pofTMftA ptAČAnA V GOTOVini
e
s:
s:
s:
LETO V.
LJUBLJANA, PETEK 17. JANUARJA 1941.
potAKeznA ficvuKA tiAne 1-oin
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Ljubljana, Miklošičeva 22./II. Del. zbornica. — Pošt. predal: 375. — Tel. št. 35-29. — Pošt. ček. rač. št. 17.548. — NAROČNINA: Za nečlane 3 din mesečno. LIST IZHAJA VSAK PETEK
ŠTEV. 3.
Dobri časi
dobri ljudje
Vsi si želimo boljših in lepših časov. Saj ni nikogar med nami, ki bi bil s sedanjimi časi in razmerami zadovoljen- Zlasti delavci ne morejo biti. Od dne do dne hujša draginja, plače pa so skoro isto. Pa ta negotovost kaj nas čaka jutri! Naj morda prištejemo k temu še medsebojno nerazumevanje? Da, brat bratu danes več ne verjame in ne zaupa.
Ne bomo ob tej priliki iskali vzrokov vseh teh pojavov, večinoma so nam že znani, označiti jih moremo v kratkih besedah kot sebičnost, gonja po dobičku in uživanju itd. Raje poglejmo kaj bi se dalo ukreniti, da bi bilo drugače, boljše. Saj vendar tako ne more in ne smo iti dalje. Vprašanje je le, kaj naj napravimo, da bo v resnici boljše, da bodo razmere res boljše, da bodo časi res boljši.
Naš Slomšek je dejal, da so časi takšni kakršni so ljudje! »Dobri ljudje, dobri časi, zli ljudje zli časi. Hočete imeti dobre čase, napravite ljudi dobre.« Tako Slomšek. Pa je resničen njegov rek, kajti razmere, ki jih označujemo tudi z besedo »čas«, ustvarjajo ljudje. Če je tako, je treba po temtakem izpremeniti ljudi, zboljšati jih! Točno! Prav to je potrebno.
Toda, kdaj pa je kdo dober? Kdaj je kdo v resnici dober? Tu se mnenja ljudi križajo. Nekateri trde, da zadostuje, da je kdo dober, da ima dobro srce, to je, da se bližnjega rad usmili, mu pomaga. Toda, to ni prava dobrost. Lahko se zgodi, da je kdo po srcu dober, po nravi pa ne, to je, da ima mehko srce, toda je pri tem v drugem oziru falot. Vzemimo za primer zgled znanega ameriškega sovražnika št. 1. Al’ Caponeje. On je trdil, da je silno dobrega srca, da revežem ne dela krivice, da krade za to, da drugim pomaga. Istočasno pa je ubijal tudi nedolžne stražnike in tiste, ki so branili svojo lastnino. Takega človeka ne moremo imenovati v resnici dobrega.
Prav tako ne nekoga, ki morda vrši »voje verske dolžnosti, je pa do svojih domačih, ali do svojih delavcev in uslužbencev tiranski.
V resnici dober je človek, ki izpolnjuje vse svoje dolžnosti, ki jih ima bodisi do Boga, do bližnjega, pa tudi do samega sebe. Še več! Trditi moramo, da more biti v resnici dober le ta, kdor ima v srcu vero in ni z Bogom sprt, je po duši živ. Le ta je v redu sam s seboj, z bližnjim in z Bogom. Zato pa mora biti dolžnost vsake krščanske organizacije, ki hoče v resnici graditi boljšo človeško družbo, vzgojiti svoje člane k tej dobroti.
I* centrale
Opetovano prijema uprava »Slovenskega delavca« pritožbe, da naročniki in člani ne prejemajo redno »Slovenskega delavca«. Prosimo, da nam vsako netočnost neposredno ali pa preko podružnic takoj javite, da moremo ugotoviti, kje leži ▼Krak netočnosti — in jo odpraviti.
Naročnikom »Slovenskega delavca« smo ▼ prvi letošnji številki priložili položnice ea poravnavo naročnine. Prosimo lepo, da te položnice takoj izpolnijo in nam naročnino za tekoče leto nakažejo. Prihranijo nam s tem mnogo časa in stroškov, ki bi jih drugače imeli z opomini za plačilo.
*
Občni zbori:	Podružnice opo-
zarjamo, da naj tekom meseca januarja in februarja skličejo svoje redne občne abore. Centrali čas občnih zborov pravočasno javite! Občne zbore pa tudi skrb-
PRAVIČNI DELODAJALCI DODRO DSPEVAJO
Ljudje so različnih značajev, pa naj bodo to delavci ali tovarnarji. To priliko imajo zlasti opaziti naši zastopniki, ki hodijo dan za dnem na pogajanja ali boljše povedano, na moledovanja k najrazličnejšim podjetnikom. Zastopniki podjetij imajo v nekaterih slučajih dokaj socialnega čuta, toda še večkrat pa se zgodi, da se morajo naši zastopniki čuditi nerazumevanju, ki ga imajo podjetniki do delavskih socialnih potreb. Povdariti moramo to, da se dostikrat najdejo delodajalci, ki so sami vrasli iz delavskega življa, toda ker jim je bilo življenje naklonjeno, so preko priganjačev kapitalizma postali samostojni delodajalci. Pozabili so, da so nekoč sami živeli v težkih socialnih bri-gah in skrbeh za eksistenco svojih družin in so začeli neusmiljeno izmozga-vati delavce. Da zamoremo take razlike med podjetjem pravilno presoditi je nujno potrebno, da si ogledamo nekatere praktične primere.
V tovarni Tekstilindus v Stražišču pri Kranju so delavci najbolje plačani v vsej tekstilni industriji v Dravski banovini. Ko smo vprašali delavce, kakšne so plače, so nam odgovorili z eno samo besedo: zadovoljive. Delavci, ki delajo po 8 ur dnevno, so prosti tudi v sobotah in imajo soboto plačano. Ob času pomanjkanja dela je plačevala tovarna delavstvu podporo po 30.- din dnevno. Za novo leto so delavci dobili posebne nagrade: oženjeni po 500 in samski po 300 din. Ker pa je tovarna imela v tem letu še kljub temu velik čisti dobiček, je sporazumno z ZZD odločila, da ustanovi poseben fond za podpiranje svojih delavcev in nameščencev v slučaju brezposelnosti ali bolezni v družini. Podjetje je votiralo kot osnovo za ta fond din 2 milijona. Ob tej priliki stavimo to podjetje, ki zaposluje samo 200 delavcev v vzgled vsem večjim industrijam.
Kranjska industrijska družba na Jesenicah je že čestokrat pokazala svoj socialni čut. Dne 20. dec. 1940. je zopet podpisala kolektivno pogodbo, s katero je dala novih 1,500.000 din za gradnjo nove bolnice na Jesenicah. Gradnja bolnice je namreč zastala radi tega, ker so izredno narasli gradbeni stroški. Z tem darom KID pa je omogočeno nadaljno delo in obstoja upanje, da bo tekom enega leta bolnica že siužila svojemu namenu. Delavstvo je za socialno gesto KID hvaležno. Zlasti pa je bilo delavstvo vzradoščeno, ker je bila skoro istočasno podpisana kolektivna pogodba, s katero je delavstvo prejelo dnevno novih 4 din draginjskih doklad. Zdaj prejemajo samci po 15 din dnevno draginjskih doklad, oženjeni pa poleg tega še mesečno pavšalno doklado 270 din za ženo in 80 din za vsakega otroka. Dolgoletnim delavcem v delu daje še posebne nagrade ob raznih obletnicah zaposlitve.
Prav dobro vemo, da so v teh dveh podjetjih zadovoljni delodajalci, ker imajo na razpolago zdrave delavce, kakor so zadovoljni tudi delavci, ki zaslužijo toliko, da zamorejjo pošteno živeti V obeh podjetjih pa so poštene delavske organizacije, ki skrbe za poštene
no pripravite in odpravite vse nedostatke iz preteklega poslovnega leta!
Druga orožna vaja. Delodajalci se v mnogih primerih branijo plačati delavcu enotedensko ali štiritedensko mezdo za čas 'drugih orožnih vaj, če so se te orožne vaje ponovile tekom istega leta. Prosimo, da vsak tak primer takoj javite centrali, da izposlujemo tem delavcem plačilo dajatev, kakor jim jih dolguje delodajalec za čas orožnih vaj.
plače delavstva. Poštena delavska strokovna organizacija je za podjetje vedno večji plus kakor pa nezadovoljnost med delavstvom, to pa zlasti radi tega, ker se nezadovoljnosti zelo rada pridruži delamržnost. Poglejmo pa še druga podjetja, ki so zavrgla vse dobronamerno mišljene predloge organizacije in imajo kot plačilo za to v svojih obratih same nezadovoljne delavce.
Poglejmo neko večjo industrijsko podjetje na Štajerskem. Lastnik podjetja je Nemec. Pred par leti je bilo delavstvo prisiljeno, da se je poslužilo skrajnih pravic, ki mu jih daje zakon, da je stopilo v stavko. Tudi danes ne pomaga nobena naša prošnja za zvišanje plač. Dogodilo se je celo, da je bil odpuščen brez vzroka iz službe delavec, ki je delal v podjetju nad 40 let. Trdno smo prepričani, da bi bil po sporazumu z organizacijo tudi podjetnik zadovoljen, dasiravno on tega noče uvideti.
Vzemimo še drugo podjetje, kjer je zaposlenih okoli 50 delavcev in hoče biti podjetnik absoluten gospodar vsega delavstva. Na moške delavce je ob vsaki priliki vplival in jim diktiral, koga naj volijo ob času političnih volitev, nad delavkami pa se je spozabil tudi tako daleč, da je zahteval od njih, da
se mu dajo popolnoma na razpolago.
Nekatere so to radi strahu pred izgubo kruha tudi storile. Delavstvo tega podjetja je bilo vsled socialnih prilik prisiljeno stopiti v strokovno organizacijo. Podjetnik se je tedaj pokazal ne samo za vse delavske potrebe nedostopnega, ampak celo brutalnega. Odklonil je vse predloge in vsako izboljšanje plač. Delavstvo takega podjetnika sovraži, dasi bi to ne bilo potrebno, ako bi podjetnik pokazal količkaj razumevanja za potrebe delavstva. Delavstvo tudi prav dobro vidi, da ima podjetnik avto, zdaj pa on odklanja vsako povišanje plač. Delavstvo tudi prav dobro ve, da bo ZZD tista, ki bo kljub momentalnemu neuspehu znala pridobiti in priboriti delavstvu plače, ki bodo zadostovale vsaj za eksistenčni minimum. Čudi pa se po vsej pravici delodajalcu, ki je nekdaj sam z rokami služil svoj vsakdanji kruh, da sedaj nič ne ve, kako mu je bilo, ko so njega drugi izkoriščali. Kako prav bi bilo, če bi razni kratkovidni delodajalci v preveliki skoposti in izrabljanju delovnih moči pogledali vsaj malo v krog svojih boljših tovarišev. Videli bi, da ti poslednji zaradi večje solidarnosti niso gospodarsko propadli. Nasprotno njihova podjetja procvitajo toliko lepše, kolikor bolj pravični so delavstvu.
Po razpustil URS-a
ifofla in zadet razpust
Za razpuščenimi marksističnimi organizacijami pri nas nihče posebno ne žaluje. Po točnih poročilih, ki jih imamo, so celo njihovi člani v več primerih razpust pozdravili z veseljem. Mnogi so bili namreč tam včlanjeni samo zaradi nasilja ker drugače niso imeli miru.
V Sloveniji je bila osrednja marksistična organizacija »Strokovna komisija«. Vse delavske strokovne organizacije, ki so bile v tej Strokovni komisiji včlanjene , so bile istočasno s strokovno komisijo razpuščene. Oblast je njihove prostore zapečatila, njihovo premoženje pa do nadaljnega izročila v upravljanje posebnemu komisarju.
V Strokovni komisiji so bile včlanjene in torej razpuščene sledeče organizacije :
1. Savez metalskih radnika Jugoslavije, oblastni odbor v Ljubljani,
2. Splošna delavska zveza Jugoslavije,
3. Zveza živiljskih delavcev Jugoslavije,
4. Zveza lesnih delavcev in sorodnih strok Jugoslavije,
5. Zveza rudarjev Jugoslavije v Zagorju,
6. Osrednje društvo oblačilnih delavcev na slovenskem ozemlju,
7. Savez monopolskih radnika Jugoslavije, oblastni odbor v Ljubljani,
8. Savez gradjevinarskih radnika Jugoslavije, oblastni odbor v Ljubljani, (razpuščen že poleti z banovo odločbo)
9. Savez privatnih nameščenika Jugoslavije, oblastni odbor v Mariboru,
10. Savez brijačkih in vlasurjarskih pomočnika Jugoslavije, podružnica v Ljubljani,
11. Organizacija hišnih poslov Jugoslavije, podružnica v Ljjubljani.
Iz gornjega je razvidno, da so bili marksisti razcepljeni kar na 11 samostojnih organizacij Pa še to je razvidno iz naslovov posameznih organizacij, kako malo pravega narodnega duha je bilo v njih. Slovensko delavstvo ni imelo niti po naslovu slovenskih strokovnih organizacij. Še manj pa so bile te organizacije slovenske po duhu, ki jih je preveval. Odtujili so se svoji zemlji in svojemu narodu. Izgubili so tako tudi pravico do obstoja.
»Domoljub" o razpustu marksistov
Najmočnejši Sloveski tednik »Domoljub«, ki se tiska okrog 40 000 izvodih, je ob razpustu marksističnih organizacij zapisal sledeče:
»Notranji minister je razpustil delavske strokovne organizacije, včlanje-
Socialni tečaji Delav. zbornice
y Kranju, Tržiču in na Jesenicah
Za poglobitev delavske zavesti in za strnjenost (delavcev v enoten delavski stan, bo priredila Delavska zbornica v Ljubljani v tekočem letu več socialnih tečajev. Prve tri tečaje organizira zbornica za nedeljo, dne 19. t. m. v Kranju, v Tržiču in na Jesenicah. Razpored teh tečajev je sledeč:
KRANJ:
Ob 9: Naša socialna zakonodaja.
Ob 10: Naše delavske organizacije.
Ob 11: Delavstvo kranjskega okraja.
Ob 13: Naša delavska zbornica.
Ob 14: Slovenski delavski stan.
Ob 15: Otvoritev kranjske Ekspoziture Delavske zbornice.
TRŽIČ:
Ob 9: Naša socialna zakonodaja.
Ob 10: Naše delavske organizacije.
Ob 11: Naša Delavska zbornica.
Ob 12: Delavstvo tržiškega okoliša.
JESENICE:
Ob 9: Naša socialna zakonodaja.
Ob 10: Naše delavske organizacije.
Ob 11: Naša Delavska zbornica.
Ob 12: Delavstvo Visoke Gorenjske.
Nekaj novic iz KID
Železarsko podjetje Kranjske industrijske družbe na Jesenicah zaposluje nekaj nad 4.000 delavcev in nameščencev. Družba ima polne roke dela in se trudi, da bi bila čim bolj kos svojim nalogam. Širi obrate in jih izpopolnjuje, da je tako čim bolj neodvisna od inozemstva. V zadnjih letih je postavila moderne plavže, da v njih pretaplja rudo iz svojih lastnih rudnikov, ki jih ima na jugu države. Slišimo pa tudi, da skuša obnoviti stare rudnike pri Sv. Križu nad Jesenicami. Z vsemi temi razširitvenimi deli ustvarja podjetje nove možnosti za delo in seveda tudi za delavski prid.
Dne 19. decembra 1940 je v podjetju zagorela nova visoka peč, nov moderen plavž. Prižiganju plavža so prisostvovali: ban g. dr. Natlačen, načelnik ministerstva g. Mišič, predsednik KID g. VVesten in podpredsednik g. Praprotnik ter še več odličnih osebnosti. G. ban je ob tej priliki izrekel sledečo ča-stitko: Častitam podjetju in delavstvu na važnem gospodarskem uspe-
Naša Industrijska podjetja
Časopis »Jugoslovanski kurir« je objavil podatke o številu naših industrijskih podjetij z dne 1.1.1941. Po teh podatkih smo imeli Jugoslovani začetkom prošlega leta skupaj 3.254 industrijskih podjetij. Po posameznih strokah so bila ta podjetja razdeljena sledeče:
Poljedelska in prehranjevalna industrija ........................906
Gozdarska in drvarska	.	.	.	405
Rudarska industrija	....	125
Kovinska industrija	.	.	. \	206
Kemična industrija	....	188
Usnjarska industrija	....	91
Tekstilna industrija	....	417
Papirna in grafična	....	84
Elektro industrija...................271
hu in želim, da bi ta nova podjetnost uspevala v korist ljudstvu in podjetju ter rastla v gospodarsko moč banovine in domovine.
Predsednik KID, g. A. Westen je ob tej priliki v počastitev tega važnega dogodka v podjetju naklonil 1,500.000 din dograditev moderne bolnišnice v Jeseniškem delavskem revirju.
Kot resno delavsko glasilo pozdravljamo vsako podjetnost, ker ustvarja nove vrednote, daje novo zaposlitev in množi vsakdanji kruh. Poleg tega nas vsaka izpopolnitev domače industrije dela vedno bolj neodvisne od tujine ter nam prihranja mnoge izdatke, ki bi jih mogli brez lastne podjetnosti žrtvovati tujim narodom in državam.
Industrija gradben. Ostale industrije
materij ala
422
139
Prazniki jubilantov. KID je upeljala lepo navado, da vsako leto prireja tistim delavcem, ki so že 40 let v njeni službi posebno počastitveno prireditev. Na tako prireditev povabi delavce, jih pogosti in obdaruje. Prireditve pa se udeležijo tudi vodilni gospodje iz obrata in navadno tudi eden ali drugi od tem menjajo med seboj delavci in ob-upravnih svetnikov. Na prireditvi po-ratni ravnatelji, vodstvo in upravni svetniki svoje spomine na preteklo delo. Mislimo, da bi bilo prav, če bi tudi druga podjetja upeljala take praznike in stare zaslužene delavce še posebej počastila in obdarila, mesto da jih izgarane in izčrpane mečejo na cesto.
Na zadnji prireditvi na čast 40 letnim delavskim jubilantom je podjetje počastilo sledeče delavce: Smolej Janeza, Ravnika Lovrota, Simona La-
Reklama z bombažem ali papirjem?
Razna poročila, časopisna in druga, so že tolikokrat obljubljala bombaž iz tujine in v taki izmeri, da bi morale biti vse naše tekstilne industrije do vrha založene, če bi poročila odgovarjala resnici.
Pred nekaj tedni smo o uvozu bombaža prinesli poročilo Industrijske zbornice, ki odkrito pove vse težave, ki so z uvozom zdužene. Surovin zato ne prejmemo pravočasno in zadosti in naši tekstilni delavci v brezdelju stradajo.
Ko smo s SSSR upostavili diplomatske odnošaje, so naši rdečkarji obetali za nas zlato dobo. Matjuška Rusija nam bo poslala vsega, česar si srce poželi. Čeprav strada sama, bo kakor dobra mati, stradala še bolj, samo da mi pomanjkanja ne bomo trpeli. Sicer pa je po njihovem mnenju neumno verjeti, da ogromna dežela ne bi imela vsega na pretek. Nekateri so zato verjeli, da bomo prejeli od tam vseh suro-
vin in tudi bombaža, kolikor in kadar ga bomo hoteli.
Pretekli so meseci in meseci, hodile so delegacije v Moskvo in nazaj, bombaža pa le ni bilo. Pač! Poslali so baje, vsaj »Slovenski narod« je o tem poročal, dvakrat vzorce bombaža. Potem so zopet potekli meseci in zadnje dni smo v jeseniškem »Tovarniškem vestniku« čitali, da se posrečilo pregovoriti Ruse, da bodo dali nekaj bombaža in neko količino bombažnih odpadkov.« Tudi ta »Tovarniški vestnik« pravi, da ima ruska zemlja vsega dovolj« in da je čudno, da je bilo mali državi treba šele dopovedovati o potrebah. «Mi bi bili veseli, če bi »večno lepa in bogata Rusija« sedaj izpolnila dano obljubo, pa nam poslala vsaj tisto količino bombažnih odpadkov namesto mnogih lažnih propagandistov in brošur. Bomo videli, če se je res posrečilo Ruse pregovoriti, da bodo delali zase reklamo raje z bombažem kakor s papirjem.
zarja, Tičar Janeza, Žvab Antona, Koder Nikolaja, Slamnik Matevža, Iskra Jakoba in Dernič Ivana.
NOVE KOLEKTIVNE POGODBE.
Dne 20. decembra 1940 so podpisab zastopniki podjetja in zastopniki delavskih organizacij dve kolektivni pogodbi. Prva pogodba se tiče sklada za gradbo nove bolnišnice, druga pa dopolnitve pravil posebnega pokojninskega sklada delavstva. Dne 28. dec. so podpisali novo kolektivno pogodbo o draginskih dokladah. Vse tri kolektivne pogodbe so v znatno korist prizadetih delavcev in je pri njih zlasti odlično sodelovala ZZD.
SKRUNJENJE PRAZNIKOV.
Toda pri KID niso samo sončne strani, tudi senčnih je nekaj, nekaj prav grobih. Včasih napravija KID mnogo pompa z raznimi športnimi in kulturnimi prireditvami. Z njimi ubija deset in deset letno delo prosvetnih društev, če prav bi morala vedeti, da bi tistih »njenih« skupnih kulturnih in športnih prireditev ne moglo biti, če bi prosvetna duštva že desetletja ne urila, ne vežbala in ne vzgajala njenega delavstva. Mislimo, da bi bilo bolj prav, če bi podjetje mesto videza svojih prireditev raje podprlo zaslužne stare prosvetne, kulturne in telesno vzgojne organizacije. Tako bi se oddolžilo za usposobljenost, ki jo delavstvu KID daje kultura in izobrazba, katero so zajemali iz idealizma delavcev, ki so po teh društvih brezplačno delali.
Druga reč pa je, kar žali verski čut, t. j. delo ob nedeljah in praznikih, tudi največjih praznikih. Tudi letos je KID skrunila tretji največji praznik v letu: praznik Razglašenja Gospodovega (Sveti trije Kralji). Za tovarno je bil to delaven dan. Zdrav Slovenski narod se po pravici zgraža nad takim ravnanjem. Želimo, da bi vodstvo podjetja tudi samo spoznalo, da to ni prav in bi spoštovalo delavski verski čut ter ga gojilo.
Novi mezdni razredi
skupaj 3.254
Človek bi pričakoval, da naša industrija neprestano narašča. Saj narašča tudi število zaposlenega delavstva. Toda uradni podatki pravijo, da smo imeli začetkom leta 1940. 201 industrijskih podjetij manj v državi, kakor smo jih imeii na počeku prejšnjega leta. Verjetno so se nekatera manjša podjetja vključila v večja in je tako padlo njihovo število.
ne v marksistični centrali: Združenje delavskih sindikatov.
S to razpustitvijo je izvršeno gotovo zel ovažno in potrebno dejanje. Marksizem je krščanstvu, narodnosti in državni zavesti tuj nauk, ki že dolga leta zastruplja in razkraja naše javno življenje ter neti med delavskimi sloji razpoloženje za nasilni družabni prevrat, za revolucijo. Vsa leta po vojni ni slovenski marksizem prinesel ne narodu ne narodni kulturi nobene pozitivne vrednote, nasprotno, povzročil je tako med delavstvom kakor med izobraženimi sloji mnogo nezdravih pojavov. Do razpusta bi moralo priti že davno. Vendar je tudi v tem primeru boljše pozno kot prepozno.
Vendar bo ta ukrep malo učinkovit, če ne bo sledil temu razpustu marksističnih organizacij tudi razpust drugih marksističnih družb, zlasti med inteligenco, med dijaštvom itd. Prav tako ne predvidenega učinka, če bo marksistični tisk še vedno svobodno izhajal in razkrajal narodno zdravje.« Le preveč naravno je, da se bodo marksisti poslej zatekli v razne nestrokovne organizacije in od tam skušali uveljav-lati sebe in svoj razkrajajoči program. Gotovo njihovo časopisje, če bo izhajalo, svoje dosedanje smeri ne bo iz-premenilo. Marksistični strokovničarji bodo hoteli preko tega časopisja in preko nestrokovnih društev uveljavljati svoje strokovničarstvo. Nam ni bilo do obiastvene razpustitve našega marksizma, kjer smo trdno zaupali, da ga bomo v borbi končno sami premagali. Če je pa že oblastveni razpust izvršen, je prav, da se ne ostaja na sredi pota, temveč je treba marksistično delovanje preprečiti v vseh možnih oblikah.
Z veljavnostjo od 1. novembra 1940 je minister za socialno politiko in ljudsko zdravje z naredbo St. štev. 28.628 z dne 1. XI. 1940 na podlagi pooblastila v § 21. zakona o zavarovanju delavcev predpisal nove mezdne razrede.
Namesto dosedanjih 12 mezdnih razredov bo od 1. XI. 1940 samo 9 razredov, ki so označeni z rimskimi številkami I. do VIII. in razred označen z 0.
Nove mezdne razrede, ki so veljavni od
1.	XI. 1940 smo že objavili v štev 49 SD. iz leta 1940.
V mezdni razred z oznako 0 spadajo samo člani, ki so mlajši kot 18 let in zaslužijo na dan največ do 10 din, ter oni vajenci, ki so mlajši kot 18 let, ne glede na višino njihovela dejanskega zaslužka. Vsi drugi člani se uvrščajo v ostale mezdne razrede po višini njihovega zaslužka na dan, teden ali na mesec.
Po § 22. zakona o zavarovanju delavcev se določajo mezdni razredi na temelju vseh prejemkov, do katerih ima uslužbenec po dogovoru pravico, in to dnevnica, plača, stanarina, draginjske doklade za ženo in otroke, dividende in tantieme, pa tudi vsi prejemki, ki jih dobivajo od tretjih oseb, kadar ti prejemki vplivajo na plačo.
NOVA TABELICA DENARNEGA EKVIVALENTA
Med prejemke spadajo tako prejemki v denarju kakor tudi prejemki v naravi. Za prejemke v naravi pa določa ministrstvo za socialno in narodno zdravje ekvivalent,
to je vrednost za določeni prejemek v naravi, izražen v denarju.
Nova tablica denarnega ekvivalenta velja po rešitvi ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje St. štev. 28.626 z dne 1. XI. 1940 že od 1. novembra 1940 dalje za vso državo v vseh postavkah, za katere pristojni ban ni določil drugačnega ekvivalenta.
Za področje OUZD v Ljubljani velja od 1. XI. 1940 sledeča tabela denarnega ekvivalenta prejemkov v naravi:
1. Vsa banovinska mesta, kakor tudi ostala mesta ki so uvrščena po zakonu o državnih, odnosno banovinskih uradnikih, v I. draginjski razred, spadajo po tej tabeli v I. draginjski razred, srezka mesta spadajo v II. razred, vsi ostali kraji pa spadajo v III. draginjski razred.
V I. draginjski razred po zakonu o državnih uradnikih (Sl. list 25/1931) spada samo mesto Ljubljana.
V II. draginjski razred spadajo tale sre-ska mesta: Brežice, Celje, Črnomelj, Dravograd, Gornji grad, Kamnik, Kočevje, Kranj, Krško, Laško, Lendava, Litija, Ljutomer, Logatec, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj, Radovljica, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah.
V III. draginjski razred spadajo vsi ostali kraji.
2. Ako določeni denarni ekvivalent na dan pomnožimo s 6, dobimo tedenski de-
INove dajatve O UZD
narni ekvivalent, s 25 — mesečni, s 300 — letni.
3. Ban dravske banovine je zaenkrat določil ekvivalente za prejemke v naravi za te-le vrste obratov, oziroma uslužbencev;
a) za gostinske obrate I. kategorije:
dnevno: hrana 12 din, stanovanje 3 din
(Sl. list 37 z dne 18 V. 1940);
b) za trgovske pomočnike ter za ostalo višje pomožno osebje;
mesečno: hrana 360 din, stanovanje 60 din (Sl. list 83 A z dne 17. X. 1940);
c) za vse ostale delavce, za katere velja uredba o minimalnih mezdah:
dnevno: hrana 12 din, stanovanje 2 din (Sl. list 79 z dne 1. X. 1940).
Ekvivalenti, določeni po banu, so v zgoraj objavljeni tabeli upošteti.
4. Stanovanje v tovarniški koloniji se v vsakem primeru vračunava v ekvivalent
5. Pri podjetjih z drvmi in premogoko-pih se vračunavajo v ekvivalent drva, odnosno premog, v kolikor ga delavci prejemajo.
6. V prejemke v naravi se vračunava tudi ono, kar prejema zavarovanec za svojo družino.
Za vse ostale prejemke v naravi, za katere s to tabelo ni določen denarni ekvivalent, se morajo rabiti ekvivalenti, določeni po davčni oblasti, če so taki ekvivalenti določeni, sicer pa se morajo odrediti po krajevnih cenah, vendar v sporazumu z davčno oblastjo.
Bolniike podpore	Mezd. raz.		0	1	2	3 1 *		5	6	7	8
	Dnevni Teden. Meseč. Letni	m te G •5 ► M O 1 V C0 N	do 10	do 20	nad 20 do 25	nad 25 do 30	nad 80 do 40	nad 40 do 50	nad 50 do 60	nad 60 do 80	nad 60
			do 60	do 120	nad 120 do 150	nad 100 do 130	nad 180 do 240	nad 240 do 300	nad 300 do 360	nad 360 do 480	nad 480
			do 250	do 500	nad 600 do 625	nad 615 do 750	nad 750 do 1.000	nad 1.000 do 1.250	nad 1.230 do 1.500	nad 1-500 d« "2.000	nad 2.000
			do 3.000	do 6.000	nad 6.000 do 7.500	nad 7.500 do 9 0i'0	nad 9.000 do 12.000	nad 12.000 do 15.000	nad 15.000 do 18.000	nad 18.000 do 24.000	nad 24.000
	Zav. dnev. mezd		10	15	20	25	30	40	50	60	80
Hranarina	dnevno		667 46-75	10— 70—	13-33 9325	16-67 116 75	20— 140—	26-67 186-75	83 33 23325	40— 280—	53— 373 25
	tedensko										
Podp. za porodnice	dnevno		7-50 52-50	11-25 78-75	15— 105—	1875 131-25	2250 157-50	30— 210"—	8750 26250	45— 315-—	60— 420—
	tedensko										
Podpora za dojenje	dnevno		4— 28—	4— 28—	4— 28—	4— 28—	4— 28—	4"— 28.—	4 — 28—	4*— 28-—	4--
	tedensko										
Podpora za dečjo opremo			150—	150 —	150" —	150,—	150—	150—	150—	150—	150"—
						750 —	900—	12r>0-—	1500-—	1800"—	2400"—
Naša borba - naša rast
Mezdno gibanje čevljarskih pomočnikov v Kranju zaključeno
V predzadnji številki našega lista smo povedali, da bo ZZD tista, ki bo zaključila mezdno gibanje čevljarskih pomočnikov in da bo »neznani gospod« končno tisti, ki bo moral popravljati grehe in napake voditeljev in simpatizerjev znanega »delavskega« glasila. V četrtek, dne 9. t. m. se je res vršila na Okrajnem načelstvu razprava med delodajalci in pomočniki ter njihovimi organizacijami. Na razpravi se je pokazalo, da so mojstri sicer utrpeli nekaj škode zaradi stavke, da je pa škoda, ki so jo utrpeli pomočniki, znatno večja.
Pomočniki so prišli v položaj, iz katerega ni bilo drugega izhoda, kakor podpisati sporazum, na podlagi katerega so bile dosežene 18 do 25% višje plače od prejšnjih. Ugotoviti pa moramo, da bi bili pomočniki dosegli isti efekt tudi brez stavke, v katero so pomočniki šli zaradi napačne taktike, ki so jim jo nakazali marksistični voditelji. Pomočniki so šli v stavko tudi zaradi obljubljenih podpor od strani simpatizerjev »Delavske politike«, katerih pa nikdar prejeli niso.
Da se pa »Delavska politika« res ni prav nič resno zavzela za dejanski položaj oziroma izboljšanje socialnih prilik teh pomočnikov, pa dokazuje dejstvo, da je bil ta list še do zadnjega neinformiran
Borba za pravice
Ker se nismo že dolgo oglasili, bi utegnil kdo misliti, da je naše delovanje mogoče zaspalo. V resnici pa podružnica še nikoli ni tako aktivno delovala, kot ravno v zadnji polovici preteklega leta. Vršile eo se večje akcije, katere so tudi delno uspele, nekaj jih je pa seveda ostalo nerešenih.
Pretekli četrtek smo imeli sestanek, ki je bil zelo dobro obiskan. Na sestanku nam je poročal g. Križman, kot delegat centrale, ki nam je v kratkih potezah orisal za vse slovensko delavstvo škodljivo delovanje sedaj razpuščene marksistične organizacije in dokazal, da je po-kret ZZD zgrajen na pravih temeljih, kar delavstvo zelo dobro čuti in v trumah vstopa v našo organizacijo. O doseženih
Dne 2. februarja 1941. na Svečnico, se vrši občni zbor tukajšnje organizacije viničarjev v Mariboru v pisarni ZZD, Delavska zbornica 1. nadstropje, ob 9. uri dopoldne z naslednjim dnevnim redom:
1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora;
2. poročila odbora in nadzorstva;
3. volitev novega odbora in nadzorstva;
4. poročilo zastopn. Zveze iz Ljutomera;
5. predlogi in sklepi; (volitev delegatov za občni zbor Zveze);
6. slučajnosti.
Udeležba za člane je strogo obvezna, pa tudi nečlani radi važnosti poročila zastopnika iz Ljutomera, iskreno vabljeni.
Odbor.
Draginja narašča, življenjske potrebščine se omejujejo. Zato si moramo tudi •mi viničarji naše gospodarstvo nekako prilagoditi novim razmeram na pr. kakor nam poroča »Društvo mali gospodar« katerega odsek se je ustanovil tuli v naši •Zvezi. Zato dragi tovariši viničarji, udeležite se v obilnem številu našega občnega zbora, kjer boste marsikaj slišali za svojo korist.
Odgovor g. Lipovcu
ZAHTEVE SLOVENSKIH VINIČARJEV IN VINOGRADNIKI:
K točki: Maksimiranje oen življenjskim potrebščinam: maksimira se lahko samo to, kar imamo, če žene v koči ni, je še smrt ne more vzeti. Ako je vino res lu-•ksus, ga naj pije tisti, ki ga hoče in more, sega bo pač moralo toliko pridelati, kolikor se ga bo porabilo, drugi svet se naj uporabi za druge koristne kulture, saj se je tudi pri prehodu stare trte na cepljeno trto zelo veliko vinogradov opu-Btilo še več pa viničarij, pa vendar gre.
K točki: Vložitev potrebnega kapitala za obnovo vinogradov: najprvo to. »Slov. gospodar« in »Orač« sta lansko leto pisala, da zemlja naj pripada tistemu, ki jo sam obdeluje. Dr. Tomašič pri banovini Hrvatski je rekel, da bo pomanjkanja šele takrat konec, ko bo zemlja pravično razdeljena. Ce pa po mnenju g. Lipovca radi previsokih viničarskih zahtevk, nizkih
o dejanskih zahtevah delavstva, zlasti pa, da ni imel kontakta z razvojem štrajka in s prizadevanji za likvidacijo istega. To je razvidno iz pisanja tretje številke letošnjega letnika, v kateri ta list napoveduje neka pogajanja za 11. t. m. in spet idruga za 14. t. m. Iz tega zavlačevanja se da sklepati, da je strokovna organizacija, ki je bila razpuščena in si je lastila monopol nad čevljarskimi pomočniki v Kranju, hotela iti s pogajanji in štrajkom v nedogled kljub temu, da pomočniki niso imeli od ničesar več živeti.
Naše gledanje na položaj pa je bilo popolnoma pravilno, namreč, da je treba mezdno gibanje zaključiti čimprej in čim bolj radikalno. Da smo ta svoj načrt tudi uresničili v korist pomočnikov, dokazuje dejstvo, da so pomočniki sami po končanih pogajanjih izrazili tako zastopniku naše centrale kakor zastopniku Delavske zbornice svojo zahvalo za priborjene uspehe ter istočasno svoje začudenje, da je do sporazuma sploh prišlo. Zlasti pa so se čudili, da je bilo doseženo 25% zvišanje, česar vobče niso pričakovali in kar bi se ob sodelovanju marksistov tudi ne bilo zgodilo. Ti bi pač še naprej pritiskali za štrajk in obljubljali podpore, dokler pomočniki ne bi omagali in se brez uspehov vrnili na delo.
tobačnih delavcev
uspehih in akcijah za zboljšanje položaja delavstva in upokojenstva je poroči tudi zastopnik centrale tov. Milharčič.
Sklenilo se je, da se vloži zahtevo na monopolsko upravo, da se dosedanje dnevne draginjske doklade 6.— din zvišajo na 16.— din, kar bi vsaj nekoliko odgovarjalo današnji draginji, in da se zahteva uveljavljenje predlogov, ki so bili iznešeni na anketi v Belgradu, dne 15. in 16. marca 1940 glede izdelave pravilnika za upokojence.
Tudi naše delavstvo v tovarni je sprevidelo, da je edino ZZD tista, ki bo znala delavske zahteve najbolj podpreti In izposlovati zboljšanje položaja. Zato se ni čuditi, ko pokret narašča iz dneva v dan in pridobiva na ugledu in članstvu.
cen vina ter drugih okolnosti, ki po njegovem mnenju izvirajo vse iz prevelikih izdatkov vinogradnikovih, ni mogoče izrabiti dovoljenega kapitala za obnovo vinogradov, naj se isti uporabi za osuševanje močvirnatega sveta od Poljčan do Čakovca, kjer bode zelo veliko dela za brezposelne in potem marsikak kos kruha.
K točki: Uredba javnih del v viničarskih krajih: Po mnenju pisčevem bi se javna dela težko ravnala po času, ki bi ga imel viničar, kajti gorje, da bi šel viničar drugam delat, dokler ima delo na vinogradnikovem posestvu, če bi drugje tudi desetkrat več zaslužil, potem ga čaka za jesen samo še to: viničarija mora biti prazna.
K točki: Prisilna rekvizicija vseh od-višnih živil pač ne bo zadela viničarjev, če bo pa kje kakšna izjema, bo pač dotični rad odstopil svojemu tovarišu, če bo kaj imel.
K točki: Zvišanje minimalnih mezd
prva kolona naj velja odgovor v točki: Vložitev potrebnega kapitala za obnovo vinogradov. Druga kolona; g. Lipovec naj ve, da smo sedaj v dvajsetem stoletju in ne več v sedem- in osemnajstem. Ce se mu pa zdi kakšna zahtevka res pretirana, so pa krive težke današnje razmere ne pa viničar. G. Lipovca vprašam, kakšno vrednost predstavlja pol orala njiv, ki si jih je viničar na največjih krajih sam napravil, mora sam orača plačati, če se sploh orati da, skrbeti za seme in gnoj, katerega mora mnogokje na hrbtu znositi, ter pol orala košenine (vzeto po viničarski naredbi za dva orala vinograda) na kakšnih kamenitih tleh ali pustem svetu, katerega si mora tudi sam gnojiti, cenjeno leta 1936 ne pa danes, ko so izredne razmere, katere pa ne bodo vedno. G. Lipovec, kolika je vrednost v naturalih na tej zemlji in koliko ljudi ter živine se more pri tem živeti? Da bi pa imeli kočarji isto plačilo v vinogradih kot viničarji je pa mogoče samo tam, kjer viničarji nimajo drugega deputata kot stanovanje ali se pa tuji delavci izigravajo kot strokovno nesposobni; mogoče je tudi v krajih, kjer v bližini res ni drugje zaslužka kot pri vinogradih, kar pa je malokje, tamkaj sta pa res siromaka kočar in viničar, ker sta odvisna samo od vinogradov. Pri izjemah pa to: da pa
imajo nekateri viničarji res več zemlje kot po naredbi in tudi več živine, to pa upošteva napreden vinogradnik pri gnoju, ki ga ima pri viničarju, katerega bi sploh za noben denar nikjer drugod ne dobil za svoj vinograd.
K tretji koloni o zvišanju minimalnih mezd to, da pri obnovi vinogradov ne pridejo v poštev samo viničarji, ampak tudi vinogradniki, gostilničarji in trošarine.
V četrti točki četrte kolone: tu se je pa veliko naredilo in se še bo tudi brez naju g. Lipovec.
G. dr. Šijanec in g. Lipovec, sedaj pa začnimo v »Naših goricah« o strokovnem delu viničarjev v vinogradu ne pa s takšno polemiko, ki ne spada v dvajseto stoletje, še manj pa v današnje razmere.
Pohorski viničar.
MOJIM TOV. VINIČARJEM OB NOVEM LETU!
Spet je šlo v zaton eno leto, leto, ki tudi vam ni prizaneslo in je zapustilo pri vas vseh svoje žalostne posledice, katere živo čutite in jih boste čutili še dolgo, dolgo. Tudi upanja, da se bo vaš skrajno slab položaj kakorkoli izboljšal .nimate. S strahom in skrbjo gledate v bodočnost, ki je vsem še zakrita. Dobro se vam ni še nikdar godilo, a v tako skrajno slabem položaju še pač nikdar niste bili. Res žalostno in sramotno je, da mora na stotine in stotine viničarjev trpeti in prenašati glad in pomanjkanje vseh nujnih življenjskih potrebščin ter prezebati v tej strašni zimi v razpadlih kočah v času, ko se drugod silne množine vsega brez potrebe uničujejo. Vprašujete se, doklej bo tako, kdaj bo prišel konec vsega tega gorja. Res vsak, ki ima količkaj srca in sočutja z ubogim, ter vsaj nekoliko pozna vaše razmere, se mora zgroziti ob tem, kar vi sedaj prenašate.
Toda dragi viničarji in viničarke, vašega neznosnega položaja ste nekoliko sami krivi. To trpljenje je mogoče preizkušnja za vas, ker niste znali ceniti pomena vaše Strok, organizacije viničarjev, ki je že ogromno storila za vas in se ravno v tem času neumorno trudi in prizadeva, da Vam vsaj nekoliko olajša vaše silno pomanjkanje. Na tisoče je viničarskih družin in koliko je od teh organiziranih? Nečastno je, dragi viničar, stati ob strani in gledati, ko se drugi trudi za te, da ti pomaga v bedi. Na ta način si pač nikdar ne boste odpomogli. Zakaj bi se morali samo nekateri truditi, da bi potem drugi želi sadove njihovega prizadevanja za izboljšanje položaja. Pravite, da nimate denarja za skrajno nizko članarino. Mogoče, mogoče je res kateri v takem položaju, toda organizacija vam bodi vedno prva, za katero boste z veseljem žrtvovali težko prisluženi denar. So med vami viničarji, ki ne zaslužijo nič več, pa so vendar člani SZV od njene ustanovitve in vzdržujejo svojo organizacijo s svojimi krvavimi žulji, dobro vedoč, da je v slogi moč in da bodo edino po tem izreku kaj dosegli. Nergačev ne rabimo in ne maramo! Ko pa pride sila in ne ve kje drugje iskati pomoči, pa le rad pride po pomoč k organizaciji. Tega več ne sme biti! Vzemite si vzgled po drugih delavcih, n. pr. rudarjih, stavbincih itd., ki v svoji pravični borbi vedno uspejo, ker se pač zavedajo pomena skupnosti. Privzgojiti si morate čut skupnosti in bratske ljubezni ter povezanosti v svoji Katoliški strok, organizaciji. Iskreno bi želel, da bi to storili in s tem boste storili vse. To bi naj bila vaša naloga v tem letu in če izpolnite to, je to največ in najboljše, kar morete storiti. Žalostno je, da se dostikrat tudi tisti, ki vas učijo največjo in prvo zapoved božjo »Ljubi svojega bližnjega« ne ravnajo po njej, kakor da bi te besede veljale samo za vas. Vem, da to slabo vpliva na vas, toda vi morate iti preko tega. Pustite na stran vso medsebojno mržnjo, če ima eden skorjo vašega trdega, s krvjo prepojenega kruha več kot drugi, kako tudi ne prezirati tistega, ki trepeta od mraza in gladu v razpadli koči.
Pa še nekaj bi rad omenil. Dobro poznam vaše mišljenje in naziranje, saj sem sam delal in še bom z velikim veseljem delal med vami za vaš prospeh. Vem, da nekateri pričakujejo pomoč od tam, kjer je nikdar ne bodo dobili. Spomnite se besed akademika g. Stanka Kocipra, ki jih je izrekel o priliki vašega romanja na praznik Brezmadežne v Jeruzalem! Naj vam taki prazni upi minejo za vselej, ker če vam ne bo pomagano od trani domačinov in od vas samih, vam bo tujec še manj.
Zlasti ve, drage viničarke-trpinke v polnem pomenu besede — se s strahoto spominjate prošlega leta, ki je bilo od prejšnje vojne za vas in vaše otroke gotovo najžalostnejše. Žalostne posledice pa čutite najbolj sedaj. Vaši možje in starejši sinovi so bili z večine na orožnih vajah, zlasti v poletnem času, ko je pri vas naj-
hujše delo. Tisti, ki še ni imel prilike spoznati težkega viničarskega dela ve samo toliko, da je to vino, ki ga dostikrat preko mere uživa nekdo nekje pridelal, ne ve pa, da zauživa obenem tudi kri tega, ki je to pridelal — viničarja. Tak nima pojma, kaj se pravi nositi dan za dnem težko škropilnico na do krvi in mesa oguljenih ramah in hrbtu. In vse to je doseglo preteklo leto vas, izmučene viničarke, in vaše nedorasle otroke. Povrh vsega pa ste morale poslušati in vdano prenašati vsa šikaniranja vaših gospodarjev, kot da ste ve krive, če ni moža-viničarja doma. Ve ste spet, ki morate s svojimi otroci sedaj gla-dovati, ker ni bilo vaših mož, ki bi z mlač-vo zaslužili tistih par mernikov ječmena za najhujšo silo. Naj vas pa navdaja zavest, da ste tudi ve doprinesle svoj delež in ga še doprinašate za svojo domovino, mogoče bolj kot kdo drugi!
Vi vsi pa se trdno oklenite svoje SZV, podpirajte jo pri njenem plodonosnem delu, ker boste edino na ta način res dosegli, da se vam vaše življenje izboljša, da ne boste vedno le stroj, ki z njim vsak poljubno dela, da ga po izrabi odvrže. Zavedajte se svojih pravic kakor tudi svojih dolžnosti in potom vaše strpnosti, skupnosti in medsebojne ljubezni se bodo vaše upravičene težnje gotovo uresničile. Morajo se!
AKCIJA ZA PREHRANO VINIČARJEV
Viničarjem vsled slabe letošnje letine grozi največja beda. Viničarske plače so skrajno nizke, borba za zvišanje teh plač pa je zlasti otežkočena zaradi slabih pridelkov v vinogradih. Zimski čas je zato še prav posebno neprikladen.
V srezih Ljutomer, Ptuj, Maribor desni in levi breg, je nad 7.000 viničarskih družin, katerih prehrana je odvisna sko-ro izključno le od zaslužha pri vinogradniškem delu. Nad 32.000 oseb gleda tako s skrbjo v mrzle zimske mesece. Pretežna večina nima hrane niti za 1 mesec, nima pa tudi kredita pri trgovcih. Kje drugje tudi ne more dobiti denarja na posodo, da bi se prerinili čez najtrše mesece.
Delavska zbornica v Ljubljani je zato s posebno vlogo zaprosila kr. bansko upravo, da prehrani viničarjev posveti posebno pažnjo. Iz narodnostnega in socialnega vidika je takojšnja akcija za preskrbo viničarjev nujno potrebna. Upamo, da bo kr. banska uprava, ki je doslej v vsakem slučaju pokazala svoje razumevanje za predloge Delavske zbornice v svrho zaščite delavskih slojev, v okviru razpoložljivih sredstev izvedla in podprla tudi to akcijo v pomoč stradajočim viničarjem.
Maribor
Meseca decembra 1.1. se je ustanovila v Ljubljani Zveza tekstilnega delavstva, katere sedež se je prenesel v Maribor. Zveza je imela že več sej ožjega odbora, v nedeljo, dne 12. jan. t. 1. pa širši sestanek, katerega so se udeležili zaupniki vseh mariborskih tekstilnih obratov. Na tem sestanku se je obraval novi osnutek kolektivne pogodbe, ter druge važne aktualne zadeve tekstilnega delavstva. Sklenjeno je tudi bilo, da se bodo v tem mesecu vršili sestanki tekstilnega delavstva za vsak obrat posebej, kjer se bodo takoj ustanovile podružnice, radi uspešnejšega in koristnejšega delovanja, nato pa bo sklicana seja širšega odbora, katere se bodo udeležili delegati iz vse Slovenije in bo ob tej priliki tuldi veliko zborovanje tekstilnega delavstva.
Sestanki in zborovanja
SOBOTA 18. JANUARJA:
LIBOJE: sestanek ob 4. uri popoldne, Keramična tovarna.
TRBOVLJE: članski sestanek ob 4. uri popoldne v Društvenem domu.
NEDELJA 19. JANUARJA:
SOTESKA: občni zbor ob 13. uri.
ŽIRI: občni zbor ob 15. uri v Občinskem domu.
GRACNICA: občni zbor ob y29. uri.
TRBOVLJE: Strokovna zveza rudarjev, širša seja ob 15. uri.
NOVA ŠTIFTA: sestanek ob 10. uri. Gostilna Golob.
SOBOTA 25. JANUARJA:
GRIŽE: občni zbor ob 16. uri.
NEDELJA 26. JANUARJA:
RIBNICA: občni zbor ob 9. uri.
SEVNICA: sestanek ob 8. uri v Slomškovem domu.
SENOVO: občni zbor ob 9. uri.
VELENJE: občni zbor ob 14. uri v Rudarskem domu.
ROG. SLATINA: občni zbor.
SREDA 29. JANUARJA:
M. SOBOTA: občni zbor ob 17.uri.
Viničarji
Rogaška Slatina
V nedeljo, dne 12. jan. 41. se je vršil po sv. maši lepo obiskan sestanek naše podružnice ZZD v dvorani Prosvetnega društva pri Sv. Križu. Na sestanku je poročal o potrebi strokovne organizacije za delavstvo, o njenem namenu in programu, tov. Mastinšek, ki je zastopal tudi centralo. Iz njegovih izvajanj smo videli, da delavci brez stanovske strokovne organizacije res ničesar ne pomenimo in se je bomo še bolj oklenili. Na novo je zopet pristopilo 15 delavcev. Tovariši, vse tiste, ki še niso organizirani, privedite v naSo kat. delavsko strokovno organizacijo in videli boste, da uspehi ne bodo izostali. Med nami ne sme biti nobenega, ki nebi bil strokovno organiziran. V nedeljo, dne 26. januarja 1941 se vrši po maši ob 10 uri dopoldne občni zbor naše podružnice ZZD v dvorani Prosvetnega društva pri Sv. Križu. Udeležba je za vse člane in članice obvezna, pripeljite pa s seboj tudi svoje znance in prijatelje, da bodo slišali poročilo o našem dosedanjem delu.
EC2 — Ljubljana
Uprava posmrtninsko podpornega fonda ZZD podrunica ECZ sporoča vsem svojim članom, kakor tudi ostalim tovarišem, da je dne 7. jan. 1941. preminul Ažman Aleksander, sin uslužbenca ECZ, Ljubljana.
Pogreb se je vršil dne 8. I. ob 16. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče farne cerkve Vič.
Imenovanega priporočamo v tiho molitev, staršem pa izrekamo naše iskreno sožalje.	Uprava	fonda.
ZAHVALA
Podpisani Ažman Jože, voznik ECZ v Ljubljani, se tem potom lepo zahvalim za prejeto izplačilo iz blagajne posmrtninsko podpornega fonda v svrho poravnave pogrebnih stroškov za svojim umrlim sinčkom Aleksandrom. Obenem priporočam še ostalim tovarišem, kateri še niso člani tega humanitarnega fonda, da to store čim prej, ker smrt ne čaka in ne izbira.
Ljubljana, dne 8. I. 1941.
Ažman Jože, 1. r.
Celje
Kraljevska banska uprava je registrirala in s tem priznala kolektivno pogodbo, katero je sklenila ZZD Celje za čevljarje. Sedaj, tovariši čevljarski pomočniki, na vsakem posebej je važno, da pazite na točno izvajanje kolektivne pogodbe. Le tako boste imeli od nje pravo korist.
Poročil se je tovariš Pajtler Vinko. Zvestemu tovarišu želimo v novem stanu vso srečo in obilo božjega blagoslova!
Velenje
V nedeljo, dne 29. decembra 1940. se je vršil nad vse dobro obiskan rudarski sestanek ob dveh popoldne v Rudarskem domu. Tov. Zajc Vekoslav, član upravnega Odbora Delavske zbornice, je otvoril sestanek ter pozdravil vse navzoče. V uvodnih besedah se je spominjal prerane smrti pokojnega dr. Antona Korošca. Orisal je Njegove zasluge, da se je ohranil ljubi mir v naši državi in da živimo v prijateljstvu z vsemi sosednimi državami. Videli smo, kako je bilo vse ganjeno in marsikomu se je utrnila solza iz oči, predvsem izmed starih, osivelih rudarjev, ki so poznali 'delo pokojnega voditelja slovenskega naroda.
Nato je prešel govornik na dnevni red rudarske pokojnine ter prečital vse spomenice o delu za stare in nove pokojnine. Zrli smo stare, upognjene, sivolase tovariše rudarje, s katerimi smo še pred nekaj leti skupaj garali, a danes so v pokoju in uživajo tako pokojnino, da se ne da živeti ne ne umreti...
Delavstvo je pripravljeno žrtvovati za povišanje pokojnine primerne prispevke, samo da bo tudi primerno pokojnino dobivalo na stare 'dni in ne bo treba še beračiti. Ne samo dosedanji upokojenci, tudi bodoči, ki pridejo na vrsto, morajo dobivati za svoje delo primerne pokojnine. Zenačiti se morajo vsi upokojenci v eno vrsto pokojnin ter vsem enako zvišati, tako kot so si zaslužili, da ne bodo sramotno od gladu konec vzeli. Delavec je dal vse moči podjetju, je trpel, plačeval prispevke, naj tudi na stare dni živi pošteno, dokler se zopet ne povrne v večni rov — v hladni grob.
Ustanovil se bo tudi podporni fond za slučaj bolezni ter vpeljal novi red plačevanja četrtletno v naprej, ker pri dosedanjem mesečnem plačevanju so člani preveč zaostajali s prispevki in so potem težko poravnali dolgove, vrhutega pa se Jim je še list ustavil, ker niso članarine v redu plačevali. Na tem sestanku je prišlo do novega razumevanja o disciplini in potrebi združevanja ter so v glavnem vsi člani svoje zaostanke v redu poravnali ter se odločili, da mora v letu 1941. priti novi red v velenjsko organizacijo. Pri-
stopilo je tudi lepo število novih članov k organizaciji.
Občni zbor ZZD v Velenju pa se bo vršil v nedeljo, dne 26. januarja ob dveh popoldne v dvorani Rudarskega doma na rudniku Velenje, na katerega pride - poročat tov. Albin Breznik iz Ljubljane. Tovariši in tudi drugi, pridite v obilnem številu!
Slatina Radenci
V nedeljo, dne 5. januarja je bil redni občni zbor naše podružnice ZZD, ki danes združuje vse zdraviliške delavce iz obratov Petanjci, Radenci in Boračeva. Udeležba na občnem zboru je bila lepa in to priča, da se slatinsko delavstvo močno zaveda svoje strokovne organizacije. Predsednik tov. Haložan je občni zbor otvoril in vodil. Med poročili odbora je bilo najvažnejše poročilo blagajnika tovariša Horvata o gospodarskem stanju podružnice. V tem poslovnem letu je podružnica dobro poslovala in si je svoje premoženje tudi dvignila. V tem gre vsekakor glavna zasluga vestnosti in skrbnosti blagajnika.
Pri volitvah so bili izvoljeni tako, da je v odboru, v namestništvu in v nadzorstvu enakomerno zastopstvo vseh treh obratov: Radenci, Boračeva in Petajnci. Predsednik tov. Haložan Franc, podpredsednik Horvat Franc, tajnica Janoš Mimika, blagajnik Horvat Jože, gospodar Novak Matija. Namestniki: Vogrinčič Roza, Seršen Franc in Šoštarič Marija.
V nadzorstvo pa Štefanec Janez, Košar Ivan in Mauko Franc.
Ptuj
Na praznik Sv. Treh kraljev je bil občni zbor naše podružnice ZZD. Društvena dvorana v minoritskem samostanu je bila polna delavcev in delavk iz različnih ptujskih podjetij. Predsednik tov. Lazar Ferdo je občni zbor otvoril in vodil. Od odbora so poročali tov. Kojc kot tajnik, tov. Žgeč kot blagajnik, tov. Lazar kot predsednik in tov. Klinc za odsek gradbenih delavcev. Pri tajnih volitvah na list ke je bil izvoljen kar po funkcijah sledeči odbor: predsednik tov. Prosenjak Janez, podpredsednik Klinc Anton, tajnik Kojc Franc, blagajnik Zgeč Ivan, odborniki pa: Horvat Ivana, Lovrenčič Jakob in Sakelšek Avgust. Kot namestnik tajnika je bil izvoljen absolvent socialne šole DZ tov. Perc Jožef. V nadzorstvo pa; tov. Lazar Ferdo, Paulič Anton in Korošec Štefan.
Senovo
Ze dolgo se nismo oglasili. Stopamo v novo leto, v katerem nas čakajo težke naloge, dasiravno nismo tudi v starem letu roke navzkriž držali in vedno delali za zboljšanje rudarskega položaja. Posebno hvalo moramo priznati Delavski zbornici, katera je dajala iniciativo po našem rudarskem odseku, da so se še kolikor toliko plače rudarjem dvignile. Seveda tudi ZZD je bila pri vseh teh akcijah aktivna.
Z ustanovitvijo strokovne zveze rudarjev ZZD, katere sedež je v Trbovljah, smo zopet naredili korak naprej. Rudarji, zavedajmo se, da TPD sama od sebe ne bo nič položaja rudarjem zboljšala. Da se o vseh vprašanjih pogovorimo, sklicuje podružnica ZZD na Senovem rudarski sestanek, na katerem bo govoril zastopnik centrale in pa naš agilni tovariš Adolf Jesih iz Trbovelj. Vabimo vse naše člane in pa ostale rudarje, da se dne 26. t. m. ob 9. uri dopoldan v rudniški restavraciji udeleže tega rudarskega sestanka.
Žiri
Občni zbor naše podružnice se vrši v nedeljo, dne 19. t. m. ob 3. uri popoldne v občinskem domu. Vabimo nanj vse naše prijatelje in člane.
Pobrežje
V nedeljo 5. januarja je imela naša podružnica svoj II. redni letni občni zbor v dvorani Slomškovega doma na Pobrežju, ki je bil prav dobro obiskan.
Tov. predsednik Frangeš Ivan otvori ob
4.	uri popoldne občni zbor, pozdravi vse navzoče, predvsem zastopnika centrale tov. Rueha iz Maribora, ugotovi sklepčnost in preide na dnevni red ter prosi tov. tajnika, da prečita zapisnik prvega občnega zbora.
Tov. Lešnik prečita zapisnik zadnjega občnega zbora, ki se soglasno sprejme. V poročilih odbora poroča tov. predsednik o akcijah, ki jih je imela naša podružnica in omenja tudi mezdno akcijo z občino Pobrežje in sklenitev kolektivne pogodbe. Vabi pa vse delavce, Ida naj trdno stojijo za organizacijo in z njo tudi sodelujejo.
Tov. tajnik pa poroča, da je odbor imel v preteklem poslovnem letu 14 sej in da so bili 3 članski sestanki. Dopisov je bilo 108. Od teh 56 prejetih in 53 odposlanih. Tov. blagajnik pa poroča o precejšnji aktivi naše blagajne.
Član nadzornega odbora tov. Holz pa
poroča, da je stanje blagajniških knjig v redu in da je poslovanje poidružnica vršila v najboljšem redu.
Tov. Rueh Riko pa je pozdravil naš občni zbor v imenu centrale ZZD v Ljubljani in okrožja v Mariboru. Povdarjal je v svojem govoru delo naše organizacije, njeni številčni moči in poudaril, da je zveza združenih delavcev najmočnejša Strokovna organizacija na slovenskih tleh. Zaključil je svoj govor z bodrilom za novimi uspehi in požrtvovalnim delom za svoje delavske pravice.
Sledile so volitve novega odbora in je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Frangeš Ivan, podpredsednik Lesjak Metod, tajnik Lešnik Jože, blagajnik Vidovič Ivan, gospodar Štilc Jože; odborniki: Holz Anton, Kocpek Vinko, Mislej Vinko, Grašič Vinko in Lužnik Franc. Nadzorni odbor: Melaher Jože, Svenšek Ivan, Miklavžič Jože in Kovačič Alojz.
Tov. Melaher Jože pa je predlagal, da z današnjega občnega zbora pošljemo udanostne pozdrave novemu narodnemu voditelju Dr. Francu Kulovcu, kar so prisotni soglasno potrdili.
Ker je bil dnevni red izčrpan zaključi novo izvoljeni predsednik občni zbor in povabi vse članstvo, predvsem pa odbor k složnemu delu za napredek naše organizacije.
Murska Sobota
Naša podružnica ZZD se je s 1. januarjem 1941 preselila v svoje nove prostore na Aleksandrovi cesti (v staro kavarno hotela Dobrai). Uradne ure bo podružnica imela kakor dosedaj vsako sredo od 5—7 ure popoldan.
Pozivamo vse člane ZZD, ki še nimajo svojih legitimacij, da iste dvignejo med uradnimi urami pri podružnici. Obenem prosimo vse člane, da poravnajo zaostalo članarino, ker je vsled vpeljave novih obračunov podružnica obvezna vsak mesec sproti nakazovati članarino centrali za vse člane.
V mesecu januarju se bo vršil občni zbor naše podružnice, na kar že danes opozarjamo vse člane. Čas občnega zbora bomo pravočasno objavili. Vabimo tudi delavke iz Cvetičeve tovarne, da si sestavijo svoj odbor in nam ta odbor predložijo do občnega zbora.
S 1. januarjem t. 1. je začela poslovati tudi knjižnica delavske zbornice, katero upravlja naša podružnica ZZD. Knjižnica se nahaja v prostorih podružnice in je Odprta vsako sredo od 5 do 7 ure popoldne in vsako nedeljo in praznik od 9 do 11 ure dopoldne. Vabimo vse delavce kakor tudi ostale kroge, da se knjižnice pridno poslužujejo. Knjižnica je ena največjih v našem kraju in bo imela na izbiro vse knjige vseh sodobnih pisateljev.
Ker prihaja zmiraj več protestov od strani delavstva gleide tega, zakaj nima naša podružnica v občinskem prehranjevalnem odboru nobenega zastopnika, prosimo odbor za zimsko pomoč, da povabi zastopnika naše organizacije v ta odbor, da bo zastopal interese delavstva.
Vsem tistim, ki se zanimajo za Stavbno zadrugo sporočamo, da dobijo vse informacije v Kmečki posojilnici. K zadrugi lahko pristopi vsaka fizična in ju-ridična oseba. Delež znaša 50 din. Jamstvo je petkratno. Kakor smo že poročali, bo zadruga že prihodnjo spomlad začela z zidavo. Ker je zanimanje za zadrugo veliko in bo zadruga mogla ustreči željam članstva, po lastnih domovih, samo po vrstnem redu, vsled tega vas vabimo, da se čimprej včlanite v našo zadrugo in tako pridete Ido lastne strehe.
Sladki vrh
Komaj poteka mesec dni, kar smo izgubili našega dobrega tovariša Jeza Franca, nas je zopet zadela bridka usoda. Dne
5.	januarja je za vedno zatisnil svoja trudne oči ter zapustil to solzno dolino tov. Divjak Ivan. Na zadnji poti smo ga spremili dne 7. januarja z društveno zastavo. Godba papirničarjev je v sprevodu igrala žalostinke. Pri odprtem grobu se je od pokojnega v lepih besedah poslovil duhovni vodja naše podružnice g. župnik. Vršič. Kako zaveden katoličan je bil, priča dejstvo, da je vedno prebiral katoliške časopise ter se kazal pri vsaki priliki za vernega katoličana. Kljub temu, da je bil zadnje čase vedno bolehen, je rad zahajal na naše sestanke. V tovarni papirja je bil zaposlen skoraj 40 let kot kurjač. Do svojih sodelavcev je bil vedno vljuden in ni poznal nikake zahrbtnosti. Zapušča užaloščeno ženo in dve hčerki. — Počivaj v miru, dragi tovariš, mi vsi, tvoji sotrpini, se te bomo spominjali v molitvah!
Vse ostankarje, ki so še dolžni na članarini za leto 1940, prosimo, naj jo poravnajo, da bomo imeli do občnega zbora vse obračune v redu.
Sevnica
Seja širšega odbora sevniške podružnice ZZD bo v nedeljo, dne 19. januarja pri tov. Obrču ob 14. uri popoldne, sestanek naše podružnice pa bo dne 26. januarja ob 8. uri dopoldne v Slomškovem domu. Ta sestanek je za vse člane obvezen in pride nanj tudi zastopnik centrale. Na ta sestanek vabimo naše še nevčlanje-ne somišljenike. Pred leti, ko se je ustanavljala naša podružnica, so nasprotniki nazivali našo organizacijo za mlado drevo, ki ne bo ozelenelo in ne bo videlo spomladi. Toda zgodilo se je drugače. Naše drevo ni samo ozelenelo, ampak tudi rast-lo in rodilo sadove. Naša podružnica se je borila in se še bo neustrašeno borila za delavske pravice.
Spomladi gre sadjar gledat svoje drevje in ga precenjuje, ali bo to ali ono drevo še sposobno življenja. In tisto drevo, ki ne kaže več dovolj moči za življenje, zaznamuje s sekiro. Nato gre domov in naroči tam ljudem, da zaznamovano drevo posekajo. Tako je tudi naša državna oblast pregledala delavske organizacije in ugotovila, da niso več vse zmožne boriti se za delavski stan. Zato pa je tiste organizacije, ki niso bile več zmožne življenja — posekala. Pri posekanem drevesu je treba paziti, da ne bi iz preostalih koreninic začeli rasti novi poganjki. Tako je treba pri posekanih delavskih organizacijah paziti, da ne bi njih člani začeli po hodnikih in tovarniških prostorih snovati novih organizacij, ki bi se od posekanih ločile samo na ime.
Dne 7. jan. se je prvič sestal k seji prehranjevalni urad naše občine, ki je sestavljen iz naslednjih: predsednik g. Slavič, župan mestne občine; g. Ivančič, član uprave mestne občine; g. V. Vilar, zastopnik trgovine; g. F. Magdič, načelnik Kmetijske blagovne zadruge; g. Škrjanec, zastopnik obrtnikov; Košnik Jožef, zastopnik viničarjev; Kuplen Ivan, zastopnik ostalega delavstva.
Po sprejetju pravilnika in raznih drugih formalnosti je odbor predvsem razpravljal o najetju posojila in nabavi prehrane. Sklenilo se je, da se najame 100 tisoč din posojila ter se takoj naroči en vagon krušne moke, ki že zelo primanjkuje in je ni mogoče nabaviti pri trgovcih. Določile so se tudi trgovine, kje bo v bodoče ta moka naprodaj. Nadalje bo blagovna zadruga nakupila pri kmetih v okolici za en vagon koruze, ker jo je že zelo težko dobiti zaradi raznih špekulantov in njih mešetarjev, ki ženejo cene vedno navzgor ter tako podražujejo koruzno moko, ki je skoraj edina prehrana viničarjev. Odbor je sklenil, da bo ukrenil vse potrebno, da v našem kraju ne bo
pomankanja.
Prodam parcelo
sestoječo iz njiv in travnikov ca 8690 m2 za ceno 70.000 din pri veliki cesti — poleg je tudi voda za izkoriščanje.
MAK LENART
GABERSIiO 20
p. Trbovlje II.
List izdaja konzorcij: Jonke Jože, Ljubljana. — Urejuje: Križman Andrej, Ljubljana — Za uredništvo: Pirih Milko, Ljubljana. — Za Misij, tisk.: A. Trontelj, Grobi j