Leto XXVI. Poitoina plačana t gotovini Postgebfiht bat bezahlt Ljubljana, 13. aprila 1944 štev. 15 DOMOVINA in KNETSKI LIST Venvaltung and Schriftieltung - Uprava ln uredništvo: Puccloljeva 6 — TeL 81 •22—81-20 — Erschelnt wttchentlicb • Izhaja vsak teden t estbezugsprels Jahrlicb • Naročal na letno La/ {A — Einzi-lverkautspreis • Posamezna številka Cent. 80. PREGLED VOJNIH DOGODKOV Neprekinjeno traja velika vojna na južnem flelu vzhodnega bojišča. Prav v preteklem tednu t>a je sovjetska vojska bila na več krajih razbita ln zavrnjeno. Zlasti so nemške čete razbile sovražnikov obroč okrog Kovlja ter pridobile ozemlje severno od Črnovic. V južni Italiji se nadaljujejo bitke brez nadaljnjih uspehov za Anglo-ftmeričane. Letalske bitke so se tudi pretekli te-(len nadaljevale, ln sicer ne samo nad Nemčijo, Krveč tudi nad balkanskim prostorom. Posebno le Izgube so Imeli angloameriški letalci, ko so papadli Bukarešto in petrolejske vrelce pri Ploe-Btiju v Rumuniji. Nemške in rumunske obrambne pile so zbile 53 štirimotornih letal. S tem so uni- 1 (Sile najmanj tretjino napadajočlh oddelkov. Ta . ?brambnl uspeh priča, da je letalska obramba Jemčije z njenimi zavezniki tudi na Balkanu Udarna. O stanju na bojiščih je podalo nemško vojno poročilo v torek, 11. t. m. naslednjo sliko: Ftthrerjev glavni stan, 11. aprila. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Na severnem bojišču Krima se nadaljujejo težki boji z nadmočnimi sovražnikovimi pehotnimi in Oklopniškiml silami. Južnozapadno ln zapadno od Odese so se naše Čete umaknile na ukazane cilje. Severnovzhodno pd Tiraspola je bil zajezen sovražnikov vdor, zapadno od Orgljeva pa je bil zožen neki vdor lz Badnjlh bojev. V vzhodni Bukovini so nemški oklopniški oddelki zlomili močan sovjetski odpor, napadli sovražne napadalne skupine v bok In jim prizadeli skupno z rumunskimi četami najtežje izgube. I>Ia področju južno od Stanislavova so nemški »ki op niš ki grenadlrji skupno z madžarskimi planinskimi četami iztrgali sovražniku mimogrede Izgubljeno mesto Delatin. Med Cernovicami in Brodi smo nadaljevali či-flčenje ozemlja razpršenih sovražnih sil, ki so se trdovratno branile. Junaška posadka Tarnopola Je še nadalje vzdržala močne sovražnikove napade. Južnovzhodno od Astrova so boljševiki po dovozu novih sil ponovno brezuspešno naskakovali naše postojanke, čiščenje nekega krajevnega vdora je še v teku. Južno od Pskova sovjetske čete tudi včeraj niso napadale. Od 31. marca so tukaj nemške čete pod vrhovnim poveljstvom generala topništva Locha ln pod poveljstvom generalnega poročnika Matzkyja preprečile poizkuse prodora mnogo nadmočnih sovražnih pehotnih in oklop-niških oddelkov ter prizadele sovražniku velike Izgube ljudi in gradiva. Med drugim je bilo uni-Cenih 306 sovražnikovih oklopnikov in naskako-valnih topov ter 121 letal. V teh bojih so se posebno odlikovali zgornješlezijska 3. lovska divl-tija pod poveljstvom generalnega poročnika Volckamerja von Kirchensittenbacha ter edinice naskakovalnih topov pod poveljstvom majorja Emsta Schmldta. Pri uspehu obrambne bitke ima odličen delež letalstvo pod poveljstvom letalskega generala Pflugbella; posebno pa so se odlikovali letalski oddelki pod poveljstvom polkovnika Kuehla in polk protiletalskega topništva pod poveljstvom podpolkovnika Bullaja. V več odsekih italijanskega Južnega bojišča so prodrli udarni oddelki v močno zgrajene sovražnikove postojanke ter uničili številne nasprotnikove bunkerje in oporišča s posadkami vred. Sovražnik Je imel velike krvne izgube in je Izgubil večje število ujetnikov. Italijanska torpedna letala so v zadnji noči po-topila pred Anzljem sovražnikovo prevozno ladjo. Angleški oddelek komandosov, ki se je izkrcal na zapadnl obali Roda, je bil v boju uničen do zadnjega moža. Pri obrambi sovražnikovih bombniških napalov na dlje v zasedenih zapadnih ozemlj!h je bilo 30. | aprila in v pretekli noči sestreljenih 29 sovražni- I kovih letal. Slovenci in borba za Evropo Evropa bije borbo na življenje in smrt. Z za-pada doletevajo jate anglosaških bombnikov, da uničujejo nezaščitena evropska mesta z neštetimi njihovimi zgodovinskimi spomeniki, ki so priča stare evropske kulture. Na vzhodu se je ob milijonskih izgubah posrečilo približati se Karpatom. Približala se je odločilna ura, ko je vsa Evropa poklicana, da se s skrajnim naporom za svojo ohranitev postavi odločno v bran boljševizmu, kateremu nudijo Anglosasi podporo in potuho. O čem nam pričuje sovjetski naval? Pozornost vzbuja njegova številčna premoč iu obilje mate-rijala, s katerim razpolagajo Sovjeti kljub tolikim porazom v teku treh let vojne. Ko je pred tremi leti nemška vojska s svežim zanosom prodirala na sovjetska tla, so Sovjeti izgubljali bitko za bitko. Ne samo v desettisoče, temveč v stotisoče je šlo število ujetnikov, ki so jih Nemci zajeli v znanih velikih obkoljevalnih bitkah. Skupno z moštvom je seveda bil zajet tudi velik plen. Z ukrajinskim ozemljem so Sovjeti izgubili tudi mnoge vire surovin in prehrane. Kakor je sovjetski režim polni dve leti brezobzirno žrtvoval tisoče, desettisoče, stotisoče svojega moštva in ogromne kopice vojnega materi-jala, tako meče hladnokrvno že leto dni v smrt pri napadih svoje množice-in svoj materija!. Sovjeti se zavedajo, da je to njihova odločilna igra. če bi jim to pot uspelo prebiti evropsko fronto, potem bi bila velika igra za nje dobljena. Zasužnjili bi evroske narode iu zagospodarili morda za dolgo dobo, saj bi s svojim krvavo preizkušenim straho-valnim sistemom znali zatreti vsak podvig k svobodi in ponovni osamosvojitvi narodov. Tudi Slovenci se dobro zavedamo, za kaj gre v sedanjem odločilnem spopadu. Lahkoverni in premalo razgledani večkrat radi nasedemo raznim mednarodnim geslom in tako je tudi meti nami imel boljševizem precej časa svoje »slmpatizerje«. Ko pa smo na lastni koži občutili boljševiške metode, katere znana komunistična himna natančneje proslavlja: »rop, požig, umor«... — je nastopilo iztrezenje. Vprašajmo se samo: ali more biti med nami človek, vreden tega imena, ki bi mirnodušno motril mučenje slovenskih ljudi, požiganje slovenskih domačij, uničevanje vsake ljudske morale? Ali naj bo naša domovina, ki slovi po svoji prirodni krasoti, spremenjena z ognjem in mečem v boljšcfviški »paradiž« na ta način, da bo vse požgano in uničeno, ljudje pa pokončani do bedne peščice »pravovernih« bolj-ševikov ? Ali more živeti slovenski meščan brez slovenskega kmeta In narobe? Ali more slovenski delavec sam opravljati in voditi količkaj večje podjetje, ki zahteva za vodstvo posebne strokovne in tehnične usposobljenosti ? Drug brez drugega ne moremo izhajati in samo bratska vzajemnost, iz- Po dnevnem sunku slabotnejšega sovražnega letalskega oddelka nad severnozapadno nemško področje so priletela angleška motilna letala v zadnji noči nad zapadno in srednjo Nemčijo. * * * V zunanjepolitičnem pogledu je bila pretekli teden najvažnejša izjava nemškega zunanjega ministra Ribbentropa, ki so jo tudi naši dnevniki v celoti objavili. Minister Ribbentrop je dal to izjavo berlinskemu zastopniku rumunske poročevalske agencije »Rador«. Najvažnejša sta dva poudarka. Nemčija bo branila Rumunijo kot neločljiv sestavni del evropske trdnjave. In le vojske zavezniških evropskih narodov lahko odbijejo boljševizem. Ce bi se kdaj zgodilo, da bi boljševiki premagali nemško vojsko in vdrli v Evropo, tedaj niti Anglija, niti Amerika, tudi če bi hoteli, ne bi imeli potrebnih sredstev, da bi se postavili boljševiškl politiki po robu. Evropa se mora v ražena v medsebojni gospodarski in socialni pomoči, nam je lahko poroštvo poštenega, človeka in naroda vrednega obstanka. Stanje, kakršno gledamo letos, ko se razvija usodna borba za Evropo, je po naši domovini žalostno: po zaslugi našega domačega boljševizma naj bi ostali dve tretjini naše zemlje neobdelani. Kakšni prijatelji slovenskega kmeta in delavca so boljševiki, ako mu ne dopuste niti tega, da bi v miru obdeloval svojo zemljo? »Mi vsi, ki tvorimo slovensko narodno skupnost, izhajamo iz kmečkega stanu,« je izprego-voril naš prezident general Rupnik v znani svoji spomenici slovenskim kmetom. »Kmet hrani in ohranja naš narod, kmet dovaja naši narodni skupnosti svežo, krepko, zdravo kri. Istočasno pa je kmet tudi naš branitelj. Dajal je in še daje borce za obrambo pred našimi sovražniki. Prav sedaj stoji naš kmet v sredi boja s smrtnim sovražnikom človeštva — s komunizmom in njegovimi morilskimi tolpami. Naš kmet ljubi svojo skopo žemljico bolj kakor svoje življenje. Po ljubljeni rodni grudi rije z vso silo svojega srca, svoje duše ln svojega telesa. Prenaša tudi največje nesreče, bolesti in težave. Zaradi svoje marljivosti in miroljubnosti prenaša kot bogaboječ, zaupajoč in pobožen kristjan več kakor je meja človeške možnosti. Ker pa ga je judovski satanski bes pripeljal do obupa, je prijel za orožje in se brani kakor lev. Tako se bo naš kmet branil vseh sovražnikov. Premagal bo komunistične tolpe, rešil našo narodno skupnost, zopet postavil ruševine, spet oral, sejal, žel, vse nas zopet hranil, nas s svojo krvjo obnovil in nas skoval v močno narodno skupnost na našem, v trudu in znoju zgrajenem lepem zemeljskem raju.« Slovenski kmet se je že odločil in vč, kje je v današnji zgodovinski borbi Evrope njegovo mesto. Kjer letošnjo pomlad ne more poprijeti za plug, je poprijel za orožje. In medtem ko se slovenski kmetski človek postavlja v skrajni odpor zoper boljševizem na naših tleh, se v Ljubljani ustvarja nova kmečka organizacija, ki bo slovenskemu kmetskemu stanu zagotovila srečno bodočnost. Ustvarja se Kmetijsko poverjeništvo in Kmetijska zbornica. V glasilu »Kmetijske zbornice«, ki je pravkar začelo izhajati, so zapisane naslednje besede: »Gorje našega časa je slovenskega kmeta tako prečistilo in prekalilo, da je prav on — ko so se drugi zaprli v molk — postal oblikovalec slovenske zgodovine. Ko se bodo vremena Slovencem zjasnila, bo iz obnovljenih domačij zrasel rod, ki ga bosta vesela Bog in narod.« Kdor med Slovenci danes, ko skuša vihar omajati temelje Evrope, še ne ve, kje mu je mesto, naj upre svoj pogled v slovenskega kmeta. Kdor se bo držal narodnega debla, bo obstal. Vse drago pa bo vihar odpuhnil kakor pleve. tem boju proti boljševizmu zanašati le na sebe samo in na svojo lastno moč. »Zavezniški evropski narodi se tega tudi zavedajo,« je rekel minister, »irr jaz sem trdno prepričan, da bodo to najhujšo preizkušnjo v svoji zgodovini prestali in dosegli zmago nad boljševiki in njihovimi bogataškimi pomagači na zapadu.« Italijani sodelujejo v sovjetski vojski. Tako poroča švicarski list »Die Tat« iz londonskega vira. V sovjetski zvezi organizirajo italijanske oddelke, ki se bodo borili v sestavu sovjetske vojske, toda pod poveljstvom italijanskih častnikov. Novi od- Kmetje, vaščani! Poiščite staro železo in ga izročite skupnosti za blagor vas samih ln 7.3 blagor vašega bližnjega. delki bodo organizirani sporazumno z Badoglijem, v njih bo 50 do 80 tisoč italijanskih vojnih ujetnikov, ki so jih Sovjeti zajeli v zimah 1942 in 1943. K temu pripominjajo v Berlinu: Italijanski ujetniki kot pomožne čete v sovjetski vojski, to je pač višek ponižanja, ki so ga doživeli Italijani po Badoglijevem izdajstvu. Tukaj prihaja najbolj jasno do izraza zaničevanje Kremlja do brezčast-ne Badoglijeve klike. Na drugi strani pa nam daje to ponoven doka* za Stalinovo samovoljo, ki, namesto da bi počakal na odločitev svojih angloameriških zaveznikov v zadevi postopa z italijanskimi vojnimi ujetniki, dela kratkomalo na svojo pest in tišči sovjetske italijanske ujetnike v sovjetsko vojsko. * Kaj vse pletejo Sovjeti v »cesarski« Italiji, se bo kmalu pokazalo. Zaenkrat je najznaClnejše dejstvo, da je sovjetska vlada napotila italijanske komuniste, naj sklenejo z Badoglijem mir in podpirajo njegovo vlado. Se pred nekaj tedni so komunistični govorniki v Neaplju zahtevali na velikem zborovanju, da mora Viktor Smanuel brezpogojno odstopiti. Zdaj so morali hitro požreti lastne besede. Vsekakor je medtem že izjavil prestolonaslednik Umberto, da je pripravljen postati naslednik svojega očeta kot kralj Italije, da bi s tem olajšal osnovanje koalicijske vlade ... Italija pada po izdajstvu iz ene sramote v drugo. Na bsjlšSb preti kcmtinizmii DomaČe novice i * Bivši bojevniki pri prezklentu Rupuiku. Nedavno so se zbrali pri šefu pokrajinske uprave g. generalu Leonu Rupniku predstavniki bivših bojevnikov in rezervnih častnikov ter so mu čestitali k polletnici prevzema oblasti v Ljubljanski pokrajini. Izjavili so pripravljenost za boj proti komunistom in so stavili nekatere predloge, ki jih je gospod prezident takoj sprejel. Zahvalil se je za čestitke in obljubil, da bo z vsemi silami podprl prizadevanja bivših bojevnikov pri obrambi in obnovi dežele, ostale želje pa bo tolmačil na višjih mestih z upanjem, da bodo gotovo upoštevane. * Novo kmefeko glasilo. Za Veliko noč je izšla prva številka Kmetijskih novic, ki so glasilo Kmetijske zbornice. Na uvodnem mestu so pomembne besede prezidenta Rupnika slovenskim kmetom, nato pa sledijo poučni članki: Kmet v naši narodni skupnosti, Pridelovanje sončnic, Plemenskim živalim več gibanja, Gospodarski pomen mlekarstva, Pomladansko zatiranje sadnih škodljivcev ln Pouk kmečkim gospodinjam, kjer je zlasti zanimivo branje o soji, kitajskem fižolu. Objavljena je tudi naredba o ustanovitvi Kmečkega pover- eiištva in Kmetijske zbornice za Ljubljansko po- ajino. Novo glasilo ima pravico prejemati vsak Član Kmetijske zbornice. Kdor ga še ni prejel, naj sporoči točen naslov upravi, ki Je v Ljubljani, Puccinijeva 9. * Državni komisar za pobijanje črne borze v Jadranskem Primorju je SS Sturmbannfiihrer Fritz W 8 1 b i n g. Naročeno mu je, da Izvaja borbo zoper čmo borzo z brezobzirno strogostjo. Vsem oblastvom in uradom je bilo naročeno, da ®e mu pri izvrševanju njegove naloge na vse načine pride v pomoč. * Prebivalstvu Ljubljane. Slovenski Rdeči križ ponovno vabi vse, ki so dobili njegovo prošnjo za prostovoljno prijavo ležišč za one, ki bi po bombardiranju ostali brez strehe, naj v svojem interesu vrnejo izpolnjene prijave, vseeno, ali so ugodili pozivu ali ne. Tiskovina je poštnine prosta. Vsa ta akcija Slovenskega Rdečega križa je namenjena res samo temu, da oskrbi Vstreho onim, ki bi bili po bombardiranju prizadeti. Po odredbah oblasti morajo občine skupno z Rdečim križem pripraviti potrebna stanovanja za prizadete po bombnih napadih. Radi bi pa izvedli ta nalog s prostovoljnim sodelovanjem prebivalstva, ne da bi v to zaenkrat posegle uradne komisije. Zato ponovno poudarjamo, da stori vsakdo, ki odgovori Slovenskemu Rdečemu križu, to v svojem Interesu. — Kdor tiskovine nima, jo lahko dobi v pisarni Slovenskega Rdečega križa, Marijin trg št. 5. * Obred umivanja nog v ljubljanski stolnici je tudi letos na veliki četrtek zbudil običajno pozornost. Starčki, ki so prišli k obredu, so bili: 92 letni Anton Cič, 91 letni Anton Adam, 87 letni Tomaž Seliškar, 86 letni Alojzij Polajnko, 84 letni Prane Verblč, 83 letniki Ivan Rant, Jernej Bizjak Ln Alojzij Lukner, 79 letnika Jože Sušteršič ln Tomaž Kalan, 76 letni Anton Brandsteter ln 75 letni Mihael Predanič. Razen Antona Adama, ki je iz Borovnice, so vsi Ljubljančani. Njih skupna starost je 998 let. * Preskrba z vinom v Ljubljanski pokrajini je urejena z novo naredbo prezidenta generala Rupnika. Vse zalosre vina v Ljubljanski pokraj'n1 se morajo prijavit', ter so stavljene pod zaporo na razpolago Prevodu. Ta zapora pa ne velja za vino Preteicii teden so se večje trume naših deže-lanov pomikale v strnjenih vrstah po ljubljanskih ulicah. Kam pa gredo? so vpraševali Ljubljančani. TI možje in fantje so se prijavili k domobrancem. Ob tej priliki smo čitali v naših dnevnikih naslednji poziv Ljubljančanom: »Mera je polna in narod se je sam odločil skupno z oboroženo silo napraviti konec grozotam, ki jih je navalila na slovensko zemljo in slovenski narod komunistična drhal. Pomlad Je tu, a treh petin slovenske zemlje v Ljubljanski pokrajini še ni zoral plug in je v takem stanju tudi ne bo. Kaj pa vi, meščani? Boste še vedno stali ob strani, kakor je doslej delala ogromna večina? Naj torej zdaj naš ubogi kmet sam, uničen, izropan, pregnan prelije poslednjo kapljo krvi za rešitev slovenske zemlje in slovenskega naroda? Kaj ste se vi izločili iz slovenskega narodnega občestva? Kaj ne čutile, da lahko pridejo »rop, umor, po-ži2 •. « nekoč tudi nad belo Ljubljano? Vedite, da v kmečki duši že tli ogenj upravičene jeze rad vašo brezčutnostjo. Poslednji trenutek je prišel, da se uvrstite s poštenim namenom v domobranske vrste tudi meščani, in to vsi brez razlike. Danes sredina ni več mogoča! Samo podpis na protikomunistični deklaraciji ne zadostuje, kajti strahotni zločini nad nedolžnim narodom kličejo po močnih in krepkih dejanjih. Kdor se sedaj noče dvigniti skupno z našimi kmečkimi množicami za odvrnitev pogina od slovenskega naroda, ta že drsi na teren komunističnih rabljev.« Ta poziv je med Ljubljančani močno odjeknil, že nad 36.000 Ljubljančanov je do velikega tedna podpisalo prottkomunistično spomenico. Na splošno željo je b;lo podpisovanje podaljšano do velike sobote zvečer in so se pod spomenico zvrstili novi tisoči podpisov. * Nadaljnja poročila lz dolenjskih in notranjskih krajev poročajo o novih porazih komunistov. Pa ne samo v bojih z domobranci ln nemškimi oddelki, temveč tudi v medsebojnih krvavih spopadih propadajo njihova krdela. K temu jih naga-njajo obupne življenjske ln zdravstvene razmere ter spori v vrhovnem vodstvu OF. Predvsem pa porazno vpliva na razredčene komuniste dejstvo, da nastopa narod povsod proti njim. V teku zadnjega pol leta je nastal v miselnosti slovenskega prebivalstva nedvomno velik preokret, ki bolj in bolj izloča komunizem iz svoje srede. Počutijo se veliko bolj osamljene. Kadar je kakšno gibanje tik Dred zlomom, vedno išče krivcev med lastnimi vrstami. Ponoči od 3. na 4. april je večje komunistično krdelo napadlo manjšo domobransko postojanko na Barju. Razvila se je ostra borba. Komunisti so pustili na mestu štiri mrtve, druge mrliče pa so odpeljali s seboj. Petnajst komunistov so domobranci ujeli. Ob koncu borbe so bili komunisti razpršeni. Iz Novega mesta poročajo, . da so domobranci prejšnji teden obiskali Mirno peč. Komaj so se dobro pokazali v vasi, so od vseh strani in iz vseh lukenj lezle na dan zaraščene brade, a nasmejanih oči in zob. Nabralo se je okrog 50 skri-vačev, tako da so morali domobranci zanje vzeti poseben kamijon. Nekaj skrivačev se je takoj prijavilo k prostovoljni patroli, da odrinejo z njo proti Trebnjemu. Tu je bilo vse kakor izumrlo. Za komunističnim bataljonom ni bilo drugega sledu kakor orožje In oprema na trgu. Domobranci so naložili plen, kolikor ga je šlo na tank, nad sto nabito polnih nahrbtnikov pa so morali zažgati, ker jih niso mogli vzeti s seboj. V Strugah se je prejšnji teden pripravljala velika komunistična gostija, na katero so bih povabljeni tudi nekateri domačini. Dva prašiča, po» brana v Kompoljah, sta se dolgo v noč cvrla ln pekla. Naenkrat pa so iz zasede padli streli. Nastal je velik poplah. Dva komunista sta obležala mrtva, štirje so bili ujeti. Meso in mast Je morala gospodinja, ki je dala na razpolago svojo kuhinjo za pojedino, vrniti pravim lastnikom. Nov hud poraz so doživeli komunisti v novomeški okolici. Domobranska patrulja lz Novega mesta je čistila teren v bližini Stranske vasi in Lakovnlc. Komunistični tolovaji so domobrance večkrat napadli, a so bili vselej odbiti, čeprav jih je bilo po številu več kakor domobrancev. V spopadih je padlo 12 komunistov. Tri dni poprej je pri slični patruljni akciji padlo 15 komunistov, med njimi Ljubljančan Zdravko Firm s komunističnim imenom »Ferči«, komandant prvega bataljona »Cankarjeve brigade«. Med mrtvimi so našli tudi 191etno dijakinjo Danico Mislejevo, rojeno v Zapužah pri Mariboru. Kakor že ob ne, štetih prilikah se je tudi v teh zadnjih spopadih jasno pokazalo, kako daleč je že napredoval moralni razkroj v tolovajskih oddelkih, ki Imajo zato v vsaki borbi neprimerno večje Izgube kakor do» mobranci. Prebežniki soglasno potrjujejo, da jO tolovajsko moštvo, zlasti nasilno mobilizirano, od dneva do dneva bolj obupano in da ga morajo komandanti in komisarji vsakokrat šele z revolverji ln brzostrelkami pognati v borbo. žrebanje knjižne tombole je preloženo Prvotno je bilo določeno, da se bo začelo žrebanje številk za ljudsko knjižno tombolo Zimske pomoči na Veliko nedeljo, dne 9. aprila 1944. Zanimanje za našo knjižno tombolo pa je tako veliko, da se Je že danes prodalo več tombolskih tablic kakor pa je bilo prvotno računano in zaradi tega je bilo tudi potrebno, da se je podvojilo število posameznih dobitkov. Napravljen je bil nov načrt in tako bo sedaj namesto dosedanjih 200 dvojk (dve številki v eni vrsti) 400. po novem bo trojk (tri številke v eni vrsti) 200, četverk (štiri številke v enf vrsti) 150, petorice (pet številk v eni vrsti) 100 in 50 tombol namesto dosedanjih 25. Novih 25 tombol bo dobilo poleg vseh desetih knjig še po 500 lir za nakup knjig po prosti Izbili. Uvrstiti se je morala tudi nova knjiga, ki jo je nap'sal dr. Stanko Bevk naslovom »Po živalskem svetu« in jo bo r1 v;1 del dobitnikov pri dvojkah, namesto Dularjeve: Krka nmlra. Vzrok preložitve žrebanja je tudi ta, da niso pri trgovcih na drobno in v gostinskih obratih, kakor tudi ne za vino pri zasebnikih in pri pridelovalcih za potrebe družine in osebja pridelujoče-ga gospodarstva, največ do 1 hI za osebo. * Prosta prodaja kokošjih jajc je prepovedana. Vsa jajca, ki presegajo domačo potrebo, se morajo ponuditi v nakup Prevodu v Ljubljani. Jajca prevzema v Ljubljani mlekarski odsek »Prevoda« v Maistrovi ulici 10, zunaj Ljubljane pa posebne zbiralnice, ki se bodo v posameznih občinah objavile. V občinah zunaj Ljubljane mora oddati vsak rejec »Prevodu« na leto najmanj 30 jajc vsake kokoši. Za Ljubljano izidejo posebni predpisi. Prestopki se kaznujejo. * Ker so nepoklicani zaplenievali potnikom in prebivalstvu živila, je g. prezident Rupnik s posebnim razglasom opozoril prebivalce, da so za to uprav'čeni samo kontrolni organi »Prevoda«, uradniki gosnodnrske noliclje ter kornandanti blokov. Pri vsaki zanlembl le trftbi i^do.ti pri-mde-tlm za vsako množino zaplenjenih živil potrdila gotove še vse knjige lastne založbe, ki jih bo Izdala Zimska pomoč za knjižno tombolo. Žrebanje ljudske knjižne tombole se bo vršilo sedaj nepreklicno po naslednjem načrta: v nedeljo 7. maja 1944 žrebanje številk za dvoj« ke; v nedeljo 14. maja 1944 žrebanje številk za trojke; v četrtek 18. maja 1944 žrebanje številk za četverke; v nedeljo 21. maja žrebanje številk za petorice ter od ponedeljka, dne 22. maja do vštevši binkoštne nedelje 28. maja 1944 žrebanje vseh številk, ki bodo potrebne za dobitek tombole. Občinstvo prosimo, da vzame to na znanje, obenem pa vabimo vse rojake, da se poslužujejo tombolskih tablic, ki so na razpolago v lokalu tom« bolskega oddelka v Gradišču (nasproti Drame), v lokalu Zimske pomoči (Ulica 3. maja) nasproti Daj-dama in pri raznih pooblaščenih razpeče-valcih. Knjižna tombola nam daje bogate, zanimive darove, ki bodo močno obogatili naše domače knjižnice. na posebnih tiskovinah. Kontrolni organi se morajo na željo izkazati. Vsako nepoklicano vmešavanje tretjih javite takoj »Prevodu« z navedbo kraja, časa ln osebn!h podatkov krivca! Obenem se opozarja prebivalstvo, da je prevoz živil brez dovoljenja »Prevoda« prepovedan in bo brez dovoljenja uvoženo blago v vsakem primeru zaple-nleno Dovolilnice za nrevoz izdaja »Prevod* na Novem trgu št. 4 v Ljubljani. * Smrt Josipa Kaffeža. Na Jožefovo je umrl na svojem domu v Banjaluki bivši dolgoletni župan in vzorni slovenski čebelar Josip Kajfež. Svojčas je s svoj'ma bratoma vzorno vodil slovečo Kajfe-ževo restavracMo na Dunaju. Potem pa Je na svojem domu kot župan in "gospodar dajal zgled vsej okolici. Na1 mu bo ohranjen časten spomin! * Delitev krmil za male živali. Prevod deli krmila za male živali preko »žegoze« na Gallusovem nabrežiu v L1ub!ianl samo onim rejcem, ki oddajo 3 jajca za 1 ksr krmil. Vsaka druga de- i litev krmil za male živali je prepovedana. Pred 16g leti je Ljubljana dobila deželno bolnico Zanimiva zgodovina deželne bolnice — Bolni ea je bila prvotno na Ajdovščini Pred 160 leti so bosi avguštinci v Ljubljani marali zapustiti svoj samostan na Ajdovščini. Jožef II. je razpustil njihov red že leta 1782. Samostan je bil izpraznjen spomladi 1784, čez dve leti je pa bil preurejen v bolnišnico, ki so jo prevzeli usmiljeni bratje iz Trsta. Bolnišnica 3® bila ustanovljena 19. junija 1786. Dokler je poslopje še stalo, je napis nad vhodom, krono-grafikon, vklesan v sivem marmorju, govoril v latinščini, da je bolnišnico ustanovil Jožef II. Prve bolnišnice na Kranjskem Zgodovinar Radics. ki je raziskoval zgodovino ljubljanske deželne bolnišnice, omenja med najstarejšimi bolnišnicami stare dobrodelne ustanove. Sklicuje se na Valvasorja, ki omenja, da je premožen ljubljanski meščan in trgovec Peter Berlach ustanovil v Ljubljani ubožnico že leta 1041. Za ustanovitev zavoda je zapustil svoje premoženje. V tej ubožnici so vzgajali sirote . in ko so otroci odrasli, so jih dajali učit rokodelstva. V zvezi z najstarejšimi bolnišnicami se zdi zgodovinarju umestno tudi omeniti, da je bila leta 1228. ustanovljena hiša nemških Vitezov redovnikov, ki so stregli bolnikom. Med najstarejšimi bolnišnicami' v Ljubljani je bila nedvomno bolnišnica za gobavce. Leta 1280. so po tavili bolnišnico za gobavce na zemljišču, ki ga je dal za zamenjavo ljubljanski meščan Ni-ko.aj Porger. — V zgodovino najstarejših bolnišnic spadajo tudi stara, srednjeveška kopališča. Ljubljana je imela takšno kopališče že okrog leta 1250. V teh kopališčih ali »zdraviliščih« so obiskovalcem puščali kri, tako da je tudi kopališča menda treba prištevati med zdravstvene zavode. M:d najstarejše ljubljanske bolnišnice Radics prišteva tako imenovani ljubljanski špital. Toda drugi zgodovinarji so dokazovali, da ta zavod ni bil nikdar bolnišnica v pravem pomenu besede, temveč ubožnica, ki so v njo sprejemali obubožane ljubljanske meščane. Ustanova še živi dandanes, a precej spremenjena, pod imenom »meščanska imovina«. Njena last je velika Kresija, ki stoji na kraju znamenitega »špitala«, prav za prav hospitala. Staro poslopje, ki je pa bilo v starih časih večkrat preži dano, so podrli po potresu leta 1895. Leta 1543 je Ljubljana imela »bolnico za posebne bolnike«, kakor so jo imenovali, nekje na Rožniku. To je bila najbrž bolnišnica za gobavce, odnosno za bolnike, ki so zboleli za kugo. Kranjski deželni stanovi so že leta 1530 namestili dva deželna zdravnika, ki sta prejemala po 100 zlatnikov plače na leto. Njuna dolžnost je bila tudi nadzorstvo nad lekarnami. Dežela je pa zaposlovala že prej zdravnike, kajti znano je, da je bil leta 1516. deželni zdravnik dr. Ja^ob Folter. Zgodovinar Radics tudi prišteva med najstarejše bolnišnice tako imenovani cesarski špital v Ljubljani, ki ga je ustanovil v 16. stoletju Ferdinand I. V resnici je bil ta zavod podobna ubožnica kakor meščanski špital. samo uprava je bila druga. Zavod je obstojal 200 let. Ustanovljen je bil leta 1555. v avguštiinskem samostanu pri Sv. Jakobu, na kraju, kjer je- pozneje stalo pošlopje redute. Zanimivo je, da so v ta zavod sprejemali predvsem onemogle idrijske rudarje, zato so ga tudi imenovali »idrijska bolnišnica«. V 18. stoletju v Ljubljani tri »bolnice« V 16. stoletju so deželni stanovi v sporazumu z mestno občino postavili na kraju sedanje šent-petrske vojašnice »lazaret«. Vanj so pošiljali bolnike, ki so oboleli^ za kugo. Epidemije kuge so bile v prejšnjih časih precej pogoste in nekajkrat so v Ljubljani izumrli skoraj celi okraji. Deželni stanovi so se kolikor toliko zanimali za zdravstvena vprašanja, a vsi zdravstveni ukrepi v prejšnjih stoletjih niso imeli prav za prav nič skupnega s stremljenji prave, dobro organizirane zdravstvene službe, kakršna je mogoča dandanes. Zdravstveni zavodi so bili preprosti in redki, zdravstvenega osebja je pa zelo primanjkovalo celo v največjih mestih. Zdravstvo in dobrodelnost sta bila tedaj še skoraj povsem istovetna pojma. Negovanje bolnikov je pač spadalo med telesna dela usmiljenja, zato si tudi lahko razlagamo, zakaj so zdravstveno službo prepuščali redu usmiljenih bratov. Deželni stanovi so se oprijeli zamisli v 16. stoletju, da bi se tudi na Kranjskem naselili usmiljeni bratje. Značilno za nekdanje zdravstvene razmere je tudi, da je bil v drugi polovici 17. stoletja v Ljubljani ustanovljen »Kolegij za anatomijo«. Ta zavod je bil v poslopju cesarskega »špitala« dokler upravnik poslopja ni odpovedal prostora in profesor kirurgije je ugotovil, da so »ljudstvu takšni kolegiji le zabava, a v svoji hiši ne more predavati o takšnem predmetu, če noče, da bi mu ne pobegnili vsi stanovalci.« Ob istem času je tudi član ljubljanske akademije opero-sorum, akademije delavnih mož, čebeličarjev, spisal zdravstveno knjigo. Akademiki, člani te akademije, ki je bila predhodnica današnje Akademije znanosti in umetnosti, so delovali po strokah. Zdravstvu se je posvečal dr. M. Ger-bec, zdravnik, ki je napisal knjigo v obrambo ljubljanskega ozračja po naslovom »Verthaidi-gung der Laybacherischen Lufft«. O zraku so imeli tiste čase seveda precej čudne pojme. Ta ko so trdili celo zdravniki v Valvasorjevem času. da je ljubljansko podnebje zdravo zaradi izredno goste megle. Leta 1767. je imela Ljubljana 8 dobrodelnih zavodov in tri med njimi imenuje Radics bolnice, v resnici pa ni bilo tedaj še nobene bolnišnice v pravem pomenu besede. V »cesarskem špitalu« je bilo za 30 ljudi prostora, za 22 moških in 8 žensk. Poslopje meščanskega špitala je.bilo baje zelo slabo. V njem je bilo tedaj v oskrbi le 12 žensk in 4 moški, a zavod je imel še oddelek za najdence, kjer je bilo 24 najdencev. Kot tretji zavod imenuje zgodovinar sirotišnico, ki ni imela lastnega poslopja in ki je oskrbo^la 6 dečkov in 4 deklice, dalje neko Vinko Gabersld: 2 siti ctgati Starčeva povest o mladih dneh »To že, a ti, dragi moj, menda ne veš, da je gospod Božič že nekako omenil, da Milan ne vpliva ugodno na okolico. Previdno se je izrazil, a da se razumeti, kaj je mislil. Hm,« je zamrmral gospodar in se zamislil. »Potem bom pa moral paziti,« je izjavil čez nekoliko časa ves v skrbeh. »Zakaj še čakaš?« ga je bodrila žena. Kaj ti bo ljubezen do brata, ako ne čutiš spoštovanja? Odpravi ga kam proč, in lepo oskrbi, da ne bo mogel zapravljati. Ne bo mu treba beračiti, a izkoriščati in sramotiti se tudi ne damo več. Saj mu ničesar ne dolguješ, a zavoljo spomina na rajnega očeta in pokojno mater stori za brata, kar pač moreš. Jaz ti ne bom nikdar prerekala računov. To je ravni pot brez vijug.« »Kaj pa otroka? je plaho vprašal gospodar Mirko. »Najina bosta, kakor je Branko,« je odločno Izjavila gospa Karmela. »Saj sta tvojega rodu, ki je sedaj tudi moj. On se pa za nju itak nI nikdar menil. In danes sta mu samo most do tebe, vez z rodbino Popara.« »Vidim, da je tako; Milan mora od hiše. Dokler je kaj imel, se za očetov dom ni brigal. Sedaj pa mu je dober, ker mu daje streho in skledo. Dejano je; zavoljo imena famitije udobno oskrbim brata, zavoljo poštenega našega imena se ga pa tudi iznebim. Brez ljubezni in brez sovraštva ...« »Ne iznebiš se me, ne grem od tod, pa ravno tukaj bom,« je v temni dvoranici za težkim zasto-rom od odprtih vratih na balkon sikal človek, ki je ves čas prisluškoval odločilnemu razgovoru. »Rotim se in prisegam, da bo iz tega dvorca in vseh poslopij prah in pepel, preden se dam tako sramotno nagnati z očetove doma5'je. In ti, zahrbtna ženska, ki imaš tak vpliv na moža slabiča, vedi, da se bom maščeval, da bo vredno spomina. Ako ne morem po ravni poti hoditi, pa pojdem po ovinkih.« V silnem srdu se je izgubljeni brat in sovražni svak Milan v svojem skrivališču pridušal na svoj že skovani načrt. Saj si je moral priznati, da je svojo usodo sam zakrivil, a njegovo pokvaijeno srce je iskalo krivca drugje. Ko je slišal, da kli-četa starša otroka k sebi, se je v temi izmuznil izza zastora in iz dvoranice, ter prišel še ravno prav v vežo, da nečak ni srečal neprijaznega strica na stopnicah. »Sem že tukaj!« je planil deček na balkon s tako silo, da je prerinil dva stola in premaknil mizo. Oba mala bratranca sta pa pridrla za njim. »Kaj pa si vendar tak!« ga je vprašujoče karal oče. »Prošnjo imam, oče; izpolnite mi jo, prosim!« »Ako je pametna in se da storiti, prav rad. že ve kaj o tem gospod Božič?« »O, že, že; pa tudi obljubil mi je, da jo podpre.« »No, če je pa gospod učitelj za to, potem je že vse v redu.« »Mislim, da bi to šlo,« se je oglasil prlstopivši vzgojitelj. »Dva mala konjiča bi rad.« ubožnico v slabem poslopju, kjer je bilo 25 žensk. Med dobrodelne ustanove je prištel tudi kaznilnico in prisilno delavnico (na Zabjaku). V pravem pomenu bolnišnea je bila le bolnišnica nemškega viteškega reda. Naposled om.in.ja Radics še zavod grofa Gamberga in manjše ustanove za podporo ubožcem. Poslopje civilne bolnišnice Ajdovščina ali »Na ajdovščini« so imenovali ob koncu 18. Stoletja kraj med Dolgimi in Poljskimi ulicami na obeh straneh Dunajske ceste in delno ob Gosposvetski cesti. Znano je. da ime ajdovščina izvira od »ajdovskih«, to se pravi rimskih grobov, ki so jih tam odkrivali v raznih dobah. Dunajska cesta leži v smeri stara rimske ceste, ki je držala iz Emone na sever; Rimljani so pa, kakor je znano, pokopavali mrtve vzdolž ob cestah. Sredi 17. stoletja je stala na kraju poznejše bolnišnice, namreč med sedanjo Dalmatinovo in Tavčarjevo ulico in Ajdovščino velika pristava. Leta 1642. so prišli v Ljubljano s cesarskim pismom bosi avguštinci (discalceati) ter so se obrnili na deželnega glavarja Wolfganga Auersperga (Turjačana). Želeli so ustanoviti v Ljubljani samostan. V ta namen so tudi kupili hišo in vrt pred nemškimi vrati (pri »križankah«). Vendar niso zidali tam samostana. Premagati so morali precej' težav, preden so dosegli svoj namen, kajti postavitvi novega 'samostana so, se upirali številni nasprotniki, ki se jim je zdelo, da je v Ljubljani, odnosno njeni neposredni okolici že preveč samostanov. Bosi avguštinci' so leta 1649. kupili v Šiški grad Jamo. Poslopje so prezidali v samostan. Toda želeli so si, da bi se nastanili bliže mesta, ki se jih je zelo branilo. Zato so leta 1652. kupili »pristavo in njivo nasproti pristava meščanskega špitala«, a preden so začeli zidati, so zvedeli, da se nudi boljša prilika za nakup pristave »pri Sv. Krištofu«. Tako So imenovali veliko ozemlje na severu, torej tudi Ajdovščino, kajti med Ajdovščino in Sv. Krištofom je bilo tedaj še vse neobljudeno. Avguštinci so sklenili 1. 1653. z lastnikom pristave na Ajdovščini, Adamom Weissom, kupno pogodbo. Pred 290 leti (1654) so začeli zidati samostan. Tako imenovano staro poslopje je bilo dozidano leta 1656. Zidanje je napredovalo le počasi. Ko je bil sezidan samostan, so začeli zidati cerkev, ki je bila potem posvečena sv. Jožefu. Temeljni kamen za cerkev so položili 22. maja 1657. Leta 1660. (5. oktobra), ko se je mudil v Ljubljani cesar Leopold, so prenesli v novo cerkev relikvije sv. Peregrine iz stolnice. Procesija je hila slovesna, udeležil se je je tudi cesar. Cerkev j« pa bila povsem sezidana šele leta 1662. S tem pa stavbna dela še niso biLa končana; potem so začeli zidati mrtvašnico. Stavbna dela so se vlekla še dolgo. Poslopje, kjer je bila pozneje nastanjena bolnišnica, so zidali malo hitreje po letu 1690. Zadnja doba zidanja se je začela leta 1708., ko so začeli zidati zadnji del samostana ob vrtu. Zidali so prav za prav 58 let, a seveda s precejšnjimi presledki. Stroški so znašali 30.180 goldinarjev. Samostan je bil 1. 1765 povsem prenovljen in popravljen. Avguštinci so bivali sorazmerno kratek čas v svojem Samostanu, kajti, kakor že v uvodu rečeno, leta 1784. so ga morali zapustiti. »Pa saj že imaš en. ga.« »Da, pa za oba bratranca. Dinko in Vinko bt tudi rada jezdila, a oče jima ne more pomagati. Potem bomo vsi trije kam jahali z gospodom Božičem. Torej, očka, prosim še dva taka konjička.« »Dobro, naj bo, če je tako nujno treba.« Pod balkonom v temi je poslušal razgovor izgubljen: človek Milan. Imel je že pripravljen peklenski načrt, da bi uničil brata in nečaka ter po neki očetovi določbi prišel do lepega posestva, ker ne bi bilo drugih moških potomcev več. Od doma namreč ni maral; že zavoljo trme ne, da ne bi mogel nihče reč!, da so ga uklonili. Sklenil je, še to noč stopiti v gorsko sotesko h ciganu Hotku, da bi se z njim pomenil. Cigan je cigan, in stric M:lan je mislil, da bo dovzeten za njegove grde namene. Hotel ga je nagovoriti in r.odmititi, da bi mu spravil Branka za večno s poti, a ga vendar pustil živega. Krvi ne mara, si je trdil temni poštenjak. Takega zločina ga je bito vendar strah. , III. VRAŽJI KLEK Že teden dni po tistih dogodkih sta prišla dva mlada, nekoliko zanemarjena in upehana konjiča, ki sta napravila veliko veselje Brankovima bratrancema, še večje pa morda Brankovemu srcu; saj je bil jako blag deček. Ko so ju očistili ln uredili ter jima postregli, kakor je zahtevala potreba, so po prvem počitku tudi že takoj sklenili preskusiti sposobnost obeh živali. »Saj dovolite, oče, kratko ježo z došlima konjema. Mislim, da mojemu konjiču ne bodeta ko% PajSSs Ženski vestnik t___ __ ' Ljubezn vost v družbi So ljudje, ki jim je ljubeznivost prirojena, je pa tudi mnogo takih, ki niso nikdar prijazni. Prirojena ljubeznivost je vedno znak dobrosrčnosti, skladnosti osebe; takega človeka imajo vsi radi. Ali je pa neprijaznost vedno znak surovosti? Nikakor ne! Saj je mnogo neljubeznivih ljudi, ki so pa vendar pošteni in značajnl; svoje dobre lastnosti zakrivajo z neprijaznim, odurnim vedenjem. Kaj radi smatramo osebe, ki se nam pri prvem spoznanju zde neljubeznive, za nesimpatlčne; šele ko jih pobliže spoznamo, odkrijemo dobro zrno v trdi lupini. Vendar Ima vsak normalni človek neki socialni čut, prizadevanje, da bi pripomogel k obči blaginji, ne pa da bi prišel z njo v navzkrižje. V tem je temelj družabne vzgoje. Lepo veden)e, ki ga priučimo svojim otrokom 'n ki si ga sami usvajamo, izvira iz socialnega čuta. Sem na spada tudi ljubeznivost, če nas ni narava obdarila s prirojeno ljubeznivostjo, pa si jo moramo privzgojiti. Saj ne živimo kot samotarci in puščav-niki, ampak sredi človeške družbe. Z neljubez-nivim obnašanjem motimo mir in prijetnost svoje okolice. Kolikokrat se je že zgodilo, da je prišel v prej tako veselo družbo neprijazen človek, pa je takoj pokvaril razpoloženje. Kaj mi pomaga, če ima moj sosed pri mizi še tako dobre lastnosti, ko pa sedi poleg mene čmeren ln redkobeseden in mi samo neprijazno odgovarja. Morda misli, da bi bil hinavski, če bi ml kazal vesel smehljaj namesto kislega obraza, ako je njegovo duševno razpoloženje temno. A to mnenje je nanačno. Ce se ta naš neljubeznivi sosed ne čut* iolžnega, da bi pustil svojo neprijaznost doma, naj bi bil rajši še sam ostal doma, namesto da kvari razpoloženje svoji okolici. Za ku«sfit?o Japonski rii. Pol kg dobro opranega riža zakuham v zelenjadno juho. ne da bi ga mešala. Kuham ga 30 do 40 minut, naložim ga na ploščo ln pustim, da se ohladi. Tik preden ga nesem na mizo, segrejem malce masla in dušim v njem riž, * a ne toliko časa, da se razgreje. Potresem ga s peteršiljem ali drobnjakom, ali pa mu dodam paradižnikovo omako. Rižev narastek z zeljem in ohrovtom. 30 dkg riža kuham s 4 dkg masla in litrom zelenjadne juhe. Zeljnate ali ohrovtove liste, razrezane povprek, dušim s 4 dkg masla, narezano čebulo, moko in zelenjadno vodo. Potrebno je 1 kg zelja ali ohrovta. Naložim v plasteh riž, zelje ali ohrovt v posodo za puding in ga kuham na pari še eno uro. Zvrnem na segret krožnik, polijem s čebulič-no omako in prinesem na mizo. Ječmen z zelenjadjo. Potrebujem 25 dkg ječmena, precej zelenjadi kakor za juho, 1 in pol gla- vice ohrovta, 2 žlici namočenih suhih gob, 4 dkg masti, 1 kg krompirja, 2 žlici peteršilja, drobnja-ka, listov zčlene. Ječmen ponovno operem, vso zelenjad otrebim, operem, narežem, krompir operem, olupim in razrežem. Mast razgrejem in pražim v njej gobe, zelje, zelenad in ječmen, doll-jem vode, tričetrt ure, preden je jed kuhana, dodam še krompir. Kot zadnje dodam peteršilj, drobnjak ln liste zelene ter zmešam. Makaroni z rabarbaro. % kg makaronov skuham v vreli slani vodi. Kuhane odcedim, jih polovico stresem v dobro pomazano kozo in nadevam po njih 4 žlice s sladkorjem dušene rabar-bare. Nato naložim zopet makarone, zopet dve žlici rabarbare in polijem vse z žlico masla. Postavim v pečico in spečem. Ohrovtov hlebček. Mešam žlico masti in eno jajce, pridenem od prikuhe ostali ohrovt, 2 pesti na vodi gosto vkuhanega riža ter ščep popra. Nato zmočim prtič. ga ožmem, razgrnem, naloži,m v sredo pripravljeno zmes, narahlo povežem v vrel, nekoliko slan krop in kuham do 40 minut. Kuhani ohrovt stresem na krožnik, ga potresem z drobtinami, zabel'm in postavim s paradižnikovimi makaroni na mizo. Orcbni nasveti Krompirjevi olupki so v gospodinjstvu zelo uporabni. Najbolj jih rablmc za kurjo hrano. — Posodo, v kateri smo kuhale kakšno barvilo, osna-žimo, če v njej prekuhamo krompirjeve olupke, prav tako z lahkoto odstranimo prižgano plast iz loncev. Lcšč pri tem nič ne trpi, medtem ko je nasilno strganje zelo nevarno .— Voda iz pre-kuhanlh olupkov je izvrstna za umivanje steklenih predmetov, šip. lončenih peči, pečnic pri šte-_dilniku. — Voda kuhanega krompirja odstrani madeže na jedilnem priboru 'n volni. — Z vodo, v kateri se je kuhal olupljen krompir izboljšamo razne prikuhe. Nove ncgavioe nalahno iztisni v pičlo mlačni vodi, preden jih začneš ncsti. Tako se lepše oprimejo noge in so tudi trpežnejše. Pazi, da ne kupiš premajhnih nogavic, ker se v periiu skrčijo. Močnim nogam in starejš'm osebam se podajajo nogavice temnejše barve, da ne opozarjajo preveč nase. Svilene nogavice opereš prav lepo, ako jih nalahno stiskaš v mlačni milnici, nikakor pa ne v vroči, ki jo po potreb! menjaš. Zadnji vodi za izplakovanje primešaj nekoliko soli, ki se mora popolnoma raztopiti. Trak na moških klobukih je hitro prepoten in zamaščen; lahko ga odparamo in nadomest!mo z novim, toda v kratkem se pokažejo nove lise. Da to odpravimo, je na razpolago preprosto sredstvo: med usnje na notranji strani in med klobukom položimo širok trak gutaperče, to je neke vrste trdega platna, ki se Izdeluje iz posušenega mlečnega soka vzhodno indijskega drevesa. To škrobasto blago ne propušča n*ti maščobe, niti vode, tudi ne znoja in je Izključeno, da bi se klobučevina prepotila. Zastore lepo rumeno pobarvaš in osvežiš z močnim lipovim čajem. Ob pranju moraš to barvanje obnoviti. Vrtnlnarlca mara vedeli. . . — da sejemo z uspehom v vlažno in ogreto zemljo. V hladni zemlji začne seme gniti; — da napravimo vrtne gredice, če le mogoče, od severa proti jugu, da sonce enakomerno ogro-va v vrstah rastoče rastline; — da sadimo po dežju pa tudi ne med prehudim dežjem, ker tedaj sadike najmanj občutijo presajanje; — da fižol ln grah pred sajenjem namakamo 24 ur v prestani vodi in s tem pospešimo kaljenjo; i — da polži najrajši objedajo solato, zato jo ! posadimo na robove gred, kamor prihaja največ polžev, kjer jih lahko polovimo; — da nabiramo zelenjad zvečer, ker je tedaj najbolj sočna in ima največ rediln'h snovi; — da trgamo fižol in grah ob jutrih, ker ima ; tedaj najboljši aroma; , — da trgamo nizki fižol štirinajst dni do tri tedne prej kakor natiškega, toda slednji da dvakrat tako velik in boljši pride!ek; — da nabiramo dišavnice pred cvetjem in jih sušimo v senci na zraku, nikdar pa na soncu; — da je pletev in okopavanje, to je večkratno 1 rahljanje zemlje, tako važno kakor gnojenje: — da napravljamo iz golobjih odpadkov in kur-• jevcev odlično gnojnico za gnojenje vrtn h rastlin. Gnojnica mora v sodu ali kadi vsaj teden dni vreti in jo je treba večkrat premešati, da se vse-dlina bolj izluži; — da na zelje, ohrovt ln kr fijole ne or''ože samice kapusovega belina jajčec, če pesadmo med kapusnice paradižn'ke: — da ljubko redkvice dobro zemljo in obilo vlage. V suhi zemlji olesene in postanejo pij h le; — da je slak najhujši plevel in se ga odkrl-žamo le na ta način, če pri lehanju (št hrnju) vrta poberemo tudi najdrobnejše korenin "'- ■ — da začno jagode v tretjem letu pešati in ne dajo več povoljnega pridelka, zr.to napravimo pravočasno no'*** nasade na f -'- . oripravijnnib in gnojnih grer,: v — da je šota jboljše sire r rah'jf>nje težke, vlažne in mrzle zemlje: — da odlagamo lase. dlako in ■ " živalske odpadke na kompost, ker so odl'čco gnojilo; — da so saje drobci ogla, zato ne morejo biti dobro gnojilo, kakor večkrat čitamo; — da se miši oglbljejo čebule zato jo posad mo ob robeh gred, na katerih raste tnVa zelevad, ki se je miši rade lotevajo; — da se iz enega para miši namr^ž" v 'nem letu do 500 škodljivcev; — da so vrvice, namočene 24 ur v raztopin: ga» luna ln posršene, prav trdno in trpežno vez lo, ki ga portMjamo na vrtu in v sadovnjaku namesto rablje in drugih vezil; — da je višnja, posebno letovki. najmanl izbirčno sadno drevo, ki raste in hr^flto rod' tudi na senčnih severnih stenah. RKD V NARAVI Lizika: »Ne morem razumeti, kako je mogoče, da ima v mali Švici prav vsaka visoka gora svoj prostor.« Učiteljica, vzor redoijubnostl: »To je zato mogoče, ker je vsaka na svojem pravem prostoru.« ker sta precej zapuščena.« Tako je silil Branko v očeta. »Meni je prav,« je odgovoril oče. »Saj bi že tudi sam rad malo prišel kam v okolico. Prijetno mi bo, ako me boste vsi trije spremljali.« »Kam pa bi šli?« je vprašala mati z balkona na dvorišče. »Tako naglo si se odločil. Nič mi nisi omenil o svoji nakani.« »O, saj sem se šele sedaj prav dom:slil. Jovan, ki je prišel s konjema, mi je povedal, da so se v gozdu na mojem pri škrbini naselili cigani. Že več dni baje gostujejo tam. Veš, pustil bi jih pri miru, a ti neljubi gostje se razpeljejo po okolici in pokradejo ubogim ljudem vse, do česar pridejo. Rad bi se jih iznebil na lep način. Zlat dam njihovemu glavarju, samo da bi Izginili.« »Ne bo nevarno, podajati re med cigansko tolpo?« je vprašala žena vsa v skrbeh. »Kaj še!« se je zahohotal gospodar. »Cigani so res nepridipravi, a razen malih nerodnosti niso ničesar krivi. Najlepše je, ako se z njimi lepo pomeniš. Prosil jih bom naravnost, naj Izginejo in se premaknejo kaki dve url daleč. Podkupiti nameravam njihovega glavarja.« »Pa veš za gotovo, da so pri škrbini?« »Saj ti pravim, da ml je Jovan povedal. Sicer pa povprašamo doli v vasi, če kaj vedo o njih.« »To storimo mi,« se je oglasil Branko, ki je komaj čakal, da bi odjezdil z bratrancema Jaz sam povprašam župnikovo gospodinjo Maro. Ona ve vse. kaj se godi tod in drugod.« »No, pa pojdite vi trije; sai vidim, da ne vzdr-žlte več doma. A gospod učitelj vas spremi. Pri župnišču pa počakajte na me.« »Prav, prav, oče!« je potrdil Branko, ln ko so osedlali konja še gospodu Božču, je četvorica počasi odjezdila po cesti proti bližnji vasi. Dečki so bili hudo razposajeni, in zlast' Branko se je vpikaval v konja svojega skrbnega vzgojitelja, češ, stari sivec nas ne bo mogel dohajati. Da, očetov žrebec je pa druga žival, je modroval. Iskra, spočita, nemirna žival, ki se ne da krotiti. Gospa Karmela je bila vsa nemirna: kakor da sluti neko zlo, je odgovarjala možu, da ne bi šel od doma; ako že mora biti, naj gre mladina z učiteljem sama. Slutnje so slutnje »Vidiš, do škrbine se pride po grd'h klancih; ob s! *il cest! po gozdu so prepadi. Naj se ti neukrotljiva žival splaši, pa imaš nezgodo. Ni treba, pusti cigane. Bolje je, da izgine kokoš aH jagnje, samo da ti ostaneš živ in zdrav.« »Ne bodi vendar tako čudna! Kaj se ml pa more pripetiti? O, te ženske slutnje! Ve pa res zbegate človeka, da ne ve kaj bi. Ne bodi smešna, draga moja. in molči lepo. Jaz pa grem k diplomatskemu pogajanju, od katerega se zmagoslavno vrnem.« S prešernim nasmehom se je gospod Popara vzpel v sedlo in vzpodbodel je konja žena pa se je z vzdihom umaknila z balkona v dvoranico. živahni konj je veselo zahrzal in se rahlo spustil za jezdeci navzdol proti vasi, kjer so Imeli mladi radovedneži že skoro zbrano poročilo o ciganih. Da, ko je prijezdil za njimi gospodar Mirko, so mu pred župniščem vsi v en glas pripovedovali, da je res četica ciganov Hizu škrbine, v globoko zajedeni soteski pod mogočno pečino. »Ako jih hočete na tihem opazovati, morate jahati okoli južnega pečevja na ravan, ki se strmo ruši v globel,« je opisovala položaj gospodinja Mara »Jaz sama sem bila včeraj tam; nabirala sem zeli za čaj in zdravje gospodu, pa sem z roba pečine pregledala ves tabor. Cigan je pač cigan, Nad velikim ognjem so imeli obešen kotel, v katerem so mešali svojo ciganijo. že samo ker sem jih gledala, mi je bilo skoro slabo. Jaz take kuha nisem vajena. Motali so se okoli kotla brez mirti kakor duše v vicah; bili so gotovo hudo lačni.« »Koliko jih je pa bilo?« je vprašal radovedni Branko. »E, kakih petnajst jih bo z otroki vred. Njihov glavar, saj drugega ni mogel biti, ker se je taka oblastno obnašal, je velikanski hrust. Drl se J0 močno nad vsemi, a ne vem, kaj je hotel. Nisem mogla razumeti.« »Mislite, Mara, da so še tam?« je vprašal gospod Popara. »Ne vem, a tudi ne vem, zakaj bi že bili odšli« Saj so šele nekaj dni tukaj. Ker vidim, da rinetd za njimi, bi vam svetovala, da jih rajši pustita Saj veste, kaj so cigani. Ako jih preganjate, si nakopljete samo sovraštvo, kradli bodo pa ItaSt povsod.« »Saj jih nameravam lepo odpraviti; Se plačam jim pot, samo da bomo Imeli mi tukaj mir,« ja pojasnjeval Popara, kakor bi se hotel opraviči vati. »Pa vendar, gospod, pustite rajši to reč. Veste, tisto planjavo za Škrblno imenuje ljudstvo Vražji Klek; to je plešišče hudičev ln coprnic. Vsa ok<* lica Je grozljiva, da res nima zastonj tega imena, Vse naokoli temni gozdovi, strmi prepad SkrblnA grobna tišina; tja hodi samo, kdor mora, pa tudj to samo ob svetlem dnevu. Seveda, Jaz zahajaijJ tja, ker tam na skalovju rastejo najmočnejše zelfi saj kraj je začaran. Kdor pa kraja ne pozna, nag ne sili tja, da se mu noga ne bi spodrsnila.« vU Vzorna japonska poročevalska služba Kdo danes ne pozna, vsaj po imenu, če ne drugače, agencije »Domei«, velike poročevalske družbe, ki iz japonskih virov seznanja svet o dogodkih na bojišču in drugod? Prav za prav smo njeno ime precej skrajšali, kajti ta japonska poročevalska družba se v resnici imenuje s polnim imenom »Domel Tsushin Sha«, kar bi se po naše reklo »Združene poročevalske družbe«. Rojstno leto agencije Domei je 1936. Nastala je iz dveh glavnih prejšnjih poročevalskih družb, in sicer »Shimbun Rengo« in »Nippon Dempo«, ki sta se omenjenega leta strnili v eno Bamo. Do danes je Domei doživela že ogromen razmah in je njena organizacija raztegnjena ta-korekoč na ves svet. Zaposlenih je pri njej skupno 3000 uslužbencev ter ima samo na Japonskem okrog štirideset uradov in več ko sto dopisnikov. Na Kitajskem dela za agencijo Domei nad štiri sto dopisnikov, ki so razmeščeni po vseh večjih mest'h. Glavna središča poročevalske družbe »Domei« na Kitajskem so Kanton, Sanghaj in Peking. Pol-uradna »Japan Radio Corporation«, kakor tudi »Korejska radijska družba« ter vsi časopisi na Japonskem in v Mandžukuju prejemajo svoja poročila od agencije Domei in dajejo svoj prispevek k celotnim njenim dohodkom. Domei razpolaga na Japonskem z več ko 6000 k lometrov dolpfo zasebno telefonsko progo, od leta 19°9 dalje pa ima tudi svoj lastni pomorski tabel. ki veže japonsko prestolnico Tokio z Mandžu- kuom. Poleg tega je bila uvedena posebna radijska služba za oddajanje poročil domačim in tujim časopisom. Vsak dan gre med polurnimi odmori med posameznimi oddajami lz agencije Domel preko radia v svet dobrih 20.000 besed v francoskem in angleškem jeziku. Poleg uradov, ki jih imft Domei na Japonskem, na Kitajskem ln v Mandžukuju, razpolaga še s kakimi dvajsetimi dopisništvi po večjih mestih zunanjega sveta. Najvažnejše dopisništvo je v Berlina Enega najvažne.ših dopisniških uradov agencije Domei imajo brez dvoma v Berlinu, kjer dela pet japonskih poročevalcev. Razumljivo je, da je z nastankom vojne važnost Berlina kot središča političnih dogodkov in vira, odkoder prihajajo poročila še dosti večja kot je bila prej. Danes pošiljajo poročevalci agencije Domei iz nemške prestolnice dvajsetkrat več brzojavnih poročil, kakor pa so jih pred sedanjo vojno. Druga važna mesta, kjer Imajo dopisni ške urade glavne japonske poročevalske družbe, so še Rim, Madrid, Lizbona, Vichy, Stockholm, Moskva, Bern, Sofija ln Carigrad. Odveč je naglašati, da je agencija Domei »mobilizirala« celo vojsko posebnih poročevalcev na bojiščih Daljnega Vzhoda in Tihega morja. Na razpolago imajo svojo lastno radijsko oddajno postajo, preko katere lahko dobe zvezo s Sai-gonom in Tokljem. Tako lahko pridejo poročila z bojišč hitro v osrednji urad ajrencije Domeji in niti pol ure ne mine, ko že gt ''o po vsem svetu. Ali šport škoduje srcu? že nekaj desetletij je tega, kar so strokovnjaki ugotovili, da so imeli športniki, predvsem kolesarski dirkači, maratonski tekači in smučarji na dolge proge večje srce kakor bi ga morali imeti po svoji velikosti, telesni teži in razvoju drugega mišičevja. Ker so smatrali ta povečana srca za bolezenski pojav, so v tistih časih sodili na splošno, da je šport nevaren za ljudsko zdravje. Proti temu naziranju govori dolga vrsta ugotovitev številnih raziskovalcev iz novejše dobe. Tako je med ostalimi nemški zdravnik dr. Rein-dell v svoji dosedanji praksi pregledal nad 800 športnikov, med njimi številne evropske in olimpijske prvake, pri katerih je bilo srce povečano zaradi dolgoletnih velikih naporov v športu. Zanimivo je pri tem, da povečanje srca pri tekačih na kratke proge ali skakalcih na daljino ni bilo tako izrazito kakor pri onih športnikih, ki so morali prestati hujše napore, kolikor se nanašajo na delovanje srca. Statistika kaže, da ima kolesarski dirkač med športniki največje, sprinter in skakalec pa najmanjše srce. Značilna je bila tudi ugotovitev, da tako zaradi športa povečano srce v miru deluje mnogo manj intenzivno, kakor srce normalnega človeka. Medtem, ko bije normalno srce okrog 70-krat v minuti je dr. Reindell ugotovil, da se srce športnika, kadar počiva, skrči samo 40 do 50-krat v tem času, imel pa je. pred seboj tudi olimpijca, ki mu je srce brez vsakega vznemirjenja udarjalo samo 28-krat na minuto. Iz teh pojavov zaključuje ta zdravnik, da športno srce v miru prav za prav varuje samo sebe in zbira takrat določene množine krvi, da lahko opravi težji posel, kadar je treba. Zadnji razlog, da se srca vseh športnikov niso preveč povečala, še danes ni raziskan. Tudi glede vprašanja, koliko škode trpi srce pri izvajanju raznih športov, niti v strokovnih krogih še ni razčiščeno. Da bi prišli tej skrivnosti do dna, so zdravniki preiskovali tudi starejše športnike glede delovanja srca. Kolikor so mogli ugotoviti, zatrjujejo, da škodljive posledice športnih naporov v mladosti za srce niso bile bogve kako hude. Prav v teh primerih je prišlo na dan še najbolj zanimivo dejstvo, da se človekovo srce, če se več ne udejstvuje v športu, polagoma spet vrne v stare meje. Vse v vsem se lahko trdi, da lahko dolgoletno športno udejstvovanje povzroči na srcu nekatere spremembe, ki pa nikakor niso bolezenskega izvora, temveč samo smotrena prilagoditev srčne mišice na večje napore, ki jih mora opravljati telo. ———Milili« i iiilllWW—MUt-BMB Kdo vedno zamuja? Človek bi mislil, da prihajajo prepozno oni, ki Imajo res toliko dela, da si ne morejo nikoj do« biti časa V resnici je pa prav obratno. Navadni prihajajo o pravem času take osebe, ki so zel<3 zaposlene, pa si znajo čas pravilno razporedit^ Vsako obveznost hočejo izpolniti, zato obljubijo samo tisto, kar lahko izvrše. Nikoli se ne obve» žejo za nekaj, česar ne bodo mogli napravitlj čutijo pa se dolžne, da izpolnijo svojo obljubo ia ne čakajo zadnjega trenutka. Vedno prihajajo q pravem času in tako tudi odhajajo. Na njih toč* nost se človek lahko zanese. Netočni pa so navadno oni, ki Imajo toliko ča* sa, da sploh ne gledajo nanj. C as nima zanje nikake vrednosti in se zato igrajo z njim. S tem povzročajo drugim neprijetnosti, sebi pa zamero, Pravi vzrok netočnosti pa Je površnost, morda tudi sebičnost, ker tak človek ne pomisli, kaj po» meni izguba časa za onega, ki čaka nanj. So tudi ljudje, ki se hočejo narediti zanimive ln uvaže« vane s tem, da morajo drugi nanje čakati in po njih ravnati. Posebno poglavje v vprašanju netočnosti tvori včasih »toaleta«. Naj se ženski še tako mudi, naj s svojo za* poznitvijo druge še tako moti ali zadržuje, njena toaleta mora biti opravljena do najmanjše po« tankostl. Ko bi le vedele take ženske, kako malo Jih zaradi tega družba ceni in kakšno mnenje ima glede njih vestnosti, odgovornosti in nečimrnosti. Deset tisoč let staro steblo vrt**ic V čudskih grobovih na Altajskem pogorju so našli pred sedanjo vojno kovance iz dobe pred 7000 leti s podobo vrtnice. Iz tega lahko sklepamo, da je imela vrtnica že davno prej vlogo priljubljene cvetice. Ogromen razvoj, ki ga vidimo zdaj v tisočerih vrstah vrtnic, je pa nastal šele V zadnjih stoletjih. Se sredi 16. stoletja je poznal marljivi zbiralec Laurentius Scholz samo osem vrst vrtnic. Stari Egipčani očividno vrtnic še sploh niso poznali. V Rim so prišle iz Grčije. Od tistega časa se množe pritožbe govornikov in pesnikov, da je rodovitna zemlja zasajena z vrtni« cami, da ljudstvo gladuje, da pa mogočni gospodje jemljejo kmetom zemljo, da zadoste svoji pretli rani potrebi po vrtnicah. Pripovedujejo, da je okrutni cesar Neron nai neki gostiji potrošil 4,000.000 sestercijev za rožna listke, ki so deževali na goste. Gostje so gazili do kolen rožne listke in z listki lilij so bile napol« njene celo blazinice. Na neki drugI gostiji, ki j dovolj kupcev. Zvezki so bili po dva groša. Treba je bilo precej idealizma. Prvi zvezek je namreč obsegal Goethejevega »Fausta«. Knjlgar-fcarjevo upanje se je izpolnilo. Zdaj je ta izdaja »Fausta« razširjena po svetu skoraj v dveh milijonih izvodov, drugi zvezek s »Faustom« pa v več kot enem milijonu. Lessingova »Mina von Bamhelm« in Schillerjev »Teli« sta pa dosegla blizu 5,500.000 izvodov. Brez Reclama bi se nem- ški klasiki nikoli ne mogli tako razširiti med ljudstvo, kakor so se v teh poljudnih izdajah. Prvi zvezek Schoppenhauerjevega dela »Svet kot volja in predstava« je pa dosegel leta 1819. naklado 800 izvodov ln še od teh polovico nI bilo mogoče prodati. Od leta 1891. so bila pa Schoppenhauer-jeva dela po Reclamu razširjena v 860.000 izvodih. Reclamovo založništvo je Izdalo tudi mnogo drugih literarnih in znanstvenih del. Polagoma je prišla na vrsto vsa važnejša svetovna literatura ln zdaj so Reclamove Izdaje znane po vsem kulturnem svetu. Gotovo ni na svetu drugega založništva, kl bi bilo doseglo tako velike uspehe, kakor jih Je Reclamovo, ki lahko po pravici zre s ponosom na svoje delo. Kmetom v ljubljanski okolici in delu logaškega okraja Znano vam je, dragi sotrpini, koliko trpi kmet na Dolenjskem, Notranjskem in v Beli Krajini. VI pa ste še srečni, da so vaši hlevi polni, skednji nedotaknjeni, orodje za kmečko gospodarstvo pripravljeno, pa tudi družine skupaj pod domačim krovom. Ml smo vsega tega oropani! Ko prihaja pomlad, kar čutimo, kako nas kliče naše polje na delo! Pa ne moremo nikamor in četudi bi šli danea domov, s čim naj bi začeli? Zato se obračamo na vas, morda prvič v zgodovini slovenskega kmeta* z naslednjo prošnjo: Ali bi nam hoteli prostovoljno pomagati, da pridemo do kake živine? Ne maramo ukazovati* pa naj bi bilo tudi, postavim, oblastvenim potom, Sami se pomenimo. četudi morda težko, pa bi le pogrešili kako! kravo, tellco, vola in ga dali za znižano ceno. Saj veste: oropani smo vsega,, tudi denarja, hranilnice so pa zaprte. Ce se ne odločite za prodajo, pa bi morda dali v rejo ln čez čas vrnemo isto pasmo s približno Isto težo živlnčeta. Prosimo, zberite se pri vaškem načelniku, pomenite se ln sporočite v naS skupni dom, v Kmečko pisarno, Kolodvorska ulica 22, poleg gostilne Cešnovar, pa pridemo in se domenimo ali za skupni sejem ali za ogled po hlevih. Naj ne bo naša prošnja brezuspešna, saj se iz nje zrcali ono, kar je slovenski kmet že sljajnd pokazal v onih stoletjih, ko se je dvignil za oprostitev izpod graščinskega Jarma: Kmečka samopomoč ln skupna borba za ohranitev slovenskega kmeta! Odbor za dolenjske, notranjske rn belokranjske begunce v LJnblJr.:::. ko se nI Se nihče kopal, smo štirje privlekli veliko kepo konglomerata Izpod brega in jo položili na most tam, kjer je zevala kotanja ln je v njej ždel sulec. Z muko smo vzdignili kepo — držali smo vsi štirje — čez opornike ln namerili. Na dani znak smo jo spustili, štrbunknilo je tn pljusknllo vodo na vse strani, lz dna pa je kakor puščica Švignilo srebrno telo težko zadetega sulca. Stekli smo z mosta in v vodo kar v obleki, se vrgli na ranjeno ribo ln. jo zvlekll na breg. Ves čas smo molčali in se od razburjenja tresli. Mislim, da je bal Strus lz Cegnarjeve ulice, ki je slekel suknjič, v katerega smo zavili sulca ln dirkali domov. Uro zatem se je zglasll stražnik, potem pa ne vem, kaj se je zgodilo. Meni nič hudega, drugim pa tudi menda ne, samo cor-pus delieti Je romal na drugo mizo, sulcev pa nismo več zalezovali. Kamenje ln skale sem zamenjal s trnkom na buciko. Pravi trnek se Je zdel Se nedosegljivo daleč. Lovili smo že Imenovane zelenfke, toda ribji čuvaj tn stražniki so zdaj imeli lažje delo, ker so te opazMl kaj hitro, saj te je Izdala nalica. Bali smo se obeh, Blaža in Rebernika. Ne vem. če sta moža Se živa, pa upam, da mi ne zamerita, če tedam, da sta razumela svojo nalogo in nas preganjala na vel'ko. Mi pa smo tekli hitreje in to je odločilo. Enkrat sem se seveda "urezal. Grozil mi je čuvaj že Iz-daleč, jas pa sem jo počasi pomikal ob vodi. Ko se le spust'1 v dir, jaz tudi. Nameri] sem jo čez most, toda ko pritefem do sredine. m1 na dragi strani zastavi stražnik pot. Se preden sem utegnil skoTTO z mosta v vodo. sta me že drižala. da iri ie nohalala sapa. Kako se pišem 'n čtsfav se™ ■> rii^rV^o spti se 7'nrral. Vedno sem imel pripravljeno Izmišljeno Ime. Hinavsko prestrašen sem z velikim strahom v očeh izgoltal ime, nakar sta me izpustila. Uho sem Imel sicer nekaj časa rdeče in skelelo me je, mojega naslova pa oblast ni našla. Verjetno ga takrat v lepih, idiličnih časih niti Iskala nI ln sem se po nepotrebnem zlagal. Toda zdaj sta me poznala od blizu oba, ribič in stražnik. Položaj se Je zame s tem močno poslabšal. Od Sušnikove trgovine na Zaloški cesti preč-kaS cesto in prideš na pot do Ljubljanice. Na ovinku, koder zavije na desno, se je na levo spuščala izvožena strmina do malega zaliva, kjer so napajali živino in je poleti pikalo na stotine brencljev. Semkaj v tišino pod visokim opornim zidom lz rezanega kamenja se je gromadlla voda Iz struge, odtod je odtekala v široke betonske rake v Hribarjevo tovarno. Kak meter nad gladino je zeval izliv visoko obokanega cestnega kf -nala. Iz njega se je cedila, puščajoč za seboj rjavkasto sled gosta nesnaga, po nalivih pa so sipall mogočni gejzirjl daleč predse snope sivka-ste brozge, stekajoče se vzdolž starega Udmata v požiralnike nove kanalizacije. Tu na izlivu, zavarovani od cestne strani z vodo, kraljujoč v obokani odprtini, smo ribiči našli nezavzetno trdnjavo, ki je kljubovala tudi stražnikom. Lovili smo brez skrbi ne samo zelenike, temveč tudi boljše kose, saj so bila zatišna tla tolmuna pravo zbirališče vsakojakih rib. Ko se je prikazal stražnik, smo umaknili glave ln potem je lahko razgrajal nad brezčutnimi palicami, kl so poredno ln brez potrebnega rešpekta lovile, ne meneč se za predpise ln užaljenost veličine. Stražnik nas ni mogel spoenatl In je moral kloniti. še nekajkrat je poskušal, potem pa se je naredil nevednega ln pustil nesramno svojat vla- dati po mili volji. Kajpak, preden bi se slekel ln na kak, najbrž zelo smešen način prešel v napad na našo postojanko, bi bili ml že daleč, daleči in bi mu strgali korenčka, pravilno povedano, kazali osle. Stekli bi v notranjost kanala ln se po železnih klinih jaška rešili na svetlo. Vhod V podzemlje je bil prav tako lagoden. Preden smo dvignili rešetko požiralnika sredi ceste, smo si previdno ogledali vso okolico, da nas ne bi kdo opazil, nato pa smo brž lezli v podzemlje in zadnji je poveznil za seboj rešetko na staro mesto. Niže, nekako tam. kjer stoji dandanes leseni moščanski most, smo se kopali. Dejali smo, da se gremo kopat na Kodeljevo. Tu je mrgolelo mladine, vmes pa so paradlrall mornarji bivše avstrijske mornarice, ki se tudi na dopustu niso mogli ločiti od vode. Naučili so marsikoga, med temi tudi mene, plavati na kar se da preprost način. Vzeli so si na piko kakega mokronosca strahopetnega, ga ujeli ln ga »na draj« vrgli daleč v sredo globokega tolmuna. Za žrtvijo so neutegoma planili ln skrbeli, da capljač, kl se je dodobra napil vode, ln potem zunaj bruhal, nI utonil. Zdegall so ga o pravem času nad gladino, ga tamkaj v veliko zabavo giedalstva držali izven vode, da se je nadihal, potem pa zopet spustili v vodo. To se Je metodično ponavljalo, vsa dokler nI znal plavati, kar se Je zgodilo največkrat že v prvem tečaju. Nekaj ponesrečenih poizkusov ne smemo šteti semkaj, saj so samo potrdili izjemo pravila, da je Imenovana visoka šola sicer kar se da uspešno delovala. Ponesrečeni poskusni objekti so bili na trati postavljeni na glavo in je znano, da v takem položaju voda najlepša odteka, ter so bile to posebne predstave. (Dalje)] [ smeSnice NA SODISCU »Obtoženi ste, da ste sostanovalcu ukradli premog. Ali ste bili že kaznovani?« »Da — me Je že premlatll.« MUSLIMANSKA Ko sem bil v Bosni, pripoveduje neki pisatelj, me Je hotel hodža Hadžl Hafis Selim spreobrniti K turški veri — islamu. »Ce ne boS stopil v našo vero,« je rekel, »potem vedi, da ne boš prišel v nebesa, efendi! Poleg Alaha je naš prerok Mohamed pripravil vso blaženost pravovernim. Mohamed jih sprejema ln jim odkaže prostore. Vedi pa, da pelje v raj Inost, ki je ozek kakor noževo rezilo ln je upognjen. Pet sto let hodiš do mostu ln pet sto let čez most, potem šele prideš v nebesa...« »Hodža Hafis Selim, povej mi, kdaj je umrl vaš prerok Mohamed?« »Po današnjem štetju leta 652.« »Potem je pa prerok tudi šele na potu v raj!« MED PRIJATELJI »Janez, kako ti ugaja dama, ki sem jo pravkar pozdravil? Pomisli, to je edina dedinja velikega premoženja.« »Koliko let ima...?« »Devetnajst.« »Ah, ne bodi neumen, mislil sem, koliko je star njen oče.« PRIJATELJA »Veš da nimam niti lire in tudi ne poznam nikogar, ki bi ml hotel zdajle kaj posoditi.« »Hvala Bogu!« »Kako praviš? Hvala Bogu!?« »Seveda, ker sem se že bal, da si ga hočeš od mene Izposoditi.« Križanka št. 1§ Besede pomenijo: Vodoravno: 1. padavina, 4. predel Jadranskega morja, 10. velik ptič, ki živi v južni Evropi, severni Afriki ln južrn Aziji, 16. moško ime, 17. jezero v Sibiriji, 18. stara beseda za sončni madež na koži, 20. gorovje v Bolgariji ob Ornem morju, 21. vsaka župnija Ima svoje, 24. prijeten, razveseljiv, 26. sedeti na živali, 27. turško ime za Kreto, 29. gospodarske shrambe, 32. žepno orodje, 33. družabna igra, 35. tuje moško ime, 36. javni uradnik v starem Rimu, 38. mesec, 42. v moki, 44. dve črki, k! jih stenograf piše z enim znakom, 46. povratni zaimek, 47. pesmi, 49. služi navadno kot okrasek, 51. nestrokovnjaški, 54 čutni organ, 56. vinski kis. 58. skrajni del celine, 50. usahel, propadajoč, 61. letovišče v Poadižju (množ.), 62. najmanjši delec snovi, 64. barva Igralnih kart. 66. ustanovitelj ruske države, 68. tuja kratica na javnih listinah, 70. cerkveni zbor v Niceji ga je 1. 325 ožigosal kot krivoverca, 72. država v USA, 74. mesto na Angleškem, 76. v maršali, 78. osnova računanja, 80. turški fevdalec, 81. rimsko število, 82. tamkaj, 83. muslimanski bog (množ.), 85. nedoločni zaimek (ž. sp.), 86. žensko Ime, 87. nikalna oblika pomožnega glagola, 88. žensko bitje, 90. okrajšano žensko ime, 91. španski spolnik, 92. podredni veznik, 94. dragocena tekočina, 96. češka pritrdilnica, 97. pristanišče v Braziliji, tudi mestece v Španiji (množ.), 99. beseda iz otroškega zaklada, 101. utežna enota, 102. propadel, izgubljen, 103. prijeten duh ln okus. Navpično: 1. čutilo, 2. zavitek, omot, 3. živalski zobje, 4. vrsta naglasa, 5. domače živali, 6. ljubkujoča oblika ženskega imena pod 86. vodoravno, 7. so namenjene počitku, 8. nemško ime za mesto ob bivši češkoslovaško-nemški meji, ki ga Cehi Imenujejo Heb, 9. bog starih Egipčanov, 10. otok v Jadranskem morju, 11. zelo mrzel, 12. seznami nazivov, 13. zdravilo za tropsko bolezen, 14. v rani, 15. tihi, brez glasu, 17. stenska obloga, 19. naravno bogastvo, 22. ošabno, nevljudno, 23. važna sestavina vseh organskih snovi, 25. del kolesa, 28. pritok Ljubljanice (množ.), 30. samec domače živali, 31. racionirano živilo, 34. medmet, 37. enota utežne mere, 39. kratka beležka, zapisek, 40. veznik, 41. del petelinove noge, 43. vrsta žganja, tudi gora v Bosni, 45. časopisi, 48. angleški otok med Martiniqueom in Guadeloupeom, 50. domača žival, 52. okrajšan veznik, 53. so mu v vojski naložene odgovornejše, vodstvene naloge, 55. gorovje OBA SE SRAMUJETA Stražnik je moral gnati zanikarnega potepina baš po glavni promenadi na stražnico. Zaradi tega se je silno hudoval ln jezno renčal potepinu v uho: »Prav sram me je, da moram "med tolikimi ljudmi huditl s takim capinom.« Potepin: »Kaj mislite, da mene ni sram, da moram iti z vami?« SE DVA TAKA »Ali Je res, da me Je Kozlevčar, ki sem mu že tolikokrat pomagal lz zadrege, pri tebi očrnil, da sem stlskač?« »No, da. Prijatelji so včasih kakor bolhe. Najprej mu kri pijejo, potem ga pa še onesnažijo.« VESELJE DO DELA »Pravite, da ste lzučen mehanik, pa prosjačite. Saj mehanike povsod iščejo ln lahko bi našli delo.« »To že, a ko sem se izučil, ml mojster ni dal spričevala ln brez spričevala me nihče ne sprejme.« »Torej stopite k njemu ln zahtevajte učno spričevalo.« »Saj bi, a ne morem, ker Je mojster že pred dvajsetimi leti umrl.« OLAJŠEVALNA OKOLNOST Sloveči zdravnik Virchow je pripovedoval nekoč v družbi o slovečem anatomu, ki je raztelesil znanosti na ljubo svojo lastno teto. Soseda je bila silno ogorčena in dotičnega anatoma je označila za brezsrčnega človeka. Vlrchow se Je pa nasmehnil ln pripomnil: Eno olajševalno okolnost pa morate pri tem upoštevati, teta je bila namreč mrtva. TUDI PRIMERA Okrajni načelnik ob obisku: »Re3 je, ljubi moji ljudje, da je kmečko delo težko, toda tudi ml uradniki nimamo lahkega. Mi delamo z glavo in to delo je dosti težje. Vi tega ne razumete.« Kmet: »Da, ml že vemo, da je težko. Naši voli vedno z glavo stresajo, kadar jim naložimo jarem.« ČUDNO DOPISOVANJE Skladatelj Johann Strauss st. se Je bil spri s svojo ženo ln Je živel že dolgo ločeno od nje. Nekoč ga Je obiskal prijatelj Hajrdn. Na njegovi pisalni mizi je opazil cel šop zapečatenih pisem. »Kaj pa pomenijo ta neprečitana pisma?« ga je vrašaL »Pusti jih na mizi,« Je odgovoril Strauss in spravil pisma v predaL »To so strupena pisma, ki Jih piše moja žena. Vsak mesec dobim eno. Odgovarjam Ji, ne da bi pisma prečital in moja žena ravna z mojimi pismi enako.« ZAVOLJO TOČNOSTI Sodnik: »Kaj se je potem zgodilo, ko vam Je prisolil obtoženec klofuto?« Tožitelj: »Potem mi je dal tretjo.« Sodnik: »Hočete reči drugo.« Tožitelj: »Ne, gospod sodnik, drugo se. ..iu jaz prlsmolil.« ZAGOVORIL SE JE Sodnik: »Priznajte, da ste ukradli revolver.« Obtoženec: »Da, ker sem se hotel ustreliti.« Sodnik: »Saj ste vendar orožje prodali.« Obtoženec: »Kupiti sem si hotel patrone'« KOKARDA Razjarjena množica Parižanov se Je ob revoluciji polastila Tuilerlj, Pesnik Desaugier, velik radovednež, Je tudi prihltel gledat, kaj se godi. Prispel je do portala, kjer sta ga zadržala dva moža. — Kje imaš pa kokardo? — sta ga vprašala. In okrog njega se je kmalu zbrala gruča ogorčenih revolucionarjev. Desaugier se Je odkril, si ogledal klobuk od vseh strani, potem je pa mirno odgovoril: — Ne razumem — najbrž sem pozabil kokardo na nočni čepici. TELEFONSKI POGOVOR Ravnatelj: »Kaj, za vraga, pa stojite tako dolgo pri telefonu ln nič ne govorite?« Uradnik: »Oprostite, gospod šef, govorim s svojo ženo...« v stari Grčiji, ki se sedaj imenuje Katavothra, 57. pesem, 60. bolgarsko mesto ob Donavi, 63. drevesa in sadovi, 65. podredni veznik, 67. enota časa, 68. moško ime, 69. oseba, ki naj plača menico, 71. njo, 73. prijeti in vleči za del telesa, da povzroča bolečine, 75. predlog, 77. začinjeno, 79. kazalnl zaimek, 84. bog starih Egipčanov, 85. važna žila, 86. kocka po latinsko, 89. veznik, 90. gora nad Engadinom, 93. grška črka, 95. evropska prestolnica, 98. znak za kemično prvino, 100. kratica za akademski naslov. REŠITEV KRI2ANKE ST. 14 Vodoravno: 1. mu. 2. svetovati. 9. Gradnik, 16. ime, 17. Igo, 19. Ivo, 20. na. 21. zabela, 25. Adakale, 29. aloja, 30. Ind, 32. Agata, 33. Aral, 35. ara, 36. Atena, 38. Ela, 39. slano. 41. anatomi. 43. Smihov, 44. os. 46. Une. 47. eni, 49. ave, 50. pogromi, 51. kreinenito, 52. IV., 53. il, 54. Edo, 56. ina, 57. tla, 60. anesniki, 64. Ana-dir, 67. Atos, 70. arija, 71. rad, 73. Eboli. 74. mrtev, 76. ako, 77. vezir, 79. ovo. 80. Biaric, 83. minaret, 85. Nil, 87. led, 88. kes, 90. da, 91. ro, 92. sodavičar. 93. Maribor. Navpično: 1. miza, 3. vila, 4. Ema, 5. te, 6. vi, 7. aga, 8. toda, 10. Rila. 11. ave, 12. do, 13. in, 14. Karlovi vari, 18. skala, 22. Ala. 23. eja, 24. sneti, 26. age, 27. ata, 28. praha, 30. Ita, 31. dno, 33. ali, 34. ano, 36. anemona, 37. Ame» rika, 39. smetane, 40. topinambur, 41. anoda, 42. Ineni, 43. svila, 45. sol, 46. ure 48. ima, 49. Ant, 55. omika, 58. vdova, 59. notar, 61. era, 63. ijo, 63. vazal, 65. Abo, 66. Ho, 68. tri, 69. ser, 71. Ren, 72. dir 75. vino, 77. Vida, 78. Reka, 81. Cid, 82. meč, 83. ter, 84. bar. 86 la, 87. 11. 89. si„90. do. Fflr d as Konsortium — Za konzorcij »Domovine«: Josip Relsner. Direktor I. R. — direktor v p.. Igriška 3. — Sehrlftlelter — urednik: Davorin RavIJen, Journalist — novinar, Stari trg 7. — FUr die Druokerel — Za tiskarno »Narodna tiskarna«: Fran Jeran, Direktor — ravnate/J, Alešovčeva 6. — Alle In Laihach — vsi v Ljubljani.