v vj&gK)U/
tl z h a | a vsak četrtek • Posamezna Številko stane Din 1'50	h	Izdajaš	Konzorcij	,.Straže v viharja" (A. Tepež) • Urejuje: R. Čajei
Celoletna naročnina Din 35'- • Čekovni račun: »Straža v viharju", Ljubljana, It. 16.790 i II J Uredništvo in uprava: Ljubljana, Miklošičeva 5 • Tisk Jugoslovanske tiskarne (K. Čeč)
Ljubljana, 3. februarja 1938
Izdaja: Konzorcij »Straže v viharju" (A. Tepež) • Urejuje: R. ČujeS Uredništvo in uprava: Ljubljana, Miklošičeva 5 • Tisk Jugoslovanske tiskarne (K. Čeč)
Leto IV — Številka 16
dr. Tomaž Kurent:
Cerkvena edinost
Pri delu za obnovitev vesoljne edinosti 5led ločenimi vzhodnimi kristjani je za katolike inteligente pred vsem važno, da imamo ^ edinosti pravi pojem. Potem bomo tudi jas-110 videli, kako veliko zlo j,e cerkveni razkol, Pa tudi, kakšna je naša dolžnost, da pri delu *a obnovitev vesoljne edinosti med ločenimi vzhodnimi kristjani sodelujemo.
Najprej si kratko oglejmo nekatere splošne
Pojme:
V vsaki posamezni družbi, ki je po svojem družbenem liku nerazdeljena, nahajamo tako imenovano družbeno edinost: n. pr. da porabijo zglede iz evangelija: province, ki tvorijo ^aljestvo, so med seboj združene, da kraljevo »zoper sebe razdeljeno« — »divisum con-^ra se« (Mt 12, 25; Lk 11, 17) ne razpade; ovce se družijo v čredo po edinstvu pastirja ali vrhovnega vodnika (Jan 10, 16). V vsaki člo-^ški družbi nahajamo ne sicer fizične edinosti 'kakor n. pr. v člov. telesu), ali celo metafizične, po kateri se zamenjavata eno in bitje t»unum et ens convertuntur«), marveč umsko edinost ali edinost pameti o smotru in sred-Vih, ki jih člani družbe nameravajo, ter ob-enem praktično edinost volj, ki naj dejanski *r®dstva za smoter koordinirajo. Več volj pa ®e more za dolgo postati eno in sodelovati, ® niso zedinjene po vodstvu v tej ali drugi “liki: demokracija sama se torej ali pod-končno neki vsaj večjega števila »arh i-1 u, a 1 i pa se razkroji v anarhijo.
tla bo vesoljna cerkev edina vidna družba, ®e Zahteva obojna edinost: pameti o nje smo-in sredstvih po veri ter volj po vodstvu. ^ dinost vere razlikujemo dalje v edinost no-vere, vnanje veroizpovedi in javnega °§očastja. Treba pa je pomniti, da edinost Vanje vere ne more postati družbena brez Kamenj, brez vnanje veroizpovedi, ki naj 'tabo tako teoretično obsodi kakor tudi Praktično onemogoči. Edinost javnega bogovi1 se zadostno dosega, četudi je več ob-®dov, samo da so uravnani po isti veri k tenm smotru pod enotnim vodstvom.
_t>a mora biti družba, ki jo je ustanovil ristus za vse ljudi do konca sveta, taka, ka-0r si jo je Kristus zamislil, mora biti za akega človeka, ki veruje v božje poslan* T)qVc’ Nristusovo, jasno. Predvsem je torej važ-kakšna edinost na j. po volji Kristusovi vla-s0 ***? nieŽ°vhni verniki. Prvi njegovi učenci
0.j.Ze lz Stare zaveze, ki je novo pripravljala, ^ tako usmerjeni, da so pričakovali eno tr,®° kraljestvo božje. Jezus je to upanje po-q 1 ’ ko je govoril o enem kraljestvu, o eni s)ar v*’ 0 en* trti, o eni čredi, ko je izročil po-dri"1 ^V-° z^oru apostolov kot novemu sine-in, in člane tega zbora združil pod enim 'fin e?S*VOm samo' da ni nikoli govoril v ■ftia m*'. ^a^or da bi hotel ustvariti več družb, Z jr^e^Je Poskrbel za formalno ne razdal jem ost ejanji ter jo zatrdil s prilikami in izrecnimi
besedami, n. pr. Mt. 12, 25: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, se opustoši«, ali Jan 10, 16: »Druge ovce imam, ki niso iz tega hleva: tudi tiste moram pripeljati... in bo ena čreda, en pastir.«
Nikakor ne moremo reči, da bi bilo to edin-stvo v skladu samo s Kristusovimi dejanji, ne pa nameni. Z dejanji namreč in besedami je izražal Gospod svoje namene. Pred smrtjo je izjavil, kaj pričakuje od Boga, v molitvah: edinost vernikov (Jan 17). Ko namerava dovršiti delo, da ga bodo obenem z Očetom verniki na vekomaj poveličevali, zanje slovesno moli. In za kaj prosi? Za edinost med verniki, ki naj bo nalika edinosti presv. Trojice: »Da bodo eno kakor sva tudi midva eno« (Jan 17, 4).
Dotlej je bil vidni Kristus sam po sebi pazil, da ni kdo zašel od edinosti, sedaj ob slovesu pa prosi, da bi se njegovi nikoli ne dali zapeljati hudobnemu duhu (Jan 17, 15). Pa ne •prosi samo zanje, marveč »tudi za tiste, ki bodo po njih besedi vanj verovali« (20); za vse svoje vernike, brez omejitve časa ali kraja, hoče, »da bodo vsi eno, kakor ti, Oče, v meni in jaz v tebi, da bodo tudi oni v nama eno (21); da bodo eno, kakor sva midva eno« (22). Pri-čuiočnost oresv. Trojice v njih (po posvečujoči milosti božji) bo dopolnila to, vse človeške moči presegajočo edinost: »Jaz v njih in ti v meni, da bodo popolnoma eno« in »da bo ljubezen, s katero si me ljubil, v niih in jaz v njih« (26).
Da je taka molitev Kristusova k Očetu bila učinkovita, nam jamči: osebno dostojanstvo prosilca: nam jamči slovesna prilika, v kateri se je molitev vršila, namreč čas najvišje daritve: obljube, ki jih ie tedaj dajal poslušalcem o učinkovitosti molitve nam jamčijo določnost njegove molitve: »Od sveta niso...« (16); »Tvoji so bili in si jih dal meni« (6): nam jamči nameravani smoter, ki se mora nujno doseči: »Da bo svet veroval, da si me ti poslal«: in končno deistvo, da nam je to od Boga navdihnjeni pisatelj — sv. apostol Janez Evangelist — to zapisal. Celo za protestantskega hiperkritika je pisatelj 4, evang. moral to povedati, da bi verovali v učinkovitost te molitve; za »p r a v o s 1 a v -n e g a in a fortiori za katoličana ie Sveti D u h to navdihnil, da se izpriča učinkovitost: »da tako svet spozna, da si me ti poslal, in da si jih ljubil, kakor si mene liubil (23). Iz tega poveličanja Sinu Božjega pred svetom sledi, da mora ta edinost vernikov vladati ne samo v nebesih, marveč tudi v svetu, na zemlji. Na zemlji se pa zahteva za tako edinost vernikov, ki naj bo analogna s presv. Trojico, nujno, da je družbena edinost vere in vodstva. Kajti med posameznimi osebami presv. Trojice je družbena edinost bistvena, ali tri osebe so eno v naravnem deju razuma in ljubezni navznoter in v svobodnem delovanju navzven: po-
samič namreč so in posamič spoznavajo in posamič ljubijo, toda v enem bistvu in enem deju. V tem nauku smo si vsi edini. Tako izpovedujejo vsi »pravoslavni« ali pravoverni protestantje ali Orientalci, tudi pred Fotijem. Analogija božjega edinstva kot taka torej zahteva bistveno eno in edino družbo in v njej najvišjo edinost pameti: t. j. vsi posamezni verniki, ki so po osebi razločeni, morajo delovati družno in obujati po svoji naravi isto dejanje vere in ljubezni, ki se naj na zunaj pokaže v svobodnem soglasju.
Nedeljiva vera (pri kateri igra prvenstveno vlogo razum, se pa zahteva zraven tudi volja) in ljubezen (pri kateri je prvo volja, dasi ni nobena ljubezen v redu vere in duhov sploh moižna brez razuma) nedeljiva vera in ljubezen mnogih oseb, se pa morata zato, da bosta družbeni dej in znamenje, po katerem se kaj spoznava, tudi na zunaj pokazati, in sicer po zamisli Kristusovi kot »eno«.
Iz te zamisli, iz tega namena je pa tudi jasno, zakaj je Kristus dejanski ustanovil eno vidno družbo, ki naj bi jo vodili avtoritativno tisti, ki jih je bil Kristus sam in Sv. Duh učil vse resnice (Jan 16, 13; 14, 26; 17, 20) in ki naj bi potem učili druge verovati in izpolnjevati vse, kar jim je bil zapovedal (Mt 28, 20; Jan 17, 20).
Iz pojma edinosti, nje značaja, nje pravzora (presv. Trojica), nje namena (apologetični namen: da se izpriča pred vsem svetom božanstvo Kristusovo) je pa tudi jasno, kako strašno zlo je cerkveni razkol, ki loči (deli) vernike Kristusove med seboj, ki loči (deli) to, kar je Bog združil, kako globoko posega v načrte božje in namene, za katere je bila Cerkev božja ustanovljena. Razkolniki so se namreč kljub temu, da so sprejeli vero v celoti, ločili od cerkvenega edinstva, bodisi, da zavračajo avtoriteto glave vrhovnega poglavarja ali pa trdovratno odklanjajo občestvo s kakšnim zakonitim delom cerkve (n. pr. zaradi nacionalizma); končno pa se vedno odreka pokorščina in ozkosrčnost in ozkomišljenost poskušata razcepiti telo Kristusovo in raztrgati podobo presv. Trojice.
Iz tega pojma vesoljne edinosti pa je tudi razvidno, kako vzvišeno in kako potrebno je, če je enkrat razkol tu, delo za cerkveno zedinjenje. Iz tega pojma namreč izvirajo razlogi, ki vsakemu kristjanu nalagajo veliko dolžnost, da se po svojih močeh in svojemu stanu primerno prizadeva obnoviti edinstvo med ločenimi brati. Gre za to, da se obnovi edinost po Kristusovi zamisli in volji, ne zgolj zato, da se stvori enotna fronta zoper brezbožni komunizem in sodobno poganstvo, marveč pred vsem zato, ker Kristus tako hoče in veljajo vsi drugi razlogi in smejo veljati le kot potrdilo Kristusove volje.
*
V Mehiki, kjer rdeča manjšina nasilno
vlada, so šolske razmere prav slabe. Po izjavi samega prosvetnega ministra obiskuje samo 48% šoli doraslih otrok pouk, od teh redno samo 69%. In le 8% jih vztraja do konca šolanja v ljudskih šolah.
Vse člane in članice
v AZ vilanjenih druilev In SKASa
vabimo na
proslavo
16. letnice papežev, kronanja
ki jo priredi Akademska zveza
dne 6. februarja 1938.
Ob 8 uri skupna sv. maša s skupnem sv. obhajilom pri oo. cisterci-jancih (Poljanska cesta 6).
Ob ll. uri dopoldne
slavnostno zborovanje
v dvorani Akademskega doma (Miklošičeva cesta).
Spored: 1. Tu es Petrus poje zbor bogoslovcev 2 Govori g. sodnik Jože Kokah.
3.	Govori akademičarka.
4 Govori akademik.
5. Papeževa himna, pojemo vsi.
17. kongres Pax Romane
Medzvezna konferenca, ki je zborovala ob kongresu Pax Romane v Parizu, je sprejela, Kakor smo že poročali, povabilo Slov. dijaške zveze ter pooblastila našo zvezo, da pripravi v Sloveniji 17. svetovni kongres katoliškega dijaštva.
Kongres se bo pričel 20. avgusta zvečer s študijskimi dnevi za voditelje zvez v kakem mirnem kraju v naših planinah; 24. avgusta zvečer pa bo na Bledu pričetek kongresa samega, ki se bo končal 28. avgusta zvečer v Ljubljani.
Brez dvoma bo to, sicer ne po številu udeležencev, pač pa po pomembnosti, največja in najvažnejša prireditev letošnjega leta, saj se bo zbrala v naši domovini elita katoliške akademske inteligence iz skoraj vseh dežel vseh kontinentov. Naši gostje bodo mogli spoznati delavnost in visoko kulturno stanje našega sicer malega, a žilavega naroda. Našli ne bodo onega razkošja kakor na večini drugih kongresov, pač pa jim bomo skušali njihovo bivanje pri nas z našimi skromnimi sredstvi pripraviti udobno ter ustvariti pravo prisrčno prijateljsko ozračje, ki naj pripomore, da bodo zborovanja rodila one sadove, ki jih pričakuje katoliška inteligenca vsega sveta.
Za letošnji kongres je določila medzvezna seja za glavni predmet razprav:
»Katoliški dijak in problem komunizma«. Študijski dnevi bodo nekaka priprava za kongres sam, na katerih bodo voditelji zvez od-
.Mati pri ognjišiu - sograditeljica človeškega napredka"
■
V juniju leta 1936. je bil v Parizu kongres pod geslom: »Mati pri ognjišču — sograditeljica človeškega napredka.« Zanimanje za ta kongres je bilo proti pričakovanju izredno veliko, kar je znak, da postaja vprašanje, kako ženO vrniti domu, vprašanje vše javnosti.
Na podlagi razmišljanj o sposobnosti žene in njenih odnosov do moža, je prišel kongres do zaključka: Retour de la mere au foyer — mati se mora vrniti k ognjišču.
Kongres izjavlja, da je ženi dana v človeški družbi posebna naloga, ki jo lahko izpolni le doma, pri ognjišču, to se pravi, v vlogi matere in zakonske žene. To vzvišeno poslanstvo pa je tako, da zahteva vsega človeka, vso ženo, celo njeno srce in vse njeno prizadevanje. To je njen poklic, ki ne dopušča poleg sebe drugega udejstvovanja, zlasti ne borbe za zaslužek.
Predsednik kongresa Georges Pernot je zato predlagal, da se dodelijo potrebne družinske doklade delavcem, katerih žene ostanejo do* ma. Ta njegov predlog je bil upoštevan. Delavec, čigar žena je brez zaslužka, dobi vsak mesec 125 frankov doklade. Podobno dobi prispevke tudi za svoje otroke. Pristojbina doklad se je v zadnjem času še zvišala tako, da se je možnost francoske žene, da postane res mati in vzgojiteljica svojih otrok, še povečala,
Tudi francoski parlament se je za to zavzel in izjavil, da bo tej stvari pripomogel do zmage. Že prej omenjeni Georges Pernot je rekel: »Zdi se mi, da ni nič tako spotikljivega in izprijenega, kot to, da so možje brezposelni, medtem, ko morajo družinske matere že na vse zgodaj v tovarne in delavnice. Pravim vam, dajte torej tej materi doklade za brezposelne,
da se ona vrne domov, na njeno mesto pa namestite brezposelnega moža. Na ta način boste pomagali rešiti krizo brezposelnosti.«
Ali Pernot ne govori podobno kakor papež Pij XI. v okrožnici »Quadragesimo anno«? »Zloraba je, ki se mOra na vsak način odpraviti, da morajo matere zaradi premajhne očetove plače zunaj doma iskati zaslužka in tako zanemarjati domače delo in domače opravilo, posebno vzgojo otrok.«
Drugi mednarodni kongres, ki je zboroval pod istim geslom, ugotavlja, da napredek človeštva ne obstoja samo v izboljšanju materialnih pogojev, ampak predvsem v svojstvih in-dividua, ki se pa razvije prav v najmanjši družbeni celici, v družini. Zato mora biti ta celica zdrava in njena življenjska sila mora biti vsa usmerjena v vzgojo naraščaja. To pa je šele tedaj mogoče, ko se materi ni treba pehati za zaslužkom in more skupno z očetom vzgajati otroke.
Kongres dalje ugotavlja, da še v sodobnih okoliščinah veliko število mater ne more opustiti delo za zaslužek, kar ustvarja velik nered v družbi, zlasti pa dela krivico ženi, ki ne more izpolniti naloge, ki jo po božji Previdnosti ima. Prisiljena je, da si naprti trojno nalogo: da služi, da je mati in gospodinja, kar pa daleč presega njene moči, zato zahteva, da se zopet obnove pravični temeljni nazori, ki se tičejo ženske narave in njene odlične osebne vrednosti. Žena najde redno svojo srečo in zadovoljnost v izpolnjevanju družinskih dolžnosti, ki so podlaga dobri družini. Družina pa je temelj zdravega življenja v družbi in blagostanja.
maknjeni od dnevnega hrupa, temeljito preučili predvsem praktične vidike uspešne borbe proti komunizmu, katoliško socialno delo, značaj in položaj sodobnega katoliškega dijaka ter najboljše metode za njegovo intelektu-alho in moralho izoblikovanje, da bo svojo nalogo lahko ušpešno vršil bodisi na univerzi bodisi med delavstvom. Študijski dnevi, kot kongres sam, bodo podali jasen in celoten pregled katoliške socialne aktivnosti v raznih deželah, izkušnje žosizma, nevarnost komunizma itd. Predvsem pa bo na dnevnem redu tudi komunistični problem Jugoslavije. Da bodo razprave in razgovori kar najaktualnejši in učinkovitejši, bo glavno tajništvo Pax Romane razposlalo v kratkem vsem dijaškim zvezam posebne vprašalne pole. Odgovori bodo zbrani in pregledno razvrščeni ter bodo nudili dragocen dokumentaričen material, ki bo služil za podlago delu kongresa, Podroben program študijskih dni še ni izdelan.
Na kongresu samem pa bo 5 referatov, in Sicer troje teoretičnega značaja, ki bodo obravnavali komunistični in katoliški socialni nauk in sedanji položaj ter dva praktična referata. Na seji izvršilnega odbora Pax Romane januarja t. 1. je bil sprejet sledeči začasni dnevni red:
Sreda, 24. avgusta:
Zvečer: Prihod kongresistov na Bled. Četrtek, 25. avgusta:
8: Začetna sv. maša.
10: Slavnostno začetno zborovanje.
14,30:	1. Zborovanje — »Komunistični
nauk«. — 2. Zborovanje — »Katoliški socialni nauk in zahteve sodobnosti«.
17: a) Zborovanje dijakinj.
b) Zborovanje duhovnih vodij.
20.30: Predvajanje filmov in diapozitivov — »Katoliško socialno gibanje po svetu«.
Petek, 26. avgusta:
8: Sv. maša s skupnim sv. obhajilom.
10: Zborovanje strokovnih podtajništev:
a) Pravniki — »Zakonsko pravo v SSSR«. »Zakonsko pravo v Jugoslaviji.
b) Filozofi — »Hrvatska in slovenska katoliška literatura«.
c) Medicinci — »Kolektivizem v medicini«.
č) Farmacevti — »Velika družina farmacevtov«.
14,30: 3. Zbdfovanje — »Krščanstvo m komunizem«.
16: Romanje na Brezje.
20.30: Določeno za razvedrilo.
Sobota, 27. avgusta:
8: Sv. maša.
10: 4. Zborovanje — »Intelektualno izoblikovanje katoliškega akademika z ozirom na njegovo socialno akcijo.« 5. Zborovanje — »Psihološki in moralni pogoji uspešnega apostolata«.
15: Zborovanja podtajništev — Tisk, socialna akcija, misijoni, Pro oriente.
20.30: Rezultati ankete o komunističnemu problemu.
Nedelja, 28. avgusta;
Zjutraj: Sv. maša, nato odhod v Ljubljano.
Obisk mesta, sprejem pri oblasteh. Ogled razstave tiska.
17: Zaključno slavnostno zborovanje.
Dodatni program:
28. avgusta zvečer: Odhod v Zagreb.
29. avgusta: Obisk v Zagrebu.
Nadalje so predvidene razne ekskurzije v Belgrad, Dalmacijo itd.
Stroški kongresa bodo znašali 1150 din, vse takse vključno (študijski dnevi 350 din, kongres sam pa 800 din). Za člane Slov. dijaške zveze ter Slov. kat. akad. starešinstva bodo primerni popusti.
Komunizem in žene
V »Cahiers du Bolchevisme« z dne 5. avgusta 1937. (str. 204.—210.) razpravlja komunistični poslanec Georges Coquiot v svojem članku o razvoju ženskega gibanja. V njem natančno določa metodo, ki naj se za razvoj tega gibanja uporablja.
Najprej ugotavlja Coquiot pomanjkanje spoštovanja in neko prezirljivo zadržanje določenih organizacij do žene in ženskega gibanja sploh, ki izvira iz trajne mentalitete po moški nadvrednosti in premoči. To preziranje in podcenjevanje žene in njenega dela mora prenehati, zato bi bilo potrebno organizirati Žene po stanovih in začeti žensko gibanje v masah, iin sicer proti neenakosti, katere žrtve da so in proti gospodarskemu, političnemu in /moralnemu zasužnjevanju žene. (Zena, ki živi le doma in skrbi za vzgojo svojih otrok »ne dela ničesar«, »je lena« in je po mnenju komunistov »moralno zasužnjena«.)
Toda, kako pridobiti ženske mase? Treba je stopiti v trajen stik z ženami vsakega mišljenja in prepričanja, imeti z njimi skupna razpravljanja, ki naj privedejo do enotne akcije. Po mnenju G. Coquiota pa je ta enotna akcija lahko izvedljiva le med komunističnimi in radikalno-socialističnimi ženami. Zelo obžaluje Coquiot, da se »politika ponujene roke« med ženstvom ne uveljavlja in da komuni-stinje ne morejo pokazati vidnih uspehov na področju zbližanja s katoliškimi ženami. Vendar pa bi tudi one mogle sodelovati obenem z ženami naprednega in komunističnega mišljenja, zlasti še, kadar gre za skupne cilje, predvsem v borbi proti fašizmu; kajti ta zakleti sovražnik ženskega dostojanstva ruši vsako spoštovanje do žene in jo hoče oropati edine sreče — ustanoviti si lasten dom — s tem, da spravlja v bedo mlade može in mlada dekleta. Da bi prepričal katoliške žene o nevarnosti, ki jim prete od fašizma, navaja Coquiot dva dokaza: 1. primer iz Nemčije, kjer je od 1. 1935. nazadovalo število cerkvenih porok od 651.000 na 611.000 v 1. 1936. 2. pa pravi, da fašizem propagira knjige, v katerih se brez ozira na čast.
Proti takemu zavijanju dejstev je treba ugotoviti, da padanje števila cerkvenih porok v Nemčiji ni posledica fašizma, ampak kvečjemu nazadovanje nemškega naroda. Naj bi Coquiot raje povedal zakaj nazaduje število rojstev in cerkvenih porok v Franciji že cela desetletja. In še, zakaj v SSSR cerkvenih porok sploh ni? Je tudi tega fašizem kriv? Očitek, da fašizem v raznih knjigah sramoti žensko dostojanstvo je povsem izmišljen. Dejstvo je, da prav v zadnjih letih za varstvo mater in za dostojanstvo žene delajo v Italiji morda največ. Sicer pa hoče komunizem žene izrabiti le kot sredstvo, da bi uničil celico družbe, družino.
Krii in kladivo
V »Delavski pravici« (štev. 4., Ljubljana, 20. januarja 1938. 1.) piše Franc Velkovrh o dolgo pričakovanem in končno vendarle dobljenem znaku krščanskih socialistov. Križ in Kladivo (zakaj oboje z veliko začetnico?) naj predstavljata molitev in delo.
Ne bomo ponavljali, kar smo že večkrat zapisali (glej Straža v viharju 1. 3., štev. 12., 11. dec. 1936, ocena knjižice Cilji in pota krščanske delavske mladine, in 1. 3., str. 17., 11. febr. 1937: »Krščanski socializem molči«), opomnimo naj samo to, da niso slovenski krščanski socialisti prvi, ki skušajo za simbol porabiti znak krščanstva in znak, ki je postal simbol komunistov. To so v še bolj radikalni obliki storili francoski krščanski socialisti, ki so družili znamenje križa s srpom in kladivom. Sv. stolica je proti temu odločno nastopila in to znamenje prepovedala. Čudno se nam zdi in ne moremo vedeti, komu naj tako mešanje simbolov koristi. Če je krščanska delavska mladina, ko smo protestirali proti enakemu kombiniranemu znaku križa in kladiva (glej Straža v viharju 1. 3., štev. 12.), bila toliko uvidevna in katoliška, da je oni znak opustila in ga nadomestila s povzetim žosističnim, ne vidimo razloga, zakaj ga krščanski socialisti znova uvajajo, ko vedo, da Cerkev ne dopušča mešanja križa s simboli, ki predstavljajo krščanstvu popolnoma nasprotujoče ideologije.
Katoliško diiaštvo in španski akademiki
Na zadnjem kongresu Pax Romane je izvršilni odbor dobil nalogo, da izdela načrt, kako naj vse dijaške zveze nudijo duhovno in materialno pomoč španski katoliški dijaški zvezi, ustanovni članici Pax Romane. Ta načrt je potem izvršilo glavno tajništvo in ga poslalo v odobritev kardinalu Gomi y Tomasu, nadškofu iz Toleda in primasu Španije, ki ga je z veseljem pozdravil in se zanj zahvalil zvezam, članicam Pax Romane, ki bodo začele tako delo iz naklonjenosti do svojih tovarišev v Španiji. Načrt obsega 4 točke, in sicer:
1. duhovna pomoč: vse kat. dijaške zveze naj predvsem uporabljajo pismo španskih škofov, ga razširjajo okrog in ga morda celo v primernih člankih objavljajo v katoliškem tisku.
2. gostoljubnost: katoliške dijaške zveze, zlasti tiste, ki imajo lastna poslopja, naj gostoljubno sprejmejo španske katoliške študente ali med' študijskim letom ali pa zlasti med počitnicami, da bi preživeli nekaj tednov iried katoliškimi dijaki drugih dežel. Povabijo naj na svoje kongrese ali študijske tedne tega ali onega španskega odposlanca. Sprejemajo pa naj dijaške zveze le dijake, ki so jim priporočeni od španskih cerkvenih oblasti ali pa od posredništva Pax Romane.
3. materialna pomoč: a) v času državljanskih bitk so bili porušeni skoraj vsi domovi španskih katoliških dijakov, knjižnice, čitalnice, kapele i. dr.: Zato naj dij. zveze zbirajo knjige in mesečne revije, ki bi služile za opremo novih knjižnic.
b)	Mnogo španskih študentov se nahaja v težki materialni bedi, zato naj se organizira akcija, ki bi zanje nabirala obleke, perilo, obutev, knjige i. dr.
4. Vsaka zveza naj posveti en dan španskemu katoliškemu dijaštvu, in sicer s sv. mašo v njihove namene, z nabiralnimi akcijami, če mogoče z zborovanjem, kjer naj se preučujejo razmere in dogodki v Španiji in ustanovi na) se odbor, ki bo organiziral zbiranje knjig, oblek, perila i. dr.
Dijaške zveze naj'se o vsem tem posvetujejo z glavnim tajništvom Pax Romane ali p*-cerkvenimi oblastmi. Morebitni darovi in zbirke naj se pošiljajo centralnemu uradu P. R. v Friebourg v Švico.	•
Začetki Pax Romane so zvezani s težkii® delom za medsebojno pomoč katoliškemu dijaštvu Srednje Evrope, ki je znano pod imenom »Auxilium studiorum«. Trdno upamo, da bo ta nova akcija za pomoč eni deželi našla močen odziv in žela uspehe, vredne svetovnega katoliškega dijaškega gibanja.
Vzroki specializacije belgijske kat-mladine
Kanonik Vieujean je pred kratkim izjavd sledeče:
Katoliška akcija je boj proti laicizmu al* poganstvu, ki nasičuje današnjo družbo. Dane* se med nami nahajajo največje nevarnosti raZ' kristjanjenja in tu je prvi vzrok specializacije'
Katoliška akcija je istočasno krščanska vzgoja, ki pa mora biti primerna, da lahko doseže svoj namen. Resnična verska vzgoja r ona, ki navaja delavca k njegovemu delu, dijaka k študiju, trgovca k njegovim poslom 1 resničnim krščanskim duhom, to je z zavestjo' ki v vsakem poklicu skuša realizirati življeflr Kristusovo in s tem svoje večno življenje. Zato je treba’ življenje gledati v vsej njegovi reS' ničnosti. To je drugi vzrok specializacije.
Katoliška akcija je končno apostolat, to r — osvajanje. Da pa je apostolat uspešen, 1e treba poznati tiste, ki jih hočemo osvojiti, t njimi se družiti, z njimi živeti, biti tak, de radi sprejemajo, da si želijo naše družbe, nav® zati jih nase z življenjem, ki je njihovemu eof ko po vsebini, toda različno po duhu, ki r prešinja. — In to je tretji vzrok specializadr'
»STRAŽA V VIHARJU«
Sestanek Akademske
AZ je priredila v nedeljo, 30. januarja za ?v°)e člane sestanek, ki je bil, ko smo prav v Januarju opravljali svetovno osemdnevnico za ® most vseh vernih, posvečen vprašanju cerkvene edinosti. P. dr. Tomaž Kurent iz Stične nam je pokazal v svojem globokem govoru važnost edinosti vseh vernih in veliko zlo razkola ter nakazal poti za naše delo, kako naj Pri reševanju tega vprašanja učinkovito sode-uiemo. To<v. Junež pa nam je podal sliko razmer med protestanti, kjer polagoma spoznavajo cele verske edinice, ne več posamezniki, aa Je treba reformo (namreč Lutrovo) znova formirati, samo prave poti še ne najdejo, ov. predsednik je zaključil sestanek, ki je ePo uspel (grajati je treba le premalo udeležil z molitvijo, ki naj bo prvo naše dejanje v e*u za cerkveno edinost, ki ga bomo opravili osebno sami ali skupno v naših društvih.
Protestantizem in zedinjenje.
. Tov. Junež je govoril o protestantizmu In zedinjenju:
Protestantizem pomeni: ločiti se od občepi vero individualizirati. Vsak naj veruje P° svoje, sto ljudi, sto verskih mnenj. Ustvaril 1® mnogo cerkva, zbiral protestante v tako j^jenovano »evangeljsko alianso«, da bi uresni-. 11 in pospešil ustanovitev svetopisem-s*tega krščanstva, ter ojačil odpor Proti vplivu papeštva.
Na Nemškem in tudi povsod drugod so *tušali protestantizem nacionalizirati, kar se !lln ie nekoliko tudi posrečilo. Na Nemškem se j® osnovala posebna »Evangeličanska cer-Vena zveza«, ki je nekaka skupna cerkev Vseh nemških pokrajinskih cerkva.
Zgodovina nam jasno pove, kaj je prav za P^av nastalo po reformaciji: razkroj cerkva,
* eganost ljudi, sovraštvo, antagonizem rasnih, a°ionalnih, prestižnih in političnih interesov.
Toda sedaj po dolgih stoletjih mnogi protestanti obsojajo ta razdor, ki je imel za posledico porast materializma in marksizma. Priznavajo, da mora imeti danes krščanska Evropa neko višjo oporo, ker se namreč zavedajo, da jim ne preostane drugega, ali zedinjenje s katoličani in drugimi v enotno cerkev, ali pa ijih bodo materializem, marksizem, kapitalizem in druge podobne struje — uničile.
Med protestanti je gibanje za zedinjenje zelo močno. Enciklika »Mortalium animes« je našla pri njih zelo močan odmev. Dokaz temu so razni kongresi, na katerih so razpravljali o zedinjenju. Posebno velika sta bila kongresa- v Lausanni in Stockholmu. Na zadnjem (1.1925.) pravi Mond (protest, pastor) sledeče: »•Reformo moramo znova reformirati, boriti se moramo proti anarhiji, vrniti se k počelu edinstva.«
Tudi v anglikanski cerkvi na Angleškem je močna volja in želja' po zedinjenju. Med anglikanci jih je danes približno le 15% vernih, kar so ugotovili sami anglikanski škofje. Med anglikanci so v glavnem tri struje. Ena je strogo protestantskega značaja, Druga odklanja vse, kar spominja na dogmo in čudeže. Kristusu odreka božjo vsemogočnost in vsevednost. Tretja pa hoče biti elita anglikanizma in nosi na svoji zastavi napis: Zedinjenje krščanskih cerkva. Obenem tudi trdijo, da je anglikanizem le del katoliške Cerkve.
Lahko rečemo, da je gibanje za zedinjenje med protestanti močno napredovalo, ker vidijo, da se male verske družbe brez prave verske gorečnosti v zmaterializirani in z marksizmom prepojeni dobi le s težavo ohranjajo, vendar se mnogokrat premalo zavedajo, da se katoliška Cerkev ne more pogajati glede nauka in popuščati od resnic, ki jih po naročilu svojega božjega Ustanovnika skrbno varuje in ljudem posreduje.
Po naSih predavalnicah
Narodno gospodarski seminar
Poleg rednih predavanj o narodnem gospodarstvu je v zimskem semestru g. prof. dr. Bi-•movič predaval vsako soboto po eno uro tudi ? aktualni temi: Oblike in problematika naftnega gospodarstva. To njegovo predavanje J® bilo podlaga za delo v seminarju, ki je bilo ^°svečeno preučevanju posameznih oblik na-rtnega gospodarstva in pa reševanju načelne-
vprašanja, ali je možno v socializiranem go-Podarstvu pametno gospodariti, namreč tako, a dosežemo z enakimi stroški kar največji sPeh ali isti uspeh s kar najmanjšimi stroški. Z iV^ktičnega značaja so bili referati tov. jj*klja Cirila in Benedika, ki sta nam podala ^ratek pogled na Rooseveltovo urejevanje gozdarstva, pokazala na razmere, v katerih je °oSeveltova politika zrasla ,ovire, ki so se
$ejyStaV’?e na pot in naPake- ki s0 že same po .	1 vodile vsaij do delnih neuspehov in pa re-
rat tov. Plajha, ki nam je orisal pravno in °sPodarsko zgradbo fašizma v Italiji.
Bolj teoretičnega značaja je bil referat tov. ek° *Ceve’ k' je podala kritiko švicarskega lišf n°-ma Bohlerja, ki zavzema odklonilno sta
e do korporativnega gospodarstva. Pri
raz-
n?l^°ru Pa smo ugotovili, da naprti poleg res-r , govorov in težav, s katerimi bo moralo p UTlati tudi delno načrtno gospodarstvo, korektivnemu gospodarstvu tudi težave, ki so JHefj4 P°s^edica liberalnega gospodarstva' sa-kj . Enaka sta bila tudi referata tov, Čuješa, *.’• Poročal o članku narodnega ekonoma kaj ^ zastopa mnenje, da tudi teoretično, Se e praktično, ni mogoče v socializiranem
®iam°^arSt^ rac‘onalno gospodariti, ker ni-®aci ° ”°°enega merila, po katerem bi mogli tonalnost ugotoviti in pa o članku H. Zasegi a^Sa’ ie mnenja, da je mogoče na pod-Povn S1»^ema. ena^k ugotoviti ravnotežje med vPraseVanjem in ponudbo. Vendar pa je g.
prof. dr. Bilimovič dokazal, da sistem enačb, kakor ga določa Zassenhaus, ni določen, ker jemlje za dane podatke take, ki v resnici niso dani. Nato je nakazal še sistem enačb, po katerem bi bilo teoretično možno to ravnotežje doseči, če bi bili psihični občutki izmerljivi, kar pa niso.
Razen tega je tov. Wutti referiral o trendu na splošno in še posebej o trendu ali razvojni smeri jugoslovanskega izvoza v letih 1921 do 1936.
Delo narodno gospodarskega seminarja, ki ga je redno obiskovalo precejšnje število akademikov, je bilo v tem semestru vsakokor pozitivno in primerno bi bilo, da bi mu zlasti v današnji dobi, ko stopajo v ospredje družbena in gospodarska vprašaja, z večjimi denarnimi podporami omogočili redno in današnjim razmeram odgovarjajoče delo.
Duhovniki delavcev so se sestali.
V začetku januarja je bilo na Dunaju mednarodno zasedanje duhovnikov, ki delujejo med delavsko mladino. Zbralo se je okrog 200 zastopnikov iz Avstrije, Belgije, Češkoslovaške Francije, Holandske, Jugoslavije, Litve, Luxemburga, Madžarske, Poljske in Švice. Posamezna pereča vprašanja so obdelali priznani dušni pastirji za delavsko mladino iz raznih držav. O ideologiji in postanku žosistov je predaval kakonik Cardijn, ki je med drugim dejal tudi, da morajo biti žosistične organizacije šole za laični apostolat po načelu, da morajo biti delavci sami prvi apostoli med delavci. Laiki imajo v organizaciji katoliške mladine vodilno vlogo. Duhovnik ne more nadomestiti laičnega voditelja. Njemu pa nasprotno pripada naloga, da versko vzgaja delavsko mladino.
Razdelitev svetosavskih nagrad
V četrtek 27. januarja ob 11 je rektor naše univerze dr. Kušej razdelil svetosavske nagrade akademikom, katerih naloge so fakultetni sveti sprejeli. G. rektor dr. Kušej je poudaril, naj jim bo priznanje, ki so ga za svoje delo dosegli, bodrilo za še bolj intenzivno prizadevanje, da bodo aktivno sodelovali pri gradbi naše narodne kulture.
Nagrajeni so bili:
Budnar Anica za nalogo: Vaskularna flora v ljubljanski kotlini, pod geslom: »Cro-cus vernus — Colchicum autumnale«.
Novak France za nalogo: Razvoj liade v Karavankah/ pod geslom »Zgradimo naravoslovne institute!«
Verbič Marija za nalogo: O kronanju Štefana Prvovečanega, pod geslom »Stephanus dei gratia totius Seruie Dioclie, Tribunie, Dal-matie atque Chlumie rex coronatus«.
Prohazka Jože za nalogo: Manjšinsko pravo v Jugoslaviji, pod geslom »Rapallo«.
Pavlič Peter za nalogo: Jamčenje prodajalca po rimskem pravu, pod geslom »Jus anti-quum«.
Dr. M i 1 č i n s k i Janez za nalogo: Venozni sistemi v lehti, pod geslom »Phlebotomia«.
B o g n o 1 o Borislav za nalogo: Analiza seči kapilaris — določitev acetaldehyda, pod geslom »Vera«,
Pleterski Miroslav za nalogo: Kapilarna analiza seči (določevanje beljakovine), pod geslom »Samo logično mišljenje brez spremljajočih eksperimentov nas često goljufa«.
Čermelj Vlasta za nalogo: »Kožna ela-stica«, pod geslom »Integumentum commune«.
Avanzo Stane za nalogo: Fizikalne in tehnološke lastnosti domačih apnencev, pod geslom »Sklad na skladu se dviguje golih vrhov kam’ni zid, Večni mojster ukazuje: Prid’, zidar le les učit«.
Čelik Roman za nalogo: Prispevek k tehnologiji domačega lesa, pod geslom »Bor«.
Gnidovec France za nalogo: Vplivi iz del sv. Gregorija Nacianskega na Žitja Konstantina in Metodija pod geslom »Med Slovani v devetem stoletju«.
Dolenc Jože za nalogo: Škof Anton Alojzij Wolf, pod geslom »Kjer je svoboda, tam je delo veselo« (Wolf v past. pismu 17. februarja
1.	1856).
Alf i er Dragotin za nalogo: Hijerarhija vrednot, pod geslom »Gujo«.
Š i n k a r Anton za nalogo: Škof Anton Alojzij Wolf, pod geslom »Ljubljanska škofija«.
V odopivec Ivan za nalogo: Hijerarhija vrednost, pod geslom »Bonum«.
Z nagrado Primorskega akademskega starešinstva je bil odlikovan slušatelj filozofske fakultete Dolenc Alojzij, ki je izročil temo: Tržaško politično časnikarstvo 1848—'1907, pod geslom »Krašovec«.
Novak France se je iskreno zahvalil v imenu nagrajencev g. rektorju in vodstvu univerze ter izjavil, da bo njihovo prizadevanje v bodoče še bolj usmerjeno v to, da se približajo in prisluhnejo znanosti. Prosil pa je, naj jim gg. profesorji stoje vedno ob strani z nasvetom in pomočjo, da bo skupno delo na naši mladi univerzi uspešno in koristno za slovenski narod in za njegovo boljšo bodočnost.
Kardinal Hinsley je na predlog Vincen-cijeve konference ustanovil socialni urad, ki bo skrbel, da se organizira študij socialnih vprašanj, da nastopa kot posrednik v sporih med delom in kapitalom in da iznaša v javnost predloge za zboljšanje socialno gospodarskih razmer.
Iveri
Za koroškega Slovenca v Podborštu smo dobili 55 din. Bog plača)!
East Information Bureau poroča, da je
določila Moskva ameriškega črnca Pettersona, da ustanovi in vodi brezbožniško gibanje v Ameriki. V začetku 1938 se je 48 črncev podalo v SSSR, da bi tam preučili brezbožništvo, na stroške sovjetske države seveda.
Novi ameriški poslanik v Londonu Kennedy je katoličan in oče devetero otrok. Prvič je Amerika imenovala na to mesto katoličana, ki je po rodu Irec.
Na predlog nekega katoliškega poklicnega društva je poljska občina Wloclawek sklenila, da bo eno izmed ulic imenovala po Leonu XIII., Piju XI. pa je že ena dodeljena.
Kljub odporu vlade so mehiški katoličani slovesno proslavili praznik Ljube Gospe v Gua-dalapi. Romarji so prišli iz vseh krajev in iz vseh je žarela izredno globoka pobožnost, ki se v trpljenju preizkuša.
Bombayski nadškof Roberto je v veliki garaži posvetil kip sv. Krištofa, da bi bil f>ri-prošnjik šoferjev za srečne vožnje.
V Kremsu (v Avstriji) so kaznjenci sami izdelali orgle (razen 'nekaterih delov, ki jih v jetnišnici niso mogli izdelati) in jih postavili v kapeli. Za božič so jim jih posvetili in odslej lahko službo božjo spremljajo z orglami ih petjem.
Francoski list La Croix du Rhone poroča,
da je belgijska vlada prepovedala prodajati 98 pornografskih listov in knjig. Med njimi je bilo 5 belgijskih, 9 nemških, 11 holandskih in 73. francoskih.
12 mesecev čiščenja v Rusiji. V letu 1937,
so aretirali, usmrtili ali poslali na prisilno delo 11 predsednikov sovjetskih republik, 11 ministrskih predsednikov v 9 republikah, 8 članov generalnega štaba rdeče armade, med njimi maršala Tuhačevskega, pomožnega komisarja za obrambo, 50 komunističnih šefov iz Bele Rusije in 1140 članov komunistične stranke, komisarje in podkomisarje iz 19 okrajev, šefe 12 industrijskih trustov, 4 sindikatov in 4 dnevnikov, več kakor 12 diplomatov, dva sodnika najvišjega sodišča v Georgiji; direktorja agencije Tas in sovjetskega radia. V razdobju od julija do decembra 1937 je objavljal sovjetski tisk povprečno 60 smrtnih obsodb na teden.
Ljeninov naslednik
Ljeninovi življenjepisci pripovedujeijo, da
Ljenin imel o Stalinu kaj slabo mnenje. »To je ošabnež, lisjak«, je večkrat dejal o njem. L. 1923 je takole opominjal svoje tovariše v vodstvu kominterne: »Stalin je preveč živinski. Zato svetujem tovarišem, naj mislijo, kako bi ga odstranili in nadomestili s človekom, ki bo boljši od tovariša Stalina, t. j. potrpežljivejši, odkritosrčnejši, uglednejši, uslužnejši do tovarišev.« V nekem drugem pismu pa pravi Lenin: »Moram svetovati, da tovariša Stalina ne imenujejo za mojega na-* slednika, ker je neizprosen, surov, prenagljen, nelogičen in hlepi samo po oblasti in moči.« — Toda Stalin je bil res toliko živinski, surov itd., da se ni dal odstraniti.
Tako velik in tako majhen.
Angleški svobodomislec A. Collins je srečal njemu znanega delavca, ki je šel v cerkev.
»Kam greš?« ga je vprašal.
»V cerkev,« mu je odgovoril.
»Kaj boš tam počel?« ga je zopet vprašal.
»Boga bom molil,« mu odvrne delavec.
»Je tvoj Bog velik ali majhen,« ga je še vprašal Collins.
»Tako velik, da ga vaša glava ne more dojeti in tako majhen, da more prebivati v mojem srcu,« mu je odvrnil in Collins sam je pozneje priznal, da je ta odgovor nanj bolj vplival kot Učeno dokazovanje znanstvenikov.
»STRAŽA V VIHARJU«__________________________ 64
Za našo univerzo
ŠTIPENDIJE, FONDI ITD.
Knafljeva ustanova je poleg dr. Oražnove menda edini vir, od katerega si slovenski akademiki obetamo večje podpore. Vemo, da ima v Belgradu vsak tretji akademik, pa najsi bo potreben ali ne, kakšno štipendijo, bodisi državno, bodisi iz kakšnega »privatnega fonda«. V vseh glavnih evropskih kulturnih središčih se nahajajo klubi jugoslovanskih akademikov, Slovenca med njimi boš težko našel. Izjema bo samo Aleksandrov kolegij v Pragi, kjer študira tudi nekaj slovenskih akademikov. V Monakovem n. pr. obstoja »Jugo-slawiscber Akademischer Verein«, ki ima nad 30 članov, med njimi je samo eden Slovenec. Seveda uživajo skoraj vsi štipendije. Najboljši primer so senatne in skupščinske štipendije. Menda je senatskih 150, skupščinskih 300 in znašajo 300 do 500 din mesečno (te informacije sta dobila delegata AA v Belgradu) in teh štipendij je deležnih komaj okrog 15 naših akademikov. Akademska akcija je v Belgradu hodila od Poncija do Pilata, da bi dobila vsaj podatke. Povsod izgovori »ne vemo«. Glede senatskih štipendij smo zvedeli toliko, da gre denar iz dispozicijskega fonda predsedstva senata, za katerega pri podeljevanju ni merodajna nobena pravična razdelitev, pri kateri bi prišli slovenski akademiki vsaj po svoijem številčnem razmerju v poštev, temveč so jih po veliki večini deležni samo belgrajski akademiki. Akademska akcija je med drugim do-
bila ofbljubo g. senatorja Smodeja, da bo, če bodo te štipendije »razpisane« tudi letos, posredoval pri g. predsedniku senata, da jih bodo naši akademiki deležni v večjem številu. Podrobna pojasnila bo Akademska akcija, kadar bo mogoče, pravočasno objavila.
Za nas ije posebno pereč naš zdravstveni fond. Vsak akademik mora plačati pri vpisu 30 din vsak semester za zdravstveni fond. Toda ta denar ne gre ves v naš zdravstveni fond. Polovico pošiljajo vedno v Bel g rad, zopet v neki fond, katerega namen je baje postaviti (najbrž v Belgradu) velik študentovski dom — nekako zdravilišče ali letovišče, kadar se bo nabralo 10 milijonov. Posledice: V Ljubljani zaradi premajhnih denarnih sredstev bolan študent ne dobi od svoje zdravstvene ustanove drugega, kot aspirine, manjvredne maže in slično. Čisto jasno je, da potem niti 5% akademikov ne dobi zdravil v vrednosti vplačanih 60 din. Medtem se pa kopiči denar v Belgradu in lepega dne se bo s tem denarjem pričel zidati kak dom, ali zdravilišče, in slovenski akademiki, ki bi se imeli priliko zdraviti v njem, bodo bele vrane. Kolikor nam je znano, znaša vsota, katero smo dosedaj plačali s to takso ob vpisu, v Belgrau že okrog 600.000 din. Ta denar zahtevamo, da se vrne. S tem denarjem, ki smo ga plačali
mi, študentje, bi že zdavnaj v Ljubljani dobili primerno in zdravo akademsko menzo. V ta namen je Akademska akcija prosila za pomoč tudi oba slovenska ministra, ki sta obljubila vso svojo podporo, da se končno ta zadeva uredi.
OSTANE SAMO ŠE OROŽJE.
Mnogi ne morejo razumeti, da se je svet v tako kratkem času spremenil v vojašnico in da je veter razpihal vse sanje o večnem miru na vse strani. In vendar se temu prav za prav ne smemo tako čuditi. Blaženi brat Klaus je rekel: »Mir je samo v Bogu!«
Moderne države pa so se zarotile proti Bogu. Oznaka naših dni je, da so države odpadle od Boga in njegovih zakonov. Država je avtonomna — sama si daje zakone — neodvisno od božjih zakonovl
Mar še moremo po tem misliti, da bo vladal mir med vsemi narodi? Kjer države ne priznavajo več svoje dolžnosti, da se uklonijo Bogu, tam ni več enakosti, tam ne velja več nobena pogodba, tam je samo ena avtoriteta in samo ena odločilna sila med narodi — orožje!
Ta sila nas zopet popolnoma usužnjuje, obvladuje vse naše življenje, diktira politiko, nas tišči v pogubo.
Ne bi bilo treba, da je tako. Lahko bi imeli tudi drugačne razmere. Kristjan ne priznava novopoganskega fatalizma vojne. Toda poganske države in poganska politika gonijo res fatalno narode v bojno morijo.
Krščanstvo pomeni silo pravice, poganstvo pa silo orožja!
(Po »Schildwache« 1. 26., št. 18.)
RAZPIS SMUČARSKIH TEČAJEV
Akademski športni klub priredi v sem®' stralnih počitnicah 3 smučarske tečaje n* Črnem vrhu nad Jesenicami.
1. Nadaljevalni tečaj za one, ki ž® nekoliko obvladajo smuške like, od 6.—17. f®' bruarja.
2. Začetniški tečaj od 11.—17. febr>
3. Damski tečaj-od 11.—17. februarja-
Stroški so predvideni na ca 150 din, v Če*
mer je všteta vožnja in vsa oskrba. Tečaji *e bodo' vršili pod vodstvom smučarskih uči' teljev, ki jih plača ASK.
Po končanih tečajih se bo vršilo 17. fe' bruarja tekmovanje tečajnikov in tečajnic v alpski kombinaciji. Vsaj prvi trije od vsake skupine bodo prejeli praktična darila. Pri' jave za nadaljevalni tečaj sprejema ASKi Miklošičeva cesta 5, do 4. februarja vključno-Za ostala dva tečaja pa do 8. februarja.
Odbor.
»Aarod, ki ne praznuje oec nedelje in fc* jo skruni ter se odpove miru duš, tak narod lahko izgubi tudi stanovitnost o oeri, družin-sko ljubezen; izgube ima lahko prav tako 0 javnem življenju, ki ne potrebuje nič manj odmora od dnevnih borb kot privatno življenje. Nedelja je pa tudi eminentno socialni zahteva Cerkve.« — (Pij XI. kardinalu In-nitzerju.)
Književnost
ZGODBA O ANGELČKU
Oj kako rad bi imel Tinče takega angelčka, kot ga ima sestrična Minka! Mama mu ;e prepovedovala o angelčkih toliko lepih zgodbic! Rekla je, da ponoči hodijo nad otroki, da se ne boje črnega bavbava. Ko pa jo je prosil, naj bi mu ga kupila, je rekla, da nima denarja in da angelček sam pride k otrokom, ki so pridni. Tinče je tudi priden, pa vendar ni k njemu nobenega angelčka. Ali more reči kdo, da Tinče ni priden? Ne, nihče ne more reči tega, niti mama ne. Umiva se rad vsak dan, ne tako kot Bariča ali pa Franček, ki ga voda pika. Moli tudi rad in še kravo pase, kadar žene Franček na pašo. Liska hoče v deteljo in Franček kriči:
»Zavrni jo, Tinče, zavrni jo!«
In Tinče gre ter jo zavrne.
Ah, angelčka pa le nima in zato ga je ponoči tako strah! Minko je prosil, da bi mu ga dala, pa je rekla:
»Ne dam.«
Uh, Minka je skopa, čeprav ima bogatega ateja. Lahko bi ji kupil toliko angelčkov, ko-kolikor ima Tinče prstov na roki, potem se ji pa ne bi bilo treba bati sto bavbavov, kaj šele enega.
Tinče je ves žalosten in zamišljen. Kako bi prišel do Minkinega angelčka? Nič pravega mu ne pade v glavo. Na prošnjo mu ga ne da. Kaj Čs bi...
Joj, kako da mu to že prej ni prišlo na misel!
Kaj če bi Minki angelčka — ukradel? Prav dobro ve, kje ga ima shranjenega. Tam v kotu nad skrinjo stoji na majhni polici. Tak je, kakor da bi plaval v zraku z razprostrtimi rokami. O, ta bi bil ravno pravi! Ta bi ga dobro varoval pred bavbavom.
Toda ne! Tega Tinče ne sme storiti. Saj še ni pozabil zgodbe o tistem hudobnem dečku, ki mu jo je pravila mama: najprej je ukradel iglo, potem nož in ko je bil velik, še konja in mnogo drugih stvari. Nazadnje so ga obesili. Pa to še ne bi bilo nič hudega, če bi ga za pas, toda mama je rekla, da so ga za vrat.
»Potem pa ni mogel nič dihati.«
»Seveda ni mogel. Prav zato so ga obesili za, vrat.«
Bi Tinčeta tudi obesili, če bi bil kradel? Mama pravi, da bi ga. Na podstrešje. Uh, tja se pa Tinče niti z mamo ne upa, ne da bi se pustil obesiti gor. Nak, rajši bo brez angelčka.
Hm! Pa bi ga vendarle lahko. Saj ne bo ukradel nič drugega, samo Minkinega angelčka.	J
Toda potem bi bil angelček hud nanj in ga ne bi hotel varovati.
Zdaj pa je Tinčetu že preveč. Tinče bi najraje jokal, tako mu je hudo.
i Juhe —! Posvetilo se mu je. Ze ve, kako bo naredil. Mama mu je dala lepo knjigo, kjer je naslikanih toliko živali. Tinče še nikdar ni videl takih in jih tudi ne bo. Tudi Minka jiih ni videla. To knjigo ji bo dal, ona pa njemu angelčka.
In Tinče teče takoj k Minki.
»Minka, jaz pa nekaj imam, nekaj .zelo ler pega!«	,j
»Joj, pokaži mi!«
»Poglej, knjigo!«	t
»Oh, kako lepe slike so to! In kako velika krava!«
»Saj to ni krava. Kako si ti neumna! To je slon. Saj vidiš, kako dolg nos ima. Kje pa ima krava tako dolg nos?«
»Kako pa veš, da je to slon?«	;i,
»Mama je rekla.,«
»Daj meni to knjigo!«
»Če mi daš za njo angelčka.«
»Ne, angelčka pa ne dam.«
»Dobro, potem ti pa jaz knjige ne dam.«
»No, daj mi, Tinče!«
»Če mi daš angelčka.«
»Imej ga, samo tako, da naša mama ne bo videla.«
Oh, kako je sedaj Tinče srečen in zadovoljen! Angelčka ima, pravega, pristnega angelčka. Nikdar se več ne bo bal bavbaiva. Ne mor« več strpeti. Domov bi rad. Pokazati mora angelčka Franceku in Bariči. To bosta nevoščljiva, ko bosta videla njegovega angelčka, toda oa ga ne bo dal nobenemu. Zlasti ne Frah-ceku in Bariči, ki ga vedno strašita in se norčujeta iz njega.
Da, takoj gre Tinče domov, samo enkrat bo še z Minko knjigo pogledal.
Toda Minki knjiga več ne ugaja.
»Ah, Tinče, jaz ne maram te knjige. Diaj mi angelčka nazaj!«
Tinče kar ne more prav razumeti. Seveda, sedaj, ko se je nagledala lepih slik, bi rada angelčka nazaj. Tinče ji ga ne bo dal. O, ne, on ni tako neumen, kot si Minka misli. Če se je ona knjige naveličala, Tinče se angelčka ni.
»Saj sem ti dal knjigo, ti pa meni angelčka.
»Toda jaz ne maram knjige. Daj mi angelčka nazaj!«
Ne, Tinče ne da. Rajši bo zbežal z angelčkom. Minka ga ne bo došla.
In Tinče beži po cesti: čof-čof-čof — in nič ne gleda na blato in rumene luže. Tudi nič ne mara za Minko, ki teče za njim in joka:
Moj angelček — o-o-o-o-o — moj angelček —!
Večer je. Tinče spi sladko in mirno. Nikdar še ni tako lepo spal. V rokah drži angelčka in se smehlja. Zdaj se prav nič več ne boji bavbava, ki stoji tam v kotu — prav dobro ga vidi —, ampak se mu samo smeje, da še celo v spanju se mu smeje.	Draši.
Knjige
Pravila katoliške akcije v Sloveniji, priredil dr. Alojzij Odar. Izdala K A v Sloveniji 1938. V uvodu, ki pa obsega 56 strani, obravnava pisec splošna vprašanja o Katoliški akciji, ki se morejo in ki so se ob njej pojavila. V glavnem je isto snov obdelal že o »Straži v viharju« o lanskem letniku (številke 15—30). Govori o opisu K A, o njenih znakih, o njenem notranjem in zunanjem delu, o specializaciji v KA, o potrebi KA, ki je pravica in dolžnost vernikov, o vlogi duhovnika o K A, o razmerju nad lastnimi organizacijami in verskimi ter katoliškimi organizacijami, o odnosu KA do strokovnih organizacij in politike. Nadalje govori o zgraditvi KA o Sloveniji po pravilih iz leta 1929 in 1936, kar praktično pokaže na Zvezi mladih katoliških delavcev. Opisuje »Molitveno pomoč*, ki je po pravilih pripravljalna ustanova KA o Sloveniji, ki je organizirana
po naravnih' stanovih. Pisec zavrača do* ugovora, da predstavljajo pravila K A preveč pravne in organizutorne strani in da je organizacija KA preveč komplicirana. Sledi še nekaj opomb, kako začeti z delom. II. del obravnava pravila KA v Sloveniji, nekaj splošnih pripomb, nato pa pravila KA v Sloveniji, pravila Zaveze mladih katoliških de-lavcev in Z reze mladih katoliških delavk t& pravila vu Molitveno pomoč KA z opombam1 in pojasnili. Na koncu knjižice sla podan* dva diagrama, ki nazorno predstavljal* zgradbo K A v župniji in pa v celi Sloveniji-
Kakor Odarjev Katekizem o katoliški akciji, tako bodo tudi Pravila K A važen pripomoček za delavce v RA in jih vsem top!° priporočamo.
ZAČETI JE TREBA.
Ob triletnici KA za dekleta v Ljubljani■ Zbral F. V.
Knjižica', ki nosi ta naslov, nam slik* zgodovino dekliške KA v ljubljanski škofiji' njeno ustanovitev, težko in veliko delo, ki je bilo potrebru) za razvoj in njene uspehe. 1 triletnem vztrajnem delu se je dekliška ustanovila in razširila bolj kot so mnogi pri' čakovali. Začela so se zbirati dekletu, ki & spoznala, kaj je njihova naloga, izhajajoč* iz dejstva, da so katoličanke, ki hočejo iz' polnjevati želje in zahteve sv. očeta. Šla za njegovim klicem in začela z organizira njem deklet o K A. Knjižica, nam razkriv* delo vsakega stanu posebej. Objavljena v njej tudi pravila Zveze kat. dijakinj, d*' lovk, numeščenk in učiteljic. Pojasnjuje natf1 tudi odnos do drugih cerkvenih organizacij’ ki naj bi pomagale druga drugi, da doseže}0 skupni namen.
Potrebno je, da prečita knjižico vsak k toličan, ki mu je mar širjenje Kristusovi kraljestva na zemlji. V. njej bo spoznal pf trebo po K A, njene začetke, njeno delo & uspeh pri dekletih. Uvidel bo, kaj se dose^e z vztrajnim in nesebičnim delom. Neobhodn0 pa je potrebna knjižica osem onim, ki ll°' čejo začeti s KA bodisi o svojem kraju * stanu, ker vsebuje polno pravih smernic ,r> načel za to delo.
Cena izvodu je 8 din in se dobi v tajn1' štvu KA za dekleta, Masarykooa cesta št- 2*’