34. številka. Ljubljana, v ponedeljek 12. febrnvarja 1900 XXXIII. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežela toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od štiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12. »Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna Tiskarna" telefon št. 85. Subvencionirani švindel. Dr. Šušteršič je same jeze postal božjasten. V petek in soboto je bljuval na nas ogenj in žveplo in s svojim lesenim mečkom kar besno mahal krog sebe, ker smo ga potipali za tisto žilico, kjer je najbolj občutljiv, ker smo nekoliko odgrnili zastor, za katerim „deluje" njegova „Gospodarska zveza". Na napade in osebna natolcevanja, s katerimi je dr. Šušteršič prepletel svoje članke, dobi od druge strani in na primernem mestu primeren odgovor in sicer tak odgovor, da si ga zapomni, kakor si bo ■vse žive dni zapomnil zaušnico, ki jo je njemu in njegovim pajdašom dalo sloven sko ljudstvo na občnem zboru kmetijske družbe. Mi se hočemo danes le nekoliko pomudili pri njegovem opravičevanju z izdajstvom občenarodnih interesov pribera-čene subvencije 3000 gld. „Gospodarski zvezi". Šušteršič imenuje to šarlatansko društvo „najpomenljivejšo in najboljšo gospodarsko napravo, katero Slovenci sploh imamo". Če bi hotel kdo dr. Šusteršiča po tem fenomenalno bedastem izreku soditi, bi moral misliti, da ni zdrav. „Gospod, zveza" je pač za osebo dr. ivana Šusteršiča na;-puffieiiijivcjstfi in najboljša gospodarska naprava, dejanjski pa nima druzega pomena, kakor da je v njej osredotočen ves tisti brezstidni švindel, ki se splošno imenuje katoliška organizacija in ki se bo končal s katastrofo, pri kateri bo mnogo ljudi jokalo, smejal pa se bo le dr. Šušteršič. V uradni izjavi c. kr. kmetijske družbe, ki smo jo zadnjič citirali, je bila pojasnjena samo škandalozna manipulacija z umetnimi gnojili. Takih manipulacij pa ima „Gospodarska zveza" še več na vesti. Znano je n. pr. kakšno blago se je na njeno posredovanje poslalo iz Kranja v Bohinj, in znano je tudi, kaj je njen pokojni uradnik pripovedoval o bilancah, ki jih je za razna konsumna društva in za razne posojilnice falsificiral in znano je končno da ta „Gospodarska zveza" ku puje blago kakor najbomejši krošnjar, v tem ko hoče biti založnik manjših trgovcev. „Gospodarska zveza" nima druzega pomena, kakor da se iz nje organizujejo konsumna društva in razne majhne posojilnice, da je prevzela vodstvo v gospodar skem boju v naši deželi, ter da ima nadzorstvo nad tistimi gospodarskimi napravami, pri katerih si sicer razni podjetni maziljenci polne žepe, katera pa so osnovana na nereelni, podlagi, katera delujejo z nepoštenimi sredstvi in iz katerih se ljudstvo sistematično ščuje in demoralizuje. S pošteno zadružno organizacijo nima „Gospodarska zveza" ničesar opraviti, in zato je naravnost škandal, da vlada to društvo iz državnih sredstev podpira. Ta Škandal je toliko večji, ker je vlada dala znatno podporo organizaciji, katero ona sama spoznava za slabo. Ravno tedaj, ko je dr. Šušteršič dobil izplačanih onih 3000 gld, sta izšli dve vladni naredbi, ki obsega ta naravnost uničevalno obsodbo kranjske klerikalne organizacije. Prvo je izdalo poljedelsko ministrstvo. To mini strstvo, ki je „Gospodarski zvezi" nakazalo 3000 gld, obsoja v svoji naredbi z vso odločnostjo kupčevanje s kolonialnim in ma-fakturnim blagom, torej tisto stroko, ki jo klerikalna organizacija z „Gospodarsko zvezo" skoro izključno goji. Drupo narečen pa je izdalo pravosodno ministrstvo, in ta naredba obsega taka določila, da bi bilo hipoma konec vsi gospodarski organizaciji klerikalne stranke, da bi klerikalna društva čez noč izginila, če bi se rečena določila mogla vporabiti na že obstoječe zadruge. Ako je vlada dala podporo taki organizaciji, katero ona sama obsoja, potem je več kakor očitno, da je hotela s to podporo privezati nase klerikalne poslance, da je dala podporo iz političnih nagibov. Zato pa vnovič z vso odločnostjo protestujemo proti dovolitvi tacih podpor klerikalni strankarski organizaciji, ki z državno podporo uprizarja gospodarski boj in ki se upa nastavlja-i trgovcem in obrtnikom revolver na prsi ter jim groziti, če se ne uklonijo gospodarskim šarlatanom, da se bode nadaljevalo z ustanavljanjem konsumnih društev. Kutnogorske epistole. (Po Havličku priredil za misleče Slovence J. F.) Klerikalizma ni . . .? (Dalje.) In slednjič je znano, da je klerikalno časopisje veliko bolj razširjeno med priprostim ljudstvom, ko svobodomiselno. In vendar ne gre . . . Ah, to je žalostno tembolj, ker si inteligenca še celo ne da nič dopovedati in ker rode" prepovedi le nasprotni uspeh. Kar se mene tiče, moram biti odkritosrčen, g. urednik, da se me ne bo sodilo z napačnega stališča. Komaj par mesecev je, kar čitam redno Vaš list, ravno tako „Rodoljuba" in .Rdeči Prapor", torej se nisem mogel tako hioro „pohujšati". Kar sedaj pišem, napisal bi lehko, predno sem začel čitati te liste. Tudi nisem Vaš političen pristaš, g. urednik, kakor se tudi v mnogem ne morem strinjati z drugimi ne-klerikalnimi časopisi, izbral sem si pa ven dar Vaš list za svoj referat, ker ga ne bi razun aR. Pr." najbrže nikdo drug priobčil, ker je prvi izmed one četvorice, ki se z odkritim vezirjem bori zoper klerikalizem in najkrepkejše poteguje za svobodomiselne ideje, in ker je slednjič najbolj razširjeni Toda napram temnim stranem naše duhovščine, napram njenemu bolnemu, gnji-lemu izrastku — klerikalizmu, ne morem ostati indiferenten. Klerikalizem nastopa sicer i v drugih verah in cerkvah, toda mene zanima v prvi vrsti katoliški klerikalizem, o katerem govore naslednje epistole. I. Kdor si je enkrat svobodo in pravo človeštva napisal na svojo zastavo kot geslo, kdor se je enkrat začel bojevati proti vsaki samovoljnosti, proti vsakemu pritisku, ta ne sme morda samo v nekaterih prilikah zahtevati svobode in prava, a v drugih zopet ne, kajti jedna krivica rodi na tisoče drugih krivic, a jedna samovolja zruši tisočera prava. Kakor ne more v političnem in narodnem življenju obstajati svoboda in pravo brez resnice, tako tudi ne v verskem živ- ljenju ; in posebno v naših časih mora vsaki, kdor hoče kaj prispevati, da se porazi posvetni absolutizem, bojevati se naprej proti cerkvenemu absolutizmu. Imajoč še vedno ogromni vpliv med priprostim ljudstvom je poslednji glavna opora prvega, eden z drugim greši, eden brez druzega ne more biti, in prvi se gotovo zruši, če se drugega otresemo. Da je temu tako, spoznamo lahko, če se le ozremo okoli sebe, a tudi zgodovina nas pouči o tem. da se nobeden posvetni absolutizem ni čutil krepkega in varnega toliko časa, dokler ni utrdil in okrepčal i svojega bratca. Vero si moremo deliti le na dva dela, namreč v pravo, odkrito, in v nepravo, hinavsko vero. Pravoveren je le tisti, kateri to, kar pripo-znava pred svetom, tudi v srcu svojem resnično veruje; neprava vera pa je tista, katera se kaže le pred svetom, v srcu je pa ni. Taka jeinostavna razdelitev vere se mi zdi veliko važnejša in koristnejša od one, katero rabi cerkev. Jaz vsaj ne bi nikdar rekel, da je oni katolik pravoveren, kateri je sicer krščen, in kateri se udeležuje vseh tijiJsKiii O'ji'idov, t* . &~¥xrt( t o /■>_ o veruje, po dragi strani pa sem preverjen, da je n. pr. oni mohamedanec pravoveren, kateri se trdno drži zapovedij svoje vere. Gotovo stojita si bližje dva odkritosrčna spoznavalca različnih ver, ko dva spoznavalca iste vere, izmed katerih je eden odkrit, resničen verni k, drugi pa hinavec. Za pravo vero nastane šele takrat najugodnejša doba, kadar zavlada med verniki naj veča toleranca, kadar se vera popolnoma loči od vsakršnih državnih javnih zadev. Dokler se meša p o -svetna moč v božje zadeve, dokler nese to kake dobičke, če se kdo pri-poznava h kaki določeni veri: do tedaj bo prava vera vedno topla, kajti hinavci, kateri sami nič ne verujejo, bodo v imenu vere preganjali poštene, verne lj ud i. Zagrizen klerikalni sofist bi temu LISTEK. Prvih tisoč. (K jutrišnji 1000. predstavi »Dramatičnega društva.) Dne 24. oktobra leta 1867. je bilo, ko je v dvorani čitalnice ljubljanske dalo mlado „Dramatično društvo" svojo prvo predstavo. Že v novembru leta 1866. so se sešli nekateri rodoljubi, želeči, da se začne tudi v Ljubljani z rednimi slovenskimi predstavami, in to v deželnem gledališču, v katerem je z redkimi izjemami vla dala nemška muza. Pač se je semtertja dogodilo, da je našla kaka slovenska, ali bolje rečeno po slovenjena igra pot na potujčeno ljubljansko gledališče, a bile so le redke izjeme, prave bele vrane, ako izvzamemo konec 18. stoletja, ko se je pojavila prvič „Shu-panova M i z k a" (1789) in nekatere druge igre v Zoisovi dobi, in pa žal le kratko dobo narodnega probujenja po dolgem mrtvilu v letih 1848.—50., ko je „Slovensko društvo" priredilo nekaj predstav in se je rodila misel ustanoviti gledališko društvo s stalnimi slovenskimi igralci. Enako slamnatemu ognju je splamtelo tedanje navdušenje, a mrzle sape reakcije so kmalu zamorile vse. Šele ko se je rodila čitalnica ljub ljanska, pričele so se na sv. Štefana dan lt ta 1861. zopet slovenske diletantske predstave na njenem odru, in pohvalno moramo reči, da se je delovalo prav marljivo. Vendar so bile te predstave večinoma le za člene čitalnice v omejenih društvenih prostorih, na javnem deželnem odru pa se je slej kot prej šopirila tujščina. Tacih predstav prire dila je čitalnica do jeseni leta 1867. vsega skupaj 36, izmej katerih je le nekatere priredila skupaj z „Južnim Sokolom" v deželnem gledališča. Navdušeni ustanovitelji „Dramatičnoga društva", čegar pravila so bila potrjena dne 2. marca (oziroma 18. aprila) 1867. 1., pač niso mislili, da se bode toliko ovir stavilo nasproti njihovim nameram. V izborni knjigi Antona Trstenjaka „Slovensko gledališče", (izdalo „Dramatično društvo" leta 1892), v kateri je zbran neprecenljiv materijal za zgodovino slovenskih gledaliških predstav in dramatične književnosti slovenske, je obširno popisan „trnjev pot", ki ga je bilo hoditi slovenski Taliji. Celi dve leti je moralo društvo iskati še zavetišča v čitalniški dvorani, kjer je priredilo 16 pred- stav in šele tretje leto je dovolil deželni odbor, da sme „Dramatično društvo" porabiti po jedno nedeljo na mesec deželno gledališče za svoje predstave! Prva redna slovenska gledališka se-zOna 1869/70. se je pričela torej z 17. društveno predstavo, dne 10. oktobra 1869. 1. Igrala se je po slavnostnem prologu veseloigra v treh dejanjih „Inserat", v kateri so igrali mladi rodoljubi, ki zdaj zavzemajo jako odlična socialna mesta. S tem dnem se je storil odločilen, če tudi le skromen korak naprej, „položil se je — kakor pravi omenjena knjiga — temeljni kamen daljšemu razvoj u slovenskega gledališča". Isto leto je igralo društvo 11 krat, in sicer 9krat v gledališču, 2krat pa še v čitalnici. Navdušenje je bilo pri vseh teh predstavah velikansko. Gledališče je bilo vedno natlačeno polno, da so ljudje pri odprtih durih celo s ceste morali gledati. Vsaka slovenska predstava bila je pravi narodni praznik. Že prihodnje leto je po predlogu posl. dr. Valentina Zamika deželni zbor kranjski dovolil .Dramatičnemu društvu" primerno podporo in pa, da sme igrati v prihodnji sezoni 1870./71. po 3krat na mesec. Pričelo se je prav živo delovanje in sta posebno tedanji predsednik Peter G r a s s e 11 i in tajnik in režiser Jos. Nolli bila „močna stebra slovenske dramatike in trdna za-slomba mlademu društvu. Delovala sta kot odbornika in sodelovala kot igralca". („Slov. gledališče"). Poleg njiju je bil posebno marljiv tudi društveni blagajnik Drag. Žagar. Presegalo bi ozki okvir tega članka, da bi mogli navesti imena vseh onih mladih dam in rodoljubov, ki so se oklenili v prvi dobi narodnega navdušenja za slovensko gledališče .Dramatičnega društva" in požrtvovalno sodelovali izvrševati prevzeto težavno nalogo. Bilo je 1869. leta 31, 1870. leta 64 in 1871. leta 68 igralnih moči. Njih imena so z zlatimi črkami zapisana v naši zgodovini in navaja jih vse gori omenjena velezanimiva knjiga. Tako veselo in živahno delovanje je trajalo do leta 1875. Društvo je sicer prosilo že za sezSno 1872./73. za 6 predstav na mesec, a ostalo je pri tem, kar je bilo dovoljeno za sezčno 1871/72., to je pri 4 predstavah na mesec. Občni krah 1. 1873. je neugodno vplival tudi na „Dramatično društvo", ki pa je srečno prestalo financi-alno krizo po požrtvovalnih podporah slovenskih rodoljubov. Društvenih predstav je bilo od 1871/75. leta okolu 30 vsako leto morda ugovarjal, češ, da more edino — to seveda katoliška — ena vera biti izveli-čavna, a da bi moral tema vsaki pravi katolik verovati — drugače bi nasprotoval „katoliški dogmatiki". (Dalje prih.) V TJ ubijani, 12 febravarja Parlament In spravne konference. Iz parlamentarnih krogov se poroča, da niso spravne konference v minolem tednu dosegle sicer nobenega uspeha, da pa so delegatje vendarle zadovoljni z dosedanjim tekom. Na češki in na nemški strani so sicer prepričani, da se pozitiven rezultat sploh ne dožene, kajti prav v najvažnejših točkah se Nemci in Čehi za sedaj še ne bodo mogli složiti, da pa je vendar le veselo, ker je zastopnikom obeh narodov dana prilika razgovoriti se mirno in v dostojni obliki o jezikovnem vprašanju. Poslanci so si osebno zopet bližji, in to so ugodne avspicije za državni zbor. Spravne konference in zasedanje parlamenta se bode vršilo sporedno, in že danes je gotovo, da se vsaj za začetek ni bati obstrukcije. Niti Nemci, niti Čehi ne bodo zadrževali parlamentarnega dela, tako da možno celo vrsto važnih stvari dognati rednim potom. Seveda pa med temi ni indemniteta nagodbe, katero smatrajo stranke prej kot slej za eminentno politično zadevo. Bati pa se je, da bode zasedanje državnega zbora škodovalo spravnim konferencam in da bodo različni spletkarji terorizirali tega ali onega delegata. Nemška narodna stranka in Čehi Gregrovega krila so namreč proti spravi. Glede meritornih obravnav spravnih konferenc je še omeniti: Radi ureditve jezikovnega vprašanja pri avtonomnih oblastvih na Češkem se morda še posreči doseči zje-dinjenje. Skoraj izključeno pa je, da se reši jezikovno vprašanje tudi pri drž. oblastvih. Bržčas bode vlada na podlagi materiala, katerega ji podado spravne konference, predložila državnemu zboru načrt jezikovnega zakona ter ga izročila v presojo permanentnemu odseku. Večje težave delajo že danes moravske razmere, ker si tam stoje Čehi in Nemci na odločno nasprotnem stališču. Nemški nacionalci proti dunajskim Čehom, >BOstdeutsche Rundschau" napada dunajski občinski svet, da nastopa premilo proti dunajskim Čehom, ki so za Dunaj gospodarska in narodna nevarnost Čehi bojkotirajo Nemce ter se organizirajo narodno in gospodarsko vedno strožje. Na Dunaji živi že več tisoč ljudi, ki ne znajo prav nič nemškega. Samo nemški nacionalci varujejo še nemški značaj prestolice pred češkimi vsiljivci. „P o 1 i t i k" odgovarja na to, da je Čehom samo ljubo, da so nemški nacionalci tako zagrizeni sovražniki Čehov. To bode vsaj zabranilo, da se še poslej germanizira toliko Čehov. Čim bolj jih zatirajo in žalijo Nemci, tem bolje bodo zastopali Čehi na Dunaju svojo narodnost in tem strožja bo njih narodna gospodarska organizacija. Torej le dalje, nacionalci in antisemitje! Menelikove nakane. Angleže skrbi, da bi mogel Menelik o jako nepriličnem času s'egniti svojo roko po Sudana Angleško časopisje roti zategadelj vlado, naj nikar ne jemlje iz Egipta čet, da jih pošlje v Južno Afriko, nego naj svoje posadke še pomnoži .Pol. Corr." pa poroča temu nasprotno, da ima Menelik sam dosti skrbi, ker mu grozi v lastnem cesarstvu ob Tigretu ustaja. Menelik mora sam paziti, da mu notranji nemiri neyaz bijejo Etij opije, tako da nima časa misliti na Sudan. Vojna v Južni Afriki. Tudi tretji poskus Bullerja prodreti do Ladvsmitha se je jako žalostno ponesrečil. Teren ob zgorenji Tugeli s svojimi hribi in griči je za Angleže skrajno neugoden in že trikrat so ga morali zapustiti s krvavimi glavami in hrbti. V ponedeljek 5 t. m. je prekoračil Buller reko Tugelo na dveh mestih. 11 brigada s 5 baterijami, katero vodi sedaj general Wynnes na mesto generala Woodgateja, ki je padel v bitki na Spion-skopu, je prestopila Tugelo blizu Potgieterja, toda Buri so zagnali to brigado nazaj ter ji prizadeli velike izgube. Istočasno je prekoračil general Lvttleton s svojo brigado reko Tugelo nekaj milj nižje ter imel srečo, da je zasedel hrib Valkrantz. Toda ta uspeh ni bil trajne vrednosti, ker ni mogla premagana brigada Wynnesova podpirati operacij Lvttletona Buri so imeli svoje topove na Spionskopu in na Doornkloofu, to je na dveh hribih, ki ležita vshodno in zahodno Valkrantza. Angleži so bili tako na sredi med Buri, ki so streljali nanje s svojimi topovi s strašnimi uspehi. Tuđi .Dolgi Tom", največji top Burov, katerega so rabili doslej samo pri obleganju Ladvsmitha, je stal na Doornkloofu ter metal ogromne krogi je med angleško topničarstvo. Angleži so se zaman trudili, da bi pregnali Bure vsaj z jednega hriba; njihova artilerija ni mogla doseči nobenih uspehov. V sredo popoludne je torej tudi brigada Lvttleton zapustila Valkrantz in levo obrežje Tugele ter bežala na ono stran reke in za hrib Zvvartskop v svoje taborišče pri Spearmansfarmi. Toda .Dolgi Tom" je metal svoje kroglje še preko Tugele in preko Zwartskopa v angleško taborišče. Pet takih krogelj je eksplodiralo sredi transportnega trena. Angleži so morali torej zapustiti še svoje taborišče ter se unakri'.. L dp^č pr^ti jugu, *s jih .Dolgi Tom" ne more več doseči. Angleži so pri bežali prav do Springfielda ter se ondi utaborili. Ladysmith torej še doslej ni dobil pomoči, dasi ima baje živil le še do 19. t m. Ali bode poskusil general Buller še četrtič preko Tugele ? Londonski listi pišejo, da se je umaknil Buller samo za ne. kaj časa, da hoče v kratkem spremeniti svojo taktiko ter spraviti kmalo vso svojo armado zopet v akcijo. Isti listi poročajo tudi, da bode maišal Roberts kmalu začel uspešno .novo" vojno. S tem mislijo menda, da bode vdrl v Oranje. — Minuli teden so renomirali angleški listi, da je v Kaplandiji pri Koles-bergu general French zajel veliko število Burov, ter da jih sedaj oblega Tudi to je bila laž, kajti Buri niso v mestu Koles-bergu, nego na hribih okoli tega mesta ter so izvrstno utrjeni in zvezani z Oranjem. French tudi tu ne doseže nobenega uspeha. — Izpred Kimberleva se javlja, da sta mo- rala Macdonald in Babington bežati s svojimi četami pred Buri ter se umakniti v lord Methuenovo taborišče ob Modder-riverju. Methuen se ne more nikamor ganiti in pasti, v katero je zašel, ga reši pač le pre daja v roke Burov. Dopisi. Ko je pa leta 1875 odšlo več dobrih igralnih moči, mej njimi tudi režiser J. N o 11 i, ki je bil razočaran zaradi premnozih ovir, katere so se delale proračunjenemu napredovanju društva od strani tedanjega nasprotnega deželnega odbora, in je leta 1878. skrčil deželni zbor podporo, nastali so jako kritični časi. Skrčile so se tudi društvene predstave in bati se je bilo, da pogine vse, kar se je zgradilo s tolikim trudom in navdušenjem. Pohvalno omeniti je iz te kritične dobe požrtvovalno in neumorno delovanje dveh členov, ki sta, kakor že prej, tudi zdaj več let sodelovala brez vsake nagrade, to sta gg. J. C. Juvančič in Ant. Jeločnik, ki je nekaj časa tudi vodil režijo, po odhodu režiserja J. Kocelj a, ki je bil prevzel leta 1875. vodstvo. Bili so to res za društveni obstanek usodepolni časi. Tem neznosnim odnošajem je naredil konec požar starega deželnega gledališča, dne 17. februvarja 1887. .Dramatično društvo" našlo je zopet zavetišče v čitalniški dvorani, kjer se je postavil začasni oder in se je igralo do leta 1892., ko se je odprlo novo, sedanje gledališče. Kakor feniks iz pepela se je dvignilo prerojeno .Dramatično društvo" in s 473. društveno predstavo, prvo v novem gleda- lišču je otvorilo dne 29. septembra 1892 novi hram gledališke umetnosti, v katerem je tudi slovenski muzi zasijala lepša doba. Kako se je razvilo v tej primerno kratki dobi slovensko gledališče do sedanje častne stopnje je itak vsem znano, saj se je ta preporod vršil pred našimi očmi v najnovejšem času. Mnogo smo že dosegli, a mnogo nam še preostaje resnega dela. Zamolčati ne smemo iz te najnovejše dobe delovanja požrtvovalno delavnih intendantov, dalje režiserjev (Borštnika inlnnemana pri drami, J. Nollija pri operi) in kapelnikov (Gerbića in pozneje Beniška). Ko bodemo jutri zrli nazaj v davno minule čase, katerih nas bodo spominjale nekatere točke vsporeda slavnostne predstave, se bodemo hvaležno spomnili vseh, ki so pomagali ustanovljati in popolnjevati našo slovensko gledališko umetnost. Spomniti pa se bodemo morali tudi, da je vsa-cega zavednega Slovenca sveta narodna dolžnost, da po svoji moči pripomore, da nam bujno cvete prvi naš kulturni zavod: Slovensko gledališče! Od prvega 1000 do druzega nam pač pot ne bode več tako trnjeva in dolga, kakor je bila gori popisana! To upamo za trdno ! V to pomozi Bog, in naša narodna zavest! A. Z Dunaja, 9. februvarja. (.Slovenija* in Prešernova slavnost dne 7. marca 1900.) Bliža se stoletnica rojstva Prešernovega Slovenska zemlja se pripravlja že, da proslavi na slovesen način največjega svojega pevca. Tudi slovenska visokošolska mladina na Dunaju, zbrana okrog svoje majke .Slovenije", noče zaostati, tudi ona se pripravlja, da oživi Prešernovo ime in slavo njegovo med dunajskimi Slovani. Že od nekdaj je bil Prešeren ljubljenec .Slovenijanov". In kako tudi ne! Saj je ravno tako živel in životaril na Dunaju, kakor mnogi in premnogi slovenski visoko-šolci, saj je i on do dna okusil .idilično* življenje slovenskega visokošolca. Leta 1823. je bil Prešern prvič vpisan v matrike .almae matris Rudolphinae" kot pravoslovec. Na Dunaju je preživel štiri leta (1823—1827) Svoje zadnje stroge skušnje je prebil z izvrstnim uspehom in bil 27. marca 1828. promoviran doktorjem prava. Po takratni navadi je spisal tudi Prešeren drobno knjižico z naslovom: „Ge-genstande der offentlichen Vertheidigung aus allen Theilen der Rechts und politi-schen Wissenschaften, welcher sich nach vollendeten strengen Priifungen zur Erlan-gung der iuristischen DoctorsAViirde an der k. k. Universitat zu Wien Franz Xaver Preshern aus Rodain in Krain unterzichen wird. Am 26. Marž 1828. Nachmittags um 5. Uhr. Wien, gedruckt bei den P. P. Me-chitaristen. To je najbrž prvo tiskano delce Prešernovo. Kot vseučiliščnik je užival Prešern Knafflovo ustanovo in si služil kruh — kakor večina slovenskih visokošolcev — z duhomornim poučevanjem. Bil je učitelj v Klinkovstromovem zavodu in baje tudi v Terezijanišču. V Klinkovstromovem zavodu se je seznanil Prešeren z Anastazijem Grii-nom, katerega je poučeval v grški in rimski zgodovini. Njiju prijateljstvo je znano. In še nekaj važnega imamo omeniti iz Prešernovega bivanja na Dunaju. Tukaj se je njegova lira prvič oglasila, tukaj njegova pesen prvič zadonela. Dne 12. prosinca 1. 1827 je prinesel .Illvrisches Blatt" v svoji drugi številki prvo Prešernovo pesem: .Dekletam" v slovenskem izvirniku in v nemškem prevodu. Na Dunaju je zložil Prešeren .Zarjavelo devico" 1. 1825. in še morebiti kako drugo pesmico. Leta 1828 pa je zapustil kot doktor prava Dunaj in se obrnil v stolico slovensko, belo Ljubljano. Na Dunaju torej je preživel naš pesnik-prvak svoja mladeniška leta, pripravljajoč se za svoj poklic, na Dunaju preživel vesele in bridke ure, tukaj začel zlagati svoje krasne pesni, na katerih se sedaj naslaja slovenski svet. In ravno zaLo, ker je del Prešernovega življenja tesno spojen s avstrijsko prestolico, ker je naš Prešeren prebil na Dunaju najslajše in najbridkejše dni svojih mladih let, ker je dunajsko življenje odločilno za njegovo poznejšo dobo, ker je, rekli bi, Dunaj nam dal našega Prešerna pesnika in so nam tukaj na Dunaju prvič zazvenele njegove milodoneče strune — in ker so ravno na Dunaju zastopani vsi slovanski narodi, posebno češki narod — saj pravijo Dunaju, da je največje češko mesto — ravno iz navedenih vzrokov je sklenilo akademično društvo .Slovenija" kot zastopnica slovenskega življa na Dunaju, da po daljšem odmoru ravno letos ob stoletnici Prešernovega rojstva proslavi in oživi njegov spomin in pokaže, da ima mali slovenski narod tudi svoje velikane in jih ve častiti. Če čitamo .Spomenico o petindvajsetletnim slovenskega akademičnega društva „Slovenija", opazimo, da je v prejšnjih letih prirejala .Slovenija" ravno Prešernu v čast krasne slavnost i. S slavnostjo Prešernovo predstavila se je leta 1869. novorojena .Slovenija" kot središče in ognjišče vseh na Dunaja učečih se slovenskih visokošolcev slovanskemu občinstva dunajskemu. Slavnost je uspela sijajno. In Prešernove slavnosti so se ponavljale, vedno izvrstno obiskane in krasno uspele leta 1870, 1872, 1874, ko se je čitala Stritarjeva, za ta večer nalašč zložena pesem: PreSernova oporoka 1879 itd. In še lepše, še sijajnejše mora uspeti letošnja „Slovenijina" kot občeslovanska slavnost Prešernova. .Slovenija" okrepljena in oživljena, hoče ravno letos obhajati slovanski Prešernov praznik, hoče pokazati našega genija dunajskemu slovanskemu svetu. Da se obnese slavnost — sijajen koncert pod pokroviteljstvom Nj. svetlosti Ivana grofa Harracha — pri katerem sodelujejo najboljše moči — da se obnese nameravana, dne 7. marca t. 1. v veliki koncertni dvorani „Ronacher" vršeča se slavnost kolikor mogoče sijajno, prosimo slovensko občinstvo v domovini, da pripomore s svojimi močmi in nas podpira. S skupnimi močmi dunajskih in v domovini živečih Slovencev bode in mora uspeti slavnost, bode dan 7. marca 1900 neizbrisljiv ostal v srcih slovanskih naših bratov, bode praznik slovanski na Dunaju. Vabila k slavnosti začno se razpošiljati v kraikem. Program se objavi v slovenskih listih. Radovoljni prispevki blagovolijo se poslati na naslov: .Slovensko akademičnc društvo .Slovenija', Dunaj VIII. Lederer-gasse 20. Odbor. Dnevne vesti. V Ljubljani, 12. februvarja. — Osebne vesti. Na mesto dr. Jaro-slava J. Jahna, ki je bil lansko leto imenovan profesorjem češke tehnike v Brnu, imenovalo je učno ministrstvo našega rojaka g. phil. dr. Kar. Hinterlechnerja, asistenta za mineralogijo in geologijo na c. kr. nemški tehniški visoki šoli v Brnu sekcijskim geologom c. kr. geološkega državnega zavoda na Dunaji. — Poštnimi vežbeniki so imenovani Evg. Maurich in Gracijan Angelini za Trst, Ant. Bat-taia za Pulj in Vekoslav Recelj za Ljubljano. — Gosp. Tre o, vulgo Simon, je postal stavbinski mojster. — Gosp. Iv. Justin c. kr. sodni kancelist, je imenovan c. kr. ofioir.Iom v Ljubljani — Častno, občanstvo je občinski odbor v Podkraju v seji dne 11 februvarja podelil drž. poslanca g. dr. Ferjančiču v priznanje zaslug, katere si je pridobil za to občino. — Občinski svet ima v torek, dne 13 februvarja ob petih popoludne v mestni dvorani izredno sejo. Naznanila predsedstva. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. Poročila o prošnji mestne občine, da se jej podeli stavbno dovoljenje za poslopje grofovske Stubenbergičine ustanove v Gradišči ; o določitvi pristojbin, ki naj bi se v tekočem letu plačevale za sprejem v občinsko zvezo in za podelitev meščanstva; o dveh prošnjah za sprejem v občinsko zvezo; o volitvi dveh članov v Šolski odbor za obrtne nadaljevalne šole; o županovem dopisu v zadevi prepustitve velike dvorane v „Mestnem domu" za prireditev strokov nega tečaja za krojače; o prizivu Frana Poppa, posestnika hiše št. 40 ob Dolenjski cesti, v zadevi ograje ob njegovem posestvu; o prošnji trnovskega župnijskega urada za prepustitev jednega dela stavbišča bivše Šustaršičeve hiše v Korunovih ulicah k župnijskem vrtu; o odobritvi nivelov pri hišah ob zahodnji strani Starega trga, Sv. Jakoba trga in v Soteski; o podaljšanju Bleiweisove ceste do Dunajske ceste; o sa-mostalnem predlogu občinskega svetnika Frana Pavlina v zadevi preuredbe ljubljanskega kolodvora; o poročilu stroškov za popravo hiše Premkovih dedičev na Rimski cesti; o ponudbi hišnega posestnika H. Ludwiga za odstop predvrta ob njegovem posestvu na Erjavčevi cesti; o prošnji „društva za napravo dobrodelnih zavodov" v Ebingenu, da bi mestna občina ljubljanska podpirala napravo javnih jedilnic, bralnic, kopelij i. t. d, v katerih bi bilo izključeno točenje opojnih pijač; glede izposlovanja vladnega dovoljenja klavničnemu regulativu ; o prošnji drsalnega društva, da se mu podaljša najem drsališča. Občinskega svetnika Frana Žužka samostalni predlo g o obrtnih zadevah. Pororočilo o oddaji jedne stalne redarske službe in poročilo o nekega uslužbenca prošnji za podporo. — Kranjski klerikalni poslanci in Clarvjeva vlada. Iz celjske okolice se nam piSe: Utis, ki ga je naredilo vaše razkritje o podpori klerikalni .Gospodarski zvezi" pri nas, je naravnost strašen. Vse je potrto, vse pravi: Zdaj šele umejemo, zakaj se je CIarvjeva vlada upala, imenovati Wurmserja predsednikom eolskega sodišča. Prvi nagib je bil pač ta, da so kranjski klerikalci v .Vaterlandu" proklamirali Celje za .fremdes Gebiet", kjer nima Slovenec ničesar iskati, gotovo pa je tudi vedela, da so kranjski klerikalni poslanci možje, ka terim se s kako subvencijo hitro usta za-maše. Naši štajerski poslanci niso nič vedeli o tajnem prijateljstvu mej kranjskimi klerikalci in mej Clarvjevo vlado; oni niso vedeli, da tisti poslanci, ki javno deklamu-jejo v opozicionalnem duhu, lazijo skrivaj okrog vlade in beračijo za podporo v svojo strankarsko korist in v osebno korist nekaterim spekulantom s krščanstvom in z gospodarsko organizacijo. Naravno je torej, da je vest o tajni in prikrivani podpori 3000 gld., ki so jo kranjski klerikalni poslanci izberačili za „Gospodarsko zvezo", obudila pri nas splošno ogorčenje in nam takorekoč z bengalično lučjo osvetlila, zakaj so naše razmere tako obupne. — Velezanimive porotne obravnave v Celju. V članku „Wurmser prekosil Heinricherja" je bilo pojasnjeno, kako se je za porotno zasedanje, ki se začne danes v Celju, sestavil imenik porotnikov. Ti porotniki bodo ta teden sodili o treh vele-važnih zadevah. Jutri, v torek, pride na vrsto žrtev celjske podivjanosti, g učitelj Gostinčar, ki se je v smrtni nevarnosti branil z revolverjem in katerega zdaj toži državno pravdništvo. Senatu bo predsedoval Wurmser sam, prisednika sta Nemca. V sredo bode obravnava proti uredniku .Domovine" zaradi ponatisa v našem listu obelodanjenega dopisa o razmerah v celjski bolnišnici, v četrtek pa se začne obravnava „proti „Deutsche Wacht", katero tožijo gg. dr. Sernec, Gostinčar, dr. Hrašovec, trgovec Zwenkel v Sevnici in vsi člani celjskega Sokola. — Slovensko gledališče. Županova Micka", ki se uprizori jutri ob pri- * liki tisoče predstave dram. društva v spomin na pričetek slovenske drame, igrala se je prvič 28. decembra 1789. Spisal jo je bil Linhart poleg nemške Richterjeve „Feld-miihle" in jo zelo spretno prikrojil domačim razmeram. Igrali so jo diletantje iz najod-ličnejših rodoljubnih krogov: tovarnar Des-selbrunner, gdč. G. pl. Garzarolli, dr. Ma-koviz, dr. Merk (ali dr. Morak), gospa Linhartova, dr. Piller in dr. Repič; — šepeta-lec bil je Linhart sam. Dne 8. julija 1848 uprizorila se je .Županova Micka" vnovič v prenovljeni obliki M. Kastelca. Med tedanjimi igralci nahajamo odlična imena gospe SchGppeljeve, gdčne Leopoldine Kersnikove, gospodov Ivana Mahkot in Žiga Bučarja. — Vilhar Schantljeva spevoigra .Jamska Ivanka" izdana bila je 1.1850., a prvikrat uprizorjena v prenovljeni obliki 30, sušca 1871. Že pri tej prvi predstavi igral in pel je vlogo Bogomila naš dični operni starosta Josip Nolli. Isti bil je med ustanovitelji dram. društva, in je od njega početka in ves čas poznejega bivanja v Ljubljani požrtvovalno in mladeniško vneto deloval za prospeh slov. gledališča. Razun glasbenih točk, ki so navedene na gledališkem listu, bo orkester v medaktu .Županove Micke" igral tudi B. Ipavčevega „Tičnika" ouverturo, kar je po naključji izostalo na plakatih. — Društvo kranjskih zdravnikov ima v sredo, dne 14. februvarja ob 7. uri zvečer v klubovi sobi gostilne .Fantini" v Gradišči izvanredni občni zbor. Dnevni red: 1. Naznanila načelništva. 2 Razdelitev dr. Locshner-Maderjeve ustanove. Na povabilo gospoda župana Iv. Hribarja ogledali si bodo zdravniki isti dan ob 4. uri popoldan novo otvorjeno rešilno postajo v .Mestnem domu", in ob 5. uri mestno elektrarno v Slomškovi ulici. — Muzejsko društvo za Kranjsko imelo je sinoči v deželnem muzeju svoj letošnji občni zbor. Ko je predsednik g. ravnatelj Senekovič pozdravil navzoče, poročal je tajnik g. Koblar o društvenem delovanju v pretočenem letu. Društvo, ki ima sedaj 205 rednih članov, je v književni zvezi s 106 znanstvenimi društvi in korporacijami ter je dobilo lani v zameno 212 knjig, katere po društvenih pravilih pripadejo knjižnici deželnega muzeja. Izdalo je društvo lani po šest zvezkov „Iz-vestij" in nemških .Mittheilungen". Te pu- blikacije izhajale bodo z nespremenjenim programom tudi letos. Blagajnik profesor dr. Gratzv pl. Wardengg poročal je o blagajniškem stanju. Dohodkov bilo je 3478 K 4 v.; koncem leta ostalo je gotovine 177 K 44 v. Subvencije so društvu plačali: naučno ministrstvo 400 K, kranjski deželni zbor 800 K in kranjska hranilnica 300 K. Obe poročili vzel je občni zbor odobruje v znanje ter izrekel zahvalo vsem faktorjem, ki so društvu naklonili podporo. Predsednikom društva bil je soglasno zopet izvoljen g. ravnatelj Andrej Senekovič, v odbor pa so bili izvoljeni gospodje: prof. dr. Gratzv pl. Wardengg, kurat Anton Koblar, grajščak dr. Josip Kosler, prof. Franc Orožen, prof. Simon Rutar, ravnatelj obrtnih šol Ivan Šubic, kanonik Josip Smrekar in prof. Ivan Vrhovec. Ker je ravnatelj Šubic izjavil, da nikakor ne more sprejeti odborništva, bil je namesto njega g. prof. Franc Komatar izvoljen v odbor. Računskima pregledovalcema sta bila zopet izvoljena gg. deželni tajnik Pfeifer in župnik Vrhovnik. — Plesni venček ,,slovenskega trgovskega pevskega društva". Kako velike in vsestranske simpatije si je že tekom kratkih let svojega obstanka pridobilo slovensko trgovsko pevsko društvo, se je po kazalo v soboto na plesnem venčku v zgo-renji dvorani .Narodnega doma". Izmej vseh letošnjih plesov je bil ta najlepši, najele-gantnejši in najbolje obiskan. Odbor, na čelu mu predsednik g. ces. svetnik Ivan Murni k in podpredsednik g. Anton Deč-man, je poskrbel vse kar treba, da je imel plesni venček značaj sijajnega bala. Stop-njišče in stopnice so bile okrašene z zelenjem in odborniki so sprejemali, pozdravljali vdeležence, ter vodili dame na plesišče, ki je bilo slično bohotno cvetočemu vrtu s prekrasnimi cvetkami. Vse dame so prišle na ta ples posebno izbrano in okusno oblečene, nekatere pa so imele resnično bogate toalete. Vdeležba je bila tolika kakor še na nobenem letošnjem plesu in okolu polnoči je vladala na plesišču prava gnječa. četvorke je plesalo vedno 80—100 parov, vodil pa jih je jako spretno in elegantno gospod Ivan K en da. Vojaška godba je svirala vstrajno in na veliko veselje plesalcev izjemoma celo nekaj kolikortoliko novih točk. Ples je bil vseskozi jako živahen in neumorni plesalci so imeli vspričo izredno velikega venca lepih in mičnih plesalk jako težak posel, katerega pa so vršili z navdušenjem. Čudno ni torej, da je vladala na plesišču največja animiranost prav do ranega jutra. Pa tudi stranski prostori so bili vedno polni gostov, ki sicer niso plesali, a se tudi dobro zabavali. Žal, da gostilniška postrežba ni bila vzorna, in da so se čule v tem oziru prav opravičene pritožbe! .Slovensko trgovsko pevsko društvo" sme biti ponosno na prelepi uspeh svojega venčka. Plesa so se vde-ležili gg. župan Ivan Hribar, državni poslanec dr. A. F e r j a n čii č, deželni odbornik dr. Ivan Tavčar, prt isednik mestne hra nilnice Vaso Petričič, deželni poslanec dr. Danilo Maj ar on i. dr. — Izjemno stanje v Preski. Župnik v Preski je še prekosil češkega škofa Bry-nicha. Ta je češkim duhovnikom prepovedal plesati. Med duhovniki je ta prepoved obudila tako veliko nevoljo, da podajajo zdaj škofa v vseh čeških listih. Župnik v Preski pa je šel veliko dalje, on je sploh prepovedal vsako godbo in vsak ples. Žu- "panstvo vsled tega res ne dovoli več ne godbe ne plesa, a če si kdo izposluje od glavarstva dovoljenje, mu ga županstvo tako pozno dostavi, da ne more več poskrbeti, kar treba za t a ko priliko. Tako imajo v Preski prav izjemno stanje. Še svatbe se ne morejo več vršiti po stari navadi. V letošnjem predpustu so bile v fari že tri poroke, a vselej je župnik stavil pogoj, da ne sme biti godbe. Jednemu teh treh ženinov ni prav zaupal. Mladi mož menda ni posebno pokorne narave in zato je župnik zahteval od njega 15 gld. „are", da na njegovi svatbi ne bo godbe. Dobil je 15 gld in jih tudi pošteno vrnil, ker na dotični svatbi ni bilo godbe, brez godbe se pa seveda ne more plesati. Nagibe tej prepovedi je župnik včeraj v cerkvi razodel, rekši, da najprej se pri plesanju fant in dekle razgrejeta, potem pa fant dekleta ven pokliče — čez toliko in toliko mesecev se pa vidi, kaj se je zunaj godilo. Seveda je župnik na Preski to vse bolj drastično razložil, nekako tako, kakor kak doslužen kavalerist. A glej čuda, ljudje so se mu smejali in ves dan delali dovtipe na njegove stroške. Konec župnikove vojne proti plesu bo pa vendar le ta, da bodo tudi v Preski zmagali .brezverci" in da bodo tudi tam še veselo plesali, in fantje dekleta ven klicali. — Duhovščina je glaven steber nravnosti. Ta citat ste prinesli pred par dnevi iz .dušeslovnega' vira „Prim Lista". Ker nam je omenjeni pobožni vir pozabil povedati dokazov za svoj citat, poročam vam danes ednega. Dne 7. t. m. je sedel na obtožni klopi celjskega okrožnega sodišča župnik Iv. Čagron iz Špitaliča. Za priče je prišlo mnogo mladih dečkov, katere je ta .glavni steber nravnosti" — kuriral. Že več mesecev je bila cela špitali-ška župnija razburjena, kajti zvedelo se je, da uganja župnik že več let reči, kakršnih še najbrž ni poznala Sodoma in Gomora. Za ženske ta .steber nravnosti" ni maral, pač pa je obračal svojo ljubezen nedolžnim dečkom. Cela vrsta žrtev njegove narobe — ljubezni je pričala grozovito proti tej grdobi v talarju Dasi je bila preiskava še pred meseci dokončana ter je bilo župniku prepovedano poučevati v šoli, daroval je s svojimi oskrunjenimi rokami najsvetejšo daritev ter pridigoval — kakor so pripovedovali kmetje — „da so se vsi hudiči kar tako kresali". Med odrašenimi, posebno pa še med mladino celega okraja je strašno pohujšanje. Sodišče je obsodilo „glaven steber nravnosti" v — šestmesečno ječo. Kdo pa odvzame pohujšanje, ki ga je provzročil v cerkvi in šoli? — Blaž Ravnik pomiloščen. V soboto zvečer se je naznanilo na smrt obsojenemu morilcu Žvana Blažu Ravniku, da je pomiloščen, in da je obsodba spremenjena v dosmrtno ječo. 9. oktobra vsakega leta se mu poostri kazen s temnico, postom in trdim ležiščem. Pomiloščen je bil Ravnik že 3. t. m, t. j. na dan svojega godu, a obveščen je bil šele minolo soboto. Rav nik je bil jako žalosten in potrt, ko je izvedel svojo usodo. Rekel je, da je upal, da dobi le 20 let. — Kamniški salonski orkester priredi v četrtek, dne 15. februvarja v zdra-viški dvorani družbinski večer. Vspored: 1. Koračnica. 2. G. Verdi: Overtura k operi „Nabucco". 3. V. Parma: „Bela Ljubljana", valček. 4 Bach Gounod .Meditacija". 5 Pot puri koroških narodnih napevov. 6. I. Skor-pik: .Dame volijo" polka fr. 7. I. Handel: „Largo". 8. R. Eilenberg: .Petrograjska vožnja na saneh", galop. Začetek ob 6 uri zvečer. Vstopnina 40 vin. — „Slovensko bralno društvo" v Kranju imelo je 5. t. m. svoj redni občni zbor, pri katerem so bili izvoljeni gg. Ivan Jagodic predsednikom, Al, Peč nik podpredsednikom , R. K o k a 1 j, blagajnikom, Juraj Depoli, tajnikom, Fr. Šimnic, knjižničarjem; odbornikom gg.: Janko Majdič, J. Kovačič, J. Ambrožič in G. Eržen, namestnikom Fr. Ks Sajovic, Ig. Resch in J. Zupan. — Nova razglednica. Trgovina s papirjem in kartonažnimi izdelki Iv. Bonača v Ljubljani je izdala veleokusno in jako lično razglednico v izvrstnem barvotisku z naslovom .Narodna noša kranjska", Slika, ki pokriva malona vso dopisnico, kaže lep slovenski parček na poti iz kmetske hiše sredi krasne gorenjske narave pod belo-glavim Triglavom. Dekle v dragoceni „avbi", s pisanim robcem preko prs, z belimi rokavci, v svilenem krilu in s predpasnikom ; krepki mladenič je golorok z ogrnjeno suknjo, pisanim telovnikom, v kratkih hlačah in visokih črevljih. V levici drži rudeč dežnik. Za klobukom in na sukni ima šopek, dekle pa robec in šopek. Vsa slika na pravlja vesel, prazničen vtisk ter kaže naš narod zares tak, kakoršen je: lep in zdrav. Te velelične razglednice najdejo gotovo mnogo odjemalcev. — Napad. Vsem turistom dobro znani vodnik in gostilničar p. d. Šmerc iz Mojstrane je bil pred kratkim težko ranjen. Neki nadležni fant, katerega je Šmerc iz hiše peljal, zabodel ga je z nožem najprej v glavo potem pa še v ramo. Nevarnost je bila velika, a zdaj je že minila in bo Šmerc kmalu okreval. — Na živinski semenj v Grahovem dne 9. t m. prignalo se je 1500 glav goveje živine, največ volov. Kupci iz Morave, Gorice, Trsta in drugod so pokupili mnogo volov ter precej dobro plačevali. — Zaradi mrtve žabe. Neka delavka je prišla v neko tukajšnjo prodajalnico. Pro- dajalec, nagajiv gospod, pa je imel ravno mrtvo žabo v rokah in je hotel delavko z žabo po obrazu namazati, kar pa je ta seveda odklonila in prodajalca tako krepko sunila od sebe, da je precej daleč odletel. Ta krepki odpor pa ga je tako raztogotil, da je pobral kos lesa in ga zagnal delavki v hrbet, potem pa jo je še naloraastil, da je imela na glavi vidne znake njegove togote. * Šahova igra nevarna? Imenitni igralec na šahu S teini t z je zblaznel. Že pred tremi leti je bil umobolen, a je zopet ozdravel. Od 1. 1873—1892. je bil Steinitz prvak med igralci na šahu. L. 1892. pa ga je premagal Berolinčan Lasker. Odtlej je padal vedno; 1. 1898. je bil pri jubilejnem tekmovanju na Dunaju četrti. Listi poročajo, da je šahovska igra sploh nevarna. Najslavnejši šahist Pavel Morphv je znorel, takisto Labourdonnais, Neuraann, Schiffert in C zari k. Englisch pa je umrl naglom a. * Realec z revolverjem. V Spletu je neki realec IV. letnika, ki je dobil v nravnosti slab red, napadel z revolverjem v konferenčni sobi profesorja Nardellija ter ga zadel v lice. Profesor Cindro, ki je bil slučajno tudi prisoten, je zgrabil dečka ter mu po hudem boju izvil revolver iz roke. * Slikar brez rok. Zadnji ponedeljek je umrl belgijski slikar Charles Francois Felu v 70. letu svoje starosti. Njegova karijera je posebno zanimiva zategadelj, ker je bil umetnik brez rok. Dne 26. junija 1830 je bil rojen v Waermaede pri Coutrai v severni Flandriji ter si je v svojem rojstnem kraju kot slikar priboril mnogo slave, čeravno je bil brez rok. Začel je študirati 25 let star v Antverpah ter je kopiral s svojimi nogami več sto najboljših mojstrskih izdelkov. Pripovedoval je, kako ga je mati v mladosti učila trgati barvane cvetlice s svojimi prsti na nogah Kmalu pa je potreboval svoje noge, kakor drug človek roke. Ako je slikal, je bil naslonjen nazaj, da je dosegel z nogami platno. Barve je mešal brez najmanje težkoče ter delal brez vsacega napora. Pri jedi je potreboval vilice in nož ter je mogel kupico prinesti do ust. Skoraj do svoje smrti, se je sam obril, ne da bi se kaj poškodoval. Njegova edina bolečina je bila ta, da ni mogel napraviti gumbnice. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 12. februvarja. S cesarskim patentom z včerajšnjega dne, ki izide v jutrišnji številki „Wiener Zei-tung" se sklicuje državni zbor na četrtek, dne 22. februvarja. Na dnevnem redu prve seje poslanske zbornice je kot prva točka zakon o rekrutih, kot druga točka poročila le-gitimacijskege odseka. Dunaj 12. februvarja. Včeraj se je vršil tu javen češki shod, katerega se je vdeležilo nad 2000 oseb. Shod se je bavil s spravnimi pogajanji in spre-mogarskim štrajkom. Dunaj 12. februvarja. Princ Henrik pruski je sinoči prišel z južno železnico sem. Cesar in nadvojvode so ga pozdravili na kolodvoru. Princ Henrik se odpelje še danes v Berolin. Moravska Ostrovica 12. februvarja. Premogarji so včeraj sklenili, pretrgati vsa pogajanja in nadaljevati štrajk, dokler se ne uvede osemurni delavnik. Pariz 12. februvarja. Ministrski svet je sklenil predložiti parlamentu zakonski načrt, s katerim se določa kazen pregnanstva za tiste cerkvene dostojanstvenike, ki agitirajo proti republiki. London 12. februvarja. Na južnoafriškem bojišču se pripravljajo vele-važne dogodbe. Maršal Roberts je v petek dospel na Modder-River, kjer je inspiciral zbrano vojno in čestital poraženemu generalu Macdonaldu, da se je hrabro držal v zadnjih bojih. Maršal Roberts hoče s 35.000 možmi osvoboditi obleganiKim-berley. Osvobojenje je nujno potrebno, ker v Kimberleyu divjajo razne bolezni in nedostaje hrane. London 12. februvarja. Buri koncentrirajo svoje čete okrog Kimberleva. Prepeljali so tja tudi jeden veliki in več brzostrelnih topov od Mafekinga ter grade noč in dan utrdbe. London 12. februvarja. Geneial Buller hoče še jedenkrat poskusiti da osvobodi Ladvsmith. Tukaj se sodi da mora Ladvsmith vsak čas kap" tulirati. London 22. februvarja. Bitka ob Tugeli v sredo je bila strašna. Angleži so vzeli Burom velik Maksim-top, a neki burski častnik se je zapodil med Angleže in top rešil. Poleg princa Kri stiana Viktorja, adjutanta generala Hil dvarsa, je razpočila krogla in ga vrgla na tla. Kakšna je bila kanonada, se vidi iz tega, da so Buri v sredo v 12 minutah s svojimi topovi 63krat ustre lili, na Wallkranzu pa je v dveh urah poleg mnogih manjših krogelj priletelo med Angleže 240 velikih krogelj iz Maksim-topov. London 12. februvarja. IzDurbana se poroča, da hočejo Buri s 6000 možmi vzpodbujeni po zadnjih uspehih, začeti ofenzivo, in da je general Joubert že odredil, da pridejo Angležem za hrbet. London 12. februvarja. Danes predloži vlada parlamentu novo armadno predlogo Ustanoviti hoče troje vojev, ki bodo vedno pripravljeni za vojno, povrh pa zahteva, da se kredit za prostovoljce podvoji, in da se za prostovoljske polke napravijo topovi. Darila. Uredništvu našega lista so poslali: Za Prešernov spomenik: G. Fran Hra-sovec c. kr. okr. sodnik v p. v Gradcu 20 K, nabrala gdčna. A. Zabredova pri veselici izven akad. podruž. dne 5. t. m. za slaščice za narodnimi napisi. — Gdčna. Sandi Z v Gorici 14 K. — Mačka preganjajoča družba pii Alešu 1 4 K po gdčni Minki Krejčivi. — Vesela družba v ».Dantejevem peklu" 3 K. — Skupaj 51 K. — Živeli vsi darovalci in darovalke' Dež. gledališče v Ljubljani. Štev. 62. Dr. pr. 1CC0. V torek, dne 13. februvarja 1900. Slavnostna, 1009. predstava „Dram. društva". M. Vilhar: Ouvertura k narodni spevoigri .Jamska Ivanka", zložil J. Schantl. Prolog;. „0b tisoči predstavi", zložil F. Gangl, govori rež. Tnemann. Jamska Ivanka. Narodna spevoigra, zložila Mir. Vilhar - Schantl. Kapelnik g. H. Benišek. Režiser g. J. Nolli. Ant. Foerster: Ouvertura k izvirni slovenski operi „Gorenjski slavček". ,Shupanova Mizka. Ena komedia vr dveh akteh. (Pervikrat jegrana v' Lublani v' Lejti 1789) V medaktu svira godba ouverturo k opereti „Tičnik", zložil B. Ipavec. Stara pesem. Dramatična romanca v enem dejanju in treh podobah. Spisal G. Meraschi, poslovenil I. Cankar. Vglasbil Viktor Parma Kapelnik g. Hil. Benišek. Režiser g. Josip Nolli. Bi&gajnica se odpre ob 1. uri. — Začetek ob '/»s. uri. — Konec po 10. ari Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. pen. polka Leopold II. št. 27. Prihodnja predstava v petek, 17. februvarja 1900. Opera: rDalibor". Umrli so v Ljubljani: Dne 8. februvarja: Anton Bezlaj, kopališki paznik, 49 let, Dunajska cesta št. 11, delirij. V deželni boln ici: Dne 6. februvarja: Fran Pohorc, posestnik, 32 let, vnetje ledvic. Meteorologično poročilo. Višina nad morjorn S0C'2ni. Srednji zručni tlak 736 0 mm. *4 cd Stanje > 3 Čas opa- baro- t-> zovanja metra O v mm. 10. 9. zvečer 7263 11 7. zjutraj 727-1 I) 2. popol. 7268 1 n 9. zvečer 7272 12. 7. zjutraj 727-0 j» 2. popol. 7256 g-5* I Vetrovi N.bo U'7 si. sever 10 si. vzhod sneg oblačno 23 si. vzjvzh.j oblačno w 20 j si. jug J oblačno 2 0 j8l. 8Vzhod; oblačno 3-9 si. svzhod dež |2 Srednja temperatura sobote in nedelje 0-7° in 18°, noraiale: —07° in 0 6°. ^m.n.3osl£a, "borza, dne 12. februvarja 1900. Skupni državni dolg v notah . . . 100 K — h Skkpni državni dolg v Brebru ... 99 „ 95 „ Avstrijska zlata renta...... 99 „ 15 , Avstrijska kronska renta 4°/0 . . . 99 „ 70 „ Ogrska zlata renta 4°/0. .... 98 „ 75 „ Ogrska kronska renta 4°/0 .... 94 „ 25 „ Avstro-ogrske bančne delnice . . . 126 „ £0 „ Kreditne delnice........ 237 „ 50 , London vista......... 242 „ 25 . NemSki drž. bankovci za 100 mark . 115 , 10 , 20 mark........... 23 „ 62 „ 20 frankov.......... 19 „ 25 , Italijanski bankovci....... 89 „ 85 „ C. kr. cekini.......... 11 „ 38 „ I Zahvaljujemo se prav iskreno vsem, kateri so izražali na kakoršenkoli način tolažeče sočutje ob bolezni in sožalje ob britki izgubi dragega nepozabnega nam soproga oziroma očeta, starega očeta, strica, tasta in svaka gospoda Frančiška Bahovc-a Topla zahvala Se posebej prečaatiti duhovščini gg. bogoslovcem na ginljivim petji, vsem darovalcem vencev in mnogobrojnim spremljevalcem blagega pokojnika k poslednjem počitku. V Ljubljani dne 12. svečana 1900. (305) Žalujoči ostali. Zahvala. Vsem onim, ki ste prišli zadnjo čast izkazat našemu predragemu, nepozabnemu soprogu oziroma očetu Antonu Bezlaju ki ste z nami debli žal in bol, ter nam sporočili bodisi ustno bodisi pismeno svoje sožalje, dalje prečaatiti duhovščini in gg. bogoslovcem za ganljivo petje in vsem darovalcem krasnih vencev izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo. Hktrati pa priporočamo nepozabnega pokojnika še v bodoče v pobožno molitev. (311) Žalujoči ostali. I Ces. kr. avstrijske jfij državne železnice« Izvod iz voznega reda veljaven od dno l. oktobra 1899. leta. Odhod Iz Ljubljane jnž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 5 m. po noči cnoboi vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, FraozsDsfeste, Ljubno; čes Selztbal v Aus-e, Solnograd; čez Klein - Reifliag v Steyr, v Line, na Dnnaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabcl, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Dunaj; čez Selztbal v Solno-grai, čez Amstetten na Donai. V oktobra in aprila ob nedeljah in pravnikih v Line. — Ob 11. ari 50 m. dopoldne osobui vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selztbal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoladne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno, čez Selztbal v Solnograd. Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Brege ic, C urin, Gen evo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr. Line, Bndejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Otobni vlaki: Ob 6. ari i-4 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano juž. kol. Proga is Trbiža. Ob 5. ari 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, L;pskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograd«, Linca. Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Belj»ka, Franzensfeste. — Ob 11. ari 17 m. dopo-lndne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca. Inomosta, Zella ob jezera, Lend-Gaste;na, Ljubna, Celovca, Lienca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. ari 57 m. popoladne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfesta Pontabla. — Ob 9. ari ti m. zvečer osobui vlak z Dunaja, Solnograda, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pon tabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga is Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. ari in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. ari 48 m. zvečer. Odhod iz Ljubi j ne drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. iz Kamnika. Ob 6. ari 58 m. zjet. .j, ob 11. ari 8 m. dopoludne, ob G. uri 10 m. zve Ser. (4) tjiibcnjcvvrclcc s Najbolje učinkujoča železo-arsenasta voda proti slabokrvnosti, ženskim boleznim, živčnim in kožnim boleznim itd. — Dobiva se v vseh proda-jalnicah mineralnih vod, lekarnah in drogerijah HEMBIH MATTO\I, Dunaj, c. in kr. avstr. dvorni in komorni založnik. Poštna in brzojavna upraviteljica z večletno prakso, vešča slovenskega in nemškega jezika, se išče. Več se izve v upravništvu „Slovenskoga Naroda". (307—1) Na prodaj so lepe (289 ~3) smreke in hoje in sicer 274 pri Bevkah in 103 pri Vrhniki. Ponudbe se sprejemajo do 19. svečana 1900 opoludne v Ljubljani, Poljanska cesta št. 3. I. nadstropje. so došle v angleško skladiiSre oblek, v Ijjuliljaiii. Kealjevt* eettta fine novote" damske konfekcije: jope, ovratniki in mantilje po čudovito nizkih tovarniških cenah. Prosim, dasi velečastito občinstvo to ogleda. Nihče ni primoran, da kaj kupi. Dalje so v zalogi po najnovejši modi izdelane obleke za gospode in dečke, kakor tudi pri-angleški in francoski modni ostanki najfinejših vrst blaga za naročila po meri, ki se izvršnjejo na Dunaju najfinejše in najelegantnejše. Z velespoštovanjem i-H. Oroslav Bernatović. i 31 1 Q G. PiccolI dvorni založnik Nj. svetosti papeža Leona XIII. Iekarnar„priangelju" v Ljubljani, Dunajska cesta. Železnato vino Kemične analize odličnih strokovnjakov, kateri so v b (582—16) železnatem vinu lekarnarja r*ieeoli-i«« v Ljubljani zmirom potrdili navedeno množino železa, so najboljše spričevalo ter dajejo največje poroštvo za njega učinek. To vino je kaj dobro za slabokrvne, nervozne in vsled bolezni oslabele osebe, za blede, sloke (suhe) in bolehave otroke. Cena polliterski steklenici 1 gli. Naročila pošiljajo se z obratno pošto; poštnino plačajo p. n. naročniki. Mlad uradnik išče hrano in stanovanje, če mogoče s separatnim vhodom. (310) Ponudbe do konca tega meseca pod šifro: „št. 293" upravništvu „Slov Nar". Lepo stanovanje obstoječe iz treh sob z zraven spadajočimi pritiklinami, se odda za majnikov termin, eventuvalno tudi prej. Natančno izve se pri L. Widmayer-ju, Resljeva cesta št. 3, I. nadstropje. (309) Služba tajnika je razpisana z dnem 1. marca t. L v okrajnem zastopu Breškem z letno plačo po 1000 kron. Prodniki morajo biti vešči slovenskega in nemškega jezika. — Prošnje sprejema okrajni odbor v Brežicah do 25. februvarja t. I. (306-U 170 fotoorafsto podjetje „Triglav" v Ljubljani, AVolfove ulice 6 (preje Gledališke ulice, v filijalki D. Rovšeka) otvori dne 15. tek. meseca zadej na vrtu svoj atelije. —s—- »-srn—š— Cene najfinejše izvršenim fotografijam so nastopne: (308—1) 6 kom. v viz.itiil ohlilii mhiiio 'i uriti. 6 ,. v kabinetni „ .» ,, Za izborno iz?ršltev popolna garancija. ; Mesna žen itn a ponudba. I S ofova. z h ion i uzo. Sn i/i o otat"no | j ofnžtio in So 4-000 fi ion goto- -vine £cfi oc oczna>iiti, ozi-j^rtj zorna potočiti goopoSič >io oc1 p| 20—25 fet otazo, o piimcino | izoSzazSo tet najmanj 1S00 \ ■. fizon Sofa. Samo zconc po- \ ■ nitdSc, fiatczim jc pziScjati ofifio, jc nasfoviti na npzav- \ niotvo ,,§tovcnzficaa Š^tazoSa" 1 poS „uzadni/l 27". (287-3; \ S>a $ t žogo 4ajnoyt oc jamci. | Delniška glavnica K1,000.000 Vplač. delnic glav. „ 600.000 Rezervna zaloga „ 80.000 ZrinjsM trg št. 1 (bankina zgradba). Hrvatska ljudska banka Hrvatska ljudska banka Zrinjski trg št. 1, Zagreb čistimi 41 sprejema denar v tekočem računu in na vložnice (hranilniške knjižice) ter jih obrestuje* počenši od dne vložitve s |2 |Oi Pristojbino plača zavod sam. Povrač la se izplačujejo brez odpovednega roka ter se obresti računijo do dne povračila Vsi posli, katere objavljajo menjalnice, se izvršujejo točno in najkulantneje. -» ■m -m m M M -4 M M M -s Ulica Marije Valerije 7 (bankina zgradba). m w w m m c- w w c- m- 'p w m c m m-m-i W r m- w B- m m m w Podeljujejo se na dragocenosti, zlatnino, srebrnino in razno drugo robo, kakor tudi na vrednostne papirje ■V pod najugodnejšimi pogoji. Zalogi sb mogo pošiljati tudi s pošto. (46-6) Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli mi Lartain« in tisk .Narodne Tiskarne*. 4544 5485