ISSN 7704-0198 9 __________ Transporter Krpan PLUS! Brez DDV!* • Trojna uporabnost t ^^ • 5 aU 6 sedežev ^^^ Izbira je Vaša. Gospodarska • Bogata serijska oprema vozila * Davčni zavezanci laUio zahtevajo vračilo vstopnega DDV ali pa ga obračunajo Dominko d.o.o.. Zadružni trg 8,2251 Ptuj TEL.: 02/788-11-50 KEDR NOVE DIMENZIJE BIVANJA V KOPALNICI Vošnjakova 6, Ptuj, tel.: 778 24 01 COMPUTERS Ormoška c. 30, Ptuj (Super Mesto) Tel.:02/780-61 -30 Makslmiljan Bračič s.p. /i' Ptuj, 8. novembra 2001, letnik LIV, št. 45 - CENA 190 SIT TA TEDEN / TA TEDEN Soglasje - zmaga ali poraz? Čeprav so v prejšnji teden dokončno usklajenem osnutku zakonu o delovnih razmerjih, ki je nastajal dolga štiri leta, posku{ali upo{tevati vse interese socialnih partnerjev, torej vlade, delodajalcev in sindikatov, tega vsi pogajalci očitno niso deležni v enaki meri. Dejstvo je, da ta evropsko usmerjeni in moderni zakon uvaja tudi na tem področju prvine tržnega gospodarstva in zato poslabšuje položaj zaposlenih, vendar so sindikati prepričani, da pomeni doseženo soglasje velik uspeh. Vprašanje zase je, ali se velike socialne pravice in konkurenčnost gospodarstva na izključujejta. Nekatere delavske pravice, denimo delovni čas in dopust, bodo po novem zakonu sicer urejene na višji ravni kot doslej, vendar to nikakor ne pomeni dobrohotnosti vlade in delodajalcev, ampak le nujnost upoštevanja pravnega reda Evropske unije. Delavci in sindikati so upravičeno pričakovali, da bo v zakon vključena vsa zaščita, ki jo dajeta obe splošni kolektivni pogodbi, vendar je slabo, da daje novi zakon partnerjem v dejavnostih možnost urejanja pravic na nižji ravni, kot je določena v zakonu. Zagotovo sta k temu največ prispevala nepopustljiva stališča Gospodarske zbornice, ki igra vlogo socialnega pratnerja, čeprav ji to zaradi njenega državno privilegiranega položaja ne pripada. Vedeti je treba, da so v Evropi, kamor vendar želimo, socialni pratnerji predvsem prostovoljne organizacije delodajalcev in delavcev, pri nas pa je članstvo v gospodarski zbornici obvezno, za kar davčna uprava pobira niti ne tako nizko članarino. Navsezadnje pa je tudi takšno socialno partnerstvo vendarle doseglo pogajalski uspeh, sa je od 238 členov novega zakona usklajenih kar 220. Zeleno luč za drugo branje v parlamentu je dal tudi včerajšnji podpis doseženega sporazuma med socialnimi partnerji, zakon naj bi sprejeli v prihodnjem letu, odgovor na to, ali pomeni zmago ali poraz slovenskih delavcev, pa bo na dlani šele leta 2003, ko naj bi / pričel dokončno veljati. LESKOVEC / POLOŽITEV TEMELJNEGA KAMNA Sveian priietek gradnje šole čeprav so se dela za gradnjo osnovne šole v Leskovcu že začela in so gradbeniki opravili temeljenje novega objekta, bo občina Videm v soboto slovesno obeležila položitev temeljnega kamna. nikei. Po resnem delu prireditve pa turistično društvo pripravlja martinovanje. (JB) SAT-COM Prireditev s kulturnim programom bo ob 13. ur pri osnovni šoli Leskovec. Pripravljajo jo ~lani Turisti~nega društva Leskovec, sodelovali pa bodo leskovški šolarji, doma~i pevski zbor in ljudske pevke. V Leskovcu ta dan pri~akujejo goste z ministrstva za šolstvo, ravnatelje šol in župane s ptujskega območja in seveda domačega župana Franca Kirbiša ter svet- COMPUTERS Marjan Seruga s.p. IMWW.SatCOm-sp.si UGODNE CENE RAČUNALNIKOV! Rogozniška c. 16, PTUJ, tel: 7806-340 Jadranska 22, PTUJ, tel: 7806-760 Le Še nekaj dni in svoje jeklene konjičke bomo morali preobuti; o tem vas poučujemo tudi v novi Tednikovi avtomobilistični rubriki na strani 22. Foto: Jože Bračič PTUJ / OSREDNJA KOMEMORACIJA OB DNEVU MRTVIH Spoštujmo pot drugega Šestčlanska delegacija je položila spominske vence k Šestim pomnikom preteklosti. Foto: M. Ozmec Tudi letos so ob dnevu spomina na mrtve v mestni občini Ptuj pripravili osrednjo komemorativno slovesnost, ki je potekala v četrtek, 1. novembra, v spominskem parku na starem mestnem pokopališču v Ptuju. Slavnostni komemorativni nagovor je imela tokrat Tjaša Mrgole Jukič, ravnateljica Knjižnice Ivana Potrča v Ptuju, sakralni obred je opravil Pater Tarzicij Kolenko, gvardijan minoritskega samostana, šestčlanska delegacija mestne občine, občinske borčevske organizacije in skupne občinske uprave pa je položila vence h grobnici padlim borcem, spomeniku narodnemu heroju Jožetu Lacku, pomniku padlim starojugoslo-vanskim vojakom, k spomeniku padlim vojakom v letu 1941, spominski plošči talcem za obzidjem spominskega praka ter h križu na pokopališču za vse umrle. Vei na strani 3 PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34, SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO NOVO - NOVO - NOVO STRAN ZA AVTOMOBILIS-TE: Priprava avtomobila na zimo STRAN 22 GOSPODARSTVO MAJŠPERK: Podjetje MTD prodira v svet STRAN 3 POGOVOR DESTRNIK: Bomo v Slovenskih goricah imeli predsedniškega kandidata? STRAN 7 PO NAŠIH OBČINAH HAJDINA: Od danes do nedelje praznični dnevi STRAN 9 TEDNIKOVA AKCIJA: Poletite z Aeroklubom STRAN 9 9770040197039 PTUJ / DOBRODELNI KONCERT IN ZAKLJUČEK DOBRODELNE AKCIJE Noviii za sonini jutri Sonček, društvo za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož, je tudi letos organiziralo 3. vseslovensko humanitarno akcijo Novčič za sončni jutri. Od avgusta so v posebnih posodah, ki so bile nameščene po vsej severovzhodni Sloveniji, zbirali sredstva, predvsem kovance, za potrebe omenjenega društva. Zakljucek akcije je bil na petkovem humanitarnem koncertu, ko je nastopilo 24 slovenskih in tujih glasbenih izvajalcev. Program sta povezovala Andreja Makoter in Marjan Nahber-ger, organizacijo pa je podprla založba Slovenija Records. V letošnji humanitarni akciji Novčič za sončni jutri so zbrali 1,5 milijona tolarjev. In kot je povedal Vilibald Tomašič, predsednik društva Sonček, bodo tudi s temi sredstvi pomagali k izboljšanju življenjskih potreb oseb, ki bolehajo za cerebralno paralizo. Božena Bratuž, ravnateljica vzgojnovarstvene organizacije, pa je povedala, da že najmlajše želijo navaditi na sprejetost drugačnih, zato so prav najmlajši poskrbeli za zelo domiselno sceno koncerta. Tudi letošnjega koncerta se je udeležilo veliko ljudi dobre volje in tako staršem in osebam s cerebralno paralizo pokazalo sočutje in sprejetost. MS V letošnji akciji so zbrali 1,5 milijona tolarjev MARIBOR / POSLOVANJE NOVE KBM V PRVIH DEVETIH MESECIH Za petino vei dobiika Nova KBM, d.d., je v prvih devetih mesecih letošnjega leta izkazala za 4,5 milijarde tolarjev dobička, to je za 20,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani, kar pomeni 19,4-odstoten donos pred obdavčitvijo na povprečni kapital in 1,53-odstoten donos na povprečna sredstva. V prvih devetih mesecih letos ^^ se je bilančna vsota Nove KBM povečala za 15,6 odstotkov in 30. septembra dosegla 425,6 milijarde tolarjev. V tej primerjavi so se tolarska sredstva povečala za 13,2 odstotka, devizna pa za 21,5 odstotkov. Med depoziti so se najhitreje povečevali depoziti gospodinjstev, ki so bili večji za 15,1 odstotek, medtem ko so se izvirna sredstva povečala za 13,3 odstotke. Na naložbeni strani so se najhitreje povečevali plasmaji gospodarstvu, za 31,5 odstotkov. Sledijo plasmaji samostojnim podjetnikom, ki so bili konec septembra za 9,3 odstotke višji kot decembra lani, medtem ko so se plasmaji prebivalstva povečali za 6,3 odstotke. Kapitalska ustreznost banke je konec septembra znašala 10,2 odstotka. Skupni plačilni promet s tujino je v tem obdobju znašal 1.699 milijonov evrov. V devetih mesecih je banka pozornost namenila nadaljevanju aktivnosti prenašanja računov pravnih oseb iz Agencije za plačilni promet na banko. Do sedaj je transakcijske račune v Novi KBM, d.d., odprlo 1300 pravnih oseb. JB GORNJA RADGONA / STROKOVNI DNEVI SADJARSTVA, ČEBELARSTVA IN ZELIŠČARSTVA Zadnji letošnji sejem Na sejmišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni bodo v petek, 9., in v soboto, 10. novembra, strokovni dnevi sadjarstva, čebelarstva in zeliščarstva. Dvodnevno dogajanje bodo pričeli ob 10. uri z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo nagrad ocenjevanja sadnih sokov in brezalkoholnih pijač, ki mu bo sledil strokovni posvet. Z referati s področja sadjarstva v Evropski uniji in Sloveniji se bodo predstavili evropski pridelovalci in domači strokovnjaki. V soboto ob 10. uri bodo najprej svečano razglasili rezultate in podelili nagrade ocenjevanja medu, zatem pa bosta na sejmišču še strokovna posveta o čebelarstvu in zeliščarstvu. Posvetovanja bodo dopolnje- vale degustacije najperspektivnejših novih sort jabolk, čebelarska razstava, razstava zdravilnih zelišč, razstava ocenjenega medu, sadnih sokov in brezalkohonih pijač. Na sejmišču v Gornji Radgoni bo med 9. in 11. novembrom tudi državna razstava malih živali, kjer naj bi letos predstavili okoli 1600 kuncev, golobov ter pasemske, okrasne in vodne perutnine. Pripravlja jo Slovenska zveza društev pa-semskih malih živali. ak Med nastopajočimi je požel bučen aplavz Tadej Golob, član društva Sonček, ki je zaigral na harmoniko; na fotografiji v družbi z voditeljema Andrejo Makoter in Marjanom Nahber-gerjem ter predsednikom Vilibaldom Tomašičem. Foto: Kosi PTUJ / IVANUŠA CONTACTUM -MEDNARODNI ECDL CENTER Center ECDL tudi uradno odprt 22. oktober je bil za ptujsko podjetje Ivanuša Contactum, ki se ukvarja z izobraževanjem, računalniškim usposabljanjem, svetovanjem in storitvami, pomemben dan. Na svečanosti v Narodnem domu na Ptuju so mu podelili certifikat, s katerim so tudi uradno postali mednarodni izpitni center za pridobitev evropskega računalniškega spričevala. Kot je na svečanosti, ki so se ga udeležili prodekan Fakultete za organizacijske vede v Kranju dr. Jože Jesenko, predstavniki Območne gospodarske zbornice Maribor, Slovenskega društva informatika, ptujski župan Miroslav Luci in nekateri župan drugih občin, predstavniki šol, zavodov in nekateri drugi, povedala direktorica podjetja Mirjana Ivanuša, je podelitev certifikata za ECDL center zanje priznanje za do sedaj opravljeno delo, hkrati pa predstavlja obveznost za naprej. "Ta obveznost pomeni še boljše in kvalitetnejše delo, kar sovpada z našim ciljem, ki ni postati največji, ampak postati najboljši," je še poudarila. Firma Contac-tum je pričela dela pred 4.5 leti. Na slovesnosti v Narodnem domu na Ptuju 22. oktobra niso podelili samo certifikata firmi Ivanuša Contactum za pooblaščeni testni center za ECDL, temveč so podelili licence tudi dvema izpraševalcema: Robertu Ivanuši in Andreju Jurančiču, prvo spričevalo ECDL Start pa sta prejela Mirjana Ivanuša in Boris Repič. Ptujskemu županu Miroslavu Luciju so ob tej priložnosti simbolično podelili prvi indeks, priznal je, da je računalniško spričevalo eden tistih dokumentov, ki ga še nima. Pohvalil je prizadevanja ptujske firme Ivanuša Contactum, da se vključuje v evropske integracije, obenem pa tudi, da je približalo visokošolski študij zainteresiranim Ptujčanom. Predsednik Slovenskega društva informatika mag. Niko Schlamberger je pohvalil podporo ptujskega župana četrtemu oziroma petemu ECDL centru v Sloveniji, obenem pa povedal, da do sedaj noben slovenski tovrstni center ni dobil županske podpore, razen ptujskega. Državni sekretar v ministrstvu za informacijsko družbo dr. Jozsef Gyôrkôs pa je ptujskemu centru ECDL zaželel čim večje število uspešno opravljenih spričeval. "Vzpodbujanje digitalne pismenosti in poznavanja informacijske tehnologije je eden od ciljev in zavez ministrstva za informacijsko družbo. Možnosti, ki jih spričevalo ECDL odpira nezaposlenim, iskalcem zaposlitve ter mladim, tako doma kot v tujini, ocenjujemo kot neprecenljive za razvoj znanja o informacijski tehnologiji." MG Uradna predaja certifikata ptujski firmi Ivanuša Contactum, ki je s tem postala mednarodni izpitni center za evropsko računalniško spričevalo. Direktorici Mirjani Ivanuša ga je izročil predsednik Slovenskega društva informatika mag. Niko Schlamberger. Foto: Kosi ILIRIKA - BORZNOPOSRE-DNISKA HIŠA / TEDENSKI KOMENTAR Le malo dela Pretekli teden je imel zaradi praznikov le 3 delovne dni, ki na borzi niso prinesli posebej aktivnega trgovanja. Borzni indeks pa se je kljub majhnem prometu uspel zasidrati nad dolgo časa nedosegljivo mejo 2000 točk. V Varšavi sta pretekli torek slovenski in poljski predsednik Milan Kučan in Aleksander Kwasniewski odprla nov proizvodno-distribucijski obrat Krke Poljska, h~erinskega podjetja Krke iz Novega mesta. Vrednost naložbe je 25 milijonov dolarjev, v Krki pa nameravajo v prihodnjem letu odpreti še tovarni v Moskvi in Jas-trebarskem. Skupna vrednost vseh treh naložb naj bi tako znašala 570 milijonov mark. Luka Koper, Istrabenz in Intereuropa, ki so skupaj 82,2-odstotni delničarji Banke Koper, so v torek z italijansko bančno skupino San Paolo IMI podpisali pogodbo o prodaji 52,25-odstotnega deleža Banke Koper. Dogovorjena cena za delnico je 101.971,72 tolarja, kar je 2,5-kratnik njene knjigovodske vrednosti. Pri tej ceni vrednost celotne banke znaša 54 milijard tolarjev. Primorski lastniki so se z pogodbo zavezali, da bodo Italijanom prodali 52 odstotkov delnic Banke Koper, kar pomeni 28,2 milijarde tolarjev kupnine. Pri tem bo Luka Koper prodala vse svoje delnice (32,39%), Istrabenz jih bo prodal 14,86% in zadržal 15%, Intereuropa bo prodala samo 5% delnic in jih zadržala 15%. Obe podjetji, ki bosta obdržali delnice, sta se dogovorili za prodajno opcijo, da preostale delnice banke prodata med letoma 2003 in konec junija 2006. Vprašanje, ki se zastavlja ob morebitnem prevzemu Pivovarne Union s strani belgijske pivovarne Interbrew, je, kaj bi novi lastniki storili z brezalkoholnim programom Pivovarne Union, kamor spada tudi družba Fructal. Nobena družba, ki je v lasti belgijske pivovarne, ne proizvaja brezalkoholnih pijač, Fructal pa ustvari kar polovico prihodkov skupine Union, ki so v prvi polovici letošnjega poslovnega leta znašali 18 milijard tolarjev. Tako naj bi se v preteklih dneh predstavniki Interbrewa srečali s predstavniki hrvaške družbe Podravka iz Koprivnice, ki naj bi se zanimala za nakup Fructala. Vsekakor je moč blagovne znamke Fructal na območju nekdanje Jugoslavije eden pomembnih razlogov, da bi bil nakup za hrvaško družbo zanimiv. S prodajo ajdovskega Fructala pa se ne strinjajo v Pivovarni Laško, ki je skupaj z odvisno družbo Radenska nekaj manj kot četr-tinska lastnica Pivovarne Union. Boštjan Plibersek, Ilirika - borznoposredniška hiša, d.d. TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-16, 749-34-37; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-12. Celoletna naročnina: 9.880 tolarjev, za tujino 21.790 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280. Tisk: Delo Roto. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št 89. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Celostna podoba: Slavko Ribarič. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si POROČAMO, KOMENTIRAMO PTUJ / OSREDNJA KOMEMORACIJA OB DNEVU MRTVIH Spoštujmo pot drugega TUdi letos so ob dnevu spomina na mrtve v mestni občini Ptuj pripravili osrednjo komemorativno slovesnost, ki je potekala v ~etrtek, 1. novembra, v spominskem parku na starem mestnem pokopalis~u v Ptuju. Slavnostni komemo-rativni nagovor je imela tokrat Tjaša Mrgole Juki~, ravnateljica Knjižnice Ivana Potrča v Ptuju, sakralni obred pa je opravil Pater Tarzicij Kolenko, gvardijan minoritskega samostana. Poleg svojcev tam pokopanih so se komemoracije v ptujskem spominskem parku udeležili tudi župan in svetniki mestne občine Ptuj, predstavniki borčevske organizacije in drugi. Tjaša Mrgole Jukic, ravnateljica knjižnice, je v komemora-tivnem nagovoru razmišljala o dnevu v letu, ki je nekaj posebnega, in med drugim dejala: "Je dan v letu, ko odložimo misli na jutri, ko ne pomislimo na dnevne obveznosti, temveč mislim dovolimo, da potujejo v preteklost. Ponavadi se najprej spomnimo najbližjih, tistih, s katerimi smo preživeli lepe trenutke, ki jih ni več, a so še vedno živi v naših srcih. Vsak med nami pozna osebe, ki so nam podarile veliko prostega časa in s tem soustvarjale nas, naš jaz. Pogosto se šele kasneje zavemo, kako ljubljeni smo bili. Toda občutek, da smo imeli nekoga radi in da je nas imel nekdo rad, prav takšne kot smo, je odre- šujoč. Z veseljem mu podarimo cvet, prižgimo svečo. Da, je dan v letu ko mislim dovolimo, da potujejo v preteklost. Prav je, da se spomnimo tudi tistih, ki niso zmogli teže življenja, zbrali pa dovolj poguma, da pretrgajo nit življenja sami. Včasih so jih pokopali izven obzidja, brez obredja, danes jim naklonimo trenutek. V letu je dan, ko mislim dovolimo, da potujejo v preteklost in O dnevu v letu, ki je nekaj posebnega, je razmišljala Tjaša Mrgole Jukic, ravnateljica Knjižnice Ivana Potrča ko se moramo spomniti tudi tistih, ki jih nismo poznali, vemo pa, da so umrli zato, da bi drugi lahko svobodno živeli. Umreti za svobodo, podariti življenje z zavestjo, da bi za to, za kar so umrli, želeli še enkrat umreti, je tako globoko dejanje, da ne sme nikoli v pozabo. Izkažimo hvaležnost, pomislimo nanje, saj so postavili temelje, na katerih so lahko gradili in gradimo sedanjost. In je dan v letu, ko lahko pomislimo tudi na tiste, ki so darovali svoja živlenja ideji, ki ni bila prava. Dejanja, ki jih danes ne razumemo, je težko ocenjevati, gotovo pa je, da je to veliko breme današnje generacije. Zdi se, da je najprimernejša sprava živih in spoštovanje vseh mrtvih. Je dan v letu, ko se nehote ozremo tudi vase in pomislimo, da je začetek življenja, ki nujno narekuje tudi konec. Naše življenje je torej posledica tistih, ki so že umrli. Je pa hkrati tudi obveza tistim, ki se še niso rodili. Zato je prav, da je dan v letu, ko pomislimo na preteklost in ko se spomnimo vseh mrtvih." MAJSPERK / MTD MED HITRO RASTOČIMI NA SESTEM MESTU Podjetje iz Haloz prodira v svet Podjetje za proizvodnjo, inženiring, trgovino in zastopanje MTD, d.o.o., iz Majšperka je pritegnilo pozornost ob letošnjem prazniku občine Majšperk, saj sta njegova lastnika Metka in Milan Tadič za uspešno vodenje in razvoj iz rok majšperškega župana Franca Bezjaka prejela občinsko priznanje. Po podatkih slovenskega statističnega urada je namreč doseglo šesto mesto med najhitreje rastočimi podjetji v Sloveniji. V industrijskem naselju v Kidričevem so že kupili večjo gradbeno parcelo, kjer bodo zgradili nov proizvodno-poslovni center, vreden več kot 600 milijonov. V obrazložitvi majšperške občinske komisije za priznanja je med drugim zapisano, da je MTD Majšperk na področju proizvodnje eno izmed redkih podjetij, ki je iz leta v leto povečevalo število zaposlenih. Podjetje, ki je nastalo iz obrtne delavnice, je ob pričetku leta 1987 zaposlovalo le 15 delavcev, danes jih zaposluje že več kot 340, njihovi smeli načrti pa kažejo na to, da jih bo kmalu okoli 400. Kot je povedal direktor Milan Tadic, so se ob pričetku delovanja v podjetju ukvarjali s pogonsko tehniko in grobo montažo, v letu 1994 pa so poleg osnovne postavitve objektov pričeli izvajati tudi montaže cevovodnih instalacij ter dejavnost nadgradili še z montažo transportne tehnike, raznimi vzdrževalnimi deli in predelavo raznih sistemov. Zaradi napredka v razvoju strojne montaže se je pokazala potreba po vključitvi drugih dejavnosti in tako so se leta 1997 pričeli intenzivno ukvarjati še z elektro montažo. Kmalu so postali zanesljiv parnter, sposoben prevzeti tudi montaže celotnih linij v avtomobilski industriji. Poleg podjetja MTD, d.o.o., ki je trenutno največje podjetje lastnikov Metke in Milana Ta-diča, je potrebno omeniti še hčerinsko podjetje MTD Metal s sedežem v Ljubljani, ki zaposluje 27 delavcev in se ukvarja predvsem s proizvodnjo in načrtovanjem raznih kadi, keso-nov, rezervoarjev in cistern za različne industrijske panoge ter izdelavo in vgradnjo čistilnih naprav, agregacijskih blazin, klimatskih naprav in raznih filtrov. Mlada zakonca in podjetnika pa imata tudi velike načrte za prihodnost tako na Štajerskem, kjer načrtujeta novogradnjo poslovnih in proizvodnih objektov, kot v tujini, saj trenutno ustanavljajo še mešano podjetje v Nemčiji. Zaradi nenehnega razvoja in rasti ter široke dejavnosti se lahko danes pohvalijo z izvajanjem del, predvsem izdelavo sestavnih delov za lakirnice, v številnih svetovno znanih podjetjih, kot so Daimler Chrysler, BMW, Jaguar, Seat, Fiat, Land Rover Opel, Volkswagen, Lek, Mura Gorenje, Renault in še veliko drugih. Poleg Slovenije pa so prisotni na številnih tujih trgih: v Avstriji, Italiji, Nemčiji, Belgiji, Nizozemski, Španiji, Braziliji, Franciji, Češki, Poljski, Slovaški, Rusiji in Ameriki. Zaradi vsega tega je podjetje MTD Majšperk po raziskavah slovenskega statističnega urada doseglo šesto mesto med najhitreje rastočimi podjetji v Sloveniji, kar jih med proizvodno-storitvenimi podje- i Milan Tadič, direktor in lastnik podjetje MTD Majšperk. Foto: M. Ozmec tji v Sloveniji uvršča v sam vrh. Vendar po besedah podjetnega Milana Tadiča s tem laskavim dosežkom ne zaključujejo svojega razvoja, saj načrtujejo povečanje proizvonih zmogljivosti. To bodo storili z izgradnjo novih poslovnih prostorov. V industrijski coni v Kidričevem so že kupili večjo parcelo, ki se razprostira na 28.800 kvadratnih metrih ter zajema celoten prostor med Talumom in naseljem Kidričevo II. V izdelavi je že projekt za gradnjo novih proizvodnih in poslovnih prostorov, v katerih bodo zagotovili vsaj še 50 novih delovnih mest. Investicija naj bi veljala več kot 600 milijonov tolarjev, poslovni objekt pa naj bi bil zgrajen že oktobra prihodnje leto. Še to: na podlagi sprejetega državnega proračuna za leto 2001 je slovenska vlada razpisala 500 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev za vzpodbujanje tujih investicij. Na javni razpis se je prijavilo tudi podjetje MTD, d.o.o., iz Majšperka. Na podlagi ocen je od 100 možnih zbralo 54 točk in si s tem pridobilo 22,5 milijona tolarjev nepovratnih sredstev, ki jih bodo namenili za izvedbo omenjene investicije. M. Ozmec __________ ------mrm-- Družba za časopisno in radijsko dejavnost RADIO-TEDNII^ d.o,o, RADIO-TEDNIK p,p, 95, Raičeva 6,2250 Ptuj, tel.: 02/749^10, WM Sakralni obred je opravil pater Tarzicij Kolenko, gvardijan mi-noritskega samostana na Ptuju Ob žalnih koračnicah ptujskega pihalnega orkestra pod vodstvom Štefana Petka, ob recitacijah pesmi slovenskih pesnikov Nade Kotar in ob pesmih moškega komornega zbora Ptuj pod vodstvom Franca Lačna je šestčlanska delegacija mestne občine, občinske borčevske organizacije in skupne občinske uprave položila vence h grobnici padlim borcem, spomeniku narodnemu heroju Jožetu Lacku, pomniku padlim staro-jugoslovanskim vojakom, k spomeniku padlim vojakom v letu 1941, spominski plošči talcem za obzidjem spominskega pra-ka ter h križu na pokopališču za vse umrle. V spomin vsem mrtvim je opravil sakralni obred pater Tarzicij Kolenko, gvardijan mi-noritskega samostana na Ptuju, v nagovoru pa je zatem med drugim dejal: "Če kdaj, se nas danes dotakne resnica, da je življenje resnično nekaj svetega. Kaj pa je za koga življenje, pa je stvar vsakega človeka in njegove življenj- ske usmeritve. Kakšen mesec pred okrutno smrtjo se je naš sosed, heroj Lacko, skrival tudi v naši hiši. Mojemu očetu se je zaupal: 'Veš, Joža, zapustil sem vašo pot. Mislil sem, da bo pot, za katero sem se odločil, vodila ljudi k lepšemu in pravičnejšemu. Spoznavam, marsikaj ni prav, toda poti zame nazaj ni, ti pa se drži svojega.' Vsak ima svojo pot, vse človeške poti pa se nekje stikajo. Danes je dan, ko mi, ki smo tukaj, razmislimo, ko se zavemo, da hodimo po isti poti; in da se tudi vprašamo, ali ima smisel, da na tej poti drug drugemu delamo težave, drug drugega prehitevamo, da se na tej isti poti nekdo postavlja za bolj človeka kot drugi. Tudi pota naših rajnih, ki jim polagamo cvetje, kakor tistim nekaj metrov izven pokopališča in v mnogih grapah skrita pota so se sešla. Na nas pa je, da spoštujemo pot drugega, kajti izzvenijo naj besede: Jaz sem pot, resnica in življenje ... " M. Ozmec S Mercator MercaíDqeva Cena Dneva 7 izdelkov za 7 dni -50 niz)e cene od 5. do 11. novembra 2001 Bansne 1 kg, Mercator, Ljubljana 149,00 Grozdje belo 1 kg, Metcatot, Ljubljana £93,1111 ,1.8^ Bloška klobasa -^T'"" 1 kg, MDK, Ljubljana 1 .DZ5,DD Sardine V sem. ^^m olju "Blue King" q. .. 125 g, Simpex, Kranj_33,1111 Kava Loka mleta 100 g, Mercator u 90,00 Bonboni NImm 2 iediucbu 125 g, Petra Marketing, Ljubljana 100,00 Zobna pasta Colgate Superstar Looney Tunes onn nn 73 ml, Emona obala Koper £39,1111 Vabimo vas v Mercatorjeve prebrambne prodajalne. KULTURA, IZOBRAŽEVANJE PTUJ / STROJNA SOLA PTUJ NA "INFOS 2001" Predstavitev najsodobneiše raiunalniške tehnologije Potrošniki imamo pri nakupu različnih izdelkov zelo jasno izoblikovane kriterije. Poleg cene sta obi~ajno najvažnejša kriterija še estetski videz in tehnološko-tehnična izpopolnjenost izdelkov. Na drugi strani so proizvajalci v vedno ostrejši tržni borbi prisiljeni izdelovati oblikovno in tehnično vedno zahtevnejše izdelke, kar postavlja pred konstruktorje in tehnologe nove, predvsem zahtevnejše in kompleksnejše naloge. Edina možna rešitev omenjenih zahtev proizvajalcev je uporaba računalniških programskih rešitev za prostorsko modeliranje, analize in proizvodnjo. Takšni paketi omogočajo proizvajalcem, da v virtualnem ra-~unalni{kem prostoru izdelek zasnujejo, izvedejo vse potrebne analize in izdelajo prototip. Razvoj izdelkov v virtualnem svetu pomeni za industrijo velik prihranek pri času in denarju, saj se t.i. virtualne rešitve običajno zelo dobro ujemajo z rešitvami v realnem svetu. Vsega tega se zelo dobro zavedamo v Poklicni in tehniški strojni {oli Ptuj, saj smo v zadnjem času vložili veliko energije v uvajanje omenjenih računalniških rešitev v pedagoški proces. Računalniške programske rešitve za prostorsko modeliranje, analize in proizvodnjo so namreč z razvojem računalniš- ke strojne opreme "dozorele" do tega nivoja, da so dovolj uporabniško prijazne in enostavne za uporabo tudi na nivoju poklicnega šolstva. Uvajanje takšnih programskih rešitev prinaša v industriji 40-60% povečanje produktivnosti in podobno lahko trdimo tudi za izobraževanje, le da se v izobraževanju poveča neposredni vpliv na dijake, ki se kaže predvsem v povečani motivaciji za delo. Lahko se pohvalimo, da smo edina srednja šola v Sloveniji, ki ima licence za delo s programskim paketom za prostorsko modeliranje Solid Edge ameriškega proizvajalca UG Solutions in programskega paketa za računalniško podprto S predavanja o uporabi programskih orodij za modeliranje proizvodnjo Edge Cam angleškega proizvajalca Pathtrace. Zadnja pridobitev na naši šoli pa je nabava programskega paketa Catia V5 za celotno računalniško učilnico, ki ga proizvaja mednarodni koncern IBM -Dassault Systemes, ki je v tem trenutku zagotovo najzmoglji-vejša, sočasno pa uporabniško najprijaznejša programska rešitev in je s tega vidika zelo primerna za uporabo tudi na nivoju poklicnega izobraževanja. Gre za programsko rešitev, ki spada v sam vrh svetovnih integriranih programskih paketov za računalniško podprto modeliranje, načrtovanje in proizvodnjo. Poleg standardnih modulov obsega programski paket še veliko drugih modulov, kot so npr. moduli za načrtovanje električnih inštalacij, inštalacij za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje in načrtovan- PTUJ / RAZSTAVA V GALERIJI DRAVA Družina Kasimir in Ptuj Gre za bežni oris družine, ki je skoraj stoletje aktivno delovala na Ptuju, dela posameznih članov slikarsko naravnane družine pa so sprisotna v ptujskih kulturnih institucijah, pri posameznikih in številnih zbiralcih. Čeprav so Alois Kasimir, sin Luigi, hči Elsa in zet Jan Oeltjen obravnavani v številnih delih, predvsem z vidika likovnih ustvarjalcev, so v pričujočem prispevku izpostavljeni trije drobni podatki, ki osvetljujejo to družino tudi po življenjski plati. V zgodovinskem arhivu na Ptuju bi samo pogled v šolske arhi- ve tako nemške deške šole kot dekliške lin meščanske ter gimnazije, posojilnice, Šlarafije, Olepševalnega društva, trgovskega gremija, matične knjige in še kje dodal še nove podatke o družini. Očitno bo potrebno najti dodatni napor za oblikovanje raziskovalne skupine, ki bo obdelala družino Kasimir Ekstra magazin Dobili smo novo informativno oddajo, ki pa je daleč od tega, kar smo si do sedaj predstavljali pod televizijskimi novicami. Ta oddaja je namre~ nekaj ~isto posebnega. Bolje povedano: ekstra. Ekstra pa so tudi njeni gledalci. Navajeni smo, da vsak dan poslu{amo najnovej{e dogodke v zvezi z antraksom, doma~o in tujo politiko ter {e ~im. Toda ne v informativni oddaji Kanala A. Tam izvemo novi~ke o estradnih zvezdah, takih in druga~nih miss ter najbolj nenavadne zgodbe. Oddajo povezujeta voditeljici, oblečeni v tako tesna oblačila, da so jih verjetno kar na njiju se{ili (drugače si je nemogoče razložiti, kako sta jih spravili nase). Tako ob gledanju ekstra magazina ženske izvemo za najnovej{e modne smernice. Najbolj zanimivo pri tej novonastali oddaji pa pravzaprav niso novice, pač pa prispevki, ki polnijo luknje. Zgodi se pač, da se v enem dnevu ne nabere dovolj nepomembnih novic, zato je treba dodati prispevke 'ekstra' novinarjev; to ponavadi pomeni posnetke na pol golega ženskega telesa (rade volje bi svojim gledalcem ponudili divo brez nepotrebnih oblačil, a kaj, ko je ura {ele sedem zvečer!), zraven pa sodijo komentarji kot: "Le kateri mo{ki je ne bi z užitkom nabijal do onemoglosti?" Vpra{anje ostaja odprto, prav tako pa tudi njegova ustreznost. Če gleda{ ekstra magazin, potem si ekstra, znajo povedati na Kanalu A. Ekstra potrpežljiv ali ekstra pohoten? Kakorkoli že, kljub nepomembnim novicam in {okantnim prispevkom pa oddaja le služi svojemu namenu: je namreč ustrezna predpriprava na {ov Jerryja Springerja. Nataša Zuran celoviteje, kajti njihovi likovni izdelki so še kako prisotni v našem prostoru. Alois Kasimir je zapustil številne vedute našega mesta in okolice, zbiralci danes za veliko ceno kupujejo njegove razglednice, ilustriral je časopis Štajerc, prav tako prvi znani turistični vodič, ki nam še danes služi, bil je portretist, skratka natančen zapisovalec mest, ljudi in spomenikov, bil je avtor številnih diplom, ukvarjal se je z glasbo in pisanjem dramskega dela, bil član veseljaške družbe Schlara-fija. Njegov sin Luigi je iz tega našega prostora, ki je bil zanj premajhen, odnesel motive, ki so ga spremljali celo življenje. Jan Oeltjen in Elsa Kasimir Oeltjen sta se tudi vidno zapisala v slovensko slikarstvo. Zloženka in razstava v galeriji Drava so le v uvod projekt, ki je bil oblikovan, vendar še ne izpeljan. Gre za družino, ki se je priselila v 50. letih 19. stol. na Ptuj in pričela sooblikovati ptujsko meščanstvo. Družina je živela v svojem - nemškem miselnem svetu, s slovensko okolico pa je vendarle bila povezana, kajti številni motivi Aloisa Kasimir-ja, Luigija, Else Kasimir Oel-tjen, Jana Oeltjena (roj. 1880 v Jaderbergu na Olderburškem, leta 1911 se je poročil s Kasi-mirjevo hčerko Elso in se leta 1930 za stalno naselil v Vareji v Halozah, umrl 1968) kažejo zraven Ptuja in drugih mest Evrope tudi Haloze, kjer so imeli vinograde in tam preživljali počitnice. Mag. Kristina Šamperl Purg KIDRIČEVO / PRIPRAVILI PROJEKT O PREHRANI w Šolarji pekli kruh Prejšnji petek (26. oktobra) so se na osnovni šoli v Kidričevem v okviru gospodinjskega pouka lotili peke kruha. V devetletki so pri tem predmetu predvideni štirje tehnični dnevi na temo prehrana. Tokratnega so namenili peki kruha. Po dva in dva učenca sedmega in osmih razredov sta pripravila maso za različne vrste kruha po različnih receptih (ob pomoči šolskih kuharic in učiteljev). Mesenje je bilo najbolj zabavno, in kljub temu da je po oblikovanju hlebcev na prstih sodelujočih novopečenih pekov ostalo veliko testa, je bilo za peko pripravljenih okrog 50 kg kruha. Spekli so ga v ptujski pekarni in v šolski avli so pripravili razstavo rženih, koruznih, ajdovih in pšeničnih kruhov z degustacijo le-teh. Četrti razredi, ki niso v projektu devetletke, so se lotili žemljic; pripravili so jih za tri velike košare. Kot nam je povedala učiteljica gospodinjstva Irena Tušek (sicer likovnica), so kruhu namenili veliko šolskih aktivnosti tudi pri drugih predmetih. Pripravili so tudi likovno razstavo, v šolski knjižnici pa je bila razstava knjig, ki so vsebinsko pogojene s kruhom. Kruh je namreč pri nas dolgo časa veljal za simbol blagostanja (še danes rečemo, da je nekdo že pri kruhu, ko se zaposli, oziroma ko konča šolanje). V okviru projekta o kruhu si bodo učenci ogledali še mlin in pekarno, se poučili o žitih ter tudi o zgodovini kruha. je robotiziranih celic. Program sodi glede na zastopanost v industriji v sam svetovni vrh, saj ga uporablja večina avtomobilske industrije (BMW, Audi, Renault ...), letalska industrija (Boeing, Airbus... ) in druge industrijske veje pri nas in po svetu (Cimos, Tomos, Saturnus, Unior ...). V tem primeru gre zagotovo za zelo pomembno pridobitev, ki pokriva vse poklicne kvalifikacije, ki jih izobražujemo in s katero se mimogrede spet lahko pohvalimo kot edina srednja šola v Sloveniji. Na tem mestu je potrebno omeniti tudi to, da je nakup te zelo dragocene opreme omogočilo podjetje Micron iz Ptuja. Zaradi našega pionirskega dela na področju uvajanja tovrstnih najsodobnejših računalniških tehnologij v proces izobraževanja nas je ministrstvo za šolstvo RS povabilo na letošnji sejem INFOS '01, ki je potekal od 22. do 26. oktobra v Cankarjevem domu v Ljubljani. V tem času smo na razstavnem prostoru predstavljali delo in zmogljivosti omenjene programske opreme Catia V5. Prav tako smo v okviru te prireditve pripravili predavanje Uporaba programskih orodij za modeliranje, kjer smo predstavili predvsem naše izkušnje pri uvajanju tovrstnih programskih rešitev v izobraževanje. Bojan Lampret, univ. dipl. inž. stroj. TEDNIKOVA KNJIGARNICA Novi slikanici za najmlaj{e Izbiranje primernih, otroku dopadljvih in razumljivih slikanic ni enostavno. Otroci, kakor odrasli, imajo zelo različne želje in nagnjenja: slikanica, ki jo nek malček obožuje in jo rad posluša ter gleda iz dneva v dan, ta ista slikanica je lahko drugemu malčku dolgočasna, zoprna, tečna. Odrasli se morajo tudi zavedati, da se okusa otrok in odraslih pogosto razhajata. Vsiljevanje pa ni najboljši način privabljanja h knjigam, izbira slikanic naj bo skupno družinsko opravilo, kajti premišljeno izbrane knjige prinašajo zadovoljstvo odraslim in njihovim mladim poslušalcem. V današnji Tednikovi knji-garnici bi rada opozorila na dve knjižni novosti, ki bi jima lahko očitala nekaj nerodnosti, a menim, da bosta zaradi imenitnih ilustracij Svjetlana Junakovica ter prijetne, malčkom na kožo pisane tematike večini radovednežev zanimivo branje — igranje. Slikanici sta prirejeni po tujih izdajah, založila ju je založba Educ_y. MAME, OČKI IN OTROCICKI je prva in jo je priredila slovenska avtorica Barbara Gregorič. Slikanica prikazuje dvanajst mladičkov na levih straneh, desni listi so dvojni: odprti odgovorijo na vprašanje z leve strani in prikazujejo mladička v varnem starševskem zavetju. Npr.: Kako sem droben in neroden./ Le kdo so lepe ptice? / Labodek si, samo še majhen;/ le stisni očku se med perutnice. Besedilo je v vezani besedi, Povabilo na Pravljico z jogo Danes, v četrtek, 8. novembra, bo ob 17. uri Pravljica z jogo v prav-lji~ni sobici mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Vabimo otroke od četrtega leta dalje. Otroci naj imajo lahna športna oblačila in copa-tke. Prijazno vabljeni besedici mama ali očka pa sta vedno napisani poudarjeno in z velikimi tiskanimi črkami. Vsem živalicam (labodek, koala, rakuncek, morski konjiček, povodni konj, noj, lisjačka, slonček, riba, ptiček, teliček, bacek) dajejo star{i zavetje, varnost in toplino, tako je sporočilo s psiholo{kega vidika zelo pomembno za najmlaj-{e. Prijetno je tudi enakovredno zastopstvo mame in očeta. Drugo slikanico RDEČA ŽABA, ZLAT LABOD je za slovenske bralce priredil Andrej Rozman Roza. Ta je enako oblikovana prej{nji, skrivne živali pa so povsem zakrite za duhovitimi ilustracijami. Recimo: Črna noč / in taka / je tudi moja dlaka,/ je zadovoljen / {impanz. V slikanici se skrivajo {e plamenec, papiga, rak, labod, metulj, slon, lev, žaba, medved, veverica, riba. Obe slikanici sta odlični za branje, ogledovanje, igranje, otroci si bodo z veseljem zapomnili besedilo in ugibali živali. Slikanici sta nekoliko nenavadni po formatu, sta zelo ozki, papir pa je za tako zgibanje premehak in listi se radi vihajo. Morda pa ravno tak{ne slikanice pripomorejo k nežnej{emu listanju in branju? Liljana Klemen~i~ KULTURA, IZOBRAŽEVANJE PTUJ / JESENSKI UTRINKI v v Z OS OLGE MEGLIC Moj prosti ias V današnjem času, času sprememb vrednot v sodobnem svetu, lahko izraba prostega časa močno vpliva na kvaliteto življenja. Tega se zavedajo tudi v šoli, zato v celem šolskem letu, tudi ob pouka prostih dnevih, skušajo učencem s pomočjo delavcev šole, zunanjih mentorjev in staršev ponuditi aktivnosti, ki zadovoljujejo potrebe današnjih otrok. Pomembno je, da tudi sami otroci razmišljajo o svojih potrebah in željah ter o tem, kako te potrebe in želje udejanjiti. Letošnja tema otroškega parlamenta je Moj prosti čas. Ta tema buri razmišljanja odraslih, tako staršev kot učiteljev in drugoh strokovnjakov, vendar je pomembno, kako o prostem času razmišljajo sami otroci. Tega se zavedajo tudi na OŠ Olge Meglič. V oktobru so se učenci na razrednih urah začeli temeljito pripravljati na otroški parlament. Pogovarjali so se o definiciji prostega časa, vrednotah in načrtovanju prostega časa, o prostem času v okviru družine in šole in seveda o vključevanju v organizirane oblike preživljanja prostega časa. V tednu otrok so se lahko vključevali v vrsto delavnic s področja športa, računalništva, oblikovanja in skrbi za hišne ljubljence. Vse delavnice so imele poudarek na druženju in medsebojni komunikaciji ter navajanju učencev na vključevanje v načrtovan prosti čas. Učenci so se imeli možnost potrjevati in dvigati lastno samo-podobo, saj so se v delavnice vključevali glede na lastne potrebe in interese. Učenci še niso uspeli urediti vtisov in že so se lahko ob sveto- vnem dnevu hrane udeležili kostanjevega piknika na šolskem dvorišču. Ob peki kostanjev so lahko s starši, zunanjimi sodelavci in učitelji izdelovali okrasne predmete iz ličja, maske iz buč, lepljenke iz semen. V tem mesecu učenci nadaljujejo priprave na otroški parlament. Pogovarjali se bodo predvsem o koristni izrabi prostega časa ter o nevarnostih, ki nanje prežijo na vsakem koraku. Ker je november posvečen boju proti odvisnostim, se bodo učitelji in strokovnjaki z učenci v delavnicah pogovarjali o preče-vanju kajenja, uživanja alkohola in drog ter jih ob tem usmerjali v koristno izrabo prostega časa. Učenci bodo lahko manjkajoče informacije o odvisnostih, preprečevanju in zdravljenju dobili še na okrogli mizi z naslovom Odraščanje brez odvisnosti, na katero so povabili strokovnjake Centra za socialno delo in zdravstva. Za kvalitetno izrabo prostega časa pa bodo na šoli tudi v naslednjih mesecih učencem ponudili vrsto vsebin in delavnic, ki jih bodo pripravili učitelji, zunanji sodelavci, starši ali pa jih bodo pripravili in vodili učenci sami. Veseli bodo tudi vsake ponudbe prostovoljcev, ki bi želeli delati z mlado populacijo. Anita Peklar, Tatjana J. Širec BORL / PREDSTAVITEV NOVE KNJIGE IVANA CIMERMANA Uganke - vašianke posvečene Angeli Arnuš V soboto zvečer je bila na borlskem gradu prireditev ob izidu knjige Uganke - vaščanke Ivana Cimermana, Ptujča-na (Budinčana), ki se poklicno ukvarja z novinarstvom pri Rodni grudi. Pred leti smo v Tedniku objavljali Cimerma-novo delo Dvodomci, sicer pa je avtor več literarnih del. Kot je povedal avtor, je najnovejša knjiga nastajala petnajst let, v njej so zbrane uganke (170 jih je), ki v svojih rešitvah predstavljajo slovensko podeželje, ki počasi izgublja podobo naših staršev in starih staršev. Knjiga je opremljena z avtorskimi fotografijami, ki tudi slikovno podpirajo ugankarske rešitve. Uganke, literarna zvrst za bistrenje duha, so že drugo delo Ivana Cimermana, saj so pred petnajstimi leti izšle njegove Neugnanke. Ivan Cimerman je knjigo posvetil Angeli Arnuš, osemdesetletni Go-rišničanki, ki je bila rojena v Dominkovi domačiji. Ta hiša je avtorju simbol slovenstva ter pridnega in poštenega dela. O avtorjevem delu je na prireditvi spregovorila Tanja Tuma z ljubljanske založbe Tuma, pozdravne besede je izrekel go-rišniški župan Slavko Visen-jak, kot domačinka pa se je avtorju za vloženo delo zahvalila Marija Klinc. Uganke - vaščanke so posvečene Angeli Arnuš V kulturnem programu so nastopili harmonikar Marjan Škripač, gorišniške Lukarice ter hajdinske ljudske pevke, ki so Angeli Arnuš spekle torto v obliki Dominkove domačije (tu je prišlo do male zamere, saj je avtor vse Hajdinčanke poku-ševal, Gorišničank pa ne; pripomba je bila slišna). O svojem odnosu do slovenstva in do slovenskega podeželja je govoril tudi avtor Ivan Cimerman, prireditev pa se je končala s skupno slovensko ljudsko pesmijo, ki jo je intoniral gospod Žnidarič (ki tokrat ni prišel do besede). Prireditev je vodila Tanja Maroh. Franc Lačen MAKOLE / DRŽAVNO SREČANJE Z LJUDSKIMI PEVCI IN GODCI Pevci nam pojejo, godci pa godejo Državnega srečanja ljudskih pevcev in godcev, organizator je bil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti — območna izpostava Slovenska Bistrica ob pomoči ZKD Slovenska Bistrica, PD Anice Černejeve Makole, osnovne šole Makole ter KS Makole, se je udeležilo trinajst skupin ljudskih pevcev in godcev iz raznih krajev Slovenije, ki so zapeli ali zaigrali po dve pesmi ali skladbi. Zanimivo in poučno prireditev v nabito polni dvorani domu krajanov Makole, trajala je dve polni uri, je povezovala Jana Jeglič. Kot je uvodoma povedal Jože Stumf, predsednik JS RS za kulturne dejavnosti — Območne izpostave Slovenska Bistrica, ni naključje, da so organizatorji izbrali prav Makole, saj je tod nadvse živahna kulturna dejavnost: folklorna skupina v kraju deluje že več kot poldrugo desetletje, tu so doma ljudske pevke, raziskali so narodne noše, v tem delu slovenjebistriške občine, kjer je še vedno čutiti pridih starožitnosti, pa še vedno živijo številni stari običaji. Prireditev so pričeli godci Frajhajmske godbe na pihala, ene najstarejših tovrstnih skupin v Sloveniji, ki delujejo v okviru KUD Šmartno na Pohorju. S skladbo "Pozdrav Pohorju", so dvignili veselo razpoloženje SLOV. BISTRICA / LITERARNI VEČER Z NADO GABOROVIC "Dva obraza - dva svetova" že tretjič v zadnjih dveh letih je mariborska pisateljica Nada Gaborovi~ predstavila svoje nove knjige v Slovenski Bistrici: leta 1999 zbirko ~rtic "Skozi obdobja", lani "Kroge" in letos svoje mladostno literarno delo, roman "Dva obraza — dva svetova". Vsa tri dela so izšla pri Dolenjski založbi iz Novega mesta v literarni zbirki Utva. Roman Dva svetova je Nada Gaborovič začela pisati, ko se je pisala še Nada Kropej, v zadnjem šolskem letu tik pred drugo vojno, ko je obiskovala šesti razred druge realne gimnazije v Mariboru. To je bilo že drugo njeno daljše besedilo, ki se ga je lotila. V romanu je že z dvodelnim naslovom nakazala, da želi govoriti tako o človeku kot posamezniku kakor tudi o širše pojmovanih odnosih med pripadniki različnih družbenih plasti. Ko so jo skupaj z družino 1. julija 1941 pregnali v Srbijo, je na pot pregnanstva vzela s sabo tudi svoj zasnovani roman, vendar je šele 1943. leta v Guči, kjer so takrat živeli, lahko nadaljevala delo. Pisanje je bilo nekakšen beg pred vojnim nasiljem, grozotami in pomanjkanjem v času druge vojne v takratni Srbiji. Osrednji zaplet romana (njegovo dogajanje je postavljeno v zadnja desetletja devetnajstega stoletja v mirno trško malomeščansko okolje nekje na Gorenj- skem) je ljubezenski trikotnik - nenavadna medsebojna povezanost treh mladih ljudi. Ob predstavitvi knjige v viteški dvorani bistriškega gradu pod okriljem Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica, ki je ob ministrstvu za kulturo, podjetju Lestro Ledinek, d.d., Hoče ter pisateljici sami omogočil izid knjige, je profesorica Alenka Glazer ocenila knjigo, Franci Šali iz Dolenjske založbe Novo mesto je govoril o tem, zakaj se je odločil za izdajo romana Dva svetova, Danica Godec je brala izbrane odlomke, večer so popestrili z glasbo učenci in učitelji Glasbene šole Slovenska Bistrica, dogajanje pa je povezovala Jana Jeglič. Vida Topolo^ec v dvorani. Za njimi so nastopile ljudske pevke iz Ložnice pri Makolah — članice PD Anice Cernejeve Makole. Iz kraja prireditve so se potem preselili v Rako pri Krškem, od koder je prišla skupina ljudskih pevcev, od tod pa ponovno pod obronke Pohorja, natančneje v Korit-no nad Oplotnico, kjer so doma ljudski pevci, člani KUD Oplo-tnica. Zanimivo je bilo prisluhniti pevkama, ki sta v Makole prišli iz Krupe v Beli krajini. S svojim izvirnim petjem sta prijetno presenetili občinstvo. Za njima so nastopili ljudski godci Trebeški drotarji, člani KUD Otona Župančiča Artiče. Od tod v Slovenske gorice: kot sedmi po vrsti so nastopili ljudski pevci in pevke člani TD Vitomar-ci. Prijetno je bilo slišati tudi ljudske pevke iz Lipovcev (Pre-kmurje). Iz Cirkovc so prišli ljudski pevci, svoj čas člani FS Vinka Koržeta, vendar že od 1984. leta nastopajo kot samostojna skupina. Nekaj posebnega so bile Kresnice iz Adlešičev v Beli krajini, mlade pevke, članice tamkajšnjega KUD Boža Ra-čiča. Poskočne viže po domače so zaigrali tudi ljudski godci Se-nešci, člani KUD Alojza Žura-na Podgorci. Za njimi so peli še Fantje od Male Nedelje, člani KD Mala Nedelja, in Fantje treh vasi PD Lovrenc na Dravskem polju. Prireditev je sklenila Frajhajmska godba na pihala. Pripomniti je potrebno, da je bila večina pevk, pevcev in tudi godcev mlajše generacije, kar pomeni, da bo izvirna slovenska pesem in tudi glasba tako še živela dalje. Prihodnje državno srečanje ljudskih pevcev in godcev bo v Laškem. Vida Topolovec LAPORJE PRI SLOV. BISTRICI / 750 LET OD PRVE OMEMBE KRAJA [tevilne odmevne prireditve Iz latinske listine iz 1251. leta izvemo, da je oglejski patriarh Bertold iz konjiške pražupnije izločil cerkvi v Poljča-nah in Laporju ter ju priključil slivniški pražupniji. To je tudi prva omembna kraja Laporje v pisnih virih. Ime kraja je brez dvoma starejše, saj bi se drugače imenoval po cerkvenih patronih. Kot samostojna župnija, tako je zapisano v listinah, je od 1395. leta dalje, kljub temu da nekateri pokazatelji kažejo na starejši datum. Od takrat do danes se je tod dogodilo marsikaj zanimivega: menjali so se številni duhovniki in visoka obletnica samostojne župnije je stalna priča dogajanja v preteklosti in sedanjosti kraja, ki se lahko ponaša z vrsto zaslužnih osebnosti na pedagoškem, glasbenem in sploh prosvetnem področju. Ce se iz preteklosti preselimo v sedanjost, moramo povedati, da je danes to lepo urejen kraj z obnovljeno in dozidano šolo ter živahnim društvenim in družabnim življenjem. Nekaj odmevnih prireditev v počastitev visokega jubileja kraja je že bilo v teh jesenskih mesecih. Minulo nedeljo popoldan je bil v župni cerkvi koncert družine Galič, to nedeljo dopoldan pa bo zahvalna maša, daroval jo bo mariborski škof dr. Franc Kramberger. Ob tej priložnosti bo blagoslov kapele in spominske plošče z imeni laporskih žrtev prve in druge svetovne vojne. Prihodnjo nedeljo, 17. novembra, bo martinovanje v Kavklerjevi gor-ci na Vrholah pri Laporju, v petek, 23. novembra, pa pri Ir-šiču na Žabjeku predavanje o urejanju okolja. Sklepna prireditev ob 750-let-nici Laporja bo v soboto, 24. novembra, s pozdravnim nagovorom župana dr. Ivana Žagarja, nastopom ljudskih pevk ter predavanjem prof. dr. Jožeta Ko-ropca o zgodovine Laporja ter predstavitvijo turistične zgibanke kraja. Ob tej priložnosti bodo podelili bronasto vrtnico družini Auer ter zlato vrtnico športno-rekreacijskem centru Iršič na Žabjeku. Vida Topolovec PREJELI SMO Ptuj, srečno mesto Kar se tiče varstva živali, sodi mesto Ptuj med najsreinej{a mesta v Sloveniji. K temu zapisu nas je vzpodbudil sestavek knjižničarke Liljane Klemenčič, objavljen v zadnji številki revije Moj pes (štev. 11, letnik X. november 2001). Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju iskreno čestitamo za posnemanja vreden projekt - Knjižna polica v Veterinarski bolnici na Ptuju. Prav tako direktorju omenjene veterinarske bolnice Emilu Senčarju, dr. vet. med., znanemu etologu na področju severovzhodne Slovenije. Tako se je Knjižna polica v Veterinarski bolnici pridružila že nekaj let delujoči oglasni vitrini, ki jo skrbno urejata naša člana iz Ptuja. Vitrina, ki mesečno spremeni podobo, poučuje s strokovnimi nasveti Društva za odgovoren odnos do malih živali iz Ljubljane, posebnimi opozorili na odnos do živali v poletnih in zimskih mesecih, delovanju azila za živali v Mariboru in o dogodkih društva. Vitrina na Ptuju je na avtobusni postaji na dokaj neuglednem mestu, saj mesto Ptuj zanjo ni našlo primernejše lokacije (nasproti sanitarij). Vitrina je ne samo na neuglednem mestu, izpostavljena je tudi vandalskemu izživljanju posameznikov. Utečena je tudi društvena razstava ob 4. oktobru na Srednješolskem centru na Ptuju, ki jo vsako leto postavita naša člana društva iz Ptuja. Za problematiko zaščite živali na področju Ptuja z okolico obči-narjem ni znano, saj za to sprotno poskrbi društvo iz Maribora. Lokalna skunost Ptuja, to je Mestna občina Ptuj, ne pozna živa-lovarstvene problematike. Morda se prav zato ne odziva na naše nekajletne vljudne dopise za vsaj delno pokrivanje stroškov naših uslug. Ignoriranje zakona o zaščiti živali, ki je v veljavi že dve leti, se občini ob tako pozitivno naravnanih občanih in delujočem azilu za živali v Mariboru izplača! Kako dolgo? za Društvo za varstvo in proti mučenju živali Maribor: Marija Muller, tajnica PTUJ / POGOVOR O TEGOBAH IN USPEHIH VINARJEV Vino so pili ie stari Egipiani V Vinarstvu Slovenske gorice-Haloze Kmetijskega kombinata Ptuj, d.d., ugotavljajo, da je vinski letnik 2001 drugi najobilnej{i doslej. V predelovalnem centru so prevzeli nekaj nad 4 in pol milijona kilogramov grozdja, nekaj pridelka pa {e ~aka na posebne trgatve v novembru in decembru. Kljub veliki koli~ini grozdja je potekal prevzem organizirano in dogovorjeno, brez obi~ajne gne~e, ki smo je bili vajeni v preteklosti. Direktor vinarstva Andrej Saj-ko, univ. dipl. oec., ugotavlja, da so bili količinsko vsi zadnji letniki izredno bogati, z rekordnim letnikom 1997, ko so prevzeli kar dobrih pet milijonov kilogramov grozdja. V Sloveniji se zato kopičijo zaloge in pred vinarji je zahtevno obdobje trženja vina. V ptujski vinski kleti imajo zaradi obilnih letnikov precej težav. Zaradi tega, ker imajo v kleti še 1,3 milijona litrov vina letnika 2000, so morali del letošnjega mošta odpeljati na začasno skladiščenje v Brežice in Slovensko Bistrico; v obeh kleteh imajo okoli milijon litrov novega vina. Zaradi dobre kakovosti letošnjega letnika so pri svojih ko-opernatih že opravili nekaj posebnih trgatev, predvsem pri tramincih, sauvignonih, na trgatev pa čaka še okoli 2 tisoč trsov chardonnaya in okoli 4 tisoč trsov laškega rizlinga. Odvisno od vremena bodo sledile trgatve jagodnega izbora, suhega jagodnega izbora ali celo kakšna ledena trgatev. Posebne trgatve so pomembne zaradi sodelovanje kleti na mednarodnih vinskih ocenjevanjih. OBETAVNA KAKOVOST LETNIKA 2001 Lidijo Veber, univ, dipl. ing. agr., smo povprašali o strokovnih pogledih na letošnji vinski letnik. Poudarila je, da ima vse obete odličnega letnika, da bodo letošnja vina zelo harmonična, da pa prinaša letnik nekaj pasti, ki čakajo kletarje. Letnik 2000 je bil za naše razmere nekaj posebnega, saj je imelo grozdje več primorskih kot štajerskih značilnosti, te pa so bile posledica suše in prisilnega dozorevanja grozdja. Letošnji letnik je povsem nekaj drugega in se lahko pohvali z vsem svojim "štajerskim" bogastvom. Stopnje sladkorja so bile sicer nekoliko nižje, vendar v glavnem dovolj visoke, da mošta ni bilo potrebno dosladkati, razen nekaj primerov ranih sort. Toda sladkor je zgolj ena od več kot 1500 sestavin vina. Kisline so nekoliko višje od lanskih in so v stabilnem razmerju med jabolčno in vinsko kislino. Tudi prostih kislin je več, zato bodo vina stabilnejša. Predvsem za sorte chardonnay, traminec in rumeni muškat pa je značillna precej visoka PH vrednost, kar poudarja zahtevo po pravilnem žveplanju, pravočasnih pretokih, da se izognemo razmnoževanju mlečnih in ocetnokislinskih bakterij, ki povzročajo napake vina (ocetni in mlečni cik). Enologinja Lidija Veber poudarja, da se kakovost vina začne oblikovati v vinogradu. Če smo tam grešili, tega v kleti ni mogoče popraviti. Problem našega vinogradništva je predvsem v preobremenjenosti trte. Kjer je bila količina grozdja primerna, je kakovost odlična, in obratno. Problem letošnjega letnika je bil velik nastavek v začetku vegetacije, grozdje je bilo zato potrebno redčiti. Če je bil izpolnjen ta pogoj in če bo mlado vino deležno ustrezne kletarske nege, lahko trdimo, da bo vinski letnik 2001 odličen. VELIKE ZALOGE VINA Zaloge vina v štajerskih kleteh so bile konec avgusta letos v primerjavi z enakim obdobjem leta 2000 večje kar za 54 odstotkov, v celi Sloveniji pa za 37 odstotkov. Poleg večjih zalog je opazna manjša prodaja vina; ta je bila v letošnjih osmih mesecih manjša za 12 odstotkov v slovenskem in za 13 odstotkov v štajerskem merilu. Pri tem se lahko v ptujskem Vinarstvu pohvalijo, da so obdržali prodajo iz leta Nova blagovna znamka ptujskih rdečih vin, ki se uveljavljajo tudi na vinskih ocenjevanjih 2000, kljub temu pa je zaradi obilnega lanskega letnika ostalo na zalogi še dober milijon litrov starega vina. Trenutno še ni mogoče napovedovati, kako bo s prodajo v zadnjih dveh mesecih leta, ko je potrošnja običajno največja. Klet bo vsekakor potrebno izprazniti do naslednje trgatve in pri tem se obetajo precejšnje težave. Poraba vina namreč v Sloveniji še naprej pada, spreminja pa se tudi struktura pivcev in navade potrošnikov. Del zalog bo zagotovo potrebno prodati kot deželno vino, nekaj pa ga izvoziti, čeprav so izvozne cene izredno nizke. Tudi Evropa, predvsem Nemčija, Francija in Italija, se "utaplja" v presežkih vina. Nekaj možnosti je v izvozu na ruski trg, vendar je ta izvoz rizičen zaradi plačilnih problemov. Zagotovo bo potrebno za- skih goricah pogoje za pridelavo grozdja vrhunske kakovosti in da je v kleti dovolj znanja za pridobivanje vina vrhunske kakovosti in seveda izzivov za njegovo trženje. NAČRTI PTUJSKIH VINARJEV Za letošnji in naslednje letnike pripravljajo v Ptuju posebno linijo suhih vin, saj je bodočnost Štajerske v proizvodnji izredno bogatih suhih vin. Osnovni pogoj za tako vino je dovolj sladko grozdje s pravimi kislinami, ki zagotavljajo polnost in harmoničnost. Tudi evropska potrošnja nekoliko narašča pri suhih vinih, ki so z gastronomskega vidika najprimernejša. Med načrti ptujskega Vinarstva je čimprejšnja uvedba in- Direktor Vinarstva Slovenske gorice-Haloze Kmetijskega kombinata Ptuj, d.d., Andrej Sajko tegrirane pridelave grozdja in vina, pri tem zmanjšanje obremenitve na trs in čim hitrejša uvedba tehnoloških novosti v vinarski panogi. Letos so investirali v novo polnilno linijo (polnilec, zamašilec in sterilizator) in nabavili so dodatno posodo. Letno investirajo v obnovo in razvoj 70 do 80 milijonov tolarjev. V naslednjih letih bodo izpopolnili tehnologijo rdečih sort vina, kjer uvajajo nove postopke vretja v kontaktu s kožico, iz katerega dobijo več barvil v moštu in vinu. Posebna zgodba so naložbe na področju marketinga, saj je zahtevnost trženja vse večja. "V trg je potrebno vlagati prav tako kot v nove stroje," poudarja Andrej Sajko. "Na področju vinarstva lahko v naslednjih petih letih pričakujemo združevanja znotraj slovenskega vinarstva, ki je danes razbito in neracionalno. Že dalj časa tudi ptujski vinarji opažamo nujnost združevanja in skupnega nastopa na domačem in tujih trgih. Združevanja lahko gredo v smer kapitalskega, poslovnega ali drugega povezovanja, o tem bodo zadnjo besedo rekli lastniki, vsekakor pa je potrebno preseči sedanje stanje, s keterim delamo vinarji škodo sebi in posredno tudi vinogradništvu. Nekatere kleti bo potrebno povezati, nekaj manjših pa lahko ostane kot specialiteta na trgu, ki bo ohranjala avtohtonost kleti in vinogradnikov." Kljub globoki krizi vinarstva je v njem toliko optimizma, da vsi skupaj upajo na ugoden razplet že v tem ali v začetku naslednjega leta. "Ne nazadnje," poudarja Andrej Sajko, "se vino pije že od starega Egipta naprej, že Ramzes je imel v delti Nila svoje vinograde. Kljub različnim pritiskom, zakonskim omejevanjem, se bo vino pilo tudi v prihodnje. Vino je zdravo in ugodno vpliva na srce, ožilje in prebavo, zato se bo - tudi z ustrezno vzgojo potrošnikov - kolo vinarstva zagotovo sčasoma obrnilo v boljše čase." J. Bračič Lidija Veber, enologinja ptujskega vinarstva: "Letnik 2001 je zelo obetaven!" radi take situacije v naslednjih letnikih omejiti pridelavo grozdja po trsu in preiti na še višjo kakovost ter zaloge vina uskladiti z možnostmi prodaje na slovenskem trgu. Prodaja vina pod novimi pogoji je iz finančnega vidika daleč od razmer pred nekaj leti. Cene zadnja štiri leta mirujejo ali celo padajo. Ob različnih prodajnih akcijah nastajajo večji stroški trženja, ekonomika v vinarstvu je vse slabša. Za nastop na svetovnem in evropskem trgu bo potrebna združitev večjih kleti in dogovor o skupni blagovni znamki. VISOKE OCENE PTUJSKIH VIN Za promocijo kleti je potrebno sodelovanje na vinskih ocenjevanjih in doseganje dobrih ocenjevalnih rezultatov. Ptujskemu Vinarstvu je v tej sezoni uspelo dobiti nekaj visokih mednarodnih priznanj. Ponosni so predvsem na rezultate ocenjevanja pred kmetijsko-živilskim sejmom v Gornji Radgoni, kjer so dobili pravaka sorte med modrimi pinoti, kar je za ptujsko območje belih vin poseben uspeh. Vino še ni povsem dozorelo, je pa visoka ocena potrditev uspešnosti poskusa dozorevanja modrega pinota v posebnih, 225-litrskih hrastovih sodih, imenovanih barrique. Še pomembnejše priznanje so dobili na mednarodnem tekmovanju laških rizlingov v Kutijevu, kjer so sodelovali vinarji iz Avstrije, Češke, Slovaške, Madžarske, Slovenije in Hrvaške. V tako močni konkurenci so dosegli prvo mesto in naslov šampiona za svoj laški rizling, letnik '97. To je še ena potrditev, DESTRNIK / SLOVENIJA NE POTREBUJE PROFESIONALNIH POSLANCEV Bomo v Slovenskih goricah imeli predsedniškega kandidata? Franc Pukšič z Destrnika je že drugo mandatno obdobje poslanec državnega zbora. Je ~lan Socialdemokratske stranke Slovenije, kar pomeni, da je večino poslanske funkcije opravljal v opoziciji, razen polletnega obdobja, ko je bila njegova stranka v vladajoči koaliciji. Glasove za izvolitev v slovenski parlament je dobil od volivcev Slovenskih goric in Ptujskega polja. Obiskali smo ga na občini na Destrniku, kjer je neprofesionalni župan, in mu zastavili nekaj vpra{anj v zvezi z opravljanjem poslanske funkcije. TEDNIK: Kako je videti delovni teden poslanca državnega zbora? F. Puk{i~: Različen za poslanca v vladajoči koaliciji in poslanca v opoziciji. Ob ponedeljkih imamo poslanske pisarne. Imam jo na Destrniku, volivcem sem na voljo domala ves dan od osme ure naprej. Prvi ponedeljek v mesecu sem v poslanskih pisarnah po ostalih občinskih središčih, pa tudi na Polenšaku. V torek je običajno poslanska skupina v državnem zboru, dobimo se ob 10. uri. Pogovorimo se o točkah dnevnega reda, ki se bodo obravnavale v parlamentu, nosilci posameznih področij predstavijo zakonodajo, ki se bo obravnavala v delovnem tednu, dogovorimo se o glasovanju pri posameznih aktih. Ce ni soglasja (večkrat se dogodi, da pride do različnih interesov), glasuje vsak po svoji vesti. Ob dveh se začne seja državnega zbora. V sredo in četrtek so seje državnega zbora od 10. do 18. ure z enoinpol urnim odmorom. V petek so seje do dveh popoldan. Velikokrat so seje odborov sklicane po seji državnega zbora ali pred zasedanjem. Tako se mi delovnik v državnem zboru redkokdaj konča pred dvaindvajseto uro. Včasih se po seji odpeljem domov. TEDNIK: V katerih odborih oziroma komisijah sodelujete? F. Puk{i~: V tem mandatu sem član komisije za volitve, imenovanja ter administrativne zadeve (KVIAZ), odbora za šolstvo, šport, znanost in kulturo, odbora za obrambo, predsedujem pa komisiji za Slovence v zamejstvu in po svetu. To je ena izmed pomembnejših komisij državnega zbora, ustanovljena na osnovi resolucije iz leta 1996. V svetu imamo več kot pol milijona nacionalnega telesa, v času osamosvajanja smo imeli skoraj povsod v svetu svoje ambasadorje, ki so si prizadevali za našo osamosvojitev. TEDNIK: Kako se prebijete skozi gomilo gradiva, kdo Vam nudi strokovne razlage in kaj mislite o poslanskih svetovalcih, o katerih se je govorilo v za~etku tega mandata? F. Puk{i~: Poslanska skupina ima strokovni svet na nivoju stranke, sestavljen iz uglednih strokovnjakov ter poslancev, ki sodelujejo v posameznih odborih in komisijah. Stranka nam tudi sicer nudi strokovno pomoč. Ob sprejemanju nove zakonodaje na poslanski skupini podpremo po našem mnenju dobre rešitve, za ostale pripravimo amandmaje. Tu prihaja znotraj poslanske skupine čestokrat do razhajanja, saj zastopamo kot poslanci različne interese. Takrat se pač odločaš po svoji vesti. TEDNIK: Sledi glasovanju po svoji vesti tudi kaj {ikaniran-ja? F. Puk{i~: Bom konkretno odgovoril: ko sva bila s kolegom Lucijem oba poslanca, se je sprejemal zakon o financiranju občin in bila sva na dveh bregovih zaradi različnih interesov. Mestne občine so dobile osem odstotkov čez primerno porabo, ostale, ki ne dosegajo primerne porabe, pa bi dobile finančno izravnavo zgolj 75 odstotkov, zato se s tem nisem strinjal, Luci ni imel razloga, da bi bil proti takšnemu zakonu, zato sva različno glasovala. Ta pluralnost je vendarle dobra, kot poslanec sem vložil spor glede tega zakona na ustavno sodišče in uspel dvigniti finančno izravnavo na 100 odstotkov primerne porabe in s tem smo prišli do sorazmerno dobrega zakona. Na ta ustavni spor v Franc Pukšič, poslanec državnega zbora prejšnjem mandatu sem še posebej ponosen, saj je bil uspešno rešen v korist manjših občin. Tako pritiskov s strani stranke ni, moraš pač imeti dobre argumente za nestrinjanje s strankarsko večino. TEDNIK: V parlamentu se pogosto odlo~ate za razpravo. Nastopate samoiniciativno ali se tako dogovorite v poslanski skupini? Pri spremljanju dela parlamenta ste poslanci razli~-no aktivni! F. Puk{i~: Dogovorimo se, kdo bo govoril v imenu poslanske skupine. To je običajno nosilec posameznega področja oziroma zakonodaje, s katero se podrobneje ukvarja. Vsa nadaljnja razpravljanja ali nastopanja so stvar posameznega poslanca, glede na zanimivost in poznavanje področja, saj se lahko tudi osmešiš, ne da bi kaj pametnega naredil. Res je, da vsi poslanci še zdaleč niso enako aktivni, ne v opoziciji, ne v koaliciji. Sicer pa je tako tudi v vseh službah, kjer so ljudje zaposleni. TEDNIK: Prihaja do bistvenih razhajanj pri sprejemanju zakonodaje med koalicijo in opozicijo? F. Puk{i~: Velikokrat podpiramo vladne predloge, naše amandmaje pa koalicija redko opušteva, če pa se ji kljub vsemu dozdevajo dobri, jih spremeni v svoje dodatne predloge. Pri našem iz- razitejšem nasprotovanju (T3 in zakon o umetnem oplojevanju) imamo pač edino možnost, da se obrnemo na ljudstvo v obliki referenduma in tu se vidi nekorektnost koalicije do opozicije. Upam, da si ljudje to do naslednjih volitev zapomnijo. TEDNIK: So na{i referendumi resni~ni odsev volje Slovencev glede na majhen odziv prebivalcev, volilnih upravi~encev? F. Puk{i~: Ne vidim potrebe, da bi {li spreminjat ustavo na tem podro~ju, tudi na volitve iz leta v leto prihaja vedno manj volilcev, kar seveda ni dobro, konec koncev odločajo tudi tisti, ki na referendum ne gredo, so se pač tako odločili in odločitev prepustili tistim, ki so na referendum {li. TEDNIK: Slovenija se s sprejemanjem ustrezne zakonodaje pripravlja na sprejem v Evropsko skupnost in v voja{ko zvezo Nato. Tu med parlamentarnimi strankami ni velikih razhajanj. F. Puk{i~: Vseh osem parlamentarnih strank se strinja s priklju~itvijo Slovenije Evropski uniji in Natu (s slednjo se ne strinja Slovenska nacionalna stranka). V zadnjem času se v Sloveniji s strani dokaj vplivnih ljudi ustvarja protinatovska in protievropska miselnost, osebno pa mislim, da je vstop Slovenije v EU in Nato za nas potreben korak v smislu razvoja demokracije in socialne države. Tudi nečednih poslov, kot jih je bilo v zadnjem desetletju ob lastninjenju v Sloveniji, bo z vstopom v EU manj. Smo del srednje Evrope, kar smo vedno bili. TEDNIK: Eno je EU, drugo je Nato. Svetovno politiko vodi Amerika - ali sama ali z Na-tom. Kje so Združeni narodi? F. Puk{i~: Brez Nata ni bilo mogoče ustaviti morije v bivših jugoslovanskih republikah in morije civilnega prebivalstva. Združeni narodi niso izgubili svoje funkcije, niso nasprotovali delovanju Nata ne na našem jugu, kot ne nasprotujejo danes v Afganistanu. Zal pa se v vojnah dogajajo tudi protičloveška dejanja, ki jih človek ne more odobravati. TEDNIK: Je Slovenija pravna in socialna država, so ljudje glede pravic enakopravni, ali nekateri (tudi poslanci) ne uživajo preve~ privilegijev? F. Puk{i~: Zal drugi člen slovenske ustave premalo živi. Slovenija se preveč centralizira, izraziteje v zadnjih letih. V zvezi s privilegiji poslancev je največ pripomb glede dobivanja plače tistih poslancev, ki niso bilo ponovno izvoljeni. Naša stranka je predlagala, da se v tem času osebni dohodek zmanjša, da bi se ljudi vzpodbudilo k iskanju zaposlitev, res pa je tudi, da je nekaterim poslancem zaradi nastopanja v parlamentu po končanem mandatu oteženo zaposlovanje. TEDNIK: Trend razvoja države se odraža v državnem pro-ra~unu. Kak{en je po Va{em mnenju predlagani prora~un vlade? F. Puk{i~: Ne proračun za 2002 in ne za 2003 ni investicijsko naravnan, temveč je potrošniški. Več bi morali narediti v državni upravi in v javnih institucijah. Za primer naj navedem samo neplačevanje davčnih obveznosti, na kar smo javno opozorili, ko smo pol leta vladali (več kot 80 milijard dolgov), pa še nihče ni povedal, koliko je bilo teh sredstev plačanih. Mala država ni poceni, birokratski aparat je drag, z decentralizacijo tudi birokratskih funkcij bi lahko veliko prihranili. Dokaz so majhne občine, ki z minimalnimi sredstvi dosegajo lepe uspehe. TEDNIK: Omenili ste majhne ob~ine. Pred poslanci bo odlo-~anje o novih ob~inah, kako se boste odlo~ali? F. Puk{i~: Najprej mora parlament razpisati referendum o odločanju na območjih, kjer želijo nove občine. Spoštovati moramo voljo ljudi, če smo popuščali pri formiranju občin v prvem krogu in potem ponovno v drugem krogu preoblikovanja občin. Veliko denarja v občinah je bilo vloženega v investicije in torej tudi v gospodarsko rast, sicer bi ta denar pobrala birokracija. Ustanovitev lokalne samouprave je bila ena od najbolj državotvornih potez slovenske države. Lahko pričakujemo, da bo v Sloveniji od 250 do 280 občin. TEDNIK: Kaj smo dosegli v razvoju demokracije? F. Puk{i~: Slovenija je 10 let samostojna država. Nivo demokracije, ki smo ga dosegli pa je na zelo nizki ravni, ne moremo se še primerjati z demokratično razvitimi državami, ker smo premladi. Vladajoče garniture se pri nas ne menjavajo. Ni dobro, če je nekdo predolgo na oblasti. Tudi korupcije je več. Ko sem vodil komisijo o oškodovanju družbenega premoženja, sem odkril veliko umazanega perila. TEDNIK: Zakaj se parlament ukvarja preko svojih komisij z zadevami, ki so v pristojnosti policije? F. Puk{i~: Ni prav, da takšne stvari rešujejo komisije v parlamentu, žal pa inštitucije, ki bi morale, tega niso storile. Prebral sem na stotine policijskih zapisnikov, kar priča o dobrem delu policije v času preoblikovanja družbene lastnine, priča tudi o dobrem delu bivše Službe družbenega knjigovodstva, neorganizirano pa je bilo tožilstvo in sodstvo. Morali bi sprejeti zakon o izvoru premoženja, potem bi prišli do umazanega denarja in do razjasnitev mnogih finančnih malverzacij. TEDNIK: Ste poslanci razli~-nih politi~nih opcij tudi v odmoru tako nasr{eni eden na drugega kot na zasedanju parlamenta? F. Puk{i~: Ne, ne, tudi špricar znamo skupaj spiti, o problemih se analitično in stvarno pogovarjamo, tudi zasebne probleme si zaupamo. TEDNIK: Kar nekaj županov je poslancev državnega zbora. Je to dobro ali slabo. Govori se, da ti funkciji v bodo~e naj ne bi bili združljivi. F. Puk{i~: Menim, da nimajo prav tisti, ki nasprotujejo združljivosti teh funkcij. Zupani zelo dobro poznamo probleme na terenu in smo praviloma v parlamentu med aktivnejšimi poslanci, saj smo bodoči izvajalci zakonov. Tudi svoje strankarske kolege lažje prepričamo o koristnosti ali nekoristnosti posameznih zakonov. Sedaj smo sicer v nekem obdobju sprejemanja velikega števila zakonov zaradi prilagajanja zakonodaje evropski, sicer sem pa mnenja, da ne bi potrebovali profesionalnih poslancev, kot ne potrebujemo v manjših občinah profesionalnih županov. Potem bi bila tudi večja povezanost s terenom; mnogi moji poslanski kolegi nimajo občutka, kaj se na terenu dogaja. Državni svet recimo nima nobenega vpliva na sprejemanje zakonodaje, zato bi kazalo tudi v tej smeri nekaj spremeniti. TEDNIK: Stranka bo najverjetneje imela svojega predse-dni{kega kandidata. Ste se že dogovorili o kandidatu? F. Puk{i~: Govorili smo, dokončne odločitve še ni. Tudi o imenih je preuranjeno govoriti. TEDNIK: Bi osebno {li v volilni boj za predsednika države? F. Puk{i~: Kdor se resno ukvarja s politiko in to delo jemlje profesionalno, mora biti pripravljen tudi na največje izzive, če se seveda pokaže volja in interes volilnega telesa. Franc Lačen ... PA BREZ ZAMERE Transformacija RAZPRAVA O ONTOLOŠKEM STATUSU JESENI Adijo, poletje. Menda zdaj res dokončno. Spravite kratke majčke, hlačke in tako dalje, kajti v deželo prihaja mraz. Seveda bo še čisto verjetno kakšen dan, morda celo teden, topel, saj pri tej zmešani klimi (ki smo jo dodobra zmešali tudi mi, mimogrede) nikoli ne veš, ali ne boš sredi decembra moral potegniti iz omare poletne majčke. Ampak na splošno velja, da v tem cajtu v deželo počasi prihaja zima. Z vsemi svojimi pritiklinami. Snegom, brozgo, poledicami, ultra kratkimi dnevi, premrzlimi nosovi, z doma ali v trgovini pozabljenimi šali, rokavicami, kapami in tako dalje. Ce imate tovrstne reči radi, potem itak komaj čakate na prvi sneg, če pa, v nasprotju z bivšo karakteristiko, da smo narod smučarjev (v teh dneh, morda celo zadnjih nekaj letih smo namreč vse bolj postali narod fuz-balerjev), teh dobrot zime ne pričakujete ravno z odprtimi rokami in polniprekipevajočega veselja. Torej. Poletja je konec, zima je praktično že tu. Ob hladnih večerih lahko že zavohate tisti značilni vonj po snegu, ki kot lahna meglica izpod neba lega na deželo. Adijo torej, poletje in servus, zima. Ampak. Opazite v zadnjem stavku oziroma v celotnem gornjem odstavku kaj čudnega? Nekaj manjka, ne? Neki manjkajoči člen. Ko govorimo o prehodu, ves čas govorimo o dvojici poletje-zima. Kaj pa z jesenjo? Kje pa je jesen? Smo jo morda izpustili po pomoti? Smo jo spregledali? Nikakor ne. Ne gre za našo napako. To, da smo izpustili jesen, da se je jesen nekako izgubila, ni posledica neke naše metodološke zmote, ampak tega, da stvari dejansko tako stojijo. Da stvari v zadnjih časih tako so. Se pravi, z drugimi besedami, že v stvari sami je zapisano umanjkanje jeseni. Jesen kot letni čas v standardni obliki, v standardnem pojmovanju več ne šteje. Oziroma, bolje rečeno, status jeseni se je transformiral. Ce lahko v primeru poletja in zime še govorimo o nekih bolj ali manj znanih in trdnih klimatskih značilnostih, pa nam zadnje čase kaj takega za jesen zmanjkuje. Pri jeseni se vse skupaj vedno bolj relativizira. Vse manj stvari, ki naj bi veljale za jesen, je dejansko res takih, kot naj bi bile. Jesen naj bi bila čas postopnega prehoda iz poletne vročice v zimski hlad. Ja, morda je včasih celo to bila. Ampak če pogledate jeseni, ki smo jim priča zadnje čase, vam ni skoraj nič več jasno. Ce je včasih jesen res bila obdobje, letni čas postopnega ohlajevanja, pa je zadnje čase jesen vse bolj obdobje nekakšnega temperaturnega skakanja, ki ga pravzaprav ni mogoče zajeti v neki kalup, saj nima v temelju nekega razumskega vzorca. Temperaturni stampedo, ki smo mu priča, je sicer res v veliki meri posledica ravnanja njenega (baje) najelitnejšega proizvoda, homo sapiensa, a vendar to ne spremeni dejstva, da zadeve tako stojijo. Konfuzno, bi lahko rekli. Ampak jesen vsekakor še obstaja, ne? Jesen je vseeno tu, pogovarjamo se o njej, še vedno rečemo, da je sedaj jesen, skratka, jesen vseeno ni kar izpuhtela. Jesen je še vedno neki faktor. Kako torej? Jesen, kot jo poznamo iz osnovnošolskih učbenikov, ne obstaja več, a vendar ne moremo mimo dejstva, da pa neka jesen še vedno obstaja. Kontradiktorno? Nikakor ne. Jesen vsekakor še vedno obstaja in je tudi še vedno pomemben faktor v našem življenju; kar se je spremenilo oziroma odpravilo, je predvsem pojmovanje jeseni, njen status. Ce se izrazimo hudo učeno, lahko rečemo, da se je jesen predrugačila, transformirala. Oziroma če smo še bolj natančni (in malo bolj preprosti), lahko rečemo, da se ji je spremenila osnova. Ce je včasih osnova pojmovanja jeseni bila, da je to predvsem nek prijazen in pomirjajoč letni čas, ko se zemlja pripravlja na počivanje, potem ko je človeku izročila svoje darove, ko si živali nabirajo hrano za prezimovanje in tako dalje, pa sedaj to učbeniško pojmovanje narave ob vseh čudnih vremenskih ko-lobocijah (predvsem temperaturnih) upada. In ker smo rekli, da je pa jesen kljub temu še vedno tu, prisotna, je potemtakem utemeljena na nek drug način. In v tem je pravzaprav ves štos. Sedanja jesen ni več toliko utemeljena s klimo, naravo, ampak svojo utemeljitev dobiva s strani tistega naravnega proizvoda, ki je dejansko tudi povzročil njeno spremembo — ja, točno, s strani človeka. Točneje, s strani (človeške) družbe. Ja, tudi vas. Ce je jesen kot postopen prehod v zimo preteklost, pa (p)ostaja jesen kot družbeni faktor vsekakor krepko stvar sedanjosti. O čem je govor? Govor je predvsem o običajih, navadah in podobnih zadevah, ki, zmešanemu vremenu navkljub, ostajajo zakoreninjene v naši družbi. In vse te skupaj bi lahko imenovali jesen. To daje podlago obdobju, ki mu rečemo jesen. Ce ste opazili, je bil prej govor o jeseni kot o letnem času, sedaj pa govorimo o jeseni kot obdobju, o delu (koledarskega) leta, se pravi ne toliko naravnem kot družbenem fenomenu. Ki ga zaznamujejo določeni dogodki. Recimo dan mrtvih oziroma vsi sveti. Ali pa, kar je večini verjetno bolj pri srcu, prihajajoče martinovo. Z malo previdnosti bi verjetno lahko prav martinovo označili kot osrednji praznik (ja, na Štajerskem je to zagotovo praznik), v/pri katerem se jesen dejansko uveljavi v vsej svoji moči. Martinovo torej ni zgolj praznik vina, kot smo bili navajeni, ampak moramo nanj gledati širše, se pravi tudi kot na praznik jeseni. Kar seveda pomeni, da se ga jutri in pojutrišnjem ni treba naliti do nezavesti. Ampak to je že druga zgodba. PRAZNIK OBČINE HAJDINA HAJDINA / OD DANES DO NEDELJE PRAZNIČNI DNEVI Haidiniani praznujejo skupaj! Prvo soboto pred martinovim so si v občini Hajdina izbrali za občinski praznik. Prvič so ga praznovali že leta 1999, ko je občina pričela samostojno pot. Temelje novi občini so postavili sorazmerno hitro, v dobre pol leta, pri čemer se je župan skupaj z občinskim svetom obvezal, da bodo v novi občini delali predvsem v korist občanov, pri vseh odločitvah bo imela stroka prednost pred lobiji. V štirih letih svoje vladavine naj bil nadoknadili zamujeno, glede na to da so svojo ob~ino kljub prizadevanjem dobili z zamudo. V tem obdobju naj bi tudi dosegli infrastrukturno in drugo izena~enost razvoja vseh ob~inskih naselij. Prvi ob~in-ski prora~un je zna{al 233 milijonov tolarjev, lanski pa že 300 milijonov, saj so po zaslugi uvedbe nadomestila za stavbno zemljiš~e prešli na lastno financiranje, kar samo še dodatno utrjuje pravilnost o odlo~itvi za samostojno ob~ino. Letošnji prora~un pa je znašal ~ez 400 milijonov tolarjev. Ob~inski praznik je resni~no praznik vseh Hajdin~anov in vseh dosežkov enega leta, ker posameznih prireditev ob zak-lju~kih gradenj ali novih pridobitev ne pripravljajo. OTVORITVE, ŠPORTNA, KULTURNA IN DRUGA SREČANJA Prazni~ne prireditve so tudi letos pri~eli s športnimi tekmovanji. 19. oktobra so organizirali občinsko prvenstvo v golfu, sledila so tekmovanja v namiznem tenisu, tenisu in malem nogometu za kadete in veterane. Nocoj se bodo v vlečenju vrvi pomerile ekipe va{kih sku- pnosti, jutri pa {e ~lani v malem nogometu v okviru občinskega prvenstva. V kulturno-prosvetni dvorani na Hajdini bodo danes ob 17.30 uri odprli razstavo ob~in-skih simbolov velike večine slovenskih ob~in, ob 18. uri se bo pričelo srečanje pevcev občine Hajdina po naslovom Praznujemo skupaj, ob 21. uri pa Orfej~-kova parada. V okviru prav tako tradicionalne prireditve Občina mladim bodo jutri zve~er v {oto-ru pred občinsko stavbo nastopili ansambli Plima, Pop Corn in Hudobni volk. Vhod v Martinovo klet, občinsko - župnijsko klet, ki sta jo skupaj uredili ob~ina in župnija: en ključ ima župan, enega pa župnik. Spoštovane občanke in občani. Ob 3. občinskem prazniku občine Hajdina Vam čestitam in želim prijetno praznovanje. Radoslav Simonič Župan občine Hajdina AVTOPREVOZNISTVO UREJANJE OKOLICE, POSREDNIŠTVO, GRADBENE STORITVE Oise« občani^am (n občanom Sesirtamo ^ ob občtnstsem pita^niku tn se f)ittf)OitoČQmo( DARKO CARTL, s.p., Zg. Hajdina 53, 2288 Hajdina tel.SJaks: 02/781 18 81, GSM: 041 634 048 Radoslav Simonič, župan občine Hajdina. Foto: Črtomir Goznik Osrednja prireditev ob 3. občinskem prazniku se bo pričela v soboto, 10. novembra, ob 13.30 uri s prina{anjem belega in rdečega vina in vpisom prina{alcev v krstno knjigo. S prihodom le-to{njega kletarja Iva Rajha se bo ob 15. uri pri~ela 6. tradicionalna prireditev Iz mošta vino -pridi na Hajdino! V {otoru pred občinsko stavbo pa se ob 16.30 uri pričela osrednja proslava ob leto{njem prazniku s podelitvijo občinskih priznanj, priznanj najbolj{im v {portnih tekmovanjih, priznanj za najlep{e urejeno va{ko skupnost in posamezne objekte, sledilo pa bo družabno srečanje z ansamblom Celjski vitezi. V nedeljo ob 10. uri bo slavnostna ma{a ob prazniku sv. Martina z blagoslovitvijo obnovljene notranjosti cerkve. OBČINA SE RAZVIJA V ŽELENI SMERI Župan občine Hajdina Radoslav Simonič je pred občinskim praznikom povedal, da je zadovoljen z razvojem občine v le-to{njem letu, pa tudi z vsem, kar so dosegli v slabih treh letih samostojnosti. Občina se je s svojim vodstvom trudila, da je po najbolj{ih močeh in v okviru zakonsko določenih nalog ter glede na obseg sredstev sku{ala zagotavljati enakovreden razvoj vseh področij, od potreb devetletne {ole do dru{tvene dejavnosti, ki je zelo raznolika. Z infrastrukturnimi naložbami so pokrili skoraj vsa naselja. Od večjih investicij velja omeniti del kanalizacije na Spodnji Haj- dini, ki je bil zaradi arheologije eden najtežjih in kjer so uredili tudi javno razsvetljavo ter opravili sanacijo drugih infrastrukturnih objektov ter preplastili cesto. S kanalizacijskim omrežjem naj bi v prihodnjih letih pokrili vso občino. Trenutno največji problem pa je njegovo projektiranje, saj se zatika pri pridobivanju soglasij v Hajdo-{ah. Upajo, da bo septembrski zbor občanov zadeve pospe{il. Ekolo{ke otoke so letos postavili v vseh vaseh razen Gerečje vasi. Veliko so naredili tudi pri obnovi va{kih domov, gasilskih in {portnih objektov. Do konca leta bodo končali dela pri izdelavi projekta kanalizacije, do tega obdobja pričakujejo, da bo dokončan tudi projekt javne razsvetljave Hajdo{e - Slovenja vas, vreden okrog 50 milijonov tolarjev, ki je tudi z varnostnega vidika glede na zelo gost promet ob tej cesti izrednega pomena za občino. Letos bodo končali tudi dela pri ureditvi pločnikov na Zgornji Hajdini, kjer bodo postavili avtobusno postajo in uredili prehod za pe{ce na cesti Hajdina-Kidričevo-Pragersko. Nedokončana pa bo ostala ureditev ceste v smeri Ptujska Gora - Spodnja Hajdina čez Zgornjo Hajdino proti Ptujski Gori, kjer ni pločnikov in razsvetljave, zelo nevarno pa je tudi križi{če v smeri pokopali{ča. V Dražencih so te dni končno dobili tudi KTV povezavo, v letu 2002 jo bo dobila tudi Spodnja Hajdina. V dneh pred praznikom pa se je občinski svet prvič podrobneje seznanil z idejno zasnovo ureditve novega občinskega sredi{ča. Na prostoru med občino in farno cerkvijo bodo povečali parki-ri{če, v izgradnji je tudi stavba, v kateri bodo arhiv, civilna za{čita, dve garaži in manj{e skladi{če. PRI HITRI CESTI IN AVTOCESTI PO POLŽEVO Tudi leto{nje leto so se veliko ukvarjali z vpra{anji hitre ceste in avtoceste; Hajdina je namreč križi{če pomembnih cestnih po- vezav. Kot poudarja župan Radoslav Simonič, bodo odločitve o poteku Panonike in Pyhrnske avtoceste zelo težke. Kot so nazadnje izvedeli, se bodo o tem z uradom za prostorsko planiranje ponovno pogovarjali januarja ali februarja prihodnje leto. Znano je, da si Hajdinčani želijo, da bi hitro cesto in avtocesto gradili v enem pasu, da avtocesta ne bi presekala občina po dolgem, hitra pa {e počez. Še vedno so za kidričevsko različico, vse druge različice so zanje nesprejemljive, prav tako za ministrstvo za kulturo zaradi arheolo{ke dedi{čine na tem območju, ki jo želijo za{čititi in predstaviti kot arheolo{ki park. Ne gre pa pozabiti tudi, da je na območju občine Hajdine tudi največje vodno črpali{če, ki je prav tako zelo občutljivo, iz njega pa se z vodo oskrbuje okrog 100 tisoč prebivalcev. Z OBČINAMI NA PTUJSKEM DOBRO SODELUJEJO Sodelovanje z drugimi občinami na Ptujskem je po Si-moničevih besedah dobro. Kar pa zadeva delitveno bilanco, bi po njegovem morale vse občine stopiti skupaj in postaviti javno vpra{anje občinama, ki sporazuma o delitvi premoženja {e nista podpisali, zakaj ga ne pod-pi{eta. "Naj povedo, kaj želijo z delitveno bilanco doseči več, kot nudijo zdaj{nji kriteriji. To je osnova za pogovore. Reči, ne podpi{em, je premalo." Občanke Hajdine se lahko pohvalijo s številnimi spretnostmi, aktivno pa se vključujejo tudi v ohranjanje številnih tradicij na vasi. Letos so se še posebej potrudile z velikonočno razstavo. GOSTILNA POROKE SREČANJA PRAZNOVANJA OBLETNICE SEDMINE Vsem občanom in občankam čestitamo ob prazniku občine HAJDINA in se vljudno priporočamo. Anica Čelai I s.p. Slovenja vas 30, 2251 Ptu|, Tel.: 02/788 56 00 Vsem obcankàà in občanon želim lepo preživet občinski praznik občine H^i^ Zg. Hajdina 132/b, 2251 Ptuj, tel/fax 02 781 17 61, GSM 041 626 075 OKREPČEVALNICA j Vsak dMV Vam nudimo maUcb icjuko. KOTNIK SEBASTIJAN s.p., ROGOZNIŠKA CESTA 77, PTUJ CARINARNICA / BTC CENTER TEL 040 704 201 GOSTILNA S^éùt^ Vabi na nedeljska kosila, lignje, pizze. Jedi na žaru ter obilo ostale dobre hrane. Sprejemamo tudi zaključene družbe do 50 oseb. Vanja Gojkovič s.p., Hajdoše 1, 2251 Ruj, tel 02 783 29 31 NASI KRAJI IN LJUDJE župan Radoslav Simonie in župnik Marjan Fesel si ogledujeta prenovljeno notranjost cerkve. Obnova je stala okrog 25 milijonov tolarjev. V CELOTI OBNOVILI NOTRANJOST CERKVE Skupaj z občino praznuje tudi hajdinska župnija. Ob prazniku bodo sve~ano zaklju~ili dokon~anje del pri obnovi kompletne notranjosti cerkve. Vsa obnovitvena dela bodo stala okrog 25 milijonov tolarjev. Kot je povedal župnik Marjan Fesel, so obnovo izvajali skladno z navodili Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor. Sredstva so zagotovili verniki, del so jih dobili iz denacionalizacije za zemljišče, ki ga ni bilo mogoče vrniti v naravi, del je prispevala tudi občina. Še pred začetkom obnove so skupaj z občino uredili občinsko-župnijsko klet, uredili pa so tudi okolico župnije. Pri večini skupnih projektov po prepričanju hajdinskega župana dobro kaže. "Med skupne projekte pa bodo morale ob-~ine na Ptujskem, ki se napajajo z vodo iz ~rpali{~a v Skorbi, v prihodnjih letih uvrstiti tudi za{čito podtalnice v njegovi bližini. Najbolj jo bo potrebno za{čiti v naseljih Gerečja vas, Skorba in Zgornja Hajdina. Ko bomo v naslednjem letu pripravljali finančno konstrukcijo projekta izgradnje kanalizacije, se bomo o tem sku{ali pogovoriti z vsemi župani, ker občina Hajdina sama tega zalogaja ne bo zmogla. Najprej pa se bomo o tem sku{ali pogovoriti z ministrstvom za okolje in prostor." Z delovanjem skupne občinske uprave so v občini Hajdina v glavnem zadovoljni, niso pa zadovoljni z izvajanjem nadzora na področju prostora in oko- lja. "Ta nadzor se izvaja slabo, črnih odlagališč imamo veliko, nič ne kaže, da bi jih bilo manj, ker sankcij enostavno ni." Glavni projekti v občini Hajdina bodo v letu 2002 izdelava finančne konstrukcije za izgradnjo kanalizacije, izvedba razsvetljave na cesti Hajdoše - Slovenja vas, modernizacija povezovalnih poti med Skorbo in Haj-došami ter na nekaterih drugih odsekih. Na soudeležbo države računajo pri projektu kanalizacije, na nekaj sredstev računajo tudi pri dokončanju del pri pločniku ob cesti Hajdina -Kidričevo. Trenutno pa si najbolj prizadevajo, da bi država v proračun za leto 2002 uvrstila projekt izgradnje pločnikov in razsvetljave na Spodnji Hajdini in Zgornji Hajdini v smeri proti Ptujski Gori. MG MesarstvoTURWŠEK Občankam in občanom ter našim cenjenim strankam čestitamo ob občinskem prazniku. Obenem se zahvaljujemo za Vaš obisk in se priporočamo. Mesarstvo Franc Tumšek s.p. Mesnica in predelava mesa, Zg. Hodina 41, 2288 Hzgdina Tel 02 781 31 11 m NAGRAJUJEMO v SODELOVANJU Z AEROKLUBOM PTUJ ZVESTE NAROČNIKE mroMPmmsKiiEmBh ime in priimek Mar^aBRGLEZ naslov: Štatenberg, «SZl MAKOLE Nagrajenci pr^m^jo nagrado po pošti. KOCICE / PRI VINOGRADNIKU FRANCIJU PLAJNSKU NA POTNEM VRHU Vrhunska kakovost se da prodati V Kočice 54 v občini Žetale pridemo iz Dobrine po precej vijugasti, nekaj časa asfaltirani, nato pa makadamski, a kar dobro vzdrževani cesti. Že ob približevanju kmetiji Plajnškovih je opaziti urejenost na vsakem koraku, prvi vtis urejene kmetije pa se pozneje, ko si ogledate njihovo klet, gospodarsko poslopje in hišo, samo še potrdi. Visoka žična ograja ščiti vinograde pred divjadjo, tudi za zaščito pred ptiči trto pokrijejo s posebnimi mrežami. Le zaščite pred točo nimajo, saj bi bila to previsoka investicija, poleg tega pa toča v letošnjem obsegu, ko je pobrala 60 do 70 odstotkov pridelka, na tem območju ni običajna. V sobotnem sončnem jutru je oče Matija že kosil travo, mati Veronika je mimogrede pogledala v kuhinjo, kjer sva s Fran-cijem Plajnskom sedla za mizo ob gorkem {tedilniku, ki je oddajal prijetno toploto in pričaral domačnost kmečke kuninje. Ko sva s Francijem kočala pogovor, je že bil na mizi narezek iz domačih dobrot in obvezna buteljka sauvignona. Prav sauvignon je tisti, ki me je pripeljal k Franciju Plajn{ku. Ko ga enkrat pokusi{, ga v pri- dnjo vina. "Leto{nji letnik bi si zaslužil oceno odlično," pove, "če ne bi bilo toče. Kar 60 do 70 odstotkov obetavnega pridelka je pobrala." Na {tiri tisoč trsih so v povprečju ob normalnih letinah pridelali {est do sedem tisoč litrov mo{ta, letos pa se je ta količina več kot prepolovila. Je pa kakovost izredna, kar sva - znova na sauvignonu - ugotovila v kleti. Čeprav proces prehoda iz mo{ta v vino {e zdaleč ni končan, ima mlado vino že vse do- Franci Plajn{ek s Potnega vrha: "Kakovostnega vina zaenkrat ni težko prodati." hodnje ne moreš zgrešiti. Prijetna cvetica in odličen okus skupaj spominjata na bezeg. Franci potrdi mojo domnevo, da so v tem delu Haloz odlične vinogradniške površine za visoko kakovostna vina. Letos so njegovo trto nameravali uporabiti tudi juršinski trsničarji za produkcijo novih cepljenk, pa je vmes posegla toča in povzročila trti občutne poškodbe. Prav o letošnjem vinskem letniku sem se želel pogovoriti z mladim vinogradnikom, ki tako rekoč svoj in materialni obstoj kmetije veže na proizvo- Buteljka v lični embalaži je lahko tudi prijetno praznično darilo. bre značilnosti sorte. Pa ni sauvignon edina sorta, ki jo pridelujejo Plajnškovi v Kočicah. Imajo še laški in renski rizling, rumeni muškat in nekaj muškat otonela. Sortno grozdje in vino prevladujejo, kljub temu pa imajo v starejšem vinogradu tudi nekaj zvrsti. Medtem ko sortna vina prodajo izključno v buteljkah, gre nekaj zvrsti na trg tudi v večjih količinah. V glavnem prodajajo doma, saj imajo mnogo stalnih kupcev, ki so nadvse zadovoljni z zagotovljeno kakovostjo. "Dobrega vina zaenkrat ni težko prodati", zagotavlja Franci in upa, da bo tako tudi v prihodnje, tudi potem, ko bo Slovenija v Evropski uniji, ki se je predvsem kmetijstvo zelo boji. Ce bo tudi država izpolnjevala svoje obljube o pomoči kmetijstvu, bo nekako šlo. Seveda ne brez potu, poudarja, tega pa so pri Plajnškovih vajeni. To potrjuje že domače ime zaselka Potni vrh, ki je obenem zaščitena blagovna znamka njihovih vin. Kakovost Plajnškovega vina niso opazili in potrdili samo potrošniki, med katerimi so bili že nekajkrat tudi predstavniki države, ki so obiskali občino Žetale, kar je bila tudi priložnost za obisk pri uspešnem vinogradniku. Priznanja so izrekle tudi strokovne komisije na številnih vinskih ocenjevanjih. Bera medalj in priznanj je kar velika. Najbolj je Franci ponosen na lanskoletni rumeni muškat, ki je bil na ocenjevanju v Ptuju prvak sorte, na strogem ocenjeva- Tudi red v kleti je ogledalo vinogradnika nju v Gornji Radgoni pa srebrn. Poleg tega se je sauvignon pozlatil na Dobrotah slovenskih kmetij in še bi lahko naštevali. Od kod znanje za dosego vrhunskih kletarskih rezultatov? Franci pove, da je najprej opravil kletarsko šolo v Ptuju, šele takrat se je zavedel, kako malo ve o kletarjenju. Želja po znanju ga je pripeljala do strokovne literature in izmenjave izkušenj z drugimi uspešnimi vinogradniki in kletarji. "Pravzaprav v tem ni nobene skrivnosti," poudari. "Grozdje mora pravilno dozoreti, trta ne sme biti preveč 'naložena', v kleti pa je potrebno skrbeti za red in mlademu vinu nuditi, kar potrebuje." V njegovi kleti že zori odlično vino letnika 2001. Po nekaj pretokih bo prišel na pomlad čas polnitve, ki jo Plajnškovi opravijo v lastni polnilnici. Nekaj letošnjega pridelka pa bo romalo v buteljke in na trg že pred novim letom, za sprotno praznično rabo. Buteljke v lepi kartonski embalaži, opremljeni z deli trsov, so lahko tudi prijetno praznično darilo. Sogovornika povprašam še o načrtih na kmetiji, ki je v glavnem usmerjena v vinogradništvo in kletarstvo, imajo pa še nekaj živine, da so negovani tudi okoliški travniki in pašniki. Med večjimi načrti je vsekakor nov vinogradniški nasad na odlični legi, neposredno pod domačijo, kjer bo v bližnji prihodnosti rastlo novih 3 do 4 tisoč trsov, najverjetneje rumenega muškata in traminca. Naj na Potnem vrhu, v potu svojih obrazov, še naprej delajo s takim veseljem in dosegajo dobre pridelovalne in prodajne dosežke. Tudi taki vinogradniki bodo pomagali potegniti voz haloškega razvoja. J. Bračič PTUJSKA GORA / NA OBISKU R JOZO ZOVKO IZ ME\UGORJA Pokleknimo in spremenimo svet V petek bo pripotoval v Slovenijo fra. Jozo Zovko, ki je župnikoval v župniji Međugorje ob začetku nenavadnih dogodkov leta 1981. Po naravi velik skeptik je kasneje v obrambi resnice bil obsojen na tri leta zapora v Foci. V času zadnje vojne na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini je veliko pripomogel k miru, saj je nenehno potoval po svetu in zastavil ves svoj vpliv in zveze s svetovno politiko. Pred leti je govoril na zasedanju Združenih narodov v New Yorku. Dvakrat je osebno obiskal papeža Janeza Pavla II. Po njegovi medugorski zgodbi je bil posnet poseben film z naslovom Gospa, ki so ga pred nekaj leti predvajali tudi slovenski kinematografi. Pater Jozo Zovko bo v so- boto, 10. novembra, ob 17. uri v cerkvi na Ptujski Gori vodil medugorski molitveni program pod naslovom Pokleknimo in spremenimo svet. Ob 18. uri bo sv. maša z njegovim nagovorom, ki jo bo, kot pričakujejo, vodil mariborski škof. Jozo Zofko bo naslednji dan, 11. novembra, ob 13. uri na Zasavski Sveti Gori, v petek, 9. novembra, ob 18. uri pa v frančiškanski cerkvi pri Tromosto-vju v Ljubljani. FM Fr. Jozo Zovko ORMOŠKA STRAN ORMOŽ / S SEJE OBČINSKEGA SVETA Sporna prometna ureditev V ponedeljek je v sejni sobi občine Ormož potekala 32. seja občinskega sveta. Na dnevni red so uvrstili 12 to~k, ustavili pa so se že pri potrditvi dnevnega reda, saj se je pojavil predlog, da bi z dnevnega reda umaknili 6. točko, ki govori o cestnoprometni ureditvi v naseljih občine Ormož. Po dolgi razpravi so se vendarle odločili, da točka ostane na dnevnem redu. Svetniki so nato sprejeli odlok o spremembah in dopolnitvah o zazidalnem načrtu Lenta 1, sprejet pa je bil tudi pravilnik o pogojih in merilih za dodelitev službenih stanovanj v najem. Zataknilo pa se je znova pri 6. točki, pri osnutku odloka o ce-stnoprometni ureditvi v naseljih občine Ormož. K razpravi se je prijavilo veliko število svetnikov, ki jih moti predvsem to, da je odlok prenešen iz urbanega mestnega središča v manjši kraj, v Ormož, spregovorili so še o členu, ki se tiče jezdecev in tonaže prevozov skozi mesto. Nazadnje pa so po predlogu svetnika Ivana Kukovca odločili, da se ustanovi posebna komisija, ki bo predlagateljem odloka pomagala pri ponovni pripravi osnutka. Predlog so svetniki soglasno sprejeli. Svetniki so nato obravnavali še višino stroškov vzgoje in varstva predšolskih otrok in cene šolske prehrane, sledila pa je še razprava o oprostitvi plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za tri krajane Velike Nedelje. mh ORMOŽ / OB DNEVU REFORMACIJE IN DNEVU MRTVIH Proslave zbrale Ormožane Občina Ormož in gimnazija Ormož sta pripravili v torek občinsko proslavo ob dnevu reformacije, v sredo pa je občinski odbor Zveze borcev pripravil komemoracijo ob dnevu mrtvih. S prireditve ob dnevu reformacije. Foto: Štefan Hozyan Prireditev ob dnevu reformacije je potekala v domu kulture. V programu so sodelovali gimnazijci, ki so predstavili lepoto slovenske besede, in plesalci plesne skupine Pandora, ki so med drugim zaplesali tudi na slovensko himno Zdravljico. Komemoracijo ob dnevu mrtvih, ki jo je pripravil občinski odbor Zveze združenj borcev NOB, je potekala 31. oktobra ob 18. uri pri spomeniku žrtvam vojne v grajskem parku. Skromno število obiskovalcev je s pesmijo pozdravil moški pevski zbor iz Dobrave, zaigral pa je tudi trobilni kvartet glasbene šole Ormož. Slovesni govornik je bil Milivoj Zemljič, program pa je povezoval Peter Kirič. Ob koncu so k spomeniku žrtvam vojne položili vence. mh ORMOŽ / PODRAVJE SODELUJE Z VARA@DINSKO @UPANIJO Sporazum o medsebojnem sodelovanju V ponedeljek je v prostorih ormoškega gradu potekal svečan podpis sporazuma o medsebojnem sodelovanju med varaždinsko županijo in konzorcijem za razvojne naloge Podravja. Slovesnosti so se pričele že ob 10. uri s predstavitvijo varaždinske županije. Njeni predstavniki so predstavili gospodarstvo, kulturno-prosvetne in turistične posebnosti županije. Ob 12. pa so svečano podpisali sporazum o sodelovanju dveh sosednjih regij, ki omogoča nadaljnji razvoj gospodarskih, prometnih, znanstvenih, kulutnih, športnih in turističnih stikov ter skupen nastop regij v okviru evropskih povezav, vključno s kandidiranjem za financiranje skupnih projektov iz fondov EU. Sporazum sta podpisala va-radžinski župana dr. Zvonimir Sabati in župan občine Ormož Vili Trofenik kot predstavnik konzorcija za Podravje. Hrvaško stran sta zastopala že minister za promet in pomorstvo mag. Alojz Tušek in Celestin Sardelič, veleposlanik republike Hrvaške v Ljubljani, prisoten pa je bil tudi državni sekretar slovenskega ministrstva za promet Anton Šajna. Vsi so se strinjali o tem, da sporazum zagotovo nudi osnovo za boljše so- delovanje na področju prometa, na tak način pa se bodo tudi začeli graditi še boljši odnosi na vseh področjih. Po besedah veleposlanika Sardeliča sta zdaj obe strani tudi pred zaključno fazo reševanja odprtih vprašanj. Državni sekretar na ministrstvu za promet Anton Šajna je poudaril, da je podpis sporazuma priložnost za neformalno izmenjavo mnenj glede trenutne problematike in načinov, kako jo rešiti, govoril pa je tudi o povezavi med Ormožem in Ptujem. Vili Trofenik pa je poudaril, da je bilo življenje med obema regijama vedno zelo povezano, že Stanko Vraz je obiskoval varaždinsko gimnazijo, podpis sporazuma pa je gotovo zelo pomemben za nadaljnji razvoj regionalnih povezav. Po tiskovni konferenci so se predstavniki obeh strani srečali še v nekoliko manj uradnem okolju, saj jih je v gostilni Pros-nik na Hardeku čakalo kosilo in glasbeni program s skupino Bras kvintet iz varaždinske županije. mh MIKLAVŽ / V MARTINOVEM TEDNU ODPRTE KLETI Vinarji se predstavljajo Martina bodo počastili tudi pri Miklavžu pri Ormožu. Tamkajšnje turistično društvo prireja prireditvae V odprte kleti v Martinovem tednu. Od 5. do 11. novembra so tako vinogradniki in vinarji odprli svoje kleti in vanje, ob določenih dnevih, povabili vse obiskovalce, željne odličnega vina. V torek je svoja vrata odprla izletniška kmetija Kolari~, ki je ponudila ogled viničarije z etnološko zbirko, črno kuhinjo, krušno pečjo in še vedno uporabno prešo, ponudili so tudi kislo juho z domačim kruhom, ajdovo pogačo in vožnjo s konjsko vprego med vinogradi. Vsak dan se lahko obiskovalci podajo tudi v Vinogradništvo in kletarstvo Stanko Curin, kjer si lahko ogledajo vinske kleti, predstavili jim bodo domača buteljčna vina z degusta-cijo, ponudili domači narezek, kruh iz krušne peči, mošt in mlado vino, lahko pa tudi kupijo buteljčna vina, potico, pečene kostanje in še kaj. V soboto pa bo tam potekal krst mošta. V sredo petek in v soboto vabi vinska klet Puklavec, ki ponuja ogled vinske kleti, odlično jedačo, degustacijo in prodajo vin iz domačih vinogradov. Danes od 15.00 ure dalje poteka degustacija vin domače klet, z narezkom v Kajžarju pri Saski Štampar. V petek vabi še Vinogradništvo in kletarstvo Lesni~ar v klet v Malem Bre- brovniku, kjer bodo od 14.00 ure dalje prikazovali uničevanje pleveli s paro, ponujali domači narezek, domači kruh, mošt vseh sort ter buteljčna vina sau-vignon in rumeni muškat. V soboto od 16.00 ure dalje pa bo v vinogradništvu Janeži~ potekal ogled kleti, ponudili bodo narezek z mesom iz tunke, predstavili vina z degustacijo in nudili v nakupa domača buteljčna in odprta vina. Prireditve se bodo zaključila v nedeljo, 11. novembra, ob 13.00 uri s srečanjem vseh ljubiteljev lepe narave in nedeljskih sprehodov. Podali se bodo na sprehod po krajevni skupnosti in pripravili kostanjev piknik. Srečanje se bo pričelo ob 13.00 uri pred gasilskim domom pri Miklavžu. mh ORMOZ / IZREDNI LETNI ZBOR NOVE SLOVENIJE Bo Ormo{ko jezero Hrva{ko? Nova Slovenija je v nedeljo, 4. novembra, pripravila prvi izredni letni zbor. Pripravili so ga zaradi bližajočega se kongresa stranke, ki bo 24. novembra v Rogaški Slatini. Izvolili so svoje delegate za kongres; to so Simon Kolma-ni~, Nataša Kosi in Marjan Gori~an. Na občnem zboru je bil prisoten tudi Alojz Vozli~ iz Socialdemokratske stranke, ki se zavzema za čim boljše sodelovanje obeh strank na lokalni ravni. Alojz Sok, predsednik Občinskega odbora Nove Slovenije Ormož, je govoril tudi o meji s Hrvaško in povedal, da se strinjajo z vsem, le glede Ormoškega jezera ne, saj ne želijo, da bi pripadel Hrvaški. Predstavil je tudi dogajanje na sejah in tiskovnih konferencah, na katerih je pogovor tekel o cestni infrastrukturi, saj menijo, da občina premalo denarja namenja za ceste. Izpostavili so tudi težave glede občinskih štipendij. Na skupnem sestanku Nove Slovenije in SDS so se dogovo- rili, da se nameravajo za naslednje volitve pripraviti skupaj in najti primernega kandidata za župana. Sprejeli so pobudo za okroglo mizo o dodelitvi Ormoškega jezera Hrvaški in potrdili Alojza Soka za kandidata za izvršilni odbor stranke. Stranka podpira ustanovitev občin Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, pripravljajo pa se tudi na obisk parlamentarne skupine Nove Slovenije, ki bo na Martinovo soboto obiskala Sveti Tomaž. ORMOŽ Seniki na izletu Otroci so najbolj veseli, ko se lahko podajo v naravo. Tudi otroci skupine Sončki so se skupaj z vzgojiteljico Heleno Hanželič in pomočnico Franjo odločili, da se podajo na pohod k vaškemu domu na Dobravi, povabili pa so tudi svoje starše. V lepem popoldnevu so se zbrali pred vrtcem in se polni dobre volje in odličnega razpoloženja odpravili na pot. Malčkom je družbo delalo 20 staršev, babica in dedek ter nekaj sestric in bratcev. Združili so prijetno s koristnim in staršem ob poti povedali o tem, kako nabiramo in sušimo zdravilna zelišča za čaj. Najbolj zanimivo je bilo na cilju, ko so starši pomagali zakuriti ogenj, malčki pa so v folijo zavili krompir in ga pripravili za peko. Krompir se je pekel, ob tem pa so tekle krompirjeve igre; ni bilo pomembno, kdo bo zmagal, pomembno je bilo sodelovati. Krompirjeva malica s sokom je bila po utrujenosti zaradi iger prava poživitev. Z veseljem so jo dopolnili z zaseko, ki jim jo je ponudil prijazen sosed. Proti večeru jih je pot popeljala nazaj proti vrtcu. Ob vzajemni ugotovitvi, da tovrstnega zabavnega druženja ni nikoli dovolj, so se poslovili. Kljub današnjemu tempu življenja si je treba vzeti čas za otroka ter se mu v celoti posvetiti, saj otroci pravzaprav potrebujejo zelo malo, da so zadovoljni in srečni, je poudarila zadovoljna vzgojiteljica. ^i^iajam ORMOŽ / PODELITEV PRIZNANJ PRIDELOVALCEM PESE Tovarna sladkorja, d.d., Ormož pripravlja v petek, 9. novembra, ob 10.00 uri v prostorih tovarne slovesnost ob podelitvi priznanj in nagrad najbolj{im pridelovalcem sladkorne pese v letu 2000. Predstavili pa bodo tudi ceno in druge odkupne pogoje za peso v prihodnjem letu. SREDISČE / MARTINOV KONCERT V soboto, 11. novembra, ob 19.00 uri bo v Sokolani potekal koncert sredi{ke godbe na pihala. Z njim bodo sklenili 115-letnico delovanja godbe, obenem pa obudili tradicijo Martinovega koncerta. Ob koncertu pripravljajo tudi sre-~anje, krst mo{ta, Martinovo gos in druge Martinove zna~ilnosti. Na tak na~in se bodo godbeniki predstavili in obenem pokazali dosežke leto{njega leta. ORMOŽ / KONEC TEDNA MARTINOVANJE Jutri se v Ormožu pričenjajo prireditve v okviru martinovanja. Dopoldan bo ocenjevanje mladega vina, zvečer pa bo razglasitev ocenjevanja. Uro kasneje, ob 19.00, pa bo v ormo{kem gradu predstavitev knjige Cirila Ambroža. V soboto bo ob 11.00 uri v gradu kulturni program, ob 15.00 uri pa bo krst mo{ta. Ves dan si bodo lahko obiskovalci ogledovali razstavo in se ustavili ob prodajalcih kmečkih dobrot, ki jih bo spremljala gostinska turistična ponudba. Prireditve se bodo sklenile z Martinovim sejmom v ponedeljek, 12. novembra. SVETI TOMAŽ / MARTINOV RADIJSKI KONCERT Na Martinovo soboto bodo pri Svetem Tomažu pripravili velik koncert. Potekala bo namreč javna radijska oddaja, ki so jo naslovili Krst mo{ta pri Svetem Tomažu, neposredni prenos pa bo na 1. programu Radia Slovenija. Koncert bo v telovadnici osnovne {ole. V zanimivem večeru se bodo predstavili domači ustvarjalci iz kulturnega dru{tva Frana Ksavra Me{ko, ljudske pevke od Svetega Tomaža, mo{ki kvartet pod vodstvom Stanka P{aka in mo{ki septet pod vodstvom Marka Vihra. Tilika Kolarič bo predstavila marti-novanje nekoč in danes, člani turističnega dru{tva Podgorci pa bodo govorili o vinu nekoč in danes. S krstom mo{ta se bo predstavila etnografska skupina turističnega dru{tva Podgorci. Program bodo z glasbo popestrili domači ljudski godci. Ves večer bo prepleten z zgodbo o mo{tu, vinu in Martinu. ORMO@ / Z GIBANJEM DO ZDRAVJA V okviru programa CINDI in Slovenija v gibanju je v torek v organizaciji lokalne preventivne skupine za promocijo zdravja potekal test hitre hoje na 2 km. Ta je primeren za preverjanje telesnih zmogljivosti, potekal pa je v Mestni grabi. Hoja na 2 km je enostaven, natančen in varen test za določanje telesne zmogljivosti odraslih med 20. in 65. letom starosti. Na tak način lahko preverijo telesne zmogljivosti pri katerikoli starosti. Kot predlaga člani lokalne promocijske skupine, si je treba za gibanje vzeti vsak dan nekaj minut, kar pri-na{a več energije in življenjskih moči, močnej{e in bolj napete mi-{ice, manj tveganja za srčno-žilne bolezni in možgansko kap, manj tveganja za nastanek osteoporo-ze, lepo držo, večje zaupanje vase in lep{o postavo ter izgled. S tak-{no dejavnostjo pa je treba začeti postopoma. QtfífatfMitam, BORL / MARTINOVA KONJENICA IN MARTINOVANJE Konjeniški klub Borl bo v soboto, 10. novembra, organiziral tretjo borlsko konjenico po halo{kih gri~ih in dolinah. Konjeniki, organizatorji pri~akuje-jo okrog 40 jezdecev iz raznih koncev Slovenije, se bodo na pot podali ob 9. uri izpred gradu Borl, pot pa jih bo potem vodila do Gradi{~, kjer bodo imeli kraj{i postanek na turisti~-ni kmetiji Emerši~. Jezdili bodo tudi skozi Cirkulane, Brezovec, Veliki Vrh in okrog 16. ure naj bi prijezdili nazaj na borlski ran~. Tudi letošnji pohod Konjeniški klub Borl povezuje s tradicionalnim martinovanjem, ki bo na Borlu v nedeljo popoldan. (TM) LENART / MARTINOVANJE Z MARTINOM IN MARTINAMI V soboto, 10. novembra, ob 10. uri bo na plo{~adi pred Gasilskim domom Lenart 7. marti-novanje, ki ga organizira Zveza kulturnih društev ob~in Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana. Pri~elo se bo s kulturnim programom, v katerem se bodo predstavile folklorne skupine, ljudski pevci itd. Krst mo{ta bodo letos izvedli ~lani pesniške gledališke skupine. Organizirali pa bodo tudi sre~anje Martin in Martinov. Kot je povedala predsednica Zveze kulturnih dru{tev Marija Šauperl, prireditev financira Ob~ina Lenart, nekaj finan~nih sredstev pa dobijo od sponzorjev. Na prireditvi sodelujejo vinogradniška društva, društva kme~kih žena, na pomo~ pa prisko~i tudi kmetijska svetovalna služba. Obiskovalci so bodo lahko okrep~ali z dobrotami na stojnicah. Organizatorji so prepri~ani, da jim bo uspelo na ulico zvabiti ljudi, tako da bo to prijetno družabno sre~anje, kar jim daje motivacijo, da pri organizaciji vztrajajo. (Zmago Šalamun) BUKOVCI / ČETRTA VESELA JESEN Ob~ina Markovci in vaški odbor Bukovci pripravljata na Martinovo nedeljo, 11. novembra, na prireditvenem prostoru v Bukovcih že 4. prireditev ob prazniku svetega Martina, ki so jo poimenovali Vesela jesen. Praznovanje bodo pri~eli ob 14. uri ko se bo za~ela Vesela jesen za najmlajše z otroško delavnico in jesenskimi sadovi. Zatem bo tradicionalni krst mošta s snemanjem vaškega klopotca in zabavno-kulturnim programom, v katerem bodo sodelovali vaški pevci in u~enci razredne stopnje iz Osnovne šole Markovci. Slavje bodo nadaljevali z degustacijo mošta in doma~ega kruha, na voljo bodo pe~eni kostanji in golaž, v zabavnem delu pa se bodo zavrteli z duom Oaza. (-OM) SVETA ANA / MARTINOVANJE 2001 Turisti~no in Vinogradniško društvo Sveta Ana prirejata mar-tinovanje to soboto, 10. novembra. Prireditev se bo pri~ela z degustacijo mošta, kostanjev in dobrot društva kme~kih žena in deklet. Nato bodo prikazali so-darsko obrt, nastopili pa bodo tudi ljudski pevci. V nadaljevanju se obiskovalcem obeta tra-diconalni krst vina, najboljšim vinogradnikom pa bodo pode- lili medalje in priznanja z ocenjevanja vin letnika 2000. Sledilo bo tradicionalno martinovanje ob zvokih Show banda Klobuk v gostilni Eder-Kramberger. (ak) PODLEHNIK / JUTRI MARTINOVANJE člani društva upokojencev Podlehnik bodo martinovali jutri, v petek, 9. novembra, začetek slavja pa bo ob 10. uri v občinski dvorani Podlehnik. Popoldan se bodo upokojenci pridružili martinovanju, ki ga pod pokroviteljstvom občine prirejajo turistično društvo, kulturno društvo in društvo podeželskih žena. Pripravili bodo krst mošta, predstavili princa karnevala, zatem pa podelili priznanja za najlepše urejene domove v občini. V Podlehniku torej jutri ne bo manjkalo tradicionalnih jedi, pečenega kostanja, mošta in seveda zabave. (JB) SKORISNJAK / DAN ODPRTIH KLETI Pred nedavnim so v Skori-šnjaku (pri Leskovcu, občina Videm) ustanovili Društvo za razvoj kraja in ga poimenovali po najvišjem hribu Kocilu. Predsednik je Franc Emeršič. Znotraj društva pa so ustanovili tudi Vinogradniško društvo, katerega predsednik je Jože Kozel. V soboto, 10. novembra, pripravljajo martinovanje po kleteh v Skorišnjaku. Na voljo bo pijača in jedača, mošt, kostanji, domače meso, gibanice ... Uredili so že kažipote. Pripravili so spominske kozarce, predpasnike in drugo. Program se bo začel ob dvanajsti uri z blagoslovom vina pri kapeli, medse pa vabijo vse ljubitelje martinova-nja "po domače". (Roman Za-vec) SLOVENSKA BISTRICA / MARTINOVE PRIREDITVE V petek, soboto in nedeljo bodo po raznih krajih bistriške občine potekala vesela marti-novanja s krstom mošta. V petek, 9. novembra, bo od 12. ure dalje veselo pred škofijsko vinsko kletjo v Slovenski Bistrici. V petek zvečer ob 19. uri bo v gostišču Golob na Zgornji Pol-skavi pričetek martinovanja turističnega društva Ajda Leskovec — Stari Log. Prisotni bodo med drugim izbrali vinsko kraljico in vinskega carja, nato pa bo potekal krst mošta po starem običaju. V soboto, 10. novembra, ob 19. uri bodo v telovadnici Po-ljčane martinovali člani društva poljčanskih vinogradnikov. V vinski kleti na Štatenbergu pri Makolah bodo ob 20. uri ob prikazu krsta mošta martinova-li člani društva vinogradnikov Makole. Na sam praznik "vinskega patrona", v nedeljo, 11. novembra, pa bodo martinovali na Šmart-nem na Pohorju, kjer sočasno praznujejo tudi krajevni praznik, ter v Studenicah, kjer prav tako na martinovo praznujejo krajevni praznik. (VT) NOVA GORICA / OKRONALI VINSKO KRALJICO V dvorani Arena Hitovega hotela Casino Perla v Novi Gorici so sinoči slovesno okronali novo slovensko vinsko kraljico. Od Jerneje Bratuša iz Ljutomera je krono - simbol žlahtnosti slovenskih vin - kot sedma doslej prejela njena rojakinja Tja-ša Koroša iz Ključarovcev pri Ljutomeru. Abstolventka fakultete za gradbeništvo bo poslanstvo slovenske vinske kraljice za leto 2002 opravljala do martinovega prihodnje leto. (ak) LENART / OB PRAZNIKU ODPRLI PRIZIDEK K ZDRAVSTVENEMU DOMU Kar s^toriš, požene korenine V torek so v Lenartu praznovali občinski praznik. Slovesnost se je pri~ela ob 16. uri z otvoritvijo prizidka k zdravstvenemu domu Lenart. Kot je povedal direktor Jožef Kramberger, so s tem pridobili 1097 kvadratnih metrov površin. V prizidku bo dežurna ambulanta, dve ambulanti splošne medicine, ambulanta za pljučne bolezni in rentgen ter ambulanta za medicino dela, prometa in športa. Gradili so ga štiri leta, vrednost investicije znaša 95 milijonov tolarjev, od tega sta po dvajset milijonov prispevala občina Lenart in ministrstvo za zdravstvo, 55 milijonov tolarjev pa je zagotovil Zdravstveni dom Lenart. Direktor se je zahvalil tudi številnim sponzorjem, ki so pomagali pri gradnji, in dodal, da nameravajo posodobitve nadaljevati. Tako načrtujejo ureditev mansarde, posodobitev laboratorija in nakup novega urgentnega reševalnega vozila. Zbranim so govorili še poslanec državnega zbora mag. Ja- nez Kramberger, podsekretar na ministrstvu za zdravstvo dr. Česen in župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin. Novo pridobitev je blagoslovil dekan Martin Bezgov{ek, slovesno pa sta prizidek odprla direktor Zdravstvenega doma Jožef Kramberger in župan mag. Ivan Vogrin. Za pogostitev so poskrbele članice društev kmečkih žena iz vseh štirih občin na območju Lenarta, dogodek pa so popestrili člani pihalnega orkestra MOL Lenart. Ob 19. uri je bila v domu kulture Lenart proslava ob občinskem prazniku. V kulturnem programu so nastopili: Jure Iva-nušič s šansoni z naslovom Mrtvi pesniki, Vanja Fekonja, Tadeja Šnofl in vokalni kvintet Završ-ki fantje. O dosežkih občine v zadnjem letu je zbranim spregovoril župan mag. Ivan Vogrin in poudaril, da se občina Lenart Prizidek k zdravstvenemu domu sta slovesno odprla direktor doma Jožef Kramberger in župan mag. Ivan Vogrin zelo hitro razvija, ter se zahvalil vsem, ki mu pri tem pomagajo. Dodal je še, da ga zelo veseli, da občinski svet ne deluje politično, ampak predvsem v dobrob občine Lenart, in menil, da politični prepiri občini ne prinašajo nič dobrega. Kot gospodarstvenik pa je zelo zadovoljen z Dobitniki občinskih priznanj. Foto: Zmago Šalamun LENART / S SEJE OBČINSKEGA SVETA Svetniki o ureditvi jezer V torek so se na 23. redni seji sestali svetniki ob~inskega sveta občine Lenart. Seja se je pričela Z vpra{anji in pobudami članov občinskega sveta ter v znanem dvogovoru med županom mag. Ivanom Vogrinom in svetnikom Borisom Vrčkom. B. Vrčko je županu spet očital več nepravilnosti o financiranju vrtca in o nepravilnostih pri šolskih prevozih, župan pa je vprašanja in pobude svetnika Vrčka ocenil z besedami: "O vaših pobudah ne bomo razpravljali, saj so posledica tega, ker ste vi skregani s celim svetom." Največ časa so svetniki namenili sprejemanju odloka o uvedbi povračila za priključno zmogljivost po vodovodnem priključku in o okvirnem petletnem programu vlaganj na vo-dooskrbnem skupnem sistemu mariborskega vodovoda v obdobju o 2001 do 2005. Strinjali so se, da je potrebno zbirati sredstva za zagotavljanje vodnih virov, vzdrževati in obnavljati vodovodna omrežja, vendar so se spraševali, zakaj Mariborski vodovod ni do sedaj več vlagal v obnovo in vzdrževanje teh sistemov. Ta odlok pa je dodatna obremenitev občanov, saj bo prispevek po hišnem priključku (dimenzija vodomera 20) znašal 967 tolarjev. Odlok so v prvem branju vseeno potrdili. Ta odlok pa se je navezoval na naslednjo točko, pri kateri so svetniki razpravljali o ustanovitvi skupnega organa za izvrševanje ustanoviteljskih pravic in usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javne službe za oskrbo z vodo. Ta organ, ki se imenuje Svet županov za oskrbo s pitno vodo, naj bi sestavljali vsi župani ali njihovi pooblaščenci, ki so vezani na Mariborski vodovod. Tudi ta odlok so svetniki sprejeli v prvem branju. Predstavnika podjetij Urbis in Zavod za urbanizem sta nato predstavila strokovne podlage za pripravo prostorskih aktov za ureditev jezer Pristava, Ra-dehova in Sveta Trojica. Svetniki so predstavljenim projektom soglašali. Na seji je bila podana infor- macija o stanju na stanovanjskem področju, saj občina Lenart razpolaga z 98 stanovanji, od katerih je tretjina socialnih. Nekateri najemniki ne plačujejo najemnin, tako da skupni dolg za najemnine znaša skoraj šest milijonov tolarjev. Svetniki so menili, da je potrebno zamude pri plačevanju odpraviti. Potrdili pa so so tudi predlog komisije za priznanja za podelitev občinskih priznanj v letu 2001; priznanja so podelili na svečanosti ob občinskem prazniku, o čemer poročamo posebej. Zmago Šalamun Dobitnik zlatega lenarškega grba Anton Letnik dosežki na področju gospodarstva, saj stopnja brezposelnosti na območju občine ostaja še naprej okoli povprečja celotne države in znaša 11,6 %, v Podra-vju pa 17,4 %. Govoril pa je tudi o željah nekaterih po delitvi sedanje občine in poudaril, da delitev temu področju ne prinaša nič dobrega, saj je sedanja občina Lenart po ekonomski kazalcih optimalna in je geografsko lepo zaokrožena, ima ustrezno ekonomsko in politično moč, kar je zelo pomembno za nastop pri državnih institucijah. Vsi prisotni so prejeli knjižico z naslovom Kar rečeš, odpihne veter. Samo to, kar storiš, požene korenine, v kateri so po področjih predstavljeni dosežki občine Lenart v letošnjem letu. Na proslavi so podelili tudi občinska priznanja, ki so jih prejeli: zlati lenarški grb Anton Letnik iz Lenarta, srebrni le-narški grb kvintet Zavr{ki fantje, bronasti lenarški grb pa družina Firbas iz Radehove, Turistično društvo Rudolf Maister — Vojanov Zavrh in Av-toprevozništvo Franc Kurnik iz Voličine. Plaketo občine Lenart pa sta prejela Cvetličarna Ivica in Marjan Fekonja, Splošno ključavničarstvo. Zmago Šalamun LOKAVEC Pitno vodo še vedno dovažajo V občini Sveta Ana so sredi gradnje sodobne večnamensko stavbe, kjer naj bi bili pošta, trgovine, lokali in 4 stanovanja. Želijo si tudi ohraniti poseljeno podeželje, zato so v zadnjih letih še posebej aktivni na področju komunalne infranstruk-ture. Po besedah župana Bogomira Ruhitla pa si najbolj želijo čimprej zgraditi vodne rezervoarje za naselje Lokavec, kamor dnevno z gasilskimi avtomobili dovažajo tudi do 9 tisoč litrov vode. Prva faza pomembne investicije je ocenjena na 32 milijonov tolarjev. ak JURSKI VRH / OBUJANJE STARIH NAVAD OB KOZUHANJU Naj ne gre v pozabo že v drugo je letos Ivan Kokot s TUrškega Vrha 104 pripravil obujanje navad iz na{ega polpreteklega življenja. Tokrat je bilo na vrsti kožuhanje. želel je prikazati čas iz šestdesetih oz. sedemdesetih let pravkar minulega stoletja, ko so se ljudje s te in hrvaške strani meje večkrat srečevali, zlasti ob skupnih delih ali pa ob različnih cerkvenih ali domačih praznikih. Tudi tokratno kožuhanje je bilo nekako zgodovinsko - srečanje ljudi iz Hrvaške in Haloz. Med obiskovalci je bilo poleg tega tudi nekaj Korošcev in Ko-rošic, ki so veselo "flincali" koruzo; nNekateri od njih imajo na Turškem Vrhu vinograd. Ivan Kokot pravi, da je "ko- žuhanje" pripravil zato, da bi se tudi v teh krajih kaj dogajalo, da bi se ljudje več srečevali, da ne bi bili zaprti vase, ampak odprti drug do drugega. Sam je vse posnel s kamero, da bi njegovi potomci in tudi drugi nekoč videli, kako so trgali koruzo na njivi ali lazu, kako so natrgano koruzo nosili v koših na breg in jo vsipavali v skedenj. Med kožuhanjem se je slišala tudi domača pesem, večinoma iz ust ljudskih pevk iz Zavrča. Ko je kup neskožuhane koruze že skoraj splahnel, so se pojavili godci. Včasih so se ljudje ob glasovih harmonike brž predramili in hitro končali delo, da bi lahko čimprej zaplesali. "Ko- žuhanje", obleka nove koruze, je bila kasneje tudi za veselje otrok, saj se je valjati po njem prav zanimivo, še bolj prijetno pa je bilo tako valjanje včasih tudi za fante in dekleta. Gospodar Ivan Kokot je za dobro razpoloženje povabil tudi godce, pravzaprav kar ansambel Cimrek iz sosednje Hrvaške. Hrvaški "muzikaši", obleče- ni v črne hlače in brezrokavnik ter bele srajce, na glavi pa črn klobuk, so prepevali in igrali domače zagorske pesmi. Oglasila se je tudi harmonika pokojnega domačega godca Fran-čka Ropiča; zdaj iz nje izvablja glasove Franc Pungračič Proti koncu pa so zaplesali še "pojš-tertanc" kot nekoč, ko je bil ta ples plačilo za muzikante. Tudi večerja po opravljenem delu je teknila kot najbrž včasih: "opre-šak" (kvašeno testo z zaseko) in kvašeni sirovi štruklji. Da vina iz gospodarjeve kleti in drugih pijač ni manjkalo, se ve. Trezika Majceno-vič Ob zvokih skupine Cimrek so zbrani veselo zaplesali MARKOVCI / ZBOR OBČINSKEGA ODBORA NOVE SLOVENIJE Sve^tniki NSi nezadovolini z rebalansom proraiuna Na podlagi sklica prvega rednega kongresa stranke Nova Slovenija, krščansko-ljudska stranka (NSi) je bil v ponedeljek, 29. oktobra, redni in hkrati volilni zbor članstva za območje občinskega odbora Markovci. Člani, ki so se zbrali v poročni dvorani občinske stavbe, so prisluhnili predsedniku Zvonku Grešniku, ki je v svojem poročilu predstavil delo odbora od ustanovitve dalje. Poudaril je, SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Kdo bo koga Vsaka resnejša analiza bi kljub vsemu sklicevanju na ekonomske zakonitosti zagotovo pokazala, da na mnoge pomembne (ekonomske) odlo~itve v Sloveniji še vedno usodno vplivajo predvsem "subjektivni" razlogi, še posebej medsebojna osebna (ne)naklonjenost med posameznimi vodilnimi akterji. Seveda bi bilo zanimivo vedeti, kako je s tem drugod po Evropi in po svetu, kako kljub razli~nim napetostim in zameram dosegajo optimalne ekonomske u~inke. Ob nekaterih najnovej{ih doma~ih dogajanjih bi lahko rekli, da lastniki pri nas še vedno ne odigravajo zaznav-nej{e vloge in da marsikdaj najboljši gospodarski rezultati niso odlo~ilno vodilo pri postavljanju in odstavljanju vodilnih ekip, pri sicer{njem vrednotenju njihovega dela ter pri sprejemanju strateških odlo~itev. Druga~e si je namre~ težko razlagati številne aktualne spore in nesporazume v zvezi s prevzemi in združevanji ra-zli~nih podjetij ali denimo prodajo (državnih) bank novim lastnikom. V prepirih in polemikah, ki potekajo v zvezi z (ne)združevanjem slovenskih pivovarjev in drugih izdelovalcev (brez)alkoholnih pija~, prevladujejo bolj kot ekonomski argumenti razli~ne osebne zamere in žalitve. Vse skupaj pravzaprav neverjetno spominja na pretekle ~ase, ko so se posamezni direktorji predvsem zaradi ohranjanja svojih stol~kov upirali razli~nim integracijam tudi tedaj, ko bi bile lahko le-te evidentno koristne. Toda takrat je bilo vse druga~e in "uporništvo" se je lahko opravi~evalo celo z dokazovanjem, da gre za "politi~na" in ne "ekonomska" združevanja. Tisti-krat se je država resda preve~ vtikala v gospodarske zadeve, zdaj pa države ni nikjer. Tisto, kar je bilo, smo proglasili za slabo. Kaj pa sedanje ravnanje vlade? Je edino pravilno, a bi se dalo kaj storiti tudi druga~e? Ali ne bi bilo normalno (in nujno), da bi vlada v razmerah, ko se mnogi gospodarski dejavniki sklicujejo tudi na "nacionalne interese", z vsemi razpoložljivimi sredstvi, ki so ji na voljo, poskrbela za ~im bolj pregledne in strokovne ocene in soo~anja razli~nih možnih rešitev? Ali je normalno, da se prepiri in dokazovanja o "najboljših možnih poteh" slovenskega pivovarništva zožujejo zgolj na dve o~itno sprti in medsebojno netolerantni pivovarni - na Pivovarno Union in Pivovarno Laško? Še zlasti, ker ena izmed njih (Pivovarna Laško) na veliko dokazuje, da njen projekt združevanja in sodelovanja slovenskih proizvajalcev zagotavlja tudi z nacionalnega vidika veliko ve~je prednosti in koristi, tudi prodor na nove trge, kot pa projekt Pivovarne Union, ki pristaja na nekakšno "lokalno", torej omejeno vlogo v okviru ene izmed tujih pivovarni-ških multinacionalk. V bistvu gre za bistvene razlike v pogled na razvoj. To pa ni zgolj zadeva, ki se nanaša samo na "tovarniške interese", ampak bi morala biti še kako tudi domena državne gospodarske razvojne politike. Še bolj pa je "nezainteresiranost" vlade ~udna, ~e upoštevamo, da je v pivovarnah kar pomemben solastnik... Sicer pa vlada tudi kot ve~inski lastnik o~itno ne bi imela kakšnih posebnih ambicij, da bi odlo~il-neje vplivala na razvojne odlo~i-tve. Kar nekaj znanih finan~nih strokovnjakov ji te dni javno o~i-ta, da kot ve~inska lastnica Nove Ljubljanske banke pri nameravani prodaji 34-odstotnega latniške-ga deleža novim, tujim lastnikom ne ravna kot najbolj moder gospodar. Zamerijo ji, da vztraja pri prodaji v ~asu, ki je v svetovnih razsežnostih zna~ilen po negoto- vosti in nestabilnosti (zaradi te-roristi~nih dogodkov v ZDA) in potemtakem tudi izrazito neugoden za takšne finan~ne transakcije. Kritiki prav tako mislijo, da na ra~un kratkoro~nih koristi, ki bi jih imel državni prora~un s prodajo banke tujcem, zanemarja dolgoro~nejše nacionalne interese, hkrati pa zanemarja tudi možnost, da bi banko v ugodnejših razmerah prodala dale~ višji ceni. združitvene dileme V obeh primerih - pri združitvenih dilemah pivovarn in prodaji državnih bank - sili v ospredje vprašanje tako imenovanih "nacionalnih interesov". To seveda ni ni~ abstraktnega. Gre preprosto za vprašanje, kakšno naj bi bilo poslej mesto Slovenije v združbi velikih evropskih in svetovnih aglomeracij, ali se bo Slovenija pretežno pojavljala kot nekakšen nezaznaven in nevpliven privesek velikih, ali pa - vsaj na nekaterih področjih - kot samostojen in kreativen dejavnik, s svojim znanjem, s svojimi idejami in rešitvami. Drugače povedano - ali bodo slovenske banke, pi-vovarji itd. obsojeni na zaplotni-ško in omejeno vlogo ali pa bodo postali aktivni sestavni del svetovnega ekonomskega gibanja? Glede tega pa vlada ne more biti brez svojega "mnenja" in se ne more izgovarjati na nekakšno "avtonomnost" gospodarstva. Pri nas je še marsikaj narobe razumljeno. Tovrstno zmedo je te dni na veliko demonstriral zunanji minister dr. Rupel, ki je ob srečanju z jugoslovanskim zunanjim ministrom Svilanovičem na veliko govoril o dobrih odnosih med Slovenijo in ZR Jugoslavijo, ob tem pa mi-nimiziral pomen dejstva, da se nacionalna letalska prevoznika - da je že nastopil čas, ko bo potrebno predstaviti kandidate za svetnike in župana, saj imajo volivci pravico do pravočasnega oblikovanja svojega mnenja. V nadaljevanju so člani potrdili sestavo novega občinskega odbora in določili delegata za kongres stranke. Razpravljali so tudi o kandidaturah za organe stranke na nacionalni ravni. Tako bosta na kongresu kandidirala Zvonko Grešnik, predsednik občinskega odbora, in Franc Rožanc iz Stojncev, ki se je članom predstavil tudi kot kandidat Nove Slovenije za župana občine Markovci na lokalnih volitvah naslednje leto. Poudaril je da se bo predvsem zavzemal za enakomeren razvoj občine, tako vasi, društev, skratka celotnega življenja in dela v občini. Pod točko pobude in vprašanja so člani "naložili" svetnikom pobudo o podaljšanju odpiralnega časa na Pošti Markovci ter prenesli pobudo kmečkih žena o postavitvi kmečke tržnice vsaj enkrat tedensko, kot je to bilo ob projektu celostnega razvoja vasi. Svetnik NSi Janez Lipo-nik je obljubil, da bo posredoval te pobude med svoje kolege na občinski svet. Povedal je tudi, da so svetniki NSi zelo nezadovoljni z letošnjim rebalansom proračuna, saj so se v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2001 nekatere postavke popolnoma porušile in je tako proračun obrnjen na glavo ter kot tak nesprejemljiv. Na koncu se je k besedi oglasil še Alen Salihovi~, podpredsednik regije Mlade Slovenije (podmladka NSi) ter govoril o delu in projektih mladih in o sodelovanju z Novo Slovenijo. (DM) beograjski Jat in ljubljanska Ad-ria - že mesece nista sposobna dogovoriti o vzpostavitvi redne letalske zveze med Ljubljano in Beogradom oziroma med Beogradom in Ljubljano. Zdi se, da Beograjčani s tem zapletajo kot v "starih časih", ko je bila zanje Ad-ria airways simbol nekakšnega slovenskega odpadništva in samovolje. V začetku daljnih šestdesetih let je ustanovitev Adrie airways resnično dokazovala čvrsto odločnost Slovenije, da bo razbijala beograjski centralizem na vseh področjih, tudi na področju letalskega prometa, in uveljavljala svoje federalne in nacionalne pravice. Ravno s tega vidika imajo odnosi med Jatom in Adrio Airways še danes poseben simboličen pomen in tega bi se moral zavedati tudi zunanji minister. Sicer pa se bo morala naša diplomacija navaditi, da bo kvaliteto odnosov s posameznimi državami vse bolj ocenjevala tudi z vidika, kako se posamezni naši državni partnerji kažejo, ko gre za konkretno gospodarsko sodelovanje, ne zgolj za nekakšne verbalne deklaracije. kaj misli vlada Vlada bi se vsekakor morala zamisliti ob izjavah in očitkih, ki jih poslušamo te dni v zvezi z nameravano prodajo 34-odstotnega lastniškega deleža v Novi Ljubljanski banki: "Ta čas ni prav nobene potrebe, da bi država komu od treh tujih investitorjev (treh tujih bank - op.p.) dala možnost za nakup 34-odstotnega deleža Nove Ljubljanske banke. Še več - tega sploh ne bi smela dopustiti, da bi ob siceršnji dokaj visoki navzočnosti tujcev v slovenskem bančnem sistemu odprodali še največjo domačo banko. To bi dolgoročno ogrozilo razvoj slovenskega gospodarstva..." (Stane Valant, direktor Nacionalne finančne družbe). Prav tako ne bi smela ostati brez vladnega mnenja trditev direktorja laške pivovarne Toneta Turnška, da je Laško želelo, da bi v Sloveniji ob aktivnem sodelovanju pivovarn iz Laškega in Ljubljane ustanovili slovenski holding pijač, ki bi vsem omogočil razvoj in prodor na tuje trge, v katerem pa nobena firma ne bi imela prevlade. Namesto takšnega slovenskega združevanja pa je ljubljanski Union začel v tujini iskati strateškega partnerja .. : "Ne gre za to, ali ima politika raje Lavriča (direktorja Pivovarne Union) ali Turnška (direktorja Pivovarne Laško). Odločiti se je namreč treba med dvema konceptoma - ali se razprodati tujcem ali ustvariti močno domačo grupacijo. Če bo obveljalo prvo, se je treba zavedati, da v letu ali dveh domače industrije pijač ne bo več, kajti potem se bomo morali tudi mi v Laškem prodati kakemu strateškemu partnerju. To ni problem niti herojsko dejanje, kajti vsakdo bi nas rad kupil in iz nas molzel denar," je dejal Tone Turnšek, direktor Pivovarne Laško. Jak Koprive Mtadmtmi KIDRIČEVO / J. PLETER[EK - PRVI KANDIDAT ZA ZUPANA Na nedavni letni konferenci občinskega odbora stranke Nova Slovenija Kidričevo v petek, 26. oktobra, so zaradi poteka mandata razrešili dosedanje vodstvo in izvolili nov 5-~lanski ob~inski odbor. Predsedni{ko mesto so ponovno zaupali Viktorju Cafuti in ga obenem izvolili {e za kandidata na prvem kongresu stranke, ki bo ta mesec v Roga{ki Slatini. V okviru priprav na prihodnje lokalne volitve pa so za svojega kandidata za župana ob~ine Kidri~evo soglasno potrdili Jožefa Pleterška. (-OM) MARIBOR / EUROPARKOVE JESENSKE NOVOSTI Mariborski Europark je od odprtja v dobrem letu dni obiskalo kar 5 milijonov obiskovalcev. Obiskovalci lahko od 2. novembra dalje kupujejo darilne bone, s katerimi lahko ob razli~nih priložnostih obdarujejo svoje najdražje, znance, zaposlene ... Z boni je mogo~e pla~ati blago in storitve v 64 trgovinah, butikih in lokalih v Europarku. V Europar-ku uvajajo tudi spremenjen po-slovalni ~as, tako da bo od 18. novembra odprt tudi ob nedeljah od 9. do 15. ure, ob sobotah pa od 8. do 21. ure. Jesen in zima bosta v Europar-ku v znamenju veselega dogajanja: v soboto, 10. novembra, bo martinovanje po belokranjsko z obveznim krstom mošta, 22. novembra pa se bo s prižiganjem prazni~ne razsvetlitve za~el boži~no-novoletni sejem; decembrske prireditve pa bosta med drugim zaznamovala nastopa Alfija Nipi~a in New Swing Quarteta. BENEDIKT / PRIHODNJE LETO PRVI BLOK V ob~ini Benedikt bodo pri~eli gradnjo kanalizacije v novi poslovno-obrtni coni. Dela bo izvajalo Vodnogospodarsko podjetje Ptuj. Kmalu - predvidoma že v novembru - pa naj bi pri~eli gradnjo prvega stanovanskega bloka z dvanajstimi stanovanji. Otvoritev s predajo klju~ev lastnikom prvih sedmih stanovanj naj bi bila julija prihodnje leto ob 3. prazniku ob~ine Benedikt. (ak) CERKVENJAK/ OBNAVLJAJO VODOVODNO OMREZJE V Cerkvenjaku so sredi rekonstrukcije dotrajanega vodovodnega omrežja. V Čagoni so dela že kon~ana, do konca tega meseca pa naj bi jih še v Stane-tincih in Andrencih. Dela izvaja Komunalno podjetje Ptuj. (ak) PTUJ / BRIGADIRSKE AKTIVNOSTI To soboto, 10. novembra, se bodo v gostiš~u Savaria v Ro-goznici sestali na 15. redni seji ~lani upravnega odbora ptujskega kluba brigadirjev in razpravljali o zaklju~nem poro~ilu, ocenili izvedbo projekta ob proslavi 55-letnice mladinske delovne akcije Pesnica 1946, dogovorili naj bi se o sklepni seji glavnega odbora v Dornavi 17. novembra, prisluhnili bodo poro~ilu o sodelovanju na sre~anju brigadirjev v Piranu, o poteku prostovoljne akcije, ko so pred dnevom mrtvih o~istili spomenik padlim borcem v NOB v Mostju, ter se dogovorili o pri~etku priprav na proslavo 25-letnice ptujskega kluba brigadirjev v prihodnjem letu. (-OM) PTUJ / POGOVOR Z VEDEZEVALKO KSENIJO KRAJNC Usoda meša karte in mi igramo Gospa Ksenija Krajnc se že od mladih nog ukvarja s prerokovanjem iz kart. Poklicno pa vedežuje že devet let in je v svoji karieri pomagala veliko ljudem ter doživela marsikaj zanimivega in prijetnega. Ko jo pokličete, ji zadostujeta samo ime in starost in že sledi prerokovanje. -Kako ste se začeli ukvarjati z vedeževanjem? "Mislim, da je to bilo v sedmem razredu, ko je prišla k moji mami na obisk prijateljica, ki je tudi znala vedeževati s pomočjo kart. Meni se je to zdelo zelo privlačno in sem jo prosila, naj mi razkrije pomene kart. Tako se je tudi zgodilo, a je rekla, da ne verjame, da se bom lahko naučila, kaj pomenijo vse karte. Niso minili trije dnevi in sem že poznala vse karte na pamet." -Ste bili kot najstnica kaj drugačni od svojih vrstnikov in vrstnic? "Da, bila sem zelo drugačna. Vedno sem nekako po svoje izstopala, vendar nikdar na negativen način." -Čemu bi pripisali svoj dar, da imate možnost videti tisto, česar drugi ne vidijo? "Mogoče se jasnovidnost podeduje. Že moj dedek je imel zelo velike sposobnosti glede tega." -Kako poteka vaš dan? "Ne potrebujem veliko spanja, tri do štiri ure imam čisto dovolj. Delam od osem do deset ur dnevno, včasih se zgodi, da tudi več. Ko pa zaprem vrata pisarne, vse, kar se je prej dogajalo, pustim znotraj in se popolnoma posvetim družini." -Ali se resnično da s prerokovanjem vplivati na življenje? "Vsak človek ima zapisano svojo usodo, ki se je ne da spremeniti. Jaz s kartami le prerokujem (opozarjam), ne vsiljujem svoje volje. Vse je odvisno od tega, koliko mi človek verjame in zaupa. Pomagala sem že na veliko področjih, na primer tudi glede službe." -Potemtakem lahko vi s kartami do neke mere spremenite potek življenja? "Vse je odvisno od tega, koliko mi je človek pripravljen verjeti. Vsaka karta ima svoj pomen in ne kaže natančnega poteka dogajanja, ampak samo opozarja, da se bo zgodilo to in to." PTUJ / SEDEMDESETI ODVZEM KRVI BRANKA MOHORKA Darovanje krvi -eno najplemeni-tejših dejanj Branko Mohorko iz Apač 284 je 25. oktobra na transfuzijskem oddelku ptujske bolni{nice sedemdeseti~ dal kri. Kot kurir upravnega poslopja je zaposlen v Revitalu v Kidričevem in je član velike krvodajalske družine Taluma Kidričevo, kjer je takih, ki so že dolgoletni krvodajalci, veliko. V zadnjih letih se odvzemov udeležuje vsake tri mesece. Prvič je kri daroval v vojski leta 1974. V Zemunu je prišlo do velike železniške nesreče, vojaki so bili med prvimi, ki so takrat darovali kri. Po vrnitvi domov je ostal krvodajalec. V začetku se je odvzemov udeleževal enkrat do dvakrat letno. Krvodajalca sta tudi brata Zvonko in Vlado. Mama je bila dolgo časa predsednica krajevne organizacije RK Kungota - Kidričevo. Tudi ona je bila krvodajalka. "Rad dam kri, ker vem, da bom s tem nekomu pomagal. Vsakemu zdravemu človeku bi priporočil, da postane krvodajalec. Po vsakem odvzemu se v resnici počutim kot prerojen," je ob svojem 70. odvzemu povedal Branko Mohorko, ki je bil zelo presenečen, ker smo ga ob tej priložnosti zaprosili za krajši pogovor. Povedal je, da bo kri dajal dokler bo lahko, dokler ga bo služilo zdravje. "Darovanje krvi je eno najplemenitejših dejanj vsakega človeka," je prepričan Branko Mohorko. MG Ksenijo Krojno ob gledonju v prihodnost: »Ne to, kar doživljamo, temveč nocin, koko doživljomo, tvori nošo usodo.« Bronko Mohorko je 25. oktobro sedemdesetič dol kri. Foto: Črtomir Goznik -Katera so najpogostejša vprašanja? "Zdravje, služba, denar, ljubezen." -Torej iz vsake situacije obstaja izhod? "To ne. Včasih se res ne da nič narediti. Ne, da jaz ne bi hotela, ampak se preprosto ne da. Takrat lahko človeku pomagam samo tako, da ga čimbolj moralno dvignem." -Se spominjate mogoče kakega primera, ko vam ljudje niso verjeli, pa se je zgodilo ravno to, kar ste napovedali? "Ja, teh primerov je veliko. Najbolj se spominjam primera pred nekaj leti, ko sem vedeže-vala na radiu v živo. Takrat je klicala neka gospa, katere trileten otrok je preživel zelo hudo prometno nesrečo in dobil hude poškodbe možganov. Ni mogel govoriti in hoditi. Vsi zdravniki so že dvignili roke, jaz pa sem videla, da bo ta otrok čez čas shodil in spregovoril. To se je pred kratkim tudi res zgodilo. Otrok je zdaj skoraj popolnoma normalen." -V katera obdobja lahko posegate s kartami? "S kartami lahko greš v preteklost; potem je trenutna situacija, če koga kaj zanima takoj, nato je trenutek v obdobju enega leta in pa prihodnost, ki pove, kaj koga čaka." -Bi lahko napovedali usodo države, mogoče sveta? "Bi se dalo, vendar to zahteva izredno veliko koncentracijo. Imam pa tudi nepisano pravilo: čim dlje od politike!" -Se vam je kdaj zgodilo kaj neprijetnega; so vam mogoče kdaj kaj očitali, ker ste jim napovedali tisto, česar niso hoteli slišati? "Danes smo ljudje prehitri. Nikoli si ne vzamemo časa in gledamo samo na denar. Bilo bi bolje, če bi pogledali vase. Jaz govorim samo resnico, te pa ljudje največkrat nočejo slišati. Ve- liko ljudi misli, da sta svet in življenje na njem idealna, da se tisto slabo, kar se dogaja drugim, njim ne more zgoditi. Zato mi včasih tudi kaj očitajo in mi ne verjamejo. Imela sem tudi nekaj groženj. K meni hodijo zelo različni ljudje z različnimi težavami, tudi tisti, ki so povezani s kriminalom, vendar so zame vsi enaki. Zelo rada prisluhnem in pomagam ljudem, ne glede na njihov družbeni položaj." -Ali imate mogoče sposobnost branja misli? "Da, ampak to zahteva zelo veliko koncentracijo. Da se tudi manipulirati z ljudmi. Na primer če bi si zdaj zaželela, da bi vi, ko boste šli po cesti, padli, bi se to tudi res zgodilo. Vendar jaz tega ne počnem. Prvič zato, ker nikomur ne privoščim kaj slabega, drugič pa zato, ker se vse slabe stvari vrnejo dvojno, če ne celo trojno." -Slutite mogoče, ko vam kdo prihaja na obisk ali kaj podobnega? "Da, in me je zelo težko presenetiti. Zaslutim lahko tudi, da se bo zgodilo kaj slabega. V avtu se dostikrat ustavim ob robu ceste in počakam. Zaradi tega sem se že velikokrat izognila kakšni nesreči." -Napoveste tudi smrt? "Ne. Smrti se ne napoveduje, lahko se samo opozori, napovedati pa se je ne sme. Karta tudi ne pove natančno, kako bo nekdo umrl, le opozarja na to. Spomnim se nekega primera, ko me je klicala neka ženska in me vprašala za svojega moža. Karte so mi pokazale, da bo mož v kratkem času umrl. Svetovala sem ji, da mož ne sme početi stvari, ki jih ni še nikoli. Mož je šel skakat s padalom in se je ubil." -Kaj pa kake hujše bolezni? "Da. Napovem tudi, če vidim, da človek boleha ali pa bo še zbolel za rakom. To je velikokrat zelo stresno za ljudi, vendar ne vem, zakaj bi jim prikrivala." -Kdaj se je prvič uresničila kaka taka napoved, kjer si niste pomagali s kartami? "To je bilo že v osnovni šoli. Sošolki sem, seveda iz šale, rekla, da bo zelo hitro zanosila. Seveda mi ni nihče verjel, pa tudi sama se nisem kaj preveč obremenjevala. Ni minilo dobro leto in sošolka je zanosila." -Prerokujete še kako drugače? "Včasih tudi iz kave, vendar to le v ožjem krogu znancev." -Česa nasploh ne prenesete pri ljudeh? "Ne prenesem krivice in da se dela kdo norca iz mene. Znam zelo grdo udariti nazaj." -Kako lahko pridejo ljudje z vami v kontakt? "Lahko me pokličejo na 090-4490, kjer jim takoj prerokujem, ali pa na mobitel 040-250-580 in se zmenijo za termin." Gospa Ksenija ima svojo pisarno urejeno zelo po domače: nekaj že malo starejših foteljev, pisalna miza in telefon ter kuhalnik za kavo. Tudi izgleda ne tako kot si večina ljudi, vsaj jaz, predstavlja jasnovidke: okrog glave nima zavezane nobene rute, ne manjka ji noben zob, pa tudi krogle ne uporablja. Ozren Blanuša KIDRIČEVO / VINOGRADNIK IN VINAR BOJAN LUBAJ Ko se združita znanje in umetniška žilica Bojan Lubaj iz Kidričevega je po poklicu predmetni učitelj fizike in telesne vzgoje, zaposlen v OŠ Gorišnica. Že v zgodnji mladosti se je zapisal slikarstvu, pred sedmimi leti pa se je začel ukvarjati tudi z vinogradništvom in vinarstvom. Sam pravi, da je k temu morda pripomoglo tudi okolje, v katerem dela. ^"V Gorišnici, kjer delam, je veliko vinogradnikov, vinogradniki so tudi skoraj vsi moji prijatelji in tako sem vinogradnik postal tudi sam." Vinograda ima v Repiščih v Halozah in Ljutomeru, kjer rastejo trsi laškega rizlinga, šipona, renskega rizlinga in sauvigno-na. "Tisto leto, ko sem posadil trto, sem postal tudi kletar. Sedem let je tega," je povedal Bojan Lubaj, ki je po stažu sicer mlad vinogradnik in vinar, s kvaliteto pa je ugnal že marsikaterega prekaljenega v tej dejavnosti. Da je bila odločitev za vinogradništvo in vinarstvo prava, dokazuje uspešna bera nagrad oziroma priznanj na domačih in tujih ocenjevanjih vin. Bojan Lubaj je že od začetka pridelave vina namreč želel izvedeti, kako dober vinar je. Na Vinu Ptuj je bil dvakrat šampion - v letih 2000 in 2001 s šiponom in ledenim vinom, prvak sorte pa je bil v letih 1998, 1999 in 2000 s šiponom redne trgatve ter leta 2001 z laškim rizlingom - izbor. Prvak sorte je bil letos tudi v Podgorcih z laškim rizlingom - izbor. V Gornji Radgoni je bil prvak sorte leta 1999 s šipo-nom, redna trgatev, veliko zlato medaljo je dobil lansko leto za šipon - ledeno vino, zlati medalji v letu 2001 pa je prejel za laški rizling - izbor in laški rizling - jagodni izbor. Kvaliteto njegovih vin vse bolj spoznavajo tudi na mednarodnih tekmovanjih vinarjev: na Vino forumu Ptuj je prejel srebrno medaljo za šipon - redna trgatev. Za doslej največja dosežka pa šteje drugo mesto in veliko zlato medaljo na turnirju laških rizlingov, ki je bilo pred kratkim v Kutjevu, ter 13. mesto in zlato medaljo na istem tekmovanju. "To drugo mesto je nagrada za moje dosedanje delo," poudarja Lubaj, ki ima pred seboj še kar nekaj ciljev. Če jih ne bi bilo, tudi izziva ne bi bilo več. Kot slikar je poskrbel tudi za design steklenice, za nalepko. "Nagnjenje k slikarstvu je verjetno prispevalo k temu, da dosegam takšne rezultate v vinogradništvu, ker po mojem moraš poleg znanja imeti tudi umetniški navdih," poudarja Lubaj. Dobro vino se po njegovem dela že v sami gorici, veliko pa je potrebno postoriti pozneje tudi v kleti, pa tudi nekaj sreče moraš imeti, še dodaja. "Zelo težko je namreč napovedati, da bo na primer to in to vino letos dobre kvalitete. Če pa se združijo znanje, trdo delo, lepo vreme in sreča, uspeh ne more izostati." Lubaj pravi, da so Slovenci dobri vinogradniki in vinarji, to dokazujejo tudi mednarodna ocenjevanja vin. Pravo vrednost tej panogi doma in v svetu pa bo prinesla šele prihodnost, je prepričan. MG —ÇKjîadioptih^- JEIIEt: _ Družba za časopisno in radOsko dejavnost RADIOTEDNilÇ d.o.o., líADiO-TEDNiK p.p. 95, Rai^ 6,2250 Ptii tgl.= 0^749-34-10, 0^49^4-37, faks: 08/74934^, elektronsKa poŠta: nBblralnll(@rBdlotednll(.si, spletne strani: rittp://vvsww.radlotednllcsi Vinogrodnik in vinor Bojon Luboj. Foto: Črtomir Goznik FINSKA / OBISK SLOVENSKE UCITELJICE V FINSKI OSNOVNI SOLI Sen za uHtelje OŠ Mladika Ptuj že drugo leto sodeluje v projektu CO-MENIUS, v katerega je vklju~ena po ena osnovna {ola iz osmih evropskih držav: Nem~ije, Španije, Finske, Italije, Madžarske, Estonije, Poljske in Slovenije. Ciljev (ki so bili v Tedniku že predstavljeni) je seveda ve~, eden izmed njih je tudi izmenjava u~iteljev med {olami. Ta sre~a je bila v ~asu od 29. septembra do 6. oktobra dodeljena meni. MOI SUOMI!* Moja pot proti Finski se je začela v zgodnjih jutranjih urah in je trajala ves dan, saj je bilo treba zamenjati kar tri letala, preden sem ob pol sedmih prispela na letali{če v Kuopiu, ki je bil cilj mojega potovanja. Son~no vreme mi je celo uro omogočalo prekrasen pogled na jezera in obsežne gozdove prostrane Finske, dežele (šestdeset)tisočerih jezer, ki je približno 17-krat večja od Slovenije. Dežele, katere standard je neprimerljivo višji od našega in se seveda odraža v načinu življenja, še bolj pa v načinu razmišljanja. Kar predstavljam si, kako nepremostljiva ovira bi bila za številne Slovence (ki vendarle uživajo visok ali celo zelo visok standard) živeti in razmišljati tako preprosto, kot to počno Finci — visokemu standardu navkljub. Eno je potovati z agencijo in si ogledovati turistične zanimivosti, drugo pa resnično doživeti utrip življenja v družini, šoli, mestu ... Povsod tako umirjeno, kulturno, preprosto. KAJ OMOGOČAJO VISOKI DAVKI Eden izmed odgovorov je: brezplačno šolo. udobnih sedežnih garniturah, se oskrbijo s pijačo in si pripravijo hrano v priročni kuhinji, se od-počijejo od (v primerjavi z na{i-mi) dokaj nenapornih učencev, ki jim niti na misel ne pride, da bi potrkali na vrata zbornice, kaj {ele, da bi vstopili vanjo. Sploh je tam vse zelo enostavno: ura traja 45 minut, vsak odmor pa 15 minut. Pouk se začne ob 8. uri in se konča najkasneje ob 14.45. Med odmorom ne sme noben učenec ostati v {ol-ski zgradbi, vsi morajo oditi na dvori{če, kjer sta vedno dežurna dva učitelja. V {oli Rajala, katere gostja sem bila, je 540 učencev v razredih od prvega do {estega. Učencem ponuja poleg "klasičnih" razredov {e glasbeni, angle{ki in {por-tni razred. V angle{ki razred se lahko vpi{ejo le tisti učenci, ki so obiskovali že angle{ki vrtec, v {portnega seveda vsi, ki so nadarjeni za {port, za glasbeni razred pa je treba "prestati" testiranje iz petja in ritma. In ravno slednji je za star{e in učence mesta Kuopio, ki ima 35 osnovnih {ol, najprivlačnej{i, saj je Rajala edina {ola, ki ga ponuja, in to že 16 let. Sama sem najbolje spoznala ravno ta razred (letos 5.), saj sem živela pri družini učitelja glasbe, ki je nad glasbo Za učence, ki imajo kakršnekoli težave, je na razpolago se en učitelj Šolo, v kateri dobijo vsi učenci brezplačno učbenike, delovne zvezke, zvezke, svinčnike, barvice, radirke, {ilčke, geometrijsko orodje, {karje ... skratka vse, kar potrebujejo za delo v {oli in s {olo povezanim delom doma. Ko je zvezek poln, si učenec v učilnici, kjer je vse nastavljeno na vsem dostopnih policah, sredi ure vzame novega in nadaljuje delo. Da materiala, s katerim so več kot odlično preskrbljeni učitelji, niti ne omenjam! Zbornica je prostor, v katerem se lahko učitelji sprostijo na tako navdu{en, da poleg 30-urne tedenske obveze igra kitaro in saksofon {e v {estih ansamblih. Glasbeni razred ima poleg pevskega zbora {e svoj ansambel ({e en pevski zbor in {e en ansambel sta "na razpolago" ostalim učencem {ole), star{i učencev glasbenega razreda pa so dolžni poskrbeti za organizacijo koncertov, na katerih si člani ansambla in zbora prislužijo denar za potovanje ob koncu {olskega leta. Lani so bili na Palmi de Mallorci, letos gredo na Irsko, drugo leto pa v Ameriko. Da igrajo z du{o, sem ugotovila ta- koj, ko sem jih prosila, naj zaigrajo eno zame, potem pa kar niso in niso mogli nehati igrati — jaz pa ne poslušati. Zvoki glasbe Glena Millerja so nas vse popolnoma prevzeli. In z veseljem so se naučili tudi na{o Mi se 'mamo radi. Velik vtis so naredile name tudi učilnice. Pohištvo v njih je vsake u~ilnice je lu~ka, ki nam glede na to, ali je prižgana ali ne, daje vedeti, ali je učilnica zasedena. In ... bolje, da ne naštevam dalje. PREHRANA? POSEBNO POGLAVJE! Malice otroci v finskih šolah ne dobijo, imajo pa vsi brezplačno kosilo. Tako se po 11. uri vsakih 20 do 25 minut (kar med učnimi urami) po določenem urniku podajo po trije razredi učencev na kosilo, seveda Lahko se je smejati ob taki zalogi materiala za učitelje! staro toliko kot {olska zgradba — 25 let. Za na{e pojme staro, za njihove niti ne tako (tako v {oli kot doma znajo ceniti vse, kar bi mi že zdavnaj odpeljali na odpad!), a jih to sploh ne skrbi. Vsaka učilnica ima namreč najmanj en računalnik, televizijo z videom, da grafoskopa, CD-playerja in kasetofona niti ne omenjam, če učitelj želi, ima v razredu tudi pianino ali sin-tetizator, z zemljevidi Finske, Skandinavije, Evrope in sveta, ki jih lahko kadarkoli potegnejo izpod stropa, pa so opremljene prav vse učilnice od 1. do 6. razreda. Posebej so me navdu{ile učilnice za tehnični pouk. V okviru teh je ena učilnica opremljena s statvami, druga s stroji za delo z lesom, tretja s stroji za delo s kovinami, četrta pa z dvanjstimi {ivalnimi stroji in posebej urejenim prostorom za likanje. Na {oli s (po na{ih merilih) predmetno stopnjo imajo učitelji likovne vzgoje posebno učilnico za risanje, posebno za keramiko, posebno za grafike, posebno za teorijo o fotografiranju s pripadajočo temnico ... Nad vrati {ele po tem, ko si v razredu vsi umijejo roke in se v vrsti, predvsem pa brez divjanja, kričanja in prerivanja pojavijo v jedilnici. Tam je {ele kaj videti! Vsak učenec si vzame pladenj, pribor, papirnati prtiček in krožnik, na katerega si naloži toliko hrane, kolikor hoče — a mora vse pojesti. Od glavnega pulta se podajo k solatnemu baru, kjer sta vedno na razpolago vsaj dve vrsti solate z dvema vrstama prelivov. Tam lahko vsak vzame tudi kruh, obvezno črn ali polnozr-nat, in nihče ne vzame več kot dva kosa, ki sta seveda precej ta-nj{a in "manj{ega formata" kot pri nas. Zraven sodi tudi zavitek masla. Tudi za napitek je odlično poskrbljeno: izbirajo lahko med vodo, mlekom brez ma{-čob ali mlekom z malo ma{čob. Sama sem odhajala na kosilo med 12. in 13. uro, ko je pojedla kosilo že približno polovica učencev, in vsak dan znova doživela nenavadno presenečenje: ostankov ni bilo nikoli več kot za en krožnik! Odnos finskih otrok do vsega, kar dobijo brezplačno, me je popolnoma prevzel. Člani orkestra glasbenega razreda so ponosni na svoje "glasbeno znanje" Da vam bo še naprej toplo pri srcu ... KAJENJE (V ŠOLI)? TO PA NE! Kampanje proti kajenju so na Finskem tako močne in uspe{ne, da je pred nedavnim izvedena raziskava pokazala naslednje: - med fanti so le redki tisti, ki kadijo, ker je vedno več takih, ki jih zanima {port (za ne{teto vrst {porta so v Kuopiu res fantastični pogoji); - 50% deklet med 15. in 20. letom starosti sicer kadi, a se po 20. letu stopnja osve{čenosti tudi na tem področju strmo dviguje. Kar se tiče kajenja v {oli, je treba povedati, da kaditi niti slučajno ni dovoljeno ne samo v {olski stavbi, ampak tudi na celotnem {olskem ozemlju ne. Tako se dogaja, da en meter za mejo {olske parcele stojijo tisti redki učenci 7., 8. in 9. razreda (ti so v drugih zgradbah), ki kadijo, učitelji, ki jim je to predaleč, pa pote{ijo tovrstno potrebo kar v svojem avtomobilu na {ol-skem parkiri{ču. Če jih kdo vidi, ni nič takega, le zdravja ne sme- Naj kot zanimivost omenim {e to, da je župnik takoj, ko sem mu povedala, da prihajam iz Slovenije, rekel: "A, mar{al Tito!" Gostov so seveda vsi vajeni, zato je zanje komunikacija z njimi nekaj čisto vsakdanjega. Drugo-{olcev, ki sem jih spremljala na učnem sprehodu do tržnice in kina, sploh ni motilo, da ne razumem finsko (oni pa ne angle{-ko), in tako so mi celo pot veselo razlagali vse mogoče stvari, mi razkazovali zgradbe in drevesa ter me kar naprej klicali po imenu, ki se jim je zdelo zelo zanimivo. Za prijazno sodelovanje so mi podarili lep kamen, ki so ga na{li na poti skozi park. Seveda sem ga morala kar tam spraviti v torbo, da mi ne bi slučajno "padel nazaj na tla". HEIPPA SUOMI!** Kako kratkih je lahko osem dni, čeprav si daleč proč od doma in od ljudi, ki jih ima{ tako rad! Če so tako pravljični, kot je bilo mojih osem, res ni težko. Šlo bi {e veliko dlje. Res je mačji ka{elj privaditi se bolj zdravemu načinu življenja, ki V vsaki učilnici je tudi stol za oddih. (In vsi so nepoškodovani.) jo ogrožati nikomur drugemu! V {oli Rajala že dve leti ne kadi noben delavec {ole. OBISK TUJCEV NA ŠOLI? NIČ NENAVADNEGA! V ponedeljek, prvi dan mojega obiska na {oli, so se morali po ravnateljevem obvestilu po zvočniku vsi učenci in učitelji ob 10. uri (torej ne med odmorom, ampak v začetku 3. ure pouka) zbrati na "{olskem zboru" v telovadnici. Res je nekaj nenavadnega, če vidi{ 540 učencev mirno v vrstah priti v tako velik prostor, kjer ima vsak razred svoje mesto, na katerem se v vrsti posedejo na tla, mirno poslu-{ajo predstavitev gosta, vpra{ajo, če jih kaj zanima, nato pa mirno vstanejo, tiho počakajo, da bodo na vrsti za odhod iz telovadnice (ki ima {tiri izhode na hodnike z učilnicami). Da to ni "zrežirano" samo za enkrat, sem ugotovila v sredo, ko je {olo obiskal župnik iz Šrilan-ke, ko se je vsa zadeva ponovila. vključuje ogromno pe{ačenja in kolesarjenja, bolj zdravi hrani, odprtosti ljudi za komunikacijo, da vsakodnevnega potenja v savni (in kopanja v mrzlem jezeru), tečaja {portnega plezanja in obiska mesta Nurmes in vasice Bomba niti ne omenjam. Potem pa: počil je lonec in pravljice je bilo konec. Že na Brniku, kjer me je sicer {e vedno čakal avto, a me je pustil na cedilu, {e preden sva utegnila zapustiti letali{ko parkiri{če. Očitno mu je bil Brnik v{eč, pa je hotel ostati tam {e nekaj naslednjih dni. Svojo pravljico si je podalj{al kar sam, meni pa so jo prijatelji s Finske, ki so me tja povabili spet pozimi, ko me (kot so sami rekli) že kar vidijo, kako bom savno kombinirala s plavanjem v vodi zaledenelega jezera, ki obdaja Kuopio. Komaj čakam! *Moi Suomi! - Zdravo, Finska! **Heippa Suomi! - Adijo, Finska! Mojca Poljanšek ...in vas ne bo zeblo v noge. EKSTRA LAHKO KURILNO OLJE Naročila 24 ur na brezplačni telefonsici številici . 080 22 66 PETROL d.d., Ljubljana, Dunajska cesta 50, 1527 Ljubljana 8. -14. novembra 2001 RADIO PTUJ 89,8 • 98,2 • 104,3 FM Četrtek, 8. november SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi # 8.30 Mostovi 9.00 Male sive celice, kviz 9.50 Zgodbe iz školjke 10.25 Risanka 10.30 Avstralska kronika, poljudnoznanstvena serija # 11.20 Obiskali smo..., dokumentarna serija 11.50 Prezrta okolja, 3/5 12.20 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih TV Maribor 13.00 Poro~ila # 13.10 Pihalni kvintet Slowind - L. Van Beethoven: Septet v S-duru, op. 20 13.55 Ve~erni gost: Prof. Dr. Peter Zimmermann # 14.45 Mario, nedeljski ve~er v živo # 16.30 Poro~ila # 16.45 Ribja zgodba, kratki igrani film za otroke 17.00 Na liniji, oddaja za mlade 17.45 Resni~na resni~nost 18.20 Dosežki 18.40 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 Dnevnik # 20.00 Tednik 21.00 Prvi in drugi 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi # 22.50 (Ne)znani oder 23.20 Resni~na resni~nost, ponovitev 23.55 Dosežki, ponovitev SLOVENIJA 2 15.00 Vldeospotnlce 15.35 Borzni zlom 1929, dokumentarna oddaja 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 113. Epizoda 17.00 Sylvia, nanizanka, 8/15 18.00 Spogledljivi Joe, britanski film, 1997 Režija: Dan Zeff Igrajo: Geraldine Somerville, James Purefoy, Tom Wilkinson in drugi. Joe in Olivia sta mlada zaljubljenca, ki naj bi se kmalu poro~ila. Ampak Joe pred oltarjem zaman ~aka na Olivio. Rahlo zmedeno dekle se odlo~i druga~e prav na poro~ni dan. Spet se sre~ata ~ez deset let pred istim oltarjem, le da sta tokrat pri~i najboljšima prijateljema. Joe je zdaj starejši, pametnejši in nevarno o~arljiv. A glej ga zlomka, poro~en je s špansko manekenko Mariano. Olivia kar ne more odvrniti o~i od njega in zapade v hudo depresijo. Kot vse kaže, pa tudi Joe ni ~isto ravnodušen. Je pred njima še ena, definitivno zadnja priložnost? 19.20 Videospotnice 20.00 Evroliga v košarki: Kinder - Union Olimpija, prenos 22.20 Kam gredo divje svinje, nadaljevanka, 8/10 23.20 Poseben pogled: Živali, ameriški film 1.00 Akcija!, nanizanka, 3/14 1.50 Videospotnice, ponovitev POP TV 9.00 Oprah show, ponovitev 10.00 Vsiljivka, ponovitev 16. dela 10.55 Črni biser, ponovitev 158. dela 11.50 Prepovedana strast, ponovitev 28. dela 13.10 Lepo je biti milijonar, ponovitev 14.05 Zakon v Los Angelesu, 127. del nanizanke 15.30 Oprah show, pogovorna oddaja 16.25 Prepovedana strast, 29. del nadaljevanke 17.20 Črni biser, 159. del nadaljevanke 18.15 Vsiljivka, 17. del nadaljevanke 19.15 24 ur 20.00 Popolni ~etrtki: Raztresena Ally, 10. del nanizanke 20.55 Prijatelji, 10. del nanizanke 21.30 Seks v mestu, 10. del nanizanke 22.00 Zahodno krilo, 10. del nanizanke 22.50 Udarci pravice, 4. del nanizanke 23.40 M.A.S.H., 41. del humor. nanizanke 0.10 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 Ekstra magazin, ponovitev 9.15 Ricki Lake, ponovitev oddaje 10.10 Show Jerryja Springerja, ponovitev 11.30 Begunec, ponovitev 10. dela 12.30 Obala ljubezni, 163. del nadaljevanke 13.25 Mladi in nemirni, 29. del nadaljevanke 14.45 Dvakrat v življenju, 8. del nanizanke 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.35 Zvezdne steze: Nova generacija, 9. del nanizanke 17.30 Princ z Bel Aira, 14. del humor. nanizanke 18.00 Meteor, vreme 18.05 Cosby, 23. del humor. nanizanke 18.30 Varuška, 23. del humor. nanizanke 19.00 Ekstra magazin 19.17 Meteor, vreme 19.20 Show Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.10 Columbo: Sivi metulj, ameriški film 21.50 Will in Grace, 4. del humor. nanizanke 22.20 Tretji kamen od sonca (IV.), 1. del humor. nanizanke 22.50 Noro zaljubljena, 18. del humor. nanizanke 23.20 Ekstra magazin, ponovitev 23.40 Dannyjeve zvezde, ponovitev TROJKA 6.00 Videostrani 7.30 Wai Lana joga 8.00 Iz doma~e skrinje, ponovitev 9.45 Družinska TV prodaja 11.00 Obljubljena dežela, drama 13.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Videostrani 15.15 Naš vrt 15.45 Vera in ~as 16.30 Iz doma~e skrinje 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 20.00 Policist s petelinjega vrha, 2. del serije 21.00 Bog je umrl zaman, komedija, 1969 23.00 TV razglednica 23.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 0.15 Wai Lana joga 0.45 Videostrani HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, dokum. Serija. 10.00 Novice. 10.05 Raziskovalci vesolja. 10.50 Kviz. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.40 Ti si moja usoda, serija. 13.25 Knjiga o džungli 2, am. film. 15.00 Novice. 15.05 Poizve-dovalec, pz. serija. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Alpe-Donava-Jadran. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.10 Izbrisani prostor, magazin. 21.05 Željka Ogresta z gosti. 22.10 Poslovni klub. 22.45 Odmevi dneva. 23.05 Šport danes. 00.20 Indijski nokturno, fr. film. 2.05 Sodnica Amy, serija. 2.50 Svet mode. 3.15 Na zdravje!, humor. serija. 3.40 Od prijema do sojenja, dokum. serija. 4.00 Transfer. 4.45 Film. 6.15 Glasbeni program. HTV 2 10.15 Jack in Jill 2., serija. 11.00 Nikita 3., serija. 11.45 Govorimo o zdravju. 12.15 Trenutek spoznanstva. 12.45 Južnjaki so najboljši ljubimci, dokumentarna oddaja. 13.15 TV intervju. 14.05 Euromagazin. 14.35 Pol ure kulture. 15.10 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Nana, serija. 16.40 Hugo, TV igrica. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sre~e. 19.05 Na zdravje!, humor. serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, dokum. serija- 20.10 Sodnica Amy, serija. 21.00 Polni krog. 21.20 Film. 23.00 Seinfeld, humor. serija. 23.25 Samotni izme~ki, serija. 00.10 Na meji mogo~ega 4., serija. 00.55 Novice. HTV 3 18.30 Hrvaški avto magazin. 19.00 Hrvaški moto magazin. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Košarka: Euroliga: Zadar - CSKA, prenos. 22.10 Hit-depo. 00.10 Glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.45 Čarobni šolski avtobus, risana serija, otroški program. 8.05 Caroline v mestu, serija. 8.25 Sabrina, serija. 8.50 Čarovnica, serija. 9.30 Beverly Hills 90210, serija. 10.15 Samo stran, komedija 2000. 11.45 Confetti tivi. 13.20 Grad ugank, kviz. 14.05 Triple Z, risana serija. 14.30 Papyrus, risana serija. 14.55 Mladi Herkul, serija. 15.20 Princ z Bel-Aira, serija. 15.45 Beverly Hills 90201, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija, 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Komisar Rex, serija. 21.10 Alarm za kobro 11, serija. 22.05 KaisermBuBhlen Blues, serija. 22.55 De Luca, show. 23.25 Umetnine. 2.05 Mister Univerzum, drama, 1976. 3.45 Dolgo slovo, kriminalka, 1973. AVSTRIJA 2 6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Ujetnik Zende, pustolovski film, 1952. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Milijonsko kolo. 12.30 Dežela in ljudje, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Goprski zdravnik, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15^.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum: Cesarjev diamant, dokumentarec. 21.05 Vera, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.^30 Euroaustria, magazin. 23.00 Primer za dva, krimi serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Veronikine skrivnosti, serija. 0.55 Zlata dekleta, serija. 1.20 Univerzum: Cesarjev diamant, dokumentarec. 2.05 Pogledi s strani. 2.10 TV kuhinja. 2.35 Milijonsko kolo. 3.00 Dežela in ljudje, magazin. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje doma. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Dva pri Kallwassovi. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Star Trek - Naslednje stoletje. 17.00 Kviz. 17.30 Regionalne reportaže. 18.00 Bolnišnica Lichtenberg, doku. serija. 18.30 Poro~ila. 19.00 V bliskavici, bulev. magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Victor, angel varuh, fantazijska serija. 21.15 Za vsak primer Stefanie, serija. 22.15 Alphateam. 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 No~. 0.35 Frasier. 1.05 The Making Of - novo v filmskih studijih. 1.35 Kviz. 2.05 Nakupovanje doma. 3.00 Star Trek -Naslednje stoletje. RTL 6.30 Dobro jutro Nem~ija. 7.00 Med nami. 7.30 Dobri ~asi, slabi ~asi. 8.05 RTL trgovina. 9.00 To~no ob devetih. 9.30 Moja poroka. 10.00 Dr. Stefan Frank, serija. 11.00 Družinski dvoboj. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 To~no opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti. 16.00 Mladinsko sodi-š~e. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami. 18.00 Dober ve~er RTL. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poro~ila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri ~asi, slabi ~asi. 20.15 Alarm za Kobro 11, serijska kriminalka, sedem novih nadaljevanj, 2000. 21.15 Balko, krimi serija. 22.15 Straža, policijska serija. 23.10 Geslo: Eternity - Nevarnost iz vesolja, fant. serija, 1999. 0.00 Polno~ni žurnal. 0.30 Susan. 1.00 Veronica, serija. 1.30 Mož v sebi. 2.00 Oliver Geissen Show. Petek, 9. november SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi # 8.30 Duhovni utrip 8.50 Risanka 9.00 Kljuk~eve dogodivš~ine, Kljukec kot igralec, igrica 9.20 Fra~ji dol, lutkovna nanizanka, 4/23 9.45 Ribja zgodba, kratki film za otroke 10.00 Na liniji, oddaja za mlade 10.35 Resni~na resni~nost 11.10 Dosežki 11.30 Slovenski magazin 12.00 Dr. Quinnova, nanizanka 13.00 Poro~ila # 13.10 Mladi virtuozi 13.45 Čari za~imb: Pašta z ope~enimi paradižniki, 2/20 14.15 Prvi in drugi 14.35 Osmi dan 15.05 Vsakdanjik in praznik 15.55 Mostovi 16.30 Poro~ila # 16.45 Rde~i grafit: Delno do pretežno še kar 17.10 Iz popotne torbe, 6. oddaja: Štiri žabe 17.30 Oddaja za otroke 17.55 Slovenski pesniki in pisatelji: Biblija - knjiga vseh knjig 18.10 Živa zemlja 18.40 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 Dnevnik # 20.00 Vrti~karji: Full keša, nadaljevanka # 20.40 Deteljica 20.50 Pod žgo~im soncem, nadaljevanka, 6/6 22.00 Odmevi # 22.50 Polno~ni klub 0.00 Slovenski pesniki in pisatelji: Biblija, ponovitev 0.15 Živa zemlja, ponovitev SLOVENIJA 2 15.00 Videospotnice 15.35 Stoletje odkritij, dokumentarna nanizanka, 3/10 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 114. epizoda 1 7.00 Sylvia, nanizanka, 9/15 18.00 Družina na begu, avstralsko-britanski film 19.40 Videospotnice 20.05 Sloves, angleška dokumentarna serija, 7/11 20.55 Bliš~ in beda kurtizan, nadaljevanka, 4/9 21.55 Oblast, nemški film, 1998 Režija: Miguel Alexandre Igrajo: Peter Sattmann, Katja Riemann, Louisa Herfert, Dietmar Schoenherr in drugi. Peter je vodilni kandidat za položaj deželnega ministrskega predsednika na volitvah, ki so tik pred vrati. Na poti na naslednje prizoriš~e volilne kampanje ga ugrabijo neznanci. Ko Richard, Petrov mentor in visok predstavnik stranke, neuspešno posreduje pri ugrabiteljih, se Petrova žena Franziska sama loti njegovega reševanja. Ho~e Richard sabotirati operacijo in bi njenega moža spravil pod rušo... 23.30 S srcem pod krinko, nadaljevanka, 5/6 0.20 Big Band RTVS in Lee Harper 1.00 Videospotnice, ponovitev POP TV 9.00 Oprah show, ponovitev 10.00 Vsiljivka, ponovitev 17. dela 10.55 Črni biser, ponovitev 159. dela 11.50 Prepovedana strast, ponovitev 29. dela 12.40 Lepo je biti milijonar, ponovitev 14.10 Zakon v Los Angelesu, 128. del nanizanke 15.30 Oprah show, pogovorna oddaja 16.25 Prepovedana strast, 30. del nadaljevanke 17.20 Črni biser, 160. del nadaljevanke 18.15 Vsiljivka, 18. del nadaljevanke 19.15 24 ur 20.00 Miss sveta 2001 - predstavitev kandidatk 21.30 Privid zlo~ina, 2. del nanizanke 22.30 Udarci pravice, 5. del nanizanke 23.20 M.A.S.H., 42. del humor. nanizanke 23.50 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 Ekstra magazin, ponovitev 9.15 Ricki Lake, ponovitev 10.10 Show Jerryja Springerja, ponovitev 11.30 Pop'n'Roll, ponovitev 12.30 Obala ljubezni, 164. del nadaljevanke 13.25 Mladi in nemirni, 30. del nadaljevanke 14.45 Dvakrat v življenju, 9. del nanizanke 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.35 Zvezdne steze: Nova generacija, 10. del nanizanke 17.30 Princ z Bel Aira, 15. del humor. nanizanke 18.00 Meteor, vreme 18.05 Cosby, 24. del humor. nanizanke 18.30 Varuška, 24. del humor. nanizanke 19.00 Ekstra magazin 19.17 Meteor, vreme 19.20 Show Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.10 Horor: Čarovnice, 10. del nanizanke 21.00 Izganjalka vampirjev, 10. del nanizanke 21.50 No~ živih mrtvecev, ameriški film 23.20 Ekstra magazin, ponovitev 23.40 Pop'n'Roll, ponovitev TROJKA 6.00 Videostrani 7.30 Wai Lana joga 8.00 Iz doma~e skrinje, ponovitev 9.45 Družinska TV prodaja 11.00 Bog je umrl zaman, film 13.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Videostrani 15.15 Automobille, ponovitev 15.45 Reporter X 16.15 Družinska TV prodaja 16.30 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 20.00 Raketa pod kozolcem, zabavnoglasbena oddaja 21.30 Santa Fe, drama 1997 23.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 0.15 Wai Lana joga 0.45 Videostrani HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, dokum. serija. 10.00 Novice. 10.05 Kontakt-program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.40 Ti si moja usoda, serija. 13.25 Kra-ljevi~ in bera~, am. film. 15.00 Novice. 15.05 Francoski jezik: On y va (6.). 15.20 Kraljestvo divjine. 15.45 U~itelji hrvaških u~iteljev. 16.15 Televizija o televiziji. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Znanstveno-izobraževalna oddaja. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.10 Za srce in dušo, glasbena oddaja. 21.00 Eye of the Needle, angl. film. 22.55 Odmevi dneva. 23.15 Šport danes. 23.25 Darkman 2, am. film. 1.00 The Mating Game, grški film. 2.30 Begunec, serija. 3.15 Od prijema do sojenja, dokum. serija. 3.35 Dokumentarni film. 4.35 Kraljevi~ in bera~, am. film. 6.05 Pravi ~as. HTV 2 9.55 Poslovni klub. 10.25 Sodnica Amy, serija. 11.10 Hit-depo. 13.10 Izbrisani prostor, magazin. 14.00 Željka Ogresta z gosti. 15.00 Otroški program. 16.00 Novice. 16.05 Serija. 16.40 Hugo, TV igrica. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sre~e. 19.05 Zakonske vode, humor. serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, dokum. serija. 20.10 Begunec, serija. 21.00 Polni krog. 21.20 Mese~ina. 22.05 Svet zabave. 22.40 Cafe Cinema. 23.20 Novice. 23.25 Pravi ~as. HTV 3 19.20 Glasbeni program. 20.00 Zagreb: »Zlata pirueta«, prenos. 21.15 Show Michaela Richardsa. 21.45 Veronikine skrivnosti III., humor. serija. 22.10_ Na zdravje!, humor. serija. 22.35 Maggie, humor. serija. 22.55 Čas je za jazz. 23.55 Glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.45 Čarobni šolski avtobus, risana serija, otroški program. 8.05 Caroline v mestu, serija. 8.25 Sabina, serija. 8.50 Čarovnice, serija. 9.30 Beverly Hills 90210, serija. 10.15 Robin Hood, serija. 10.55 Alarm za Kobro 11, serija. 11.45 Confetti tivi. 13.25 Confetti tivi. 13.55 Triple Z, risana serija. 14.30 Papyrus, risana serija. 14.55 Mladi Herkul, serija. 15.20 Princ z Bel-Aira, serija. 15.45 Beverly Hills 90210, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Prijatelji, serija. 19.00 Will in Grace, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Show za milijone, kviz. 21.10 Indiana Jones in tempelj smrti, pustolovski, 1984. 23.05 Viverovo pismo, akcijski, 1998. 0.35 Angel poželenja, triler, 1994. 2.05 NFL Blast, ameriški nogomet. 2.35 Viverovo pismo, akcijski film, 1998. 4.05 Faust, krimi serija. AVSTRIJA 2 6.05 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Ni nujno, da je vedno kaviar, komedija, 1961. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Nabrano v Avstriji. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Gosrki zdravnik, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15_ Siska, krimi serija. 21.20 Juriš na Gloc-kner, reportaža. 22.10 Čas v sliki. 22.35 Modern times, magazin. 23.00 Akti XY-nerešeno, policija prosi za pomo~. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Akti XY-nerešeno, odmevi gledalcev. 0.40 Nogomet, avstrijska liga, posnetek. 1.00 Veronikine skrivnosti, serija. 1.20 Zlata dekleta, serija. 1.45 Pogledi s strani. 1.50 Juriš na Glockner, reportaža. 2.35 Modern times, magazin. 3.00 TV kuhinja. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje doma. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt, pogovor. 14.00 Dvojica pri Kallwassovih. 15.00 Sodnica Barbara Salesch, sodni show. 16.00 Star Trek -naslednje stoletje. 17.00 Kviz. 17.30 Magazin. 18.00 Bolnišnica Lichtenberg, doku. serija. 18.30 Poro~ila. 19.00 V bliskavici. 19.40 Kviz. 20.15 Eddie, športna komedija, 1996. 22.20 Kaj zijaš?, zabavni show. 22.50 Banzai, serijska komedija. 23.20 Harald Schmidt Show. 0.20 Poro~ila. 0.40 Frasier, serija. 1.10 Star Trek - Naslednje stoletje. 2.00 Nakupovanje doma. RTL 6.30 Dobro jutro Nem~ija. 7.00 Med nami. 7.30 Dobri ~asi, slabi ~asi. 8.05 RTL trgovina. 9.00 To~no ob devetih. 9.30 Moja poroka. 10.00 Dr. Stefan Frank, serija. 11.00 Družinski dvoboj. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 To~no opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.0 Najslabši leti!, kviz show. 16.00 Mladinsko sodiš~e, sodnica Ruth Herz. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami. 18.00 Dober ve~er RTL. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poro~ila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri ~asi, slabi ~asi. 20.15 Kdo bo milijonar? 21.15 Moje življenje in jaz, serija, 2001. 21.45 Ritin svet, serija. 22.15 7 dni - 7 glav. 23.15 Petkova no~. 0.00 Polno~ni žurnal. 0.30 Susan. 1.00 Veronica. 1.30 Mož v sebi. 1.55 Moje življenje in jaz. 2.25 Ritin svet. video-foto-avdio-katv studio Silvo LEŠNIK s.p., p.e. Nikova ul. 9, 2230 LENART Beta SF> DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta. tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net ■ Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd. ■ Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov. ■ Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov. ■ Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video. Sobota, 10. november SLOVENIJA 1 8.00 8.30 9.05 9.30 9.45 9.55 10.50 12.00 13.00 13.10 14.10 14.40 16.30 16.45 17.15 17.45 18.10 18.15 18.40 19.00 19.05 19.30 20.00 20.35 Odmevi # Zgodbe iz školjke Gulimišek, 3. oddaja Radovedni Taček: Srce Risanka Male sive celice, kviz Kino Kekec: Zima v vrbah, angleški risani film, 2. del Tednik, ponovitev # Poročila # Mostovi, ponovitev Pod Piramido, oddaja TV Maribor Pot v Meko, ponovitev filma Poročila # Mož, ki je sadil drevesa, risani film Trnovo robidovje: Pomladna zgodba, 1/8 Na vrtu, oddaja TV Maribor Ozare Starodavni vojščaki, dokumentarna serija, 8/8 # Risanka Danes # Utrip Dnevnik # Vrtičkarji: Fotopornoroman, nadaljevanka # Maturantski ples, ameriški film, 1986 Režija: Howard Deutch Igrajo: Molly Ringwald, Harry Dean Stunton, Jon Cryer, Annie Potts, James Spader, Andrew McCarthy, Jim Haynie in drugi. Gre za prikupno romantično komedjo o gimnazijcih, ki po svoje doživljajo ljubezen. Junakinja je dekle Andie, ne preveč privlačna, ki neprestano pohajkuje s svojima prijateljema Iono in Duckijem. Slednji je vanjo že dolgo tudi zaljubljen, a ga Andy ne vzame resno. Vse pa se zanjo spremeni, ko v šoli sreča Blanea, atraktivnega, a tudi enega najbogatejših fantov. 22.15 Obiskali smo..., dokumentarna serija, 9/17 22.45 Poročila # 23.20 Sopranovi, nadaljevanka, 9/13 0.20 Renesansa, dokumentarna serija, 6/6 1.20 Starodavni vojščaki, ponovitev SLOVENIJA 2 9.20 VIdeospotnIce 9.40 Raymonda Imajo vsI radI, nanizanka, 8. epizoda 10.05 Murphy Brown, nanizanka, 20/24 10.30 Štafeta mladosti 11.25 Alfi Nlplč in muzikanti Evrope, oddaja TV MB, 1. del 13.00 Politični lemenat, 40 let Fakultete za družbene vede 13.40 SP v show plesih - revija prvakov, posnetek iz Ljubljane 15.25 Ljubezen in druge katastrofe, 1. in 2. del nadaljevanke 18.30 Nogomet - SP 2002: Slovenija - Romunija, prenos 21.30 Praksa, ameriška, 57. epizoda 22.15 Sobotna no~ 0.15 Videospotnice POP TV 8.30 9.00 9.30 10.00 10.30 11.00 11.30 12.00 13.00 13.45 14.40 15.30 16.00 17.30 19.15 20.00 21.10 Slon~ek Benjamin, risana serija Princesa Sissi, risana serija Črni pirat, risana serija Možje v črnem, risana serija Jezdeci senc, risana serija Hroščeborgi, 29. del mladinske serije Mladi Herkul, 26. del mladinske serije Šolska košarkarska liga Preverjeno, ponovitev TV Dober dan, ponovitev 8. dela Zakon v Los Angelesu, 129. del nanizanke Otroci ne lažejo, humor. oddaja Miss sveta 2001 - predstavitev kandidatk, ponovitev Obsojenec, ameriški film 24 ur Lepo je biti milijonar Sobotni filmski hit: Pravi pogum, ameriška drama Režija: Edward Zwick Igrajo: Denzel Washington, Meg Ryan, Scott Glenn, Matt Damon, Michael Moriarty in drugi. Denzel Washington igra polkovnika Nathaniela Serlinga, tankov-skega poveljnika med zalivsko vojno leta 1991. Neke noči ukaže napasti sovražnikov tank. Kasneje zgrožen vidi, da je uničil enega svojih tankov in ubil nekaj svojih mož. Vojska začne raziskovati primer, Serlinga pa pošljejo v Washington, kjer mora v Pentagonu opravljati pisarniško delo. Dogodek iz Zaliva mu ne da miru, zato komaj čaka rezultate preiskave. Raziskovalni novinar Tony Gartner začne postavljati vrsto neprijetnih vprašanj. Serling mora medtem napisati poročilo o pokojni kapitanki Karen Walden v podobi Meg Ryan, ki je kandidatka za visoko vladno priznanje. Sreča se s Kare-ninimi možmi, ki o istem dogodku povejo zelo različne zgodbe. 23.10 Intervju z vampirjem, ameriški film 1.20 24 ur, ponovitev KANAL A 9.20 Obala ljubezni, ponovitev 160. dela 10.10 Obala ljubezni, ponovitev 161. dela 11.00 Obala ljubezni, ponovitev 162. dela 11.50 Obala ljubezni, ponovitev 163. dela 12.40 Obala ljubezni, ponovitev 164. dela 13.30 Potnica, ameriški film 15.30 Matlock, 10. del nanizanke 16.25 Mesto greha, 6. del nanizanke 17.20 Košarka: KK Krka Telekom - KK Geoplin Slovan 19.30 Domače kraljestvo, 7. del humoristične nanizanke 20.00 Močnejši zmaga, ameriški film 21.50 Ledeno hladni, 6. del nanizanke 22.45 Afera z neznancem, ameriški film Režija: Jag Mundhra Igrajo: Diana Barton, Chad McQueen, John Laughlin, Don Swayze in drugi. Christinin zakon je podoben slabemu romanu. Nobene strasti, nobene nepredvidljivosti in spontanosti. Sama dolgočasna rutina, ki ubija. Kdo pa je tale lepotec? Srečanje s Quinnom jo zadane kot strela z jasnega. Skupaj ju vleče kot magnet. Ljubezen in strast sta le začetek njune igre, zločin in smrt njen konec. 0.30 Rdeče petke, 8. del erotične serije TROJKA 8.30 Wai Lana joga 9.00 Risanke 10.00 Štiri tačke 10.30 TV razglednica 11.00 Popotovanja z Janinom, ponovitev 12.15 Kuharski dvoboj, ponovitev 13.00 Santa Fe, film 15.00 Motor Show Report 15.30 Nemška nogometna liga, prenos 17.30 SQ Jam 18.30 Spidi in Gogi Show 19.30 Glasba 20.00 Hit festival 2001, ponovitev 22.00 Koncert HTV 1 7.55 Novice. 8.00 Otroški program. 9.30 Novi način, dokum. serija. 10.00 Novice. 10.05 Drž'te lopova. 10.55 Risanka. 11.10 Življenjska šola, serija. 11.55 TV leksikon. 12.00 Novice. 12.30 Živi bili, nikoli vodo pili - igrano-dokumentarna oddaja. 13.00 Prizma, magazin. 14.00 Glas domovine. 14.35 Oprah Show (304). 15.25 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 16.00 Novice. 16.10 Zlata dekleta, humor. serija. 16.35 National Geographic. 17.35 Nevilleov otok, angl. film. 19.05 Biblija. 19.30 Dnevnik. 20.10 Rt strahu, am. film. 22.20 Družina Soprano 3., serija. 23.10 TV leksikon. 23.15 Novice. 23.25 TV dvoboj. 23.45 Halifax 4., serija. 1.25 Moške svinje, humor. serija. 1.55 Maggie, humor. serija. 2.15 Obstanek. 3.05 Od prijema do sojenja, dokum. serija. 3.25 Nevilleov otok, angl. film. 4.55 Oprah Show (304). 5.40 Kraljestvo divjine. 6.05 Zgodba o Beach Boys. 7.00 National Geographic. HTV 2 10.10 McArthur, am. film. 12.15 Operna matineja - G.Verdi: I due Foscari. 14.55 Hišni ljubimci. 15.40 Življenjska šola, serija (6/22). 16.30 Beverly Hills 9., serija. 17.20 Briljanteen. 18.15 Dekleta v trendu, serija. 19.05 Maggie, humor. serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, dokum. serija. 20.10 Obstanek. 21.00 Novice. 21.10 Hit HTV-ja. 22.00 Glamour Cafe. 22.55 Moške svinje, humor. serija. 23.25 Zgodba o Beach Boys. HTV 3 10.50 Nogomet - prijateljska tekma: Koreja - Hrvaška, prenos. 13.00 Zagreb: »Zlata pirueta«, posnetek. 14.00 Zagreb: »Zlata pirueta«, prenos. 16.00 Zabavnoglasbena oddaja. 17.20 Split: Nogomet - Hrvaška - Češka, prenos. 19.20 Zagreb: »Zlata pirueta«, posnetek. 20.15 Nogomet: Koreja - Hrvaška, posnetek. 22.05 Šport danes. 22.20 Zagreb: »Zlata pirueta«, posnetek. 23.05 Vražji raj. 00.40 Ekran 2000. AVSTRIJA 1 6.20 Čebelica Maja, risana serija, otroški program. 7.55 Helmi, otroški program. 9.25 Confetti TV, otroški program. 10.20 Pika Nogavička, serija, otroški program. 11.15 Disneyjev festival, klasične risanke. 12.10 Drew Carey, serija. 12.35 Življenje in jaz, serija. 12.55 Simpsonovi, risana serija. 13.20 Dvojčici, serija. 13.40 Nimaš pojma, serija. 14.05 Jesse, serija. 14.30 O3 Austria Top 40, glasbena lestvica. 15.15 Sabrina, serija. 15.40 Roswell, serija. 16.25 Raztresena Ally, serija. 17.10 Srčece, show. 18.00 Sam svoj mojster, serija. 18.25 Austrian Winter Emotion, pred nogometno tekmo Avstrija-Turčija. 20.15 Nogomet, kvalifikacije za SP: Avstrija-Turčija, prenos. 22.45 Species 2, znanstvenofantasti~ni film, 1999. 0.10 Dr. Smrt, triler, 1993. 1.40 Sužnja ljubezni, komedija, 1997. 3.15 Srčece, show. AVSTRIJA 2 6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Poročila. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Hura, postal sem očka!, komedija, 1939. 10.50 Raje si kupim tirolski klobuk, domovinski film, 1965. 12.20 Po Allgauskih Alpah, reportaža. 12.55 Pogledi s strani. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Sramuj se, brigitte!, komedija, 1952. 14.35 trije moški v enem čolnu, komedija, 1961. 16.05 Podobe Avstrije, magazin. 16.25 Alpe-Donava-Jadran, magazin. 16.55 Religije sveta: sufizem (2). 17.00 Čas v sliki. 17.05 Pogled v deželo, magazin. 17.35 Živalski magazin. 17.55 Konflikti, magazin. 18.25 Bingo, igrica. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Moja najljubša viža, show. 21.50 Čas v sliki. 21.55 Nestroy 2001, podelitev gledališke nagrade. 23.55 Čas v sliki. 0.00 Gostišče ob šesti blaženosti, drama, 1958. 2.30 Pogledi s strani. 2.35 Podobe Avstrije, magazin. 3.00 Magazin. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Bolnišnica Lichtenberg, pon. 6.00 V bliskavici, pon. 6.35 Otroški program. 9.35 Smrkci. 10.05 Tiny Toon. 10.30 Kremenčkovi. 11.00 Zajček Bunny. 11.30 policijska akademija, serije. 13.30 Alf. 14.00 Možje v belem, zdravniška serija, 1999. 15.00 Košarka. 17.00 Nogomet, kvalifikacijeza SP: Ukrajina-Nemčija, prenos iz Kijeva. 20.15 Policistova zemlja, triler, 1997. 22.20 Boks: Michael Trabant - Alessandro Duran, prenos. 0.20 Alien Arsenal - Svet v nevarnosti, zf, 1999. 2.10 V soju žarometov, melodrama, 1952. 4.30 Možje v belem, pon. RTL 5.15 Otroški program. 11.00 Življenje in jaz, serija. 11.50 Moesha. 12.45 Varuška, pon. 13.10 Močna družina. 13.35 Princ z Bel-Aira. 14.00 Tretji kamen od sonca, serija. 14.25 Divja sedemdeseta. 14.55 Beverly Hills, 90210. 15.50 A-Team. 17.45 Top of the Pops. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, vikend. 20.15 Kdo bo milijonar. 21.15 Načrtujete poroko?, štiridelni show. 22.15 Skušnjava v raju, realitx show. 23.15 Povsem noro, najboljši policisti na svetu. 0.10 South Park. 0.35 7 dni - 7 glav. 1.25 Divja sedemdeseta. 1.45 Princ z Bel-Aira. 2.10 Tretji kamen od sonca, pon. 2.30 Top of the Pops, pon. 3.20 Beverly Hills, 90210. RTL 2 5.40 Jutranji program. 8.50 Nesrečna do konca. 9.15 Bravo Tv, pon. 10.30 Zimska ljubezen, melodrama, 1997. 12.15 Andromeda, zf serija. 13.10 Sliders, Paralelni svet, zf. serija. 14.05 F/X. 15.00 Štiri pesti proti Riu, akcijska komedija. 17.05 L.A. Heat, krimi serija, 1997. 18.05 Walker, teksaški ranger, akcijska serija, 1995. 20.00 Poročila. 201.5 Striptis, erotična komedija, 1996. 22.30 Avtopsija - Skrivnostne smrti, pon. 23.30 Leon, akcijski, 1990. 1.25 Intimo, erotični triler, 1988. 2.55 Nočne fantazije. PRO 7 4.40 Morilčeva nedolžnost, drama, 1996. 7.30 Waynehead, akcijski, 1997. 7.50 Otroški program. 8.10 Ace Ventura. 8.45 Mega Man. 9.15 Big Guy & Rusty. 9.40 Highlander. 10.10 otroški program. 12.00 Kurja polt, grozljivka. 12.20 Dvojčici, serija. 12.50 Prijazna družina. 13.20 Prijazna družina. 13.45 Prijatelji. 14.15 Prijatelji. 14.45 Will in Grace, serija. 15.10 Futurama. 15.40 Sabrina. 16.05 Dawson's Creek, Simpatije, serija. 17.00 Roswell. 18.00 Andreas Turck. 19.00 Pogovor. 19.30 Max TV. 19.55 Poročila. 20.15 Zelo sumljivo, koemdija, 1998. 22.10 Species II, zf triler. 0.05 Kameleon, zf. triler, 1998. 1.30 Species II, pon. 3.05 Kameleon, zf, 1998. 4.30 Časovni stroj Dr. Memota, ameriški, 1993. EUROSPORT 8.30 Nori športi. 9.00 Nogomet, pon. 10.00 Bob, ženske, prenos. 11.00 Nogomet, liga prvakov, pon. 12.00 Bob, SP za ženske, prenos. 13.00 Nogomet, kvalifikacije za SP 13.30 Nogomet, pon. 15.30 Nogomet. 16.00 Dviganje uteži - SP v Antaliji, 7. dan, prenos. 18.00 Nogomet: portret angelške reprezentance. 19.00 Dviganje uteži - SP v Antaliji, 7. dan, prenos. 21.00 Nogomet - KV za SP nove skupine, prenos. 23.00 Športna poročila. 23.15 Nogomet -kvalifikacije za SP 1.15 Nori športi, magazin. 1.45 Poročila. dSF 5.00 Jutranji program. 8.45 It's a Knock Out. 9.45 Speed Zone. 10.00 World Soccer. 10.30 Baseball Max. 11.00 Stoke. 11.45 Normal, magazin. 12.15 Pogovor o nogometu. 13.15 Košarka, NBA. 13.45 Ameriški nogomet. 14.15 Hokej na ledu. 14.45 Hokej na ledu: Slovaška-Nemčija, prenos. 17.15 Snowboard. 17.45 Fujuma! 18.15 Nezadržni. 18.30 Stoke. 19.00 boks. 20.00 Šport po svetu. 20.30 Motorsport magazin. 21.30 Golf. 22.30 Wrestling. 0.30 Lumberjack. 1.00 Speed Zone. 2.15 Monster Trucks. Nedelja, 11. november SLOVENIJA 1 8.00 Živ žav: Telebajski; Trnovo robidovje; Palček David 9.45 Orkester slovenske policije 10.25 Pomagajmo si, oddaja TV Koper 11.00 Dnevnik velikih mačk, pz. serija, 10/10 # 11.25 Ozare, ponovitev 11.30 Obzorja duha # 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 13.00 Poročila # 13.15 Rešetka, poljska drama 14.05 Pod ž gočim soncem, nadaljevanka, 6/6 14.55 Čarna reka, dokumentarna oddaja TV MB, 1. del 15.25 Lingo, TV igrica # 15.55 Čari začimb: Raca s hrenom, 3/20 16.30 Poročila # 16.45 Vsakdanjik in praznik 17.35 Alpe-Donava-Jadran, podobe iz srednje Evrope 18.05 Prezrta okolja, 4/5 18.35 Risanka 18.45 Žrebanje lota 19.00 Danes # 19.05 Zrcalo tedna 19.30 Dnevnik # 20.00 Mario, nedeljski večer v živo 21.45 Intervju # 22.40 Poročila # 23.05 Zgodbe o knjigah 23.15 Ustrelila sem Andyja Warhola, ameriški film 0.55 Prezrta okolja, 4/5, ponovitev SLOVENIJA 2 7.50 TV prodaja 8.20 Videospotnice 8.55 Blišč in beda kurtizan, nadaljevanka, 4/9 9.55 Kam gredo divje svinje, nadaljevanka, 8/10 10.55 Obljubljena dežela, nanizanka, 18/22 11.40 Policija na naši strani 12.10 Plesno izročilo Slovaške 13.10 Avtošola, švicarski dokumentarni film 14.05 Swinging Bach, posnetek iz Leipziga 16.30 Ljubezen in druge katastrofe, 3. in 4. del nadaljevanke 19.30 Videospotnice 20.05 Sovražnik vsega človeštva, angl. dokumentarna oddaja 20.55 Murphy Brown, nanizanka, 21/24 21.20 Homo turisticus 21.55 Končnica 22.55 A. Vivaldi -J. Kudelka: Štirje letni časi, TV baletni film 23.40 Videospotnice, ponovitev POP TV 8.30 9.00 9.30 10.00 10.30 11.00 11.30 12.00 12.50 14.20 15.20 16.20 Slonček Benjamin, risana serija Princesa Sissi, risana serija Črni pirat, risana serija Možje v črnem, risana serija Jezdeci senc, risana serija Hroščeborgi, 30. del mladinske serije Mladi Herkul, 27. del mladinske serije Šolska košarkarska liga, ponovitev Onstran prerije, ameriški film Otroški zdravnik, 8. del nanizanke Gorski zdravnik, 8. del nanizanke Možje v belem, 15. del nanizanke 17.10 Vedno na begu, ameriška drama, 1988 Režija: Sidney Lumet Igrajo: Christine Lahti, River Phoenix, Judd Hirsch, Martha Plimpton in drugi. Arthur in Annie Pope sta v začetku sedemdesetih podtaknila bombo v neki stavbi in pristala na seznamu najbolj iskanih zločincev. Da jima ne bi prišli na sled, sta se z otrokoma selila iz kraja v kraj in pogosto spreminjala identiteto. Danes je njun sin Danny tik pred maturo in razmišlja o študiju glasbe. Dobi štipendijo, a je ne more izkoristiti, dokler ne predloži podatkov iz srednje šole, ti pa so pod različnimi imeni razkropljeni po različnih koncih države. Poleg tega se zaveda, da bi z vstopom v šolo na dan prišla njegova prava identiteta, oblasti pa bi kaj hitro našle njegova starša. V vsem kaosu Danny edini žarek sonca najde v prikupni Lorni, s katero izkusi prvo ljubezen. Zaupata si mnoge skrivnosti, a Danny ji ne more zaupati svoje najglobje. 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.30 Športna scena 22.15 Modri rodeo, ameriški film 0.00 24 ur, ponovitev KANAL A 9.20 Mladi in nemirni, ponovitev 26. dela 10.10 Mladi in nemirni, ponovitev 27. dela 11.00 Mladi in nemirni, ponovitev 28. dela 11.50 Mladi in nemirni, ponovitev 29. dela 12.40 Mladi in nemirni, ponovitev 30. dela 13.30 Ko se vrne žena, romantična komedija, 1963 Režija: Michael Gordon Igrajo: Doris Day, Polly Bergen, James Garner, Thelma Ritter, Chuck Connors in drugi. Ellen Arden med svojimi najbližjimi velja za mrtvo. Revica naj bi umrla v letalski nesreči pred petimi leti. Pa ni! Ellen je živa in zdrava pa še preklemano dobro zgleda. Ko se nepričakovano vrne domov, jo skoraj kap. Njen mož Nicholas si je našel novo ženo. Kako je mogel, saj je njej pred bogom obljubil večno zvestobo! In svojo tanovo je odpeljal na poročno potovanje v isti hotel, kamor je po poroki odpeljal tudi Ellen. Višek nesramnosti! Ellen odide za njima in kmalu povzroči pravi kaos. 15.15 Slavne zvezde, 10. del dokumentarne serije 16.15 Felicity, 22. del nanizanke 17.10 Beverly Hills, 11. del nadaljevanke 18.05 Melrose Place, 11. del nadaljevanke 19.00 Pop'n'Roll, glasbena oddaja 20.00 Brez poti nazaj, ameriški film 21.40 Dosjeji X , 6. del nanizanke 22.30 Goodyear liga, ponovitev košarke TROJKA 6.00 Videostrani 8.30 Wai Lana joga 9.00 Risanke 10.00 Spidi in Gogi Show, ponovitev 11.00 Vera in čas, ponovitev 11.30 Naš vrt, ponovitev 12.00 Raketa pod kozolcem, ponovitev 13.30 Policist s petelinjega vrha, 2. del jug. nadaljevanke 14.30 Sijaj, ponovitev 15.00 Čestitke iz domače skrinje 16.15 Družinska TV prodaja 16.30 Dunlop motocros magazin 17.00 Wai Lana joga 17.30 Ježek Show, zabavnoglasbena oddaja 18.30 Štiri tačke 19.00 TV razglednica 19.30 Glasba 20.00 Reporter X 20.00 Koncert 21.30 Čestitke iz domače skrinje, ponovitev 23.00 Videostrani HTV 1 8.15 Novice. 8.20 Otroški program. 12.00 Novice. 12.30 Plodovi zemlje. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Klic duha. 14.00 V nedeljo ob dveh. 15.00 Novice. 15.10 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 15.45 Gruntovčani, serija. 16.50 Her Hidden Truth, am. film. 18.25 Povabilo na čaj, serija. 19.15 LOTO 6/45. 19.30 Dnevnik. 20.10 Dan žena ali črna kronika, TV drama. 21.05 James Bond: V službi njenega veličanstva, angl. film. 23.10 TV leksikon. 23.15 Novice. 23.30 Film. 1.00 V nedeljo ob dveh. 2.00 Povabilo na čaj, serija. 2.50 Nevidni človek 2., serija. 3.35 Od prijema do sojenja, dokum. serija. 4.05 Grizli. 4.30 Strange Cargo, am. film. 6.20 Glasbeni program. HTV 2 9.00 Biblija. 9.15 Hrvaški benediktinski samostan, dokum. oddaja. 9.45 Osijek: AGAPE, kontakt-oddaja. 11.00 Zagreb: Sveta maša, prenos. 12.00 Strange Cargo, am. film. 13.50 Halifax 4., serija. 15.30 Hotel Savoy v Londonu. 16.20 Ksena 2., serija. 17.05 Turistični magazin. 17.40 Grizli (1/13). 18.05 Opera Box. 18.35 Oddaja o kulturi. 19.05 Risanka. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, dokum. serija. 20.10 Nevidni človek 2., serija. 21.00 Novice. 21.05 Svetovna kultura: Moskva. 22.05 Triler (1/2). HTV 3 10.55 Od prijema do sojenja, dokum. serija. 13.15 Ti si moja usoda, serija. 16.45 Nedeljsko športno popoldne. 17.00 Zagreb: »Zlata pirueta«, prenos. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Nogomet: Liga prvakov. 21.05 Amerika - Življenje narave. 21.35 Šport danes. 21.50 TOP DJ MAG. AVSTRIJA 1 6.00 Confetti tivi, otroški program. 7.15 Disneyjev festival, klasične risanke. 8.55 Ena dva ali tri, kviz. 9.15 Johnny Bravo, risana serija, otroški program. 10.35 Disneyjev festival, klasične risanke. 11.30 Šport. 11.55 Avtomobilistični magazin. 12.25 Batman za vse čase, akcijski film, 1995. 14.20 Zvezdne steze 7-Generacije, zf. film, 1994. 16.15 Nogomet, avstrijska liga: Kelag-Sturm, prenos. 18.30 Šport v nedeljo. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Šport. 20.15 101 dalmatinec, komedija, 1996. 21.55 Columbo: Umri zame, kriminalka, 1739. 23.20 Kraj zločina: Neopazna ženska, kriminalka. 1.00 Satanov otrok, triler, 1997. 2.25 Dr. Smrt, triler, 1993. 3.55 Hčerina vrnitev, triler, 1997. AVSTRIJA 2 6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Po dolgem in počez, magazin. 9.30 katoliška maša, prenos. 10.15 Ecce homo-slikar Valentin Oman, portret. 10.30 Kulturni tednik. 11.00 Čas v sliki. 11.05 Novinarska ura. 12.00 Iz parlamenta. 12.30 Orientacija, magazin. 13.00 Poročila. 13.05 Pregled tedna. 13.30 Tuja domovina, magazin. 14.00 Univerzum: Skrivnostni primeri iz živalskega sveta (1), dokumentarec. 15.30 Grad Hubertus, domovinski film, 1973. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Lepše življenje, magazin. 18.00 Milijonsko kolo. 18.30 Podobe Avstrije. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Pogledi s strani. 20.15 Otroci sreče, drama, 2001. 21.45 Čas v sliki. 21.55 Zadeva, pogovor. 23.10 Čas v sliki. 23.15 Arhitektova glava-Gunther Domenig in njegova umetnost gradnje, dokumentarec. 0.00 Hčerina vrnitev, triler, 1997. 1.30 Kulturni tednik. 2.00 lepše življenje. 2.50 Pogledi s strani, revija. 3.00 Dober dan, Koroška. SATELITSKA TV SAT 1 5.20 Otroški program. 6.15 Vroče blago, komedija, 1979. 7.50 Weck Up, jutranji show. 8.50 C.O.PS. - Best of TV. 9.35 Šaljive reklame. 10.35 Kaj zijaš?! 11.05 Trojica. 12.05 Klinika Rosenau. 13.05 Park Hotel Stern. 14.05 Pensacola, zlata krila. 15.00 J.A.G., akcijska serija. 16.00 Star Trek - Voyager. 17.00Farscape - Pogrešani v vesolju, zf. serija, 2000. 18.00 V bliskavici, magazin. 18.30 Proočila. 18.45 Šport. 19.00 Copperfield: Tornado of Fire, show. 20.15 Ples s hudičem, dvodelna krimi drama, 1. del, 2001. 22.15 Kdo pride na večerjo. 22.45 Planetopia. 23.30 News & Stories. 0.25 Dead Heart - Usodna afera, triler, 1996. 2.25 Pensacola, pon. 3.15 Farscape - Pogrešani v vesolju. RTL 5.05 Otroški program. 9.20 Hulk. 9.45 New Spiderman. 10.10 A-Team, pon. 12.10 Superdeček Scott, fantazijska komedija, 2000. 14.00 SeaQuest DSF, zf. serija, 1995. 15.00 Herkules, serija. 15.55 Xena, serija, 1998. 16.50 Robin Hood. 17.45 Exclusiv, vikend. 18.45 Poročila. 19.10 Klic v sili. 20.15 101 dalmatinec, komedija, 1996. 22.20 Spiegel TV magazin. 23.05 Vsakdanji junaki: hišnik. 23.45 South Park, pon. 0.15 Prime Time. 0.35 Xena, pon. 1.25 Herkules, pon. 2.10 Robin Hood, pon. 3.00 Oliver Geissen Show. 3.45 Barbel Schafer, pon. RTL 2 5.50 Countdown X. 6.30 Moj stric iz vesolja, zf., 1996. 8.00 Na pomoč, moj oče je neviden. 9.35 Smoke'n Lightnin', akcijska komedija, 1995. 11.00 Bravo TV. 12.25 Game Fever (2). 12.55 Pop zvezde, pon. 15.00 Wild Things, dokumentarni. 15.55 Reklamni spoti. 16.15 Robot Wars - Vojna robotov, akcijski show. 17.15 MTV Europe Music Awards. 19.15 X-Factor - Nepojmljivi, zf. 1998. 20.00 Poročila. 20.15 Pop zvezde - to so moje sanje. 21.20 Brodolom. 22.20 Avtopsija - skrivnostne smrti. 23.20 Redakcija special, magazin. 0.25 Prodano življenje, drama, 1994. 2.20 Nočne fantazije. PRO 7 6.25 Dr. Roswell. 7.05 Dvojčici, serija. 7.30 Dennis. 7.50 otroški program. 12.05 CinemaxX TV - kinomagazin. 12.55 Knjiga o džungli 1, pustolovski, 1996. 14.30 Izgubljeni svet. 15.25 Amazonke -ujete v džungli. 16.20 3 Ninjas: High Noon at Mega Mountain, akcijski, 1998. 18.00 Krt, pustolovski show. 19.00 Čudežni svet. 19.55 Poročila. 20.15 Lovci na izgubljeni zaklad, pustolovski, 1980. 22.40 Focus TV. 23.40 Bad Moon, fantazijski, 1996. 1.00 Milostni strel, triler, 1996. 2.35 Amazonke - ujete v džungli. 3.20 Viper. 4.10 Kurja polt, pon. EUROSPORT 8.30 Dviganje uteži, pon. 9.00 Nogomet, pon. 10.00 Bob, SP za ženske, prenos. 11.00 Nogomet, ervopske kvalifikacije, pon. 12.00 Bob, SP za ženske, prenos. 13.00 Dviganje uteži - SP v Antaliji, prenos. 15.00 Nogomet, kvalifikacije za SP 19.00 Dviganje uteži, pon. 20.00 Nogmet, kvalifkacije za SP: Mehika-Honduras, prenos. 22.00 Nascar, Winston Cup serija. 23.00 Športna poročila. 23.30 Watts. 0.00 Dviganje uteži, pon. 1.15 Športna poročila. dSf 6.00 Jutranji program. 7.00 Potovalni magazin. 8.45 Nezadržni. 9.00 Automagazin. 10.00 Motociklizem. 11.00 Pogovor. 13.00 DSF reportaže. 13.30 Košarka, poročilo in prenos. 15.45 Hokej na ledu: Nemčija-Švica, prenos. 18.15 Fujuma!, pon. 18.15 Nezadržni, nogometni magazin. 19.15 Potovalni magazin: Utah. 20.00 Automagazin. 21.00 Motorsport. 22.00 Automagazin pon. 23.00 Golf. 0.00 Boks. 1.00 Speed Zone. 2.15 Monster Trucks. Ponedeljek, 12. november SLOVENIJA 1 8.00 Utrip # 8.20 Zrcalo tedna # 8.40 Pod Piramido, oddaja TV Maribor 9.10 Iz popotne torbe, 6. oddaja 9.30 Rde~i grafit: Delno do pretežno še kar 10.00 Dnevnik velikih mačk, pz. serija, 1/10 10.35 Slovenski pesniki in pisatelji: Biblija, knjiga vseh knjig 11.05 Živa zemlja 11.30 Na vrtu, oddaja TV Maribor 11.55 Starodavni vojš~aki, dokumentarna serija, 8/8 # 12.20 Čarna reka, dokumentarna oddaja TV MB, 1. del 13.00 Poro~ila # 13.10 Vremenska panorama 13.30 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 14.20 Polno~ni klub 15.30 Ne/znani oder 16.00 Dober dan, Koroška 16.30 Poro~ila # 16.45 Telebajski, 52. oddaje 17.10 Radovedni Ta~ek: Konj 17.15 Moja enciklopedija živali: Veverica 17.45 Recept za zdravo življenje 18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 18.45 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 Dnevnik # 20.05 Komisar Rex, nanizanka, 5/15 21.00 Mladi na robu 22.00 Odmevi # 22.50 Branja 22.55 Brez reza 23.55 Recept za zdravo življenje, ponovitev SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.30 TV prodaja 15.00 Videospotnice 15.35 Sloves, dokumentarna serija, 7/11 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 117. epizoda 17.00 Sylvia, nanizanka, 12/15 18.00 Tele M, oddaja TV Maribor 18.30 Jasno in glasno 19.30 Videospotnice 20.05 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi 20.30 Gospodarski izzivi 21.00 Marketing 21.05 Studio City 22.00 Stoletje odkritij, dokumentarna nanizanka, 4/10 23.00 Brane Ron~el izza odra 0.25 Videospotnice, ponovitev POP TV 9.00 10.00 10.55 11.50 12.40 13.10 14.05 15.00 15.30 16.25 17.20 18.15 19.15 21.50 22.40 23.30 0.00 Oprah show, ponovitev Vsiljivka, ponovitev 18. dela Črni biser, ponovitev 160. dela Prepovedana strast, ponovitev 30. dela TV prodaja Športna scena, ponovitev Zakon v Los Angelesu, 130. del nanizanke TV prodaja Oprah show, pogovorna oddaja prepovedana strast, 31. del nadaljevanke Črni biser, 161. del nadaljevanke Vsiljivka, 19. del nadaljevanke 24 ur 20.00 TV Dober dan, 9. del nanizanke TV Dober dan: Ingrid grofica, Slovenska humoristi~na nanizanka Igrajo: Tjaša Železnik, Primož Ekart, Jernej Kuntner, Kondi Pižorn, Damjan Perne, Alenka Kozolc, Lucija Čirović, Iva Babi~ in drugi. Ingrid se ga je na ženski zabavi pošteno napila in povedala vse skrivnosti svojega moža Merkatorija. Tudi tisto, da nosi tangice! In to tigraste! Za Merkatorija ni hujše sramote, kot da vsi vedo za njegove tangice. Sramoto ho~e izprati z lo~itvijo. Ingrid skoraj prisili, da podpiše lo~itveni list, kmalu zatem pa Igrid dobi sporo~ilo, da je podedovala graš~ino na Pristavi. Pol graš~ine pripada njenemu zakonskemu možu Franetu Merkatoriju, vendar ker ta zdaj ni ve~ njen mož, je Ingrid edina dedinja... 20.55 Sedma nebesa, 11. del nanizanke Urgenca, 9. del nanizanke Udarci pravice, 6. del nanizanke M.A.S.H., 43. del humor. nanizanke 24 ur, ponovitev KANAL A 8.55 TV prodaja 9.00 Ekstra magazin, ponovitev 9.15 Ricki Lake, ponovitev 10.10 Show Jerryja Springerja, ponovitev 11.00 TV prodaja 11.30 Dannyjeve zvezde 12.30 Obala ljubezni, 165. del nadaljevanke 13.25 Mladi in nemirni, 31. del nadaljevanke 14.15 TV prodaja 14.45 Dvakrat v življenju, 10. del nanizanke 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.35 Zvezdne steze: Nova generacija, 11. del nanizanke 17.30 Princ z Bel Aira, 16. del humor. nanizanke 18.00 Meteor, vreme 18.05 Cosby, 25. del humor. nanizanke 18.30 Varuška, 25. del humor. nanizanke 19.00 Ekstra magazin 19.17 Meteor, vreme 19.20 Show Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.10 Superfilm: Titanik, ameriški film Režija: James Cameron Igrajo: Leonardo DiCaprio, Kate Winslet, Billy Zane, Kathy Bates, Frances Fisher in drugi. Globoko pod oceanom se za~ne zgodba o ladji, ki je bila nepotop-ljiva. O katastrofi, ki je bila nepredstavljiva. O ljubezni, ki je bila neu-ni~ljiva. Razbitine nam pri~ajo o usodi, ki je za vedno združila dve duši. Nesmrtno se zaljubita lepa aristokratka Rose DeWitt Bukater s stasom in glasom Kate Winslet ter revni umetnik Jack Dawsom v podobi Leonarda DiCapria. Med njima se rodi iskrena ljubezen, ki je ne ogrozi niti drama, ko se Titanik zaleti v ledeno goro in se za~ne potapljati. 23.40 Ekstra magazin, ponovitev 0.00 Dannyjeve zvezde, ponovitev TROJKA 6.00 Videostrani 7.30 Wai Lana joga 8.00 Iz doma~e skrinje, ponovitev 9.45 Družinska TV prodaja 10.00 TV prodaja 11.00 Videostrani 13.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 13.45 TV prodaja 14.15 Videostrani 15.15 SQ Jam, ponovitev 16.15 Družinska TV prodaja 16.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 20.00 Popotovanja z Janinom 21.00 Naš vrt 21.30 Ekskluzivni magazin 22.00 Reklamni predah z Rory McGrathom 22.30 Zgodovina avtomobilizma 23.00 Motor Show Report 23.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 0.15 Wai Lana joga 0.45 Videostrani HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, dokum. serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.40 Ti si moja usoda, serija. 13.25 Projekt Alf, am. film. 15.00 Novice. 15.05 Poizvedovalec, pz. serija. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsa-kodnevnica. 18.30 Ljubezen je ~udna, oddaja. 19.00 Kviz. 19.15 Muha, risanka. 19.30 Dnevnik. 20.10 Zgodba, dokum. film. 21.10 Latinica: Istra. 22.40 TV leksikon. 22.45 Odmevi dneva. 23.05 Šport danes. 23.20 Filmska no~ z Jackom Lemmonom. 1.20 Zopet znova, serija. 2.05 Becker, humor. serija. 2.25 Show Michaela Ric-hardsa. 2.55 Od prijema do sojenja, dokum. serija. 3.15 Dokumentarni film. 4.10 Projekt Alf, am. film. 5.45 Planet Internet. 6.15 Glasbeni program. HTV 2 10.20 Mir im dobro. 10.50 Povabilo na ~aj, serija. 11.40 Svet zabave. 12.10 Cafe Cinema. 12.50 Mese~ina. 13.35 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 14.05 Glamour Cafe. 15.10 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Ogledalce, ogledalce - serija. 16.40 Hugo, TV igrica. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sre~e. 19.00 Show Michaela Richardsa. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, dokum. serija. 20.10 Zopet znova, serija. 21.00 Polni krog. 21.20 Becker, humor. serija. 21.45 Dokumentarna oddaja. 22.45 Seinfeld, humor. serija. 23.10 Samotni izme~ki, serija. 23.55 Na meji mogo~ega 4., serija. 00.40 Novice. HTV 3 8.30 Sidney: SP v tenisu, prenos. 16.00 Sidney: SP v tenisu, posnetek. 19.00 Planet Internet.^ 19.30 Glasbeni program. 20.10 Soul Survivors, angl. film. 22.05 ČB v barvi. 22.50 Glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.50 Ena, dva ali tri, kviz, otroški program. 8.00 Divji bratje s šarmom, serija. 8.20 Indiana Jones in tempelj smrti, pustolovski film, 1984. 10.10 101 dalmatinec, komedija, 1996. 11.45 Confetti tivi. 13.20 Grad ugank, kviz. 14.05 Triple Z, risani film. 14.30 Papyrus, risana serija. 14.55 Mladi Herkul, serija. 15.20 Princ z Bel-Aira, serija. 15.45 Beverly Hills 90210, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. ^8.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Indiana Jones in zadnji križarski pohod, pustolovski film, 1980. 22.15 Rob Roy, pustolovski film, 1994. 0.25 Nikita, serija. 1.10 Anthony Dellaventura, serija. 1.50 Rob Roy, pustolovski film, 1994. 4.00 Poštar zvoni vedno dvakrat, kriminalka, 1946. AVSTRIJA 2 6.15 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Sramuj se, Brigitte!, komedija, 1952. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Podobe Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Gorski zdravnik, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sjiki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Grajski hotel Orth, serija. 21.05 Tema, magazin. 22.00 Čas v sliki 2. 22.30 Kraj sreČanja kultura. 0.00 Čas v sliki 3. 0.30 Konjeništvo: Praznik konjev, posnetek. 1.00 Iz te snovi so sanje, drama, 1972. 3.15 Pogledi s strani. 3.20 Kraj sre~anja kultura. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk pri televiziji. 9.00 Nakupovanje doma. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin - tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Pri Kalwassovih. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Sodnik Alexander Hold. 17.00 Kviz show. 17.30 Regionalne reportaže. 18.00 Bolnišnica Lichtenberg. 18.30 Poro~ila. 19.00 V bliskavici, bulevarski magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Ples s hudi~em, drugi del krimi drame o ugrabitvi Richarda Qetkerja, 2001. 22.15 Spiegel TV, reportaže. 23.15 24 ur. 23.50 24 ur: sami svoji mojstri. 0.20 Poro~ila. 0.40 Sodnica Barbara Salesch. 1.30 Kviz. 2.00 Nakupovanje doma. 3.00 Ples s hudi~em, pon. krimi drame. RTL 6.30 Dobro jutro Nem~ija. 7.00 Med nami, pon. 7.30 Dobri ~asi, slabi ~asi, pon. 8.05 RTL trgovina. 9.00 To~no ob devetih. 9.30 Moja poroka. 10.00 Dr. Stefan Frank. 11.00 Družinski dvoboj. 11.30 Dvoboj samcev. 12.00 To~no opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti! 16.00 Mladinsko sodiš~e. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami, serija. 18.00 Dober ve~er. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poro~ila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri ~asi, slabi ~asi. 20.15 Kdo bo milijonar, kviz. 21.15 Za rešetkami - ženska kaznilnica, dramska serija, 2001. 22.15 Extra, RTL magazin. 23.30 Denar - gospodarski magazin. 0.00 Polno~ni žurnal. 0.35 Kulturni magazin. 1.00 Veronica, serija. I.30 Mož v sebi. 2.00 Oliver Geissen Show. 2.50 No~ni žurnal. 3.20 Barbel Schafer. RTL 2 5.45 Otroški program. 8.50 Trije moški in nobenega otroka. 9.45 Radijska postaja. 10.40 King of Queens, pon. 11.05 Vsi ljubijo Raymonda. 11.30 Prijazna hiša. 12.00 Otroški program. 16.10 Pokemon, risana serija. 16.40 Digimon, risana serija. 17.00 Nes-re~na do konca. 17.30 Polna hiša. 18.00 Princ z Bel-Aira. 18.30 King of Queens. 19.00 Vsi ljubijo Raymonda. 19.30 Dragon Ball Z. 20.00 Poro~ila. 20.15 Neumni ovaduhi. 21.15 Najbolj neumne blondinke. 22.15 Exclusiv, reportaže: portret zvezd z nemške porno scene. 23.05 Ženski orgazem, reportaža. 0.10 Electric Blue, serija, 1979. 2.05 Late Night Fantasy. 4.55 Faloti, serija, 1994. PRO 7 6.45 Bulevarski magazin, pon. 7.45 Andreas Turck - ljubezenske zgodbe. 8.45 Pogovor. 9.15 Knjiga o džungli 2, pustolovski, 1996. II.00 Krt, pon. 12.00 Vsi ljubijo Raymonda. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Prijatelji. 18.30 Sabrina, serija. 19.00 Simposnovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poro~ila. 20.15 Dosjeji X, krimi serija, 2000. 21.15 Simpsonovi. 21.45 Malcolm. 22.15 TV total, serija. 23.15 Komedija. 23.50 Vsi županovi možje, serija. 0.15 Seinfeld. 0.40 CinemaxX TV, kinomagazin. 1.30 Akti X. 2.20 Johnny Bravo. 2.40 Johnny Bravo. Torek, 13. november SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi # 8.30 Mostovi 9.00 Čarobni šolski avtobus, risana nanizanka, 24/39 9.25 Radovedni Ta~ek: Konj 9.45 Gulimišek, 3. oddaja 10.10 Oddaja za otroke 10.30 Recept za zdravo življenje 11.30 Pomagajmo si, oddaja TV Koper 12.05 Komisar Rex, nanizanka, 5/15 13.00 Poro~ila # 13.10 Vremenska panorama 13.40 Obzorja duha # 14.10 Mladi na robu, dokumentarna oddaja 15.00 Renesansa, dokumentarna serija, 6/6 16.00 Prisluhnimo tišini 16.30 Poro~ila # 16.45 Sprehodi v naravo: Praproti II. 17.00 Otroci na ladji luna, nadaljevanka, 5/8 17.45 Miti ~loveštva, dokumentarna serija, 6/6 # 18.45 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 Dnevnik # 20.05 Titani, nadaljevanka, 8/13 21.00 Aktualno 22.00 Odmevi # 22.50 Grim Pickings, drama, 2/2 0.10 Miti ~loveštva, ponovitev # SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.30 TV prodaja 15.00 Videospotnice 15.35 Studio City 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 118. epizoda 17.00 Sylvia, nanizanka, 13/15 18.00 Vse zaradi Roberta De Nira, nemški film 19.30 Videospotnice 20.05 Alfi Nipi~ in muzikanti Evrope, oddaja TV Maribor, 2. del 21.05 Breza, hrvaški film, 1967 Režija: Ante Babaja Igrajo: Manca Košir, Bata Živojinović, Fabijan Šovagović, Nela Erži-šnik, Stane Sever in drugi. Zgodba o krhki Janici, ki je krhka in nežna kot breza, dekle, ki ne sodi v okolje hrvaškega Zagorja, kjer je življenje trdo in so ljudje neizprosni. Vaš~ani za njo sicer naklonjeno pravijo, da je kot breza med bukvami, toda to ni posebno priznananje. Jani~ino lepoto je opazil gosposki nadgozdar, ker sam ne more, je k poroki nagovoril svojega podrejenega logarja, vaškega lepotca Marka. Ta se, ~eprav ni za poroko posebno zagnan, na njegovo prigovarjanje z Janico oženi. Gospod pa~ ve, kdo je zanj najbolj primerna nevesta. Zakon je sre~en le kratek ~as, grobi Marko nima veliko razumevanja za svojo krhko in nežno ženo... 22.30 Svet poro~a 23.00 Nekoga moraš imeti rad, slovenski kratki film 23.10 Z nožem, slovenski kratki film 23.20 Oblak, ponovitev filma 1.10 Videospotnice, ponovitev POP TV 9.00 Oprah show, ponovitev 10.00 Vsiljivka, ponovitev 19. dela 10.55 Črni biser, ponovitev 161. dela 11.50 Prepovedana strast, ponovitev 31. dela 13.10 TV Dober dan, ponovitev 9. dela 14.05 Zakon v Los Angelesu, 131. del nanizanke 15.00 TV prodaja 15.30 Oprah show, pogovorna oddaja 16.25 Prepovedana strast, 32. del nadaljevanke 17.20 Črni biser, 162. del nadaljevanke 18.15 Vsiljivka, 20. del nadaljevanke 19.15 24 ur 20.00 Preverjeno 20.45 Resnične zgodbe: Večna ljubezen, ameriški film Režija: Michael Switzer Igrajo: Reba McEntire, Tim Matheson, Bess Armstrong, Heather Stephens, Scott Foley in drugi. Lizzie se po dvajsetih letih prebudi iz kome. Znajde se v povsem novem svetu, kjer jo ~akajo številne težke preizkušnje. Njen mož Peter in najboljša prijateljica Gail sta se skozi leta zelo zbližala. Lizzie se boji, da s Petrom nikoli ne bo imela tako ljube~ega odnosa. Veliko bolje se znajde okoli h~erke Emme, ki je odrasla v lepo dekle. Ko Emma naznani, da se bo poro~ila s fantom Chuc-kom, se v Lizzie pojavijo nešteta vprašanja. Poleg tega izve, da sta Peter in Gail imela kratko razmerje. Kmalu se tudi v Emmi pojavijo dvomi, ~e se je pripravljena poro~iti. Šele po odkritem pogovoru z mamo se zave, kaj si resni~no želi. 22.30 Udarci pravice, 7. del nanizanke 23.30 M.A.S.H., 44. del humor. nanizanke 0.00 24 ur, ponovitev KANAL A 8.55 TV prodaja 9.00 Ekstra magazin, ponovitev 9.15 Ricki Lake, ponovitev 10.10 Show Jerryja Springerja, ponovitev 11.30 Mladeni~ v modrem, 153. del nanizanke 12.30 Obala ljubezni, 166. del nadaljevanke 13.25 Mladi in nemirni, 32. del nadaljevanke 14.45 Dvakrat v življenju, 11. del nanizanke 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.35 Zvezdne steze: Nova generacija, 12. del nanizanke 17.30 Princ z Bel Aira, 17. del humor. nanizanke 18.00 Meteor, vreme 18.05 Cosby, 26. del humor. nanizanke 18.30 Varuška, zadnji del humor. nanizanke 19.00 Ekstra magazin 19.17 Meteor, vreme 19.20 Show Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.10 Kung fu: Načrt S, hongkonški film 22.00 Will in Grace, 5. del humor. nanizanke 22.30 Tretji kamen od sonca, 2. del humor. nanizanke 23.00 Noro zaljubljena, 19. del humor. nanizanke 23.30 Ekstra magazin, ponovitev 23.50 Dannyjeve zvezde, ponovitev TROJKA 6.00 Videostrani 7.30 Wai Lana joga 8.00 Iz doma~e skrinje, ponovitev 9.45 Družinska TV prodaja 10.00 TV prodaja 11.00 Italijanska nogometna liga, ponovitev 13.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 13.45 TV prodaja 14.15 Videostrani 15.15 Ježek Show, ponovitev 16.15 Družinska TV prodaja 16.30 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 20.00 Platojev beg, akcijski film 22.00 Naj N - nogometni studio 23.00 Automobille 23.30 Kuharski dvoboj 0.15 Wai Lana joga 0.45 Videostrani HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, dokum. serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.35 Ti si moja usoda, serija. 13.20 Film. 15.00 Novice. 15.05 Poizvedovalec, pz. serija. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Govorimo o zdravju. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.10 Do zvezd skupaj. 21.00 Forum. 22.00 Prostor, ~as, arhitektura. 22.40 TV leksikon. 22.45 Odmevi dneva. 23.05 Šport danes. 23.20 Otok življenja, dokumentarna oddaja. 23.50 Filmska noc s Jackom Lemmonom: Avanti. 2.10 Glavno mesto, serija. 2.50 Seks v mestu 3., humor. serija. 3.20 Veronikine skrivnosti 3., humor. serija. 3.45 Pravica za vse 4., serija. 4.30 Od prijema do sojenja, dokum. serija. 4.50 Film. HTV 2 9.45 Ljubezen je ~udna, oddaja. 10.15 Planet Internet. 10.45 Zopet znova, serija. 11.30 Hit HTV-ja. 12.15 Dokumentarni film. 13.05 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 13.35 Latinica: Istra. 15.10 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Fant spoznava svet, serija. 16.40 Hugo, TV igrica. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sre~e. 19.05 Veronikine skrivnosti 3., humor. serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, dokum. serija. 20.10 Glavno mesto, serija. 20.55 Polni krog. 21.15 Seks v mestu 3., humor. serija. 21.45 Pravica za vse 4., serija. 22.30 Seinfeld, humor. serija. 22.55 Samotni izme~ki, serija. 23.40 Na meji mogo-~ega 4., serija. 00.25 Novice. HTV 3 8.30 Sidney: SP v tenisu, prenos. 10.50 Nogomet - prijateljska tekma: Koreja - Hrvaška, prenos. 16.30 Sidney: SP v tenisu, posnetek. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Nogomet: Liga prvakov. 21.05 Nogomet: Koreja - Hrvaška, posnetek. 22.50 Monoplus. 23.30 Glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.40 Čarobni šolski avtobus, risana serija, otroški program. 8.00 Sabrina, serija. 8.20 Čarovnice, serija. 9.05 Beverly Hills 90210, serija. 9.45 Indiana Jones in zadnji križarski pohod, pustolovski film, 1989. 11.45 Confetti tivi. 13.20 Grad ugank, kviz, otroški program. 14.05 Triple Z, risana serija. 14.30 Papyrus, risana serija. 14.55 Mladi Herkul, serija. 15.20 Princ z Bel-Aira, serija. 15.45 Beverly Hills 90210, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Medicopter 117, serija. 21.05 Princesa salse, komedija, 2001. 22.45 Seks v mestu, serija. 23.15 Dober tek, show. 23.40 Popolna mati, drama, 1996. 1.100 Silhueta, triler, 1991. 2.40 Intimna priznanja, serija. 3.10 Princesa salse, komedija, 2001. AVSTRIJA 2 6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Trije moški v enem ~olnu, komedija, 1961. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Euroaustria, magazin. 12.35 Pregled tedna. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Gorski zdravnik, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum: Čudovite pustolovš~ine ljudi in živali, dokumentarec. 21.05 Report, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Na prizoriš~u, reportaža tedna. 23.05 Po dolgem in po~ez, magazin. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Veronikine skrivnosti, serija. 0.55 Zlata dekleta, serija. 1.20 Univerzum: Čudovite pustolovš~ine ljudi in živali, dokumentarec. 2.05 Pogledi s strani. 2.10 TV kuhinja. 2.35 Po dolgem in po~ez, magazin. 3.30 Dobrodošli v Avstriji. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje doma. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Kallwassovi. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Sodnik Alexander Hold. 17.00 Kviz. 17.30 Regionalne reportaže. 18.00 Bolnišnica Lichtenberg. 18.30 Poro~ila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Jonathanovo ljubezen, ljubezenska drama, 2001. 22.15 Akti O1. 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Poro~ila. 0.35 Frasier, serija. 1.06 Ameriški nogomet. 1.25 Kviz. 1.55 Nakupovanje doma. 3.00 Ples s hudi-~em, pon. 2. dela krimi drame, 2001. RTL 6.30 Dobro jutro Nem~ija. 7.00 Med nami, pon. 7.30 Dobri ~asi, slabi ~asi, pon. 8.05 RTL trgovina. 9.00 To~no devet. 9.30 Moja poroka. 10.00 Dr. Stefan Frank, zdravniška serija. 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 To~no opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti, kviz show. 16.00 Mladinsko sodiš~e. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami. 18.00 Dober ve~er. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poro~ila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri ~asi, slabi ~asi. 20.15 Medicopter 117, serija, 2001. 21.15 V imenu zakona, policijska serija, 2001. 22.15 Quincy, krimi serija, 1978. 23.15 Policijski zdravnik Danger^ield, krimi serija, 1996. 0.10 Polno~ni žurnal. 0.40 Susan. 1.10 Veronica. 1.35 Mož v sebi. 2.00 Oliver Geissen Show. 2.50 No~ni žurnal. RTL 2 5.45 Otroški program. 8.50 Nesre~na do konca. 9.20 Polna hiša, pon. 9.45 Princ z Bel-Aira. 10.10 Radijska postaja. 10.40 King of Queens, Kraolj Queensa, pon. 11.05 Vsi ljubijo Raymonda. 11.30 Prijazna hiša. 12.00 Otroški program. 16.10 Pokemon. 16.40 Digimon. 17.00 Nesre~na do konca. 17.30 Polna hiša. 18.00 Princ z Bel-Aira. 18.30 King of Queens. 19.00 Vsi ljubijo Raymonda. 19.30 Dragon Ball Z. 20.00 Poro~ila. 20.15 Pop zvezde - to so moje sanje. 21.20 Brodolom, pustolovski show. 22.10 Exclusiv, reportaže: bolezensko hujšanje. 23.00 Redakcija, report. magazin. 0.00 Foxy Fantasies, eroti~na serija, 1992. 1.05 Ameriški jakuza, akcijski, 1995. 2.55 No~ne fantazije. PRO 7 6.50 Bulevarski magazin, pon. 7.50 Kdo je tu šef. 8.20 Vsi ljubijo Raymonda. 8.45 Velika družina. 9.20 Money Kills, triler, 1995. 11.05 Prijazna družina. 11.35 Bill Cosby. 12.05 Vsi ljubijo Raymonda. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Prijatelji. 18.30 Sabrina. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poro~ila. 20.15 Urgenca, zdravniška serija. 21.15 Seks v mestu, serija. 21.50 Seks v mestu. 22.20 TV total. 23.20 BIZZ. 23.50 Outer Limits - Neznane dimenzije. 0.45 Delta team -Tajno naro~ilo, akcijska serija. 1.40 Jets, življenje na robu. 2.30 Seks v mestu, pon. Sreda, 14. november SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi # 8.30 Dober dan, Koroška 9.00 Trojčice, risana nanizanka, 5/13 9.25 Mož, ki je sadil drevesa, risani film 9.55 Sprehodi v naravo: Praproti II. 10.10 Otroci na ladji luna, nadaljevanka, 5/8 10.40 Lingo, TV igrica # 11.10 Miti človeštva, dokumentarna serija, 6/6 # 12.00 Titani, nadaljevanka, 8/13 13.00 Poročila # 13.10 Vremenska panorama 14.00 Zima v vrbah, risani film, 2. del 15.10 Aktualno 16.00 Mostovi 16.30 Poročila # 16.45 Pod klobukom 17.45 Avstralska kronika, poljudnoznanstvena serija, 2/12 18.45 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 Dnevnik # 20.05 Sedmi pečat: V se o moji materi, španski film Režija: Pedro Almodovar Igrajo: Cecilia Roth, Penelope Cruz, Marisa Paredes, Candela Pena, Antonia San Juan, Rosa Maria Sardaza in drugi. Manuela je medicinska sestra, dela v centru za darovanje organov, je poročena mati in ima 17-letnega sina Estebana, tenkočutnega mladeniča, ki se preizkuša v pisanju in sprejema dogajanje okoli sebe z izredno, mladeniško energijo. Njegov priljubljen pisatelj je Truman Capote in njegova mati njegova najljubša prijateljica. Temu navkljub ostajajo med njima nekatere stvari nepovedane, kdo je fantov oče, ki ga je Manuela zapustila še pred Estebanovim rojstvom. In Esteban, ki si vse, kar zanimivega vidi ali doživi, zabeleži, zapiše v svoj notes zabeležko "vse o moji materi"... 22.00 Odmevi # 22.55 G. Verdi: Requiem, posnetek iz mariborske Opere 0.25 Avstralska kronika, ponovitev SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.30 TV prodaja 15.00 Videospotnice 15.35 Homo turisticus 16.05 Policija na naši strani 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 117. epizoda 17.00 Sylvia, nanizanka, 12/15 18.00 Veriga, britanski film 19.30 Videospotnice 20.05 Šport 23.00 Umori, nanizanka, 31/45 23.40 Videospotnice, ponovitev POP TV 9.00 Oprah show, ponovitev 10.00 Vsiljivka, ponovitev 20. dela 10.55 Črni biser, ponovitev 162. dela 11.50 Prepovedana strast, ponovitev 32. dela 12.40 TV prodaja 13.10 Preverjeno, ponovitev 14.05 Zakon v Los Angelesu, 132. del nanizanke 15.00 TV prodaja 15.30 Oprah show, pogovorna oddaja 16.25 prepovedana strast, 33. del nadaljevanke 17.20 Črni biser, 163. del nadaljevanke 18.15 Vsiljivka, 21. del nadaljevanke 19.15 24 ur 20.00 TV kriminalka: Kruti dvom, ameriški film, 1/2 Režija: Yves Simoneau Igrajo: Blythe Danner, Gwyneth Paltrow, Matt McGrath, Ed Asner, Adam Baldwin in drugi. Tokratno kriminalko si bomo ogledali v dveh delih. Manjšo vlogo v filmu ima oskarjevka Gwyneth Paltrow, v glavno vlogo pa se je vživela njena mama Blythe Danner. Zgodba se začne neko poletno noč leta 1988. Bonnie Von Stein in njen mož Lieth sta tarča napada. Lieth je umorjen, Bonnie pa hudo ranjena. Ker po možu podeduje ogromno vsoto denarja, jo policija obravnava kot osumljenko. Toda kmalu se pojavijo številna vprašanja. Kako je možno, da se njena hčerka Angela med napadom ni zbudila? Zakaj je bil v kozarcu ob njeni postelji led, če je že nekaj ur spala, kot trdi? in zakaj ob tragičnem dogodku Angela ni pokazala nobenih čustev? 21.45 Newyorška policija, 11. del nanizanke 22.40 Udarci pravice, 8. del nanizanke 23.30 M.A.S.H., 45. del humor. nanizanke 0.00 24 ur, ponovitev KANAL A 8.55 TV prodaja 9.00 Ekstra magazin, ponovitev 9.15 Ricki Lake, ponovitev 10.10 Show Jerryja Springerja, ponovitev 11.30 Dannyjeve zvezde 12.30 Obala ljubezni, 167. del nadaljevanke 13.25 Mladi in nemirni, 33. del nadaljevanke 14.15 TV prodaja 14.45 Dvakrat v življenju, 12. del nanizanke 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.35 Zvezdne steze: Nova generacija, 13. del nanizanke 17.30 Princ z Bel Aira, 18. del humor. nanizanke 18.00 Meteor, vreme 18.05 Cosby (VIII.), 1. del ameriške humor. nanizanke 18.30 Korak za korakom (I.), 1. del am. humor. nanizanke 19.00 Ekstra magazin 19.17 Meteor, vreme 19.20 Show Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.10 Zločin in kazen: Begunec, 11. del nanizanke 21.00 Na kraju zločina, 11. del nanizanke 21.50 Will in Grace, 6. del humor. nanizanke 22.20 Tretji kamen od sonca, 3. del humor. nanizanke 22.50 Noro zaljubljena, 20. del humor. nanizanke 23.20 Ekstra magazin, ponovitev 23.40 Dannyjeve zvezde, ponovitev TROJKA 6.00 Videostrani 7.00 TV prodaja 7.30 Wai Lana joga 8.00 Iz domače skrinje, ponovitev 9.45 Družinska TV prodaja 11.00 Nemška nogometna liga, ponovitev 13.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 13.45 TV prodaja 14.15 Videostrani 15.15 Naj N - nogometni studio, ponovitev 16.15 Družinska TV prodaja 16.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 20.00 Notredamski zvonar, ameriška drama 22.00 Sijaj 22.30 Vrhunci nemške nogometne lige 23.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 0.15 Wai Lana joga 0.45 Videostrani HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, dokum. serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 10.50 Kviz. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.35 Ti si moja usoda, serija. 13.20 Film. 15.00 Novice. 15.05 Poizvedovalec, pz. serija. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsako-dnevnica. 18.30 Split v pajkovi mreži, dokumentarna oddaja. 19.00 Kviz. 19.15 LOTO 7/39. 19.20 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.10 Globalno mesto. 20.45 Pol ure kulture. 21.15 Trenutek spoznanstva. 21.50 TV intervju. 22.40 TV leksikon. 22.45 Odmevi dneva. 23.05 Šport danes. 23.20 Euromagazin. 23.55 Filmska noč z Jackom Lemmonom. 1.35 Jack in Jill 2., serija2. 20 Simpsonovi VIII., risanka. 2.45 Nikita 3., serija. 3.30 Od prijema do sojenja, dokum. serija. 3.50 Tuch Of Evel All About Evel, dokum. film. 4.40 Film. HTV 2 10.00 Prostor, čas, arhitektura... 10.40 ČB v barvi. 13.20 Forum. 14.20 Do zvezd skupaj. 15.10 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Navadna klinika, serija. 16.40 Hugo, TV igrica. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sreče. 19.05 Simpsonovi VIII., risanka. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, dokum. serija. 20.10 Jack in Jill 2., serija. 21.00 Polni krog. 21.20 Nikita 3., serija. 22.05 Touch of Evel (Knievel) All About Evel, dokum. film. 22.55 Seinfeld, humor. serija. 23.20 Samotni izmečki, serija. 00.05 Na meji mogočega 4., serija. 00.50 Novice. HTV 3 8.30 Sidney: SP v tenisu, prenos. 17.00 Sidney: SP v tenisu, posnetek. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Košarka: Cibona - Adecco Asvelly, pr. 22.00 J.D.Salinger, dokumentarni film. 22.50 Glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.40 Čarobni šolski avtobus, risana serija, otroški program. 8.00 Caroline v mestu, serija. 8.25 Sabrina, serija. 8.45 Čarovnice, serija. 9.30 Beverly Hills 90210, serija. 10.10 Columbo: Umri zame, kriminalka, 1973. 11.45 Confetti tivi. 13.20 Grad ugank, kviz. 14.05 Triple Z, risana serija. 14.30 Papyrus, risana serija. 14.55 Mladi Herkul, serija. 15.20 Princ z Bel-Aira, serija. 15.45 Beverly Hills 90210, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Holliday Affair, triler, 2001. 21.55 Osumljeni, kriminalka, 1996. 23.30 Policisti iz El Camina, serija. 0.15 Primer Jessica, serija. 1.00 Naloga Munchen, kriminalka, 1972. 2.35 Holliday Affair, triler, 2001. 4.00 Osumljeni, kriminalka, 1996. AVSTRIJA 2 6.00 Teletext. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Grad Hubertus, domovinski film, 1973. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Report, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Gorski zdravnik, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1395). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji, magazin. 18.45 Loto: 6 iz 45. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.00 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Mod-robele zgodbe, epizodna serija. 21.15 Modrobele zgodbe, epizodna serija. 21.45 Pogledi s strani. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Evropska panorama. 23.15 Deklica, kamera in smrt, dokumentarec. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Veronikine skrivnosti, serija. 0.55 Zlata dekleta, serija. 1.20 Na prizorišču, reportaža tedna. 1.50 Pogledi s strani. I.55 Evropska panorama. 2.40 Deklica, kamera in smrt, dokumentarec. 3.25 Gorski zdravnik, serija. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje doma. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Pri Kallwassovih. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Sodnik Alexander Hold. 17.00 Kviz. 17.30 Magazin. 18.00 Bolnišnica Lichtenberg, doku. serija. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Pajdaš, krim. serija, 2001. 21.15 Policaj iz Tolza, krimi serija, 1999. 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Noč. 0.35 Frasier. 1.00 Sodnica Barbara Salesch. 1.55 Nakupovanje doma. 3.00 Policaj iz Tolza. 4.40 Bolnišnica Lichtenberg, pon. RTL 6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami, pon. 7.30 Dobri časi, slabi časi, pon. 8.05 RTL trgovina. 9.00 Točno ob devetih. 9.30 Moja poroka. 10.00 Dr. Stefan Frank, serija. 11.00 Družinski dvoboj. II.30 Dvoboj samcev. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti!, kviz show 16.00 Mladinsko sodišče. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami. 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Nežno poželenje, komedija, 1999. 22.10 Stern TV magazin. 0.00 Polnočni žurnal. 0.30 Susan. 1.00 Veronica. 1.30 Mož v sebi. 2.00 Oliver Geissen Show. 2.50 Nočni žurnal. RTL 2 5.45 Otroški program. 8.50 Nesrečna do konca. 9.20 Polna hiša, pon. 9.45 Princ z Bel-Aira. 10.10 Radijska postaja. 10.40 King of Queens, pon. 11.05 Vsi ljubijo Raymonda. 11.30 Prijazna hiša. 12.00 Otroški program. 16.10 Pokemon, risana serija. 16.40 Digi-mon. 17.00 Nesrečna do konca. 17.30 Polna hiša. 18.00 Princ z Bel-Aira. 18.30 King of Queens. 19.00 Vsi ljubijo Raymonda. 19.30 Dragon Ball Z. 20.00 Poročila. 20.15 Andromeda, zf serija, 2001. 21.15 Stargate, Zvezdna vrata zf. serija, 1999. 22.15 The Crow, Vran, fantazijska serija. 23.05 Nikita, akcijska serija, 1997. 0.00 Exclusiv, reportaže: rojeni za zvezde; težka pot do uspeha. 0.45 Peep. 1.50 Electric Blue. 2.35 Nočne fantazije. PRO 7 6.05 Galileo, pon. 630 Bulevarski magazin, pon. 7.30 Kdo je tu šef. 8.05 Vsi ljubijo Raymoda. 8.30 Velika družina. 9.05 Motiti se je moško, komedija, 1996 (H. Knaup). 11.05 Prijazna družina. 11.35 Bill Cosby. 12.05 Vsi ljubijo Raymonda. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Buelvarski magazin. 18.00 Prijatelji. 18.30 Sabrina. 19.00 Simpsonovi 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Buffy, izganjalka vampirjev, fantazijska serija. 21.15 Angel, lovec teme, fantazijska serija. 22.10 TV total. 23.10 Pro7, reportaže: Pustolovski poroke. 23.55 Nočni klici 2, erotični, 1998. 1.30 Buffy, pon. 2.20 Angel, lovec teme, serija. 3.00 Outer Limits, pon. EUROSPORT 8.30 Nogomet: portreti reprezentanc Rusije, Portugalske, Danske, Švedske, Poljske, Hrvaške, Španije, Italije, Anglije. 13.00 Nogomet, kvalifikacije za SP pon. 14.00 Nogomet, kvalifikacije za SP pon. 17.00 Nogometni magazin. 18.00 Automagazin. 18.30 Nogomet - kvalifikacije za SP 20.30 Nogometni magazin, pon. 21.00 Nogomet, kvalifikacije za SP prenos. 23.00 Športna poročila. 23.15 Nogomet - kvalifikacije za SP @,8dto-tedn!k.sî radio, ki je na vasi frekvenci 104,3 fm 98,2 fm http://www.radio-tednik.si 8. -14. november 2001 RADIO PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 8. novembra: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 Horoskop. 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.20 NOVA. 11.35 HIT STYLING. 12.00 Poročila radia BBC, Z ormoškega konca (Majda Fridl). 13.10 ŠPORT. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ: Hrastovec pri Zavrču. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio). PETEK, 9. novembra: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Kulturni križemkražem. 12.30 Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 20.00 Glasbena oddaja Peta noč. 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Jure in Rado). 23.00 DJ TIME. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Triglav). SOBOTA, 10. novembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole - Jukič). 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT. 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.05 ŽIVIMO LEPO (Saša Einsiedler). 23.00 Mitja in Petja show (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Triglav). NEDELJA, 11. novembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.40). 7.15 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 8.40 Po romarskih poteh (Ciril Arih). 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV in ŠPORT. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Trbovlje). PONEDELJEK, 12. novembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA (šport - Danilo Klajnšek). 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska in ormoška kronika (Martin Ozmec). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 20.00 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 21.00 KVIZ PIRAMIDA (Vladimir Kajzovar). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Trbovlje). TOREK, 13. novembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVET. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO s ptujskim županom Miroslavom Lucijem. 20.00 A-B-C-D (Davorin Jukič). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Štajerski val). SREDA, 14. novembra: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Po Slovenskih goricah (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.10 Poročilo z Ljubljanske borze. 17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman-Žunec). 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Štajerski val). Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! KVIZ PIRAMIDA RADIOPTUJ 89,8° 98.2 °I04:3MHZ VSAK PONEDELJEK MED 21. IN 22. URO PRIPRAVljA IN VODI: ^AJVDIMIR KAJZOVAR ^ Mercator TÏL.: 02 / 77122 61 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Vsak četrtek ob 20.00 uri moćm 13 ^mićmiHs^ 01. Ans. Tornado Za to so prijatelji 02. Ans. Gašperji Ko mačlte ni doma 03. Ans. Dinamika Prva iastovica 04. Harmonikarice Zupan Ljub'ca moja 05. Veseli Planšarji Luštno je biti pianšar 06. Ans. Eks Vino je Itrivo 07. Ans. Braneta Klavžarja Lažnivčelc moj 08. Ans. Cvet Strah ima rdeče oči 09. Ans. Mira Klinca Na tujem 10. Ans. Svetlin Gospodar na svoji zemiji 11. Trio Slavka Plevnika Divji petelin 12. Šaleški fantje Sem zaljubljen bil 13. Ans. Ekart Iz mošta vino Zmagovalec meseca OKTOBRA: Ana. Rosa - Venček narodnih. Še eno možnost v NOVEMBRU ima: Ans. Tornado - Za to so prijatelji. III III g o 3 Q III a Û. 1 -K Werner Daj mi srčel(daj 2. Jože Buden Buden sem 3. Zlatko Dobrič Če zadel bi jaz na lotu 4. Klavdija IVIama hvala 5. Družina Galič Reci mi še enkrat 6. Ans. Štrk Ne zanima me 7. Ptujskih 5 Katrca Zmagovalka meseca OKTOBRA: Karizma - Tangice Še eno možnost v NOVEMBRU ima: Werner - Daj mi srčelt, daj Poskočnih 13 I Glasujem za: Veličastnih 7 i Glasujem za: _ Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj MARTINOVO IN MARTINOVANJE "Došel bo, došel sveti Martin, on ga bo krstil, da bode vin .. II Jesen je bogat letni čas ter plačilni čas za kmeta, vinogradnika in živinorejca. Plača je pač tolikšna, kolikor je posameznik vložil v delo in kako dobra ali kruta je bila do njega narava. Jesen je čas zahvale za dobro letino in priprave na dolgo in mrzlo zimo. Že naši davni predniki naj bi v začetku novembra obhajali poseben praznik v zahvalo za vsakoletno dobro letino, ki je bila v tem času že varno spravljena v kaščah in kleteh, in ob tej priložnosti so, kot se za praznik spodobi, pripravili prve koline in si tako naredili prvi del zalog za dolgo in mrzlo zimsko obdobje. Seveda so praznik spremljale obilne pojedine, saj je šlo za splošen praznik letine in tam, kjer je bila doma tudi vinska trta, še za vinski pridelek. Prav zaradi vsesplošne priljubljenosti Cerkev med pokristjanjevanjem praznika ni ukinila, ampak je njegovo mesto zaznamovala s priljubljenim svetnikom -sv. Martinom. Raziskovalci menijo, da je sv. Martin zamenjal neko keltsko božanstvo, saj so imeli prav Kelti zelo razvite kulinarično—pivske navade. Vendar je sporočilo martinovanjske dediščine veliko pomembnejše in globlje od zgolj vinskih in vinogradniških vsebin. Poleg tega, da je bil glavni zahvalni praznik za letino in tudi pomembno pastirsko praznovanje, so ljudje na ta dan poravnavali še najemnine in dajatve ter vračali dolgove. Za nekatere je bil to v preteklosti in tudi danes vesel, razigran dan, za mnoge v ne tako davnih časih pa žalosten, saj so se prav na martinovo selili posli (viničarji) od enega gospodarja k drugemu. Etnologi pravijo, da ima sveti Martin bolj malo opraviti s tem, kar se na mar- □ S KURENT TURISTIČNA AGENCUA - TRAVEL AGENCY MINORITSKI TRG 2, 2260 PTUJ tolBfon; 02 748 18 80, 748 1« 81 telefaks: 02 778 33 31_ ■ ORGANIZACIJA IZLETOV IN POTOVANJ t ■ POČITNICE DOMA I IN V TUJINI I ■ LETALSKE VOZOVNICE I SV. MARTIN IN VREME Naši predniki so skozi stoletja oblikovali vremenska prerokovanja in ta verjetno niso čisto brez pomena. Poglejmo jih nekaj, ki so vezana na sv. Martina: "Za soncem sv. Martina kaj kmalu pride sneg in zmrzlina. In ~e te tudi dobro greje, le tri dni babje leto {teje." "Ako je na martinje lepo, bo za tri dni grdo." "Če je na sv Martina dan grdo in oblačno vreme, bo lepa zima, če je pa sončno in toplo, se je kmalu hude zime nadejati." "Sv. Martin oblake preganja, nestanovitno zimo napravlja." "Če se Martinova gos po ledu plazi, o božiču navadno po blatu gazi." tinovanju godi. Oltarne slike ga pri nas kažejo kot usmiljenega vojšcaka, ki z mečem reže svoj pla{~, da ga bo dal prezeblemu beraču, kar ima simbolni pomen za njegovo dobroto. Velikokrat je upodobljen tudi z gosko. Življenje "vinskega" svetnika je bilo nadvse zanimivo. Rodil se je 316. leta v Szombathelyu na današnjem Madžarskem in je bil najprej rimski vojščak. Nato je postal celo misijonar na Bal- kanskem polotoku, kasneje pa je živel in umrl po nekaterih podatkih 11., po drugih 8. novembra 397. leta kot škof v Toursu. Bil je zaščitnik vojakov, rokodelcev in domačih živali Zaradi njegove pobožnosti in strogega življenja se je okoli njegovega imena sčasoma spletno veliko legend. Čaščenje sv. Martina je k nam prišlo pod frankovskim vplivom in najbolj cvetelo med 7. in 10. stoletjem. Iz tega časa so tudi najstarejše cerkve, posvečene sv. Martinu. Zaradi njegove vsesplošne priljubljenosti in morda tudi zaradi bližine njegovega rojstnega kraja je na ozemlju Slovenije veliko krajev, kjer so si za svojega farnega patrona izbrali prav sv. Martina. Eni viri pravijo, da je teh cerkva okoli 80, drugi pa, da jih je veliko več. Nam najbližje so cerkev sv. Martina na Hajdini, v Kamnici pri Mariboru in romanska cerkev na Šmartnem na Pohorju. Kot vidimo, nima Martin z vinom veliko skupnega, vse je le posledica ljudskih šeg in navad iz pradavnih — poganskih časov in tako je "vinski svetnik" po vsej verjetnosti stopil na mesto kakega starega božanstva. Veliko je Turistično vinogradniš!^ Iqnetija Vrhunska žlahtnost < iz Pungračičevih vinogradov (ustekleničena in neustekleničena vina) ob ponudbi izvrstnih domačih jedi. Sprejemamo zaključene skupine do 150 oseb Anton Pungračič s.p., Drenovec pri Zavrču 7 tel/fax 02 761 06 41 resnosti in izobraževalnosti z obujanjem starih običajev, spremljanih z lepimi ljudskimi pesmimi. Dediščina martinovega in martino-vanj ponuja še druge izzive in primerjave, predvsem pa usmerja naša pogosto odtujena, sprta, ogrožena in še kakšna življenja k sporočilom naših prednikov, ko je znal človek uravnoteženo živeti v svojem naravnem in kulturnem okolju. Vida Topolovec tudi legend o vinu in goski. Predvsem slednja je izmišljena, pripoveduje pa o tem, kako so gosi izdale Martina, ki se je baje skril pri njih, ko so ga iskali, da bi mu sporočili izvolitev za škofa. Od takrat pa morajo za kazen na dan njegove smrti tudi te umreti in pečena gos je postala obredna jed na martinovo. Oboje - vino in gos - sta bila tudi predmet darovanja pri poganskih obredih, kar nam po svoje dokazuje tudi vedeževanje s pomočjo gosje prsne kosti, del zahvalne daritve za dobro letino pa je bilo tudi vino. Naj bo tako ali drugače, martinovo je in bo ostal praznik vinogradnikov in vinarjev, ki ga seveda praznujejo različno od kraja do kraja, saj je do današnjih dni obveljalo, da je ta dan rok, do katerega se mošt spremeni v vino. Na martinovo mora biti miza obilno in bogato obložena z vsemi dobrotami: z mesom, kjer ob svinjini prevladuje gos, če pa te ni, pa petelin ali puran, s pogačami in poticami, vse pa začinjeno z lepo ljudsko pesmijo, napitnicami, harmoniko in plesom ter seveda z moštom, ki je v tem času že odvrel in postal dobro mlado vino. Še veliko bi lahko zapisali o tem prazniku, tudi o domladkih, tako pogostih za Haloze, Lancovo vas, Zavrč in še katere kraje, kjer so korenine naše starožitnosti še vedno zelo žive. Vesela druščina se je zabavala do polnoči, po odhodu so pustili polno mizo v želji, da bi bilo tudi prihodnje leto tako obilno. V Beli krajini so vselej slovesno krstili vino. Gospodar je nagovoril zbrane goste in nato so vsi stoje izpili čašo vina. V Slovenskih goricah so fantje z rešetom iskali vino. V Stari Fužini pri Bohinju so v gostilni na Martinovo nedeljo sprejemali nove fante v fantovsko družbo. Martinovemu pravijo tudi jesenski pust, kajti po pustu pride pepelnica in čas pokore ter pričakovanje velike noči. Podobno je tudi z martinovim: 17 dni po prazniku sv. Martina se prične advent in čas pokore za vse, kar se je in kar se bo zgodilo tja do božiča. Najlepša so martinovanja v domačem krogu, na javni ravni pa so to bolj ali manj veseljačenja, vendar jim v zadnjem času poskušajo pridati tudi nekaj TRSNIČARSKA ZADRUGA »ŽIHER« Bresnica z.o.o. Cenjene stranke obvešča, da smo pričeli s prodajo trsnih cepljenk. Dolgoletna tradicija in sodobna tehnologija pridelave zagotavljata: dobro rast, rodnost in dober pridelek. Visoka selekcija, klonski izbori, ugodna cena ... SE PRIPOROČAMO! Bresnica 22, 2273 Podgorci, tel.: (02)719 22 43, GSM: 041 836 480 " V MARTINOVANJE 2001 v petek 9. in soboto 10. novembra 2001 ^ na Mestnem trgu v Ptuju PROqRAM pRÍREdÍTVE: Petek, 09.10. - program z zabavnim krstom mošta in prodaja mošta na stojnicah (od 10. ure naprej) Sobota, 10.11 - zabavni program od 10. ure dalje (imenovanje Princa karnevala, tekmovanje V kotaljenju "polovjakov", degustacija vin) Nedelja, 11.11 - dan odprtih vrat vinogradniških kmetij od 12. ure naprej na Vinsko-turistični cesti 13 VABLJENI ! - GIavní pokRovirelj: Mesina občiNA Piuj MEdijski pokROvÍTElj: RAdioTEdMik, d.o.o., Piuj hfoRMACljE: TIC Prijj, TEI. 02/771-56-91 ý ZANIMIVOSTI, NASVETI STROKOVNJAKI ENERGETSKE SVETOVALNE PISARNE SVETUJEJO Vgradnja konvektorjev v bivalne prostore V primerih, ko morajo ostati ogrevala iz arhitektonskih razlogov prikrita, toplotna moč pa naj se ne bi spremenila, so konvektorji zelo dobra re{itev. To velja na primer za zgradbe z velikimi steklenimi fasadnimi povr{inami ali pa za zgradbe, kjer segajo okna do tal in iz estetskih vzrokov ni možno vgraditi radiatorjev. V tem primeru vgrajeni konvektorji omogočajo hitro reagiranje na temperaturna nihanja, ki so izrazita zaradi velikih steklenih povr{in, ter tako omogočajo dobro regulacijo ogrevalnega sistema. Konvektorje priključimo jih lahko na enocevni ali dvocevni sistem kot pri klasičnih radiatorjih. Z njimi lahko prostore zelo hitro ogrejemo ter dosežemo enakomerno kroženje toplega zraka v prostoru. Količina vode v konvektorjih je ktorjev spadajo še zadnja in sprednja stena (zaslon), vmesne pregrade nad konvekcijskimi površinami, pohodna rešetka (pri talni izvedbi), regulacijska oprema na vodni strani ter regulacijska oprema na strani zraka (brezstopenjski regulator Vgradnja konvektorja v plitvem kanalu Energetska svetovalna pisarna na Ptuju, Mestni trg 1, tel. 778-5161, je odprta za brezplačno svetovanje občanom vsak ponedeljek in sredo od 16.00 do 18.30. Svetovanje je namenjeno učinkoviti rabi energije v gospodinjstvih. To je pomoč vsem, ki nameravajo oplemenititi svoj denar z vlaganjem v učinkovito rabo energije. Z izboljšanjem toplotne zaščite zgradb, uporabo sodobnejših ogrevalnih naprav in večjo uporabo obnovljivih virov energije prispevate k varovanju okolja, zmanjševanju stroškov za energijo in izboljšanju bivalnih razmer. Svetovalec vas lahko obišče tudi na objektu in po svetovanju vam pošljemo domov poročilo o nasvetu. V pisarnah EN-SVET si lahko občani ogledajo tudi razpoložljivo strokovno literaturo. Vsi do sedaj objavljeni članki in tudi druga poglavja s področja varčevanja z energijo so dostopni na spletnih straneh: http://www.gi-zrmk.si/ensvet.htm dnega zraka na spodnji strani grelnika ter izstop toplega zraka na zgornji strani grelnika. IZVEDBE KONVEKTORJEV Zaradi majhnih dimenzij je možna različna postavitev kon-vektorjev. Tako jih lahko vgradimo v plitke in globoke kanale v tleh, zaobljene stene, v steno pod oknom, sedežno garnituro itd. Konvektorji, ki jih vgradimo v plitek kanal, imajo ponavadi vgrajen manjši ventilator, ki služi za povečanje prenosa toplote, saj je zaradi majhne višine kanala (90 do 110 mm) za vstop in izstop zraka. Potrebno je upoštevati ustrezen korekturni koeficient, ki ga odčitamo v ustreznih diagramih proizvajalcev konvektorjev; - manjša toplotna moč zaradi nevgrajenih prečnih pregrad nad konvekcijskimi površinami, kar vodi do vzdolžnih tokov in zmanjšanja oddajanje toplote s konvekcijo. Pri talnih konvektorjih je pomembna tudi toplotna izolacija ohišja. Prav tako mora biti primerna raven šuma, ki naj ne presega 35 dB. ZAKLJUČEK Konvektorji nudijo številne manjša kot pri radiatorjih, odlikujejo jih tudi majhna masa in majhne dimenzije. Pri talnih izvedbah ne zavzamejo tlorisne površine. Oddajo toplote lahko dosežemo z naravno ali prisilno konvekcijo. V primeru vgradnje konvektorja s tangencialnim ventilatorjem (prisilna konvekcija) v veliki meri preprečujemo kondenzacijo na okenskih površinah, pri čemer mora biti konvektor vgrajen čim bližje okenski površini. Konvektorji imajo tudi nekatere slabosti, kot je oddaja toplote le s konvekcijo, dodatni so stroški za zaslon in oteženo je čiščenje. UPORABA IN ZNAČILNOSTI KONVEKTORJEV Največ se uporabljajo za ogrevanje poslovnih in trgovskih prostorov, v manjši meri pa tudi za ogrevanje stanovanj. Uporabljajo se lahko kot sekundarna ali primarna grelna telesa. Možno jih je vgraditi tudi v kombinaciji z drugimi primarnimi grelnimi telesi (npr. talno ogrevanje, radiatorji, itd). Priključimo jih lahko na enocevni ali dvocevni sistem centralnega ogrevanja enako kot pri klasičnih radiatorjih. Glavni element konvektorjev je prenosnik toplote, ki je vstavljen v ohišje iz jeklene pločevine. Izdelan je iz jeklenih ali bakrenih cevi, na katere so na-vlečene aluminijaste lamele. S takim načinom izvedbe je dosežen dober stik med cevmi in lamelami ter s tem dober prenos toplote. K opremi konve- Konvektor v stenski nisi z dodanim zaslonom (možna demontaža) vrtljajev ventilatorja pri konve-ktorjih s prisilno konvekcijo). Nekatere izvedbe konvektor-jev imajo tudi regulacijske lo-pute za izstopajoči topli zrak na zgornji strani grelnika. Skozi prenosnik teče ogrev-na voda podobno kot pri radiatorjih. Hladen zrak vstopa v grelno telo na spodnji strani, se ogreje na grelnih površinah (lamelah) ter nato izstopa na zgornji strani grelnika. Oddajanje toplote poteka v glavnem samo s konvekcijo. Na sliki št.1. je prikazan vgrajeni konvektor v stenski niši pod oknom s sprednjim zaslonom. Prikazan je vstop hla- naravna konvekcija slaba. Izvedba je prikazana na sliki št. 2. NAJPOGOSTEJŠE NAPAKE PRI VGRADNJI KONVEKTORJEV Napake pri vgradnji povzročajo različne motnje v delovanju: - manjša toplotna moč, ker pri vgradnji ni bilo upoštevano, da je toplotna moč odvisna od višine konvektorja oziroma globine kanala (slika 5); - manjša toplotna moč zaradi zoženega prečnega prereza možnosti vgradnje in so v mnogih primerih najprimernejši prenosnik toplote za ogrevanje. Posebne izvedbe omogočajo poleg ogrevanja tudi hlajenje, prezračevanje in filtriranje zraka. Pri tem ni mišljeno samo ogrevanje in klimatizacija poslovnih prostorov, temveč to velja tudi za ogrevanje in klimatizacijo bivalnih prostorov. Konvektorji imajo poleg dobrih lastnosti tudi nekatere slabosti. Pri morebitni vgradnji je zato poznavanje in upoštevanje vseh njihovih lastnosti zelo pomembno. Bojan Grobovšek, univ. dipl. inž. str. RAČUNALNIŠKI KOTIČEK Raiunalniške noviike Neka raziskava je odkrila pikantno podrobnost. Kar dve tretjini uporabnikov se menda rada prepira s svojimi osebnimi računalniki. Tem prepirom bi lahko rekli »e-jeza«, še največkrat pa nas pograbi med surfanjem po spletnih straneh. Po navadi nas v »dobro voljo« spravijo nedostopne spletne strani, čakanja na prikaz, prekinitve povezave ali neuspešno iskanje vsebine. Živce si običajno umirimo z izklopom računalnika in kakšno osvežilno pijačo, mnogi pa si prižgejo še škodljivo cigareto. Zanimivo je, da 40 odstotkov anketiranih pogosto obmetava svoj računalnik z žaljivkami, ostali pa jezo stresajo na partnerje ali hišne ljubljenčke, najdejo pa se tudi primerki, ki fizično napadejo računalnik in ga dodobra prebunka-jo. V povprečju smo moški bolj vročekrvni in se hitreje razburimo kot ženske, ki pa v tem primeru ne zaostajajo prav veliko, drugačne so le reakcije, kjer je manj fizičnega pretepanja računalnika. Ameriška vojska bo v kratkem uvedla pametne kartice, ki jih bo dobilo četrt milijona vojakov in oseb, ki sodelujejo z obrambnim ministrstvom. Na vsako kartici bo digitalizirana fotografija dotične osebe in niz podatkov, shranjenih na več različnih načinov. S pametnimi karticami želi ameriška vojska povečati varnostne razmere v svojih objektih in izvajati poostren nadzor nad gibanjem osebja in pripadnikov. "Vojaške" kartice bodo vsebovale ogromno podatkov o posamezniku in bodo vsebovale izjemno visoko raven zaščite pred ponarejanjem. *** Na prireditvi Streaming Media Europe 2001 sta družba Stream-buster Technologies, ki je ena izmed vodilnih razvijalcev rešitev za ponujanje zabavnih vsebin na zahtevo prek širokopasovnih povezav, in korporacija Microsoft predstavili novo programsko rešitev Streambuster Version II, ki temelji na operacijskem sistemu Windows 2000 Server ter tehnologiji Windows Media. Rešitev omogoča prenos video vsebin na zahtevo, med katerimi velja omeniti najbolj priljubljene celovečerne filme, prenose dogodkov v realnem času ter časovno prilagojene oddaje. Streambuster ponudnikom spletnih storitev ter vsebin omogoča nov način distribucije zabavnih vsebin na osebne računalnike in spletne terminale naslednje generacije, katerih razvoj je v zadnjem času po zaslugi strmo rastočega števila uporabnikov čedalje hitrejši. Raziskava podjetja IDC (april 2001) predvideva, da bo število uporabnikov širokopasovnih povezav v splet samo v letošnjem letu zraslo za 256 odstotkov na 5 milijonov uporabnikov, do leta 2004 pa naj bi se to število povzpelo na 34 milijonov. "Širokopasovni dostop v splet je v Evropi čedalje bolj razširjen, Streambusterjeva nova rešitev Version II pa je izdelana tako, da pomaga pri omogočanju povsem nove stopnje zabave in prilagodljivosti vsebin, dostopnih prek širokopasovnih tehnologij," je dejal John Jensen, izvršni direktor podjetja Streambuster. "Kakovost, nadgradljivost, zanesljivost in varnost tehnologije Windows Media, vgrajene v sistem Windows 2000 Server, nam je zagotovila trden temelj, na katerem smo lahko razvili napredno rešitev, kot je Version II." Plačilni sistem rešitve Streambuster Version II temelji na Windows Media tehnologiji za digitalno upravljanje s pravicami (DRM, Digital Rights Management), kar posameznim uporabnikom omogoča gledanje izbranega programa v določenem časovnem obdobju. Vsi filmi so predvajani v formatu Windows Media Video in celo pri dokaj nizkih hitrostih povezave ponujajo kakovost video prikaza, ki je skoraj enakovredna tisti na nosilcih DVD. Streambuster je svojo rešitev že začel tržiti pri pomembnejših ponudnikih širokopasovnega dostopa, kot so Cirque, Telia, Semco ter Bredbandsbolaget Denmark, uporablja jo že približno 200.000 naročnikov na Danskem, kmalu pa bodo rešitev začeli uporabljati tudi drugi operaterji po Evropi. *** Sonyjev igralni mastodont PS2 naj bi konec leta v nakupovalni božično-novoletni mrzlici podrl vse prodajne rekorde in to kljub konkurenci Nintenda in Microsofta. Po raziskavah PlayDate bo PS2 opazno prehitel oba konkurenta. Analitiki ocenjujejo, da se je tržišče video iger in konzol povečalo na skupno vrednost dvajsetih milijard dolarjev predvsem po zaslugi treh velikih: PS2, X-boxa in GameCuba. *** Nov Olympus vsebuje dobro kombinacijo optičnih in digitalnih lastnosti, skritih v ergonomsko oblikovanem ohišju. Slikovni senzor se uvršča med boljše predstavnike in ponuja 3,2 milijona točk, vgrajen pa je še trikratni optični zoom, ki podprt z digitalnimi triki doseže faktor povečave 7,5-krat. C-3020 lahko ponudi popolno avtomatizacijo, seveda pa omogoča ročno nastavljanje skoraj vseh parametrov in s tem uporabniku z več izkušnjami prepušča lasten nadzor. Kot vsi moderni digitalci lahko tudi ta snema kratke video zapise, tokrat v formatu QuickTime. Z računalnikom se povezava odvija po standardni in dobro uveljavljeni USB povezavi, lokalno pa se slike in ostalo shranjujejo na priloženo 16 Mb SmartMedia spominsko flash kartico. *** Wayback Machine je spletni servis, ki intenzivno beleži zgodovino interneta in shranjuje na milijone spletnih strani, celo takšnih, na katere so lastniki že pozabili. Digitalna vsebina ima grdo lastnost, da se lahko kaj hitro uniči in pozabi. Zanjo ne ostajajo arhivi in knjižnice, kljub temu da predstavlja del zgodovine. Na spletnem naslovu web.archive.org podjetnik Brewster Kahle objavlja arhiv vsega, kar so njegovi računalniki uspeli zabeležiti v zadnjih petih letih. Zbirka podatkov je ogrooooomna in tudi brezplačna, se pa pojavljajo težave zaradi obremenjenosti računalniških sistemov. Preverite, morda najdete tudi svojo spletno stran. (O !Í ■<5 'cz (O C *** Kuharski nasveti Martinove priloge Med najpogostejše in najbolj cenjene Martinove priloge spadajo priloge iz zelja (rdečega, belega in rumenega, kislega), priloge iz rezan~evega in vle~enega testa oziroma mlinci in trganci z najrazli~nej{imi zabelami, danes pa na našem koncu pogosto pripravljamo tudi priloge iz sveže repe ter kostanjev. Rdeče zelje je cenjeno tudi zardi svoje izrazite rdeče barve. V primerjavi z navadnim zeljem ga moramo dlje časa kuhati ali dušiti in ima rahlo sladkast okus. Če pripravljamo rdeče zelje v solati ali če ga dušimo in želimo, da ostane lepe rde~e barve, prilijemo dve ali tri žlice kisa ali ga dušimo in kuhamo s sestavinami, ki vsebujejo kislino in s tem prav tako ohrani barvo. Kot prilogo ob Martinovih mesnih dobrotah ga pogosto duši-mo s krhlji svežih jabolk ali mu prilijemo za boljši okus malo vina. Dušeno rdeče zelje, še posebej sladko-kisla kombinacija oziroma pripravljen z rjavim sladkorjem in kisom, je še posebej priljubljena priloga k svinjski pečenki ali pečeni raci in goski. Rdeče zelje danes pogosto du-šimo skupaj s čebulo in proti koncu dušenja dodamo kuhano ajdovo kašo, tako da se kaša le dodobra ogreje. Takega ponudimo prav tako kot prilogo ob pečeni goski in svinjski pečenki. Kuhani ajdovi kaši pa lahko dodamo na kocke narezano in prepraženo slanino, malo kisle smetane, po okusu začinimo s soljo in poprom ter s tako pripravljenim nadevom nadevamo liste rdečega zelje. V manjši količini vode in vina dušimo do mehkega. Tudi tako prirpavlje-no rdeče zelje in kašo lahko ponudimo kot domiselno Martinovo prilogo. Posebej okusno je dušeno rdeče zelje, ki mu dodamo na pol kuhano grobo naribano repo in zelje ter repo počasi dušimo do mehkega. Od začimb uporabimo malo vina, nekaj krhljev jabolk, sladkor, čebulo in sol. Lahko si pripravimo tudi prilogo iz sveže repe in korenja. Pripravimo jo tako, da dve večji repi olupimo, operemo in grobo naribamo. Repo nato v slani vodi kuhamo pet minut. Na pol kuhano odcedimo in ohladimo. Posebej na majhni količini maščobe prepražimo fino sesekljano čebulo, dodamo na tanke rezance narezano sveže korenje (uporabimo ga toliko, kot imamo repe) in nato prisipamo delno kuhano repo. Začinimo s soljo, PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 355. NAD. Du{evno zdravje otrok in mjJadosJnikov 67. nadaljevanje Promocija duševnega zdravja - 4. nad. Selektivne preventivne intervencije Danes si bomo pogledali selektivne preventivne intervencije. Te so usmerjene k posameznikom ali skupinam populacije, pri katerih ugotavljamo znatno vi{je tveganje glede psihiatri~nih ali psiho-socialnih motenj kot v pov-pre~ni populaciji. Tveganje se nana{a bodisi na takoj{en pojav motenj ali na pojav motenj v prihodnosti. Populacija je identificirana na osnovi biolo{kih, psiholo{kih ali socialnih dejavnikov tveganja, za katere vemo, da so stali{~no povezane z motnjami. Obi~ajno je cena tak{nih intervencij "na glavo" vi{ja od cene univerzalnih preventivnih intervencij. Med možnimi neugodnimi učinki je negativno označevanje populacije (na primer preventivni programi proti trpinčenju otrok, v katere so vključeni mladoletni star{i, s čimer jih označimo kot potencialne slabe star{e). Včasih pa tak{ni programi prispevajo k bojazni in tesnobi, na primer pri star{ih otrok z obporod- nimi ali predporodnimi dejavniki tveganja. Naslednje, kar si moramo pogledati, so indicirane preventivne intervencije. Te so namenjene posameznikom z visoko ravnijo tveganja, ki že imajo minimalne znake ali simptome, ki napovedujejo psihiatrične ali psihosocial-ne motnje, ali osebam, pri katerih so prisotni biološki markerji, ki označujejo predispozicijo za takšne motnje. Gre za osebe, ki jih še ni možno razvrstiti na osnovi klasifikacij psihosocialnih ali psihiatričnih motenj, ker znaki še niso jasni ali dovolj intenzivni ali količinsko zadostni za diagnozo. Stroški takšnih intervencij so običajno visoki, možni so tudi spremljajoči negativni učinki. Vendar so glede na visoko stopnjo tveganja preventivne intervencije smiselne in upravičene. Naslednjič pa še nekaj o promociji duševnega zdravja in odnosom s preventivo. poprom, peteršiljem in na koncu po želji še s kislo smetano ali ocvirki. Priljubljena Martinova priloga so tudi mlinci. Le redko mlince še pripravljamo doma, kljub vsemu da gre za dokaj preprosto in enostavno pripravljeno jed. Pripravljamo jih iz vlečenega testa. Najpogosteje so mlinci, ki jih kupimo, pripravljeni iz klasičnega vlečenega testa. Če jih pripravljam doma, do pol ure. Razdelimo ga na 4 enake dele in ga ne pretanko razvaljamo in razvlečemo. Testo damo na pomokan pekač in ga v pečici pri 220 do 250°C zlato rjavo zapečemo. Ohlajene mlince razlomimo na ne premajhne kose. Posebej zavremo slano vodo in z njo poparimo pripravljene mlince. Ko se zmehčajo, jih odcedimo in po želji zabelimo. Zabelimo jih lahko z sokom, ki nastane pri pečenju goske, prepraženo za-seko ali ogreto kislo smetano, lahko pa bi jih prelili tudi s staljenim surovim maslom. Zmehčane mlince lahko ponudimo tudi nekoliko drugače, tako da poparjene popolnoma odcedimo, jih grobo sesekljamo in jim dodamo 2 do 3 razžvr- testo izboljšamo z dodatkom jajc, kisle ali sladke smetane. Okusni pa so tudi polnozrnati mlinci. Te naredimo tako, da vsaj 1/3 celotne moke zamenjamo s polnozrnato moko ali moko mešamo celo v razmerju 1 proti 1. Mlince z dodatkom kisle smetane naredimo tako, da vzamemo pol kilograma gladke moke, dodamo žličko soli, 1 drobno jajce, dodamo še žlico belega olja ter 2 žlici kisle smetane. Iz naštetih sestavin zgnetemo gladko testo in mu po potrebi prilivamo mlačno vodo. Testo gnetemo tako dolgo, da je gladko in elastično, nato ga pokrijemo ali premažemo z oljem in pustimo počivati vsaj 20 minut kljana jajca, malo kisle smetane, na majhne kocke narezano in prepraženo slanino brez maščobe, in če je zmes preveč tekoča, dodamo še malo drobtin in nato iz mase oblikujemo podolgovat debelejši svaljek, ga damo na pomokano krpo, zavijemo, povežemo s kuhinjsko nitko in tako pripravljene mlince v vreli slani vodi kuhamo 5 minut. Še vroče odvijemo, narežemo na rezine in prav tako ponudimo zraven goske, race ali drugih mesnih Martinovih dobrot. Nada Pignar, profesorica kuharstva Krvodajalci 23. OKTOBER - Anita Potočnik, Sta-novno 17, Mitja Meško, Hajndl 17, Slavko Janežič, Grabe 20, Stanko Soršak, Lovrenc na Dravskem polju 5, Marjan Valenko, Moškanjci 19, Bojan Sabotin, Volkmerjeva 27, Ptuj, Miran Gajser, Gerečja vas 75/a, Roman Lampret, Apače 271, Andrej Horvat, Gorišnica 95, Milan Ciglar, Osojnikova 21, Ptuj, Franc Vršič, Novinci 5, Silvo Klajnšek, Lovrenc na Dravskem polju 5, Franci Princl, Sela 28/a, Nada Cimerman, Zabovci 62/a, Bojan Krajnc, Zg. Hajdina 7/d, Janez Muršec, Zg. Hajdina 48, Andrej Vugrinec, Markovci 33/a, Daniel Vek, Breg 57/b. 25. OKTOBER - Marko Turk, Anto-ličičeva 12, Maribor, Robert Marin, Kukava 69, Srečko Dečko, Vodranci 17, Jelka Pintarič, Lahonci 18, Ev-gen Muhič, Gorišnica 46, Slavko Re-pec, Zg. Pristava 37, Bojan Merc, Soviče 12, Stanko Kurbos, Videm pri Ptuju 28, Drago Vugrinec, Dravinjski Vrh 3/d, Janez Feguš, Mejna cesta 4, Ptuj, Jože Premzl, Starošince 33, Darinka Kovačič, Apače 167, Albert Frčec, Dolena 63/b, Marija Haložan, Podlože 81/a, Hedvika Korošak, Trubarjeva 10, Ptuj, Anton Kajič, Zg. Hajdina 104, Ivan Stočko, Prešernova 38, Ptuj, Alojz Janžekovič, Strelci 5, Alojz Veg, Stogovci 15/a, Bojan Ornik, Krčevina pri Vurgergu, Jože Pungračič, Turški Vrh 54/a, Drago Smolinger, Golobova 8, Ptuj, Janez Bedenik, Ul. B. Kraigherja 19, Kidričevo, Franc Lendero, Apače 297, Vilko Turk, Lovrenc na Dravskem polju 6, Jožef Horvat, Cvetkovci 42, Andrej Ogrizek, Draženci 33, Milan Jazbec, Ul. B. Kraigherja 10, Kidričevo, Martin Prevolšek, Volkmerje-va 21, Ptuj, Ivan Gorenjak, Gradišča 143, Janez Plajnšek, Tovarniška 1, Kidričevo, Alojz Zorec, Minoritski trg 4, Ptuj, Franc Cuček, Podvinci 38, Jožica Krsnik, Popovci 10/a, Boris Blažek, Radehova 42/a, Stanko Bedenik, Doklece 7/a, Janez Štumber-ger, Stojnci 20, Robert Štumberger, Pergerjeva 14, Ptuj, Silvester Petek, Trajanova 9, Ptuj, Branko Mohorko, Apače 284, Silvo Zajc, Zg. Pristava 21, Bogdan Kores, Medvedce 14, Tomi Lendero, Apače 297, Jože Jan-čec, Kraigherjeva 14, Kidričevo, Branimir Avguštin, Stopno 14/a, Darko Emeršič, Tovarniška c.4, Kidričevo, Marjan Vindiš, Dragonja vas 8/a, Franc Beranič, Lovrenc na Dravskem polju 1, Milan Lah, Jadranska 17, Ptuj, Stanko Kovačec, Zrkovska c. 184/a, Maribor, Dragica Leskovar, Cirkovce 60/g, Alojz Fric, Destrnik 58, Tone Javernik, Križni Vrh 29, Bogdan Auguštin, Stari Log 20, Marija Kirbiš, Brunšvik 32, Janez Rodošek, Trniče 43, Jože Grula, Skorba 41/c, Igor Anžegl, Vintarovci 21/b. PISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU f^Ji^jj V VÏJU Pričel se je siv, hladen in deževen listopad, čas, ko se zeleno okolje in v njem vrtno rastlinja z zaustavitvijo vegetacije iz poletne bujno zelene rasti spreminja v jesensko zimsko sivino in odpravlja na zimski počitek. Dozoreli so plodovi, odpada listje, odmira sočivje, polega trava, rastlinje daje videz, kot da se krči, da bi lažje prezimilo ter se ob vrtnarjevi podpori pripravilo na prihodnjo pomlad. V sadnem vrtu se z odpadanjem listja že prične opravila pri varstvu sadnega drevja pred rastlinskimi boleznimi in škodljivci za naslednjo vegetacijsko dobo. Odpadlo listje izpod sadnega drevja pograbimo in odstranimo iz vrta. To opravilo bo še posebej koristno letošnjo jesen, ko se je na peškarjih (jablanah in hruškah) pozno v deževnem septembru močno pojavil škrlup, ki ga s škropljenjem ni bilo mogoče preprečiti. Močno okuženo odpadlo listje z zimskimi plodiči škrlupa pograbimo in sežgemo ali kompostiramo. V primeru, če ga kompostiramo, v več plasteh posipamo z apnenim prahom, kompostni kup pa prekrijemo s plastjo zemlje, da preprečimo spomladi, ko prično semeniti zimska plodišča, okužbe vzbr-stelega sadnega drvja. Breskova kodravost je najnevarnejša glivična bolezen breskev, nektarink in nekaterih drugih vrst koščičarjev. Gliva bres-kove kodre prezimi v brstih in vejicah, kjer že zgodaj spomladi, brž ko sta ugodni vlaga in toplota, vzkali v posebne oblike br-stičev, s katerimi se okužijo vzbrsteli listni in cvetni popki. Gliva se nato širi in raste po listih, tako da ti postanejo odebljeni, rumenkaste ali vijoličaste barve, mesnati in lomljivi ter se že v juniju posušijo in odpadejo. Gliva v svojem razvoju zmaliči tudi plodove in mlade poganjke. Okuženo drevo ne da pridelka, v nekaj letih pa izčrpano propade. Uspešno ga zavarujemo pred okužbo tako, da že v jeseni preprečimo prezimitev zimskih plodišč, nato pa spomladi zelene dele rastline obdamo s tanko plastjo škropiva, ki prepreči, da bi plodišča glive kalila v zelene dele rastlinske celice. Ko z breskovega drevesa odpadeta dve tretjini listja, ga v mirnem, toplem in suhem vremenu poškropimo z enim od številnih kemičnih pripravkov, ki so v večini na osnovi bakra: Škropimo obilno, da škropivo zalije tudi za brste. V vetru ne škropimo, ker je tedaj škropljenje površno in neučinkovito. Iz okrasnega vrta naj bodo na pozebo občutljivejše vrste okrasnih rastlin v tem času že preseljene v zimovnik. Manj občutljivejše, ki jih blage jesenske slane še ne prizadenejo, zavarujemo na rastišču z raznimi ovijali, še preden pride do občutnejših ohladitev, ali jih presadimo v posode in prenesemo v zavarovan toplejši prostor. Angelska trobenta ali datura, ki krasi vse več vrtov, ne vzdrži zimskih razmer na prostem. Presadimo jo v njenim koreninam primerno veliko posodo in prenesemo v prostor s temperaturo 5 do 10 °G, ki pa ni nujno, da je svetel, ker datura kot listopadna rastlina prenaša pri prezimitvi tudi poltemačne prostore. Daturo, ki v starejših letih doseže velik obseg nadzemnega dela, lahko obrežemo za tretjino do polovice vej, kar omogoča lažje vlonče-nje, tako pomlajena rastlina pa se naslednjo vegetacijo še bolje obraste in bogateje zacveti. Pozimi jo zalivamo toliko, da se ko-reninsksa gruda ne posuši, ter varujemo, da je ne napadejo uši in plesen. Kane izkopljemo po prvi slani, nadzemna stebla porežemo 15 cm nad koreniko. Koreniko otresemo zemlje in obrnjeno položimo v temačen kletni prostor. V zelenjavnem vrtu novembra večina vrtnih gredic že sameva. Pospravimo še kapusnice, le brstični ohrovt pustimo na gredi, ker zimsko zmrzal dobro prenaša. Brsti so po zmrzali okusnejši, ker izgube okus po grenkobi, značilen za nekatere vrste kapu-snic. Suhih ali porumenelih listov s stebla ne odstranjujjmo, ker so v njihovih pazduhah brsti in jih varujejo. Nasad zimske solate najbolje zavaruje srednje visoka snežna odeja, ker pa na to ne moremo računati, ga pred pozebo prekrijemo s smrekovim vejevjem ali vlaknasto folijo. Por bolje prezimi, če med rastlinami tla obložimo s šoto, ki zemljo zavaruje pred globjo zamrznitvijo, pa tudi za sprotnejše nabiranje je zavarovanje tal s šoto primerno, ker ga ne smemo izkapati, ko so tla zmrzla. Pred pričakovano trajnejšo zmrzaljo in obilnim snegom ga naberemo na zalogo in ga hranimo v kleti v zabojčku z vlažnim peskom, pred tem pa mu skrajšamo korenine in del listov. Tudi črni koren lahko ostane v tleh, le da ga pokrijemo z debelejšo plastjo listja ali grobe šote, da tla zavarujemo pred zmrzlino in si omogočimo izkop v poznih jesenskih in zimskih dneh. Z gredic sproti pospravimo ostanke vrtnin in plevele ter jih kompostiramo, spraznjene gredice prekopljemo ali pograbimo, da bo vrt v jesenski sivini obdržal urejen videz; ne čakajmo, da bi ga prekrila snežna odeja. *** Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi korenine, od 12. do 15. novembra, zaradi plodov od 8. do 10. novembra, zaradi lista 8., 15. in 16. novembra ter zaradi cveta 14. novembra. Miran Glušič, ing. agr. SVETUJEMO... Priprava avtomobila na zimo DA SE BOSTE TUDI POZIMI VOZILI VARNO IN BREZ TEŽAV, JE VOZILO NA ZIMSKE POGOJE POTREBNO PRAVOČASNO PRIPRAVITI. 1-—I m < > IE 'išž Avtomobil je nedvomno najbolj obremenjen pozimi, zato strokovnjaki za zimski čas priporočajo posebno nego. Kdor bi rad vrednost svojega vozila dolgo ohranil in preprečil rjavenje, mora pred zimo poskrbeti za popravilo poškodovanega laka in zadostno preventivno zaščito karoserije. V nasprotnem primeru voda in sol do pomladi nezaščiteno pločevino močno načneta. Nadvse priporočljivo je voskanje - nevidna plast poskrbi za dodatni zaščitni sloj. Pri novejših vozilih uporabljajte izključno vosek, pri starejših vozilih lak pred voskanjem po potrebi očistite z ustreznimi po-lirnimi sredstvi. Vzrok za težave z vžigom pri nizkih temperaturah običajno tiči v pokvarjenem zaganjaču, oslabljenem akumulatorju ali obrabljenih svečkah. Led, sneg in vlaga delovanje še dodatno osla- v tem primeru ni zanemarljiv. Mnogi vozniki še dandanes skušajo segrevanje motorja pospešiti s postavitvijo kartona ali plastike pred hladilnik, kar pa ni posebej priporočljivo, saj takšni ukrepi lahko privedejo do pregretja motorja. Najbolje, da po vžigu karseda hitro odpeljete, a pazite, da motorja ne priganjate v visoke vrtljaje. Tako najhitreje dosežete optimalno delovno temperaturo. Spisek opravil, ki jih je pred zimo na vozilu potrebno opraviti: - Preverite hladilno tekočino motorja (antifriz). Po potrebi jo dolijte ali zamenjajte. - Preverite tekočino za pranje vetrobranskih stekel in dolijte sredstvo proti zamrzovanju (npr. vitrex), pri tem upoštevajte mešalno razmerje. - Letne gume zamenjajte z zim- Zgradba sodobne zimske pnevmatike: (1) glavni žlebovi, (2) smerni profil, (3) dvoplastna zmes kotalne površine, (4) stranica, (5) najlonska bandaža, (6) jeklen pas, (7) prečni žlebovi, (8) glavni jezdec, (9) lamele, (10) profil s prečnimi robovi bijo. Če motor pri nizkih temperaturah tudi po več poskusih noče vžgati, ga nikakor ne priganjajte. Obstaja namreč nevarnost, da nezgorelo gorivo prodre v katalizator in ga ob morebitnem vžigu uniči. Pri avtomobilih z dizelskim motorjem je najpogostejši vzrok za težave obraba grelnih svečk, zato jih preventivno preverite in po potrebi zamenjajte še pred zimo. Med zimskimi dnevi ne segrevajte motorja na mestu med prostim tekom, saj je obraba znatno povečana in tudi ekološki faktor skimi. Pri tem pazite na ustreznost profila (najmanj 4 mm). - Tesnila namažite z glicerinom ali silikonom. S tem boste preprečili strjevanje in zmrzovanje. - Ključavnice na vratih zaščitite pred zmrzovanjem z grafitnim prahom ali oljem. - Preverite metlice brisalcev. Če so obrabljene, jih zamenjajte. - Preverite stanje akumulatorja. Po potrebi dolijte destilirano vodo ali ga zamenjajte. Kontakte očistite in zaščitite pred korozijo. RENAULT Zima ni obvezna, zimska oprema pa je! Popust na pnevmatike 15% Popust na jeklena platišča 25% Veliki popusti do 450.000 sit za nova vozila Renault Avtoservis Franc Terbuc s.p. Dornava 116/b - 2252 Dornava, Telefon.: 02/754-0080 Delovni čas: pon.-pet.: od 6.00 do 22.00 ure sobota: od 7.00 do 15.00 ure VULKANIZERSTVO obnova avtoplaščev j Ivan KOLARIČ s.p. Prodaja novih in obnovljenih avtoplaSčev za osebna in tovorna vozila ter Icmetijsico mehanizacijo._ Bukovci 121 C. 2281 Markovci pri Ptuju, Telefon: 02 / 788 81 70 Različne vrste profila: A - nesimetričen, B - smerni, C - simetričen PRED MENJAVO PNEVMATIK Srečujemo voznike, katerim se zimske gume zdijo nepotreben strošek. Drugi so mnenja, da je montaža preveč zapletena in zamudna, povrhu pa še predraga. Tretji trdijo, da "prave" zime tako ali tako že več let ni bilo. Strokovnjaki za varnost v cestnem prometu so enotnega mnenja: pozimi je menjava letnih pnevmatik z zimskimi vsekakor priporočljiva. DOLOČILA ZAKONA O VARNOSTI V CESTNEM PROMETU V Sloveniji je zakonsko predpisano, da morajo motorna vozila med 15. novembrom in 15. marcem ter ostale dni v primeru zimskih voznih razmer (ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča ali ob poledici) biti obvezno opremljena z zimsko opremo. Predpisana zimska oprema za vozila z največjo dovoljeno maso do 3,5 t so zimske pnevmatike na vseh kolesih z najmanj 4 mm profila, z oznako M+S, ali letne pnevmatike z najmanj 4 mm profila na vseh kolesih in snežne verige, ki jih po potrebi namestite. V primeru, da gre za vozilo z največjo dovoljeno maso nad 3,5 t, morate v obeh primerih imeti s seboj tudi ustrezno snežno lopato. Predpis velja tako za vozila s pogonom na samo en kolesni par kot tudi tista s štirikolesnim pogonom. Vse štiri pnevmatike morajo na splošno biti enake po velikosti (npr. 165/70/13), vrsti (letne ali zimske) in zgradbi (radialne oziroma diagonalne). Pnevmatike, ki so nameščene na isti osi, morajo biti enake še po nosilnosti, hitrostnem razredu, proizvajalcu in vrsti profila. Obnovljene pnevmatike se smejo uporabljati, če imajo oznake za mero, nosilnost in hitrostno kategorijo ter nedvoumne oznake, da je pnevmatika obnovljena, kdo jo je obnovil in identifikacijsko številko pnevmatike. Vozila nad 3,5 t največje dovoljene mase morajo imeti enake pnevmatike le na isti osi. V zimskih voznih razmerah je v Sloveniji prepovedana vožnja za vozila s priklopniki, za vozila, ki prevažajo nevarne snovi, in za izredne prevoze. Po 100. členu zakona o varnosti cestnega prometa, s katerim je določena kazen za vozila, ki niso pravilno opremljena z zimsko opremo, vas bo prekršek stal dvajset tisočakov. KDAJ LAHKO GOVORIMO O ZIMSKIH RAZMERAH Prepogosto pozabljamo, da zimske razmere ne vladajo le v primeru snega in ledu, ki cestišče spremenita tako rekoč v drsališče, ampak tudi pod pogoji, ki so v našem podnebnem pasu običajni med novembrom in marcem. Temperatura pod sedmimi stopinjami Celzija in nadpovprečna vlažnost zadostujeta za povečano previdnost, saj v takšnih razmerah letne gume postanejo trde in občutno manj oprijemljive. Posledice zaradi nepazljivosti so lahko usodne. KAJ JE POTREBNO VEDETI O ZIMSKIH PNEVMATIKAH Glavna razlika med zimskimi in letnimi pnevmatikami je v gumijasti zmesi. Letne pnevmatike so zasnovane tako, da pri vi- sokih temperaturah omogočajo optimalen oprijem in obremen-ljivost. Vendar se pod sedmimi stopinjami Celzija guma strdi do tolikšne mere, da oprijem drastično oslabi. Gumijasta zmes zimske pnevmatike vsebuje več naravnega kavčuka, zato guma tudi pri nizkih temperaturah ostane elastična in oprijemljiva. Tudi profil je prirejen zimskim cestnim razmeram. Letne gume z zadostnim profilom zadoščajo le v primeru, da se vozite po očiščenih cestah in v primeru neugodnih razmer lahko uporabljate javni promet. Tudi pri zimskih gumah bodite pozorni na debelino profila, kajti če je nezadosten, niti najboljše zimske gume ne pomagajo. Predvsem plundra in sneg za dober oprijem zahtevata ustrezno globok profil. Zimske pnevmatike obvezno zamenjajte z novimi, če profil znaša manj kot 4mm. Priporočljivo jih je zamenjati tudi, če so starejše od pet let. Po določenem času se gumijasta zmes strdi, tako da gume niso več primerne za uporabo pri nizkih temperaturah in v zimskih pogojih. Pri izbiri zimske pnevmatike bodite pozorni na hitrostni razred. Označuje ga zadnja črka v ozna~bi dimenzije (na primer: 225/45 R 17 91 V). Če se odločite za zimske pnevmatike, jih montirajte na vsa štiri kolesa. Z različnimi vrstami gum avto že pri zmernem zaviranju lahko postane nepredvidljiv in v skrajnem primeru tudi nevodljiv. Tako imenovane niz-koprofilne gume in gume za hitro vožnjo (od hitrostne oznake H naprej) so za zimske razmere neprimerne. Alternativa zimskim gumam so celoletne gume. Na zasneženi cesti so primernejše od letnih, vendar imajo v primerjavi z letnimi očitne slabosti na mokri cesti in v primerjavi z zimskim na ledu in snegu. Obširen test zimskih pnevmatik si lahko ogledate na spletni strani Avto moto zveze Slovenije: http://www.amzs.si REDNO PREVERJAJTE TLAK V PNEVMATIKAH Nezadosten tlak v pnevmatikah lahko negativno vpliva v več pogledih: - višja poraba goriva - večja obraba gum - manjša stabilnost v ovinkih - večja nevarnost akvaplanin-ga - daljša zavorna pot - poškodbe gum zaradi povečane temperature ob kotaljenju Tlak preverjajte najmanj dvakrat mesečno, ob tem ne pozabite na rezervno kolo. Zmeraj ga preverjajte na praznem vozilu in hladnih pnevmatikah, saj se s segrevanjem gum poveča. SKLADIŠČENJE PNEVMATIK Priporočljivo je, da imate zimske pnevmatike na dodatnih platiščih. To olajša skladiščenje in omogoča hitrejšo ter cenejšo menjavo. Po menjavi pnevmatik bodite pozorni, kako jih skladiščite. Pri tem upoštevajte naslednja navodila: - ob menjavi pnevmatike natančno označite. Pri naslednji montaži tiste s prednje osi montirajte na zadnjo in obratno. Tako boste poskrbeli za enakomerno obrabo; - tlak v pnevmatikah med skladiščenjem zvišajte za približno 0,5 bara; - natančno preglejte kotalno površino in po potrebi iz profila očistite umazanijo; - pnevmatike brez platišč hranite stoje, pnevmatike s platišči lahko hranite na posebnih stenskih nosilcih ali zložene eno na drugo. Skladiščite jih v hladnem, suhem in temnem prostoru. SUZUKI • jesenska akcija BALENO 4x4 ^ za BALENO HB 4x4 še dodatnih 113.000 SIT popusta, tokrat samo 2,484.870 SIT tuđi - odlična alternativa - kombi limuzina za 2.563.970 SIT NA ZALOGI ZIMSKE GUME POZOR! VROČE CENE AKCIJSKA PRODAJA PNEVMATIK...-20% MICHEUN COOD^EAR Brezplačna montaža in še ^^^^ veliko dodatnih ugodnosti ! Akcija traja do 15.11., oz. do prodaje zalog ! Petovia avto, trgovina in storitve d.d., Ptuj, Ormoška cesta 23 glasbene novice Pri poslušanju glasbe je precej odvisno od našega razpoloženja. Včasih poslu{amo veselo glasbo, včasih žalostno, vendar je vsa namenjena izboljšanju našega razpoloženja. *** Britanski pevec ROBBIE WILLIAMS je trenutno še zmeraj zelo popularen s hitoma Eternity in The Road to Mandalay. Letošnje poletje je bil pevec v studiu in je posnel album priredb z naslovom Swing When You're Winning, ki naj bi uradno izšel 19. novembra. ROBBIE je v duet povabil tudi usodno lepo igralko NICOLE KIDMAN (trenutno briljira v slovenskih kino dvoranah s filmom Moulin Rouge) in skupaj sta zapela klasiko SOMETHING STUPID (*****). Gre za zelo prijetno srednje hitro pop/rock priredbo, ki sta jo v originalu pela Frank Sinatra in Nancy Sinatra. *** Nemška skupina NO ANGELS je do sedaj nanizala tri hite: Daylight in Your Eyes, Rivers of J^^ in There Must Be an Angel. Kvintet se je vokalno spet potrudil v razpoloženjski pop skladbi WHEN THE ANGELS SING (***) z albuma Elle'ments. *** GERI HALLIWELL je letos plezala po lestvicah z uspešnicama It's Rouning Men in Scream If you Wanna Go Faster. Prikupna blondinka ponuja novo popevko CALLING (****), ki je sprošcujoca in lahkotna pop pesem. Ameriška pevka ANASTACIA je vstopila v glasbeni svet s hitom I'm Outa Love, ki so mu sledili še trije: Not that Kind, Cowboys & Kisses in Made for Loving you. Pevka s svojim prodornim glasom nekatere navdušuje, meni pa zveni njena nova pop/ r&b pesem PAID MY DUES (**) zelo tečno, saj je prevelika kopija njenih prejšnjih hitov. [vedska skupina REDNEX se je vpisala v glasbeno zgodovino z uspešnico Cotton Eye Joe, medtem ko so bili nazadnje zelo popularni z uspešnico The Spirit of the Hawk. Kvartet izvaja še naprej vesel in zabaven pop komad THE CHASE (***), ki ima plesne glasbene vložke. *** Britanska skupina RIGHT SAID FRED je doživljala zlate čase s hiti I'm Too Sexy, Don't Talk Just Kiss in Deeply Deepy. Duet je letos ponovno med popularnimi s hitoma You're my Mate in Mojive, ki ju bo kmalu nadomestil nov prirejen zabavni komad LOVESONG (***) z albuma Fredhead. NEW ORDER je po osmih letih letos posnel in izdal nov fantastični album Get Ready, s katerega že poznamo uspešnico Crystal. Elektronska zasedba izvaja nov nalezljiv komad GO MILES AN HOUR (***), ki je zelo energičen ter nabit pop/rock komad. Italijanska skupina ALCAZAR je kar nekaj časa vladala v diskotekah s komadom Crying at the Discoteq. Studijska skupina bo ponovno navdušila DJ-e in ljubitelje plesne glasbe v novem funky/house komadu SEXUAL GURANTEE (***). *** Ameriška pevka JANET JACKSON je letos izdala album All for you, ki so ga že prodali v več kot 5 milijonih kopijah. Mega popularna pevka predstavlja ritmično grobo r & b pesem SON OF A GUN (***), v kateri s svojimi rap pasažami sodeluje Missy Elliott. *** Nemška pevka SARAH CONNOR je s pomočjo raperja TQ zaslovela s komadom Let's Get Back to Bed Boy, ki mu je sledil komad French Kissing. Povprečna pevka se je tokrat izkazala v čudoviti soul in pop obarvani baladi FROM SARAH WITH LOVE (****). *** Nina Person je pevka skupine The Cardigans, ki je ustanovila svojo skupino A CAMP in z njo ponudila vrhunsko balado I Can Buy You. Kvintet vrhunskih glasbenikov izvaja pesem SON FOR THE LEFTLO-VERS (****), ki je umirjena ter glasbeno pestra pop/rock balada. Islandska pevka BJORK je svojo glasbeno potzače-la pri skupini Sugacubes. Kontraverzno pevko izredno cenijo glasbeni kritiki, vendar je njena glasba zelo težka in to je slišati tudi v njeni novi seksološki skladbi PAGAN POETRY (***) z albuma Vespertine. David Breznik Mladi dopisniki DRGA PRJATLCA ŠTENFELDOFKA!? Napre te prav lep pozdravlam. Upam, da si maš v redu. Ko si že slišala, sem se z Anžejom nau~la pisat in brat. Morem priznat, da že pisanje kar oblagam. Uvajava se s kmetistvom in sam prav se~-na. Imama že štire otoke, pride pa še en. Morem ti povedati, da je tista pivandura Glašek pred enim mescom zaradi piva~evaja vmr. Kak pa si maš ti!? Že maš kakega dedca? ! Upam, da si kmal vidma!!! Piše mi ke !!! Opotnica, 25.3.1780 Lep pozdrav Mica Karmen Unuk 8.19, OS Kidričevo POSTALI SMO OSMOŠOLCI šolsko leto je naokoli, po~it-nice so minile in september je spet tu. Sedaj sem v osmem razredu in to je velika prelomnica za nadaljnje šolanje. Mnogi bi se za~udili ob osmošol~evem priznanju, da še ne ve, na katero šolo naj se vpiše, a ne ~udite se, tudi jaz sem med njimi. Spominjam se prvega dne, ko sem prestopila šolski prag. Mislila sem si: "Juhuhu, vsaj za nekaj se bom znebila tiste te~ne mame, ki me je silila, naj pojem kosilo." A sem se zmotila. Tudi v šoli je bila neka gospa, ki nam je ves ~as nekaj razlagala in mi smo morali (in še moramo) biti tiho. Bilo pa je tudi zabavno. Tako je ~as mineval in odlo~ilni trenutek se bliža. Osmošolec sploh ni tako lahko biti, kot to mislijo drugi, ampak je to za u~enca velika odgovornost. Mislite, da so mi v primerjavi s prvim razredom tiste gospe v breme, ki stojijo pred tabo, ti nekaj razlagajo, sprašujejo? Ne, niso! Prav nasprotno. Prav lepo je, ko veš, da je nekje nekdo, ki ti bo posredoval svoje znanje in ti pomagal pre-sko~iti oviro na stezi, ko je sam ne boš mogel. Veliko pa k temu pripomorejo tudi starši, saj se z njimi lahko pogovoriš, ko ti je težko. Oni so velik del pomo~i pri skoku ~ez tisto oviro na stezi, ki je tam ves ~as in ~aka, da jo boš presko~il ali pa podrl. Za skok ~ez to oviro boš potreboval velik zalet. In ~e ga nisi pridobil že v teh sedmih letih, boš oviro samo podrl in s preskokom ne bo ni~. Ovira v tem primeru predstavlja ve~ stvari, ki jih boš moral narediti, preden se boš vpisal na želeno šolo, zalet pa predstavlja znanje. Vsakdo ve, kaj je zanj ta ovira in da je precej visoka in jo presko~ijo le najboljši. Ce ste zalet vzeli šele sedaj, je veliko prepozno. Eni pravijo, da je boljše pozno kot nikoli. Mogo~e imajo prav. Je pa to odvisno od vsakega posameznika. Pred nekaj ~asa sem se o tem pogovarjala z u~iteljem v glasbeni šoli in rekel je: "Ce v gimnaziji ni omejenega vpisa, se lahko vpišeš tja tudi s slabšim uspehom, ampak ni možnosti, da narediš maturo." To je edina ovira, zaradi katere se bojim vpisati na gimnazijo. Matura in neuspeh. Bojim se, da na maturi ne bi dobila zadostnega števila to~k, da bi se potem vpisala na želeno fakulteto. Ja, res je, da je do mature še dale~. še celih pet let, ampak saj veste, zalet. Nikoli ga ni preve~, le premalo ga je v~asih. Takšno je torej moje razmišljanje. Cisto na kratko. Osmi razred je kot služba, ki ti pomaga priti do lepšega življenja. Verjetno si vsak osmošolec želi imeti ~arobno pal~ko, ki bi mu uresni-~ila željo, da bi mu uspelo. Na žalost ta pal~ka ne obstaja. Ja, žal. Nikoli pa ne veš, kdaj bo sre-~a na tvoji strani. Do sem je bilo težko priti, a dalje bo še težje. Laura Rozman, 8. c, OS Videm MARJETICA NA TRAVNIKU Sredi zelenega travnika so živele rože: vijolice, trobentice, zvon-~ki, ~rna in bela detelja, ripe~a zlatica, zvon~nica, a najlepša od vseh rožic je bila Marjetica. Imela je vitko postavo, zeleno dolgo oblekico, belo krono in rumen, nasmejan obraz. Rumen obraz je ves ~as izpostavljala soncu, da so ga njegovi topli žarki ogreli. Veselo se je pozibavala ob nežni sapici in se smejala. Ker je bila vedno dobre volje, so jo vse travnate rožice imele rade. K njej so prihajale tudi živali. Danes so se pri njej oglasili ~ebeli-ca Maja, ~mrlj Hinko in muhica Buhica. Cebelica Maja pozdravi Marjetico in jo vpraša: "Marjetica, ali imaš kaj meda zame?" "Imam, ~ebelica Maja!" Cebelica vzame košarico, se ji zahvali in odleti v panj. Marjetica se spet zabava in poplesava. Nato prileti ~mrlj Hinko: "Pozdravljena, Marjetica, vidim, da se zabavaš. Ali imaš kaj meda zame?" "Žal, ~mrlj Hinko," odgovori Marjetica, "pravkar je bila pri meni ~ebelica Maja in podarila sem ji ves med." "No, prav," je žalostno odvrnil ~mrlj Hinko, "pa se bom jutri oglasil." In Hinko odleti. Takoj zatem pride klepetava mu-hica Buhica. Marjetica se muhi-ce Buhice zelo razveseli, saj sta dobri prijateljici. Muhica Buhica za~ne pripovedovati: "Marjetica, veš, kaj se mi je danes zgodilo? Odletela sem na potep v vas, kjer le^D^Dtíť □f-m'irHEad^ "ŽníerD - ENHIQU-ràLES: I Got tiiqh - ÀPHDMM '^^i-for^DU-^BHITNEY^P' ^ Dniy Time - ENYA \ Wauldyauhe Happleť.-THE CDRHB ' Hock my World - MICHAEL JACKSDN^ Drowning - BACKSTREET BOYS 9. Familly Affair - MAHY J. BLIGE 10. I'm Real - JENNIFER LOPEZ Vsakť? 5o\:>o\:o med 21. in uro živijo ljudje. Pri prvi hiši je bilo odprto okno. Na mizi je bilo polno dobrot: slivova in mareli~na marmelada, vro~i francoski rog-lji~ki in vro~a ~okolada. Nisem se mogla upreti in šla sem poskusit. Smuknila sem skozi okno naravnost na mareli~no marmelado. Uživala sem v njej, dokler me ni opazila gospodinja. Za~e-la me je preganjati. Odleteti sem hotela skozi okno, a žal je bilo že zaprto. V kuhinjo je vstopil Miha in pustil odprta vrata. Hitro sem odletela in se rešila. Kaj pa ti, Marjetica? Se ti je kaj zgodilo?" "Ne, ni~ posebnega. Poplesavala sem ob vetru in klepetala s prijatelji. Bliža se no~ in pripravila se bom za spanje." "Lahko no~, Marjetica, oglasim se jutri." Marjetica si umije obraz, zapre kronico in sladko zaspi. Le kaj bo jutri Marjetica doživela, nih-~e ne ve. Ina Pušnik, 8. a, OS Kidričevo BILO ME JE STRAH Pred nekaj dnevi, ko sem po-no~i ležal v postelji, sem na hodniku nekaj zaslišal. Vstal sem in šel pogledat. Predstavljal sem si, da me tam ~aka vampir ali pa Predator in alieni - bitja z drugih planetov ~akajo, da mi odstrelijo glavo ali pa zapi~ijo svoje zobe v mene. Pripravil sem se in pogledal, ali pri postelji leze kakšen alien. Potem sem šel pogledat na hodnik. Ko sem prižgal lu~, sem videl, da je glas povzro~il moj piton Piki. Zbudil sem atija in rekel, da piton ho~e uiti. Šla sva do pitona in videla, da je samo prevrnil skodelico za vodo. Potem je prišla moja sestra. Ko je videla, da je akvarij moker, je vprašala, ali se je piton polulal. Povedal sem ji, da ka~e ne lulajo in da je samo prevrnil vodo. Potem sem šel nazaj spat. Mitja Zadravec, 7.b./9 OS Kidričevo SREČANJE Igrajo: Margareta, Viktor, Robert Neko~ sta živela kralj Viktor in kraljica Margareta. Ker je bilo Margareti kraljevsko življenje dolgo~asno, se je odlo~ila: "Viktor! V tem gradu se strahotno dolgo~asim. Za nekaj ~asa bom odpotovala in poskusila življenje izven gradu". "Prav," ji je odgovoril Viktor. Po prihodu v London se je odpravila po nakupih. Ker je videla, da je ni nih~e prepoznal, si je rekla: "Mislim, da sem še dovolj mlada, da lahko grem tudi na ples." Ob plesiš~u je z zanimanjem ob~udovala plesalce. "Kako lepa gospa in kar sama. Lahko prisedem?" ji je rekel neznanec. "Seveda lahko," mu je odgovorila Margareta. "Ime mi je Robert," ji je povedal, "in sem lastnik tega hotela." Margareta je še ve~krat obiskala hotel in se v Roberta neskon~-no zaljubila. Ker je ugotovila, da ne more živeti dvojnega življenja, se je raje vrnila k Viktorju v upanju, da bo Roberta lahko pozabila. Po nekaj dnevih bivanja v gradu je spoznala, da neprestano misli na Roberta. "Viktor, mislim, da sem se na novo zaljubila, zato ho~em lo~itev," mu je povedala. "Ce misliš, da boš brez vsega bogastva, ki ga imaš pri meni, sre~nejša, se lahko lo-~iva takoj, "ji je rekel Viktor. In res je bilo tako. Margareta se je preselila k Robertu in bila sta sre~na, z Viktorjem pa sta ostala prijatelja. Karmen Unuk, 8.b/9, OS Kidričevo Mali Mihec spusti v stanovanje mladeniča in mu reče: »Nekam pogosto obiskuješ mojo sestro. Ali ti nimaš nobene?« *** Kako rečem,o ženski, ki vsak večer ve, kje je njen mož? Vdova. *** Kako se reče blondinki s celimi možgani? Zlati prinašalec. *** Dva policaja srečata župnika z obvezano glavo. Pa ga prvi vpraša, kaj se mu je zgodilo. Župnik odgovori, da se je udaril v bojler. Ko je župnik odšel, drugi policaj vpraša: "Ti, kaj pa je to bojler?" Prvi policaj mu odgovori: "Kako naj vem, saj veš, da ne hodim v cerkev." *** Dva tipa se pogovarjata: "A ti veš, kakšna je razlika med policajem in oslom?' "Ne vem," mu odgovori drugi. Pri pogovoru ju zaloti policaj, stopi do prvega in mu zateži: 'Kakšna je razlika, no, kakšna?!' Prvi pa ves prestrašen: 'Nobene, gospod policaj, nobene!' *** Srečata se nekdanja sošolca, ekonomist in pravnik. Ekonomist pravi: 'Pomisli, kaj se mi je zgodilo: žena se mi je izneverila - pa še z zamorcem povrh! Kaj naj storim?' Pravnik mu svetuje: 'Na sodišče pojdi, saj imaš vse črno na belem!' *** Dela študent prek študenta v seks trgovinici. Pa pride rjavolaska: "Daj mi umetnega belega!' "Ok... Prodano.' Pa pride rdečelaska: 'Daj mi črnega umetnega!' "Ok... Prodano.' Pa pride blondinka: "Daj mi rdečega!' Student: "Ja, takih pa nimamo!" "Kako ne, daj mi tistega rdečega tam na omari!' "Aja, Ok. Prodano!" Pride šef ob zapiranju in vpraša, kako je šlo. Student odgovori: 'Prodal sem enega belega, enega črnega ...pa, hm, en gasilni aparat!' *** Kako veš, kdaj je lovec pijan? Ko ima na rami psa in za sabo vleče puško. *** Ženin in nevesta stojita pred matičarjem. Pred sklepnim dejanjem pogleda matičar po dvorani in vpraša: "Ali je tukaj kdo, ki iz kakršnihkoli razlogov nasprotuje poroki? Naj to pove zdaj ali pa naj za vedno molči.' 'Jaz,' se zasliši v dvorani tih, boječ glas. Matičar reče s strogim glasom: 'Vi, ženin, pa bodite kar tiho!' *** Kaj reče blondinka, ko izve, da je noseča? "Upam, da je moj.' *** *** *** *** SESTAVIL: EDI KLASINC BEOGRAJSKI ŠPORTNI LIST NAŠ SKLADA- TEU (HERIBERT) DOPOLNILNO POROČILO KRAJ PRI SEVNICI AMERIŠKI PALEONTOLOG (ALFRED) PLESEN NAVINU NAJVEČJI MORSKI SESALEC MEHIŠKA PEVKA NAŽIGAČ SOVJETSKA ORODNA TELOVADKA (ZINAIDA) MESTO V UTAHU GEORGE IRVING NADZORNIK V SPARTI VAS PRI TRŽCU NAŠA REVIJA DEL STANOVANJA NIZ. LETAL. DRUŽBA GRŠKA ČRKA PREBIVALCI ARMENIJE ANGL PLEM. NASLOV ŠPORTNICA Z OROŽJEM AVSTRIJ. SKLADATEU (ALFRED) HDKEIST FELC PRVOTNA KULTURA NEMŠKI FILOZOF ERIC IDLE OTILIJA (OKR.) TONE MUKAR DRAGO MAKUC HINDUJSKI SLON HANS MAKART OTOČJE V SUNDIH PTICA NJORKA MARIBORSKI EKONOMIST OVIN KRAUICA ŠPORTA NOVINAR ŠTAKUL GL. MESTO BRAZILSKE DRŽAVE PIAUI ŽENSKI PEVSKI GLAS ELEKTRIČNA CESTNA ŽELEZNICA GLASBENA IGRA IT KEMIK (GlULIO) OCENJEVALEC ELI LIKAR PRITOK VOLGE RIJE POD ZEMUO OČRT, OPIS MESTECE PR HASTINGSU MATERIJA, SNOV HRVAŠKA INDUSTRIJA NAFE NAJVIŠJA IGRALNA KARTA RIMSKI NARAVOSLOVEC (TITI REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: VODORAVNO: prask, ratar, Adamo, ski, OG, basalnik, starka, Ates, os, spol, karavla, odnosi, tara, abak, Ober, Ast, črtež, koga, Nek, Štajner, Aro, PIRS, parna, lord, iiner, DA, Snoj, miner, itinerar, ajs, kanape, niti, Arh, Ret, Zlatan. UGANKARSKI SLOVAR: AJRAVATA = hindujski bajeslovni slon s štirimi trobci, tudi Airavata, HALUDOVO = razkošno hotelsko naselje na hrvaškem otoku Krku, KAI = vulkansko otočje v Sundih, MOAB = mesto v Utahu ob reki Kolorado, ORE = mesto pri angleškem mestu Hastingsu, ROMER = ameriški paleontolog (Alfred Sherwood, 1894 - 1973), TEHEK = vzdevek hrvaškega narodnega heroja Antuna Bibera, TERESINA = glavno mesto brazilske države Piaui, UHL = avstrijski skladatelj (Alfred, 1909 - 1992). GoVoRI SE... DA Kidričani na ^"voji gmajni nočejo vojašnice. Menda jim gre te dni že pokanje ja-grov preve~ na živce. ... DA v Sloveniji zaenkrat še ni antraksa, zato se bomo po stari navadi začeli cepiti proti gripi. ... DA je združenje pijanč-kov ob obisku notranjega ministra sestavilo pismo s prošnjo, da bi bili v novi policijski postaji prostori za streznitev opremljeni z oblazinjenim pohištvom, ogrevani in po možnosti s priročnim šankom. Tudi čas pijančkov gre naprej. ... DA v devetletkah birokracija narašča zaradi tega, ker je treba po diktatu Evrope vzgojiti čim več čim boljših birokratov. ... DA je Ptuj mesto tisočerih obrazov stoterih lepotic in mesto vina. Lahko, da so bile lepotice "delane" v rožicah. ... DA so potemtakem naslednji dnevi kot nalašč za kako lepotico, ki bo barve Ptuja zastopala leta 2019. ... DA bo država prodala svoje banke za drag denar, državljani pa bi svojo drago državo prodali tudi za drobiž. ... DA je treba za konec tega (Martinovega) tedna policiste spomniti, da se bliža konec leta, pa še niso izkoristili vsega svojega dopusta. VIDI SE... ... DA je mestni župan zaupno vprašal "svojega" muzejskega ravnatelja: "Aleš, a ti veš, kako so se treznili Rimljani?" Aforizmi by Fredi Aforizmi by Fredi Ob radoživih otrocih morajo .starši imeti dovolj božje masti, da ne posežejo po leskovi. *** Kdor hitro vzame, trikrat vzame. *** Tisti, ki uporabljajo kemično orožje, .si vesti ne bodo mogli očistiti niti v kemični čistilnici. *** Bog je najprej sebi podbradek naredil. *** V Italiji da mafija tiste, ki jo dajo pod lupo, pred luparo. *** V brk se najlaže laže golobradcem. *** Večino ljudi zapeče vest šele, ko si opečejo prste. *** Pod tujčevo peto si tako dolgo, dokler mu ne odkriješ Ahilove pete. LUJZEK Dob^er den vsoki den! Na koledoripiše 4. november leta dva tauznt in še eno leto vcoj. Sedim pod brajdami in na mene rjovo listje doj s trse-kov leti. Na sunci je prav prijetno toplo. Za kopalke glih neje, za kokšno bojpredzimsko oblačilo pa tudi neje. Ker pro-vega mraza še neje bilo, je listje v glovnem še na drevji v vseh svojih zivopisanih forbah, ki se kak mavrica prelivlejo druga v drugo. Zdi se mi, da niben, tudi najbojši slikar toga ne bi moga tak naslikati, kak to naredi mati narava. Pšenička na njivah je vzklila, z Mico sma si dosti drv pripravla, da naji pozimi ne bi zeblo. Mošt je provi kindermahen in čoka, da ga bo sveti Martin spremena v vino. Saj vena še vete, kak provi tisti krstitveni nagovor sv. Martina: "Vinogradniki so te predelali, jaz te krstim, gostinci in prekupčevalci te bodo krstili in požegnali z višjimi cenami, mi vsi tvoji podložniki pa te bomo spoštlivo uživali in popivali, poleg popevali in v nose zardevali!" Tudi na našem Suhem bregi bomo veselo martinovanje pripravili, goske spekli in kokšno pametno rekli. Tudi muzikališe smo si že naročli, saj brez har-monikoša Mundovega Vikija pač ne gre. In brez jegovega jezika tudi ne. Je provi vic maj-ster, ki ve nasmejati tudi tiste, ki že na britofi počivlejo. Ker smo glih omenli počivajoče na britofih, sem se spuna na pretekli den mrtvih. Med razkošno ocvetličenimi in s svečami ožarjenimi grobi je bilo nekaj tudi tokih, ki se jih celo leto pa tudi ob dnevi mrtvih ne dotekne človeška roka. Ali so jihovi svojci že vmrli ali pa čista pozobijo na svoje rajne. Pa saj vete, kak poje tista molitev: Kak na nebi, tak na zemlji (in pod zemljo) v deželi krtovi. Pa še malo črnega humora: Jaz sen moji Mici že naroča, naj me tak pokople, da bom roke vun iz zemle drža, ko si bom lehko plevel spipa in rožice sadija in kokšno kupico spija. Pa smo na kunci. Mica zove, naj kostaje priprovim, ke bomo popudne pekli in si s sosedi malo odehnoli, z moštom grehe doj splohnili, dve kuri zadrmo-hnili in se fajn meli. Lepo vas podavlja LUJZEK OVEN 21. 3. do 20. 4. Čeprav ste zadovoijni z razpletom zadeve v osebnem življenju, naj vas ta dobri občutek ne odnese previsoko, da ne bo padec preveč dramatičen. Vzemite to bolj za vmesno postajo kot za končni cilj. BIK 21. 4. do 20. 5. V teh dneh boste imeii manjše težave z denarjem, a ne bo nič hudega. Pravzaprav bo veiiko iažje, kot boste v začetku mislili. Brez panike, saj temu težkemu obdobju sledilo pravo olajšanje. DVOJČKA 21. 5. do 20. 6. Zaradi obiiice posia vas bo spremljal občutek, da vas priganja čas. Na žalost se to dogaja vsem in v vsakdanji nagiici kar pozabijate, da obstaja kaj drugega. Poskusite živeti drugače. RAK 21. 6. do 22. 7. Vse preveč se obremenjujete z drobnarijami, ki niso nič posebnega. Čeprav si želite pridobiti pozornost najdražjih, je na ta način ne boste dobili. Obstajajo še manj dramatični načini. LEV 23. 7. do 23. 8. Vse preveč ste neučakani in ne dosežete nič niti pri sebi niti pri drugih, samo še bolj se vznemirjate in s tem nadlegujete še druge, izkoristite konec tedna za sprostitev in uživajte. DEVICA 24. 8. do 23. 9. V zadnjem času vse boij ^ \ pogrešate ijubijeno osebo. ^ JI J Na gias si sicer nočete priznati, a ta občutek vas grize. Kar se je zgodiio, se pač je. Kaj vas končno stane, če naredite nekaj za svojo dušo. TEHTNICA 24. 9. do 23. 10. Dnevi, ki so pred vami, znajo biti čudoviti, če vam bo uspelo uskladiti vse probleme, ki jih imata z vašim ijubijenim. Trenutno še vsak vztraja pri svojem in nobeden ni pripravljen na kompromis. ŠKORPIJON 24. 10. do 22. 11. V posiu se boste razburjali za prazen nič. Smešno pri vsem je, da se bo končalo srečno, ampak naj vam ne bo žal živcev, ki jih boste pri tem porabili, ker je to samo dokaz, da ste uspešni. STRELEC 24. 11.do 21. 12. V teh dneh boste spoznali osebo, ki vam bo zelo hitro prirasla k srcu, a morate še temeljito premisliti, ali je res prava. Saj ne, da bi bilo kaj narobe, le pustite času čas, zaletavosti je bilo že preveč. KOZOROG 22. 12. do 20. 1. V vašem poslovnem krogu vas obdajajo osebe, za katere včasih mislite, da izhajajo s kakega drugega planeta, saj se tako nenavadno odzivajo, da včasih ne veste, kaj bi rekli. VODNAR 21. 1. do 19. 2. Molka in zidu, ki ste ju ustvarili okrog sebe, še vedno niste prebili. Prihaja pa čsa, ko se boste odločili, da ne boste več trmasto vztrajali in da je čas pozabiti, kar bi že zdavnaj morali. RIBI 20. 2. do 20. 3. V službi boste imeli siten teden, saj vas bo jezilo, da se nekateri sodelavci pustijo tako zlahka prepričati neprepričljivim argumentom. Najbolj vas bo bolelo, da bodo nezaupljivi do vaših opozoril. Horoskop je za vas napisala vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovicenetsi.net KROS 760. artilerijski bataljon Slovenske vojske iz Slovenske Bistrice je na Šta-tenbergu izvedel že deseti jesenski tek. STRAN 27 ŠPORT MLADIH Športni zavod Ptuj pripravlja v tem in prihodnjem mesecu kar nekaj osnovno- in srednješolskih področnih tekmovanj. STRAN 28 m UR KO PC DOMINO, Trstenjakova ul. 5, PTUJ NOGOMET Druga nedelja v novembru prinaša v Ptuj stari dobri derbi med Dravo Asfalti in Aluminijem. Nogometni kibici že delajo, navijači in privrženci enih in drugih pa stavijo ... STRAN 26 PLANINSTVO Za ustrezno urejenost ha-loške planinske poti, ki je dolga preko 60 kilometrov, so potrebna obnovitvena dela. Ta dela opravljajo markacisti, ki ohranjajo pot v 'dobri kondiciji'. STRAN 27 NOGOMET 1. SLOVENSKA LIGA Rezultati 15. kroga: Živila Triglav - Maribor Pivovarna Laško 1:1 (1:1), Era Šmartno - HIT Gorica 0:0, CMC Publikum - Olimpija 2:0 (0:0), Korotan - Rudar Velenje 1:2 (0:1), Primorje - Domžale 6:0 (3:0), Sport Line Koper - Mura 4:1 (1:0) 1. PRIMORJE 15 10 2 3 30:9 32 2. SPORT LINE KOPER 15 8 4 3 27:11 28 3. MARIBOR PIVOVARNA LAŠKO 15 8 4 3 24:15 28 4. MURA 15 7 4 4 17:14 25 5. CMC PUBLIKUM 15 6 4 5 20:15 22 6. ERA ŠMARTNO 15 5 7 3 19:15 22 7. RUDAR VELENJE 15 6 4 5 22:22 22 8. OLIMPIJA 15 6 4 5 17:19 22 9. ŽIVILA TRIGLAV 15 3 4 8 14:26 13 10. HIT GORICA 15 2 6 7 8:18 12 11. KOROTAN 15 2 4 9 9:20 10 12. DOMŽALE 15 1 5 9 11:33 8 2. SLOVENSKA LIGA Nova vas pri Ptuju Marko Perger s.p., Proletareka ul. 5, Kidričevo Rezultati 14. kroga: Aluminij - Dravinja 2:0 (0:0), Livar Ivan-cna Gorica - Drava Asfalti 1:0 (0:0), Feroterm Lenterm - Nafta 5:2 (1:2), Zagorje - Železničar Radio City 1:1 (0:1), Dravograd -Triglav Bakovci 8:1 (2:0), Tabor Sežana - Jadran Šepič 0:0, Elan -Bela krajina 0:1 (0:0), Renče Goriška brda - Ljubljana 0:6 (0:2). 1. DRAVOGRAD 14 11 3 0 42:12 36 2. LJUBLJANA 14 10 3 1 37:6 33 3. ALUMINIJ 14 10 2 2 38:13 32 4. LIVAR IVANČNA GORICA 14 8 4 2 31:9 28 5. ŽELEZNIČAR RADIO CITY 14 7 3 4 22:19 24 6. ZAGORJE 14 6 4 4 20:15 22 7. JADRAN ŠEPIČ 14 6 4 4 19:21 22 8. BELA KRAJINA 14 6 2 6 26:19 20 9. DRAVA ASFALTI 14 5 2 6 25:22 18 10. DRAVINJA 14 3 7 4 17:12 16 11. NAFTA 14 5 1 8 31:32 16 12. TRIGLAV BAKOVCI 14 5 1 8 15:38 16 13. TABOR SEŽANA 14 3 2 9 14:33 11 14. FEROTERM LENTERM 14 3 1 10 19:34 10 15. RENČE GORIŠKA BRDA 14 3 0 11 15:43 9 16. ELAN 14 1 0 13 5:47 3 Pari 15. kroga: Drava Asfalti - Aluminij, Ljubljana - Livar Ivan-čna Gorica, Jadran Šepič - Renče Goriška brda, Bela krajina - Tabor Sežana, Triglav Bakovci - Elan, Železničar Radio City - Dravograd, Nafta - Zagorje, Dravinja - Feroterm Lenterm 3. SNL - SEVER Rezultati 13. (zadnjega jesenskega) kroga: Stojnci - INDE Vransko 2:2 (1:0), Gerečja vas Unukšped - Mons Claudius 1:4 (1:0), Šmarje pri Jelšah - Hajdina 0:1 (0:1), Zreče - Kozjak Radlje 4:1 (2:1), Pobrežje Gradis - Krško Posavje 0:3 (0:2), Bistrica - Malečnik 1:2 (1:2), Usnjar Šoštanj - Paloma 6:1 (3:0) 1. MONS CLAUDIUS 13 13 1 0 34:7 37 2. KRŠKO POSAVJE 13 9 1 3 32:11 28 3. KOZJAK RADLJE 13 6 5 2 16:7 23 4. STOJNCI 13 6 4 3 22:16 22 5. PALOMA 13 7 0 6 33:24 21 6. MALEČNIK 13 6 3 4 20:21 21 7. HAJDINA 13 6 2 5 20:24 20 8. INDE VRANSKO 13 5 3 5 15:21 18 9. USNJAR ŠOŠTANJ 13 5 2 6 26:17 17 10. ŠMARJE PRI JELŠAH 13 4 1 8 13:25 13 11. ZREČE 13 3 2 8 21:28 11 12. GEREČJA VAS UNUKŠPED 13 3 2 8 14:29 11 13. POBREŽJE GRADIS 13 3 1 9 17:29 10 14. BISTRICA 13 2 1 10 12:36 7 TENIS / OB KONCU TENISKE SEZONE Dria^vne prvakinje pri ptujskem županu Ptujski župan Miroslav Luci je pripravil svečan sprejem za igralke in vodstvo Teni{-kega kluba Ptuj. Ptujčanke so v minuli sezoni osvojile naslov državnih prvakinj ter dosegle nekaj odličnih posamičnih rezultatov. Za ekipo so nastopile samo domačinke, kar v {portu ni običaj. Ajda Brumen, članica TK Ptuj, je bila v letu 2001 prav tako us-pe{na in je ob {tevilnih uspehih osvojila naslov članske državne prvakinje. Na sprejemu pri ptujskem županu so bili iz TK Ptuj: Tina Vukasovi~ in Ajda Brumen, igralki, Zoran Krajnc, trener, in predsednik TK Ptuj Branko Brumen. Na sprejemu so zraven njih bili še direktor športnega zavoda Stanko Glažar in podžupan MO Ptuj Mitja Mrgole. Ob tej priložnosti je ptujski župan čestital TK Ptuj ob uspehih v letošnjem letu ter po- delil predstavnikom kluba simbolična darila. Danilo Klajnšek ROKOMET - 1. A SRL Prva zmaga Velike Nedelje IZOLA - VELIKA NEDELJA 27:31 (10:15) VELIKA NEDELJA: Gotal, Trofenik, Cvetko 8, Poto~njak 3, Marcen, Bezjak 15, Kokol, Belec, Poje, [antl, Okre{a 1, Podpečan, [o{tarič 3, Mesarec. Rokometa{i Velike Nedelje so {ele v 5. krogu 1. A SRL prebili led in osvojili prve točke v novem prvenstvu, kar bo vsekakor velika vzpodbuda za naprej in povrnitev prepotrebne samozavesti. Kljub temu da {e vedni niso zaigrali v kompletni sestavi, je to zelo pomemben uspeh. Gostje so igrali dobro in si v 15. minuti prvega polčasa priigrali pet zadetkov prednosti (11:6) in to prednost zadržali do odhoda na odmor. Drugi polčas je bil zelo zanimiv, saj so domačini do 38. minute uspeli vodstvo gostov zmanj{ati na samo dva zadetka, toda tri minute kasneje so roko-meta{i Velike Nedelje ponovno povedli s petimi zadetki prednosti. V 56. minuti je postalo v Izoli zelo vroče, saj se je domačinom uspelo približati na samo zadetek zaostanka (27:28), toda to je bilo vse, saj je najbolj{i strelec srečanja Robert Bezjak zapečatil usodo Izolanov in pomembne točke so odpotovale v Veliko Nedeljo. Rezultati 5. kroga: Izola - Velika Nedelja (27:31) (10:15), Slovan - Inles Riko 32:24 (16:12), Termo - Celje Pivovarna La{ko 22:37 (11:18), Gorenje - Mobitel Prule 67 19:26 (11:12), Sevnica - Prevent 22:32 (12:15), srečanje Rudar Trbovlje - Trimo Trebnje preloženo. 1. MOBITEL PRULE 67 5 5 0 0 173:118 10 2. CELJE PIVOVARNA LAŠKO /-1/ 5 5 0 0 153:113 9 3. GORENJE 5 3 0 2 127:108 6 4. PREVENT 5 3 0 2 143:129 6 5. TRIMO TREBNJE 4 3 0 1 111:99 6 6. TERMO 5 3 0 2 133:140 6 7. SLOVAN 5 2 1 2 134:136 5 8. INLES RIKO 5 2 0 3 134:151 4 9. RUDAR TRBOVLJE 4 1 1 2 111:107 3 10. VELIKA NEDELJA 5 1 0 4 118:135 2 11. IZOLA 5 0 0 5 123:173 0 12. SEVNICA /-1/ 5 0 0 5 116:151 -1 JUDO OSEM MEDALJ IN EKIPNO PETA DRAVA Mladi judoisti ptujske Drave so se izkazali na mednarodnem prvenstvu za Davidov memorial na Jesenicah. V konkurenci 265 ju-doistov in judoistk iz štirih držav so osvojili kar osem kolajn, med 26 ekipami pa odlično peto mesto. Največji uspeh sta dosegla Mitja Horvat pri kadetih v kategoriji do 60 kg in Uroš Tajhman pri dečkih v kategoriji do 42 kg, ki sta osvojila prvi mesti. Drugo mesto je pri dečkih osvojil Marko Janžekovic v kategoriji do 46 kg, tretja mesta pa so zasedli Ervin Vinko in Jure Šegula pri kadetih ter Rok Murko, Matjaž Mršnik in Jaka Kodela pri dečkih, solidno peto mesto pa je dosegel pri kadetih Luka Gajšek. KODELA ZMAGAL NA HRVAŠKEM Na mednarodnem prvenstvu Hrvaške za starejše dečke je v konkurenci 470 mladih judois-tov izjemen uspeh zabeležil član ptujske Drave Jaka Kodela v kategoriji do 55 kg, saj je zanesljivo premagal vse tekmece. Po treh zaporednih zmagah je v finalni borbi z ipponom odpravil tudi Belšaka iz Impola. Dobro sta se odrezala tudi Rok Murko, ki je s tremi zmagami osvojil tretje mesto v kategoriji do 60 kg in Marko Janžekovic s petim mestom v kategoriji do 46 kg. DRAVI KOMPLET MEDALJ V MARIBORU Na mednarodnem prvenstvu za Iršičev memorial v Mariboru je nastopilo več kot 110 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške, Italije in Avstrije. Zelo uspešno so nastopili tekmovalci Drave, saj so kar trije osvojili medalje. V kategoriji nad 100 kg je zlato medaljo osvojil Aljaž Rogelj, ki je v finalni borbi premagal klubskega kolega Mirana Plošinja-ka. V kategoriji do 66 kg pa je bronasto medaljo osvojil Tomaž Marholt z zmago proti Frasu iz Mariborskega Železničarja. Zmagovalci po kategorijah: do 60 kg: Matarugič (Impol), do 66 kg: Preradovič (Split), do 73 kg: Sentič (Zagreb), do 81 kg: Fer-jan (Bežigrad), do 90 kg: Pančič (Split), nad 100 kg: Rogelj (Drava). Reprezentanca se bo v času od 7. do 11. novembra zbrala na pripravah v Slovenski Bistrici; udeležili se jih bodo tudi Rogelj, Plo{injak in Seničič iz ptujske Drave. V soboto, 24. novembra, pa čaka Ptujčane četrti krog 1. državne lige, ko se bodo v {portni dvorani Mladika ob 17.00 uri pomerili z mariborskim Branikom in bistri{kim Impolom. USPEŠNI JUDOISTI JURŠINCEV Na Heledisovem turnirju v Celju, kjer je nastopilo 89 tekmovalcev iz 27 klubov iz petih držav, so se dobro odrezale judoistke JK Jur{inci. V konkurenci kadetinj so druga mesta osvojile: Klav-dija Ljubec (do 44 kg), Janja Karo (do 63 kg) in Martina Fras (plus 70 kg). V članski konkurenci pa je Martini Fras v kategoriji nad 78 kilogramov pripadlo tretje mesto. Na Ir{ičevem memorialu, ki je potekal v Mariboru, je dobro nastopil Peter Kuharic, ki je v kategoriji do 55 kilogramov zasedel peto mesto. NOGOMET / 2. SLOVENSKA LIGA Priprave na nedeljski derbi Predzadnji krog jesenskega dela prvenstva je postregel s polovičnim uspehom ekip Aluminija in Drave Asfaltov: prvi so slavili na domačem igri{~u proti Dravinji, medtem ko so nogometa{i Drave izgubili srečanje v Ivančni Gorici. Toda ti dve srečanji sta že utonili v pozabo, saj druga nedelja v novembru prina{a stari dobri derbi na Ptuju, kjer bosta merila moči Drava Asfalti in Aluminij. Nogometni kibici že delajo, navijači in privrženci enega ali drugega kluba stavijo ... Pričakujemo veliko gledalcev in navijačev, ki bodo imeli priložnost videti na delu plave in rdeče ter po srečanju dovolj časa - tja do pomladi - razpredati, kdo je bil bolj{i. Nedeljski derbi je seveda nogometni dogodek jeseni na na{em področju, vsaj kar se liga{kega dela tekmovanja v 2. ligi tiče. ALUMINIJ - DRAVINJA 2:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Rakič (61.), 2:0 Rakič (88.) ALUMINIJ: Šeremet, Sambolec, Golob (od 71. Jevdenič), Prapo-tnik, Zemljič, Pučko, Gojkovič, Čeh (od 52. Majcen), Pipenbaher, Franci (od 86. Širec), Rakič. M. Rokic - strelec obeh zodet-kov proti Drovinji A. Ceh v okciji ... Nogometa{i Aluminija so v sre- čanju z Dravinjo iz Slovenskih Konjic pri{li do pomembne zmage, vendar veliko težje, kot so pričakovali. Odsotnost Korena in Dončeca se je vsekakor poznala, pa tudi nekoliko slab{a igra Čeha zaradi po{kodbe. V prvem polčasu so Kidričani imeli rahlo terensko pobudo, vendar priložnosti za zadetek ni bilo, razen dveh poizkusov Francija s streli iz daljave. V drugem polčasu so prvi za-pretili gostje, vendar se je pri neugodnem strelu Topiča izkazal domači vratar Šeremet. V 61. minuti pa so domačini končno povedli. Rakič je z natančnim strelom po tleh ukanil gostujočega vratarja. Po tem zadetku so bili nogo-meta{i Aluminija absolutno bolj{i ter so zamudili nekaj izjemnih priložnosti za zvi{anje vodstva. Da ni ostalo pri minimalni zmagi domačih, je poskrbel Milan Rakič, ki je dve minuti pred koncem s strelom z glavo potrdil zmago svojega mo{tva. LIVAR IVANČNA GORICA - DRAVA ASFALTI 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Dončič (75) DRAVA ASFALTI: Golob, Emer{ič, D. Krajnc (od 85. Po{trak), Pekez, Klinger, Zdelar, Zajc, Krepek, U. Krajnc (od 75. Hojnik), Vo-grinec, Sluga. Trener: Dragan Grbavac. Nogometa{i ptujske Drave Asfaltov so v Ivančni Gorici izgubili z minimalnim izidom ter tako prekinili uspe{en niz iger in rezultatov. Domačini so dosegli zmagoviti zadetek petnajst minut pred koncem srečanja, vendar bi Ptujčani lahko premagali domačega vratarja in iztržili točko, žal pa se to ni dogodilo in so ostali praznih rok. 3. SNL - VZHOD [MARJE PRI JELÎAH - HAJDINA 0:1 (0:1) STRELEC: 0:1 Širovnik (30) HAJDINA: Brodnjak, Zelko, Princl, Črnko, M. Krajnc, Širovnik (od 46. Gaiser), Železnik, Hotko, R. Krajnc, Pihler, Petrovič (od 59. Nahberger). Trener: Du{an Čeh. Nogometa{i Hajdine so na gostovanju v Šmarjah zaigrali dobro in z zadetkom Širovnika povedli v prvem polčasu. To prednost so uspeli zadržati do konca srečanja in osvojili pomembne tri točke, ki so jih po končanem jesenskem delu v 3. SNL - sever uvrstile v sredino prvenstvene razpredelnice. STOJNCI - INDE VRANSKO 2:2 (1:0) STRELCI: 1:0 Klajderič (22), 2:0 Kupčič (46), 2:1 Zapu{ek (57), 2:2 Pov{e (60) STOJNCI: Veselič, Strgar, Fridauer, Arsič, Vilčnik, Lapornik, Pur-gaj (od 46. Žuran), Ljubec, Klajderič, Žnidarič, Kupčič (od 82. Milo-{ič). Trener: Gorazd Šket. Domači nogometa{i so proti ekipi Inde Vransko nastopili močno oslabljeni. Srečanje so dobro pričeli in povedli. Ko je v 46. minuti Kupčič dosegel {e drugi zadetek za Stojnce, je kazalo, da bodo tri točke ostale doma, vendar pa ni bilo tako. Gostje so v treh minutah uspeli rezultat izenačiti. Kljub silnim naporom domačih, da bi dosegli zmagoviti zadetek, je ostalo pri delitvi točk. BISTRICA - MALEČNIK 1:2 (1:2) STRELCA: 1:0 Regor{ek (19), 1:2 E.Simonič (23), 1:2 E. Simonič (31) BISTRICA: Hvalec, Kolar, Skale, Sep, Leva, Horvat, Dovnik (od 46. Tkavc), Papotnik (od 54. Fridrih), Modrič, Regor{ek, Zupanič. Trener: Momčilo Mitič. S tem porazom so nogometa{i Bistrice {e bolj potonili in sedaj so njihove možnosti glede obstanka med tretjeliga{i minimalne. Ekipa Malečnika ni taka, da se je ne bi dalo premagati, vendar če naredi{ preveč napak, potem pač pride kazen. GEREČJA VAS UNUKÎPED - MONS CLAUDIUS 1:4 (1:0) STRELCI: 1:0 Kmetec (43), 1:1 Kovačec (46), 1:2, Bojovič (55), 1:3 Bojovič (68), 1:4, Kovačec (81). Gostitelji so imeli sape le za en polčas. Ves prvi del je potekal v rahli inciativi domačinov, a Voglar in Kmetec nista izkoristila priložnosti. Slednjemu je uspelo minuto pred koncem doseči vodstvo. Po veliki napaki Kmetca v obrambi gostov so že nekaj sekund po začetku uspeli izenačiti. Domačini so redkeje prihajali do strelov in napadalcem ni uspelo premagati razpoloženega vratarja gostov Fornezzija. Do konca gostom ni bilo težko doseči zadetka in visoko zmagati, ob tem da so zamudili {e nekaj priložnosti. Nad 100 gledalcev ni pričakovalo tak{nega razpleta. (-anc) 1. LIGA MNZ PTUJ Rezultati 11. kroga: Slovenja vas - Tržec 4:2, Elteh{op Rogoznica -Skorba 2:0, Videm - Dornava 1:1, Gori{nica - Holermuos Ormož 0:7, Pragersko - Boč Anchiinžiniring 4:0, Sredi{če - Podlehnik 4:0 1. HOLERMUOS ORMOŽ 11 11 0 0 64:12 33 2. ELTEHSOP ROGOZNICA 11 6 3 2 24:16 21 3. SREDIŠČE 11 6 2 3 27:22 20 4. DORNAVA 11 5 3 3 27:20 18 5. SLOVENJA VAS 11 5 3 3 21:22 18 6. SKORBA 11 4 3 4 19:18 15 7. PODLEHNIK 11 4 2 5 13:18 14 8. VIDEM 11 3 4 4 18:16 13 9. PRAGERSKO /-1/ 11 4 2 5 18:22 13 10. GORIŠNICA 11 1 5 5 11:31 8 11. BOČ ANCHIINŽINIRING 11 1 4 6 12:25 7 12. TRŽEC 11 0 1 10 13:45 1 SLOVENJA VAS - TRŽEC 4:2 (3:0) STRELCI: 1:0 Mohorič (4), 2:0 Kotnik (20), 3:0 Mohorič (45), 3:1 Borut Emer{ič (62. iz 11 m), 4:1 Krajnc (63), 4:2 Borut Emer{ič (69) SLOVENJA VAS: Travnikar, Metličar (Erhatič), Panič (Sledič), Krajnc, Ekart, Vrbanec, Lenart, Levstik, Kotnik (Mlinarič), Gereč-nik, Mohorič. Trener: Ivan Ornik. TR@EC: Šeliga, Fridauer, Kolednik, Sitar, Prelog, Metličar, Fi-der{ek (Mlakar), Borut Emer{ič, Pečnik (Bojan Emer{ič), Breznik (Strm{ek), D. Emer{ič. Trener: Janez Pečnik. ELTEHÎOP ROGOZNICA - SKORBA 2:0 (1:0) STRELCA: 1:0 Dokl (29), 2:0 Marke{ (54) ELTEH[OP ROGOZNICA: Polanec, Kukovec, Makovec, Kur-bus, Pihler, Vauda (Pungračič), Nenad, Markež, Hvalec (Lah), Dokl, Kralj. Trener: Branko Žgeč. SKORBA: Šmigoc, Panič (Šo{tarič), Toplak, F. Klaneček, Janžeko-vič, Horvat, Šijanec, B. Mertelj (Lenartič), Mlakar (D. Klaneček), S. Mertelj, Perko. Trener: Branko Krajnc. VIDEM - DORNAVA 1:1 (0:1) STRELCA: 0:1 Stergar (43), 1:1 Ovčar (86) VIDEM: Krajnc (Trafela), Ciglar, Matej Topolovec, Bračič, Matjaž Topolovec, Kokol, Šeliga, Varnica (Medved), Šipek, Ostro{ko, Bedrač (Ovčar). Trener: Rudi Štelcer. DORNAVA: Kristovič, Serdin{ek, Jurič, Flos, Metličar, Vrabl, Plohl, Juri{ič, Trunk, Stergar, Viher. Trener: ivan Dobaj. SREDI[ČE - PODLEHNIK 4:0 (2:0) STRELCA: 1:0 Fafulič (13), 2:0 Lesjak (42), 3:0 Fafulič (72), 4:0 Fafulič (88) SREDIŠČE: Majč (Horvat), Novak, Jelovica, Vizjak (Jurkovič), Ivančič, Žerjav (Aleksič), Pintarič, Lesjak, Fafulič, Kolenc, Ga{par-lin. Trener: Miran Rakovec. PODLEHNIK: S. Grabrovec, Lesjak, Gabrovec (R. Cafuta), Gaj-{ek (M. Grabrovec), Vinko, Zaj{ek, Toplak, Topolovec (D. Cafuta), Gregorec, Koren, Milo{ič. Trener: Du{an Hvalec. PRAGERSKO - BOČ ANCHIINŽINIRING 4:0 (0:0) STRELCI: 1:0 Breznik (59), 2:0 Stojn{ek (66), 3:0 Bezjak (85), 4:0 Bezjak (92) PRAGERSKO: Petrovič, Stojn{ek (Sagadin), Leskovar, Lončarič, Pi{ek (Krajnc), Debevec, Ducman, Curk, Bezjak, Dirnberk, Breznik (Berdnik). Trener: Zvonko Kacjan. BOČ ANCHIIN@INIRING: Pepelnak, Mlaker, Kralj, Berglez, Žnuderl, Be{kovnik, Novak (Dol{ak), Vehovar, Volav{ek (Lončarič), Habjanič, Kmetec (Car). Trener: Zoran Lah. GORIÎNICA - HOLERMUOS ORMOŽ 0:7 (0:3) STRELCI: 0:1 Habjanič (18), 0:2 Horvat (20), 0:3 Prapotnik (34), 0:4 Habjanič (51), 0:5 Govedič (73), 0:6 Horvat (84), 0:7 Habjanič (87) GORIŠNICA: Ro{kar, Ga{parič (Tomažič), Donaj (Simonič), Alič (Ciglarič), Levačič, Bezjak, Purgaj, Hanželič, Plohl, Horvat, Kuko-vec. Trener: Nijaz Alič. HOLERMUOS ORMO@: Polak, Školiber, Pintarič (Tu{ek), Jam-bri{ko (Zadravec), Jurčec, Jerebič (Govedič), Habek, Ga{parič, Horvat, Habjanič, Prapotnik. Trener: Drago Posavec. 2. LIGA MNZ PTUJ Rezultati 11. kroga: Spodnja Polskava - Podvinci 4:3, Zgornja Pol-skava - Bukovci 3:1, Markovci - Apače 1:2, Lovrenc - Zavrč 1:1, Le-skovec - Cirkulane 3:1, Grajena - Hajdo{e 2:3. 1. ZAVRČ 11 8 2 1 26:14 26 2. LOVRENC 11 7 2 2 25:17 23 3. GRAJENA 11 7 1 3 38:16 22 4. BUKOVCI 11 7 1 3 32:20 22 5. PODVINCI 11 6 2 3 32:19 20 6. ZGORNJA POLSKAVA 11 5 2 4 28:26 17 7. APAČE 11 5 2 4 20:25 17 8. SPODNJA POLSKAVA 11 4 2 5 23:28 14 9. HAJDOŠE 11 4 0 7 30:27 12 10. MARKOVCI 11 2 1 8 9:30 7 11. CIRKULANE 11 1 3 7 15:29 6 12. LESKOVEC /-1/ 11 1 0 10 11:38 2 1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA Rezultati zaostalih srečanj 7. kroga: Aluminij - Olimpija 1:0, GOK IGM Dravograd - Mura 2:0, Slovan - Maribor 1:0, Triglav - Bilje Primorje 0:0, Publikum - Factor 1:1. Vrstni red: Factor 24, GOK IGM Dravograd, Bilje Primorje in Olimpija 23, Publikum 22, Maribor in Triglav 19, Rudar Velenje 16, HIT Gorica 15, Koper 14, Slovan 13, Aluminij in Mura 12, Izola 10 točk. 1. SLOVENSKA KADETSKA LIGA Rezultati zaostalih srečanj 7. kroga: Aluminij - Olimpija 2:2, GOK IGM Dravograd - Mura 3:0, Slovan - Maribor 0:0, Triglav - Bilje Primorje 2:0, Publikum - Factor 1:1. Vrstni red: HIT Gorica 34, Triglav 26, Bilje Primorje 22, Maribor 20, Rudar Velenje 19, Olimpija 18, Mura 17, Publikum in Koper 16, Factor in Aluminij 15, GOK IGM Dravograd 14, Slovan 9, Izola 8 točk. 2. SLOV. MLADINSKA LIGA - VZHOD Rezultati 13. kroga: Holermuos Ormož - Nafta 2:4, Drava Asfalti - Pohorje 2:1, Železničar Radio City - Bistrica 9:2, M. U. Šentjur -Dravinja 2:7, Kr{ko - Nissan Ferk 1:4, Kovinar Madcom - Zreče 2:2, Srečanje Era Šmartno - Korotan bo 10.11. Vrstni red: Dravinja 37, Era Šmartno 31, Železničar Radio City 29, Nissan Ferk 28, Nafta 25, Kr{ko in Drava Asfalti 18, Pohorje 16, Zreče in Kovinar Mascom 11, M.U. Šentju 9, Bistrica 8, Holermuos Ormož 7, Korotan 6 točk. 2. SLOV. KADETSKA LIGA - VZHOD Rezultati 13. kroga: Holermuos Ormož - Nafta 2:8, Drava Asfalti -Pohorje 3:0, Železničar Radio City - Bistrica 7:1, M.U. Šentjur - Dravinja 1:7, Kr{ko - Nissan Ferk 0:0, Kovinar Mascom - Zreče 3:0; srečanje Era Šmartno - Korotan bo 10.11. Vrstni red: Železničar Radio City 37, Era Šmartno 30, Drava Asfalti 28, Nissan Ferk 26, Dravinja 23, Kr{ko in Korotan 22, Nafta 19, Pohorje 13, Kovinar Mascom in M.U. Šentjur 12, Holermuos Ormož 7, Zreče 3 in Bistrica 0 točk. Danilo Klajnšek PLANINSKI KOTIČEK Izlet na Dobrovlje Odhod posebnega avtobusa v soboto, 17. nov., ob 6.30 z žel. postaje Ptuj. Peljali se bomo mimo Celja in naprej po Savinjski dolini do Vranskega. Od tu nas bo avtobus peljal še malo v hrib. Planinska pot na Dobrovlje (1077 m) je speljana skozi gozdove. Planinski dom I. Štajerskega bataljona na Čreti je edina planinska postojanka na obsežni planoti Dobrovlje. Tu bomo imeli počitek, pogostili nas bodo s toplim čajem. Po uravna-nem delu planote nas bo pot vodila proti sedlu Lipa. Pot je lahka. Hoje bo 4 - 5 ur. Hrana in pijača iz nahrbtnika; v koči bo mogoče dobiti le priboljške. Gremo v vsakem vremenu -po potrebi bomo izlet prilagodili razmeram. Vrnemo se okrog 18.30 na ŽP Ptuj. Cena izleta vključuje fotografijo za spomin in čaj v koči: 1700 SIT mladina, 2000 SIT odrasli člani in 2300 SIT nečlani. Prijavite se do torka, 13. novembra, oz. do zasedbe prostih mest! P.T. Izlet na Svetino nad [torami Odhod VLAKA v nedeljo, 18. nov., ob 6.45 z železniške postaje Ptuj. Izstopili bomo v Štorah in pot nadaljevali sprva med hišami, višje zgoraj pa nas čaka gozdna pot, nastlana z odpadlim listjem. "Prebiti" se bomo morali skozi sotesko ... Naprej bo še malo strmine, potem pa že pridemo na travnike in pogled se nam bo odprl tudi na Celjski grad. V naselju Svetina je znamenita cerkev. V nedeljo je maša ob 10.30, nekateri se je bomo udeležili ... Za okrepčilo bomo na Svetini dobili topel planinski čaj. Po počitku krenemo proti Celjski koči; na prvem križišču pa zavijemo proti Štoram in počakamo na vlak. Vrnemo se ob 16.10 na ŽP Kidričevo in ob 16.15 na ŽP Ptuj. Pot je lahka. Hoje 4 - 5 ur. Hrana in pijača iz nahrbtnika; kočo obnavljajo, dobili pa bomo čaj. Glede na vreme bomo po potrebi izlet prilagodili razmeram. Cena izleta vključuje fotografijo za spomin in čaj v koči: 1100 SIT mladina, 1400 SIT odrasli, 1700 SIT nečlani. Družine imajo popust; vsi plačajo otroško karto! Popusta je torej 300 SIT na normalno ceno. Rok za prijavo je do petka, 16. novembra! Dodatne inf. v pisarni PD Ptuj ali na tel.: 02/ 775-0591 in 041/ 863-544, lahko tudi na http://pdptuj.myfreehost.com/ Izlet vodim Primož Trop. P.T. ROKOMET / 1. B LIGA - MOŠKI Ormozani ogoríeni, Gorišniiani navdušeni Rezultati 5. kroga: Šmartno 99 - Gorišnica 28:46 (14:9), Ormož - Cimos Koper 25:26 (11:12), Chio Kranj - Mitol Pro-Mak Sežana 28:23 (12:14), KIG Mokerc Ig - Dol TKI Hrastnik 26:35 (14:16), Pivka Perutni-nartstvo - Dobova 24:22 (10:11), Gorica Leasing - Novoles Novo mesto 36:30 (17:13). Vrstni red: Pivka Perutni-narstvo 10, Gorica Leasing 9, Cimos Koper 8, Gorišnica 7, Dobova 6, Ormož in Novoles Novo Mesto 5, Chio Kranj 4, Šmartno 99 in Dol TKI Hrastnik 2, KIG Mokerc ig in Mitol Pro - Mak Sežana 1 točko. ŠMARTNO 99 -GORIŠNICA 28:41 (14:19) GORIŠNICA: Valenko, Štor-man, Fricelj 8, Kumer 2, I. Ivan-čič 1, Cvitanič, D. Ivančič 11, Buzeti 2, Firbas 1, Gajšek 9, Štefanič 6, Pisar 1, Janžekovič. Rokometaši Gorišnice so popolnoma nadigrali domačo ekipo in zasluženo osvojili novi dve točki. Domačini pravijo, da je to eden najhujših porazov v zadnjih letih na domačem parketu. Igra je bila dokaj izenačena samo slabo polovico prvega polčasa, nato pa so si gostje z dobro igro priigrali prednost petih zadetkov. Iztok Gajšek (RK Gorišnica), strelec devetih zadetkov Tudi v nadaljevanju srečanja rokometaši Gorišnice niso popuščali in so svoje vodstvo samo še večali ter na koncu zasluženo zmagali. ORMOŽ - CIMOS KOPER 25:26 (11:12) ORMOŽ: Radek, Belšak 3, Horvat, Mesarec 9 (5), Pučko 2, Bezjak, Prapotnik 2, Grabovac 2, Ivanuša, Kirič 3, Dogša, Han-želič, Hrnjadovič 4(2), Sapač. Trener: Ivan Hrupič V Ormožu smo bili priča tragikomedije v režiji sodniške trojke bratov Pajič in glavnega delilca pravice na tem delegata Kalina, ki je stvari prevzel v svoje roke. Kaj vse čudnega se je dogajalo na srečanju glede de-lilcev pravice, je težko opisati, pojavlja pa se vprašanje, komu na čast obstajajo in delajo klubi, kot so Ormož ter drugi manjši klubi, če obstajajo ljudje, ki s svojim (ne)znanjem v šestdesetih minutah nastopa pokvarijo ves trud rokometnih ekip. Prvi polčas so bili boljši gostje, ki so po zaslugi številnih tehničnih napak domačih in vratarja Straška, Makuca (vse zadetke dosegel v prvih 13 minutah) ter najboljšega igralca na srečanju Rapotca kar trikrat vodili po štiri zadetke prednosti (2:6, 3:7, 4:8). Ob koncu polčasa so se končno prebudili domačini in znižali izid na 11:12. V drugem polčasu so Ormoža-ni zaigrali odlično in povedli 14:12, vendar je takoj zatem tandem Pajič izključil kar dva igralca domačih v enem napadu gostov. Gostje so izenačili na 14:14, domači ponovno povedli 16:14 in 17:15, toda na sceno stopi sodniška trojka in domači so ponovno ostali brez dveh igralcev v polju (20 minut kazni za Ormož, gostje 12 minut), kar so gostje izkoristili in povedli 17:18. Do izida 20:20 je bil rezultat izenačen, nato se je pri gosteh prebudil Medič in povečal vodstvo gostov na dva HALOZE / MARKACISTI OBNAVLJALI PLANINSKO POT Za prijetnejšo hojo po Halozah čez območje gričevnatih Haloz že od leta 1983 vodi markirana Haloška planinska pot. Planincem in drugim ljubiteljem pohodništva je tako omogočeno pristno spoznavanje pokrajine in ljudi, ki živijo ob poti. Z začetkom na gradu Borl in zaključkom na Donački gori (883 m) nas Haloška planinska pot popelje sprva preko vinorodnih in nato še gozdnatih Haloz, kot je gričevje razdelil znan slovenski geograf dr. Vladimir Bračič, sicer domačin po rodu iz Cirkulan. Utrinek z delovne akcije ob obnavljanju planinskih poti po Halozah. Foto: Primož Trop Za ustrezno urejenost poti so na poti, ki je dolga preko 60 kilometrov, potrebna nenehna obnovitvena dela. Ta dela opravljajo markacisti, ki ohranjajo pot v 'dobri kondiciji', kot se včasih pošalimo njeni uporabniki. Delo markacistov tako zajema markiranje oziroma označevanje poti z markacijami in smernimi puščicami, čiščenje podrastja ter nameščanje drogov s smernimi tablami. Pot je od svojih začetkov v upravljanju Planinskega društva Ptuj, ki pa se je v zadnjih letih aktivno povezalo z novo nastalimi ha-loškimi občinami, kar je prive- dlo do sodelovanja na področju urejanja oziroma vzdrževanja te edine planinske poti na območju Haloz. Pot je seveda registrirana in vpisana v katastru planinskih poti pri Komisiji za pota Planinske zveze Slovenije in je sestavni del predloga novega zakona o planinskih poteh v Sloveniji. Ob markiranju in drugem sprotnem vzdrževanju so na poti potrebna tudi občasna vzdrževalna dela. Narava ima svoje zakonitosti, kar se pokaže na poti v obliki usadov, plazov in zemeljskih nanosov. Tovrstno akcijo smo markacisti izvedli pred nedavnim na območju Dolene in v Narapljah. Ob skupnem sodelovanju treh planinskih društev: PD Majšperk, PD Haloze Videm in PD Ptuj, nam je uspelo zaščititi preko sto metrov poti z leseno erozijsko zaščito ter v Narapljah obnoviti dotrajan lesen most. Na akciji je sodelovalo 15 markacistk in markacistov ter trije markacisti inštruktorji iz KZP pri PZS. Z izvedeno akcijo sta Haloška planinska pot in evropska pešpot E7 ponovno nekoliko varnejši, predvsem pa še bolj prijetni za hojo in sprehode po čudoviti haloški pokrajini. Uroš Vidovič zadetka prednosti. Domači so znižali na 25:26, nato so gostje zapravili zadnji napad in domači so imeli priložnost za izenačenje. Štiri sekunde pred koncem je bil prekršek gostov za izključitev, vendar je sodniška piščalka ostala začuda tiho, ob tem pa je ura tekla dalje. Domačim je preostalo še izvajanje devetme-trovke, toda izvajanje zaključnega strela sta tebi nič meni nič prekinila sodnika, ki sta z rokami označila konec srečanja (piska za izvajanja zaključnega strela v dvorani ni slišal nihče). Ob koncu je domača publika z velikim aplavzom pohvalila svoje igralce, ki so se borili po svojih najboljših močeh, toda tudi to je včasih zaman. Uroš Krstič 1. b liga - ženske Rezultati 7. kroga: PUV Nivo Celje - VIAS Šentjernej 32:36 (20:17), Celeia Celje - Jadran Hrpelje 51:13 (24:5), Keting Ajdovščina - Branik Maribor 39:16 (22:4), Vegrad Velenje -Polje 32:28 (13:14), Tenzor Ptuj - Rače 36:12 (22:4) STATENBERG Vrstni red: Celeia Celje 12, Tenzor Ptuj, VIAS Šentjernej in Keting Ajdovščina 10, Zagorje in Polje 9, Vegrad Velenje 8, Branik Maribor 4, Planina Kranj 2, Jadran Hrpelje, Novo Mesto in Rače 0 točk. ŽRK TENZOR - RACE 36:12 (22:4) TENZOR: Potočnikova 2, Šijančeva 6, Pučkova 6, Cvetko-va 2, Mikoličeva, Molnarjeva 3, Maračičeva 1, Srebrnjakova 14 (1), Podvrškova 2, Jankovičeva, Majnikova, Kelenčeva, Vidovi-čeva. Prvih 10 minut je bila igra izenačena, gostje so se uspešno upirale. Toda zatem so domačinke, predvsem nezadržna Sre-brnjakova, pričela polniti mrežo gostij, ki so bile predvsem slabe v napadih, saj so izgubljale žoge, streli na vrata domačink pa so bili slabi. Tudi v nadaljevanju so domačinke razliko večale. V 42. minuti je bilo 28:7, nakar je domači trener Prislan poslal v boj preostale igralke s klopi, ki so imele priložnost izkazati se in to jim je tudi uspevalo, saj so prednost večale in gostjam niso dovolile, da bi visoko vodstvo omilile. (anc) 2. liga - moški Rezultati 5. kroga: Drava -Črnomelj 23:29 (10:14), Sava Kranj - Radovljica 32:27 (11:11), Krim - Grča Kočevje 22:29 (10:9), Ajdovščina - Grosuplje 17:24 (12:12), Sviš - Radgona 36:28 (19:10), Atom Krško - Fužinar 23:32 (10:12) Vrstni red: Grosuplje in Sviš 8, Grča Kočevje 7, Krim in Ajdovščina 6, Drava 5, Radgona 4, Sava Kranj 2, Fužinar 1, Radovljica in Atom Krško 0 točk. MRK DRAVA - ČRNOMELJ 23:29 (10:14) DRAVA: Klemenčič, Počiva-všek, Djekič 3 (1), Honingmann, Ostrc 2, Kafel 4(1), Bračič 6(1), Kac, Petek 3(1), Arapovič 3(1), Berlič, Selinšek, Vajda 2. Domačini nikakor niso znali zaustaviti razigranih gostov, še zlasti ne Bregarja, ki je zadeval kot za šalo. Gostje so pridobili prednost, ko domačini niso znali realizirati najstrožjih kazni - sedemmetrovk kar 4 krat, ob tem pa so nekajkrat zadeli stativo. Tudi nadaljevanje ni prineslo preobrata. Domačini so se sicer uspeli v 37 minuti približati gostom (15:17), nato pa ponovno prepustili gostom pobudo. Žal so domači napadalci v napadih preveč izgubljali žoge in poraz je postal neizogiben. (anc) Danilo Klajnšek 10. tek slo'venske vojske 760. artilerijski bataljon Slovenske vojske iz Slovenske Bistrice je na Štatenber-gu izvedel že deseti jesenski tek, ki se ga je udeležilo 180 tekmovalcev in tekmovalk. Tek je bil mednarodni, saj so nastopili tudi vojaki iz Poljske, Avstrije in Madžarske, ni pa bilo Italijanov, ki so bili redni gostje. Rezultati posamezno - mednarodna udeležba: 1. Jan Zakrzewski, 2. Arkadiusz Sowa, Miroslaw Plawgo - vsi Poljska. Ekipno: 1. Poljska, 2. Slovenija, 3. Avstrija. PosamicNO -domači tekmovalci: 1. David Rihtari~, 1. brigada slovenske vojske, 2. Tadej Drobni~, 3. Janez Pretnar - oba 17. bataljon voja{ke policije. Tekmovalke: 1. Mateja [imic, 2. Ra{a Sraka -obe Center voja{kih {ol, 3. Katja Hribar, 107. logisti~ni bataljon. Moški do 35 let: 1. David Brada~, 2. Martin Zupani~ -oba BNZP, 3. Peter Bevc, CV[. Moški od 36 do 45 let: 1. Anton Frumen, GÏSV, 2. Matjaž Vrhunc, 460. AB, 3. Miran Jan-ži~, 760. AB. Moški nad 45 let: 1. Stanislav Ferfila, GÏSV, 2. Sre~ko Pirman, 107. LOGBA, 3. Ivan Pergovnik, 52. BRSV. Vojaki na služenju vojaškega roka: 1. Dejan Zorman, UBP, 2. Sebastjan [ilar, 132. GORB, 3. Simon Stani{a, 760. AB. Danilo Klajnšek # Zmagovalna trojka v ženski konkurenci ODBOJKA - 1. A DOL MOŠKI Bistri{ki mo{ki in ptujski zenski poraz Rezultati 3. kroga: Merkur Bled - Granit 3:2, Maribor Stav-bar IGM - [o{tanj Topol{ica 3:1, Calcit Kamaik - Galex Pomurje 3:0, Kekooprema Žužemberk -Fužinar GOK IGM 0:3, Salonit Anhovo - Olimpija 3:1. Vrstni red: Calcit Kamnik, Fužinar GOK IGM in Salonit Anhovo 9, Merkur Bled 5, Kekooprema Žužemberk 4, Šoštanj Topolšica in Maribor Stavbar IGM 3, Galex Pomurje 2, Granit 1, Olimpija 0 točk. MERKUR BLED - GRANIT 3:2 (25:14, 21:25, 25:18, 21:25, 15:12) GRANIT: Kavnik, Bračko, Djukič, Miletič, Gomivnik, Ju-rak, Kneževič, Pipenbaher, Jesenko, Koželj. Odbojkarji Bleda, lanski pod-prvaki, so z veliko težavo prišli do druge zmage v prvenstvu, ki je bila sicer pričakovana, vendar si na Bledu ni nihče mislil, da bo tako težka in da bo šlo do- mačinom tako za nohte. Gostje so Blejce presenetili z zelo dobro igro, vendar je bilo nekoliko preveč nihanj. V petem, odločilnem nizu pa je domačinom le uspelo streti odpor žilavih gostov. Bistričani bi lahko z nekoliko več sreče tudi zmagali. No, priložnosti bo v prvenstvu še dovolj. 2. dol ženske Rezultati 4. kroga: 3 S Kamnik - ŽOK Ptuj 3:0, Bled - Mladi Jesenice 3:1, Mislinja - Gradbeništvo Stane Mežica 1:3, Comet Zreče - Ljubljana II. 1:3, Kočevje - Purus Tabor Maribor 2:3, IÎ Prevalje - Benedikt 1:3. Vrstni red: Gradbeništvo Stane Mežica 12, Purus Tabor Maribor,Benedikt in 3 S Kamnik 10, Mislinja 8, Kočevje 7, ŽOK Ptuj in Ljubljana II. 6, Prevalje in Bled 3, Mladi Jesni-ce in Comet Zreče 0 točk. Danilo Klajnšek OZARIN PLANINSKI POHOD Na Donaiko goro če se zazremo s ptujskega gradu proti Halozam, opazimo na zahodnem robu Haloz Donačko goro, ki po obliki nekoliko spominja na Triglav. Ima tri vrhove, zato ji pravijo tudi "Štajerski Triglav". Skrajna dva vrha sta višja, srednji pa nižji. Domačini vidijo izpod vznožja le en vrh, ki spominja na rog. Zato ji starejši ljudje pravijo tudi "Rogaška gora". Z vrha gore je ob jasnem vremenu moč videti prek Haloz, čez celotno Dravsko polje, del Ptujskega polja, Ptuj in celo tja daleč do Kamniških in Savinjskih Alp. Vidimo lahko Pohorje in daleč na hrvaško stran. Le malokdo ve, da je Dona-cka gora najvzhodnejši del Karavank. Na strmem severnem pobočju je bukov pragozd, ki zavzema 28 hektarjev pobočja. Od leta 1965 je z zakonom zaščiten kot naravna znamenitost. Bukve so stare, visoke in imajo zelo čista debla. Bogato je tudi pragozdno rastlinstvo, ki vsebuje nekatere rastline, ki v Sloveniji rastejo le še tu. V pragozdu je strogo prepovedano sekanje drevja, trganje cvetic in drugih zelišč ter nabiranje gob in gozdnih sadežev. Do druge svetovne vojne so tu gnezdili tudi sokoli selci. OZARIN VZPON V sredo, 18. oktobra, se je 17 članov Ozare - ptujske enote - podalo izpred sedeža Ozare na Ptuju s štirimi osebnimi avtomobili proti Donački gori. Naš cilj je bil povzpeti se na vrh iz Rudijevega doma ob vznožju gore. Do doma, ki je v lasti Planinskega društva Rogatec in v njem streže prijazna oskrbnica Verica, smo prispeli ob enajstih. Vreme je bilo žal megleno. Začeli smo se vzpenjati po serpe-tinasti poti skozi pragozd proti vrhu. Vodnik je bil Ozarin "vojak" Dejan, ki služi v Ozari civilni vojaški rok (civilnik) in je registriran vodnik PZS. Razporedili smo se tako, da je imel vsak manj izurjen gornik ob sebi svojega sogovornika za morebitno pomoč. Kljub zmerni hoji nam je med vzponom postalo vroče. Po eni uri vzpenjanja smo se opoldne znašli na zahodnem vrhu gore, ki ga krasi znamenje v obliki križa. Gorniki, ki so že bili na vrhu pred nami, so ob znamenju razpeli slovensko zastavo. Udeleženci vzpona, ki so imeli dovolj energije, so zavzeli tudi vzhodni vrh. To so bili: "šef" Gabriel, oba Marjana in "vojaki" David, Dejan in Primož. Po njihovi vrnitvi smo se še skupinsko fotografirali. Na vrhu smo se zadrževali eno uro. Ob trinajsti uri smo bili v domu, kjer nam je oskrbnica Verica postregla s toplim čajem. S seboj smo imeli dovolj hrane, da smo se okrepčali. Dobili smo tudi vsak po eno banano za vzpodbudo in mandarino za nagrado. Na povratku poti proti Ptuju nam je eden od avtomobilov odpovedal, tako da smo ga bili primorani vleči. Kljub temu smo veseli in nekoliko utrujeni prispeli v ptujsko Ozaro. Polni pozitivnih vtisov smo se razšli po domovih. dr. Adolf Dolfi Žižek STRELSTVO Prvo državno kontrolno tekmovanje V soboto, 3. novembra, je bilo v Leskovcu pri Krškem prvo odprto državno kontrolno tekmovanje v streljanju z zračnim orožjem. V streljanju z zračno pištolo se je od ptujskih strelcev najbolje odrezal ml. mladinec iz Juršin-cev Simon Simonič in v mladinski konkurenci s 567 krogi zmagal z desetimi krogi naskoka. Simon je najbolj talentiran mlajši strelec Slovenije. V konkurenci članov je bil najboljši predstavnik Ptuja Simon Simonič iz Kidričevega s 561 krogi in šestim mestom na tekmovanju. Mirko Moleh, SD Juršinci, je nastreljal 557 krogov, Franc Bedrač iz SK Ptuj 555 krogov, Zlatko Kostanjevec, SD Juršinci, 554 in Marjan Gril, SK Ptuj, 528. Najboljša strelka Ptuja vseh časov v streljanju z zračno puško Majda Raušl iz Juršincev je z izrednim rezultatom 372 krogov bila druga. Mladinka Sandra Bezjak je streljala dobro in je bila s 332 krogi v mladinski konkurenci tretja. Najboljših deset z odprtega tekmovanja ima pravico nastopa na pozivnem tekmovanju in na tem tekmovanju se lahko doseže norma za državno prvenstvo. Škoda, da zaradi finančnih težav nekateri solidni strelci ostajajo doma. SI V spomin Jožetu Ogrizku Z globokim spoštovanjem in hvaležnostjo se poklanjamo spominu Jožeta Ogrizka, čigar delo, ustvarjalna moč in človeškost ostajajo z nami kot tista zmagovita moč posameznika, s katero se v zakladnico ptujske športne zgodovine zapisujejo ljudje, ki jim je uspelo povzdigniti se nad minljivost časa. Prepričan sem, da bo za vse tukajšnje športnike Jože ostal velik vzornik, čeprav je kot nogometaš živel v drugem času. Zagotovo se ga ne bomo spominjali le zaradi njegovih nastopov v NK Drava. Zame je velik predvsem zato, ker je znal tudi v življenju prenašati vse, kar je v športu pre- Jože Ogrizek (1957 -2001) živel — sladkost zmagoslavja in grenkobo porazov. Še več, vse do zadnjega dne je ostal športnik v duši in srcu. Ivo Kornik SAH Podkrižnik pred konino zmago Tekmovanje za hitropo-tezno prvenstvo Šahovskega društva Ptuj za leto 2001 se bliža koncu, saj sta na programu samo še dva mesečna turnirja. Mojster Gregor Podkrižnik, ki sicer nastopa za ŽŠD Maribor ŠK "Piramida" si je že pred koncem tekmovanja praktično zagotovil prvo mesto. Na turnirju za november je v odsotnosti edinega resnega konkurenta Roberta Ro-škarja, ki je brez prvega razloga zapustil mesečni turnir, ponovno osvojil prvo mesto med 16 sodelujočimi. Rezultati hitropoteznega turnirja za november: Gregor Podkrižnik (ŠK "Piramida" Maribor) 14 točk, Janko Bohak 13 točk, Igor Ilijaž (ŠK Gorišnica) 10,5 točke, Viktor Napast 9 točk, Zlatko Roškar 8,5 točke, Matjaž Plajnšek in Miro Mi-halič 7,5 točke, Martin Maj-cenovič 7 točk itd. V skupnem seštevku za leto 2001 vodi Gregor Podkrižnik 158 točk (8 turnirjev) pred Robertom Roškarjem 134 točk (8 turnirjev), Jankom Bohakom 86 točk (9 turnirjev), Dušanom Majcenovičem 72 točk (8 turnirjev), Zlatkom Roškarjem 69 točk (9 turnirjev), Viktorjem Napastom 59 točk (6 turnirjev), Viktorjem Pernatom 54 točk (10 turnirjev) in Jožetom Cičem 51 točk (9 turnirjev). Janko Bohak NAMIZNI TENIS Drugo mesto za Danila Piljaka V Ljubljani je potekal 2. odprti turnir državnega prvenstva za igralce do 21 let starosti, na katerem so uspešno nastopili tudi igralci NTK Ptuj. Po pričakovanjih se je ponovno visoko uvrstil Danilo Piljak, ki je osvojil drugo mesto. V finalnem obračunu je Piljak izgubil z igralcem iz Murske Sobote Tončkom Ropošo s 4:3. Danilo je bil zelo blizu tega, da bi še v drugo osvojil prvo mesto, vendar mu sreča tokrat ni bila naklonjena, saj je imel zaključno žogo, a je ni izkoristil. Uspeh sta dopolnila še Tine Pelcl in Nejc Janžekovič, ki sta se uvrstila v finalno skupino. II. LIGA / MAKSIMALNI IZKUPIČEK Minuli konec tedna so bili igralci in igralke NTK Ptuj v drugih državnih namiznoteniš-kih ligah uspešni - oboji so do- segli po dve zmagi. Fantje tako še naprej držijo prvo mesto, dekleta pa so na drugem mestu in imajo enako število točk kot vodilni Mengeš. Maribor II- Ptuj 3:6 Koban - Janžekovič 0:3, Zafoš-tnik - Ovčar 3:1, Crepnjak - Piljak 0:3, Zafoštnik - Janžekovič 3:0, Koban - Piljak 0:3, Crepnjak - Ovčar 3:2, Zafoštnik/Koban -Piljak/Janžekovič 1:3, Petar - Piljak 3:2, Crepnjak - Janžekovič 0:3. Radlje - Ptuj 4:6 Krivc - Janžekovič, Petar -Janžekovič 3:2, Ternik - Piljak 0:3, Petar - Drčič 3:1, Krivc -Piljak 0:3, Ternik - Ovčar 1:3, Petar/Krivc - Janžekovič/Piljak 2:3, Ternik - Drčič 0:3, Krivc -Ovčar 0:3. Ptuj - Fužinar 6:2 Mojsilovičeva - Podstenškova 3:0, Goličeva - Dretnikova 3:0, Meletova - Šetinova 1:3, Goliče-va - Rupnikova 3:1, Mojsilovi-čeva - Šetinovaa 2:3, Meletova - Dretnikova 3:0, Goličeva/Mele - Postenškova/Dretnikova 3:0, Goličeva - Šetinova 3:0 Ptuj - Muta 6:0 Mojsilovičeva - Miklavčeva 3:0, Goličeva - Ciglerjeva 3:0, Meletova - Vermnjava 3:1, Goličeva - Miklavčeva 3:0, Terbu-čeva - Feslova 3:0, Meletova -Ciglerjeva 3:0 Danilo Klajnšek SPORT MLADIH Novembrska in decembrska tekmovanja šolarjev Športni zavod Ptuj pripravlja v tem in prihodnjem mesecu nekaj osnovno in srednješolskih področnih tekmovanj. 15. in 16. novembra bo rokometno tekmovanje, ki ga pripra- vlja OŠ Gorišnica. Od 19. do 23. novembra se Šport je pomembna sestavina zdravega življenja mladih. Foto: M. Ozmec bodo na OŠ Cirkulane, Breg in Mladika pomerili v odbojki. Košarkarji bodo tekmovali od 26. do 30. novembra, izvajalci tekmovanja pa so šole Gorišni-ca, Cirkulane ena od ptujskih šol. Med 3. in 20. decembrom bodo učenci tekmovali v malem nogometu, 19. decembra pa še v šahu, kjer bo pripravljeno posamično področno tekmovanje. Srednješolci pa bodo tekmovali v malem nogometu (20. novembra, izvajalec Ekonomska šola Ptuj), rokometu (5. decembra, izvajalec Pokl. in teh. strojna. šola Ptuj) in odbojki (17. decembra; izvajalec Gimnazija Ptuj). Tekmovanja bodo v športni dvorani Center. KEGLJANJE Dva poraza ptujianov Kegljači ptujske Drave so v 5. in 6. krogu tretje slovenske ke-gljaške lige - vzhod dvakrat izgubili. V prvem srečanju jih je na Ptuju premagala Lokomotiva, prav tako neuspešni pa so bili na gostovanju, kjer so jih premagali kegljači Krškega. Posamični izidi niso tako slabi, a tretjeligaška konkurenca je vsekakor močnejša od tekmovanja v 1. ligi OKZ Maribor; rezultati pa bodo vsekakor še prišli. DRAVA - LOKOMOTIVA 2:6 (5007:5067) DRAVA: Podgoršek 847, Ha-ladea 824, Sušanj 826, Šeruga 838, Cuš 398, Ber 413, Vranješ 861. KRŠKO - DRAVA 7:1 (5264:5094) DRAVA: Ber 827, Vranješ 837, Haladea 83^, Ivančič 842, Podgoršek 914, Šeruga 843. POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA Okrožno sodišče na Ptuju na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 23. 10. 2001, opr.št. St 4/2001, v stečajnem postopku nad dolžnikom PETOVIA, trgovina - turizem, d.o.o. - v stečaju, Ob Dravi 3/a, Ptuj objavlja II. JAVNO DRAŽBO Predmet prodaje je: 1. poslovna stavba v izmeri 346 m2 in skladišče v izmeri 99 m2 s pripadajočim zemljiščem v skupni površini 1644 m2 na lokaciji Ob Dravi 3/a, Ptuj, vpisano pri vl.št. 2705, k.o. Ptuj, št. parcel 1813/3, 1813/10, 1814/2 in 1815/3, s pripadajočim pohištvom in opremo po inventurnem zapisniku, po skupni izklicni ceni 44.100,000,00 SIT 2. tovorno vozilo (kombi) Renault trafic TB 2 G, letnik 1995, neregistriran, po izklicni ceni 650.000,00 SIT Javna dražba bo dne 23.11.2001 ob 9.00 uri na Okrožnem sodišču na Ptuju, soba 26/II. Na javni dražbi lahko sodelujejo fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom o državljanstvu RS, in pravne osebe, ki pred pričetkom dražbe predložijo sklep o registraciji v RS s pooblastilom za zastopanje na javni dražbi. Kupec mora v skladu s 153. členom ZPPSL predložiti še ustrezno notarsko overjeno izjavo. Vsak ponudnik mora pred dražbo predložiti dokazilo o plačani varščini v višini 10% izklicne cene na račun stečajnega dolžnika št. 52400-690-42669, ki bo uspešnemu dražitelju vračunana v kupnino, ostalim pa brez obresti vrnjena v treh delovnih dneh po končani dražbi. Uspešni dražitelj mora kupoprodajno pogodbo skleniti v osmih dneh po javni dražbi, kupnino pa plačati za predmet pod zap.št. 1 v 3 mesecih in jo zavarovati z bančno garancijo v mesecu dni od dneva javne dražbe, ter pod zap. št. 2 v 15 dneh od dneva javne dražbe, sicer se šteje, da je od nakupa odstopil in ni upravičen do vračila varščine. Premoženje se prodaja po načelu videno-kupljeno. Prenos lastninske pravice bo mogoč takoj po plačilu celotne kupnine. Davke in druge stroške prenosa lastništva plača kupec. Podrobnejše informacije so na voljo na telefonsko številko 02/783 82 21, na kateri se je mogoče dogovoriti tudi za ogled nepremičnine. Adriatic® zavarovalna družba d.d. vabi k sodelovanju: dinamične, ambiciozne in l(omunil(ativne sodelavce za delo na terenu za sidepanje vseli vrst zavarovanj pisne prijave s kratkim živijenjepisom pošljite na naslov: ZAVAd.0.0. Panonska ulica 1, Ptuj ali e-mail: klemen.zava@siol.net NASA IZVEDBA - VASA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA POSLOVNA SKUPINA iť^r Hardek 34/g 2270 Ormož Tel.: 02/741 13 80 Fax.: 02/741 13 81 Mob.: 031/755 853 I OKNA I VKATA I SENČILA I ZIMSKI VRTOVI I GARAŽNA VRATA I POLICE UGODNO KREDITIRANJE! DANA BESEDA OBVEZUJE LAGUNA Maistrova 50, 2250 Ptuj, GSM: 041 403 211 Mali oglasi delo ŽELITE informacijo o dobrem zaslužku, tudi z delom na vašem domu. Pokli~ite Info-komerc, Danica Malešev, s.p., Šercerjeva 20, Velenja ali tel. 041 747-121. CALA, proizvodnja, pakiranje, posredništvo PE-HD vre~k in folij, potrebuje ra~unovodkinjo in knji-govodkinjo. Inf. na tel. 775-47-21 ali 041 676-634. IŠČEMO upokojenko za varstvo otroka na našem domu. GSM 041 746-064, popoldan. ZAPOSLIMO kvalificirano kuharico za nedolo~en ~as. Pogoji: najmanj tri do pet let delovnih izkušenj, sposobnost vodenja manjših skupin, zaželena srednja izobrazba ali moj-sterski izpit iz kuharstva. Žiher, podjetje za prevozništvo, trgovino in storitve, d.o.o., Moškanjci 1 g, 2272 Gorišnica. POTREBUJEMO dekle za strežbo v okrepčevalnici Katarina v Hajdošah. Damijan Zupanič, s.p., Hajdoše 70. tel. 040 320-103. IŠČEMO dekle za strežbo v lokalu na Ptuju. Tel. 031 271 -275, Green bar, Damijan Širovnik, s.p., Čopova 1, Ptuj. REDNO zaposlitev dobi dekle v bistroju, za hrano in stanovanje je poskrbljeno. Informacije na tel. 03 /897-18-50. Trgovina in bistro "Pri Ciglerju" Fanika Vrtač-nik, Ravne 103, Šoštanj. storitve SOBOSLIKARSTVO - PLESKARSTVO Ivan Bezjak, s.p., Vitomarci 6. Brušenje parketa, fasade, s 30-letno tradicijo. Priporočamo se! Telefon 02 757-51 -51, GSM 031 383-356. KNUAF, rigips, armstrong, suhomontaža, gradnja stene, stropovi, mansarde. GSM 041 499-579, 031 886-268. Tomales, Tomaž Lep, s.p., Glavni trg 31, 2366 Muta. RACHOPTtU^ __B9;&-*â84±l04t3i«ta_______ -------THïïm- Družba za časopisno ir radysko dejavnost RADIO-TEDNIK, d.o.o., RADIO-TEDNIK p.p. 95, Raičeva 6,2250 l>lnL tel.: 0g/74»34-10, ňSBÍfilriTIČSřáaioíěaňlIČ -- iSU------ Zavarovalni posli in prevozništvo Lesjak Robert, s.p., Švajgerjeva 1, Ptuj MAXI TAXI ISCE VOZNIKE INFORMACIJE 041 647 393 /e BUTOCOMMťBCC, d.d. HC-MOBIL, d.o.e. U HOINIDA PSC Maribor, Ptu/ska 132, tel.: 02/46 00 122 ||!iB (jebis 02/46 00 123, e-mail: salon.mb@ac-mobll.sl !::== ac leasins NOVE DIMENZIJE PROSTORA POPUSTite svoji želji in si l(upite novi ODKUPI IN PRODAJA DELNIC: Perutnina, Telekom, Mercator, KK Ptuj, Atena, Infond, Probanka, Krekova, Kmečke, Triglav, NFD in vse, ki kotirajo na Ljubljanski borzi. Hitro izplačilo, minimalni stroški pri prodaji. Cekin, Osojnikova 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56 (pooblaščena poslovalnica GBD, d.d., Kranj). SUHA GRADNJA knauf sistem - adaptacije stanovanj, mansard, predelne stene, spuščeni stropi, suhi estrihi, vgradnja strešnih oken Velux - od ideje do izvedbe. Za informacije pokličite 02 78 83 110, GSM 041 675-972, Bojan Štumberger, s.p., Zg. Hajdina 157. INŠTRUKCIJE IZ matematike in angleščine za osnovne in srednje šole. Tel. GSM 041 753-321, Irena Veselič, s.p., Kraighejreva 25, 2250 Ptuj. ELEKTRO STORITVE, Branko Kodrič, s.p., Naraplje 1, Majš-perk, servisi na objektih in strojih, elektroavtomatika, elektroinšta-lacije. GSM 041 617-077. NUMEROLOŠKA ANALIZA za vse tiste, ki si želijo skozi moč številk ugotoviti svoj značaj in življenjsko pot. Posredovati nam morate le ime in priimek ter datum rojstva. Priporočamo se! Tel. 041 753-321 ali Irena Veselič, s.p., Kraigherjeva 25, 2250. DELNICE po uradnih borznih cenah: Moneta, Infond, Kmečka PID, Sava in vse druge delnice. eBrokers, d.d., poslovalnica Domino, Trstenjakova 5, Ptuj. tel. 78-78-190. CENJENE stranke in poslovne partnerje obveščamo, da Pekarna in slaščičarna Marjan Fistravec, s.p., Kerenčičev trg 9, 2270 Ormož, z dne 31. 1. 2002 preneha poslovati. PREMOŽENJSKO SVETOVANJE - dobra odločitev za vse tiste, ki si želijo svoje premoženje povečati na različne načine. Tel. 041 753-321, Irena Veselič, s.p., Kraigherjeva 25, 2250 Ptuj. razno KUPIM razne starine, tudi starinsko pohištvo. Telefon 02 779-50-11 ali 041 897-675, plačam takoj. PROSILA bi tistega gospoda iz okolice Ptuja, ki me ja lansko leto iskal v Kopru z dokumentom od pokojnega očeta Vinka Vnuka, ki je bil ubit leta 1943 pri SV. Antonu, da se mi oglasi v zvezi s predajo dokumenta. Tel. 02 758-58-61. DOBRO OHRANJENO kotno garnituro s posteljo (zeleni žamet), fotelj, mizico in tabore prodam. Inf. na tel.: 01 745 05 11. SREBRNI JEDILNI pribor za 12 oseb prodam. Tel. 041 910-094. PEZ FIGURICE zbiram. Odkupim vse starejše pez figurice tudi nekompletne. Zelo dobro plačilo. Tel. 01 515-25 65 in 041 619-476 DVE GUMI s platišči in evro kljuko za jugo prodam. Tel. 758-28-01. NOV VARNILNI aparat 350 CO2 in leseni sod 350 l prodam. Tel. 02/ 740-70-22. NUDIMO TOPLOTNO zanimiv odpadni papir (z drobci lesa) za kurjavo. Inf O41 706-237. DEMIT FASADE in druge vrste izolacijskih fasad v vseh barvnih odtenkih - barvanje fasad in napuščev - vsa druga slikopleskarska dela UGODNE CENE STORITEV. SLIKOPLESKARSTVO VOGLAR, s.p., ZABOVCI 98, tel.: 041 226-204, 02 766 90 91. GOTOVINSKA POSOJILA MEDIAFIN, d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana Maribor tel.: 041 830-065 02/25 00 953 02/25 17 489 (med 13. in 15. uro) REALIZACIJA TAKOJ!! AGENCIJA LEA Uresničite svoje sanje, želje. Spoznajte pravega partnerja z nami. Pokličite 031 739-998 oz. 040/328-499 Storitev Mitra, Branislav Jurgec s.p., Titova c. 52, Sl. Bistrica, PE Partizanska 3-5, Maribor. Vaša sreča, naše zadovoljstvo! ZOBOZDRAVNIK ■ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG Trajanova 1, nuj (ob Mariborski c.) tel.; 02 780 67 10 Možnost plačila na obroke, gotovinski popust _in popust za upokojence_ ZOBNA ORDINACIJA dr Zdenka AntonoviCa v Krapini, IVI. Gubca 49, ordinira vsal< dan po dogovoru. Vse informacije po -a-. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE. ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj samopla~ni{ka zobna ambulanta tel.: 774 28 61 GOSTILNA CAF, s.p., PERNICA 12/r VABI NA OTVORITEV v soboto, 10. novembra, ob 14. uri. Vljudno vabljeni! Roletarstvo ABA Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29, 2250 Ptuj «02 771-40-91,041 716-251 PE Štuki 26/a » 02 787 86 70 fal