V v'5-
■
K; ' - .	i
mm ' i |
Leto xxiu.	f\\JCl^l	I ICT»-“tot
Naročnina za Jugoslavijo:	8fffl9BB«y l&k, BH Hli	^§H	fUlMi	HM	ill	Hf	1®	EU	Uredništvo: Ljubljana,
celoletno 180 din (za ino-	fgH	BBTm	V^JH	WESH	S&*J9U	gg®	Wgk H	E5b8«—» 088	HB	Gregorčičeva ulica 23. Tot
eemstvo: 210 din), za 'h leta	HS	MHM BiBL.	llf	B^saBF	Kij	>&&. Eli	MBa	SagftBŽir	Kg	25-52. Uprava: Gregor-
BO din, za */. leta 45 din,	^	čičeva ul. 27. Tel. 47-CL
mesečno 15 din. Tedenska v	Rokopisov ne vračamo. —
Plača in toži se v Ljubljani! Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo njcl v £ublja^st!iuwi.
IzhafaSS.TlSS	  Uubllana.	petek6. septembra  «na=Tto	i ou
Spominu	velike
Na dan desete obletnice velikega dogodka, ko je kralj Aleksander na Bajnici prvič razvil jugoslovanske polkovne zastave, odkriva Slovenija spomenik kralju Zedinitelju Aleksandru 1. Ni mogel biti izbran bolj primeren dan za odkritje spomenika, ko ravno 6. september, ki je zlasti v dvojnem oziru za Jugoslovane pravi narodni praznik.
Predvsem praznik nacionalne misli, do skrajnosti potencirane volje, da si ohranijo Jugoslo vani svojo neodvisnost in svobodo in da se morajo temu vi sokemu namenu podrediti vsi drugi. In pred 10 leti je to kralj Aleksander posebno učinkovito poudaril, ko je za zmago in bodočnost jugoslovanske misli žrtvoval tudi s slavo ovenčane srbske polkovne zastave. Te naj pripadejo zgodovini, bo dočnost pa velja Jugoslaviji, naši mladi in veliki državi.
Tej jugoslovanski misli je žrtvoval kralj Aleksander tudi vse svoje delo, vse svoje misli In na konec tudi svoje iivlje nje. Zato mora biti tudi odkritje spomenika Aleksandra 1. zvezano z njegovim delom za jugoslovansko misel in zato je prav, Če se odkriva spomenik ravno na veliki dan 6. septembra.
A 6. september je tudi rojstni dan mladega kralja Petra 11. S tem je tudi na zunaj poudarjeno, da jugoslovanska misel živi naprej, da se podeduje od generacije do generacije, da je neločljivo zvezana z usodo jugo-slovanskih narodov. Delo, ki so ga začeli pred deset- in desetletji v najbolj težkih nesvobodnih dneh prvi jugoslovanski nacionalisti, delo, ki ga je potem dvignil do uresničenja kralj Peter 1. in ki ga je potem dopolnil kralj Aleksander, to delo se bo nadaljevalo tudi v °doče pod vodstvom njego-ve9a prvorojenca kralja Pe-
tra II. Zgodovina Jugoslavije se šele razvija, naše mlado narodno življenje je šele v začetku svojega razmaha.
Vse to pa simbolizira 6. september in vse to je posebno očitno poudarjeno, ko odkriva Slovenija na rojstni dan kralja Petra II. spomenik njegovemu nepozabnemu očetu — kralju Aleksandru I. Zedinitelju.
Sest let je že poteklo, kar je zločinska roka najetega človeka končala življenje kralja Aleksandra. Od takrat do danes so se po svetu odigrali dogodki historične važnosti. Nova zemljepisna karta Evrope je nastala, propadle so velike države in še se bije borba, ki se more razviti še v gigantski obseg. Kdor hoče pravilno presojati delo in prizadevanja blagopokojnega kralja Aleksandra, mora presojati njegovo delo iz perspektive teh dogodkov. In hipoma mu bo jasno, zakaj je kralj Aleksander hotel združiti vse sile Jugoslovanov, zakaj je podpiral vse ono, kar
je krepilo nacionalno zavest in zakaj je hotel, da se tudi vsi lokalni interesi podrede jugoslovanski misli. Zato je bila njegova teza, da mora biti vsak Srb, Hrvat in Slovenec tudi dober Jugoslovan, zato je dejal, da jugoslovanstvo ne izključuje srbstva, hrvatstva in slovenstva, ker je združitev vseh teh osnovnih komponent v eno rezultanto — v Jugoslavijo.
Marsikatera odredba kralja Aleksandra postaja danes sredi evropskih dogodkov jasna in razumljiva. Hkrati pa spoznavamo tudi, kako vse drugače bi bili pripravljeni na današnje dogodke, če bi misel in delo kralja Aleksandra bila že od vsega početka prav razumljena in sprejeta od vseh nas.
Kralj Aleksander je bil po konceptu svoje nacionalne misli resnični vodnik Srbov, Hrvatov in Slovencev. Visoko nad vsa lokalna nesoglasja in strankarska nasprotja je bil uperjen njegov pogled in vedno je delal le to, kar je bilo v interesu vseh Jugoslovanov, kar je bilo v korist Jugoslavije.
To so tudi Jugoslovani na
dnu svojega srca čutili, kar se je zlasti pokazalo ob njegovi smrti. Na mah je bila ob njegovi krsti združena vsa Jugoslavija in v Zagrebu je vladala prav tako globoka in resnična žalost ko v Beogradu, Ljubljani in po vsej Jugoslaviji. Solze žalosti, ki so padale na zadnji poti velikega kralja, so odkrile tujemu svetu, kaj je bil kralj Aleksander Jugoslaviji. Njen pravi in resnični voditelj!
Med jugoslovanskimi prestolnicami odkriva Ljubljana kot prva spomenik kralju Aleksandru I. Razumljivo je to, ker je Slovenija še zlasti čutila, kaj pomeni kralj Aleksander za Jugoslavijo in ker je tudi videla, kako resnično ljubi Slovenijo kralj Aleksander. Tu med nami je redno bival vsako leto in tu je zasnoval mnogo svojih velikih načrtov.
Slovenci so zato v kralju Aleksandru vedno videli svojega kralja in z odkritjem njegovega spomenika v Ljubljani bo to poudarjeno tudi na zunaj.
V globoki hvaležnosti se klanja Slovenija spominu velikega kralja Aleksandra I. Zedinitelja.
Na kraljev
Ko je bil kralj Peter še prestolonaslednik, je že postal njegov rojstni dan narodni praznik v Jugoslaviji. Kajti s 6. septembrom 1930. je zvezal njegov veliki oče rojstni dan svojega prvorojenca z jugoslovansko mislijo. V še večji vdanosti pa so praznovali Jugoslovani 6. september po smrti kralja Aleksandra, ko je marsejski zločin v še večji meri zbral Jugoslovane okoli vladarskega doma in ko je mučeniška smrt kralja Aleksandra še poglobila ljubezen Jugoslovanov do mladega kralja Petra II.
Iz te ljubezni pa je vstala vera, da se bo pod vlado kralja Petra II. še dvignilo vse življenje v Jugoslaviji in da bo mladi kralj mogel uspešno nadaljevati delo, ki so ga začeli
njegovi veliki predniki. Rojstni dan kralja Petra II. je bil zato vedno praznik veselega pričakovanja in zdravega optimizma.
To pa tudi zato, ker so Jugoslovani videli, kako resno se pripravlja mladi kralj za svoj vzvišeni in težki poklic. Vse njegovo življenje dokazuje, da bo kralj Peter II. čez eno leto, ko postane polnoleten, tudi v resnici pripravljen, da zasede prestol svojega očeta. Iz tega spoznanja izvira tudi ono veliko upanje, ki ga imajo vsi Jugoslovani v kralja Petra II. in zato doni na njegov rojstni dan iz vseh krajev Jugoslavije, od povsod, kjer prebivajo Srbi, Hrvati in Siovenci, en klic: Živio kralj Peter Il.l Živel visoki vladarski dom Karadjordjevičevl
Iz življenja	kra
Kralj Peter II. se je rodil 6. septembra 1923. v Novem dvoru v Beogradu. Skrbno čuvan in vzgojevan od svojih roditeljev je začel svoje šolanje v 7. letu. Osnovni pouk mu je dal zasebni učitelj. Ljudsko šolo je dovršil v 10. letu z odličnim uspehom.
Po dovršeni ljudski šoli je odpotoval v septembru 1934. v Anglijo, da nadaljuje srednješolski pouk. Tragična smrt kralja Aleksandra ga je 5e isto leto poklicala nazaj v domovino.
Za čas njegove mladoletnosti izvršuje kr. namestništvo kraljevsko oblast in kr. namestništvo je tudi skrbelo za nadaljnjo vzgojo kralja. Izbralo je najodličnejše učitelje in šolsko leto mladega kralja se je pričelo 7. marca 1936. v štirih letih in 4 mesecih je kralj dovršil osem razredov gimnazije z odličnim uspehom in napravil maturo.
Po dovršenih srednješolskih študijah se je začel univerzitetni in vojaški pouk kralja.
Posebna pažnja se posveča vojaškemu pouku. Poleg teoretičnega pouka dobiva kralj pouk o fortifikaciji, pravilih službe, voja-
ških predpisih ter o vseh vojaških vedah. Seveda pa se tudi vežba praktično na terenu. Vojaški pouk je za kralja neobhodno potreben, ker je kralj vrhovni poveljnik vojske.
Od začetka oktobra 1939. nosi kialj uniformo gojenca vojne akademije. Najprej je bil redov, nato je bil kaplar in podnarednik, sedaj pa je narednik.
Za univerzitetni pouk kralja skrbi skupina elitnih univerzitetnih profesorjev. Predvsem se uči kralj pravo in narodno gospodarstvo ter diplomatsko zgodovino. Seveda pa je posvečen velik del njegovih študij tudi politični vedi. Zlasti skrbe njegovi profesorji, da kralj tudi spozna mehanizem gospodarskega življenja.
Ves kraljev pouk vodi in nadzira njegov stric knez-namestnik Pavle.
Poskrbljeno pa je tudi za dobro telesno vzgojo mladega kralja. Njegovo zdravje je vidno. Goji celo vrsto športov in je dosegel pri tem tudi lepe uspehe.
Po svoji materi jo kralj Peter silno ljubeč sin. Oba veže resnično prijateljstvo. Svojim bratom je
kralj več ko samo najslarejši brat. On je njih učitelj in njih vzor. Svojega strica ceni visoko in je vedno z njim v stiku, da je v polni meri deležen njegovih državniških izkušenj in njegovega finega umetniškega Čuta.
Kralj je tudi dober tovariš. Vsako leto prihajajo iz vseh krajev države njegovi starostni vrstniki in z njimi občuje kot pravi prijatelj in iskren tovariš.
Zelo globoko pa pojmuje kralj tudi svoje dolžnosti. Pridno izdeluje vse svoje naloge in se uči vseh predmetov, da bo čim bolj pripravljen za svoje težko vladarsko delo. Ve, kakšne velike dolžnosti ga čakajo in zato je postal zgodaj resen, a tudi samozavesten in odločen. Zaveda se svoje odgovornosti, da je tudi v tem oziru popolnoma pripravljen za vladarski poklic.
Kralj Peter II. z vsem svojim delom opravičuje velike nade, ki jih stavijo vanj jugoslovanski narodi in zato je njegov rojstni dan
tudi resničen praznik za vso Jugoslavijo in vse Jugoslovane.
Gradnikove besede na spominski listini
V podstavek spomenika je bil* letos v juniju vzidana spominska listina, ki jo je sestavil pesnik Alojzij Gradnik in ki se glasi.
»V letu Gospodovem tisoč-devetsto in štiridesetem, v mesecu juniju, smo položili v zavetje kamna to ploščo, ki naj sporoča poznim pokolenjem našega rodu, da je bil tega leta v srcu Slovenije, v beli Ljubljani, postavljen likovni spomenik Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju z dobro-voljnimi prispevki vseh slojev slovenskega naroda kot znamenje njegove ljubezni in hvaležnosti in potrdilo njegove volje, da hoče ostati svoboden na svoji zemlji v kraljevini Jugoslaviji, združen s Hrvati in Srbi. Čuvajmo Jugoslavijo!«
V soboto se otvori Beograjski sejem
V soboto 7. septembra ob 11. se svečano otvori Beograjski sejem z razstavo Jesenski mednarodni vzorčni sejem. Slovesnost sama bo prav tako obsežna in odlična kakor vsako leto. Prisostvovali ji bodo najuglednejši predstavniki prestolnice, med njimi najvidnejši gospodarstveniki iz Beograda in iz pokrajine, poleg njih pa tudi gospodarski in uradni predstavniki držav, ki se udeležujejo sejma s svojimi kolektivnimi in posameznimi razstavami.
Letošnji Jesenski mednarodni vzorčni sejem v Beogradu bo otvo-ril minister trgovine in industrije dr. Ivo Andres. Ob otvoritvi bo poleg trgovinskega ministra govoril o pomenu velesejma predsednik beograjske občine g. Jevrem Tomič, kot predsednik Beograjskega velesejma pa g. Milan Stojanovič.
Zanimanje za ta velesejem je zelo veliko tako med domačimi kot
tudi inozemskimi gospodarskimi krogi. Število razstavljalcev se jo tudi letos znatno povečalo, posebno mnogo bo inozemskih, ki jih v Ljubljani velesejem zaradi prepozne dovolitve ni mogel pridobiti. Sejmišče je pridobilo dosti tudi zaradi novih tujih paviljonov in zaradi večje udeležbe Bolgarske. Vsega je letos šest velikih družbenih paviljonov in veliki paviljon Zadužbine Nikole Spasiča. Nadalje ima svoje paviljone: Nemčija, Romunija, Češko-Moravska, Turčija in Madžarska. Italija in Albanija imata svoje kolektivne razstave v prostorih družbenih paviljonov.
Na letošnjem Mednarodnem sejmu vzorcev v Beogradu so zastopane vse veje gospodarstva. S tem je velesejmska razstava pridobila najrazličnejše predmete, ki zanimajo gotovo vse redne obiskovalce gospodarskih razstav. Tudi zaradi tega je treba priporočiti obisk velesejma v Beogradu.
Politične vesli
Na romunskega kralja Karola je poskusil atentat vodja Železne garde Horeon Sima. Vdrl je čez ograjo kraljevega dvorca ter oddal sedem strelov na razsvetljena okna palače. Ko so ga prijeli, je dejal, da je hotel umoriti kralja. Sama je bil še pred nekaj meseci kot zastopnik Železne garde minister, kasneje pa je bil izločen iz vlade. Sima je streljal, ko je bil kralj v palači.
V noči na sredo so skušali nekateri mladeniči izvršiti v Bukarešti državni preobrat. Vdrli so v telefonsko centralo ter v radijsko postajo. Vse telefonske zveze Bukarešte s tujino so bile za nekaj časa pretrgane. Puč pa se je ponesrečil.
Romunska Gigurtova vlada je odstopila zaradi revolucionarnih stremljenj desničarjev. Kralj jede-misijo vlade sprejel ter podelil mandat za sestavo nove vlade generalu Antonescu, ki je znan kot odločen zagovornik politike držav osi ter enako znan kot odkrit simpatizer Železne garde. V Romuniji so prepričani, da se bo generalu Antonescu posrečilo vzpostaviti red.
Ko je general Antonescu dobil od kralja mandat za sestavo vlade, je stopil v stik z zastopniki Železne garde, da bi jih pridobil za sodelovanje. To se mu pa ni posrečilo. Nato je gen. Antonescu izjavil kralju, da ne bi mogel sestaviti vlade, če ne dobi široka pooblastila.
Kralj je nato podpisal ukaz, s katerim se ukinja ustava in razpušča parlament. Ukaz daje hkrati gen. Antonescu široka pooblastila, ki mu dajejo skoraj stališče diktatorja. Kralj si je pridržal samo naslednje pravice: vrhovno poveljstvo nad oboroženo silo, pravice podeljevanja redov, amnestije, kovanja denarja, imenovanja diplomatskih zastopnikov in sklepanja mednarodnih pogodb. Veljavni zakoni se morejo spremeniti samo s kraljevim pristankom, ministri ter dTžavni podtajniki se imenujejo s kraljevim ukazom s so podpisom ministrskega predsednika. Vse druge državne posle opravlja ministrski predsednik sam neposredno.
Gen. Antonescu je sprejel nemškega in italijanskega poslanika ter jima sporočil, da bo Romunija izvršila svoje obveznosti v smislu dunajske razsodbe.
Razburjenje v Romuniji zaradi dunajske razsodbe polagoma popušča. Vladni krogi zagovarjajo svoje stališče s tem, da so prejšnje vlade krive, če je prišlo tako daleč. Ce bi te vodile italofiJsko politiko namesto italofofoske, bi bil položaj danes drugačen.
Madžarski zun. minister grof Csaky je imel v parlamentu govor, v katerem je zlasti naglasil, da kaže dunajska razsodba konstruktivno razumevanje osnih velesil za politična vprašanja, ker se bo sedaj mir v Podonavju utrdil. Nato je govoril o bodočih madžarsko-romunskih odnošajih ter dejal, da bo Madžarska odkritosrčno delala na to, da postanejo odnožaji med Madžarsko in Romunijo prijateljski. Z romunsko manjšino na Madžarskem ne bo postopala samo dobro, temveč plemenito. Romunija bo še spoznala, da more v novem okviru zelo dobro razviti vse svoje sile in da Ji Je sedaj mir zajamčen.
Vodja kmetske stranke Maniu je
izjavil, da ne bo več organiziral odpora v ozemlju, ki ga mora Romunija odstopiti. Se nadalje pa bo organiziral svojo stranko v Transilvaniji, M je ostala Romuniji.
Med romunskimi in madžarskimi vojaki Je prišlo v bližini mesta Batu Mare do spopada ter je balo tdaitih okoli 80 Romunov ter 100 Madžarov.
Ob začetku zbiranja za zimsko pomoč je bila v berlinskem Sport-palastu velika slovesnost, ki jo je otvoril propagandni minister dr. Gobbels, ki je naglasil pomen in uspešnost te narodno-socialistične socialne akcije.
Nato je govoril Hitler. Uvodoma je primerjal položaj Nemčije danes in pred enim letom. Dogodki so se odigravali tako bliskovito, da ni bil presenečen le ves svet, temveč celo sam nemški narod. Od ledenega morja pa do španske meje gospodujejo danes nemške čete in samo svojemu zemljepisnemu položaju
Pravilen račun
Učitelj: Koliko je: ena skodeli-i kave in še ena skodelica kave? Ivo: Prosim, to je večerjal Učitelj: Kako to?
Ivo: Takole: meni daje moja ali za večerjo vedno dve skode-si kave, ker imam najrajši belo ivo s Frančkom.
se ima Anglija zahvaliti, da še ni na tleh.
Hitler je nato govoril o »uspehih«, o katerih govori angleška propaganda. Zaključni uspeh vseh teh uspehov pa bo, da bo tudi Anglija padla na kolena. Večkrat se sliši iz Anglije vprašanje, kdaj da že pride napad na Anglijo. Naj bodo mirni! Do tega napada prav gotovo pride. »Kmalu pridem!« je vzkliknil Hitler. Takrat bo svet rešen od angleškega gospodstva in ne bo se več dogajalo, da ljudje ne bi mogli piti kave, ker jim tega Angleži ne dovolijo. 85milijonski nemški narod ne more dopustiti, da bi mu ukazovali angleški plutokrati, kaj si sme kupiti. Nemčija in Italija sta se odločili, da ustvarita novo stanje na svetu, ko bo nemogoče, da bi mala peščica plutokratov strahovala ves svet. Vsi zavezniki Angliji ne bodo nič pomagali, ne Haile Selasije, ne Be-neš, ne norveški kralj in nizozemska kraljica, ne Sikorski in ne de Gaulle.
Ker niso imeli Angleži drugih sredstev, so nas hoteli uničiti s čisto posebnimi generali, to so general' »revolucija«, general »lakota« in general »zima«. Vsi ti generali pa nam niso mogli do živega in s j
temi sredstvi Angleži ne bodo dobili vojne. Ko bo prišla prava ura, bo nemško orožje udarilo s tako silo, da bo nasprotnik uničen.
Hitler je nato z največjim priznanjem govoril o nemških vojakih in zlasti o letalcih ter o nemških
ženah, ki pomagajo vojski. Nato je govoril o angleških nočnih bombnih napadih na nemška mesta. Dosedaj jc nemško letalstvo bombardiralo samo vojaške objekte, sedaj pa bo tudi mesta, če hočejo Angleži tako! Ce se Angleži hvalijo, da so zmetali 4000 boonb, jih bomo mi 50.000, sto tisoč in tudi več. Gospodu Churchillu bomo znali odgovoriti na vsa njegova piratska sredstva. Prišla bo ura, ko bo eden od naju moral pasti in jaz vem, da to ne bom jaz. — Hitler je tudi dejal, da je že takrat, ko so Angleži govorili, da bo vojna trajala dve leti, ukazal Goringu, da pripravi vse, da bo imela Nemčija vse potrebno, tudi če traja vojna pet let.
Ob koncu svojega govora je dejal Hitler, da mora velik uspeh zimske pomoči dokazati vsemu svetu, da je nemški narod popolnoma enoten. Kajti čim bolj bo videl sovražnik strnjenost nemškega naroda, tem prej bo spoznal, da je nemogoče Nemčijo zlomiti.
Ameriški rušilci so že na potu v Kanado in bodo prihodnji teden že mogli odpluti v Anglijo. Rušilci so sicer bili narejeni l. 1920, toda so vsi moderno opremljeni.
Tekoča	goriva
gospodarska osamosvojitev
Referat	talni	ka	dr. I.Pustiška
Zveze	trgovskih
Ustanovitev Osrednjega odseka trgovcev s tekočimi gorivi
pri Zvezi trg. združenj dravske banovine v Ljubljani.
Z izidom uredbe o tekočih gorivih in s spremembo številke 171 uvozne car. tar. so bili domači trgovci s tekočimi gorivi izročeni na milost ali nemilost petrolejskega kartela. Kartel je vse bolj očitno kazal namero, da hoče osvojiti monopolni položaj tudi v trgovini s tekočimi gorivi na drobno. Sekcija trgovcev s tekočimi gorivi pri Združenju trgovcev v Ljubljani je sredi ogorčene borbe s petrolejskim kartelom, zlasti še, ko je ta v 1. 1938. povzročil pomanjkanje bencinske mešanice v Ljubljani in še v nekaterih drugih krajih, dala pobudo, da se pri Zvezi ustanovi Osrednji odsek, ki bi združeval vse trgovce s tekočimi gorivi v dravski banovini. Dne 4. decembra 1938 je bil ustanovni občni zbor odseka, ki je takoj izdal prvo resolucijo o zahtevah domače trgovine s tekočimi gorivi.
Občni zbor je zahteval, da se uredba o tekočih gorivih tako spremeni, da bodo z njo zaščiteni tudi trgovci s tekočimi gorivi. Dalje je zahteval, da se trgovcu detajlistu odobri 10% bruto zaslužek, trgovcu engrosistu pa 5% bruto zaslužek od vsakokratne prodajne litrske cene bencinske mešanice. Kartel je namreč izigraval trgovce na ta način, da jim je nudil blago v kilogramskih cenah, trgovec je pa moral prodajati blago v litrih po litrski ceni, ki se je predpisala za kartelsko zajednico. Te nabavne kilogramske cene so bile včasih skoro enake prodajnim litrskim, včasih pa celo višje, če se je kartel želel znebiti kakega kupca.
Že ustanovni občni zbor je poudaril, da v Jugoslaviji ni rafinerij v pravem pomenu besede, da bi namreč predelovale pravo surovo nafto, kakršna priteče iz izvirov. Pri nas so le čistilnice ali ločilnice, ki predelujejo mešanico že izgotovljenih rafinatov. Pod našo črno in neprečiščeno nafto te št 171 uvozne carinske tarife uvažajo rafinerije mešanico 15 do 20 odstotkov bencina, 15—20% petroleja, do 50% nafte (težkega bencina) in do 20% mazilnega olja. Odstotek petroleja in bencina se lahko v mešanici menjaje spreminja od 1% do 40%.
Zaradi tega je znižana carina na nafto iz št. 171 car. tar. neumestna in bi bilo prav, da se s carinskimi ugodnostmi omogoči uvoz
prave nafte in nastanek pravih rafinerij.
Omenjeni občni zbor je dalje še zahteval, da skrbi država za to, da prideta produkcija in trgovina s tekočimi gorivi čimprej v domače roke, dalje, da se izdajajo dovoljenja za postavitev bencinskih črpalk izključno samo trgovcem s tekočimi gorivi na drobno, nikakor pa ne rafinerijam. Končno je zahteval tudi, da pride v odbor za določanje cen bencinske mešanice predstavnik Osrednjega odseka.
Za izvojevanje teh zahtev je Osrednji odsek, ki je združil sko-ro vse trgovce s tekočimi gorivi v Sloveniji, pod vodstvom svojega predsednika Viljema Laznika in tajnika Alberta Killerja mnogo storil. Upoštevati pa je seveda treba, da ima odsek opravka s kartelom.
Kdo tvori petrolejski kartel?
Vladimir Rosenberg in Jovan Kostič ga v svoji knjigi »Ko finansira jugoslovensku privredu« takole opisujeta;
»Pri nas so vejice dveh velikih koncernov: amerikanskega in iu-zozemsko-angleškega.
Po razpustu ameriškega petrolejskega trusta 1. 1911. so se ameriška podjetja grupirala v 4 koncerne pod imenom Standard Oil Comp., (Jersey, Njujork, Indiana, Californija), od katerih je drugi, to je Standard Oil Njujork, skrajšano >Socony« (glavnica 450 mi-
lijonov dolarjev) patron Jugoslovanskega Vacuum Oil Komp. v Zagrebu. Prej sta bila dva podjetja Standard Vacuum Oil (glavnica 48 milijonov din) in Standard Oil, pa je 1. 1933. zaradi fuzije teh družb v Ameriki prišlo do fuzije tudi pri nas. S spojitvijo družb so se stroški zmanjšali ter se je zaradi prihranka v organizaciji zmanjšala glavnica, ki je prvotno znašala 223 milijonov din na 175 milijonov din, avl. 1938. na 150 milijonov din.
Drugo naše petrolejsko društvo »Jugoslovanski Schell« d. d. v Zagrebu z glavnico 100 milijonov din, pripada glavnemu konkurentu Standard Oila, in to nizozem-sko-angleškemu koncernu konin-klijske Schell. V Jugoslovanskem Schellu sodelujejo poleg drugih podjetij koncerna tudi dve glavni družbi: Batafsche Petroleum Ma-atschappij (kapital 300 milijonov holandskih forintov) in Asiatik Petroleum (4 milijone funtov). Prvo od teh podjetij je glavni ak-cionar družbe »Astra Romana« v Romuniji, odkoder tudi dobivamo po večini surovo nafto.
Tretje podjetje »Astra A. D.« v Beogradu (glavnica 10 milijonov dinarjev) je v sferi angleških interesov. Razen ostalih udeležencev, kot n. pr. »Phenix Oil Products«, — se opaža tudi sodelovanje »General Mining and Fi nanse Corporation« podjetja južnoafriškega izvora, v katerem so svoj čas sodelovale neke nemške banke.«	Dalje prih.
Obisk velesejma jQ tudi iz drugih banovin zadovoljiv Kupci so prispeli iz Banje Luke, Zagreba, Osijeka, Nove Palauke. Beograda, Bjelovara, Crvenke, Splita, Sarajeva, Vel. Kikinde, Duge Rese, Čakovca, Novega Sada, Patrinje, Bajmoka, Rume, Tuzle, Slavonskega Broda, Otočca, Kaštel Starega, Vrhovine, Karlovca, Bajmoka, Vršca, Subotice, Bitolja, Okučana, Bjeline, Sremske Mitroviče, Stare Pazove, Križevcev, Valjeva, Varaždina. Posli se ugodno razvijajo v prav vseh strokah.
Poln zanimivosti je letošnji velesejem in zato si ga oglejte zagotovo!
Tudi letošnii veleseiem ie popoln uspeh
Zgovoren primer, kaj premoreta trdna volja in strokovno znanje, dokazuje Ljubljanski velesejem. Izredne razmere, v katerih živimo, vedno nove težkoče, ki udarjajo z vseh strani na nas, zahtevajo izredno dobro voljo, da se' kdo upa pod takšnimi okoliščinami prirediti velesejem. Toda pogumne podpira sreča. In tako tudi našo velesejmsko upravo, ki je tudi s sedanjim velesejmom dokazala, da je dorasla tudi najtežjim nalogam.
Po njeni zaslugi doživljamo tudi letos, navzlic vsem nadlogam vesele velesejmske dni in ker je še vreme naklonjeno, jih doživljamo v vsej lepoti zgodnje jeseni. Ni čuda, da je na velesejmu vedno živahno vrvenje, da je polno zabave in razvedrila in da se nepričakovano dobro razvijajo tudi kupčije, ki so prav za prav glavni namen velesejma. Ker ni le-
tos tujih razstavljalcev, pomeni letošnji jesenski velesejem močno okrepitev domačega trga, kar je še posebej razveseljivo.
Posebno živahno vrvenje na velesejmu pa se obeta za praznik, ■ko bodo desettisoči prišli v Ljubljano k odkritju kraljevega spo menika.
Obisk na letošnjem velesejmu je več ko zadovoljiv, število sklenjenih kupčij nad pričakovanje, zadovoljnost obiskovalcev jnipol-na. S tem pa je doseženo vse, kar je za popoln uspeh velesejma potrebno.
*
Minister za telesno vzgojo go spod Pantič z družino si je v sredo ogledal Ljubljanski velesejem, ki mu je izredno ugajal. G. ministra sta spremljala po razstavišču predsednik slovenske športne zveze dr. Ciril Pavlin in ravnatelj velesejma dr. Milan Dular.
RIVATNA DV0RAZREDNA
TRGOVSKA ROLA
ZBORNICE ZA TRGOVINO OBRT IN INDUSTRIE
LJUBLJANA, Gregortiieva 21
(TRGOVSKI DOM)
Sola ima pravico javnosti
SPREJEMA DIJAKE Z MALO MATURO
x ALI
ZAVRŽNIM izpitom
VPISOVANJE VSAK DAN OD 10. po 12. URE
ZAČETEK POUKAjo. SEPTEMBRA.
TELEFON 33.40.
TOVARNA ANILINSKIH BARV IN KMIČNItt IZPSLKRV
Pripofota svoje
specijalne izdelke
barve za obleke v zavitkih, barve za luženje lesa v za v., barve za tla v zavitkih, barve za pirbe v zavitkih, Vilbra barve za usnje.
AniBinske barve za
obziniske poirebe
barve za volno, barve za bombaZ, barve za Živila, barve topljive v masti, barve topljive v olju, barve za sveče, barve topljive v vodi, barve topljive v Špiritu.
Razne kemične
izdelke za gospodinjstvo in obrt
Zahtevajte cenike!
Tujski promet v Mariboru
V preteklem mesecu avgustu je posetilo, kolikor se je dalo no ugotoviti, vsega skupaj 17° J tujcev, med njimi 1548 jugoslovanskih državljanov in 240 ino-zemcev. Nemcev je bilo v Mariboru 180, Italijanov 15, Cehov 10, Madžarov 9, Bolgarov 7 itd. Nočnin je bilo 3911. Vsak tujec je
V Mfirihorn no.TT
Dokumenti
iavne uprave
Nevarna praksa v Izkorlilanlu in upravi
gozdov
Za praktični pouk so potrebna leta in leta delovanja na terenu, različ-^51?l£S253 nem terenu in ob različnih pogo-
KAR JEZE DAVNO
PREfSKUŠEhS JE GOTOVO DOBRO
ss§
Primeri gozdnih in lesnih velepodjetij »Bosna bois«, Našička, Šipad in drugih gozdnih koncesij ali državnih podjetij, o katerih delovanju in krizah smo v našem listu vsako leto poročali, so za naše razmere nesorazmerno hud nauk, kako se gozdovi in drugi naravni zakladi dežele ne bi smeli upravljati in izkoriščati. Nekatera teh podjetij so že ustavila delo, bodisi zaradi afer bodisi zato, ker so svoje gozdno območje že do kraja izčrpala, ne da bi še poskrbela za nadaljnje kontingente lesa in za nadaljnje obratovanje, od katerega je odvisnih na tisoče delavskih eksistenc. Izjema nved temi velepodjetji je v bistvenem državno podjetje Šipad, ki je svoje delovanje celo razširil, ki je pa tudi prizadejal naši lesni zunanji trgovini v nekih razdobjih silne udarce s svojo nepremišljeno konkurenco mali lesni posesti, kakršna je razvita v Gorskem kotaru in v Sloveniji. Eksploatacijska politika lesnih velepodjetij v Jugoslaviji je našemu celotnemu lesnemu gospodarstvu neizmerno škodila in se ta škoda ne bo dala gotovo nikoli več popraviti.
Že pred leti smo tu omenili svoje prepričanje, da se tako nepravilno gospodarjenje z gozdi, zlasti z znanimi bosenskimi gozdovi, ne bi bilo moglo razviti, vsaj ne do take mere, če bi bila naša javna uprava na mestu in se strogo držala svojih dolžnosti. Kajti ena največjih napak je pri nas navada, da se uprava ni mešala v važno področje velikih tujih tvrdk in podjetij, tudi če so zlorabljala svoje privilegije na evidenten način in na naj večjo škodo našega narodnega premoženja. Ta podjetja se seveda niso ozirala na temeljne državne interese in na usodo domačega, zlasti malega gospodarstva, pa tudi ne na bodočnost gozda ali rudnika in okoliškega prebivalstva.
Med najbolj važno državno premoženje so spadali tudi naši gozdovi in še posebno znameniti bosenski gozdovi so bili potrebni boljše uprave, ki bi bila zagotovila racionalno izkoriščanje gozda, pa tudi njega redno obnavljanje.
Od tujih i>odjetij in koncesionarjev se seveda ne bi mogla resno zahtevati taka skrb. Zato bi se pa morala tem vestneje zanimati za obnovo gozdov naša država sama. Kakor dokazujejo letošnje debate o tem vprašanju, pa se ni storilo v ta namen sploh nič in bo zanikr-nost javne uprave še za desetletja imela kar najslabše posledice.
V tem poletju se je ustanovila v Sarajevu nova gozdarska fakulteta, torej potrebna visoka šola, ki bi naj oskrbela čez nekaj lot tudi Bosno z domačimi kvalificiranimi gozdarji in lesnimi strokovnjaki. O potrebnosti te fakultete za Bosno samo ni dvoma. V debati ob nje ustanovitvi so nujno potrebnost te šole vsi faktorji krepko na-glašali in le obžalovali, da se ni šola ustanovila že prej. Pokazalo pa se je ob tej priliki tudi še drugo značilno polje napačnega oziroma zamujenega dela: vse naše upravljanje teh gozdov je bilo do-sedaj po|H>lnoma brez glave, brez volje in brez načrta, ker se tudi ni skrbelo za praktično izučeno upravno ter strokovno osebje.
Kakor je znano, se Jugoslavija odlikuje po svojem gozdnem bogastvu, oziroma se je vsaj po njega površini doslej odlikovala. Skrbeti bi morala, da se ji ta odlika ne ukrade, storiti bi morala vse, da se v tem področju uveljavi tudi za pozneje, ko bodo morda naši stari gozdovi že vsi posekani. ,Naša javna gozdna uprava pa je
raje ravnala drugače. Nje tako važno vprašanje, kot je obnavljanje gozdov, ni zanimalo in tudi je ni zanimala vzgoja zadostnega števila domačih in preskušenih strokovnjakov. Tako so se z, naših fakultet v Zagrebu in v Zemunu sicer leto za letom vsipali novi mladi inženirji in absolventi, .vsi ti pa večinoma niso imeli sploh nikjer prilike dovršiti še gozdno prakso. Zato ne, ker mi v naši državi še nismo imeli gozdnih modernih naprav, preskuševališč in vzornih gozdov.
Potrebe strokovnega naraščaja in strokovnih naprav
0 tem vprašanju se je torej vnela živahna polemika šele ob ustanovitvi nove goadarske fakultete, ko se je kritizirala tudi priprava dosedanjih gozdarskih absolventov, na kar ti, najbolj prizadeti, niso ostali dolžni odgovora. Ugotovitve, ki so jih navedli, so naravnost senzacionalne. Naj navedemo samo primer, ki ga je podal v listu »Narodno jedinstvo««, uradnem listu drinske banovine, mlad inženir Stevau M. čirkovič.
Naši absolventi obeh gozdarskih fakultet prihajajo v prakso s solidnim in obsežnim teoretičnim znanjem. Tudi o gojenju in osnav-ljanju gozda dobijo na univerzah solidno znanstveno bazo. S tem znanjem pridejo v prakso. Kar se tiče prakse, je pa popolnoma drugače. Baš v praktičnem delu se namreč na univerzi ne more pridobiti potrebno znanje in spretnost. Gozdovi ne rastejo tako hitro ko gobe ali trs, tako da v štirih šolskih letih dijaki sploh ne bi mogli opazovati dosti važnih sprememb v rasti lesa. Se manj se more seveda pridobiti kaj s' - šnje v tem delu med samimi knjigami.
Po dolgem moledovanju in neštetih intervencijah prizadetih krogov, zlasti trgovskih združenj, se je končno vendarle dosegla pri banski upravi vsaj delna poostritev krošnjarskih predpisov oziroma omejitev krošnjarjenja v nekaterih okrajih Slovenije, in to z na-redbo bana z dne 10. maja t. 1. Sedaj pa, ko naj bi se ta naredba začela res izvajati, je zadel nas trgovce nenadoma in prav nepričakovano predlog z oficialne strani, naj se omejitve in poostritve predpisov proti krošnjarjem prekličejo ali vsaj znatno omilijo. Ako bi ta predlog prodrl, bi bila krošnjarska nadloga še večja kakor je bila.
Nedavno so v Mariboru nasta-vili nekemu krošnjarju past na ta način, da je kupil naš zaupnik od njega blago za 270 dinarjev. To blago so potem neprizadeti strokovnjaki ocenili na komaj 75 dinarjev. Če se je upal krošnjar že v mestu tako nesramno nasa-mariti ljudi, si lahko predstavljamo, kako to dela na kmetih in pri neukih delavcih na deželi, ki blaga ne poznajo!
Krošnjarji nikakor niso izbirčni pri sredstvih za dosego svojega cilja. Ob zlomu Češkoslovaške so hodili po obmejnih krajih razni sumljivi tipi, ki so se v slabi češčini izdajali za pobegle Čeho-slovake, ki so ob nemški zasedbi baje rešili precej manufakture, katero da sedaj prodajajo, da se
jih. Ker se je mladina tega zavedala, so mladi inženirji že davno opozarjali na potrebo, da se ustanovi večje število poskusnih postaj v vsej državi, ki bi nam s svojimi opažanji dajale potrebna poročila in navodila za delo v gozdu.
Vsa ta opozorila pa so bila doslej zaman. Poskusne slanice se niso ustanovile. Na vsem teritoriju Bosne se lahko sešteje število razsadnikov ali drevesnic na prste, sušilnica za seme pa je sploh samo ena! »Torej, na ozemlju z več ko dvema milijonoma hektarov gozda skoraj ni nikakih razsadnikov in nikakih instalacij za sušenje semena. Tudi za tisto malo število razsadnikov, ki že obstoje, niso zagotovljena zadostna sredstva, da bi se mogli uspešno vzdrževati. Poskušajte potem izvajati neka večja pogozdovanja ali pa recite, da ste si z večletnim delom pridobili zadosti praktičnega znanja« Iza koristno upravljanje gozdov! V sezoni, ko milijoni nepogozde-nih hektarov zemlje kličejo mlade inženirje na delo, so ti žrtev administracije, prepisovanja in dopisovanja, leta pa tečejo.
Kako skrbijo drugod
»Kot primer pravilnega dela naj navedemo gozdno upravo v bivši Češkoslovaški ,Rosic*, upravo, ki ima na svojem teritoriju približno devetih tisočev hektarov gozda nič manj in nič več ko 45 gozdnih raz-sadnikov s približno 65 nameščenci. Poleg tega ima tudi vsaka lo-garuica svojo lastno. sušilnico za sušenje semena. — Gotovo je, da praktikanti, ki delajo pod tako upravo, lahko pridobijo tudi sam!
morejo preživeti. Skoraj iste pojave smo v obmejnih krajih zapazili ob padcu Poljske v lanski jeseni. Vsi ti tipi so bili znani naši krošnjarji, ki so skušali nesrečo bratskih narodov in simpatije ljudi izkoristiti v svoj profit.
Spominjamo se tudi prevarantskih podvigov krošnjarjev, ki so zmobilizirali stotine prebivalstva Mislinjske, šaleške in celo Mežiške doline v Slovenj Gradec.
Ne strašijo se tudi nasilja, kadar jim ta taktika kaže. Časopisje se je že večkrat bavilo s takimi primeri. V spominu je še primer, ki se je pripetil v šiški pri Ljubljani, ko je krošnjar udaril s pestjo nekega gospoda, ki mu je za-branil vstop v stanovanje. Le mimogrede bodi omenjeno, da zasledovani krošnjarji večkrat žugajo z orožjem organom trgovskih združenj. Značilna je tudi grožnja, ki so jo izrekli krošnjarji, ki stalno »osrečujejo« naše kraje, ko se je poostrila krošnjarska uredba. Zagrozili so namreč, da bode razbili mariborskim trgovcem vse šipe v izložbah, če bodo res prisiljeni, da zapuste mesto in okolico.
Ne smemo tudi pozabiti, da so bili krošnjarji, zlasti poslednje čase, često v poslovnih stikih s tatovi in vlomilci. Znani razbojnik Hace je bil v družbi krošnjarjev, ko je v celjski okolici ubil zasledujočega ga orožnika Medena. Hace je kradel in ropal, krošnjarji pa so mu blago razpečavali, kakor
nekaj izkušnje in da sami postanejo dobri praktičarji, toda mi, ki delujemo tu, pa čeprav imamo pogoje, nimamo za to nobene možnosti.«-
Tako popisuje obupno stanje naše gozdne uprave mlad gozdarski inženir. Navedli sino tukaj ves ta primer slabe in lahkomiselne uprave gozdov zato, ker je tipičen za naš sistem javne uprave. Naravnost tipično za našo upravo je, da “pusti in da celo vodi forsirano izkoriščanje naših naravnih zakladov tam, kjer se naglo rentira, da pa ne stori prav ničesar za umno, racionalno upravljanje teh premoženj, v gornjem pa tudi ničesar ne za obnavljanje gozda.
Gre pa še za večjo dokazovalno silo tega primera. Od leta do leta smo morali ugotavljati nerentabil-nost upravljanja največjih državnih podjetij, predvsem nerentabil-nost njenega gozdnega gospodarstva, in to v letih, ko se je gozdna glavnica neusmiljeno, ponekod pa že naravnost divje izsekavala. Država je morala celo priskočiti Šipa-du na pomoč z vedno novim kreditom, izkupiček se ni oddajal državi. In kljub temu je bila gozdna uprava tako malo delavna, da sini napravila niti najvažnejših ter načelno potrebnih in nujnih strokov-kovnih nabav za trajno vzdrževanje in za obnovo gozda. Res, pri takem upravljanju lesnega drž. zaklada se našim mladim inženirjem in potomcem ne kaže sploh vdajati nikakim upom v boljšo gospodarsko bodočnost, za javnost pa je to krut nauk naše javne uprave, kako se z narodovim premoženjem ne sme gospodariti.
se je kasneje v preiskavi dognalo. Znani so primeri, ko se je krošnjarjem dokazalo, da 30 prodajali ukradeno blago, posebno manufak-turno. Zlasti smo imeli v Mariboru in okolici priliko opazovati, da so zamenjavali krošnjarji svoje blago za staro obleko, ki so jo potem prodajali v južne kraje države. Zaslužili so torej prav mastno dvakrat, pri prodaji svojega blaga in še stare obleke. Ugotovilo se je tudi že parkrat, da je izvirala rabljena obleka od tatvin in vlomov.
Ti tudi-trgovci pa ne škodujejo le prebivalstvu, ampak tudi državi sami, v prvi vrsti v fiskalnem pogledu. Krošnjar plačuje v smislu člena 59. zakona o neposrednih davkih samo letni pavšal 60 dinarjev in za vsakega pomočnika letno takso 30 dinarjev. Znani so mariborskim trgovcem primeri, da zaslužijo »dobri« krošnjarji po lastnih izjavah povprečno 400 do 500 dinarjev na dan in tudi več. Ce krošnjar vkalkulira tudi kazni, ki mu jih tu in tam diktira obrtno oblastvo, ki pa so navadno zelo nizke, potem inu ostane se vedno zelo lep dobiček, ki zdaleka presega zaslužek povprečnega trgovca z manufakturo. Takšno kalkulacijo je slišal zaupnik neke gospodarske organizacije v obmejnem ozemlju iz ust krošnjarjev samih, ko so bili v gostilni že nekoliko dobre volje. Zato tudi ne kaže v resničnost teh navedb dvomiti.
Koliko bi inoral plačati spričo takih dohodkov trgovec, si pri današnji več kakor ostri davčni praksi lahko vsakdo sam izračuna. Tu ima država, a vsekakor po lastni krivdi, težke tisočake izgube! Vedno se naglaša, da potrebuje država denar in davščine tudi na najbolj potrebne predmete se zaradi tega zvišujejo. Le od krošnjarja se nič ne zahteva, pa čeprav zasluži tudi po 10.000 din na mesec.
Krošnjar se tudi ne briga za protidraginjske odredbe. Znano je, da nima pri 9vojem blagu nikjer navedenih cen. Ne briga se za določbe o delovnem času, sploh ignorira, kadar mu to kaže, zakone in oblastne naredbe (prodajanje v. prepovedanih okrajih, nezakonito razpečavanje manufakture itd.), a čimer izpodkopava avtoriteto države in oblaste v.	~‘*2ai
V zadnjem času pomenjajo krošnjarji naravnost nevarnost z neke druge, zelo važne plati političnega značaja. Vedno češče se slišijo glasovi in pritožbe, da širijo krošnjarji na podešelju, posebno v obmejnih krajih, alarmantne in celo defetistične resti. S takšnimi pripovedovanji, navadno zelo drastičnimi, se krošnjar uvede v kmetske hiše, se dela zanimivega in kuje na ta način razpoloženje za kupovanje svojega blaga. Znani so primeri, da je nekaj teh tipov v službi elementov, ki imajo živ interes na tem, da se ljudstvo, v prvi vrsti ob meji, bega in se ustvarja med njim nerazpoloženje do naših obla-stev ali celo do države.
Zagovorniki krošnjarstva navajajo kot argument, zakaj naj se oblastveno tolerira krošnjarslvo, tudi izgovor, da so to revni ljudje, ki da jim je le na ta način dana možnost, da preživljajo sebe in družino. Pri enem ali drugem krošnjarju bo to mogoče držalo, toda le malo je takih, ki jim ni dana prilika, da bi se preživljali drugače kot s krošnjarjenjem. Vsekakor ne drži zagovor glede krošnjarjev, ki posečajo obmejne kraje z manufakturnim blagom. Reveži ne morejo imeti tako bogatih zalog blaga, kot jih imajo naši »manufakturisti« v raznih večjih krajih, celo v Mariboru. Reveži se gotovo ne vozijo v elegantnih avtomobilih na sprehod in na podeželje. Reveži tudi ne morejo tako pogosto pijančevati in razmetavati denar po gostilnah in barih ter se bahati z natlačenimi listnicami, polnimi bankovcev, kakor se to lahko vidi pri krošnjarjih v naših krajih. Ne gre torej tu za revščino in bedo, ampak skoraj izključno za delomržnost, zn željo po lahki dosegi bogastva.
Končno lahko tudi povemo, da je v Sloveniji legalna trgovina že toliko razpredena, da je skoraj ni vari, kjer ne bi bilo trgovca, pri katerem dobi prebivalstvo najnujnejše blago. Krošnjarji torej niso potrebni. Vsekakor drži, da so cene pri trgovcih reelne in poštene, ker so pod stalno kontrolo javnosti in oblastev, krošnjarji pa lahko brez nadzorstva navijajo cene!
Prizadeti krogi apelirajo na odločujoča mesta, naj se z vso odločnostjo zavzamejo za reelno trgovino in naj zastavijo svoj vpliv, da se sedaj veljavne odredbe glede krošnjarjenja ne samo še nadalje natančno izvajajo, temveč še poostrc. Oblastva naj prisilijo te nelegalne trgovce, da tudi oni spoštujejo zakone in uredbe. Vsak ugotovljen prekršek pa naj 80 najstrože kaznuje.
Proti omiiieniu krošniarske
uredbe
Prepričevalni argumenti, ki daio misliti Stališče gospodarskih krogov na meil
hm svetovalec
.V koliko je davčni odbor vezan na uradne podatke?
Gosp. J. D. Lj. — Vprašanje: Uradniki davčne uprave pogosto trdijo, da sloni ocena dohodkov na uradnih podatkih, zbog česar da ni davčni odbor upravičen, kaj na njej izpreminjati. Prosim za pojasnilo, ali in v koliko je ta trditev točna.
Odgovor: Po čl. 120. odst. 8. zakona o neposrednih davkih ne sme davčni odbor sklepati po nižjih nego uradno ugotovljenih podatkih, ki jih je po čl. 108., točki 4, zbralo davčno oblastvo in jih je predložilo davčnemu odboru, razen če se dokaže pred davčnim odborom nasprotno. Člen 108., točka 4., 1. c., na katerega se sklicuje čl. 120. 1. c., se pa glasi, da morajo dati davčnim oblastvena na njih zahtevo potrebne podatke vse samoupravne, državne in javne ustanove (občine, pošte, carinarnice, železnice itd.) glede prometa (uvoza, izvoza, pobiranja trošarine itd.), ki se opravlja po njih. Potemtakem je jasno, da gre samo za podatke, na katerih podlagi se šele morejo oceniti dohodki. Ako dobi davčna uprava podatke od Občine, koliko blaga je stranka za-Irošarinila, od pošte, koliko je pla-Kala po pošti za razno blago, koliko blaga je uvozila ali izvozila, oziroma koliko blaga je oddala po železnici ali prejela po železnici, eo ti podatki samo pripomočki za oceno dohodkov. Vendar se pa še ne morejo smatrati za takšne podatke, da bi davčni odbor ne smel izpreminjati ocene, katero predlaga davčna uprava. Davčni podatek je n. pr., koliko litrov vina je stranka zatrošarinila. Davčni odbor ne more izpremeniti števila litrov, če nima nasprotnih dokazil, ima pa popolnoma proste roke, da 'j določi, koliko je stranka zaslužila pri vsakem litru. Do denarju, poslanem po pošti, se da sklepati na promet in bi bila la številka uradni j>odatek, toda iz prometa se pa še ne da sklepati, kako blago se je prevedlo, kajti imamo različna blaga in pri njihovi prodaji različne zaslužke, ki se pa nikakor ne morejo smatrati za uradni poda tek. Pri carinarnici in pri železnici se blago označuje le s težo, mora se pa vedeti, kakšno blago je bilo ▼ pošiljki, koliko tehta n. pr. 1 kg manufakture, pa še kljub temu se ne ve, kakšno manufakturo je vsebovala pošiljka. Davčni odbor ima toliko možnosti, da mora, če je le količkaj energičen, povsem uveljaviti svojo voljo, tembolj ker so
H. N. Canon:
uradni podatki navadno tako pomanjkljivi, da se davčna uprava le redkokdaj more z uspehom nanje sklicevati. Kjer se pa sklicuje, ni
treba posebne spretnosti, da se ocena, za katero je davčni odbor edino pristojen, določi tako, da bo pravična za davkoplačevalca.
Kal	praviio
gospodarski liudie ?
Klirinške marke
2e po več tednov je, kar smo trgovci predložili fakture pooblaščenim bankam, pa ne moremo dobiti mark. Računi se glase večinoma plačljivo takoj po prejemu, morda tudi s kakim skontom. Kaj sedaj? Ali bomo zgubili ta skonto? Zakaj ni klirinških mark? Sedaj smo prejeli od bank okrožnico, v kateri izjavljajo, da za naloge, ki jih ne bodo mogle pravočasno in v celoti izvršiti, ne prevzamejo nobene odgovornosti. To je seveda logično. Toda nadalje se glasi ta okrožnica: >... da ste dolžni prevzeti tuja plačilna sredstva tudi v primeru eventualnega dviga teča-a.« S tem je pa povedano vse. Ko bodo klirinško marko dvignili na din 18’—, se bodo kmalu dobila potrebna nakazila. Ali se ne spodobi za Narodno banko, da bi vodila malo bolj odkritosrčno politiko?
Trgovec mora vendar pravilno kalkulirati blago. Če je sedaj ofi-cialno določen tečaj klirinške marke na 14'80, potem kalkulira trgovec tudi po tem tečaju ceno blaga. Ali pa naj sedaj kar vnaprej kalkulira po tečaju 18*—, da ne bo imel zgube ali pa naj potem, ko bo enkrat dobil devize, vse na novo prekalkulira in prenumerira. S tem pa bi prišel zopet v nevarnost, da se mu očita, da je podražil blago! Tako se ne bi smelo de lati! To vendar ni nobena gospodarska politika, temveč ustvarja samo nerazpoloženje! Da so sedaj kritični časi, vemo sami dobro, toda kljub temu bi lahko bilo malo manj nereda!
Govorilo se je, da bo blago, ki je bilo uvoženo do določenega ro-
čaju, toda to so bile samo fraze, ki ne drže. Ali ne bi bilo mogoče določiti rok, do katerega bi se fakture plačale še po starem tečaju, po tem roku pa po novem, da bi vsi vedeli pri čem da smo? Potem naj pa že v božjem imenu podraže tečaj, če že ne gre drugače. Toda vedeti moramo, pri čem da smo ter če se nam splača še kako blago kupiti ali pa nakup odkloniti ali naročilo preklicati.
Popis blaga
Nekateri trgovci so dobili od ministrstva poaiv, da prijavijo svoje zaloge raznega blaga. Poziv so dobili tudi manjši trgovci. Med drugim naj se prijavijo tudi zaloge sukanca. Kakšen praktičen pomen bi imelo tako popisovanje, če se te zaloge vsak dan menjajo? Trgovec ima n. pr. v zalogi nekaj kosov ko-tenine. Pride kaka nevesta in kupi 2 ali 3 kose, kaj sedaj? Ali pa: Trgovec ima danes 30 tucatov sukanca razne barve in številk. Prijavil je zalogo. Vse to pa v par dneh proda. Kaj sedaj? Vse prijavljene zaloge so le na papirju. Res da bo zopet nekaj dokupil ali tudi to mora prodati, da bo imel denar za izdatke. Vidi se torej, da
Zahteve odjemalcev so danes zaradi modernih proizvajalnih in prodajnih načinov mnogoštevilne in odjemalci jako razvajeni. Nadrobna trgovina ne more imeti vse na zalogi, t. j. ne more biti založena za vse zahteve. Ako kaj ni na zalogi, kar se zahteva, se skuša priskrbeti ali pa se pove, kje je mogoče dobiti.
Naj pri tej priliki še nekaj dodam. Nadrobna trgovina je neizbežna potreba vsakdanjega življenja. Navajeni smo nanjo, v nadrobni trgovini lahko krijemo brez nevarnosti svoje potrebščine. Med odjemalcem in trgovcem je navadno neka prijateljska vez. Pa tudi trgovec je potreben svojim strankam — svojim tovarišem še drugače. Trgovec je odjemalec pri peku, pri mesarju, pri brivcu in drugih. Če propade trgovec, izgubijo tudi njegove stranke odjemalca.
Nekaj besed obrtnikom
Sicer bi mi lahko rekli, da tvorijo obrtniki svoj stan in se nima trgovski stan ali njegov list prav
nič mešati v obrtniške zadeve. Toda pri nas je prav prijateljska vez med trgovskim in obrtniškim stanom, pa mi tedaj ne bo nihče štel v zlo, če povem še kaj o obrtnikih.
Krojaču je prinesel nov naročnik nekaj v popravilo.Pa ga je nahrulil krojač, da ni krpar in naj le nese kam drugam. Neka gospa je prinesla čevljarju čevlje v popravilo. Tri tedne jo je vlekel in ni popravil, da se je naveličala čakati in je nesla čevlje k drugemu.
dajalec jo je kmalu potolažil, če bi pa bil prodajalec nepreviden in bi jo vprašal, kako je kaj zadovoljna, bi napeljal vodo na njen mlin in začelo bi ropotati.
Tudi počasi je prav
V neki trgovini sem videl zelo prijazne ljudi. Komaj se vrata od-pro, že zadone od vseh strani pozdravi, tudi od prodajalk, katere že strežejo drugim strankam, ne samo od tistih, ki niso zaposlene. Novodošlo kupovalko so takoj vprašali, kaj želi, lepo so ji postregli, ji lepo zavili in lepo spremili do vrat. Zdi se mi, da tukaj kljub vsemu lepemu nekaj ni v redu. Kupovalka ni imela časa in prilike, da bi malo pogledala po trgovini. Marsikatera, ki vstopi v trgovino, še ne ve natančno, kaj bi kupila. Kupovalki naj se nudi tudi prilika nekoliko pogledati po trgovini. V neki trgovini sem videl velik napis: Prosim, oglejte si zalogo v trgovini!
Prodajalec mora že iz ponašanja stranke sklepati, ali točno ve, kaj bi rada, ali bi rada šele pogledala. Tedaj ne skušajte, se prav hitro iznebiti kupovalke.
vse skupaj nima nikakega praktič-1 k\ je hn bolj ustrežljiv in je po-
nega pomena in bo to prijavljanje zahtevalo le veliko dela in sitnosti, povzročilo polno jeze, končni efekt pa bo isti kakor pri nekaterih drugih predmetih, da namreč teh predmetov ne bo več dobiti.
Vse to prijavljanje bi se moralo vršiti na popolnoma drugi podlagi, če že hoče država imeti kaj uspeha od tega. Pa ker nas ne poslušajo, se bo najbrže še nadaljevala sedanja brezkoristna in samo
ka, lahko plačano še po starem te-1 sitnosti povzročajoča praksa!
Iz	praktiinegaživlienia
Neprimerna postrežba
Neka gospa je hotela kos perila v določeni velikosti in barvi, a niso imeli v trgovini ne te številke ne barve. Ponudili so se ji, da bodo naročili, naj se potrudi čez nekaj dni zopet v trgovino. Čez deset dni so ji dali naročeni kos. Številka je bila prava, barva pa ne. Sicer se je nekoliko upirala, ker ni bila pravilna barva, ali re-
kli so ji, da mora vzeti, ker je bilo za njo naročeno in če stroške je morala plačati.
V neki trgovini zahteva stranka kos svile določene barve. Ker pa zahtevane barve niso imeli, so ji hoteli na vsak način nekaj podobnega vriniti. Videlo se je jasno, da ji ponujeno ne ugaja in da ni voljna vzeti. Pustili so jo kar stati v trgovini in še pozdravili je niso, ko je šla ven.
pravil takoj.
Odjemalka je želela določen kos mesa. Mesar jo pa nahruli, češ na volu je različne vrste meso itd. Ker je meni vse le meso in vola poznam le na zunaj, mislim, da je imel mesar prav ali stranko je pa le izgubil.
Ta pa zna
V trgovino vstopi gospa, kateri se že na nosu vidi, da je nataknjena in se hoče kaj pritožiti. Navihan prodajalec je opazil njeno razburjenost, pa jo hitro nagovori z vso prepričevalnostjo: Milostiva, z blagom, ki sem Vam ga zadnjič prodal, ste na vsak način zadovolj-1 ni, ker ste res ugodno in dobro kupili.« S tem odločnim in prepričanim nagovorom jo je prodajalec zmedel. Imela je lepo pripravljen govor, kako se bo pritožila in kako bo grajala, sedaj pa ji je pro dajalec pokvaril tako lepo zasnovani začetek. Morala bi najti drugačen način, da bi povedala svoje, Za to je pa bila nekoliko prelena. Sicer je nekaj godrnjala, toda pro-
Bolgarska zunanja trgovina v vojni
Bolgarska je mogla pred sedanjo vojno izvažati svoje proizvode v 28 držav ter je mogla zato močno razviti svojo zunanjo trgovino, ki je bila tudi visoko aktivna (v letu 1939. za 868 milijonov levov). Z izbruhom vojne pa je bila Bolgarska od mnogih tržišč odrezana, da so bili pristojni bolgarski činitelji v velikih skrbeh, kako bi ohranili svojo trgovino v ugodnem stanju. Kako je vplivala vojna na zunanjo trgovino Bolgarske, kažejo najbolje naslednje številke:
Trgovina Bolgarske je zaradi vojne prenehala z 18 državami, in sicer s 14 vojskujočimi se in 4 ne-vojskujočimi. V milijonih levov je znašal
uvoz	izvoz	saldo za
Bolgarsko
s prvimi	647,54	770,67	+ 123,13
z drugimi	147,41	258,82	+ 111,41
skupno	794,95	1029,49	+ 234,54
Danes pa trguje Bolgarska le še z 10 državami, in sicer s 3 vojskujočimi in 7 nevojskujočimi. V milijonih levov je znašal uvoz
izvoz
saldo za Bolgarsko + 708,57 — 75,11
+ 633,46
s prvimi 3970,66 4679,23 z drugimi 431,14	356,03
skupno 4401,80 5035,26
Vsa zunanja trgovina Bolgarske je znašala v 1. 1989. z 28 državami: uvoz	izvoz	saldo za
Bolgarsko 5196,75 6064,75	+ 868,00
17
Business
(Prevedel Ivo Zor)
Kar vedo Rotschildi, je dobro da ve vsak, kdor ho-l£e zabogateti. Zanimivo je opazovati njih početje, ker ji>omo takoj spoznali, da niso toliko pozorni na blago, mezde in dobiček kakor na zlato.
Koliko ljudi je že izgubilo svoje podjetje ali svojo službo, ker so nakupili mnogo blaga tik, preden se je trg pocenil! Pravijo, da je moral presedlati neki Carne-giejev družbenik s finančnega na diplomatski stol, ker je kupil nahajališče železne rude malo preden so padle cene. Najbolje še moremo presojati prihajajoče tendence cen, če nadziramo prihod in odhod zlata.
V splošnem je velika razlika med zlatom in drugimi vrednotami. Bankovci, menice, čeki, poštne nakaznice, vse to sloni dejansko na zaupanju. Če je vse v redu, so vredni večkrat prav toliko kot zlato. Vendar pa je zlato čisto nekaj drugega. Ono ne sloni na zaupanju; kvečjemu narobe.
Zanimivo je, da imajo nekatera izmed najmočnejših in najbolje vodenih podjetij posebno visoke rezerve. Nikar da bi si izposojala denar, kakor je to običajno, ga rajši sama posojajo. Nadzirajo eno ali dve banki. Če hipoma pride stiska, lahko plačajo take družbe vse v gotovini.
Tale štirinajsti nauk naj bo zlasti dvema vrstama ljudi v svarilo: vsem tistim, ki se preveč zanašajo na bodočnost, ki gledajo svoje podjetje vedno le s sončne strani; potem pa vsem tistim, katerih premoženje je tako visoko in tako naglo naraslo, da so izgubili glavo in smatrajo svoj visoki kredit za neomajen.
Ni je dežele, ne ljudi, ki bi smeli omalovaževati .■lato. Zlato je preživelo veliko svetovnih bogatinov in jffh še bo, dokler bo kaj ljudi na svetu. Zlato ostane,
njih lastniki odhajajo. Zlato je najvišji malik na zemlji.
Naj teoretiki še tako prepričevalno trdijo, da je tudi zlato le pomoček. Naj le govore, da je zlalo sredina med kreditom in menjalnim sredstvom. Kar prerokujejo naj, da bodo vse vrste denarja le prazne formule, brž ko nastopi doba pravega pojmovanja o bistvu kredita.
To je vse čisto prav in lepo... Mi pa dotlej le nikar ne spreglejmo dejstva: »Le zlato je denar«.
PETNAJSTI NAUK Povprečnost pokaže uspehe
Ta preprosti, mali nauk je mnogo važnejši, kakor se na prvi mah zdi. Njegov pomen ne leži v bistvu trgovine, marveč, v bistvu človeka. Ta nauk temelji na človekovi naturi.
Malokdo si upa svoje početje nepristransko presojati. S ponosom opozarjamo na svoje uspehe, svoje napake pa smatramo za nebistvene slučaje. Če dobivamo, se nam to zdi normalno, če izgubljamo, pa nenavadno.
Značilno je, koiiko trgovcev vara tako samega sebe; z uspehi se bahajo, poraze pa prikrivajo. Večjo kupčijo, ki se jim je mimogrede posrečila, postavljajo med največje dogodke, popolnoma pa pozabijo omeniti, ako so izgubiti tri svoje najboljše odjemalce.
Na to stran smo si vsi precej podobni. Ge kaj^ dobro opravimo, se delamo kakor da smo mi tisti, ki jim gre vsa zasluga; če nam kaj izpodleli, so pa tega krivi drugi.
So ljudje, ki ne delajo v življenju drugega kakor same neumnosti, pa niso toliko pogumni, da bi se vsaj z eno teh svojih napak spogledali. Kadar bi morali svoje napake videti, rajši zamiže.
V državnih uradih se je ta metoda (da gleda vsakdo, kako bi se otresel odgovornosti) razvila v pravo umetnost. Nikdar noče biti nihče kriv. Odgovornost je kakor vešča, ki se zaganja sem in tja. Niti parlamentarna komisija je ne more ujeti.
Malo jih je med nami tako neustrašnih, da bi bili pripravljeni odgovarjati za vsa svoja dejanja, za dobra in za slaba, in po njih potem presojati svojo sposobnost. Vse tako kaže, da je večini ljudi treba kolikor toliko samoprevare, če si hočejo ohraniti spoštovanje do samega sebe.
Dejstva ostanejo dejstva. Bolje je, da gledamo stvari takšne, kakršne so, kakor da si jih sami sebi olepšava-mo. Veliko bolje je, če kaj res vemo, kakor pa, da ugibamo ali si kaj celo domišljamo.
Pri svojih obiskih po tvornicah in podjetjih sem prav povsod opazil, da so mi lastniki pokazali vselej svoje naj* boljše reči. Povsod so hoteli, da občudujem tisto, kar je bilo edinstveno, izredno in odlično. Nikar da bi mi pokazali letno poprečino, so mi pripovedovali o posameznih
posebnih uspehih.
Celo kadar so me povabili na posvet, ker je podjetje slabo uspevalo in že leta in leta ni dajalo nikakih dividend, celo takrat so mi po navadi kazali ravnatelji »oaze sposobnosti v puščavi neuspešnosti«.
Naravno je, da noben človek ne razkazuje rad svojih neumnosti. Vsakdo se hoče pokazati v najboljši luči. Obsojam le tiste, ki sami sebi skrivajo resnico. Ge govore dejstva proti njim, jih niti priznati nočejo.
V vseh takih primerih vodi človek čolnič svoje vine v blaženi nevednosti, dokler ne trešči kakor bom a na krov — njena bilanca. Ne more in ne more je razumeti; ni drugače mogoče, kakor da je pomota, ali je mogoče, da bi bil dobiček tako majhen?... Temu je gotovo kriv knjigovodja... in, kajpak, tudi ravnatelj! Ta dva navedeta v svojo obrambo celo vrsto opravičil — ker le predobro vesta, da ima šef rajši opravičila kakor dejstva — in tako dobi, kar je hotel imeti. Nazadnje se šef potolaži, hkrati pa se mu povrne zopet njegov brezmejni optimizem. Na ta način je propadlo že marsikatero veliko podjetje.
Stanje naših Idiringov
Za zadnji teden v avgustu izka rfuje Narodna banka naslednje iz premembe v stanju naših klirin-gov (vse številke v milijonih dotočne valute):
Aktivni kliringi:	81. 8.	22.	8
Bolgarska din	3'36	3'20
Nemčija RM	4’47	4'39
Oeško~Morav6ka	Kč 6‘70	fl'46
Turčija din	5‘81	6'03
Francija fr. fr.	2‘42	2‘42
franc, kolonije fr.	fr. 2'57	2'57
Španija pezet	2'93	2'.93
Pasivni kliringi:
Belgija belg	1‘33
Italija din	?9'24
Madžarska din	9'86
Poljska din	18'89
Romunija Ks	7'07
Slovaška Ks	10'25
Nizozemska fl	0'025
Doma in po sveto
Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je bil v torek sprejet na Brdu od kneza-namestnika Pavla v avdienci.
Ban dr. šubašič je bil sprejet od kneza namestnika Pavla v avdienci.
Ban dr. Natlačen je obdaril za kraljev rojstni dan nižje uslužbence banske uprave, ki imajo šoloobvezne otroke, s primernimi zneski. Skupno je dal v ta namen 25 tisoč dinarjev.
V ministrstvu sa gozdove in rudnike pripravljajo uredbo o pospeševanju industrije za proizvajanje koksa iz lignita. Ni izključeno, da se v ta namen ustanovi z državno pomočjo posebna delniška družba.
Zaradi zvišanih mezd Je zvišal Jugočelik cene svojega premoga iz Breze in Zenice za 40 do 50 din
pri toni.
Združenje izvoznikov jajc je vložilo prošnjo, da se podaljša premija za izvoz jajc. Devizni odbor pri Narodni banki pa je sklenil, da se tej prošnji ne ugodi, ker so cene jajc danes tako visoke in čvrste, da so premije popolnoma neutemeljene.
18 89
ZJ
»1
0012
Novi, strokovnjaško izdelani domači proizvod, ki Vam nadomesti pravo kavo.
Seja odbora za revizijo kartelnih dogovorov bo v začetku prihodnjega tedna. Odbor je imel dosedaj že troje zasedanj, v javnosti pa posledice njegovega »plodnega« delovanja niso bile dosti zapažene.
II. belokranjski festival bo to nedeljo v Metliki. Posebni vlak gre iz Ljubljane v nedeljo ob 5. uri zjutraj.
Nova šola CMD pri Treh kraljih nad Marenbergom bo slovesno otvorjena 22. septembra.
Reprezentativna razstava slovenskih slikarjev bo otvorjena v nedeljo v Zagrebu. Na razstavi bo razstavilo 12 slikarjev.
Hladilne naprave
-.FRIGOMAT 4
»BIN SLEZAK. Ljubljana vil
Na j solidne j ša, res konkurenčna izdelava in cena Oglejte si razstavo na velesejmu, koja 654 nasproti Siamila
Zagrebška občina namerava najeti pri Narodni banki ali pri
Poštni hranilnici 30 milijonov din posojila, da bi mogla organizirati aprovizacijo Zagreba s potrebnimi živili.
Tvornica celuloze v Drvarju je
ustavila obratovanje, ker je zastal izvoz celuloze, v tvomici je bilo za poslenlh okoli 500 delavcev.
Med romunsko in bolgarsko delegacijo je bil dosedaj dosežen sporazum v naslednjih točkah: 1. Južna Dobrudža se izroči Bol garski po mejah iz 1. 1912., kraljevi grad Balčik postane eksteritoria-len. 2. Železnico Silistrija—Konstanca more Romunija uporabljati, dokler ne zgradi nove železnice na svojem ozemlju. 3. Natančen datum izročitve ozemlja se še odloži.
4. Bolgarske manjšine v severni Dobrudži in romunske v južni se izmenjajo. Gre približno za 1G0.000 oseb. Tudi iz drugih krajev se more manjšinsko prebivalstvo preseliti
5. Vprašanje finančne odškodnine še ni rešeno.
V Turčiji se vedno bolj občuti pomanjkanje stekla in steklenega blaga. Mnoge trgovine s steklom so morale zaradi pomanjkanja bla ga zapreti svoje lokale.
Ameriški odbor za narodno obrambo in komisija za dobave ameriški vojski in mornarici sta izdelala skupen načrt, po katerem bi se Angliji dobavljalo v naslednjih 12 mesecih po 700 bombnih letal na mesec. Z drugimi letali vred bi mogla dobiti Anglija do aprila 1942 okoli 14.000 leta).
Angleški bombniki so prvič odvrgli bombe tudi nad Miinchenoin. Bombardirali so ranžirni kolodvor ter tvornico letalskih motorjev »Bayerische MotOrenwerke«.
Kanadska vlada je zaplenila 4 francoske ladje s skupno tonažo 13.739 ton.
Soproga marša'a Čangkajšcka je prišla v Manilo ter bo odpotovala v Ameriko, kjer bo sprejeta od predsednika Roosevelta.
Angleži priznavajo, da so italijanske čete zasedle mesto Bura v Keniji. Angleži pravijo, da so morali izprazniti to mesto, ker je bil kraj napaden od dveh strani in ker se sedaj pričenja deževna doba.
Na francoskem otoku Martinique nameravajo prirediti plebiscit, ki naj odloči, če se otok pridruži vladi Petaina ali londonski vladi generala de Gaullea.
General de Ganile Je objavil po radiu, da se je pridružila njegovi
Opozarjati* vedno tvoj* hupe*, da •n lavoj
fJCeUopUaua'
za vktdutvauie
l modro-oraninimi progami vsebuje polo največj* površine. Prosojen kot sleklo, higijeničen in lelo trpe-ien, zapira popolnoma hermetične, vse steklen* in glinaste posode ter omogoča, da se vsebina dolgo ne pokvari.
KupUna cena** Din 1.75 Prodajna cena Din 2.50
ZAGREB
« SVAČICEV TRG 6
vladi tudi francoska kolonija Ta hiti v Tihem oceanu. .
Dopisnik agencije Stefani poroča, da je namen sedanjih nemških letalskih napadov na Anglijo, da oslabijo angleško industrijsko proizvodnjo, da porušijo železniške zveze ter oslabijo tudi vojno proizvodnjo Anglije. Ko bo tako vojna sila Anglije zadostno oslabljena, se bo začel napad na Anglijo, čete za napad so že pripravljene. Velike rezerve surovin, ki jih je dobila Nemčija v Franciji, omogočaj; | nem ški industriji, da s polno paro izdeluje vse, kar potrebujeta nemška vojska in nemško letalstvo.
Indijska muslimanska liga je sprejela resolucijo, ki v glavnem odobrava izjavo indijskega podkralja glede indijske ustave. Muslimani so za to, da se Indija razdeli
na več samostojnih držav. V razširjeni posvetovalni odbor, ki ga ustanavlja podkralj, pa še ne bodo vstopili. Resolucija predlaga, da podkralj vse vprašanje še enkrat prouči.
>	barva,	pletira	in
Ze v 24 urad
itd. Skrobi in »vetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, unči, monga in lika domače perilo
tovarna J O S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 8 Telefon it. 22-72.
Dobra vest za vse
trgovce z radioaparati!
Vaš veliki pomočnik pri prodaji:
Znak kakovosti na radioaparatu!
’	*a„	-	*
p znakom >e vr®den Vašega zaupanja. Nosijo ga namreč samo tisti ere je visokorazviia nemška radioindusirija izbrala za izvoz. Breziz-vernos vzorca, edinstvena tehniška popolnost, prvorazredna izdelava in najboljši matenjal so važne prednosti za katere Vam, pri nakupu,
jamči ta znak. Toda tudi pri prodaji on pomeni veliko pomoč,	s-
ker je kupec svesten, da si bo nabavil aparat, kateri pri svoji tehniški popolnosti in okusni opremi v vsakem pogledu zado-voljuje njegove želje.
Zasigu^)te
si
ite si Vaš delež-
naletu* Vi P«
Zato
vcčaS*10!
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
• Taka brošura vsebuje vse o kvalitativnih aparatih z novim znakom. Mi Fam jo bomo rade-volje in brezplačno poslali, brez vsake obveznosti za Far. Obrnite se na mestnega zastopnika nemške radioindustrije/
Bahave - licitacije
Jugoslovanske državne železnice, direkcija v Ljubljani sprejema do dne 9. septembra ponudbe za dobavo 600 komadov lesenih podlog za vagone. Uradna skica je na razpolago pri prom. komerc. odd. direkcije v Ljubljani.
Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 9. septembra ponudbe za dobavo pocinkane pločevine, dežnih plaščev; 16. septembra transportnega kavčukastega pasu, prevodnih porcelanskih izolatorjev, ročnih električnih vrtalnih strojev ter ovsa za Zabukovioo; 23. septembra kalibrirane verige in gonilnih kolutov.
Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 9. septembra ponudbe za dobavo 30.000 kg portland-cementa, štajerske stiskalnice, dvigala, poljske kovačnice, raznega elektrbtehn. materiala ter raznih laboratorijskih potrebščin; 23. septembra samotne opeke, izolacijskega voda; 30. septembra izolacijskega voda; 7. oktobra raznega električnega materiala ter agregata za električno varjenje.
Štab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 14. septembra ponudbe za dobavo plošč iz azbesta in kavčuka, kavčuk-vrvice, grafita v prahu ter raznih brtev.
Komanda pomorskega arzenala v Tivatu sprejema do 16. septembra ponudbe za dobavo nikljaste žice, kromove nikljaste vrvice, vul-kan-flbra, razne vrvice, pooljenega platna, cementnega škriljevca, na-reznih svedrov, Spiralnih svedrov ter raznih svedrov za les.
Direkcija drž. rudnika Senjski rudnik sprejema do 17. septembra ponudbe za dobavo 30.000 kg ovsa ter kompletnega vltlja z električnim pogonom.
Direkcija drž. rudnika Senjski rudnik sprejema do 17. septembra ponudbe aa dobavo strojnih ročnih pnevmatičnih žag.
Komanda podvodnega orožja v K um boru sprejema do 30. septembra ponudbe za dobavo ebanita ter sljude v ploščah; 21. septembra'cilindričnih razvrtačev, glodal, brusil ter raznih strojnih naprav; 23. septembra raznih vrst desk in lesa.
Pomorska vojna akademija v Dubrovniku sprejema do 20. septembra ponudbe za dobavo raznih športnih potrebščin.
LICITACIJE:
Razpisane so naslednje ustne ofertne licitacije za dobavljanje mesa po garnizijah za čas od dne 1. oktobra 1940. do 31. marca 1941.: dne 9. septembra v Celju, Škofji Loki ter Cerknici; 12. septembra v Ljubljani, Slov. Bistrici in Murski Soboti; 14. septembra v Dolnji Lendavi, Mariboru, Ribnici in Bohinjski Beli; 16. septembra v Ptuju, Novem mestu, Mojstrani, Železnikih in na Vrhniki.
Dne 14. septembra bo pri Dravski delavnici v Ljubljani pismena pogodba za dobavo impregniranega platna, raznega usnja in kož, sedlarskega sukanca, strojnih igel ter voska; 20. septembra bo ofertna licitacija za dobavo usnjenih opa-sačev in dne 21. septembra razne opreme in potrebščin za konje.
Dne 15. oktobra bo pri Centralni direkciji drž. rudarskih podjetij v Sarajevu licitacija za nabavo električnega motorja s priborom in dne 29. oktobra svinčenega kabla.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
Pred 300 leti
se je pripisovalo z Rogaško slatino dosežena zdravljenja neki tajinstveni sili.
Dan«
je ta. zdravilna mod znanstveno ugotovljena.
Je to blago d ar narave trpečemu človeštvu.
Pa tudi za zdrave
je Rogaška slatina neprecenljiva za ohranitev zdravja.
Tudi Vam bo Vaš organizem poplačal c večjo odpornostjo, če namesto druge pijete Rogaško slatino!
Sejmi
9. septembra: Loški potok, Št. Vid/Stična, Bušeča vas, Lukovica pri Kamniku, Velike Lašče, Apače, Središče, Turnišče.
10. septembra: Šmartno pri Litiji,
Kamnik, Maribor, Ormož, Turnišče, Dol. Lendava, Puconci.
11. septembra: Dobje, Celje, Ptuj, Trbovlje.
12. septembra: Polšnilt, Vel. Mra-ševo, Loka pri Žusmu, Turnišče.
13. septembra: Boštanj, Maribor, Dobova.
14. septembra:	Gradac,	Žužem-
berk, Brežice, Celje, Trbovlje, Golobinjek, Petrovče, Ščavnica, Vitanje.
ZALOGA
LJUBLJANI
priporoča svoje izborno
termalno
in Zlator e m n o
t
pi
og
vo
L".-.*.«.".*.-,
Ki
■■■■■■
■y.y-y
■ ■ ■ •
1 ■ ■ ■ ■
.VAy.v.w.v
.v.v.v.v.v.v
■■■■■■■■■■■■
■■■»■■■ e e e e e
lugočeška
■ ■ ■ ■ ■ a ■ ■ ■ i ■ m	■	■	■	■
 “"■■■■
> ■ ■ a ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■	■ ■ ■ ■
■■■■■■	■ ■ ■
■V.V-
■ ■ i
■ ■ i
i ■ ■ ■ ■ ■ ■ i
■ ■■■■ ■■■■■■■
mWm
_■ a ■
»'•ViViV/
»88BSffi
■■■■■■■■■■■
jugoslovensko-češka
tekstilna industrija
L« ■
d.
d.
Kranj
Proizvaja:
barvano in tiskano blago iz
bombaža in umelne sirile
iaUUvaiU pcoizvodc
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani
opozarja delodajalce
da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga!
Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovani prispevki dejansko plačani!
To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja.
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE
TISKARNE
■ reg. zadr, z o. zav. ■
LJUBLJANA
KOPITARJEVA 6
*
Nudi po Izredno nizkih cenah: Salda-konte, štra* ce, journale, šolske zvezke, mape, odjemalne knjižice, risalne bloke Ud.
Manufakturna veletrgovina
F. Hjrehorič
na debelo in na drobno
LJUBLJANA
cest« M
Zahtevajte povsod poznane specialitete tvrdke
B. MOSER. veletrgovina i vinom
BEOGRAD - ZEMUN UL» Moserova ulica št. 1
ZASTOPNIK za Ljubljano in bivšo Kranjsko
M. CESAR, LJUBLJANA VIL, Gasilska cesta 3
TELEFON ŠT. 23-69
LJUDSKA POSOJILNICA v LJUBLJANI
z. z neom. i., Ljubljana, Miklošičeva cesta 6, v lastni palaii nasproti hotela „UnionM
Obrestuje hranilne vloge najugodneje • Nove in stare vloge, ki so v celoti vsak ias razpoložljive, obrestuje po 4%, proti odpovedi po 5%
iwflf.jpfr.ij »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr, Ivan Pleas, urednik Aleksander Železnikar, tiska tlakama »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.