Iretji pocitmski tecaj za ucitelje strokovnih nadaljevalnih šol Po vseh mestih Slovenije, pa tudi po vseh večjih krajih imamo strokovne in obrtne nadaljevalne šole. To šolstvo se je po vojni še prav posebno naglo razvijalo in doseglo res lepo in za naš narod dostojno višino. Za raz voj obrtnega odnosno strokovnega nadaljevalnega šolstva ima glavno zaslugo ljudskošolsko učiteljstvo, ki je tekom let žrtvovalo svoje počitnice in se posvečalo strokovni izobrazbi, da je moglo uispešno delovati za dvig našega obrtnega naraščaja. Vedno smo naglašali in to ponovno poudarjamo, da so vse nadaljevalne šole — bodisi obrtne, strokovne, kmetijske ali gospodinjske, le nadaljevanje ljudske šole, seveda pa mora biti učiteljstvo za take vrste šol še posebej izobraženo. Prav ima oni, ki trdi, da more edino ljudskošolski učitelj uspešno širiti izobrazbo med kmečko in cbrtniško mladino, ker ve, kakšno podlago ima ona iz ljudske šole, in da je na napačni poti tisti, ki meni, da kaže ravnati z obrtnim vajencem po istih načelih, kakor s študentom srednjih šol. Pred kratkim se je na Tehnični srednji šoli končal 3 letni risarski tečaj, ki se je začel že pred tremi leti, in so kandidati predelali snov v treh zaporednih letnih tečajih. Tečaj, ki se je začel v začetku junija 1937., je trajal iskupno 21 tednov, to je po 7 tednov na vsake velike letne počitnice. Tečajniki, ki so bili po večini iz vrst Ijudskošolskega učiteljstva, so žrtvovali tri leta zaporedoma svoje počitnice, da so razširili svoje znanje za pouk na strokovnih nadaljevalnih šolah, ker se zavedajo, da je njihovo sodelovanje za napredek slovenskega obrtnika nujno potrebno. V začetnem tečaju je bilo 27 kandidatov, naslednje leto 25, letos zaradi orožnih vaj le 21 učiteljev iz vseh večjih krajev Slovenije. Tečajniki so se vzdrževali ob svojih stroških v Ljubljani, tečaj pa je v glavnem omogočila kr. banska uprava, podprla pa ga je tudi zbornica za TOI. Tečajniki so se v predavanjih seznanili s strokovnim risanjem za vse panoge našega obrtništva. Prvo leto so se poglobili v oblačilno obrt, drugo leto v strojno risanje in elektrotehniko, letos pa v stavbarstvo. Vodstvo tečaja je bilo v rokah inspektorja za obrtni pouk g. Presla, razrednik je bil vsa tri leta prof. Stanko Klinc, poučevali pa so še gospodje: Brenčič, Dolak, inž. Hacin, inž. Fatur, inž. Kregar, Knafelj, inž. Premelč, inž. Skočir, Steinman, inž. Treo in Žnidaršič. Tečajniki so odšli tudi na nekatere poučne izlete.