je vložiti pri ravna- teljstvu zavoda od 20. do 23. junija prosnjo, opremljeno z izpriCevalom osnovne sole in z rojstnim listom ter kölkovano s 5 Din. V avgustu, od- nosno jeseni, ni sprejemnih izpitov. Tudi oni morajo opraviti sprejemni izpit, ki hočejo delati privatni izpit za I. razred. d Naši sodniki za svoje pravice. Na občncm zbora »Društva sodnikov kraljevine Jugoslavijo — sekeija j Ljubljana«, ki se je vršil v nedeljo j 5. t. m. v Novem mestu, so številni i zborovalci in delegati iz vseh sodnih GABERSKI: Prebiranje (Iz zbirke »Brez slave«.) Mcčni so bili ljudje in zdravi časi, ko je prišla velika vojna, ki je po- tegnila kakor vrtinec v krvavi mc- tež skoro vse narode sveta. Med voj- Sčaki ni bilo nikjer po telesu slabi- ^a. Bil jö paČ morda neznaten na vi- ^ez> a krepek je bil in poln odpora napram boleznim. Vse je bilo dobro izprebrano, po dvakrat pregledano; vse slabo je bilo odstavljeno. Kajti ljudi je bilo na, pretck. Za tistih nc- kaj meseccv, kolikor bo trajala voj- na, ni bilo treba vzeti vseh do zad- njega moža. Tisti, ki so vojno začeli, so mislilit da bo vsega konec do je- seni. Prcdstavljali so si reč precej nedolžno in zmago za gotovo. Napo- ved vojne Srbiji je bila prešerna be- seda in vojna samä bo le pohod v dcželo za kazen. Tako so mislili. Prišlo pa je vse drugače. Darovani so bili molohu vojne prvi polki in žrtvovani so bili drugi in vedno no- vi. Kakovost Cot in moč vojaštva je pešala. Šlo je navzdol z opremo, vo- ljo, zdravjem, močjo in pogumom. Vojna se jo zatezala. Avstroogrski vcljaki so videli, da so se zmotili. Konca ni hotelo biti in zmage ne. Na krvavih poljih so se odpirali široki grobovi. Mladi, krepki ljudje so pa- dali vanje. Kakor za kopo snopja kope so se grudile v mrtvo temo žive čete. Na njih mesto so pa prihajalo nove pustošit, kvarit, ubijat in umi- rat. 0ktobra 1914. se je žo videlo, da vojna ni šala. Povsod so bili nabiti dolgi seznami mrtvih, ranjenih, za- jetih in izgubljenih. In da vojna res mori in ubija, kvari in uničuje, so dokaizali razni povaljani, na roki ali glavi obvezani vojaki, ki so smeli vča- si izpod strehe z rdeCim križem ozna- čcnega doma na zrak. Velikih sku- pin ranjencev skoro ni bilo videti, ker so jih navadno ponoči spravljali s kolodvorov po mestu V bolnice. Ljudstvo ne bi smelo videti, da. tudi sovražnik uspešno strelja. Trpel bi pogum in navdušenje bi kopnelo. Siia pa je bila vse večja. Treba je bilo poiskati novih bojevnikov in jih razpostaviti. Nekega dne smo zapa- zili v Ljubljani po zidovih oglase, ki sb veleli, da se vsi tisti teh in teh lotnikov, ki Se nisö služili cesarja ali pa so bili nekoč odstavljeni, ja- vijo takrat in takrat v Mestnem do- mu, da bodo prebrani in pregledani. j Seveda se je prizadetih lotilo veliko ray.burjenje. Do sedaj je bilo še pri- jetno: Bojevali so se po krčmah in so del ali naCrte. Ugibali so, kaj bo, ako se zgodi to; in kako bi se znalo obrniti, ako bo drugače. Napovedo- vali so konec. In nekateri so videli venec zmage tu, drugi pa uspeh orožja tarn. Bilo jih je, ki so govorili mod zaupniki iskreno, a bili so tudi taki, ki so se celo samega sebe bali. Ker se jim je zdela lepa misel laž- niva in so smatrali, da bi bilo sreč- no dejstvo nemogoče. To je bila do- bp; velikega duševnega nemira in stalnega razburjenja. Vsako narod- no srce je trpelo, zlasti ker jih je bi- lo tudi med našimi mnogo, ki si ni- so mogli predstavljati, kako bo in kaj bi po porazu, ki so ga skoro vsi privoščili osovraženi monarhiji. S kakimi občutki in željami so k prcbiranju pozvani starejši letniki prihajali na pregled, se da slutiti. Vsak črnovojnik — že bcscda sama je grozna — je neka.j tednov prej ugibal, kak nedostatek svojega za- nikrnega telesa bi mogcl pred komi- sijo z najboljšim uspehom povdariti. '" da bi ga gotovo odvrgli. Ponujati svo- joglavozareč, ki te nič nc briga, je porazno. Vnemi posameznikov se je posrečilo, da so dobili čudovitc bo- lezni. Ta je drhtel po životu kakor ; trepctilka, oni je stresal z glavo ka- kor kokoš z mravljo v ušesu. Neki se je navadil z nogo podrsavati in skoro šepati, drugega pa je prijemal v desni roki krč po mili volji. Temu je ob vsakem koraku jemalo sapo, onemu pa zapiralo vodo. Bili so, ki jim je delal težave želodec, in dru- gim je bilo Crevo jiadlcga. Tu je ka- terega mučilo srce, tarn pa so dru- ! gemu ginila pljuCa. Potem so bile ! na sporedu še ledvice, pa oči, ter uže- t sa in jetra. Temu je odpovedalo sle- i zeno, drugemu nesrečniku pa so je razlil žolč. Posebno odvažen in pa- meten örnovojnik sc je hotel dati pröglasiti za tepea in jo žalostno res- no zatrjeval, da je tepčevstvo pri njem sploh doma. Že rajni ded je zapustil svojemu sinu, črnovojniko- vernu očetu, nekaj sledov, in potcm jo zadeva prešla, potrjena še od ma- terinc strani, na njega, črnovojnika. Cikal je tudi na razna svoja deja- nja, ki pričajo o tej žalostni dedi- ačini, zlasti na svöjo ženitev, ki je dokaz za trditev. Kazal je tudi svo- jega sinka, ki bajo ni čisto pravi. Celo nosrečna bolczen božjast bi mo- rala nekomu pomagati. Od padavice je pričakoval, da ga obvaruje pred vojaško suknjo. (Konec prih.) Stran 2. »Nova Doba 13. VI. 1932. St. 48. okrožij dravske banovine sprejeli ob- širno in vscstransko utemeljeno re- čolucijo glede izboljšanja socijalnega položaja sodnikov v državi. Spome- nica, ki bo — V, skladu z zahtevami .predmetne resolucije — v kralkem predložene merodajnim činiteljem v proučitev in odločitev vsebuje pred- Vsem temeljno zahtevo po posebnem sodniškem zakönu s povsem samo- stojno in od drugih zakonov neod- visno ureditvijo službenega, materi- jalnega ter moralnega položaja sod- nikov in državnih tožilcev. Do uve- ljavljenja takcga specijalnega zako- na pa naj se čimpreje zopet uzako- nijo bistvone določbe zakona o sod- iiikih rednili sodišč iz 1. 1928., ki so "bile s kasnejSimi zakoni in zlasti s splošnim uradniškim zakonom iz le- ta 1931. ukinjcne. Občni zbor je raz- pravljal tudi o drugih aktualnih vprašanjih v pogledu na sedanji kri- tični matorijalni položaj sodnikov ter ndvoizvoljenemu odboru, ki mu namesto dosedanjega društvenega predsednika predseduje letos gospod sodnik apelacijskega sodišča An- ton Lajovic, pdveril nalogo, da takoj začne akcijo za realizacijo sprejetih resolucij. d Banovinski prispevek za nabavo gnojišč. Kdor želi napraviti gnojišče in gnojnično jamo v zvezi z odtokom gnojnico iz hleva in svinjaka s pri- spevkom banovine k naba.vnj.in stroš- kom cementa, naj se oglasi pri pri- stojnem sreskem kmetijskein refe- rentu, kjer dobi vsa potrebna pojas- nila. Prošnje, ki se vlagajo neposred- no na kr. bansko upravo, se ne mo- rejo upoštevati. d Enodneven tečaj za zeleno cep- ljenje in precepljevanje šmarnice se bo vi'sil v soboto 18. t. m, na bano- vinski kmetijski v St. Juriju ob j ž. d Pri ljudeh z nerednim delova- njem srca povzroči kozarec naravne »Franc Jožefove« grenčice, če ga po- pijete vsak dan zjutraj na tešče, la- godno milo iztrebljenjc črevesja. Zdravniki za srčne bolezni so prišli do rezultata, da učinkuje »Franc Jo- žefova« voda tudi pri težkih oblikah srčne hibe sigurno in brez vsake ne- prilike. »Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in specerijskih trgovinah. d Dunajska vremenska napoved za torek 14. junija: V splošnem še malo izprememb, kvečjemu krajevne ne- vihte. blago za damske oblcke, plašče in kostume kupite že letos po izredno nizkih cenah v velikanski izbiri v znani so- lidni manufakturni in modni trgovini Niloš Pšeničnik, Celje Celje in okolica c Pcsvetitev pravoslavne cerkve sv. Save v Celju. Odbor pravoslavne cerkvene občine v Celju je izvedel, da je občinstvo deloma nepravilno obveščeno o udeležbi pri posvetitvi cerkve sv. Save. Udeležba je v sobo- to 18. t. m. popoldne in v nedeljo 19. t. m. dovoljena vsakomur brez razlike ter prosi odbor cenj. občin- stvo za čim večjo udeležbo pri vseh svečanostih. Uradi društva in usta- nove, ki bodo poslalo svoje zastopni- ke k sprejemu Nj. Svetosti patrijar- ha Varnave in k posvetitvi, naj sc blagovolijo v petek 17. t. m. od 15. do 17. prijaviti svečeniku g. Cudiču Pred grofijo 7, kjer bodo dobili izkaznice za vstop v cei'kev oziroma razpored prostorov. c Celjski občinski svet bo imel pri' hodnjo redno sejo predvidoma v če- trtek 24. t. m. ob 18. c Koncert Svobode, ki se je vršil v soboto 11. t. m. zvečer v mali dvora- ni Celjskega doma, je mestoma na- ravnost iznenadil navzoče. Bilo je dosti odobravanja, tako da je zbor več pesmi ponavljal. Zlasti je uga.jal lep tenor g. Stj. Telča. Obča sodba je bila, da se je ta zbor, ki sestoji veči- noma iz dolavcev, povzpel do jako lepe pevske izvežbanosti, tako da je bil kos celo težjim skladbam, kakor je n. pr. Prochaskova »Moravska na- rodna«. Zopet so to pot najbolj užga- le narodne, kakor »Splavarska*« in ruska »Ej uhnjem«, ki je bila izva- jana z vso skalo dinamike, od naj- nežnejšega pianissima do najsilnej- šega fortissima. Pevskemu zboru in njega rutiniranemu pevovodji g. C. Prcglju čestitaino k uspelemu kon- certu, ki je bil razineroma tudi do- bro obiskan. Kakor se govori, bomo imeli ta zbor še v poletju večkrat pri- liko slišati v našem parku. c Sprejemni iz.piti za prvi razred gimnazije se vrše 24. in 25. junija ob 8. Prošnje, naslovljeiie na ravnatelj- stvo drž. rea.lne gimnazije v Celju in kolkovane s kolkoni za 5 Din, se vla- gajo pri ravnateljstvu od 20. do 23. junija. Prošnjam je priložiti rojstni in krstni list in spričevalo čez IV. razred osnovne sole (izkaz o šolskem napredku). Nepravilno opremljene prošnje se ne bodo sprejemale. Izpit se opravlja iz slovenščine (pismeno in ustno) in matematike (samo ust- no). — Ravnateljstvo drž. realne gim- nazije v Celju. c Iz srednješolske službe. Gospod Milan Fabjaneic, suplent na drž. re- al ni gimnaziji v Celju, je imenovan za profesorja v VIII. položajni sku- pini. c Francoski krožek v Celju. Opo- zarjajö se člani, da še ta mesec vr- nojo izposojene knjige in si nabavijo nove, ker knjižnica ne bo poslovala do septembra. — Prof. Milan Fabjan- čič, knjižničar. c Celjsko pevsko društvo bo imelo v torek 14. t. m. v'ajo za ženski zbor, v sredo 15. t. m. vajo za moški zbor in v petek 17. t. m. vajo za mešani zbor. V nedeljo 19. t. m. priredi kon- cert v Celjskem domu. Pevci in pev- ke — udeležba je Castna dolžnost vsakega! — Pevovodja. c Uradni dan Zbcrnice za TOI za Celje in okolico bo v torek 14. t. m. od 8. do 12. dopoldne v posvetovalni- ci Gremija trgovcev v Celju, Razia- gova ulica 8. c Invalidska tombola, ki se je vr- šila v nedeljo 12. t. m. popoldne na Dečkovem trgu, je bilo izredno' do- bro obiskana. Glavne dobitke so pre- jeli: Ignac Gorjup iz Štor (radijski aparat), Anica Borinčeva iz Galicije (mosko kolo), Maks Fridrih iz Celja (pohištvo), Matevž Sirk iz Laškega (otomano), Jožefa Rebernakova iz Zavodne (moško obleko), Franjo Hauptman iz Go!rice pri Veliki Pirc- sici (1.000 kg premoga), Viljem Zor- ko iz Leskovca pri Krškcm (umival- no garnituro), Franc Upložnik z Bre- gapri Celju (kožo usnja), Minka Ber- gerjeva iz Celja (200 strešnih opek), Viktor Stvarnik iz Laškega (otroško obleko), Ivanka Nachbergerjeva z Ložnice pri Celju (uro s srebrno ve- rižico), Stanko Skrivec iz Gaberja (uro s srebrno verižico) in Dominik Grobelnik iz Celja (stojalo s cvetli- co). Nadaljni dobitki so bili: 50 pe- tork, vrcdnih povprečno po 70 Din, 90 čotvork, vrednih po 35 Din, 150 tröjk, vrdnih po 15 Din in 240 dvojk, vrednih povprečno po 6 Din. Krajcv- ni odbor UVI se zahvaljuje vsem do- brotnikom, ki so z darili prispevali k lepemu uspehu tombole. c Filmsko predavanje o tuberkulo- zi. C|o priliki i)|i-otituberkuloznega tedna bo priredila krajevna protitu- berkulozna liga v Celju predavanje o tuberkulozi s predvajanjem filma »Dva brata«. To filmsko predavanje bo v četrtek IG. t. m. ob pol 9. zvečer v Mestnem kinu za odrasle in to po- polnoma brezplačno. Ker je film ze- lo posrečen, poučen in zanimiv, va- bimo vsa društva in ostalo občinstvo, da se predstave zanesljivo in polno- številno udeleži. — Krajevna proti- tubcrkulozna liga v Celju. c Skioptlčno predavanje o Savlnj sklh planinah bo priredila Savinjska podružnica SPD v Celju v torek 14 t.m. ob 2Ü'3O v risalnici meščanske sole. Na to zanimivo predavanje ponovno opozarjamo vse prijatelje narave. Itne predavatelja oslane od začetka pre- davanja tajno. Skioptični posnetki so delo g. Valesa iz Maribora. c Iz državne službe. Anica Kuren- tova, zaščitna sestra v Zdravstvenem domu v Celju, je premeščena v Zdrav- stveni dorn v Mariboru. c Prostovoljno gasilno In reševalno društvo v Celju opozarja vse doba- vitelje za gasilsko veselico, ki je je vršila 5. t. m. v Celju, da predlože svoje račune najpozneje do 15. t. m., DRAGO ŽABKAR: Obrtništvo v prejšnjih stoletjih (Konec.) Peki, ali kakor so jim takrat de- jjali, pekarji so bili slično kakor me- sarji za takratno gosposko zelo hud oroh. Vsako leto je magistrat določil pd štiri nadzornike (Brotbeschauer, Brotwäger), ki so nadzorovali peke in pazili na zadostno težo in pravil- no ceno. Ako so se peki v tej stvari pregrešili, so jih kaznovali s potap- ljalko pri Cevljarskcm mostu — po- tapljali so jih v vodo — ali pa s sra- motno klopico, na kateri so morali ob tržnih dneh sedeti po nekaj ur. Nadzorniki so del ali takozvano pe- karske poskušnje. Pol eg nadzornikov so tvorili td komisijo še mestni bla- gajnik, trije svetovalci, oče pekovske zadrugo in dva mojstra. Poskušnjo so napravili na ta nacin, da je ko- misija kupila na tržni dan 4 merni- ke pšenice, jo dala zmleti in iz dob- ljeno moke speČi kruh. V osemnajstem stoletju so se peki Cesto pritoževali, da so cenc kruha premajhne in leta 1794. sd rekli go- sposki, da bodo vsi peki propadli. Res je, da so pravice pekov takrat precej zgubile na veljavi in da so morali vzeti na svoje zadružne reali- tete posojilo. Kakor vse ostale obrti, so začele propadati tudi pravice pe- kov in postali so iz prejšnjih neod- visnih ponosnih meščanov le še od gosposke odvisni rokodelci. Že leta 1794. je bilo predpisano, da mora vsak pck zaznamovati kruh s poseb- nim znamenjem tako, da se je dal ta- koj ugoto'viti izdelovalec kruha. Ne- zaznamovan kruh so konfiscirali. Kakor je iz vsega razvidne, so bili nekdaj rokodelci in obrtniki kaj ime- niten stan, ki so ga podpirali zlasti vladarji, ki so vedeli, da more jo le s pomočjo krepkega in. svobodnega meščanstva utrditi svojo moč na- pram ošabnemu in oholemu plem- stvu. Obrtniki in rokodelci so se te- ga zavedali in so s poinočjo svojih stanovskih organizacij — zadrug, ce- hdv — čuvali vse piidobljene pravi- ce. Devetnajsto stoletjc jo prizadelo rokodelstvu in obrtništvu prav hud udarec, jela se jo pojavljati industri- jalizacija podjctij. Danes imamo zelo razvito obrt, zla- J sti v dravski banovini, ta obrt pa sloni na popolnoma drugih princi- pih. Ni več nckdanjih privilegijev, ker jih ne more biti v dobi demokra- , cije, današnja obrt sloni na temelju strokovnoga znanja in napredka, so- ¦' lidne postrežbe in svobodne konku- rence. Dasi so za obrtništvo zelo hu- di časi, je vcndar obrtništvo zdra- vejše in trdnejše od industrije in tr- govine. Gospddarska kriza more uni- čiti veliko industrijo, ne more pa uničiti strokovno sposobnega obi-tni- ka, ki se lahko z delom svojih rok, pa četudi slabo, prebije skozi naj- hujše ovire gospo'darskih neprilik. Vsaka država se mora zavedati, da , ima ravno v obrtništvu največjo opo- , ro za svoj napredek. Obrtništvo pro- izvaja leto za letom tisoče sposobnih in strokovno usposobljenih delavcev, brez katerih bi bila vsaka industrija nemogoča. Obrtništvo ustvarja s svo- jimi duševnimi silami in spretnimi rokami vse, kar potrebuje človek za , svojo udobnost in kar ne daje nara- va sama. Poleg kmeta je obrtnik naj- večji steber države, je nositelj gospo- darske, socijalne, nacijdnalne in dr- žavne misli. S teh vidikov sledi, da je država dolžna, da podpira strem- Ijenja obrtništva in mu pomaga vz- gajati njegov naraščaj, da bo zmo- žno tudi v bodočih pokolenjih dati narodu in državi na razpolago svoje ustvarjajoče sile. Königsmark naš novi roman, ki začne izhajati v kratkem, je povest, kakršnih pozna svetovna književnost le malo. Claude Farrere, eden najbolj znanih fran- coskih modernih pisaieljev, je o njem napisal, da pomeni preporod pusto- lovskega romana, ki je že od nekdaj najbolj priljubljeno čtivo. Saj se še spominjate, kako radi ste včasih či- tali Robinzona in podobne povesti? Nekaj podobnega, toda modernejšega je naS novi roman KÖNIGSMARK Z občudovanja vredno lahkoto, s presenetljivo htrostjo nam slika pi- satelj posamezne prizore. Za osnovo mu služi zgodovinska povest iz sred- njega veka in vzporedno z njo nam opisuje moderno dramo iz dasov, ko je svetovna vojna razvihrala svet. Čudovito lepo nam rise ljubezen med nemško kneginjo ruskega rodu in mladim vseučiliščnikom, ki ju loči usoda — vojna. Slika nam intrige na dvoru, brezvestne voditelje, ki se za dosego svojih namenov ne ustrašijo nisi umorov. Naj bcdo ii glavni obrisi dovolj. — Pazite, da ne boste zamudili začetka, in prepričani smo, da bo va- ša sodba enaka sodb stotisočev: KÖNIGSMARK je roman, kakršnega še nismo čitalil ker bo sicer smatralo dobavljene pred- mete za darila. c Oficirji celjske Karnizije bodo priredili v torek 14 t. m. ob 2030 v mali dvorani Celjskega doma poslo- vilni večer v čast polkovniku g. Dra- gutinu Puriču in nekaterim drugim Rg. oficirjem, ki so prenieščeni iz celjske garnizije. Meščanstvo, ki se veclno va- bi k prireditvam oficirskega zbora, se s tem vabi na ta več^r, ker se poseb- na vabila zaradi prekratkega časa ne bodo razpošiljala. — Upravni odbor Oficirskega doma v Celju. c Smrtna žrtev karambola. V ne- deljo 12. t. m. popoldne je vozil oseb- ni avtomobil, ki ga je šofiral 43-letni trgovec Josip Caklovič iz Zagreba, po ccsti iz Štor proti Celju. Na klancu pri grajščini na Teharju je privozil nasproti krnečki koleselj delavca Franceta Jagra iz Štor. Konj se je nenadoma splašil in zavil proti avto- mobilu tako nesrečno, da je oje za- delo električarja v zagrebškein gle- dališču Vlada Freliha, ki je sedel po- leg svoje žene, z veliko silo v prsa. Frelih jo dobil težke notranje po- škodbe. Jagrovemu konju je i>ri ne- sreči zlomilo obe prednji nogi. Ko- nja so morali takoj usmrtiti. c Karambol motociklista in kole- sarja na Bregu. V nedeljo 12. t. m. okrog 14. se je peljal Gabrijel Paš- kvan iz Zagreba v tlružbi Ivana Mu- sije iz Zagreba z motornini kolesom iz Celja proti Laškem. Pri Grenadir- jevi brvi jo privozil v tem času po občinski cesti mimo gostilne g- Be- laja 18-letni Jože Štramelj, pekovski vajenec pri g. Oberžanu v Zavodni, s kolesom in košem na hrbtu na bano- vinsko ccsto. Vozili sta trčili drugo v drugo. Štramelj je odletel s kolesa in dobil težke poškodbc na levi roki. Noconi ztimuditi poročati Y;im,da odkar uporaiiliam Vašii zot)no pasto 'Cliip-n/iunt" nima samo lopih t)''iil) zoli.n.invoö sen1. ?e. ui.sil tucii nopriietiu^a culia n-,f. Vns Clil'jiixiojit Dom Kar naitioljo pnpoivcal. i..r. V., Li... Zahtevajte zato samo pristno Cliloro- dont Kohno pasto, tuba Din. 8.— in Diu. 13.—, ter zavračajte vsak nadomesiek. Št. 48. »Nova Dcba 13. VI. 1932. Stran 3. Z rešilnirn avtomobilom so ga pre- peljali v bolnico. Pri karambolu je dobil tudi Paškvan težje poškodbe. c Žrtve nesreč in napadov. 32-1 etni Alojz Rošar, dclavec v opokami g. Franca Sodina na Ljubečni, je v so- boto 11. t. m. ob 20. padel na Fran- kolovem z avtomobila in se težko poškodoval na glavi in rokah. — 29- letni Anton Gostičnik iz Lokovice pri Šoštanju, delavec pri stavbeniku Je- zerniku v Celju, je 11. t. m. udaril s pestjo po oknu in si prerezal desno zapestje. — 38-letnega Jožcfa Vrečka iz Arclina, zidarja pri stavbeniku g. Kališniku v Celju, je 11. t. m. ob 23. neki tovarniški delavec v Arclinu udaril z bičevnikom po glavi in mu zasadil nož v hrbet ter ga težko po- škodoval. — 14-letni rudarjev sin Anton Vodovnik iz Št. Pavla pri Pre- boldu je padel 11. t. m. pod voz in dobil več ran na glavi. — 2-letni po- scstnikov sin Anton Ocvirk s Kalob- ja si je pri padcu zlomil levo stegne- nico. — G-letnega Rudolfa Kosa od Sv. Trojice pri Šmarju je sunila kra- va z rogom v usta in mu pretrgala ^podnjo ustnico. — 23-letni posestni kov sin Jože Fabijani iz Radeč se je 11. t. m. igral s flobertovko, ki se je nenadoma sprožila. Krogla je zadela Fabijanija ,v clesni podlaket. — 8-let- ni gostilničarjev sin Karol Vedenik z Ostrožncga se je 12. t. m. pri padcu občutno poškodoval na glavi. — Vsi poškodovanci se zdravijo v celjski bolnici. c Mestni kino Celje ostane v pon- deljek 13., torek 14. in sredo 15. t. in. zapr t. c Umrl je v nedeljo 12. t. m. v celj- ski bolnici v starosti 38 let g. Franc Schroll, trgovski pomočnik pri gosp. Zanggerju v Celju. N. p. v m.- c V graSki bolnici je umrl 61etni Oton Josek, sinček trgovca g. Otona Joska v Celju. Trupelce bodo prepe- ljali v Celje. Pogreb se bo vrSil v to- rek 14. t. m. ob 16. iz mrtvašnice mestnega pokopališča. Težko prizade- •tim staršem naše iskreno sožalje ! 1: Izgube. 78 let star ctnkarnišk upokojenec je v nedeljo 12. t. m. zvečer na poti od Lave do konca Dečkove Ceste ob Liubljanski cesti izgubil de- narnico z 210 Din in kuponi za po- kojnino. Isti večer med 8. in 9. je bila na poti od Teharja do Krekovega trga ¦izgubljena 800 Din vredna zlata ženska zapestna ura. V soboto 11. t. m. po- poldne je neka delavka izgubila v PreŠernovi ulici 240 Din. Najditelji naj se zglasijo pri predstojništvu mestne policije v Celju. c V mestni klavnici je bilo v prejš- njem tednu zakl'anih 20 volov, 26 krav, 1 telica, 5G telet, 4 bild, 35 svinj in 1 konj. Uvoženih jo bilo 40(j kilogramov govedine, 834 kg teleti- ne, 519 kg svinjine in 70 kg svežo sla- nine. c Dijaški kuhinji v Celju je poklo- nila Glasbcna Matica v Celju 250 di- narjev kot del čistega dobička svo- jega dobroclelnega koncerta, ki se je -vršil 3. ma ja v Celjskein domu, višji go'zdar g. F. Pfefferer pa je poklonil 50 Din namesto venca na grob po- kojnega višjega gozdarskega svetni- ka g. inž. Vinka Travirke. Iskrena hvala! c Danes tudi arteriosklerctiki pije- jo SISAŠKO MINERALNO VODO, ker so na ta način iznebijo te tcžkc bolezni. c Pobiranje kanalske pristojbine v mestu Celju za leto 1932. Most no na- čelstvo v Celju razglaša: Ministrstvo financ jn s svojim odlokom z dne 10. inarca 1931, br. 10.704, ki ga Je prejelo mestno načelstvo celjsko 21. maja 1932, dovolilo, da sine mestna občina celjska v upravnem letu 1932. pobi- ra.ti kanalsko pristojbino na ta na- čin, da se plača na podlagi vodome- ia pristojbina GO par od porabljene- ga m3 vode iz mestnega vodovoda. V slucajih pa, kjer se rabi v večji me- li voda iz zasebnih vodnjakov, bo do- ločal v vsakcm posameznem prime- ru kanalsko pristojbino finančni in gospodarski odsek obCinske uprave Kanalska pristojbina se plačuje če- trtletno za nazaj. Dalje je mestna ob- čina upravičena na podlagi uvodo- ma cit. odloka ministra financ tudi V letu 1932. pobirati kanalske pri- stojbine po t. 2. naredbe velikega žu- pana mariborsko oblasti o pobiranju kanalskih pristöjbin v Celju z dne 18. jan. 1924, Uraclni list z dne 22. ja- nuarja 1824, stov. 29/5, ki se gla.si: »Za vpeljavo hišnih kanalov v glav- ne ali mestne kanale se sme pobirati pristojbina 25 Din pri novih zgrad- bah, pri že obstoječih poslopjih pa po 10 Din f/a vpeljavo v nove in po 5 di- narjev za vpeljavo vstare kanale.1« c Pobiranje občinske cestne na- klade v mestni občini celjski v letu 1932. Mestno načelstvo v Celju raz- glaša: Minis trstvo financ, oddelek za davke je z odlokom od 10. inarca t. 1., br. 10.704, ki ga jo prejelo mest- no načelstvo 21. maja, dovolilo, da sme mestna občina Celje tudi v upravnem letu 1932. pobirati občin- sko cestno nakladö v iznosu in pod pogoji, kakor je bilo njeno pobiranje dovoljeno za upravno leto 1931. z od- lokom ministrstva financ od 8. IV. 1931, br. 1GG94, to je po razglasu kr. banske uprave dravske banövine v Ljubljani od 31. VIII. 1931., II. No. 1552G/8, Službeni list kr. banske uprave dravske banovino od 4. sep- 1 tembra 1931., štev. 335/52, vendai' pa 1 s to izpremembo, da se člen 1. na- i kladnega reda, ki se tiče davčne dolžnosti, glasi sledeče: »Občinska ! cestna naklada se pobira od blaga, I natovorjenega in raztovorjenega na celjskem kolodvoru, če presega nje- gova teža 20 kg.« Pobiranje cestne naklade od blaga, čigar teža prese- ga 20 kg, jc že .stopilo v veljavo. c Pobiranje davščine na veselice v mestni občini celjski v letu 1932. Mestno načelstvo v Celju razglaša: Ministrstvo financ je s svojim odlo- kom z dne 10. marca 1932, br. 10.704, ki ga je prejelo mestno načelstvo 21. maja t. 1., dovolilo, da sme mestna občina ecljska pobirati v upravnem letu 1932. davščino na veselice na isti način in v isti višini kakor v le- tu 1931. Mučenje konj AH ste že poravnali O naročnino • Gledališče MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU Repertoar: Sobota 18. junija ob 2030: Hlapec Jernei In njegova pravlca«. Gosto- vanje ljubljanskega Delavskega odra in govornega zbora »Svobode«. Zni- žane ccne. V celjskem gledališču bo v soboto 18 t. m. zvečer gostoval ljubljanski Dclavski zbor »Svobode« s Cankar- JGvim »Hlapcem Jernejcm«, ki ga je priredil za oder in režiral g. F. Delak. Na to zanimivo proslavo opozarjamo vse Jjubitelje gledališča. Brezbrižen človek je sedel na vozu s sodom za gnojnico in konji so vleklt voz po Vodnikovi ulici od gledališča. Ker jih voznik ni vodil, so zavili v Strossmayerjevo ulico. Sele ko so bili precej v ulici, se je voznik vzdramil, skočil z voza in pred konje ter jih začel z debelim koncem bičevnika tep- sti po gobeu. Ko je opravil svoj posel, je prestrašene konje, ki bi bili skoro zdivjali, potegnil, obrnil v Vodnikovo ulico in nadaljeval pot. Bičevnika bi bilo najbolj treba takemu brezbrižne- mu služabniku. Sploh pa, je-li dopu- ščeno, da se na težkih in neokretnih vozovih voznik po mestu vozi, namesto da bi konje peš vodil? O. Cečkarije na zidovih in stenah Na raznih zidovih v mestu pa tudi na straniščih v nekaterih javnih loka- lih se često vidijo razne pornografične risbe in napisi. Zlasti čečkarije na zi- dovih vzbuiajo pohujšanje med mla- dino. Prizadeti hi§ni posestniki bi sto- rili dobro delo, Če bi odstranili te čeč- karije in pazili na pobaline, ki si do- voljuje take neokusnosti. Več staršev. Glasovi iz obeinstva Prepovedana kopelj Kopanje med brvjo in prvim želez- niškim mostom je baje prepovedano. Kltub temu pa že vidimo na produ pod Masarykovim nabrežjem mlade ljudi, ki tam polegajo po gramozu. Ob tej pri- ložnosti bi se menda smelo namigniti na nasprotno obrežje na Bregu, ki je strašno zanemarjeno. Tam je polno kopriv, vrbinja, raznega ščavja, stare posode, smeti itd. Tu bi se dalo mor- da z malim trudom in troSkom kaj napraviti. Najbolj bi §e kazalo, da bi zasadili tam rakire ali drugo vrbovo grmovje, — dokler ne bo mogoče kaj boljSega ukreniti. S. Sport SK Železničar (Maribor) SSK Celje 6:2 (4:0) Celje, 13. junija. Včeraj ob 17.10 se je pricela naigri- §üu SSK Celia na Glaziji prijateljska tekma med SSK Celjem in SK Želez- ničarjem iz Maribora. Tekma se je končala z nekoliko previsokim rezul- tatom v korist gostov, ki so sicer po- kazali v prvem polčasu nekoliko ko- ristnejšo igro, vendar rezultat ne kaže popolnoma pravilne slike poteka igre, zlasti ne v prvem polčasu. Tri žoge so bile res neubranljive, za ostale pa pada nekaj odgovornosti tudi na vratarja in v prvem polčasu na desnega bianilca. Moštvi sta nastopili v naslednjih po- stavah;Železničar: Pišof-Wagner,Zsonc- Frangeš I. II. III. (Olavič), Ronjak, Pau- lin, Borouka, Golinar (Seničar), Pezdi- ček. Celje: Pleteršek-Veble, Miku§ Sto- janovič, Presinger, Flis-Oobec II., Zu- panc, Marie, Gobec I., Ahtik. SK Železničar otvori igro, Celje takoj napade in doseže v drugi minuti kot, ki pa ostane neizrabljen Menjajoči se napadi prineso vsaki strani le po 2 kota. V 10. min. sledi nevaren napad Železničarja, ki ga odbije branilec v kot, iz katerega se končno izcimi prvi gol za Ž. Minuro nato obsedi že drupa žoga v mreži Celjanov. Ta gol gre paČ CONAN DOYLE: Boj v megli 57 (BaskerviBiski pes) Roman Poslovenil Boris Rihteršič »Dajte mi še kozarček žganja! Tako! In poma- gajte mi na noge! Kaj nameravate zdaj?« »Tu vas moramo pustiti. Taki ne morete z nami, ker je vsak trenutek v tej igri odločilen. PoCakajte, da se vrnemö, potem vas spravimo v grad.« Sir Henry je poskušal ostati na nogah, toda še zmeraj je bil prsteno bled in drhtel je kakor trepet- Uka. Povedli smo ga k granitni skali; sedel je nanjo in «akopal obraz v dlani. (»Samega vas moramo pustiti,« je dejal Holmes. »NiG drugega nam ne preostaja. ZloCin je odkrit — zdaj Potrebujemo samö še zločinca —« »Tisoe proti eni bi stavil, da ga no bo doma/« je nadaljeval Holmes, ko smo se bližali Merripitu. »Streli so mu morali povedati, da je igro izgubil.« »Precej daleč od hiše smo bili in megla je morda ublazilä zvok strelov,« je pripomnil Lestrade, toda Holmes ga je prekinil: »Sledil je psu za petaini, da bi ga takoj poklical — na to so lanko zanesete — in zato jo ,zdaj že davno proč. Toda za vsak slučaj preiščimo njegov dorn.« Vrata so bila o'dprta. Naglo smo planili v hišo in jeli preiskovati sobo za sobo, na veliko presenečenje starega služabnika, ki je drhtel od strahu. V obed- nici jo gorola luč in Holmes je vzel svetiljko z mize in proiskal sleherni kotiček. Nikjer ni bilo videti sledu moža, ki smo ga iskali. Zgoraj pa so bila neka vrata zaklenjena. »Nekdo je v sobi,« je vzkliknil Lestrade. »Cul sem, da se jo nekaj promaknilo. Odprite vrata!« Iz sobe smo začuli slabotno stokanje in šumenje obleke. Holmes je z nogo raztreščil vrata in z revol- verjem v roki smo vsi trije skočili v sobo. Toda nikjer nismo našli sledu obupanega zlo- činca, ki smo ga iskali. Namesto njega se nam je ponujal tako Cuden in neprieakovan pogled, da smo sprva brez besed obstali na pragu. Soba je bila podobna majlmemu muzoju. Na steni je viselo precej steklenih omar, ki so bile polne metuljev in hroščev. To je bila edina zabava enega najbolj nevarnih zlocincev sedanjega časa. Sredi sobe pa je stal velik lesen steber, ki je podpiral stari, od črvov razjedeni strop. Na tem stebru je bil nekdo privezan, toda v prvem trenutku nismo mogli ugo- toviti, ali je moški ali je ženska, zakaj bil je zavit v rjuhe in brisače. Brisačo je imel zavezano tudi okrog viatu in pritrjeno na stebru; druga je pokrivala spodnji del obraza in nad njo jo strmelo v nas dvoje tomnih oči, polnih bolečine, sramu in strahu. V tre- nutku smo raztrgali vozle, razrezali povoje in Beryl Stapletonova se je nezavcstna zgrudila pred nami na tla. Glava so ji je pobesila na prsa in na vratu sem razločno videl rdeče maroge, ki jih je napravil ko- robač. »Surovina!« je vzkliknil Holmes. »Lestrade, dajte ji hitro žganja. Pomagajte mi, da jo posadiva na stol, saj vidite, da je brez zavesti.« Malo nato je odprla oči in vprašala: »Ali je rešen?« »No more nam uiti!« »Ne — ne mislim svojega moža! Sir Henry, ali je na varnem?« »Da.« »In pes?« »Mrtev jo.1« »Hvala Bogu, hvala Bogu!« je vzkliknila z glo- bokim vzdihom olajšanja. »Ta podlež! Ali vidite, kako jo delal z menoj!« Zavihala je rokav in videli smo, da je bilo na roki vse polno krvavih marog. »To ni nič — prav nič!« je nadaljevala. »Kako je šele mučin in trpinßil mojo dušo. In vse to bi bila Še prenesla — mučenje, samotno življenje, polno raz- očaranj — dokler bi se bila mogla oklepati upanja, da me ljubi, toda zdaj vem, da me je tudi tu nalagal, da sem mu bila tudi tu samo njegovo drodje!« Razjokala se jo. »Kakor vidim, mu niste prav posebno naklonjeni. gospa,« je dejal Holmes. »Zato nam povejte, kje ga lahko dobimo. Ce ste mu pomagali pri njegovih zlo- činih, pomagajte zdaj še nam, da ga primemo. Le tako se lahko vsaj deloma odkupite.« »Samo en kraj je, kamor je lahko zbežal,-« je tiho rekla. »Na otoku, sredi močvirja je star rudnik. Tam jo skrival svojega psa in tam si je tudi pripravil za- vetiščo. Tja jo moral zbežati.« Megla je ležala na oknih kakor bela volna. Hol- mes je nesel svetiljko k oknu in dejal: »Poglejte! Nihče ne bo našel v taki noči poti Cez Grimponsko močvirje.« Nasmehnila se je in sklenila roke. Njeni beli zobje so se zasvetili in njene oči so se zaiskrile v div- jem veselju, ko je vzkliknila: »Pot v močvirje bo morda še našel, toda poti iz njega nikdaiM Kako bo v noči odkril grmiCevje, ki sva ga zasadila, da bi zaznamovala o'zko stezo skozi moövirje? Ce bi jih bila mogla danes izruvati, potero bi bil moral na vsak način pasti v vaše roke.« Uvideli smo, da na zasledovanje še misliti ne smemo, dokler leži megla nad močvirjem. Zato sva pustila Lestrada v Merripitu, s Holmesom pa sva šla v Baskei*ville. S seboj sva vzela tudi baroneta. Nisva mu mogla več zamolčati rosnicc o Stapletono- vih, toda izkazal se je pogumnega, ko je zvedel, da je žena, ki jo ljubi, žena morilca. Dogodki te noči pa so bili vendar preveč za nje- gove živce in predon je napofiil drugi dan, je ležal v vročici in morala sva ga prepustiti skrbni negi dok- torja Mortimer ja. I Stran 4. »Nova Doba 13. VI. 1932. Št. 48. nekoliko na račun vratarja, ki je bil mestoma precej nesiguren. Nato poteka igra sredi polja, dokler ne uspe Že- lezničar v 16. minuti s tretjim golom. Celjani skušajo znižati razmerje, vsak poizkus pa jim prepreči nasprotna o* bramba ali pa se konča v rokah vra- tarja. Sledi nato napad Želozničarja, iz katerega pade po krivdi branilca 4. gol. Takoj v začetku drugega polčasa obsedi v mreži Celja po hitrern napa- du Železničarja 5. gol in kmalu nato še šesti. Šele sedaj se Celjani z'nres »zganejo« in skuSajo doseči v.saj častni gol. Z neprestanimi napadi ogrožajo nasprotnikova vrata in povzročajo o- brambi obilo posla. V 20. minuti izklju- či sodnik desno zvezo Celja vsled o- porekanja, in tako morajo igrati Ce- ljani le z 10 igralci. V 25. minuti pa zabije Presinger prvi gol za Celje. Odslej postaja igra vsebolj živahna. Celjani neprestano napadajo in dose- žejo kljub temu, da igrajo le z 9 mož- mi, ko je bil blesiran Stojanovič, v 40. minuti po Mariču 5e drugi go!. Par napadov z ene in druge strani in ko- nec. Železničar je pokazal lepo igro in je Celjane v startu nekoliko prekašal. Dosegel je sicer v prvem polčasu na- skok 4 golov, ki r muje k visoki zn a gi veliko pripomoglo, pa so bile moči kolikor toliko izravnane. Sodnik g. Wagner je sodil dobro. Predtekma med rez. Atletikov in SSK Celja je konfala z rezultatom 3:2. K. D. Veselje do življenja, sposobnost za delo čutitc le, če vaši notranji orga- ni (želodec, jetra, ledvice) dobro ifunkcijonirajo, če je vase telo in va- Ša kri očiščena tujih snovi, kar se izvrši na povsem naraven način z Saxlehnerjevo grenčico HUNYADI JANOS, če je popijemo zjutraj na prazen želodec po % kozarca. Pazite na etiketo z rdeeim srednjim poljem. Dobiva se v vseh lekarnah, drogeri- jah in boljših trgovinali. Sv. Jurij ob juž. žel. V četrtek tc- dcn sc je vrnil iz Gclja, kamor jc šel po opravkih, 40-lctni posestnik Ivan Lapotar na svoj doin pri Sv. Primo- ču pri Sv. Juriju ob juž. žel. Doraa so mu zidarji popravljali svinjake. Po večcrji je med pogovorom eden zi- darjev proti Lapotarju izrazil željo, da bi rad videl njegov samokres. La- potar je samokres res prinesel, od- stranil naboje in obračal orožjo v ro- kah. Tedaj pa je počil strel in Lapo- tar se je zgrudil na tla. Po nesreč- nem naključju je ostal eden naboj še v samokresu, ki se jc po nepre- vidnosti sprožil in zadel nesrečnega Lapotarja naravnost v srce. Lapotar, ki je bil takoj mrtev, zapušča ženo in eno leto starega otroka. — Tu se je naselil živinozdraviiik g. dr. Sedej. To je bilo že nujno potrebno, ker ves šentjurski živinorejski okoliš po od- iiodu g. dr. Vasleta v Bitolj ni iinel nobonega živinozdravnika. — Znano Plausteinerjevo gostilno in posestvo je kupil na javni dražbi krojač gosp. Martin šporer. — Mizar g. Jože Tre- panc se je preselil v lastno hišo, ki jo je kupil od ge. Julke Židanove in jo primerno preuredil. Poslopje, kjer je bil g. Trepanc doslej in ki je last posojilnice, bo posojilnica podrla in na istem mestu postavila lepo eno- nadstropno hišo. — Društveno pro- svetno življenje je pri nas živahno. Vsem prednjači Sokol, ki je riedav- no priredil dobro obiskano igro in lepo uspel pešizlet k Sv. Rozaliji. V nedeljo 19. tr in. pa bo imel Sokol javen nas top. — Podmladok Rdeee- ga križa je priredil 29. maja v Solski telovadnici, ki jo bila navzlic slabe- mu vremenu nabito polna, matorin- ski dan. Naši malčki so z igrico »K mamici«, petjem in kratkimi dekla- macijami ganili svojo mamice do solz. — Društvo kmetskih fantov in deklet je imelo v nedeljo 5. t. m. ustanovni obCni zbor in pripravlja tekmo koscev. Grlže. TukajSnja šolska mladina je pod vodstvom svojega učiteljstva pri- redila obiCajno vsakoletno Solsko pri- reditev, s katero je ponovno pokazala, da je ne rnoti ona suhoparnost, lei Celjska posojilnica d, d, v Celju V LASTNI HIŠI NÄR0DNI DOM Glavnica in rezerve nad Din Hooo.ooo'—. Kupuje in pro« d«a.ja devize In vaiufe. Izdaja uverenje r izvoz blaga. preveva navadno slične redne prire* ditve. Nastopil je prvovrstni mladin&ki pevski zbor, ki, dasiravno sä tnlad, goji že procej težko giasbo in resno stremi, da doseže višino sodobnih mia- dinskih zborov. Močno oporo ima zbor v altih, ki mu daiejo fundament?ilnost, toliko pogreSano pri mladinskih zborih. SliSali smo sederri Adamičevih mla- dinskih, od katerih so Ijudem posebno ugajale »Pesem rudarskih otrok«, »Po- sem koroških fantov«, »Marija je po polju romsla« in »Jurjevanje«. Na spo- redu so bili §e Prernrl in drug'. Zbor je v veščih rokah uiitelja g. Radovana Gobca in je pričakovati, da bo pod njegovim vodstvom dosegel v kratkem dostojno vis'no. Gdč. Judita Splicha- lova je naučua simbolično igro »Deca in metulj«, pri kateri je razkrila svoj talent v učenju in kostimiranjn. Sle- dile so skupine de^kov, delo g. Jože Zupaneka. Da je bila ta točka višek prireditve, je dokaz, da so že med se- stavljenjem skupin zaorili »živio« klici in ploskanje ni ponehalo, dokler ni telovadcev skrila zavesa. Vsako sku- pino so dečki spremljali z navduSu- jočo pesmijo, ki je posluSalce tako pov- zdignila, da so proti koncu že kar sa- mi pomagali — in pela je vsa dvo- rana. Zadnjo točko je tvorila spevo- igra R. Gobca »V bratskem objemu«, lepa himna bratske Ijubezni, ki sirn- bolično prikazuje naš troedini narod in neomajno zvezo njegovih podanikov. Dok3j težke uloge so odpeli mali pevci brezhibno, čustveno in v skiadu s k!a- virjem. Motili jih niso niti težki plesi, ki so vloženi v igro. Rečemo lahko, da je mladina s tem premagala precejšnjo težkočo in da bomo odslej lahko gle- dali v GriŽah tudi kako lažjo opero. Vsem nastopaiočim in gg. voditeljem so dali navzoči z obilrim aplavzom r>voje priznanje. Obisk je bil zelo do- ber, vendar pa zaradi nizke vstopnine gmotni uspeh ne zadovoljuje. Zopet Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoci račun ter nudi za iste popolno var- nost in ugodno obrestovanje. Podružnici: Naribor, Šoštanj Franjo Dolžan acÄ kleparstvo, vodovodne inšialacije, strelovodne naprave rrewzcma vsa w zgora] navedene stroke spadajola dRta In poprawila. — Cene 2tr.erne. Postrežba točna In dstr. levo. Dobava živil za vojaštvo 39, peSpolk v Celju bo v petek 17. t. m. ob 11. dopoldne sklenil pogodba za dobavo 2000 kg makaronov. 2200 kj? riža, 2000 kg jecmena, 3000 kg fižola, 2000 1 kisa, 400Ü kg svinjske masti in dnevnih koliüin teletine, kravje- ga mleka, žemelj in limon za Čas od 1. julija do 30. septembra t. I. za polk in vojaško bolnico. lnteresenti se vabijo, da se ndeležijo sklepanja pogodbe za dobavo omenjenih živil. smo pogre5a!i marsikoga, ki svojega izostanka ne more opravičiti z drugim, kakor z nezanimaniem. Posebno naSi šolski odborniki, ki bi morali ravno v tern prednjačiti vsem oočanom, se od- likujejo z abstinonco. Na ta način pač ne izvršujeio poslanstva, ki je zvezano s to važno funkcijo. — V nedeljo 12. t. m. so šoiarji nastopiü z velikün uspe- hom v dvoranl g. Pikla v Št. Pr.vlu pri Preboldu. Dnevno sueže pražena kava, praži se v novem modernem električ- nem pražariu. KaroS Loibnei*9 Celje Kralja Pefra c. 17. — LVi i.Zwoncu" Delikatesc, specerija, scmena. kompletnih oken se proda v Zdravstyenem dornu v Celju, kjer si jih lahko vsakdo ogleda. Zaradi selitve se ugodno proda krasna kredenca z marmornato ploščo in pisalna miza, oboje iz trdega Jesa. Vpraäa se na Teharju Št. 15 pri Čelju. Oglašnlte! Naznanilo Slavnemu občinstvu vliudno nazna- njam, da preselim svoj frlzerski salon z LjLibljanske ceste št. 6 na Dečkov trg si. 4. Ob tej priliki 5e vljudno priporočam cenj. strankam.— Z odl. spoštovanjem ANTON ČOH, frizer za dame in gospode, Celje. Dr. EmerikBreschar zdravnik in zohozdravnik Celje, Narodni dom ne ordinira od 12. do 19. V/. Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupiiarnovarnem zavodu, ki Ž3 obstoja 64 let Celjska inestria hranilnica V CELJU, KREKOV TRG (w (astni p»laLi p**i koloilwttru> Prihrankcm rojakov v ßmeriki, denarju nsrio- lefnih, ki ga vlagajo sodišfa ter naiožbam cerkvenega in oblin- skega denarja posvela posebno pažnjo. Hranilnica da je poso- jila na zemljisca po najnižji obrestni meri. Use prošnje rešuje brezplačno. Za hranilne vloge jamčl poleg premoženja hranünice še mesto Celje z vsem premcženjem in vso davčno močjo Urejuje Kado Püünik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Cetina. - Oba v Celju.