Nafdba baineaa zaklada. Pred kratkem jp našel starinoslovec lAIfonz Časo v Mchiki zaklad Aztekov, ;ki so prebivali v mehikanski pokrajini pred prihodom španccv. Ompnjpni nConjak jp zadpl fisto slu^ajno na zakladnico. Profpsor Caso je iskal ter izkopal giobovc poglavarjcv plpmpna Mixtckov. To plemp je prcbivalo v južnem delu Mehike in je živelo v sporih s tedajnimi gospodarji Mehike z Azteki. Malo prcd osvojitvijo Mehike od Špancpv se je posrečilo Aztekom, da so Mixteke premagali in jih takorpkoč izti-ebili, Grobnica poglavarjev I\lixtekov jc bila zplo spretno izbrana. Dohod do grobišča je prikrit z ogromnimi kvadratastimi skalami. Piofesor Caso je domneval, da se skrivajo za skalovjem starine. V resnici pa je njegova najdba naravnost presenečila najditeIja in njegovega pomagača, ko sta stopila v obokano grobnico. Steae oboka so naravnost posute z dijamanti, rubini in ametisti. Na raznih predmetih iz najčis.ejšega zlata so napisi v doslej neznani pisavi. Obok je dolg 24 čcvljev, 5 visok in 7 širok. Baš odl.riti zaklad prekaša glede vrcdnosti in zgodovinskih znamenitosti znatno najdbo v grobnici egipčanskoga faraona Tut-ank-Amona. V eni krsti je našel Caso krasne ovratnice iz najbolj dragocenih draguljev, čudovito dragoccno izdelane prstane, dijamaute izrednp velikosti, krasne zlaie posodp in Caše. posocle \% oniksa ter iz kristalov, velike ter dragocene iibanp, zlate sokole in neštpto biserov. Nekateri amerikanski učenjaki so mnenja, da se je posrečilo prof. Casu odkritjp bajnpga zaklada, katerega so Azteki skrili, ko je pridrVel nad nje Španec Ferdinand Cortez. Osvojitelj Mehikc jc pustil na stotine Aztekov mučiti, da bi mn odkrili mesto zaklada, a so rajši prenesli vse muke ter celo smrt in so odnesli skrivnost s seboj na drugi svet.