p K - U D C 05:624; YU ISSN 0017-2774 lUBLJANA, JULIJ 1984, LETNIK XXXIII, STR. 149—184 BRADBENI VESTNIK aasaa«a M SGP PIONIR • NOVO MESTO A STANOVANJSKO NASELJE CESTA HEROJEV V NOVEM MESTU inŽcnRiriG3HO ro. IHi\3i30 MARIBOR, ULICA VITA KRAIGHERJA 10 Telefoni: Centrala 26-561 Direktor 25-940 Investicije 26-584 Projektiva 26-340 Izvajamo storitve svetovalnega in izvedbenega inženiringa pri zasnovi načrtovanja in izvedbi projektov investicij: a) V fazi zasnove investicije: — izdelava ali organizacija izdelave študij možnosti, — organizacija in posredovanje za izvršitev preliminarnih raziskav in preiskav, — izdelava prostorskega razvojnega programa in idejno programskih rešitev, b) V fazi načrtovanja investicije: — definiranje elementov vključevanja investicije v pro­ storske — urbanistične, ekološke in obrambne pogoje okolja, — izdelava idejnih projektov, — izdelava načrta financiranja, finančne konstrukcije in dokumentacijske osnove za združevanje sredstev, — organizacija izdelave in vključevanje raziskav tehno­ logij in izdelava tehnoloških elaboratov, — posredovanje in organizacija izvedbe geoloških, geo­ mehanskih in ekoloških raziskav, — posredovanje in organizacija izvedbe raziskav trga, iz­ delava analiz gospodarnosti naložbe, — izdelava kompletnih Investicijskih programov z izdela­ vo kazalcev o družbenoekonomski primernosti in uskla­ jenosti investicije z razvojnimi kriteriji, dogovori o te­ meljih družbenega plana, — izdelava in organizacija izdelave tehnične dokumenta­ cije, — izvedba vseh pripravljalnih del za operativno izvaja­ nje investicije c) V fazi izvajanja investicije: — vodenje postopkov za razpis in oddajo del, — koordinacija izvajalcev in dobaviteljev ter projektno vo­ denje investicije, — tehnični, ekonomski in finančni nadzor, — organizacija in izvedba predaje objektov in naprav, testiranja, tehničnega in kvalitetnega pregleda, — končni obračun in sestava zaključnih poročil. d) Kompleksno projektno vodenje investicij od ideje do obra­ tovanja. GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE St. 7 • LETNIK 33 • 1984 • YU ISSN 0017-2774 VS IBIAIA-CONTENTS Članki, študije, razprave Sergej Bubnov: Articles, studies, proceedings GRADBENIŠTVO V PROCESU GOSPODARSKE STABILIZACIJE . 151 Boris Mikaš': NEKATERI PROBLEMI ANGAŽIRANJA V T U J IN I.......................... 152 Saša Škulj: GRADBENIŠTVO V POGOJIH GOSPODARSKE STABILIZACIJE . 157 Edo Rodošek: PRODUKTIVNOST DELA V GRADBENIŠTVU — STANJE IN M O Ž N O S T I ...................................................................................................................160 Mirko Pšuinder: NEKATERE MOŽNOSTI POVEČANJ A EKONOMIČNOSTI IN PRO­ DUKTIVNOSTI G R A D B E N IŠ T V A ................................................................... 163 Boris Majaron RAZISKOVALNA DEJAVNOST V PROIZVODNIH IN PROJEK­ TIVNIH OZD G R A D B EN IŠTV A ......................................................... 168 Ivan Jecelj: RAZISKOVALNA DEJAVNOST V GRADBENIŠTVU SRS . . . . 171 Vesti in informacije NOV LBORATORIJ NA F A G G ...............................................................................175 News and informations Iz naših kolektivov SOZD GIPOSS, L ju b lja n a .................................................................................... 177 From our enterprises OZD GIp GRAd IS, L ju bljan a ...............................................................................178 SGP PRIMORJE, A jd ovščin a .............................................................................. 178 SGP GROSUPLJE, G rosu p lje ..............................................................................178 GIP INGRAD, C e lje ..............................................................................................179 Informacije Zavoda za raziskave DOVODNI KANAL HE ZLATOLIČJE — MERITVE SPECIFIČNE materiala in konstrukcij Ljubljana ELEKTRIČNE UPORNOSTI VODE Proceedings of Institute for Anton D u lar.............................................................................................................. 181 material and structures research Ljubljana Glavni in od govorn i urednik : SERGEJ BUBNOV L ek tor : ALENKA RAIČ T ehničn i ured n ik : DUŠAN LAJOVIC Uredniški odbor: NEGOVAN BOŽIC, V LAD IM IR ČADEŽ, JOŽE ERŽEN, IV A N JECELJ, ANDREJ KOMEL, STANE PAVLIN , FRANC CACOVIC, BRANKA ZATLER R ev ijo izdaja Zveza društev gradbenih inžen irjev in tehnikov S lovenije, L ju b ljana , E rjavčeva 15, te le fon 221 587. Tek. račun pri. SDK L jubljana 50101-678-47602. Tiska tiskarna T one T om šič v L jubljani. R ev ija izhaja m esečno. Letna naročnina sku­ paj s članarino znaša 400 din, za študente 90 din, za p od jetja , zavode in ustanove 2000 din. R evija izhaja ob finančni pod ­ p ori Raziskovalne skupnosti S lovenije, Splošnega združenja gradbeništva in IG M Slovenije in Zavoda za raziskavo ma­ teriala in konstrukcij L jubljana. Tehniška sekcija Terminološke komisije Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU in Terminološka komisija Zveze inženirjev in tehnikov SR Slovenije Tehniška sekcija Terminološke komisije Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU in Terminološka komisija Zveze inženirjev in tehnikov SR Slovenije prirejata v aprilu 1985 IV. SIMPOZIJ TEHNIŠKE BESEDE na katerem bodo udeleženci obravnavali razvoj, stanje in prihodnje naloge slovenske tehnične terminologije. Vabimo strokovne zveze in društva inženirjev in tehnikov, zavode, inštitute in izobraževalne ustanove ter posameznike, da prijavijo udeležbo z navedbo poroče­ valcev in naslovov referatov. Priporočamo vsem interesentom, da se v svojih ustanovah in tehniških knjižnicah seznanijo z doslej Izdanimi publikacijami s področja tehniške besede. Gradbeništvo v procesu gospodarske stabilizacije UDK 69:338 Z veza društev gradbenih inženirjev in tehn i­ kov S loven ije je dne 15. maja 1984 organizirala svetova n je G radbeništvo v procesu gospodarske stabilizacije. P osvetovan je je bilo v novi dvorani Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani. U deležba na posvetovan ju je bila brezplačna. G le­ de na velikost dvorane je bilo število u deležencev om ejeno. K udeležbi so bili povabljen i predstavni­ ki večjih podjetij gradbeništva, industrije gradbe­ nega materiala, p rojektan tskih in instalacijskih organizacij, upravnih organov, bank in drugih or­ ganizacij, ki so povezane z gradbeništvom . Na p o­ svetova n ju je bilo navzočih v eč kot 60 predstavni­ kov om enjen ih organizacij, m ed njim i tudi izvršna sekretarka v C K Z K S Marija Zupančič-V ičar, dipl. inž. gradb. P osvetovan je je otvoril s krajšim uvodnim govorom Janez K okol dipl. inž. — predsednik Izvr­ šnega odbora ZDGITS. Na posvetovan ju so bili podani naslednji r e ­ fera ti: S. Škulj, dipl. inž. gradb.. nam estnik pred ­ sednika R epubliškega kom iteja za industrijo in gradbeništvo: G radbeništvo v pogojih gospodarske stabilizacije. M. L okovšek , dipl. inž. arh., Zavod SRS za družbeno planiranje: O bseg in struktura predv i­ denih investicij v naslednjih letih. Mag. Boris M ajaron, dipl. inž. grad., J. Jecelj, dipl. inž. gradb., V TŠ M aribor: D ružbena ocena investicij in raziskovalna dejavnost v gradbeništvu. Dr. M. Pšunder, dipl. inž. gradb., K onstruktor, M aribor. Dr. E. Radošek, dipl. inž. gradb., F A G G : P oveča n je produktivnosti v gradbeništvu. J. Žnidarič, dipl. inž. gradb., ZRM K, M aribor: Izboljšan je kvalitete m aterialov in konstrukcij. B. M ikoš, dipl. inž. gradb.: Problem i angažira­ nja v tujini. Univ. prof. Dr. D. Jurišič, dipl. inž. gradb.: Izobraževanje kadrov v gradbeništvu. Na koncu so podali kor e f er ate Dr. J. V ižin ­ tin, dipl. inž. — d irektor ZRM K, Mag. J M olly, dipl. inž. ZRM K, S. Č oki gradb. inž. — G radbeni cen ter S loven ije in še nekateri udeleženci p osve­ tovanja . Osnovni nam en posvetovan ja je bil v tem , da se organizacije gradbeništva in delavci v te j panogi seznanijo s problem i, ki bodo nastali v procesu gospodarske stabilizacije v prihodnjih letih, tja do leta 1990 in še naprej. O benem n a j bi upravnim organom in družbenopolitičnim organizacijam pri­ kazali problem atiko gradbeništva v tem obdobju in skupaj poiskali rešitve in ukrepe, ki bi v največji možni m eri om ilili posledice teža vn e gospodarske situacije, ki bo nastala v prihodnjih letih. Program posvetovan ja je zajel celotn i sp ek ter problem ov v gradbeništvu, ki se pojavlja jo sedaj in ki jih lahko predvidevam o v prihodnosti od načrtovanega ob­ sega investicij v gradbeništvu v naslednjih letih, m ožnosti povečan ja produktivnosti, izboljšanje re­ zultatov raziskovalne dejavnosti, povečan je anga­ žiranja v tujini do problem ov izobraževanja kad­ rov. Takšen obsežen program posvetovan ja in om e­ jen razpoložljivi čas ni dopuščal poglob ljen e analize vsakega problem a posebej, kar bo naloga nasled­ njih podobnih posvetovan j v organizaciji Z veze društev gradbenih inženirjev in teh n ikov S lovenije. Vendar je p osvetovan je s kvalitetn im i refera ti p o ­ dalo globalen pregled problem atike gradbeništva v procesu gospodarske stabilizacije k o t osnovo za nadaljnjo obravnavo tega problem a. Stališča, ki so bila izražena v referatih in v diskusiji tega posvetovan ja , lahko strnem o v nas­ lednjih ugotovitvah : — V procesu gospodarske stabilizacije orga­ nizacije gradbeništva m orajo uskladiti svo je kapa­ citete z dolgoročnim program om gospodarske sta­ bilizacije tako, da po potreb i zm anjšajo število zaposlenih, kapacitete pa usm erijo p redvsem k os­ novnim razvojnim ciljem družbenega plana v pri­ hodnjih desetletjih , tj. v izgradnjo energetsk ih ob ­ jek tov , km etijsk ih ob jek tov , surovinske baze in stanovanjsko graditev. — U činkovitost nastopa na tujih tržiščih je prem ajhna. Z e pridobljene izkušn je dosedanjih nastopov so prem alo znane in koriščene od strani vseh TOZD gradbeništva (projektivn ih , izvajal­ skih in instalacijskih organizacij). V okviru G os­ podarske zborn ice S loven ije naj se organizira stal­ na izm enjava pridobljenih izkušenj ob upošteva­ nju dejstva, da strokovne in kom ercialne izkušnje pom enijo v ir dohodka posam eznih TOZD in zato ne bodo vedno na razpolago širšem u krogu potencialnih uporabnikov. Zato se m orajo na tem področju čim bolj angažirati organi Gospodarske zbornice, raziskovalnih organizacij, visokošolskih ustanov, upravnih organov, SIS in drugih or­ ganizacij, ki niso odvisne od tržnih p ogo jev gos­ podarjenja. — S trokovno dobro zasnovane in kadrovsko ustrezno zasedene inženiring organizacije, sposob­ ne pripravljati kvalitetne ponudbe za izgradnjo celotnih produkcijskih kom pleksov in ob jek tov in ­ frastrukture, bi lahko zagotavlja le uspešnejšo in ­ vesticijsko izgradnjo doma in učin kov itejše nasto­ panje v tujini. — R evizija p ro jek tn e dokum entacije v obsegu in na način, k o t j e to b ilo pred leti, bi om ogočila izboljšanje kvalitete p ro jek to v in investicij. — Produktivnost dela je odvisna predvsem od boljše organizacije in p riprave dela ter od upeljane sodobnejše m ehanizacije in robotizacije. Predsednik IS Skupščine SR S lovenije Dušan Šinigoj, ki je pokazal posebno zanim anje za to posvetovan je, je kot n apotek za posvetovan je p o ­ vedal, da v sedanjem položa ju ni čas za tarnanje, tem več je treba hitro ukrepati. M enil je , da se očitno vsi skupaj prem alo zavedam o teže p rob le ­ m ov, k i so pred nami. Zato so posvetovan ja s takšno tem atiko v sedanjem času koristna in nujna. Z izgradnjo nove zgradbe Zavoda za raziskavo m ateriala in konstrukcij v Ljubljani, s prim erno dvorano za sestanke in predavanja in z obsežnim Nekateri problemi angažiranja v tujini Povzetek V tem prispevku za razpravo se namenoma nisem dotaknil še marsičesa, kar bi nujno bilo treba obrav­ navati kot problem angažiranja v tujini: od politike Jugoslovanske balnke za mednarodno sodelovanje in poslovnih bank do programov univerzitetnega študi­ ja, kadrovske politike združenega dela v republiki itd. Namen tega prispevka je bil zato omejen samo na to, da tudi v naših strokovnih vrstah vzpodbudi raz­ pravo o nalogah, ki nas čakajo, če naj se slovenska gradbena operativa — skupno z ostalo jugoslovansko — v prihodnjih letih bolj odločno usmeri na delovišča v tujini. 1.0. Uvod Mnenja in pogledi na možnosti angažiranja v tujini so zelo različni. Globalna usmeritev na delo v tujini je jasna, niso pa jasna sredstva in načini, kako naj to dosežemo. O vsem tem so mnenja močno deljena. Zavedam se, da v svojem prispevku dajem samo eno od takšnih mnenj. Gradbeniki iz naše republike smo v zadnjih letih že kar precej angažirani v tujini, vendar če odštejemo naš angažma v Iraku, ki se konstantno krči, potem je obseg našega angažiranja v tujini iz­ pod naših realnih možnosti, predvsem pa izpod potreb. V civilnem sektorju so naše organizacije v tu­ jini lansko leto izvedle za 65 milj. $ raznih del — od projektnih do gradbenih in inštalaterskih, v ce­ loti pa smo opravili za skoraj 400 milj. $ del v tujini v preteklem letu. Gradbeniki so eno tretjino Avtor: Boris MIKOS, dipl. inž., Ljubljana dokum entacijsko- inform ativnim cen trom smo v gradbeništvu pridobili tudi ustrezne prostore, k jer bi v bodoče lahko bolj uspešno potekala dejavnost m edsebojnega obveščanja in obravnavanja skupnih problem ov. Organizacijo posvetovan ja so s svojim i denar­ nimi p rispevki om ogočili: Splošno združen je gradbeništva in IG M Slo­ ven ije, SOZD GIPOSS, SOZD IMOS, G IF Gradis, SGP K ograd in SG P Prim orje, za kar jim gre vse priznanje. Nadaljnja posvetovan ja s podobno problem ati­ ko in podrobn ejšo obravnavo posam eznih prob ­ lem ov gradbeništva so vključena v program dejav­ nosti ZD GITS v prihodnjih letih. G L A V N I I N O D G O V O R N I U R E D N I K : S E R G E J B U B N O V BORIS MIKOS del opravili na nizkih, ostali dve tretjini na vi­ sokih zgradbah. Z zmanjševanjem obsega del v Iraku se zmanjšuje tako vrednost gradbenega ma­ teriala, kakor tudi vrednost opreme — dobavljene iz Jugoslavije. Tri četrtine vseh del v tujini smo opravili v Iraku, eno sedmino v obeh Nemčijah in eno dvajsetino v Libiji, ki je bila nekoč najmoč­ nejši partner slovenski gradbeni operativi. Vred­ nost projektnih uslug je znašala lani samo 3 °/o vrednosti opravljenih gradbenih del in storitev v tujini. Gradbena in montažerska podjetja iz SRS so lansko leto vgradila gradbenih materialov iz Ju­ goslavije za 21% pogodbene vrednosti del (Ju­ goslavija 7 %). Perspektiva za pridobitev novih gradbenih ali montažerskih del v tujini ni rožnata. Novo nara­ ščanje vrednosti dolarja, visoke in ponovno na­ raščajoče obresti na kredite — to vse s tendenco nadaljnjega naraščanja ne odpira posebnih mož­ nosti za skorajšnjo večjo poživitev gospodarstva razvitih dežel. V takšnih pogojih se bo tudi polo­ žaj dežel v razvoju še naprej zaostroval. Tok not­ ranje političnih dogajanj v ZDA kaže na to, da se sedanji politični in gospodarski kurz na zaostrova­ nje vojaške in gospodarske tekme med blokoma pa tudi znotraj njih ne bo kmalu spremenil. Pred nami je daljše razdobje zelo zaostrenih gospodarskih odnosov v svetu. Navaditi se bomo morali, da bomo nekaj časa živeli z njimi. V de­ želah v razvoju, kamor smo v glavnem usmerjeni, so se močno znižali izvorni dohodki, posebno tisti od nafte in prodaje strateških surovin. Boom zad­ njih let v teh deželah je močno povečal stalne stroške v nacionalnih gospodarstvih teh držav. Irak je za nacionalno življenje leta 1975 potrebo­ val 5 milijard $, leta 1981 — zadnjič objavljeni podatki — pa že 12 milijard $. Drugje je situacija podobna. Znižanja dohodkov v nacionalnih gos­ podarstvih dežel v razvoju pa ni spremljalo zni­ žanje stalnih stroškov. Zato je realno treba ra­ čunati, da bodo dežele v razvoju imele daljši čas zelo omejene možnosti za investiranje ali pa bodo večji del investiranja naslanjale na kreditiranje iz tujine. 2.0. Položaj doma Realna osnova za odhod na delo v tujino na­ staja doma, v domačih razmerah, ki dajejo osnovno predispozicijo za sposobnost nastopanja na tujih tr­ gih: kadri, kvaliteta dela in organizacija in še mnogo tega. Dolga leta visoke konjukture niso doma razvila mirsičesa, kar sedaj pogrešamo, ko moramo na delo na tuje. 2.1. Projekcija izvoznih nalog V naslednjih letih bomo morali povečevati v na­ ši republiki izvoz po stopnji med 15—20 %>, izvoz naših uslug pri tem ne bi smel biti neka izjema. Ocene vrednosti izvoza gradbeno-montažerske de­ javnosti do leta 1990 so precej različne in dosegajo celo višino 1,5 do 2 milijarde $ za organizirane posle in nad 100 milj. $ za izvoz lastnih storitev naših OZD. Naše obveznosti glede na obveznosti Slovenije zelo verjetno ne bodo mogle biti manjše. Naloga je velika in zahtevna. Predvsem zahteva čim prejšnjo pripravo na takšne naloge. 2.2. Generalna orientacija V zaostrenih mednarodnih gospodarskih pogo­ jih, ob zmanjšanih možnostih nacionalne finančne podpore, ob stalnih spremembah v gospodarski in politični situaciji mnogih dežel moramo svoje sile koncentrirati na povsem nov način. Koncentracijo moramo izpeljati med drugim tudi: — v smeri trdnejšega poslovnega — ne fizič­ nega — povezovanja zainteresiranih proizvajalcev določenih vrst opreme, inštitutov in izvajalcev del, nuditi moramo kompletne rešitve, moderno tehno­ logijo v proizvodnji in gradnji; — v smeri specializiranega spoznavanja dolo­ čenih ekonomskih in geografskih predelov (dežele SEV, arabski del sveta, vzhodna Afrika in sl.), ker imajo številne specifične značilnosti, ki so odločil­ nega pomena za uspešnost nastopanja; — v smeri združevanja izkušenj in spoznanj iz mednarodnega poslovanja prek GZ, ustreznih ingeneering organizacij ali drugače; znanje in poz­ navanje razmer v svetu ali posameznih regionih bi moralo biti širše na voljo združenemu delu; zbi­ ranje iteh izkušenj bi moralo biti konstantna in ob­ vezna praksa. Doma izven ingeneeringa izvajamo blizu 90 °/o vseh investicij, konsulting je povsem nerazvit. Brez obeh oblik ne bomo uspešni na zunanjem trgu. Mo­ ramo proučiti možnost, da postopoma sami razvi­ jemo ingeneering organizacijo ali da se vključuje­ mo v velike obstoječe sisteme drugih republik, ki so v tem pogledu pred nami in imajo tudi več iz­ kušenj. Posledica recesije v svetu ni samo zmanjšanje investicij in povečan rizik izvajalcev ter bistveno zaostreni pogoji nudenja, sklepanja in izvajanja investicijskih del, ampak tudi močno narastle zah­ teve, da izvajalec sodeluje tudi v financiranju del. Izrazita pa je tudi tendenca, da se riziki vezani na izvedbo projekta prenesejo v največji možni meri na izvajalce del. Zato je vedno bolj razširjena zahteva investitorjev, da izvajalci ponudijo pozne­ je pa tudi izvedejo dela z nespremenljivo ceno, brez priznavanja razlik v ceni; velikokrat tudi brez priznavanja razlik v količini, ker je projekt ponudil izvajalec sam in na lastni riziko. V takšnih razmerah bi gradbeniki morali že sedaj in to doma in ne šele v itujini zasnovati vsa temeljna pravila za oblikovanje medsebojnih od­ nosov slonečih na skupnih vložkih, na skupni de­ litvi dohodka in na delitvi rizika pri prevzemanju velikih del. Na tem se nekaj dela, vendar odločno premalo in prepočasi. Dosedanja praksa še ni dala končnih rešitev, je pa pokazala na nekatere sla­ bosti zaradi nedodelanosti. 3.0. Komercialni vidiki Nekatere naše velike DO, Smelt, Rudis, SCT, IMP in še nekateri samostojno postopoma vedno bolj spoznavajo komercialni vidik odhajanja v tu­ jino. Ker je podpora predstavništev zbornice, am­ basad, bančne predstavniške mreže v tujini v glav­ nem pomanjkljiva, še posebno kar se tiče zbiranja in prezentiranja osnovnih podatkov, sloni pozna­ vanje komercialnih vidikov direktno na naših DO. Pri tem je posebno važno: — spremljanje nacionalnih in internacional­ nih licitacij ne samo glede za nas interesantnih razpisov, ampak predvsem glede konkurence, do­ seženih cen in drugih pogojev, poleg obvladanja tehnike udeležbe na tovrstnih licitacijah, — pridobivanje in temeljito poznavanje ten­ der jev ter tehn. in drugih predpisov, na katere se za izdelavo tehn. dokumentacije in ponudbe ten­ der ji sklicujejo, — sposobnost analiziranja vseh vrst rizikov (komercialni in nekomercialni, valutni, zavaroval­ niški, vojni in sl.) in na tej osnovi določanje spod­ nje možne cene. Zaradi nepoznavanja realnih ri­ zikom velikokrat kalkuliramo tudi večje rezerve kot so potrebne, kar zmanjšuje naše konkurenčne možnosti, — poznavanje lokalne zakonodaje (devizno, davčno in delovno pravo ter določbe o računovod- stvu), ki je na splošno izredno pomanjkljivo; ZPP tudi nimajo pregleda nad tem, — finančna konstrukcija ponudbe na temelju analize običajno zahtevanih pogojev za kreditira­ nje del in dobave opreme; s tem v zvezi finančni krediti, event, ponudba za barter ali vezane posle, kar redko nudimo itd. V pridobivanju del je temeljnega pomena se­ veda izdelave realne ponudbe. Naše ponudbe so vse preveč samo seštevek ponudb individualnih nosilcev, kar nas takorekoč stalno vodi do bistve­ no višjih cen od realnih tržnih cen. Metodologije kalkulacije in usklajevanja ponudb v skupni po­ nudbeni ipaket še ne obvladamo. Na tem moramo več delati. V splošnem naše ponudbe prihajajo prepočasi, so premalo fleksibilne; dogovarjanje doma zelo dolgo traja, predstavniki na pogajanjih imajo pre­ malo pooblastil za dogovarjanje. Investitorji do­ bivajo odgovore zelo počasi, pogosto nepopolne ali celo napačne in jih potem takoj v naslednjih dneh dopolnjujemo ali popravljamo. Vloga regionalnih in mednarodnih bank je v splošnem premalo poznana glede njihovega vpliva za spodbujanje razvoja in investicijske dejavno­ sti, kar je zlasti v deželah v razvoju odločujočega pomena. Funkcija LB kot naše banke je v tem pogledu še premalo razvita in tudi premalo izko­ riščena. Več svojih ljudi bi morali imeti v med­ narodnih korporacijah in biti z njimi bolje po­ vezani. Naša podjetja z izjemo dveh ali treh tržišč, na katerih razmere poznajo, mnogokrat nastopajo na trgih, za katere imajo premalo dobrih in kvali­ tetnih podatkov, da bi lahko pripravili ustrezno realno ponudbo. Pri tem seveda ne zadošča pozna­ vanje lokalnih predpisov in cen, znati moramo oceniti tudi potencialno konkurenco. Teh podatkov kot novinci brez dobrih lokalnih in zalednih zvez ne bomo dobili. Zato je nujno združevati podatke v okviru poslovnih združenj in gospodarske zbor­ nice. Vsi podatki tudi niso nevarni za konkurenco, kar se mnogokrat navaja kot razlog, zaradi kate­ rega nista razvita zbiranje in menjava podatkov in izkušenj z dela v tujini. Tudi v primerih, ko izvajalec razpolaga z dovoljnim številom kvalitetnih podatkov, mora znati te podatke strokovno obdelati tako, da lahko oblikuje dovolj fleksibilno ponudbo. Takšna po­ nudba mora vsebovati ustrezno tehnično zasnovo za izgradnjo, mora pa zajeti seveda tudi finančno- komercialno zgradbo za izvedbo event, sprejete na­ loge. Medsebojno je s tehnično ter finančno-komer- cialno zasnovo treba povezati tudi pravno stran, da bi realno lahko izdelali kompleksno ponudbo. To delo je do te mere zahtevno, da je treba zdru­ žiti strokovne in poslovodne teame in ne naloge naložiti ozki skupini kalkulantov in projektantov. Riziki so znatno večji, kadar se nudi gradnja na ključ, ki traja več let. V sedanjih nestabilnih gospodarskih razmerah v stvetu, v mnogih deželah v razvoju, ki so pod hudim zunanjim pritiskom, pa tudi v politično nestabilni situaciji, je gradnja na ključ vezana s številnimi riziki, med temi valutni riziki niti niso vedno naj večji. V takšnih pogojih je zelo pomembna tudi zanesljivost podatkov in prog­ noz, na podlagi katerih gradimo ponudbo in na osnovi katerih oblikujemo pogoje, pod katerimi sklepamo pogodbe. Treba je veliko znanja in upor­ nosti, da se izhodišča uporabljena za Izdelavo po­ nudbe uvrstijo med določila pogodbe. 4.0. Položaj v tujini Razmere so v različnih sredinah bistveno raz­ lične, zato verjetno ni recepta za vse situacije. Kljub temu se kažejo nekatera vprašanja, na ka­ tera bi bilo mogoče dati več ali manj enoten od­ govor. Med drugimi so takšna vprašanja — naj jih nekaj naštejemo brez pravega vrstnega reda — predvsem naslednja: — povezovanje z velikimi izvajalci ali doba­ vitelji tudi tujimi, ki organizirajo tudi finančno podporo projektom, je verjetno še za nekaj časa naša realna nuja; v tem smislu bi morali graditi trajne odnose, — forsiranje naših strokovnjakov v medna­ rodnih razmerah, od uveljavljanja kot ekspertov OZN do mednarodnih konferenc in organizacij. Celotno gospodarstvo bi moralo tej orientaciji da­ ti odločno podporo, tudi v sedanji devizni situaciji in prav zaradi nje. — sistematičen na dogovorih sloneč prodor v posamezne segmente gospodarstva dežel v razvoju, ki ga spremlja tudi naša projektiva in gradbeni­ štvo na temelju kompleksnih rešitev s tehnologijo vred, — ustvarjanje sistematičnega pregleda nad kadri, ki so se šolali ali dopolnilno izobraževali pri nas in delajo v svojih matičnih deželah; posebno zanimivo je to za dežele v razvoju, — moderna makro in mikro organizacija dela od planiranja proizvodnje na modernih osnovah naprej se vedno znova kaže kot problem, ki ga rešujemo s težavo in ne ravno poceni. Ta težava začne že pri delu s tenderskimi komisijami, pri­ pravo pogodbe in se potem nadaljuje z organiza­ cijo dela na gradbišču, — v tujini je potrebno več časa, da se uspo­ sobimo, da prevzemamo tudi večje število manjših del, praksa kaže, da tudi to moremo in da je na manjših delih velikokrat lažje biti uspešen, — vprašanju referenčnih list, prospektov in razvijanju imagea ter sploh seznanjanju tujih na­ ročnikov posvečamo še vedno premalo skrbi in de­ narja, — organizacija transporta, embaliranja, stroš­ ki itd. iz domovine na gradbišča so premalo na- glašeni in vsebujejo še vedno preveč neznank z ustreznimi posledicami, — prenos samoupravnega sistema v povsem nove pogoje je neizpodbitna pravica delavcev, de­ taširanih v tujino, vendar težavna naloga. To vpra­ šanje moramo realno in racionalno urediti še dok­ ler so delavci doma, — prevelike razlike v pravicah delavcev v raz­ nih jugoslovanskih podjetjih na delu v tujini pov­ zročajo številne probleme in težave; te razlike bi smele izhajati samo iz osebnih rezultatov dela in produktivnosti delovišča ne pa iz drugih tako ali drugače uzakonjenih pravic. Dogovorjene pravice in dolžnosti delavcev morajo biti spoštovane v vsakem pogledu in njihove spremembe morajo biti opravljene dogovorno in po demokratični poti. De­ lavca na delu v naših organizacijah v tujini mo­ ramo vedno obravnavati kot samoupravljalca in člana celotnega jugoslovanskega združenega dela, zato mu njegovih pravic nihče ne more krniti, kakor se tudi sam ne more odreči vsem svojim dolžnostim, tudi tistim ne, ki so povezane z us­ pešnostjo poslovanja njegove delovne organizacije. 5.0. Kadrovski vidik Na delo v tujino moramo usmeriti najvital­ nejše in najsposobnejše organizacije in poedince. Pri tem v organiziranju nastopa ne moremo slediti vse prevečkrat uporabljenemu načelu, da smo iz vsake fare angažirali po enega psa. Praksa je po­ kazala, da samo najsposobnejši lahko dosežejo angažma na tujem in rodijo uspeh. Sedaj ne bo več toliko istrahu, da je treba doma čuvati del tega samo za sebe. Teh pogojev kmalu ne bo več. Dežele v razvoju naglo učijo lastne kadre, manjkajo jim keramičarji, polagalci specialnih po­ dov, fasaderji, visokokvalificirani gradbeni in stroj­ niški kader — vendar se to tudi naglo menja. V splošnem pa v deželah v razvoju manjkajo spo­ sobni delavci za projektiranje in izvajanje pogosto tudi za nadzor nad gradnjo zahtevnejših objektov. V spletu številnih vprašanj v zvezi s prob­ lematiko nastopanja v tujini namenoma dajem te­ mu vprašanju vidno mesto. Kadrovsko vprašanje ima več vidikov: a) Formiranje projektnih in izvedbenih teamov mora biti opravljeno pravočasno doma; praviloma z oddajo ponudbe in ne šele s podpisom pogodbe, čeprav se to sliši neobičajno. b) V republiki moramo ustvariti dovolj na­ tančno evidenco vseh kadrov, naj tako rečem »z mednarodno prakso«. c) Ponudba navadne in priučene delovne sile v svetu je vedno večja; za delo v tujini moramo dvigati kvalifikacijsko znanje svojih ljudi že se­ daj; realno ima perspektivo predvsem kvalificirana delovna sila. d) Doma moramo doseči dogovor o tem, kak­ šen standard moramo zagotoviti detaširanim de­ lavcem; v nekaterih državah so bile te zahteve prevelike in nerealne glede na bodoče možnosti. e) Za delo v tujini je treba ljudi pripravljati dolgoročno, prenehanje konjunkture doma ustvarja glede tega realnejše možnosti in na sploh manj nervoze pri tem vprašanju. f) Podpirati in intenzivirati je treba pozna­ vanje marketinga in ingeneeringa tudi pri inženir­ skem kadru, da bi se dovolj veliko število naših strokovnjakov usposobilo za analiziranje konjuk- tumih situacij na naših potencialnih tržiščih in na tej osnovi za izdelavo licitacijskih in drugih po­ nudb. 6.0. Človeški faktor Na tem področju imamo zelo malo sistema­ tično obdelanih izkušenj. V zdravstvenem varstvu na primer nimamo razdelanega sistema spremlja­ nja delovne populacije, ki je bila na delu v tujini in njenega zdravstvenega stanja. Vendar ne gre samo za to. Vse poslovne probleme bi lahko raz­ delili v dve veliki skupini problemov: materialni problemi in ljudje. Znano je, da problemi z ljudmi toliko bolj rastejo, kolikor bolj je podjetje anga­ žirano v tujini. Ti problemi progresivno naraščajo tudi z od­ daljenostjo delovišč od domačega kraja in z odda­ ljenostjo delovišča od naseljenih krajev, mestnih centrov in sl. Naše organizacije imajo še vedno sorazmerno malo izkušenj s to problematiko. Rešitve, ki jih uporabljajo transnacionalne in vladne organizacije za nas niso uporabne, ker so predrage za naš tip in velikost delovnih organizacij. Imamo malo inže­ nirskih Consulting firm, ki imajo materialno osnovo za vzdrževanje primernega števila ljudi v tujini. Sedanje krčenje predstavništev in zastopstev v tu­ jini bi morala zamenjati akcija, da se v tujino poš­ ljejo najsposobnejši in najprodornejši delavci. Vsaka organizacija, ki prevzema delo v tujini, se sreča z vprašanjem kako poiskati prave delavce, kako njihovo znanje, delo in napore učinkovito spremeniti v dohodek in ostanek dohodka. Treba je najti pravo pot za motivacijo za delo, vendar tako, da se vrne z dela domov bogata tudi delovna organizacija in ne samo njeni delavci. Pristop k delu, kakor tudi motivacije in lojalnost se v ma­ lih in velikih organizacijah razlikujejo. Pogosto prevzemajo jugoslovanske gradbene organizacije združenega dela v izvajanje dela v od­ ročnih krajih, v vročem pasu, v malo razvitih de­ želah in podobno. Velike transnacionalne družbe svoje delavce močno ščitijo. Mi ne moremo nuditi enake zaščite svojim delavcem, zato moramo v manjši ali večji meri računati na strese, kakor tudi na velike na­ pore, ki so jim delavci izpostavljeni. Ti pojavi so malo raziskani. Raziskave so samo sporadične in kažejo celo nasprotujoče zaključke. V korist raz­ voja bi morali tudi sami raziskovati te pojave. Vročinski stres je lahko velik problem, poseb­ no še za novodošle. Vedno je potrebna aklimatiza- cijska doba; celoten proces aklimatizacije tra­ ja dva do tri tedne; osnovna prilagoditev je opravljena v nekaj dneh. Kot kažejo raziskave so moški stari 40—57 let najmanj primerna skupina za vročinsko aklimatizacijo. Velike vročine najlažje prenašajo moški stari 20—30 let, ko začne aklimati- zacijska sposobnost nazadovati. Izogibati se je krat­ kim obiskom, ker aklimatizacija ob prihodu in pov­ ratku predstavlja zelo veliko obremenitev in zmanj­ šuje delovno sposobnost. Zaradi takšnih razmer zahteva menjava vodilnih delavcev med delom po­ seben sistem menjav. Večina velikih podjetij raz­ vitega sveta rešuje ta problem z dolgoročnimi po­ godbami, stabilnostjo vodilnih teamov, s širokim delegiranjem pooblastil za odločanje in s čim boljšo informacijo delavcem preden prevzamejo delo v tu­ jini o pogojih in razmerah v katere gredo. Utrjena je tudi praksa — močno nasprotna naši — da se analiza poteka dela v tujini opravlja doma, v ma­ tični organizaciji, tako da se vodilni delavci vra­ čajo domov na poročanje, na krajše došolanje in podobno. Izraba dopusta je obvezna in se ne od­ laga. Novejše raziskave, objavljene v tuji literaturi, kažejo na to, da so stresi tako posledica osamlje­ nosti, slabih zvez z domačimi, kakor tudi posle­ dica želje po napredovanju, vplivanju in odloča­ nju. Pri tem se da marsikaj pomagati z racio­ nalno delitvijo odgovornosti tudi na nižjih opera­ tivnih nivojih. Agresivnost, ki se včasih pojavlja kot reakcija ali zunanji izraz osamljenosti, se zmanjšuje ali celo odpravlja tudi z odpravljanjem anonimnosti. Zanimivo je, da so stresi bolj pogosti med vo­ dilnimi ljudmi in njihovimi družinami. Dobre zve­ ze z matično delovno organizacijo in družinami do­ ma bistveno zmanjšujejo število stresov. V pomoč je tudi organizacija delovnega okolja v domačem stilu, domači tisk, video kasete z domačo tematiko in podobno. Možnosti je dovolj, ni jih pa vedno možno uresničiti glede na specifične lokalne raz­ mere in pogoje. Mnogim na videz drobnim stvarem morajo or­ ganizatorji dela v tujini posvetiti več pozornosti. Delo v neobičajnem delovnem času, ki se v vročem pasu velikokrat uvaja, je realno vzeto večja obre­ menitev za delavce, navajene drugačnega ritma. Ali recimo: splošno priljubljen, pričakovan in za­ hteven air condition predstavlja oviro za psiho­ loško pa tudi fiziološko adaptacijo (zavlačuje pri­ lagoditev procesa znojenja) na vroče kraje. Tikšnih in podobnih primerov je še več. Enako kot je važno, da delavci ob odhodu vza­ mejo s seboj vse potrebne overovljene kopije oseb­ nih dokumentov — velikokrat sam potni list ne zadošča — je važno, da dovolj zgodaj pred odho­ dom izvedo oni sami pa tudi svojci čim več pod­ robnosti o kraju, kjer bodo delali in pogojih biva­ nja. Močne firme danes seznanjajo s pomočjo filma delavce pred odhodom. Svojcem doma občasno po­ kažejo na gradbiščih posnete filme z obrazi (ali celo tonom) njihovih domačih in slično. 7.0. Drobne izkušnje Vsak, kdor dela v tujini, si lahko nabere mno­ go drobnih izkušenj. Mnoge sicer velikokrat izgle- dajo banalne, se pa lahko močno odrazijo v stroš­ kih. Takšne drobne izkušnje so npr.: — doma imamo premalo svojih sodelavcev v organih — samoupravnih in državnih —, bankah in raznih poslovnih in drugih združenjih, pa tudi v JLA, gospodarskih predstavništvih itd., da bi lahko dobili dovolj podatkov, več strokovne pomoči in hitre informacije; vse to je odraz tega, da v naši republiki razen ozkega kroga izjem v grad­ beništvu nismo bili orientirani na izvoz, bili smo zadovoljni z domačim dvoriščem, — organizacija dela doma mora v določenem obsegu in pogledu biti prilagojena delu v tujini. Prvomajski ali novoletni počitniški paketi doma ni­ so v skladu z delovnim ritmom v tujini, ki zato ostaja brez odgovorov predolgo časa. Odgovornost za delovni uspeh v tujini leži na obeh straneh, doma in v tujini, — da je delo po domačih projektih zaradi nji­ hove nekompletnosti ali neprilagojenosti lokalnim razmeram mnogokrat vezano s preprojektiranji, kar lahko zahteva močne projektantske skupine na gradbišču, kar zelo draži proizvodnjo, — da ponekod zelo zahtevni postopki tehnične­ ga prevzemanja posameznih delovnih faz zahteva­ jo več časa in več tehničnega kadra kot v naših razmerah; tudi v tem pogledu je treba tenderje dobro proučiti in izvrednotiti, — modema organizacija velikih gradbišč in v odmaknjenih krajih zahteva pri organizaciji veli­ kih centralnih naselij (prehrana, voda, informa­ tivna služba, družbena samozaščita, lokalne for­ malnosti itd.) mnogokrat precej večjo delovno eki­ po in stroške, kot smo tega vajeni, — da svet zelo malo ve o dejanskih odnosih, ki vladajo v našem samoupravnem sistemu in da se v glavnem o našem sistemu ve, da je samoupra­ ven; mnogim to ne zadošča, da naše organizacije ne bi izenačili z organizacijo, ki jo uveljavljajo dežele realnega socializma, — da prenašanje naših navad v tujino v glav­ nem ni uspešno in to še zlasti, kadar pričakujemo, da bosta domačin in naročnik sprejela naša pravila obnašanja in ne mi njunih. Te in številne druge drobne izkušnje kažejo na to, da moramo v svojem sistemu priprav za odhod na delo v tujino še marsikaj popraviti in dopolniti. Gradbeništvo v pogojih gospodarske stabilizacije UDK 69:338 SASA ŠKULJ Aktualna problematika gradbeništva izhaja iz razvoja gospodarstva in gradbeništva v pretekli dobi, je rezultat velikega zmanjševanja vlaganj kot posledice realne manjše sposobnosti gospodarstva, da investira — in izhaja iz pogojev in možnosti gospodarstva v naslednjem obdobju. V preteklosti je gradbeništvo sledilo dinamič­ nemu razvoju družbe ter temu prilagajalo svoje kapacitete tako v letih velike konjunkture kot v krajših obdobjih stagnacije. Največjemu delu grad­ beništva je uspelo prilagajati svoje kapacitete zah­ tevam tržišča, ob tem pa plačalo ceno takemu sprotnemu prilagajanju. Ker ni imelo dolgoročne usmeritve za obseg in dinamiko bodoče proizvod­ nje, je ob reševanju sprotne zaposlenosti svojih ka­ pacitet zanemarilo reševanje osnovnih problemov nadaljnjega razvoja. Velik in majhen obseg investicijske izgrad­ nje povzroča velike, skoraj nepremostljive proble­ me. Ob prezasedenih kapacitetah v preteklosti gradbeništvo ni moglo zagotoviti potrebne kvali­ tete in izpolnjevati pogodbenih rokov. Pri majhnem obsegu investicijske graditve pa gradbeništvo ne more izkoristiti vseh svojih kapacitet, v trdi kon­ kurenci prevzema dela po prenizkih cenah ter tudi tako prihaja v izgube. Zato gradbeništvu ustreza, da je rast investicijske graditve v skladu z rastjo družbenega proizvoda. V takih okoliščinah je mož­ no dolgoročno načrtovati in ustvariti stvaren in skladen razvoj gradbeništva. Posebno v dobi od 1976. do 1980. leta, to je v dobi »burna« investicijskih vlaganj, se je gradbe­ ništvo razvijalo izredno dinamično in imelo stop­ njo rasti za 2 % višjo od skupne stopnje rasti gos­ podarstva. V tem obdobju so se močno povečale kapacitete in število zaposlenih delavcev. Obseg in­ vesticij je bil mnogo prevelik in fronta vlaganja preširoka. Kapacitete gradbenikov, od projektant­ skih do izvajalskih pa bistveno premajhne za tak obseg nalog. V teh okoliščinah je bila v obdobju 1976 do 1980 dosežena zelo visoka povprečna stop­ nja rasti gradbeništva, to je okoli 7,1 % (kar je enako stopnji realne rasti investicij). Delež grad­ beništva v skupnem družbenem proizvodu gospo­ darstva je tako dosegel 12 °/o! Z rezultati vseh teh silnih vlaganj pa ne more­ mo biti v celoti zadovoljni. Vzrokov za to je več in so znani. Gradbinci smo predvsem odgovorni za slabosti v našem delu in te so predvsem v strokov­ nem pristopu o odločanju in pripravi investicije, v izdelavi potrebne dokumentacije, projektiranju in pripravi ter sami graditvi objektov. Neracionalne Avtor: Saša Škulj, dipl. gradb. inž., Republiški komite za industrijo in gradbeništvo, Ljubljana, Gre­ gorčičeva 25 gradnje in prekoračitve rokov izgradnje in s tem v zvezi tudi velike podražitve so v največji meri posledica nepravočasnih in površnih priprav na investicijo oziroma na gradnjo, ki se ne morejo zadovoljivo opraviti brez obravnave in obvlada­ nja celotne problematike predvidene investicije in pravočasni izdelavi študij in projekta. Cesta je bi­ la praksa, da se projektira vzporedno z graditvijo objekta. Največkrat v kratkem času napravljena investicijsko-tehnična dokumentacija zadovoljuje investitorja le za globalni pregled obsega del in za zagotovitev sredstev finančne konstrukcije. Po letu 1981, vzporedno s padanjem investi­ cijske dejavnosti, je takih napak vse manj — prišli so v trenutku streznitve in resnejšega ter temeljitejšega dela v fazi priprav na posamezno investicijo. Tako lahko iz poročila o delu Komisij za oceno investicij ugotovimo, da se je kvaliteta investicijskih programov ter tehnične dokumen­ tacije v zadnjih letih bistveno izboljšala. Danes kapacitete za tako delo imamo in je potrebno vztrajati, da se bo naglo boljšala kvaliteta dela projektantov in seveda tudi izvajalcev. V preteklem obdobju je jugoslovansko kot tu­ di slovensko gradbeništvo poleg velikega širjenja kapacitet doseglo tudi sorazmerno visoko kako­ vostno stopnjo razvoja; posebno to velja za neka­ tere dejavnosti, kot so na primer nizka gradnja, gradnja mostov, gradnja energetskih in hidroener­ getskih objektov, pristanišč, industrijskih zgradb, poslovnih in reprezentačnih zgradb ter tudi ne­ katerih vrst stanovanjske izgradnje. Lahko oceni­ mo, da je jugoslovansko gradbeništvo poleg vseh slabosti sorazmerno visoko razvito, predstavlja v določenem smislu prednost in ugoden gospodarski potencial v deželi, omogoča racionalno izgradnjo ter je uspešno pri delih v tujini. V letu 1982 je gradbeništvo v tujini opravilo za 2,5 milijarde dolarjev del, od tega je bilo približno milijardo dolarjev priliva v domovino. Za leto 1983 se oce­ njuje, da je bil fizični obseg del še večji, vendar ob tem priliv manjši od priliva v letu 1982. Slo­ vensko gradbeništvo je v letu 1982 opravilo za 360 mio dolarjev, v letu 1983 pa skoraj za 400 mio dolarjev del. Zunanji trg je v zadnjem času vse težji in kaže znake upadanja investicijske graditve. To nam tudi dokaj nazorno prikažejo na pri­ mer podatki o obsegu del na tujih trgih nemškega gradbeništva, ki je pri tem izredno dobro podprto s kapitalom in svojo lastno industrijo opreme in strojegradnje. Nemško gradbeništvo je realiziralo v letu 1981 del za 4,6 milijarde dolarjev, v letu 1982 pa za: 3,1 milijarde dolarjev. Obseg del v letu 1983 je padel na komaj 1,3 milijarde dolarjev. Pri tem se je vrednost posamezne povprečne pogodbe v letu 1983 že zmanjšala na vsega 4 milijone do­ larjev. Takih primerjav je še več in nam marsikaj povedo. Rad pa bi poudaril, da je naše gradbeni­ štvo, posebno v nekaterih dejavnostih in podjetjih, dobro razvito in sposobno, ter da lahko v prihodno­ sti pri izpeljavi nalog našega gospodarskega raz­ voja z njim računamo, seveda pa moramo paziti, da ga ne uničimo in onesposobimo, kot je gradbe­ ništvo nekaterih dežel, ki so posebno v preteklosti drago plačevale gradbene usluge drugih — poseb­ no razvitih držav. Ro svetu je že dolgo znano reklo, da se moč in sposobnost gradbene firme lahko ceni le po tem, ali je sposobna uspešno ponuditi, pridobiti in iz­ vesti dela zunaj svojega domačega kraja ali dežele. V zadnjih letih je gospodarski položaj nare­ koval zmanjšanje investicijske potrošnje, tako da je prišlo do občutnega upadanja proizvodnje v gradbeništvu in je predvideni fizični obseg proiz­ vodnje v letu 1984 zmanjšan na raven iz leta 1976, pri tem pa se število zaposlenih v tej panogi še ni bistveno zmanjšalo. Tendenca nadaljnjega padanja vlaganj je predvidena tudi z resolucijo za leto 1984. Zavod za tržne raziskave Jugoslavije poroča, da pričakuje jugoslovansko gradbeništvo v letu 1984 le 50 % zaposlitev svojih kapacitet. V Slove­ niji so se investicije pričele zmanjševati nekoliko preje kot na celotnem jugoslovanskem področju in se je gradbeništvo temu že prilagajalo in delno zmanjšalo število zaposlenih (kapacitet). Zmanjše­ vanje vlaganj je pričakovati tudi v letu 1985 in tudi kasneje ni pričakovati vsaj bistvenega pove­ čanja vlaganj, tako da lahko sklenemo, da prehaja gradbeništvo skozi obdobje, kakršnega do sedaj še ni bilo, tako po dolžini trajanja kot po intenziv­ nosti zmanjšanja gradbene proizvodnje. Verjetno je to edina večja panoga v gospodarstvu, ki bo ime­ la v tako dolgem obdobju tako močan padajoči trend proizvodnje. Iz take ugotovitve žal moramo izhajati, ko razmišljamo o (težkem) problemu, ka­ ko gradbene kapacitete prilagoditi zmanjšanju in­ vesticijske potrošnje, in to v pogojih, ko se tudi v drugih delih gospodarstva slabšajo pogoji gos­ podarjenja. V Sloveniji se je od leta 1979 do leta 1983 obseg gradbenih del organizacij združenega dela zmanjšal za četrtino. Upadanje fizičnega obsega proizvodnje v industriji gradbenega materiala je manjši, predvsem zaradi oskrbe povečane zasebne gradnje in povečanega izvoza nekaterih izdelkov. Znižanje fizičnega obsega del v gradbeništvu in s tem slabša zasedenost gradbenih zmogljivosti se je nujno pokazala na poslovnih rezultatih grad­ benih organizacij, ki se slabšajo iz leta v leto. Podatki o tem so vsem znani in jih ne bi navajal. Pomembno pa se mi zdi razmišljati o tem, da na slabe rezultate poslovanja gradbeništva direktno ne vpliva toliko pomanjkanje dela ali nezaseden ost kapacitet (ker ta padec vsaj v Sloveniji ni tako sun­ kovit) kot posledica tega stanja; to je neizprosen boj za pridobivanje novih del, težke licitacije, nesmotrno zniževanje cen, (tudi) izsiljevanje inve­ stitorjev. Tako bo gradbeništvo kaj kmalu ob svo­ ji že nizki akumulaciji nesposobno vlagati v svoj nadaljnji razvoj. Naša družba, posebno pa gospo­ darstvo, pa bo v prihodnosti potrebovalo gradbe­ ništvo, ki bo sposobno ob relativno majhnih stroš­ kih z napredno tehnologijo učinkovito in hitro zgraditi potrebne objekte. Zavedajoč se težine in pomembnosti proble­ matike gradbeništva, je Zvezni Izvršni svet v so­ delovanju z Gospodarskimi zbornicami vseh re­ publik in pokrajin pripravil, obravnaval in spre­ jel gradivo o glavnih problemih v gradbeništvu in industriji gradbenega materiala ter sklepe ozi­ roma ukrepe, ki jih je potrebno izvesti. To gradi­ vo je predloženo v razpravo delegatom zvezne skupščine. Gradivo je bilo v celoti podprto s strani vseh splošnih združenj gradbeništva in in­ dustrije gradbenega materiala republik in pokra­ jin in vsebuje vse ugotovitve in predloge, kot se jih je dalo tedaj napisati. Vsebino poznate — saj ste o tem razpravljali oziroma pomagali pri pri­ pravi tega gradiva. V tem je najpomembnejši, pa tudi najtežji problem zmanjšanje števila delavcev in viška administracije v gradbeništvu, to je prob­ lem prekvalifikacije delavcev ter prerazporeditve v druge panoge. Predvideno je, da se konkretni ukrepi o tem pripravijo do septembra letos. Pre­ veliko število delavcev v gradbeništvu onemogoča produktivnejše delo, uporabo visokoproduktivnih tehnologij ter ekonomsko učinkovitost. Pred tem že dosežena delitev dela in specializacija del je v zadnjih letih skoraj popolnoma zbledela. Gradbene firme sedaj po pravilu izvajajo same, tudi z ne­ strokovnimi in nespecializiranimi delavci vse vrste del in tako skušajo zaposliti čim več svoje delov­ ne sile. Pri tem ostajajo specializirane enote in podjetja brez posla. Ob tem pa iz vrst gradbeni­ štva v dokajšnji meri odhaja strokoven, speciali­ ziran in dober kader v druge panoge, kjer se za­ posli z višjim osebnih dohodkom. Tako je skoraj v celi Jugoslaviji zelo očiten paradoks oziroma po­ jav, da ob takem višku delovne sile gradbeništvo nujno potrebuje in išče večje število dobrih in sposobnih tesarjev, zidarjev in drugih strokovnja­ kov. Iz tega in iz analiz je razvidno, da je višek predvsem nekvalificirana delovna sila, del ad­ ministracije in kar je žalostno, zaradi pogojev de­ la v gradbeništvu predčasno iztrošeni in onemogli gradbeni delavci. Znana nam je analiza zagrebške fakultete, iz katere izhaja, da se 44 % gradbenih delavcev invalidsko upokoji pri starosti 46 let. To velja kot povprečje za celotno Jugoslavijo, za Slovenijo pa so ti podatki nekoliko ugodnejši. Ko razmišljamo o perspektivah in nalogah gradbeništva v bodočem obdobju, moramo izha­ jati iz ocene in položaja gradbeništva danes — predvsem pa realno oceniti njegove naloge v nas­ lednjih nekaj letih. Nesporno je, da bo tudi v bo­ doče potekala zahtevna investicijska graditev, se­ veda v bistveno manjšem obsegu, kot je ta bila v preteklem konjunkurnem obdobju. Gradbeništvo ima pred seboj veliko in odgovorno nalogo, da v prihodnje intenzivira svoje delo, da ob čim manj­ ših stroških gradi strokovno in učinkovito. Za potrebe naše družbe in gospodarstva, za potrebe prestrukturiranja proizvodnje, da bo spo­ sobna dovolj izvažati, za manjšo odvisnost od uvo­ za, za odpiranje novih delovnih mest ter za po­ trebe bodočih rodov bo potrebno zgraditi še mar­ sikaj, še mnogo objektov, in to bolj učinkovito kot dosedaj. Gradbeništvo, gradbene delovne organi­ zacije, industrija gradbenega materiala ter pro­ jektantske in svetovalne organizacije bodo mo­ rale predvsem posvetiti več pozornosti pridobiva­ nju in uporabi znanja, uporabi ustreznih tehno­ logij, ki temeljijo na domačih resursih, čim manjši uporabi energije pri proizvodnji materiala, grad­ nji ter ob eksploataciji objekta. Na podlagi tega je potrebno pospešiti že začeto delo pri pripravi sodobnih zveznih predpisov, v večji meri in hitre­ je sodelovati ter razumno privzeti novo nastaja­ joče mednarodne predpise in slediti hitremu teh­ ničnemu napredku. Organizacije združenega de­ la gradbeništva bodo morale sprejeti neposredne in dolgoročne ukrepe za gospodarjenje, svoje raz­ vojne plane in programe bodo morale prilagoditi obsegu proizvodnje tako, da bi preprečile nadalj­ nji padec produktivnosti dela. Predvideti morajo ukrepe, ki bodo prispevali k reševanju vprašanja krepitve učinkovitosti gospodarjenja, k zmanjša­ nju graditvenih stroškov in organizaciji gradbe­ ne operative v skladu z novimi pogoji za gospo­ darjenje. Vztrajati je treba pri večji delitvi dela in specializaciji, organizirati inženiring s širšim medsebojnim povezovanjem, in to predvsem s pa­ nogami, dejavnostmi, ki lahko kompletirajo po­ nudbo za investicijska dela doma in v tujini. Nesporno pa je osnovna naloga delovnih or­ ganizacij gradbeništva, da dvigajo svojo produk­ tivnost in učinkovitost, Velik zaviralni moment pri tem pa je obstoječi presežek delavcev. Ta problem presega moči združenega dela gradbeništva in ote­ žuje uresničevanje temeljnih zahtev iz dolgoroč­ nega programa ekonomske stabilizacije glede po­ večanja storilnosti dela, skrajšanja ciklusa gra­ ditve in racionalizacije graditvenih stroškov. Po­ časno in neučinkovito reševanje tega problema utegne povzročiti nezaželene posledice. Ne glede na to pa je potrebno poskrbeti za šolanje in stro­ kovno usposabljanje kadrov, ki jih bo v bodoče gradbeništvo potrebovalo, potrebno je podpreti znanstveno raziskovalno delo pri uvajanju sodob­ ne tehnologije, predvsem pa poskrbeti, da bodo priprave na bodoče investicije pravočasne in ka­ kovostne (projektiranje, urbanizacija, raziskoval­ na dela in podobno ter tako dobra strokovna pod­ laga za hitro in dobro graditev objektov). Sedaj, ko imamo proste kapacitete, je čas, da pričnemo s temeljitimi pripravami za realizacijo predvidenih prednostnih naložb. Na področju stanovanjske graditve, ki je dokaj pomembno za gradbeništvo, je treba omogočiti in zahtevati večjo vlogo neposrednih proizvajalcev, da se skladno s svojim interesom in nalogami vključijo v vse faze graditve. To tudi prispeva k produktivnejši, učinkovitejši in smotrnejši grad­ nji ter zmanjšanju stroškov poslovanja pri gradit­ vi stanovanjskih objektov. Velik problem industrije gradbenega materiala je njena velika odvisnost od energije, in to tudi uvozne, velika rast cen energije in nezmožnost, da bi se v kratkih rokih omogočil prehod iz uvoženih goriv na domača goriva. Ta industrija v Sloveni­ ji in tudi Jugoslaviji si že nekaj časa prizadeva, in to tudi z uspehi, da zmanjša količino porablje­ ne energije v svoji proizvodnji. Naj to ilustriram s podatkom o porabi toplotne energije za proiz­ vodnjo opečnih izdelkov v Sloveniji. V razdobju zadnjih petih let (od leta 1979 do leta 1983) se je zmanjšala poraba celokupne energije na enoto pro­ izvoda za ca. 15 % (od 2075 kJ na 1800 kJ/kg opeč­ nih izdelkov). Za celotno Jugoslavijo velja, da je bila v povprečju poraba energije v letu 1980 2262 kJ/kg žganega glinenega proizvoda. Za primerjavo: V Zahodni Nemčiji je ustrezna številka 2514 kJ/kg proizvoda. Primerjava ni rav­ no najboljša, saj ne pomeni, da pri nas tako ra­ cionalno uporabljamo energijo, temveč je bolj re­ zultat zelo različnega asortimana proizvodnje (večja proizvodnja fasadne, klinker in druge ope­ ke, ki potrebuje več energije). Podpreti je treba prizadevanja industrije grad­ benega materiala in ji zagotoviti sredstva oziro­ ma z ustreznimi cenami akumulacijo, da bo lahko izvršila potrebna prestrukturiranja. V teku so pospešene raziskave, razmišljanja o boljši tehnologiji, prihranku goriva, simpoziji, napisane so zanimive razprave in izvršeni labo­ ratorijski in praktični preizkusi v praksi za zmanj­ šanje oziroma nadomestitev goriv. Izvajanje investicijskih del v tujini pomembno prispeva k izboljšanju devizne bilance, vpliva pa tudi na zmanjšanje neizkoriščenih zmogljivosti, vendar mora ne glede na to biti izvajanje grad­ benih del na tujem stalna naloga naših večjih gradbenih in projektantskih organizacij. Ker so se zelo zaostrili pogoji pri nastopanju na tujem trgu, bo lahko le z velikim prizadevanjem ohra­ niti dosedanje kapacitete, to je število 30 do 35.000 delavcev na deloviščih v tujini. Kot že re­ čeno, je jugoslovansko gradbeništvo in v zadnjih letih tudi slovensko, izvršilo izjemen obseg grad­ benih del v tujini. Tudi devizni priliv od teh ni bil nepomemben. Toda perspektiva izvajanja del na tujih tržiščih je po današnjih podatkih in oce­ nah slabša. Pričakuje se bistveno zmanjšanje ob­ sega del pa tudi obseg novo pridobljenih del je manjši. Res je obseg investicijske graditve v sve­ tu upadel, konkurenca za pridobivanje novih del je izredno huda, nekatera pomembna in bogata tržišča investicijske dejavnosti pa so za jugoslo­ vanske gradbenike zaprta. Toda potrebno je tudi povedati, da je naša resna pomanjkljivost pri pri­ dobivanju novih del ta, da se relativno pozno lo­ tevamo borbe za pridobitev novih del, največkrat šele v fazi pred samo licitacijo, kar je običajno posledica nezadostne in neučinkovite obdelave tr­ žišča. Na tem področju bo potrebno napraviti mnogo več. Iz nekajletne prakse delovanja na tujem sedaj vendarle imamo nekaj izkušenj, ima­ mo kadre, ki so si pri svojem delu v tujini pri­ dobili dragocene izkušnje in spoznanja o pogojih izvajanja del na tujem. Te izkušnje moramo orga­ nizirano uporabiti, predvsem pa v večji meri kot dosedaj angažirati znanstvene, projektantske in svetovalne organizacije za nudenje svojih zmoglji­ vosti v tujini. Gradbeništvo se mora povezati tudi z industrijo opreme in strojegradnjo, da bo možen komplementarnejši nastop pri nudenju zahtevnej­ ših objektov. Seveda je potrebno razrešiti še vr­ sto nalog, da bo gradbeništvo skupaj z industrijo uspešneje in učinkoviteje nastopalo na tujih tr­ žiščih. Vso to problematiko v gradbeništvu in nje­ gove naloge v prihodnje pa moramo gledati ozi­ roma izvajati celovito v okviru dolgoročnega pro­ grama gospodarske stabilizacije. V izvajanje nalog je treba vključiti vse dejavnike, od znanosti do inventivnosti ter drobnega in strokovnega dela posameznika. Res je, kot piše v dokumentih, ki so sedaj v razpravi, da je potrebno tudi širše obrav­ navati in zagotoviti gradbeništvu pomoč tam, kjer jo potrebuje, toda gradbeniki se moramo zaveda­ ti, da največ za boljši jutri lahko naredimo le sami v svojih lastnih vrstah v svoji organizirano­ sti in delu. Danes se vendar le ve, znane so dolgoročne usmeritve, kaj in predvsem koliko po obsegu bo novih vlaganj v graditev objektov, kaj vse inve­ stitorji pričakujejo oziroma bodo zahtevali od gradbeništva. Temu se bo moralo gradbeništvo v prihodnje prilagoditi tako s svojimi kapacitetami kot s tehnologijo in organizacijo graditve in po­ slovanja. Predvsem je to fleksibilno in žilavo gradbeništvo, v svojih vitalnih delih usmerjeno na tuja tržišča, oboroženo z znanjem in strokov­ nostjo ter v povezavi in z roko v roki s stroje­ gradnjo in industrijo opreme sposobno projektira­ ti in graditi hitro, učinkovito in kakovostno. Produktivnost dela v gradbeništvu — stanje in možnosti 69:338.31 EDO RODOŠEK 1. Kaj obravnavamo Produktivnost je zelo pogosto uporabljen iz­ raz tako v strokovnih krogih kot tudi v medijih javnega obveščanja, pri čemer pa preseneča dej­ stvo, da pomeni produktivnost skoraj vsakemu ne­ kaj drugega in da jo uporabljamo v zelo različ­ nih pomenih. Da bi se v okviru tega prispevka izognili po­ dobnim nesporazumom podajamo — brez kakršne­ ga koli namena ponujati splošno veljavne obrazce — okvirno shemo, ki naj razmeji glavne skupine faktorjev (vplivov) produktivnosti in ustrezne iz­ raze za oblike produktivnosti v gradbeništvu, ki jih bomo uporabljali v tem prispevku. Iz sheme sledi, da je naj ožji pojem tehnološke produktivnosti, ki vsebuje le porabo efektivnega časa v tehnološkem procesu gradnje in na katero vplivajo torej le tehnološki faktorji. Širši pojem proizvodne produktivnosti vsebuje porabo vsega Avtor: dr. Edo Rodošek, dipl. inž. gradb., redni pro­ fesor FAGG, Ljubljana, Karlovška 20 FAKTORJI PRODUKTIVNOSTI OBLIKE PRODUKTIVNOSTI ZUNANJI - naravni - družbeni - organizacijsk L DRUŽBENA NOTRANJI - kadrovski - tehnični PROIZVODNA - tehnološki TEHNOLOŠKA delovnega časa, torej poleg efektivnega tudi od­ sotnosti z dela v času trajanja gradnje, zato na­ njo vplivajo vsi notranji (proizvodni) faktorji. Naj­ širši pojem produktivnosti vsebuje porabo vsega časa od začetka gradnje do predaje objekta v uporabo, torej poleg trajanja same gradnje tudi čase, ko gradnja stoji zaradi zunanjih vzrokov. Vrsta priznanih tujih in domačih raziskav je dokazala, da sta tako nivo kot tudi dinamika vseh treh oblik produktivnosti zaradi velike raznoli­ kosti okoliščin gradnje podvržena prepletanju mnogih faktorjev, katerih učinki se različno su- mirajo, kompenzirajo, multipliciraj o ali substitu- irajo. Kljub nekaterim nedokazanim trditvam je ugotovljeno, da enotno, splošno in stalno veljav­ no zaporedje pomembnosti vseh faktorjev pro­ duktivnosti gradnje ni ugotovljivo oziroma dokaz­ ljivo. Gre torej za izrazito dinamični sistem, ki ga je treba nepristransko raziskati v okviru treh os­ novnih parametrov: tehnologije, obdobja in lo­ kacije, pri čemer je seveda dovoljeno hkrati spre­ minjati le en parameter. Če bi hoteli kar najkrajše (in zato nujno tudi nekoliko posplošeno) presojati vse tri oblike pro­ duktivnosti dela v našem gradbeništvu, bi lahko ugotovili naslednje: — Tehnološka produktivnost gradnje je na splošno primerljiva z gradbeništvom razvitih dr­ žav, in to predvsem pri delih, ki jih obvladuje glavni izvajalec del, manj pa pri delih, ki jih izvajajo kooperanti. Dokaz za to trditev najdemo v pretežnem delu normativov za enoto (enostavne) proizvodnje in v njihovem doseganju. — Proizvodna produktivnost gradnje že ne­ koliko zaostaja za razvitejšo tujino, ker se tu po­ javljajo še dodatni vplivi organiziranosti in kad­ rov, ki jih je težje standardizirati. Resničnost te predpostavke potrjuje npr. dejstvo, da pogosto velikopanelna (težka) montaža ni bistveno pro­ duktivnejša od zidave primerljivega objekta v modularcu. Tudi pri izvedbi del v tujini se je izka­ zalo, da smo konkurenčni le v primeru, če pošljemo gradit le najboljše kadre in jih tudi optimalno orga­ niziramo. — Družbena produktivnost, kjer se že ome­ njenim vplivom pridružijo še vsi neproizvodni fak­ torji, je praviloma občutno nižja od inozemskih dosežkov, razen redkih hvalevrednih izjem, ki so bolj enkratni podvigi in bolj malo vplivajo na splošni popreček. Družbena produktivnost je v bistvu rezultat obnašanja silno raznovrstne in tu­ di dolge verige dejavnikov, ki sega od investitorja, banke, urbanista, urejevalca zemljišča, komunal­ nih organizacij, družbenih ter inšpekcijskih or­ ganov pa do dobaviteljev in gradbene delovne or­ ganizacije. Defektno obnašanje le enega člena te verige ali slaba povezava med sicer brezhibnimi dosežki posameznih členov privede do znižanja družbene produktivnosti, predvsem v obliki kas­ nejše predaje objekta končnemu uporabniku. 2. S čim še nismo zadovoljni Skupino naravnih faktorjev produktivnosti na­ še gradbeništvo sicer sorazmerno dobro obvladu­ je, manj pa to velja za nekatere še kako vplivne dejavnike, ki s svojimi odločitvami še zelo zgo­ daj lahko bistveno znižajo startno osnovo za do­ seganje dobre produktivnosti gradnje. Le malo­ krat so predmet vsestranske presoje (ali pa vsaj iskanja alternativnih možnosti namesto edine ponu­ jene) bistvene lastnosti makrolokacije, kot so: klima (vpliva na fond delovnih dni), seizmična cona (vpliva na porabo časa za konstrukcijo) ali topo­ grafija (dislocirano gradbišče ima večjo porabo transportnih časov). Sorazmerno malo investitorjev in tudi prostorskih načrtovalcev dovolj resno upo­ števa nosilnost terena (zahtevnost temeljenja), ni­ vo podtalnice (obstoj kleti, sanacija vodotokov) nagnjenost terena (težji transporti) ali utesnjenost (npr. plomba med obstoječo pozidavo). Še zlasti v obdobju gospodarske stabilizacije naj bi omenjeni razmisleki dobili daleč tehtnejšo vlogo, kot jo pra­ viloma imajo. V okviru družbenih dejavnikov, ki največkrat zelo posredno (težko dokazljivo), vendar pa zato ne manj intenzivno vplivajo na doseženo produk­ tivnost gradnje, zelo težko izločimo najpomem­ bnejšega. Vendar pa se zdi nedvoumno, da današ­ nji sistemski pogoji še ne spodbujajo dovolj niti posameznika, niti delovne organizacije v smislu produktivnejšega dela*. Ob izraziti uravnilovki (ki grozi postati še izrazitejša, ker bodo ob padanju realnih OD so­ cialni ukrepi še bolj prevladovali nad ekonomski­ mi) delavec na splošno ni motiviran za presežek norme, saj daleč lažje doseže večji dohodek z za­ menjavo DO. Prav tako velja, da tudi relativno produktivnejše TOZD hitro izgubijo motiv za na- daljne napore, če se tako ustvarjeni višek dohodka preliva drugam pod nazivom večkrat vprašljive solidarnosti. Ob tem ne smemo pozabiti, da je dvig produktivnosti sorazmerno dolgotrajna in pri­ zadevna pot iz finančnih težav, ki se zdi nesmi­ selna, če hkrati obstaja več drugih komercialnih načinov, ki mnogo laže dosežejo isti namen. Organizacijski faktorji so sicer na splošno največkrat omenjeni, vendar istočasno tudi najr bolj različno tolmačeni. Kar zadeva produktivno- stno optimalno velikost DO velja sicer znano na­ čelo, da obstaja neki prag velikosti, ki šele omo­ goča industrijsko organizacijo. Nadaljnje enostav­ no združevanje dela in sredstev po horizontali, brez istočasnega povezovanja po vertikali in brez organizacijskega prestrukturiranja pa vodi vse prevečkrat do pojava, da se hitreje kopičijo pro­ blemi vodenja velikih asociacij kot pa uspehi po­ slovanja. Prednost naj bi dali torej predvsem boljši notranji organiziranosti že obstoječih struktur ob jasno razmejenih pravilih dolžnosti in pristojno­ sti. * D e j s t v a k a ž e j o , d a s e p o v o j n i v d r u ž b e n e m s e k t o r j u š e n i k o l i n i m a n j d e l a l o , k o t d e l a m o d a n e s . O b r e k o r d ­ n i n e z a p o s l e n o s t i p a e f e k t i v n i d e l o v n i č a s z a p o s l e n i h n e p r e s e g a p e t u r n a d a n . O d s o t n o s t i z d e l a j e v e č . R a z ­ l o g o v z a t o n a m n i t r e b a i s k a t i p r i d e l o v n e m č l o v e k u , t e m v e č v n e s p o d b u d n e m g o s p o d a r s k e m s i s t e m u , p r e d ­ v s e m , k a r z a d e v a d e l i t e v « ( O d l o m e k i z r a z p r a v e v m a r k s i s t i č n e m c e n t r u Z K S r b i j e , f e b r u a r 1 9 8 4 ) . Kar zadeva dilemo: večja homogenost proiz­ vodnega programa (manj različnih opravil omo­ goča specializacijo) ali večja raznolikost (manjše poslovno tveganje v dinamično spreminjajočih se razmerah) ostaja ta odprta za vsako DO, ki mora za ta problem optimalno rešitev iskati na podlagi specifičnih, zanjo veljavnih okoliščin. Prav gotovo pa kaže daleč večjo pozornost posvetiti projektu organizacije gradnje, vključno s sodobnejšim na­ črtovanjem časa, kapacitet in stroškov ter z do­ ločnejšimi oblikami koordinacije med vsemi ude­ leženci graditve. Kar zadeva kadrovske faktorje, velja v našem samoupravnem sistemu še bolj kot pri drugih res­ nica, da je človek — samoupravljalec (ne »delovna sila«) pogoj za vse ostale faktorje produktivnosti. Vse premalo upoštevamo večkrat odločilni pomen delovnega vzdušja, medsebojnih odnosov, načina vodenja in odnosa do dela v celoti. Če ni identifikacije interesov: posameznik — skupina — asociacija, izgubijo instrumenti stimu­ lacije v še tako dobro napisanih pravilnikih ves pomen. Brez zagotovljenega smisla osebnega dela ter diferenciranega obravnavanja dela in nedela, ni pravih izgledov za dvig produktivnosti. Do­ datni kadrovski motnji predstavljata izrazito raz­ drobljen delovni čas vodstvenih in strokovnih de­ lavcev ter znatna fluktuacija neposrednih proiz­ vajalcev. Med tehnične faktorje prištevamo navadno s projektom opredeljene karakteristike objekta, ki so predmet strokovnega znanja in ne bi smele po­ temtakem predstavljati večjega problema. Vendar pa se prav tu pojavljajo zelo izrazite razlike v uporabi in izkoristku strokovnega znanja. Še vse premalo je znano, da npr. v visoki gradnji tip (oblika) zgradbe lahko odločilno vpliva na produk­ tivnost, saj nižja etažnost dovoljuje širšo delovno fronto z bistveno manj potencialnimi zastoji, eno- namembnost zgradbe ter osna simetričnost pa omogočata izvedbo dela v taktu z vsemi znanimi prednostmi (ponavljanje, privajenost, kvaliteta). Presenetljivo je, da je v nekaterih dokazanih pri­ merih^1) kvaliteta projektiranja celo bolj vplivala na razmerje bruto — neto površine kot pa tehno­ loški sistem gradnje. Seveda pa praviloma velja, da sta industrializiranost sistema konstrukcije in izbor materialov najodločilnejša tehnična faktor­ ja produktivnosti, saj poleg tehnoloških časov ča­ kanja in dolžine gradbene sezone predestinirata tudi težo zgradbe na enoto uporabe površine. Najožje in obenem sorazmerno najbolj do­ ločljivo področje predstavljajo tehnološki faktorji, pri katerih sta vzrok in posledica navadno tako blizu, da ni težko izmeriti njune očitne povezano­ sti. Nima smisla ponavljati znanih prednosti pre- * ( 1 ) E . R a d o š e k s s o d e l a v c i : » U g o t a v l j a n j e o p t i m a l ­ n i h u k r e p o v z a d v i g p r o d u k t i v n o s t i g r a d n j e s t a n o v a n j « , R S S , L j u b l j a n a , 1 9 8 2 fabrikacije v obratu, pri čemer pa žal praviloma premajhne serije tipiziranih proizvodov včasih te prednosti skorajda izničijo. Manj znano je dejstvo, da je prednost težke montaže (reda velikosti nad 20 KN) ne le v krajšem času postavitve in manj zamudnem stikovanju, pač pa tudi v bistveno več­ ji varnosti pri delu zaradi manjšega števila raz­ ličnih operacij, če jo primerjamo z lažjo montažo (npr. 2 do 10 KN). O potrebi po mehanizaciji, ki je potencialno najvplivnejši faktor tehnološke produktivnosti, nihče ne dvomi, vendar se v praksi še vse pre­ malo skrbi za njeno izkoriščenost. Včasih, ko nam grozi naraščanje presežka gradbenih kapacitet v celoti, se seveda pomen te izkoriščenosti manj na­ naša na odstotek izrabe delovnega časa na sa­ mem gradbišču, vse bolj pa na vprašanje, koliko mehanizacije stoji sploh neangažirane. 3. Kako naj ukrepamo Uvodoma lahko ugotovimo, da je v obstoje­ čih dokumentih dovolj osnov za oblikovanje kon­ kretnih ukrepov za dvig produktivnosti.*^) Ukrepe naj bi seveda izvajali iz jasne raz­ mejitve odgovornosti posameznih dejavnikov: družbenih in proizvodnih. Poleg tega ostaja sku­ pina opravil, ki je nedeljiva in skupnega, torej družbeno-proizvodnega značaja. Potrebne ukrepe za dvig produktivnosti nasploh, še posebej pa v obdobju ekonomske stabilizacije, lahko torej str­ nemo v omenjene tri skupine, in sicer: A. Ukrepi družbenih dejavnikov, kjer bi se morala naj večja skrb posvetiti smotrnejšemu dol­ goročnemu planiranju razvoja gradbeništva, več­ jemu vplivu družbe na urbanistično načrtovanje, pravočasni pripravi in komunalni opremi zemljišč ter standardizaciji investicijskega postopka. Uspešnost prizadevanj za dvig produktivnosti je pogojena s prehodom od deklarativne narav­ nanosti posameznih subjektov na ekonomsko mo­ tivacijo celotnega procesa graditve, kjer bosta morala biti od produktivnosti dela odvisna tako dohodek DO kot tudi OD posameznega delavca. * ( 2 ) » O s e b n i d o h o d e k p o s a m e z n e g a d e l a v c a b o v t e m s r e d n j e r o č n e m o b d o b j u v v e č j i m e r i o d v i s e n o d n j e ­ g o v e g a p r i s p e v k a p r o d u k t i v n o s t i d e l a T O Z D . D e l a v c i v T O Z D i n v d r u g i h s a m o u p r a v n i h o r g a n i z a c i j a h i n d e l o v n i h s k u p n o s t i h b o d o s k o z i s a m o u p r a v n e s p o r a z u ­ m e z a g o t o v i l i t a k e s i s t e m e d e l i t v e o s e b n i h d o h o d k o v , k i b o d o o m o g o č i l i n a g r a j e v a n j e p o r e z u l t a t i h d e l a , ž i ­ v e g a i n o p r e d m e t e n e g a i n k o b o k o t i n s t r u m e n t d e l i t ­ v e u p o š t e v a l p r e d v s e m t e ž a v n o s t d e l a , o d g o v o r n o s t i p r i d e l u , d e l o v n e p o g o j e , d e l o v n i u č i n e k d e l a v c a , p r i h r a n ­ k e p r i d e l u i n i z r a b o d e l o v n e g a č a s a z i n o v a c i j a m i t e r r a c i o n a l i z a c i j o « . » G r a d b e n i š t v o b o m o r a l o u p o r a b l j a t i p r o d u k t i v n e j š e t e h n o l o g i j e , k i . o m o g o č a j o i n d u s t r i a l i z a c i j o g r a d n j e , b o l j š o k v a l i t e t o g r a d b e n i h d e l , k r a j š e r o k e g r a d i t v e i n r e l a t i v n o c e n e j š o g r a d n j o . V t e m c i l j u s e b o m o r a l o š e z l a s t i i z b o l j š a t i i n h i t r e j e i z v a j a t f i n a l n a d e l a « ( I z v l e ­ č e k i z s r e d n j e r o č n e g a d r u ž b e n e g a p l a n a S R S l o v e n i j e 1 9 8 1 — 1 9 8 5 ) . Vsi družbeni dejavniki naj bi v večji meri podprli raziskave makroekonomskih in vpeljavo dohodkovnih odnosov v širšo proizvajalno verigo s ciljem pospeševanja produktivnosti gradnje, z usmerjenimi sistematskimi ukrepi pa tudi poslov­ ne dogovore o sodelovanju pri razvoju, proizvod­ nji in dobavi visoko produktivnih gradbenih mate­ rialov in elementov. B. Ukrepi proizvodnih dejavnikov, kjer naj bo težišče prizadevanj na smotrnejših integracij­ skih procesih, dogovorjeni vertikalni delitvi dela in specializaciji, pa tudi v posodabljanju interne funkcionalnosti proizvodne in poslovne dejavnosti DO, na permanentnem izobraževanju kadrov in izmenjavi informacij, sodobnejših prijemih pri projektiranju in tehnološkem napredku, predvsem v večjem deležu prefabrikacije in montaže. Primarna tehnološka naloga v smeri dviga produktivnosti v visoki gradnji je predvsem do­ polnjevanje sistemov konstrukcije z univerzalni­ mi podsistemi (sklopi) finalizacijskih elementov v okviru modularne koordinacije, standardov in do­ sledne tipizacije proizvodnje. Kompletnost posa­ meznih tehnoloških sistemov gradnje naj bi pred­ stavljala obenem podlago za vrednotenje in druž­ beno verifikacijo tehnološkega sistema. Produktivne tehnologije bodo v teku razvoja terjale vse manj živega, fizičnega dela, obenem pa bodo zahtevale določena prestrukturiranja za­ poslenih in novih kadrov v smeri večje strokov­ nosti in pridobitve specializiranih znanj za kon­ kretne, sodobnejše postopke proizvodnje. Zato naj bi se znanje obstoječih kadrov v gradbeništvu stalno dopoljevalo z novimi spoznanji s področja produktivnosti prek dopolnilnega izbraževanja. Istočasno bi se morali nazviti novi, doslej defici­ tarni profili strokovnjakov, predvsem na področju študija in oblikovanja dela, racionalizacije proiz­ vodnje in ekonometrike v gradbeništvu. Temu cilju naj bi se prilagodili tudi študijski programi na vseh ustreznih stopnjah usmerjenega izobra­ ževanja, vključno s študijem ob delu. C. Skupni ukrepi vseh dejavnikov, kjer je pou­ darek na doslednejši izpeljavi modularne koordi­ nacije, standardizacije lastnosti in dosledni tipi­ zaciji gradbenih elementov ter koordiniranemu vodenju graditve posebno večjih gradbišč in upo­ rabi integralnega projekta organizacije graditve. Poslovne skupnosti in Splošno združenje gradbeništva in IGM naj bi bili nosilci integral­ nega zbiranja in distribucije informacij o produk­ tivnosti na republiškem in zveznem nivoju. Med drugim bi moral tak informativni sistem vsebo­ vati tudi seznam vseh inštitucij in strokovnjakov, ki se ukvarjajo s specifično problematiko produk­ tivnosti dela v gradbeništvu in omogočiti vse­ stransko cirkulacijo ustreznih podatkov med nji­ mi. Kot sklep prispevka lahko povzamemo na­ slednje odločilne skupne ukrepe za razvoj in dvig produktivnosti graditve: — premišljeno usmerjanje materialnih in člo­ veških potencialov (investicije), — oblikovanje specifičnih zahtev z natančno določenimi lastnostmi elementov (standardizacija), — združevanje dela in sredstev v tak obseg, ki omogoča izpeljavo načel produktivnosti in za­ gotavlja učinkovitost (koncentracija), — razvoj novih postopkov, delovnih sredstev in materialov (inovacija), — argumentirana presoja pri oblikovanju po­ slovnih in proizvodnih odločitev (racionalizacija), — nadaljnje dopolnjevanje planskih in koor­ dinacijskih elementov samoupravnega in proiz­ vodnega vodenja graditve med vsemi udeleženci graditve (organizacija). Nekatere možnosti povečanja ekonomičnosti in produktivnosti gradbeništva 69:338.31 MIRKO PŠUNDER 1.0. Uvod V prizadevanjih za stabilizacijo našega gos­ podarstva Ima gradbeništvo pomembno vlogo. Grad­ beništvo namreč realizira okoli polovico vseh sred­ stev, vloženih v investicije. Njegov vpliv se kaže praktično na celoten razvoj družbe in njenega standarda. Zato ni slučajno, da se v vseh družbe­ nih aktih pojavlja zahteva po povečanju ekono­ mičnosti in produktivnosti gradbeništva. Avtor: dr. Mirko Pšunder, dipl. gradb. inž., Mari­ bor, Ramovševa 3 Da je povečanje ekonomičnosti in produktiv­ nosti pomemben prispevek k stabilizaciji gospo­ darstva, ni potrebno posebej poudariti, če povemo, da gradbeništvo Slovenije (podobno velja za SFRJ) kljub upadanju proizvodnje po letu 1979 še vedno realizira okoli 10 odstotkov družbenega proizvoda gospodarstva in da se iz leta v leto aktivneje vključuje v dela na tujem, kjer sta ekonomičnost in produktivnost dela prav tako pomembna. Ne nazadnje je iz ekonomske teorije znano, da sta ve­ čanje ekonomičnosti in produktivnost dela naj- važnejša pogoja za razvoj vsake družbe — neozi- raje se na družbenoekonomski in politični sisitem. Res pa je, da si pojma ekonomičnost in pro­ duktivnost različno razlagamo in da zaradi tega v gradbeni praksi ni uveljavljenih enotnih metodo­ logij spremljanja ekonomičnosti in produktivnosti. Zato je pogosto zelo težko primerjati ta dva po- kazovalca z drugimi organizacijami gradbenštva, z drugimi panogami in še teže s podatki iz tujine. Namen tega prispevka ni niti analizirati eko­ nomičnost in produktivnost v gradbeništvu niti postaviti enotno metodologijo spremljanja, temveč ta, da najprej teoretično pravilno razjasni pojem ekonomičnosti in produktivnosti in nato poda naj­ pomembnejše ukrepe, ki bi v prizadevanjih za gospodarsko stabilizacijo lahko pripomogli k temu, da bi v prihodnje gradili ekonomičneje in z večjo pro duktivnostj o. Pri tem pa moramo poudariti, da tako zastav­ ljena naloga ni enostavna, da ji en sam avtor ni kos, da je pravzaprav interisciplinama, kot bomo spoznali in se bomo prav zaradi tega omejili le na tiste najpomembnejše tehnične in organizacij­ ske ukrepe, ki lahko bistveno vplivajo na poveča­ nje ekonomičnosti in produktivnosti, ne bomo pa obravnavali prav tako pomembnih ukrepov s pod­ ročij kadrovanja, nagrajevanja itd. ter družbenih ukrepov, ki so prav tako pomembni. 2.0. Opredelitev ekonomičnosti in produktivnosti Ozka opredelitev ekonomičnosti kot razmerja med proizvodnjo in stroški in ozka opredelitev produktivnosti kot razmerja med proizvodnjo in vloženim delom je v praksi pogosto prešibka za popolno razumevanje teh dveh pojmov. Tako opre­ deljena ekonomičnost in produktivnost nam v praksi sicer lahko rabi za »računovodske« podatke, ne pa za poglobljeno analizo ugotavljanja uspeš­ nosti poslovanja in še manj za pripravo ukrepov povečanja ekonomičnosti in produktivnosti. Za pri­ pravo ukrepov povečanja ekonomičnosti in pro­ duktivnosti v gradbeništvu se moramo najprej spoznati z vsemi elementi, ki na ekonomičnost in produktivnost vplivajo. Te je najlažje spoznati z obrazložitvijo normalne cene. Kot eno možnih ob­ lik lahko povzamemo naslednjo enačbo normalne cene* NC = ms . e + am . izk + td s+ . u Dal td ;s J ,k | p . D - Da + NC = normalna cena pri uravnovešeni po­ nudbi s povpraševanjem; * d r . M i r k o J a m n i k : S i s t e m r o b n e p r i v r e d e t r ž i š ­ t e i c e n e . C e n t a r z a e k o n o m s k a i s t r a ž i v a n j a , B e o ­ g r a d 1 9 8 0 , s t r a n 1 6 0 . ms = materialni stroški na enoto proizvoda; e = koeficient gospodarnosti materialnih stroškov; am = amortizacija po normalnih stopnjah; izk = koeficient izkoristka zmogljivosti in gospodarnosti naložb; td = tekoče delo za proizvod; k = koeficient kvalificiranosti tekočega de­ la in pogojev za proizvodnjo; p = raven produktivnosti živega dela; D - Da = celoten dohodek v gospodarstvu (D) minus del dohodka (Da), ki ga mora gospodarstvo izločati v poslovne sklade; Z = tekoče delo v celotnem gospodarstvu (število delavcev ali delovnih ur); —— = poprečni znesek dohodka na delavca v Z gospodarstvu z vse vrste porabe; S— = vrednost 'anagažiranih poslovnih sred- td štev na delavca v panogi; u = koeficient učinkovitosti izkoriščanja os­ novnih in obratnih sredstev; S = angažirana osnovna in obratna sred­ stva v celotnem gospodarstvu. Z analizo enačbe normalne cene se da ugoto­ viti, da na ekonomičnost izdelave kakega proizvo­ da, poleg družbenih dejavnikov, vplivajo še: ms — materialni potroški za proizvod, am — amortizacija po normalnih stopnjah, td — tekoče delo za proizvod in s — vrednost angažiranih poslovnih sredstev. Višji ali nižji stroški teh členov predstavljajo višjo oz. nižjo ekonomičnost proizvoda. Z analizo enačbe normalne cene pa lahko ugo­ tovimo tudi to, da na produktivnost izdelave ne­ kega proizvoda vplivajo: e — koeficient gospodarnosti materialnih stroš­ kov, izk — koeficient izkoristka zmogljivosti in gos­ podarnosti naložb, k — koeficient kvalificiranosti tekočega dela in pogojev za proizvodnjo, p — koeficient kvalificiranosti dela in pogojev za proizvodnjo, u — koeficient učinkovitosti izkoriščanja osnov­ nih in obratnih sredstev. Takšna obrazložitev nam pove, na kaj prav­ zaprav moramo vplivati, da bi ekonomičnost in produktivnost večali. Da nam tudi solidno osnovo za dogovor (ki ga za sedaj med gradbeniki ni), kaj naj gradbeniki spremljajo, da bi lahko med­ sebojno primerjali rezultate svoje ekonomičnosti in produktivnosti proizvodnje. 3.0. Nekateri najpomembnejši ukrepi za povečanje ekonomičnosti in produktivnosti 3.1. Ukrepi za povečano ekonomičnost graditve Iz teoretične razlage ekonomičnosti proizvod­ nje sledi, da v gradbeništvu o ekonomičnosti gra­ ditve odločamo v fazi načrtovanja — projektira­ nja. Takrat namreč s projektom odločamo o nor­ malnih: — materialnih potroških za proizvod (za grad­ beni objekt), — o potroških mehanizacije, opreme in s tem tudi energije in — o normalnih potroških potrebnega dela. Poudarili smo, da s projektom odločamo o normalnih potroških. Z večjo ali manjšo produk­ tivnostjo dela v fazi izgradnje so lahko ti potro- ški seveda večji ali pa manjši od normalnih ob poprečni produktivnosti. Ti večji ali manjši po- troški so odvisni od že omenjenih faktorjev e, izk, k, p in u. To pa pomeni, da moramo posvetiti v fazi projektiranja vso skrb številnim faktorjem, ki imajo vpliv na naštete potroške. Na nekatere od teh projektanti lahko vplivajo, na vse pa ne. Zato običajno v praksi vse te faktorje (parametre) razdelimo na: — lokacijske ;in — projektno-tehnične. V praksi so se oblikovala spoznanja, kateri lo­ kacijski tin kateri projektno-tehnični parametri vplivajo na ekonomičnost stanovanjske izgradnje. Določene so tudi njihove vrednosti vplivov na po­ troške (in s tem tudi na stroške) stanovanjske izgradnje. Z njimi lahko zelo hitro ocenimo eko­ nomičnost projekta. Razlike med ekonomično in neekonomično za­ snovanimi projekti so lahko zelo velike in lahko presegajo 50 odstotkov. Če izvzamemo lokacijske parametre so pomembni predvsem naslednji pro­ jektno-tehnični parametri: — tehnologija gradnje, — razmerje med bruto in neto površino, vršino, — poraba armature na m2 neto površine, — poraba betona na m2 neto površine, — členitev fasade, — izvedba strehe, — izvedba fasadnih sten, notranjih sten in stropov in — obdelava notranjih površin. Vrednost vseh teh in ostalih (lokacijskih) pa­ rametrov je za različne alternative rešitev podana in izračunana v odstotkovnem odklonu od izho­ diščnih normal. Izšli so v posebni publikaciji Bi­ roja gradbeništva: Metodologija za ugotavljanje vrednosti stanovanj (1975) in nato v številnih po­ natisih. Danes se ti parametri uporabljajo skoraj v vseh večjih občinah SR Slovenije za določevanje izhodiščnih gradbenih cen. Vse premalo pa se uporabljajo za presojo ekonomičnosti projektne dokumentacije, in to pred izdelavo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja. Prav tu pa je možen glavni prispevek projektantov in gradbeni­ kov k ekonomski stabilizaciji, saj bi lahko s pre­ sojo različnih alternativ idejnih rešitev, ki zado­ voljujejo funkcionalnost in eksploatacijo, izbrali tisto, ki je naj ekonomične j ša. Žal za področje investicijske izgradnje drugih nestanovanjskih objektov podobnih parametrov ocenjevanja ekonomičnosti nimamo in je potrebno ekonomičnost projektov ocenjevati v dovolj zgodnji fazi idejnih projektov s predračuni za več alter­ nativnih rešitev. To je zagotovo najučinkovitejša metoda, ki pa jo v praksi premalo uporabljamo. Verjetno je temu razlog interna notranja kontrola projektno-tehnične dokumentacije in vse kaže, da bo dosedanjo prakso interne kontrole dokumenta­ cije potrebno spremeniti in jo uzakonititi kot eks­ terno kontrolo. Ta bi morala imeti za nalogo pregledati projekte in jih oceniti glede: — tehnične izpravnosti, — ekonomske upravičenosti in — funkcionalnosti predlaganih arhitektonskih in tehnoloških rešitev. Pogosto je za neekonomične rešitve projektno- tehnične dokumentacije kriv tudi sedanji sistem nagrajevanja projektantov, ki temelji na predra­ čunskih vrednostih projektov namesto na ekono­ mičnosti rešitev in tehnični popolnosti projektov. Pri vseh vrstah investicijskih in tudi stano­ vanjskih objektov je od vseh faktorjev ekonično- sti projektnih rešitev najvažnejša tehnologija grajenja. Od tega, v kakšni meri se pri izdelavi projekta upoštevajo znanstveni in tehnični do­ sežki, je odvisna količina normalnih potroškov materiala, mehanizacije, energije in dela. Tehno­ logija grajenja pa odloča tudi o stopnji industri­ alizacije grajenja, možni specializaciji in tipiza­ ciji, kar vse ne vpliva le na ekonomičnost, temveč tudi na produktivnost grajenja. V svetu so pri nas prisotne dileme o ekono­ mičnosti industrijskega načina montažne gradnje v primerjavi z nemontažno gradnjo za razne vrste objektov razjasnili. Navajamo najnovejše podatke iz strokovne revije Betonwerk und Fertigteil- Technik, št. 12/1983, stran 748, ki izhaja v ZR Nemčiji, kjer avtor na osnovi raziskave prikazuje stroškovno (cenovno) odvisnost med načinom grad­ nje (stopnjo industrializacije) in vrstami objektov (glej tabelo). Res je, da so razmere pri nas drugačne kot v ZR Nemčiji, da imamo ostrejše potresne predpise in višje potresne stopnje (kar govori proiti mon­ tažni gradnji), da je_ pri nas manj specializiranih obratov za prefabricate itd., pa vendar nam po­ datki iz tabele povedo, da je bodočnost v montažni gradnji, torej v industrializaciji. Za vse vrste ana- n. Način Poprečni stroški v DM/ms n. gradnje Vrsta n . fobjekta \ M on ta žn a gr ad nj a Nemontažna gradnja • “ S "S 'S ra N .a .a a s f s ! 1 (Ö M CÖ £ O T30.Q Stanovanjski objekti 310 340 315 391 321 Upravni objekti 278 450 383 386 355 Kmetijski gospod, objekti 70 78 91 98 94 Tovarniški gospod, objekti 128 195 253 177 152: Skladiščni objekti 108 124 208 216 197 Hotel in gostišča 236 396 400 349 310 Ostali ne stanov, objekti (šole, vrtci,) 404 266 325 344 330 liziranih objektov, razen za hotele in gostišča, je avtor ugotovil najnižjo ceno pri montažni gradnji; zanimivo, tudi pri montažni gradnji stanovanj, dasiravno je pri tej obliki gradnje potrebno pouda­ riti, da so cene montažne in nemontažne gradnje zelo blizu (razlika je le za ca. 2 odstotka). Ne nazadnje je med ukrepi za povečano eko­ nomičnost graditve potrebno predlagati spremembe sedanje prakse statičnih presoj in dimenzioniranja konstrukcij. Projektanti statiki pogosto poenostav­ ljajo statične modele in izbirajo enostavne metode za statično presojo. Vse premalo uporabljajo elek­ tronske računalniške in takšne programe za statič­ no presojo in dimenzioniraj e, ki optimirajo izbiro presekov, izbiro betona in vrsto armature. Zato so v praksi pogosti primeri, da s ponovnimi statič­ nimi presojami in dimenzioniranjem uspemo zni­ žati stroške armature in betona za 20 in več odstot­ kov. Preskromno je tudi sodelovanje s FAGG Ljub­ ljana in VTŠ Maribor, kjer zadeva s tega področja razvijajo in posvečajo tudi ekonomičnosti dimenzio­ niranja posebno pozornost. 3.2. Ukrepi za povečano produktivnost graditve Iz teoretične razlage produktivnosti proizvod­ nje sledi, da lahko na produktivnosti grajenja vplivamo v fazi izgradnje objekta. Takrat namreč z boljšo ali slabšo organizacijo dela vplivamo na velikost koeficientov e, izk, k, p in u. Če so ti koeficienti enaki 1, govorimo o normalni pro­ duktivnosti, odkloni navzdol ali navzgor pa pred­ stavljajo višjo oz. nižjo produktivnost. Če je tako, moramo v fazi izgradnje posvetiti za povečanje produktivnosti izredno skrb: — gospodarnosti materialnih stroškov (govo­ rimo’ lahko o produktivnosti potrošnje materiala), — izkoristkom zmogljivosti naložb in meha­ nizacije (govorimo lahko o produktivnosti naložb in mehanizacije), — intenzivnosti tekočega dela (govorimo lah­ ko o produktivnosti tekočega dela) in — kvalificiranosti tekočega dela in pogojem za delo. Z vsemi temi problemi pa se danes ukvarja moderna organizacija dela, ki je v gradbeništvu specifična in bolj zahtevna kot v drugih industrij­ skih panogah. Vsak objekt zase je v gradbeništvu v nekem smislu unikat, zato potrebuje vsak svojo organizacijo. Moderna organizacija gradbene proizvodnje zajema zelo širok krog vprašanj, ki jih v tem kratkem prispevku vseh ni mogoče zajeti. Zato bomo izpostavili le najvažneša vprašanja moderne organizacije in na podlagi tega skušali predlagati tudi najvažnejše in najpotrebnejše ukrepe za po­ večanje produktivnosti dela. Če izhajamo iz osnovnega cilja organizacije dela, ki se kaže v zahtevi povečane produktivnosti vseh faktorjev, ki na produktivnost vplivajo in iz tega osnovnega cilja izpeljanih zahtev, ki se ka­ žejo še v neprekinjenosti in zveznosti izvajanja del in v skrajševanju rokov izgradnje, potem je prvi pogoj detajlno izdelana projektna dokumentacija, ki v fazi izgradnje ne sme povzročiti razreševanja odprtih vprašanj in zastojev. To pa je možno do­ seči le z natančno obdelavo in usklajenostjo pro­ jektov za izvedbo in s podrobnim pregledom (predvsem tehnološko študijo) projektne dokumen­ tacije v fazi priprave dela. Brez dvoma je faza priprave dela (faza pri­ prave proizvodnje) najpomembnejša za dobro or­ ganizacijo dela in dvig produktivnosti pri proiz­ vodnji. Pomembno je tehnična priprava dela (or­ ganizacija gradbišča) in tehnološka priprava dela (organizacija tehnološkega procesa). Iz prakse je poznano, da je več kot 1/2 porasta produktivnosti dela v gradbeništvu odvisna od dobre priprave dela. V naših razmerah gradbeništva dajemo v prak­ si velik poudarek tehnični pripravi dela in v glav­ nem izdelujemo dosti kvalitetno tehnično pripravo (organizacijo gradbišča), površino pa se pogosto lo­ tevamo tehnološke priprave dela (organizacije teh­ nološkega procesa), ki zahteva detajlno študijo pro­ jektov in sodobne metode operativnega planiranja. Iz prakse je poznano, da v večini primerov po­ prečno zahtevnih objektov tehnološkemu procesu ne posvečamo dovolj pozornosti, operativne plane pa še vedno delamo večinoma v gantogramski (blokovni) tehniki planiranja. Ta namen seveda ne zagotavlja optimalnih rokov izvajanja posameznih faz grajenja, niti nam ne nakaže kritične poti in medsebojnih odvisnosti med aktivnostmi. Zato je eden od pomembnih ukrepov pove­ čanja produktivnosti proizvodnje osvojitev novih sodobnih metod planiranja z uporabo elektronskih računalnikov. To velja še zlasti za tehnološko za­ htevne objekte. Danes najuporabnejša in najkvalitetnejša me­ toda planiranja v gradbeništvu je mrežna tehnika planiranja. Res je, da so se te tehnike planiranja gradbeniki lotili že pred ca. 20 leti, pa so jo v glavnem opustili, ker z »ročno« obdelavo ni dala vloženemu delu ustreznih rezultatov, od računal­ niških programov pa je bil takrat dostopen le PCS (Project control sistem) program, ki ne op- timira stroškov izgradnje. Danes razpolagamo z novimi tehnikami mrež­ nega planiranja, ki so mnogo bolj prilagojene po­ trebam gradbeništva. Problem je le v tem, da stro­ kovni delavci v pripravah dela nimajo ustreznega znanja ali pa nimajo možnosti uporabe elektron­ skih računalnikov za te namene. Danes najuporab- nejši programi mrežnega planiranja so PROJACS IBM 370, OPTIMA UNIVAC 1100 lin drugi. Za vse te je značilno to, da optimirajo in da lahko prikazu­ jejo končni rezultat v gantogramski tehniki s pri­ kazom kritične poti dn rezervnih časov. Da bi se ti programi v praksi bolj uveljavili, bi bilo po našem mišljenju potrebno v večji meri povezati gradbeno operativo z gradbenimi fakul­ tetami, ki razpolagajo s programi in potrebnim znanjem za uvajanje mrežnega planiranja v praksi. Velike rezerve za rast produktivnosti dela v gradbeništvu so tudi v boljši izrabi obstoječega strojnega parka in opreme. Seveda je to zadeva, ki ni odvisna zgolj od ukrepov v proizvodnji, temveč tudi od strukture in obsega pridobljenih del. V obdobju pomanjkanja gradbenih del je zato težko pričakovati uspehe na tem področju. Produktivnost dela (predvsem živega dela) pa je v veliki meri odvisna tudi od vodenja gradbene proizvodnje, od strukture kadrov na gradbišču, od tehničnih in bioloških pogojev dela, od nagra­ jevanja delavcev, od odnosa delavcev do dela itd. kar vse, kot smo to že uvodoma poudarili, ne bomo obravnavali v tem prispevku. Sodimo, da smo na tem področju spodbujanja živega dela podpovpreč­ ni v primerjavi z nekaterimi razvitimi državami in da bi se dalo še marskaj ukreniti za dvig produk­ tivnosti. 4.0. Povzetek Povečanje ekonomičnosti in produktivnosti gradbene proizvodnje je pomemben prispevek k stabilizaciji gospodarstva. Gradbeništvo namreč realizira okoli 10 odstotkov družbenega proizvoda in zaposluje nekaj večji odstotek vseh zaposlenih v gospodarstvu. Žal si ekonomičnost in produktivnost v grad­ beništvu pogosto napačno ali pa poenostavljeno razlagamo in so zato pogosto tudi ukrepi napačno interpretirani. Točno je ta dva pojma možno ra­ zumeti le z analizo vseh členov in faktorjev nor­ malne cene. Iz takšne analize sledi popolna razlaga integralne (skupne) ekonomičnosti in produktiv­ nosti proizvodnje. Dognali smo, da je na ekonomičnost gradbene proizvodnje (na zmanjševanje členov, ki v enačbi normalne cene predstavljajo stroške proizvodnje) možno vplivati v dovolj zgodnji fazi projektiranja, ko so spremembe še možne. Najzanesljivejše so pri tem metode parametričnega ocenjevanja in iz­ bire variantnih predlogov pri objektih, za katere parametri ekonomičnosti niso poznani. Spoznali smo tudi to, da lahko na ekonomičnost v največji meri vpliva izbira tehnologije in s tem v zvezi industrializacija grajenja. Nadalje smo dognali, da je na produktivnost gradbene proizvodnje (na zmanjševanje faktorjev, ki v enačbi normalne cene predstavljajo višjo ali nižjo produktivnost) najlažje in v največji meri možno vplivati v fazi priprave proizvodnje. Po­ sebej smo izpostavili pomen tehnološke priprave dela in sodobnih tehnik mrežnega planiranja. Strokovna literatura 1. Bubnov Sergej: Zagate gradbeništva, Gradbe­ ni vestnik, št. 10/1983. 2. Jamnik Mirko: Sistem robne privrede, tržište i cene. Centar za ekonomska istraživanja, Beograd 1980. 3. Knechtel F. Erhard: Die wirtschaftliche Lage des Fertigteilbaues am Jahresbeginn 1984. Betonwerk und Fertigteil — Technik, Heft 12/ 1983. 4. Novakovič Vladimir: Ekonomika rada u gra- đevinstvu. Produktivnost, št. 9/1981. 5. Pšunder Mirko: Ekonomičnost načrtovanja sta­ novanjske graditve. Gradbeni vestnik, št. 3/1982. 6. Rodošek Edo: Optimiranje konstrukcij z vidi­ ka organizacije v fazah zasnove in izvedbe. Gradbe­ ni vestnik, št. 1/1980. 7. Triebei W .: Produktivität im Banwesen. Wes- deuscher Verlag, Hamburg, 1969. Raziskovalna dejavnost v proizvodnih in projektivnih organizacijah združenega dela gradbeništva 69:62.001.5 BORIS MAJARON Povzetek Razvojno-raziskovalna dejavnost v proizvodnih in projektivnih OZD gradbeništva je pomemben de­ javnik napredka posebno v pogojih gospodarske sta­ bilizacije, zato je potrebno to dejavnost intenzivno pospeševati. Za področje razvaja in raziskav je treba pridobi­ ti najsposobnejše strokovne kadre in jih primerno moralno iin materialno stimulirati. V vseh asociacijah gradbeništva od TOZD dalje naj se organizira RR dejavnost v posebnih, velikosti in obsegu dejavnosti primernih organizacijskih eno­ tah. Financiranje RR dela naj se rešuje na osnovi sprejetih programov in doseženih ekonomskih učin­ kov. Stroške te dejavnosti je treba zasledovati loče­ no. Izkoriščati kaže možnost najemanja kreditov za prenos inovacij v prakso. Glavne naloge RR enot v OZD gradbeništva so: — tekoče spremljanje dosežkov v stroki iin posre­ dovanje zadevnih informacij, — reševanje nalog po sprejetem planu enote, — prenos rezultatov RR dejavnosti v proizvodnjo, — reševanje tekočih tehnoloških problemov in ob­ ravnava predlogov za inovacije, — uvajanje novitet, skrb za njihovo preizkušnjo ter za izdelavo in atestacijo prototipov, — širitev kompjuterizacije na nova področja upo­ rabe — avtomatizacija proizvodnih procesov. Izdelati je treba dolgoročen program aktualnih raziskav po programskih sklopih in predvideti po­ tencialne izvajalce. V primeru nezadostnih raziskoval­ cih kapacitet bi morali poskrbeti za razvoj manjka­ jočih zmogljivosti. V interesu dolgoročnega razvoja OZD gradbeni­ štva naj RR enote preučujejo razvojne tendence v pa­ nogi in na podlagi prognoz predlagajo ustrezne ukre­ pe organiziciji, ki ji pripadajo. 1.0. Uvod 1.1. Obstoječe stanje Ce si skušamo ustvariti sliko stanja razisko­ valne dejavnosti v OZD gradbeništva, pridemo do ugotovitve, da je ta dejavnost obravnavana v vsa­ ki organizaciji drugače. Tako imamo primere vzor­ no organizirane in razvite razvoj no-raziskovalne dejavnosti, drugod imajo skromnejše zasedbe, naj­ demo pa tudi primere popolne odsotnosti načrtnih razvojnih aktivnosti. Žal so v tej zadnji skupini tudi večja in pomembnejša proizvodna podjetja in večina projektnih organizacij. Čeprav se bolj ali manj povsod zavedajo po­ membnosti razvojnih raziskav za obstoj in napre­ dek posameznih organizacij in tudi celotne panoge gradbeništva, pa je stanje na tem področju v sploš­ nem nezadovoljivo in celo slabše, kot je bilo pred leti. Vzrokov za to je več. V nadaljevanju jih bo- Avtor: mag. Boris Majaron, dipl. gradb. inž., Mari­ bor, Tomaščeva 14-A mo skušali razčleniti ter po možnosti tudi poiskati rešitve za izboljšanje ugotovljenega stanja. 2.0. Problematika raziskovalne dejavnosti v OZD gradbeništva 2.1. Kadri Ključni tvorci razvojno-raziskovalnega dela so sposobni iin za to dejavnost zavzeti ljudje. Pomanj­ kanje ustreznih kadrov je najpogostejši razlog za nezadovoljivo aktivnost na tem zahtevnem pod­ ročju. Podjetja pač angažirajo strokovnjake z iz­ kušnjami raje pri reševanju tekočih problemov, kjer so učinki njihovega dela opaznejši in hitrej­ ši. Pri reševanju konkretnih operativnih in pro­ jektantskih nalog se posamezniki tudi lažje in hi­ treje afirmirajo kot pri dolgotrajnih raziskoval­ nih študijah is pogosto negativnim rezultatom. Ve­ činoma tudi načini nagrajevanja in stimulacije raziskovalnemu delu niso posebno naklonjeni. V takih razmerah vztrajajo pri raziskavah le naj večji zanesenjaki v prepričanju, da je njihovo delo potrebno in pomembno, čeprav bodo rezulta­ ti morda opazni šele po daljšem času. Pri kadrovanju v razvojno-raziskovalno de­ javnost bo potrebno mnogo več razumevanja in priznanja (tudi materialnega) ter manj nestrpno­ sti v pričakovanju rezultatov. 2.2. Organizacija Za razvojno dejavnost bi moral biti zadolžen v vsaki proizvodni in projektantski organizaciji vsaj en človek za tekoče spremljanje dosežkov v panogi in za uvajanje uporabnih novitet in izbolj­ šav na področju lastne dejavnosti. Večja podjetja naj bi imela posebne enote za razvojno-raziskovalno dejavnost z ustrezno kad­ rovsko zasedbo. Možna je tudi oblika samostojne­ ga sektorja v okviru skupnih služb. V največjih firmah je primerno ustanoviti posebno temeljno organizacijo za razvoj in raziskave. Znotraj enot je najprimernejša projektna or­ ganizacija, kjer v timih sodelujejo tudi delavci iz drugih enot. Raziskovalne enote, ki izpolnjujejo pogoje za registracijo, naj se tudi formalno vpišejo v register raziskovalnih organizacij, ostale pa naj poskušajo doseči pogoje za vpis. V sestavljenih OZD bi mo­ rali koncentrirati raziskovalno dejavnost na skup­ nem nivoju ali pa organizirati vsaj učinkovito ko­ ordinacijo med razvojnimi enotami posameznih DO v SOZD. Ne glede na organizacijsko obliko naj RR enote v podjetjih poskrbijo za tesno sode­ lovanje z univerzitetnimi inštituti in drugimi sa­ mostojnimi raziskovalnimi organizacijami. Zažele- no bi bilo, da bi naj večje organizacije — med nji­ mi tudi poslovna združenja in interesne skupnosti preučile možnost osnovanja razikovalnih inštitu­ tov za področja, ki še niso ali pa so slabo pokrita z obstoječimi institucijami. Tako bi se raven raziskovalne dejavnosti v gradbeništvu približala ravni, ki so jo že dosegle druge, v tem oziru naprednejše panoge. 2.3. Financiranje Nerešeno financiranje je ena od glavnih ovir za širši razmah razvoj no-raziskovalnega dela v proizvodnih in še posebej v projektivnih organi­ zacijah. Vse stroške te dejavnosti bi morali voditi ločeno, zato naj bodo to posebne obračunske enote. Osnova za financiranje so finančni plani na temelju dogovorjenih programov dela, ki jih spre­ jemajo zainteresirane temeljne organizacije (svo­ bodna menjava dela). Kalkulacija mora zajemati vse fiksne stroške enote (če ti niso pokriti na drug način) in tudi določen odstotek rizika za neuspele naloge. Stroški se delijo med naročnike v razmer­ ju predvidenih ekonomskih učinkov. Doseženi u- činki naj bodo praviloma merilo za nagrajevanje raziskovalcev. Posebej je potrebno dogovoriti mo­ rebitno prodajo elaboratov interesentom zunaj DO in javno objavo rezultatov raziskav, kar je lahko pomemben vir za dodatno stimulacijo zaposlenih (pogoj za prodajo je registracija dejavnosti). Stro­ ške za raziskave bi morale vključevati v ceno svo­ jih storitev tudi projektantske in Inženiring organi­ zacije, če ne pridobijo naročnikov za konkretne raziskovalne naloge. Te organizacije naj bi ponujale investitorjem izdelavo variantnih študij. Z iskanjem optimalne rešitve se večstroški naročniku navadno bogato poplačajo. Tu velja opozoriti še na možnost kreditiranja aplikativnih raziskav. Za ta namen nudijo temelj­ ne banke dopolnilna sredstva pod ugodnejšimi po­ goji (večji delež kredita, nižja obrestna mera, dalj­ ši odplačilni rok z moratorijem). Ne glede na težko situacijo bi morali izdva­ jati za RR dejavnost v gradbeništvu znatno večja sredstva kot doslej, ko merimo ta denar v promi­ lih od dohodka, morali pa hi ga v procentih. Pre­ tirano varčevanje na tem področju pomeni krat­ kovidno politiko z dolgoročnimi, posledicami. 2.4. Viri informacij Za učinkovito delo razvojnih enot v gospodar­ stvu je najpomembnejše poznavanje razpoložlji­ vih virov informacij. Večina novitet in dosežkov je objavljenih v strokovni periodični literaturi, vendar je tekoče spremljanje vsega posamezni­ kom praktično nemogoče. Zato je toliko pomemb­ nejša izmenjava zanimivih informacij. Tako ob­ javlja Raziskovalec spisek periodike z naslovi na­ ročnikov, Raziskovalna skupnost in druge institu­ cije izdajajo almanahe z naslovi in izvlečki razis­ kovalnih nalog. Potrebna bi bila še pogostejša iz­ menjava informacij med strokovnimi knjižnicami in objava spiskov in izvlečkov razpoložljive lite­ rature. Najpopolnejša oblika bi bila centralna ra­ čunalniško vodena datoteka s terminali pri upo­ rabnikih. Pomemben vir informacij so še obiski sejmov, ogledi gradbišč, strokovni posveti in neposredna menjava izkušenj. Veliko se lahko naučimo tudi pri izvajanju del v tujini, če znamo prenašati teh­ nologijo, znanje in organizacijske prijeme, primer­ ne za naše razmere. 2.5. Afirmacija dejavnosti Vse doslej povedano zahteva organizirano, si­ stematično in usmerjeno razvojno-raziskovalno de­ javnost v OZD. Le tako bo to delo pričelo dajati pričakovane učinke, s tem pa se bo tudi uveljavi­ lo in bo dobilo zasluženo priznanje. Zaželeno je, da se poleg dolgoročnejših razis­ kovalnih nalog razvojne enote lotijo tudi reševa­ nja tehnoloških problemov, ki se sproti pojavljajo v proizvodnji in da Sistematično zbirajo ideje in predloge za izboljšave pri obstoječih procesih. Na ta način se bodo približale proizvodnji in bo­ do deležne več razumevanja tudi s strani neposred­ nih proizvajalcev. Dosežke RR dejavnosti je treba popularizirati z objavljanjem člankov v internih glasilih in z dajanjem poročil organom upravljanja. Navadno je potrebno več let vztrajnega dela, da se pričnejo kazati rezultati in šele takrat lahko pričakuje RR enota svojo polno afirmacijo. 3. Osnovne usmeritve 3.1. Spremljanje dosežkov Prva naloga vsake razvojne enote pa tudi po­ sameznika, zadolženega za to področje, je tekoče zbiranje zadevnih informacij ter posredovanje upo­ rabnih podatkov ljudem v podjetju, ki bi jih lah­ ko koristno uporabili. Spremljanje dosežkov drugih in njihov pre­ nos v lastno prakso je enostaven in cenen način razvoja in postopnega napredka, sicer res v časov­ nem zaostanku za naprednejšimi, vendar pa je na ta način vsaj preprečeno nazadovanje. Če to osnovno dejavnost zanemarimo, ja za­ ostanek za konkurenco neizbežen. S tem pa so zmanjšane tudi šanse podjetja v zaostrenih pogo­ jih gospodarjenja. 3.2. Prenos rezultatov raziskav v proizvodnjo Druga, prav tako pomembna naloga, je pre­ nos dognanih rezultatov v proizvodnjo. Ta, na vi­ dez preprosta zadeva je pogosto nerešljiv problem. Vse preveč elaboratov z uporabnimi rezultati kon­ ča v predalih. Vzrokov za to je več. Poleg objek­ tivnih — npr. pomanjkanje denarja za potrebne investicije — je tudi mnogo subjektivnih: od pav­ šalnih ocen, da so predlogi nerealni, do bojazni pred spremembo normativov in negotovosti pri uvajanju novitet. Za preboj teh ovir je potrebno mnogo znanja in vztrajnosti. Po drugi strani pa je pomembno, da ne prehitevamo z uvajanjem nezadostno preštu­ diranih novitet. Vsaka napaka lahko povzroči v množični proizvodnji veliko škodo. Zlato je po­ trebno postopno uvajanje prek atestacije prototi­ pov in začetne proizvodnje v manjšem obsegu z odpravljanjem ugotovljenih pomanjkljivosti. Uporabo v praksi pospeši tudi direktno sofi­ nanciranje nalog in iz tega izražen interes na­ ročnikov za čimhitrejšo realizacijo. 3.3. Uporaba računalnikov Pogoj za uspešno delo na področju razvoja in raziskav je možnost uporabe računalnika, ki omo­ goča hitro iz vrednotenj e variant za iskanje teh­ nično in ekonomsko optimalnih rešitev. To je po­ sebno aktualno tudi za projektivne organizacije, ki bodo morale prej ali slej preiti na ekonomsko projektiranje. RR enote morajo biti nosilci uvajia- nja in širitve uporabe računalnikov v nova področ­ ja. Poleg posameznih tehničnih in finančnih aplika­ cij bo [potrebno posltopno osvojiti računalniško spremljanje kompleksnih procesov vključno s simu­ lacijo poslovnih odločitev. 3.4. Avtomatizacija proizvodnih procesov je lahko hvaležno torišče RR dela, ki obeta v razmeroma kratkem času velike ekonomske učin­ ke z zmanjšanjem proizvodnih stroškov. Največje možnosti so v stacionarnih obratih in pri proiz­ vodnji gradbenih materialov. Seveda pa je to na­ vadno povezano z večjimi investicijami. 3.5. Program aktualnih raziskav Na nivoju panoge je bilo že več poizkusov iz­ delave aktualnih raziskav po različnih program­ skih sklopih. Večje in pomembnejše naloge se iz­ vaja, j o v okviru PORS z določitvijo potencialnih izvajalcev. Svoj program ipa mor,a imeti vsaka RR enota, ki naj bi poznala tudi programe drugih. Ne­ racionalno bi bilo večtirno reševanje iste problema­ tike. Zato je potrebna koordinacija (usklajevanje) raziskovalnih programov in izmenjava rezultatov. Za programe, ki ne bi imeli ustreznih razis­ kovalnih zmogljivosti, bi jih morali ustvariti bo­ disi z razširitvijo obstoječih institucij ali z usta­ navljanjem novih. 3.6. Razvojne tendence Za uspešno usmerjanje raziskovalne dejav­ nosti v gradbeništvu je potrebno poznati razvoj­ ne tendence v panogi pa tudi širše, saj je grad­ beništvo povezano praktično z vsemi dejavnostmi. Ker lahko pričakujemo na področju investicij re­ strikcije tudi še v prihodnjih letih, se mora grad­ beništvo temu primerno pripraviti. V prhodnje bo prišlo nedvomno do bistve­ nih sprememb v strukturi investicij. Povečeval se bo delež naložb v stroje in opremo, zmanjševale pa se bodo1 naložbe v gradbene objekte. Predvide­ va se, da bo znašal vrednostni delež gradbenih del v skupnih investicijah le še 25 do 30 %, kot znaša že danes v razvitem svetu. Gradbene konstrukcije bodo enostavnejše, lahke montažne izvedbe z možnostjo prilagajanja spreminjajočim se potre­ bam. Tem zahtevam najbolj ustrezajo kovinske konstrukcije. Težke betone bodo izpodrivali lahki betoni visokih trdnosti. V stanovanjski gradnji bo­ do prevladovale goste nizke zazidave. Po zgledu razvitejših držav (ZDA, Skandinavija) predvide­ vamo tudi pri nas širši razmah lahke montaže. Namesto dragih avtocest omejena finančna sredstva narekujejo gradnjo komunikacij s skrom­ nejšimi karakteristikami. Verjetno bo relativno nazadovala tudi grad­ nja objektov družbenega standarda in komunalne infrastrukture. Povečano aktivnost pričakujemo edinto pri gradnji energetskih objektov, predvsem hidrocentral in pri investicijah v kmetijstvo. Posledica navedenih tendenc bo bistveno zmanjšanje fizičnega obsega gradbenih del, s či­ mer morajo gradbene organizacije resno računati in se temu primerno organizirati. Kratice pomenijo: OZD — organizacija združenega dela DO — delovna organizacija SOZD — sestavljena organizacija združenega dela RR — razvojno-raziiiskovalna (enota ali dejavnost) PORS — področna raziskovalna skupnost Raziskovalna dejavnost v gradbeništvu SRS UDK 60:62.001.5 IVAN JECELJ I. Prikaz raziskovalne dejavnosti v gradbe­ ništvu SRS — Organiziranost in vsebina Področje raziskovalnega dela je formalno ure­ jeno z zakonom o raziskovalni dejavnosti in razis­ kovalnih skupnostih iz 1. ,1979. Po zakonu ločimo temeljno, uporabno in razvojno raziskovalno delo. Raziskovalno delo pa je le takrat, kadar vsebuje prvino izvirnosti ali novosti. Raziskovalna dejvnost je dejavnost posebnega družbenega pomena. Za ocenjevanje rezultatov raziskovalnega dela je po­ oblaščena Slovenska akademija znanosti in umet­ nosti (6. čl.). Glede na vrsto raziskovalnega dela ločimo: URP usmerjene raziskovalne programe RP — raziskovalne projekte RN — raziskovalne naloge RS — raziskovalne storitve DS — druge storitve (informacij sko-dokum en - tacijske idr.). Uporabniki in izvajalci prek delegatskega si­ stema samoupravno usklajujejo programe, cene storitev, plane itd. Pri tem so formirani trije ni­ voji raziskovalnih skupnosti: ORS — Občinske raziskovalne skupnosti PoRS — Posebne raziskovalne skupnosti RSS — raziskovalna skupnost Slovenije Gradbeništvo je prisotno v vseh treh razisko­ valnih nivojih. RSS — C2 Skupni tehniški program po na- slednih sklopih: 0138 — Konstrukcije v gradbeništvu 0139 — Teoretična hidravlika 0140 — Tehnične naprave v zgradbah 0141 — Geodezija 0142 — Arhitektura 0143 — Stanovanjsko gospodarstvo 0144 — Komunalno gospodarstvo 0145 — Gradbeni material 0162 — Varnost v Prometnih sestemih in varstvo okolja 0166 — Nekonvencionalni viri energije — C7 Nekovinske mineralne surovine Kjer je več raziskovalnih programov gline, gramoza, apnenca, dolomita in okrasnih kamnov, Vir: Raziskovalec 13 (1983) št. 7, str. 217 do 239 PoRS — Posebna raziskovalna skupnost za graditeljstvo Konstrukcije v gradbeništvu (20 programov) Gradbeni materiali (29 programov) Vodogradbeništvo (1 program) Avtor: Ivan Jecelj, dipl. inž. grad., VTS Maribor, Maribor Tehnične naprave v zgradbi (2 programa) Geodezija (8 programov) Arhitektura (7 programov) Stanovanjsko gospodarstvo (11 programov) Komunalno gospodarstvo (4 programe) Delno se gradbeništvo pojavlja v PoRS 07 t. j. PROMET (2 programa) in v eni interdiscipli­ narni nalogi. Vir: 5. Material za skupščino 27 (10 — 1983) ORS: Pregleda nad delom v gradbeništvu v Občinskih raziskovalnih skupnostih nimam. Za ORSM (mariborsko mestno) velja praviloma ena naloga letno za področje gradbeništva. Splošno velja ugotovitev, da je petletno načr­ tovano raziskovalno obdobje od 1981 do 1985 za­ gotovilo raziskovalnim organizacijam stalnost ra­ ziskovalnih del po petletnem programu, hkrati pa zaradi dolgoročnega programa onemogočilo vklju­ čevanje novih nalog, razen za področje interdisci­ plinarnih nalog. Sredstva, namenjena raziskoval­ nemu delu gradbeništva, pa so se zaradi stabiliza­ cije morala delno odliti za pokrivanje republiških raziskovalni interesov (Institut Jožef Štefan, Ke­ mijski institut Boris Kidrič). Težko je soditi o uspešnosti izvršenih nalog, zlasti kadar gre za prenos v prakso. Na rezultate raziskovalnega dela bo potrebno čakati več let. Analiza predsedstva CK ZKS (14. 12. 1983) za področje gradbeništva, stanovanjskega in komu­ nalnega gospodarstva ugotavlja naslednje slabosti: neučinkovitost znanstveno raziskovalnega dela in prepočasno prenašanje dosežkov v prakso; razko­ rak med programi uporabnikov (kar potrebujejo in kar želijo financirati) in izvajalci, ki na eni strani nimajo dovolj dela, na drugi pa želijo izva­ jati drugačne programe. Rezultat je kompromis itd. V sklepih govori isti dokument o potrebi pre- struktuiranja raziskovalne dejavnosti, ki naj te­ melji na dolgoročnem raziskovalnem programu, odpravi parcialnih raziskav, ki izvirajo iz konku­ renčnih interesov in ustvariti pogojev za povezo­ vanje, sodelovanje, skratka, skupno delo. V istem poročilu je govor o zanemarjanju po­ mlajevanja raziskovalnih kadrov, o slabosti v oce­ njevanju kakovosti raziskovalnih del, o obveznem prenosu spoznanj v prakso ipd. RSS je sledila potrebam in je v okviru pri­ prav srednjeročnega plana SR Slovenije predvide­ vala naslednji program dela: Analizo obdobja 1981 do 1985 in oceno mož­ nosti razvoja za 1986—1990 ter organizirala vse ak­ tivnosti, ki so potrebne, da bo skupščini RSS do 30. dec. 1985 predložen nov, usklajen srednjeročni plan raziskovalnih dejavnosti za obdobje 1986 do 1990. Osnova za načrtovanje in dogovarjanje je ela­ borat. Analiza pogojev in možnosti dolgoročnega razvoja raziskovalnih dejavnosti do leta 2000, ki ga je za RSS pripravila izbrana skupina strokov­ njakov. Skupščina RSS je decembra 1983 zavrnila predlog in zahtevala dopolnitve. II. Družbeni ciji gradbeništva A) Analiza dolgoročnega razvoja raziskovalne dejavnosti do leta 2000 — (elaborat RSS) Po tem elaboratu so družbeni cilji deljeni na: 1. Narodno samostojnost 2. Razvoj sistema socialističnega samouprav­ ljanja 3. Materialno proizvodnjo 4. Blagostanje 5. Kulturo in izobraževanje 6. Raziskovalne zmogljivosti in razvoj znanosti. Posamezne vede so v razdelanih ciljih vredno­ tene po stopnjah angažiranosti, tabelarično: Meniimo, da je družbena pomembnost grad­ beništva dokaj dobra zajeta v podciljih: Material­ na proizvodnja, Gradnja proizvodnih objektov, Energetske naprave, Energija, Hrana in Komuni­ kacije; podcenjena pa na področju Potrošniške do­ brine in Promet. Pri tem je GRADBENIŠTVU kot tehnični pa­ nogi storjena krivica. Zato predlagam, da se ta­ bela dopolni z interdisciplinarnimi povezavami gradbeništva, kot dandanes v SRS deluje. Kemijska tehnologija: znak stalne angažira­ nosti. Gradbeništvo potrebuje anorganska veziva, kot so: cement, apno, gips, magnezitno apno in organ­ ska veziva od klejev do vseh vrst umetnih mas; iz­ delke iz stekla, pečene gline, barv, celotne proiz­ vodnje IGM (industrije gradbenih materialov) itd. Strojegradnja: znak stalne angažiranosti Moderno gradbeništvo brez strojništva sploh ni možno, zato so se razvile posebne podpanoge strojništva, kot so: transportni stroji: dvigala, vitli, transporterji, žerjavi ipd. Stroji za temeljenje: nabijala, stroji za piloti­ ranje, vrtalni in injekcijski stroji. Stroji za pripravo agregatov: drobilci, mlini, reparatorji in separaaije. Stroji za zemeljska dela: bagri, dozerji, skrej- perji, grejderji, rovokopalci, rijači, komprimacijski stroji, melioracijski ipd. Stroji za betonska dela: betonarne, mešalci, vozila za transport betona — agitatorji, naprave za vgrajevanje, črpalke betona ipd. Stroji za asfalterska dela: asfaltne baze, fini- šerji, stroji za vzdrževanje vozišč ipd. Ročni stroji in orodja: vrtalke, brusilke, žage, spenjalke ipd. Laboratorijska oprema- stiskalnice, trgalni stroji, strižni ustrojevalniki idr. Mineralna surovina in voda: znak stalne an­ gažiranosti V tabeli gre za lapsus, saj so skoraj vsi grad­ beni objekti zgrajeni iz mineralnih surovin. Lahko se pa vprašam: Kdo upravlja kamnolome, gramoz­ nice, peskokope in glinokope — praviloma gradbe­ niki, rudarji ali geologi so v teh obratih v rangu odstotka. Voda. Z vodo upravljajo gospodarska podjet­ ja v okviru vodnogospodarskih skupnosti. Širina vodnega gospodarstva je od energetike, komunale do melioracij v kmetijstvu. Vse to so panoge, ki jih zajema gradbeništvo, ostanek je le del trans­ porta vode — (strojništvo in meteorologija. Sicer pa je na tem področju prevladujoča komunalna storitev v zvezi s komunalnimi in industrijskimi odpadnimi vodami, kjer prevladujejo gradbeniki v sodelovanju s kemiki. Varstvo naravnih voda, npr. Blejsko jezero, rešujejo gradbeniki ipd. Lesarstvo (v podcilju potrošniških dobrin) potrebuje znak stalne angažiranosti. Pretežni del lesarske industrije dela za potre­ be gradbeništva: od letvic, lat, desk, mostnic, gre­ dic, parketa, ivernih in vlaknastih plošč, lesoce- mentnih, panelnih, vezanih in lepljenih izdelkov, stavbnega mizarstva (okna, polkne, rolete, vrata) do stavbnega pohištva in lesnih konstrukcij, od pre­ delnih sten strešnih in stropnih nosilcev do konč­ nih izdelkov, kot so leseni silosi, barake, montažne zgradbe. Med lesarstvom in gradbeništvom sploh ni točne meje, ugotovite jo, če znate, npr. pri Marlesu in Jelovici. Tekstilni in usnjeni izdelki. Predlagam znak občasne angažiranosti. To utemeljujem s porabo tekstilnih podov, tapet in zaves v gradbeništvu. Med perspektivne panoge gradbeništva štejejo tudi pnevmatske (napihnjene) konstrukcije, kjer je predstavnik v SRS Induplati, ki pa zaostaja za svetovnim raz­ vojem. B) Po Kraigherjevi komisiji Delo, 9. februarja 1983 — Strategija jugoslo­ vanskega tehnološkega razvoja zahteva: I. Stalni razvoj izumiteljstva in ustvarjalnosti To razumem v vseh nivojih od osnovne šole do doktorske disertacije v šolstvu in kot vsako­ dnevno angažiranost vseh delavcev v proizvodnji. II. Takšna tehnološka in organizacijska raven gospodarjenja, ki bi nam zagotovila konkurenčnost na mednarodnem trgu. III. Zagotoviti tehnološki razvoj in integracijo dela z namenom, da se uravnovesi zaposlenost* osebna in skupna poraba itd. IV. Usmeriti znanstveno-raziskovalno prizade­ vanje za ureditev življenjskih razmer v prid etič­ nih, kulturnih, psihofizičnih kvalitet in vrednosti človeka. V. Zmanjšati tehnološko in razvojno odvisnost od razvitih dežel do ravnovesja. Sorazmerno maj­ hno jugoslovansko gospodarstvo mora izbrati pro­ grame za razvojno strategijo znanstvenega in teh­ nološkega razvoja. Komisija predlaga opredelitev štirih področij: 1. Področja, kjer bomo samo spremljali splo­ šen razvoj znanja brez ambicij sodelovanja v raz­ voju. 2. Področja, kjer bomo spremljali in tudi aktivno sodelovali v razvoju. 3. Področja, kjer bomo poleg temeljnih, pri­ merjalnih in razvojnih raziskav intenzivno sode­ lovali z drugimi deželami. 4. Področja, kjer bomo neodvisno od drugih, vendar spremljajoč razvoj drugih, sami razvijali novo tehnologijo. Propulzivnost posameznih dejavnosti je raz­ porejena tako: agroindustrijski kompleks kemična industrija proizvodnja in predelava barvastih kovin farmacevtska industrija elektrotehnična industrija elektronska industrija in strojegradnja Kot vidimo, gradbeništvo ni sestavni del teh­ nološkega razvoja, vsaj ne kot tehnična veda. V temeljnih opredelitvah najdemo prisotnost gradbeništva v okviru elektrogospodarstva in vod­ nega gospodarstva. V sklepnem delu Dolgoročnega programa eko­ nomske stabilizacije (Delo, 16. julij 1983) je grad­ beništvo zajeto v poglavjih Promet in Komunalno- stanovanjska graditev. V prometu je gradbeništvo le kot udeleženec za razvoj prometne mreže železnic in cestnega pro­ meta, v stanovanjsko-komunalnem gospodarstvu pa je predlagana reforma stanovanjske graditve, ki vodi v zmanjšanje gradnje stanovanj v družbenem sektorju. Nekaj več besed o gradbeništvu je v Strategiji in temeljih razvojne politike (Delo, 27. julija 1983). Tako naj bi razvoj gradbeništva pomagal k dinamizaciji gospodarskega razvoja; tesnejše sa­ moupravno in dohodkovno povezovanje projekti­ ve, operative in industrije gradbenega materiala bi naj imelo za posledico hitrejšo in cenejšo* gradi­ tev. Bistvena sestavina strategije razvoja je pro­ dor gradbeništva na svetovni trg, zlasti v dežele v razvoju. Predvsem pa naj bi se povečala naša konkurenčna sposobnost in omogočila prevzema­ nje kompletnih gradbenih objektov. V istem se­ paratu je pod VII. še nekaj besed o stanovanjsko- komunalni dejavnosti, vendar le v smeri ustalitve cene, spremembi finaciranja, gradnje stanovanj ipd. Posredno najdemo še malo interisciplinarnosti v separatu (Delo, 30. marec 1983) pri strategiji dolgoročnega razvoja energetike Jugoslavije v po­ glavjih 13. Izolacija zgradb; 14. Temperatura v ogrevalnih prostorih in 35. Sončna energija. C) Po Predlogu smernic za dolgoročni plan SR Slovenije (Vir: Poročevalec, 17. 4. 1984) Direktno ni gradbeništvo niti enkrat omenje­ no. Ciijii razvoja SRS do leta 2000 so razčlenjeni tako: 3.1. Krepitev družbenega in materialnega po­ ložaja človeka. . . 3.2. Polna zaposlenost se bo dosegla s pre­ strukturiranjem gospodarstva in družbenih de­ javnosti. 3.3. Ustvariti take razmere, da bo socialna varnost zagotovljena z delom. . . in ustvariti tako davčno politiko, ki bo preprečevala socialno razi­ skovanje, kadar ne temelji na rezultatih dela. 3.4. Varovanje okolja, ohranitev ekološkega ravnotežja, za vsa zemljišča mora biti opredeljena funkcija v družbeni reprodukciji, intenzivirati kmetjsko rabo zemljišč . . . 3.5. Policentrični razvoj, da se zmanjša raz­ korak manj razvitih območij. Tako bo prišlo do bolj izenačenih življenjskih in delovnih raz­ mer . . . 3.6. Utrjevanje varnosti in neodvisnosti SFRJ z razvojem SLO in DS . . . V četrtem poglavju je rečeno: V obdobju do 1990. leta bo zaradi sedanjih gospodarskih razmer razvoj počasnejši kot doslej. Povprečna stopnja rasti družbenega proizvoda do leta 2000 naj bi bila ca. 30/0, kar je nujen odloči­ len preobrat v učinkovitosti gospodarjenja in pogoj za uspešen prodor v svet. Investicije bodo prven­ stveno namenjene izvozno usmerjeni proizvodnji, razvojno intenzivnim dejavnostim, za pridobivanje energije, hrane, varstva okolja, več sredstev bo na­ menjeno raziskovalnemu delu, izobraževanju in informatiki. V petem poglavju je nekaj smernic kot: Poselitev je usmerjati predvsem v strnjena naselja. . . Pri novogradnji je treba zaradi varstva zemljišč najprej izkoristiti še nenazidane urbane površine,. . . če pa se zaradi strnjenosti industrij­ skih kompleksov mora porabiti delež kmetijskih zemljišč, ga je potrebno nadomestiti z melioraci­ jami sedaj manj vrednih zemljišč. Postavljena je zahteva po opredelitvi o graditvi mednarodne plovne poti Sava—Jadran. V šestem poglavju so cilji nekoliko bolj raz­ delani, kot: 6.1. Vključitev v mednarodno delitev dela — industrija bo ostala poglaviten nosilec izvoza. 6.2. Strategija razvoja proizvodnih sil naj te­ melji na kompjuterizaciji, robotiki, avtomatizaciji proizvodnih procesov. Odstavek pa trdi, da so os­ novne smeri razvoja in osvajanja novih tehnologij naslednje: — avtomatizacija proizvodnje — varčevanje z energijo, alternativni viri energije •— predelovalna in bazična kemija — razvoj informacijskega sistema — mikroelektronika — optoelektronika in — biotehnologija 6.3. Razvoj infrastrukturnih dejavnikov 6.3.1. Trajno zagotavljanje energije. Predvi­ dena je 3 °/o rast porabe. Predvideno je koriščenje vodnih sil na Savi in Muri in sovlaganje v novo nuklearko. 6.3.2. V okviru prometa je predvidena rene­ sansa pomena železnic, kjer pa železniške promet­ ne mreže ni, ima prednost cestni promet itd. 6.3.3. Ohranjanje in bogatenje vodnih zalog. 6.4. Med proizvodne programe, ki bodo med­ narodno konkurenčni, štejemo: 6.4.1. Za doseganje visokega dohodka na za­ poslenega in na vložena sredstva je potrebna vklju­ čitev znanja in prestrukturiranje kadrov, da bo­ mo osvojili tehnološko razvojno intenzivne proiz­ vodne programe. 6.4.2. Povečana predelava hrane z intenzifika­ cijo obdelave kmetijskih zemljišč. Pri tem je začr­ tan cilj 2,5 % rasti kmetijskega pridelovanja .. . In tu so omenjene agromelioracije in namaka­ nje . .. 6.4.3. Je namenjeno gozdarstvu in predelavi lesa 6.5. Turizem 6.6. Trgovina 6.7. Drobno gospodarstvo, zajema tudi vzdrže­ vanje gradbenih objektov in stanovanjskega fonda. 6.8. Jasno govori o DOSEŽENI STOPNJI ZA­ DOVOLJEVANJA STANOVANJSKIH POTREB in predvideva zmanjšanje narodnogospodarskih stroš­ kov za stanovanja. 6.9. Je namenjen razvoju družbenih dejavno­ sti, kot so šolstvo, kultura, zdravstvo, telesna kul­ tura, otroško varstvo in socialno skrbstvo. V sedmem poglavju so opredeljena središča policentričnega razvoja: Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, somestje Koper-Izola-Piran, Nova Gorica, Novo mesto, Murska Sobota, somestje Ravne-Slo- venj Gradec-Dravograd, Brežice-Krško, Jesenice- -Bled-Radovljica, Trbovlje-Zagorje-Hrastnik ter Velenje, Postojna in Ptuj. I. III. Razkorak razvojnih ciljev gradbeništva z družbenimi cilji razvoja 3.1. Raziskovalne potrebe gradbeništva so takšne, kakršni so razvojni trendi stroke v svetu. To postane razumljivo, če izoliramo katerokoli pod- panogo, npr. matematične metode v mehaniki. Ves raziskovalni del stimulirata dve osnovi: prakticistič- na s spoznanji o utrujanju snovi pod obremenitvijo in razvoj teorije mehanike ali materna tično-fizi- kalno razumevanje pojavov ter njihovo modelira­ nje. Znanost ima svoje modne in prestižne zahte­ ve, družba pa drugačne, predvsem komercialno obarvane cilje. 3.2. Na področju gradnje stanovanj je očiten družbeni interes, da se strošek graditve in vzdr­ ževanj stanovanj prenese v zasebni sektor, morda, da se celo fond družbenih stanovanj razproda, da se družba znebi uteži neekonomske stanarine, upravljanja s stanovanji itd. Razkorak ciljev razvoja na tem področju je očiten. Nekatera gradbena podjetja in samouprav­ ne stanovanjske skupnosti načrtujejo svoj obstoj na gradnji družbenih stanovanj in za ta namen iz­ ločajo precejšen delež razvojnega denarja. 3.3. Na področju gradnje proizvodnih objektov deluje gradbeništvo le kot embalaža za proizvodnji proces. Razvojni trend je v cenenosti, večnamemb- nosti in prilagodljivosti konstrukcij za industrijo. 3.4. V sodelovanju z lesarstvom je po principih industrializacije in standardizacije proizvodnih ele­ mentov in sklopov veliko prostora za razvoj grad­ beništva, predvsem pa za nastop na mednarodnem trgu. Industrializacija končnih del kot so predelne stene, podi in fasade ima dokaj perspektiven tržni prostor. 3.5 Podobno je z interesom zaščite voda in nje­ nem koriščenju očitno razvojni cilj, ki je bil doslej podcenjen. V področju agrokompleksa je nekaj razvojne­ ga prostora za gradbeništvo na področju melioracij. 3.6 Nekaj več razvojnih možnosti je na pod­ ročju energetike. Pri tem imamo dve enakovredni sferi: izgradnjo novih objektov, vzdrževanje in izboljšavo obstoječega fonda objektov ter osvaja­ nje novih tehnologij, kot je sončna energija ipd. 3.7. Manj je razkoraka med cilji v prometu, čeprav je gradbeništvo iz prometa črtano in je raz­ voj prometa usmerjen le v transportne tokove. 3.9. Sklep v vseh sferah planiranja je pri­ soten očitek predimenzioniranja gradbeništva. V ekonomski krizi, v katero leze družba skuša grad­ beništvo uveljaviti svojo kvaliteto dela na med­ narodnem trgu. Po dosedanjih izkušnjah je na tem področju še veliko možnosti. Naša družba, ki na prvo mesto postavlja industrijo, ne vrednoti ena­ ko gradbenega dela v tujini. Najprej je treba spre­ meniti miselnost o kvaliteti in vsebini tega dela, kot osnoven družbeni cilj in organizirati skupen nastop industrije in gradbeništva v tujini. VESTI IN INFORMACIJE Nov laboratorij na FAGG Spomladi 1984 je bila na FAGG v Ljubljani dograjena stavba novega laboratorija, namenjena eksperimentalnemu delu na konstrukcijski in pro­ metni usmeritvi na VTOZD gradbeništvo in geode­ zija (sliki 1 in 2), S tem so bile uresničene dolgo­ letne želje, ki so izvirale iz potreb po celovitosti pedagoškega, raziskovalnega in strokovnega dela na področju konstrukcij in prometa. Stavba FAGG na Jamovi 2 je bila leta 1969 zgrajena brez prostorov za laboratorije, ker so bili takrat predvideni skupni laboratoriji vseh tehni­ ških fakultet na Jadranski ulici. Kasneje se je nekaj prostorov na Jamovi 2 preuredilo v labora­ torije z lažjo opremo, težje opreme pa ni bilo mo­ goče namestiti v stavbi zaradi premajhne nosil­ nosti stropov. Na ta način sta bila urejena labo­ ratorija za mehaniko tal in gradiva. Zaradi ustrez­ nih prostorskih in kadrovskih razmer je bil celo ukinjen predmet Eksperimentalne metode, kar je bistveno osiromašilo pouk na konstrukcijski smeri. Leta 1973 je bil ustanovljen akcijski odbor za ure­ ditev začasnega šolskega laboratorija za preiskavo materiala in konstrukcij, ki je zbral podatke o potrebnih prostorih in opremi ter pripravil predlog za postavitev provizorija. Predlog ni bil uresničen zaradi pomanjkanja denarja. Slika 1. Laboratorij kostruktivne in prometne usme­ ritve na VTOZĐ gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani Slika 2. Glavna preiskuševalnica novega laboratorija Po ustanovitvi VTOZD gradbeništvo in geode­ zija je delo akcijskega odbora sprva nadaljeval gradbeni odbor, nato pa gradbena komisija. Možnosti za zgraditev laboratorija so nastale leta 1978, ko je bil sprejet Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za investiranje v gradbeno šolstvo SR Slovenije. Zaradi zmanjšanih materi­ alnih možnosti vsi načrti po tem sporazumu niso bili uresničeni. Zato je bil del nalog prenesen v obdobje 1981—85 ter vključen v 11. člen Samoup­ ravnega sporazuma o temeljih plana Izobraževalne skupnosti gradbeništva Slovenije. Med temi inve­ sticijami je bil tudi laboratorij VTOZD GG. Gradbeni odbor je sodeloval pri pripravi za­ zidalnega načrta, ki je bil sprejet leta 1980 ter pod vodstvom avtorja izdelal investicijski program. Tehnološki projekt je izdelala skupina, v kateri so bili delavci VTOZD GG, v skupini, ki je investicij­ ski program pregledala, pa je bil tud predstavnik ZRMK. Svet VTOZD GG je investicijski program sprejel junija 1981, skupščina ISGS pa marca 1982. Projekte stavbe je izdelala Katedra za stavbe in konstrukcijske elemente VTOZD GG, ki je op­ ravila tudi inženiring. Projektant arhitekture je prof. dr. Niko Seliškar, dipl. ing. arh., projektant konstrukcije pa je v. p. Franc Saje, dipl. ing. gradb. Projekte centralnega ogrevanja, vodovoda in pre­ zračevanja je izdelal Inštitut »Jožef Stefan«, pro­ jektant Andrej Baloh, ing. str. Projekte elektro- instalacij je izdelal Projektivni biro Velenje, pro­ jektant Jože Grušovnik, dipl. ing. el. Na razpis del je najugodnejšo ponudbo na ključ v roke predložilo SGP Grosuplje, ki je pod vodstvom Janeza Brenčiča, gr. teh., objekt zgradilo v času od julija 1983 do marca 198'4. V objektu je nameščeno mostno dvigalo, nosil­ nosti 100 kN, ki ga je projektirala in izvedla Mo­ stovna Ljubljana. Projekt je izdelal Janez Oblak, dipl. ing. str. Po zgraditvi objekta je bila urejena tudi oko­ lica in zgrajena ploščad pred vhodom v laboratorij. Razporeditev prostorov je prikazana na sliki 3. V kleti je zaklonišče, katerega strop služi kot toga ploščad v glavni preizkuševalnici. Strop zaklonišča ima po celi površini odprtine 0 80 mm v razmaku 0,6 X 0,6 m, ki služijo za pritrjevanje preiskušancev in obremenjevalne opreme. V stranskih prostorih bodo nameščene delavnice in manjši laboratoriji. Dopustna obtežba toge ploščadi je 1000 kN na eno odprtino ali 300 kN/m2, v ostalih prostorih pa 10 kN/m2. V objekt bo postopno premeščena delavniška in laboratorijska oprema, ki je bila nabavljena že pred začetkom gradnje, pa je ni bilo mogoče na­ mestiti ali uporabljati v glavni stavbi. Sem sodi MAbSJKöNe /. TđđA nO K A b - f m cao ] r K IT L lC U Č Silka 3. Razporeditev prostorov v novem laboratoriju stiskalnica 5000 kN ter nekaj obdelovalnih strojev. V podjetju Kladivar Žiri nam izdelujejo hidrav­ lično obremenjevalno napravo kapacitete 4 X 500 + + 4 X 100 kN, ki bo izdelana in montirana v ok­ tobru 1984. Skupna vrednost investicije je 41 milj., od tega za objekt in zunanjo ureditev 32,5 milj., za opremo pa 8,5 milj. Vrednost investicije po investicijskem programu ni bila prekoračena. ISGS je prispevala 27 milj., lastnih sredstev VTOZD GG pa je bilo 14 milj. V prihodnosti bo potrebno v skladu z ma­ terialnimi in kadrovskimi možnostmi in zahtevami nabaviti še vrsto opreme, ki bo omogočila tudi po­ polno izkoriščenost stavbe. Nov laboratorij pa že sedaj omogoča kvalitet­ nejši študij, celovitejše raziskovalno delo ter omo­ goča še tesnejše sodelovanje VTOZD GG pri stro­ kovnih in razvojnih nalogah v gradbeništvu. Janez Duhovnik IZ NAŠIH KOLEKTIVOV Gipos v Aližiriji — pričetek glavnih del Gradnja 4000 stanovanj ni majhna in nezahtevna zadeva, zato je razumljivo, da se nanjo temeljita pri­ pravljajo. Od polaganja temeljneoa kamna ,so do danes pri­ spele v Oran oziroma Arzew štiri ladje, ki so pripe­ ljale prvi del opreme in mehanizacije za postavitev skupnih obratov ter delovanje na gradbišču. Postav­ ljena je že betonarna za proizvodnjo betonskih ele­ mentov, prav tako pa tudi Gradisova betonarna s štirimi silosi, ki bo oskrbovala vse sodelujoče organi­ zacije z betonom. Zelezokrivnica in skladišče za ma­ terial sta prav tako pod streho, kakor tudi mehanična delavnica. Delavsko naselje sestavljajo kontenerji Avtoradgone. V sestav naselja sodijo tudi zgradba ku­ hinje, ki je že zgrajena, nanjo pa bodo pripojili kon­ tejnersko jedilnico. Tako so dani že vsi pogoji za sprejem večjega števila delavcev. V obvezo GIPOSS sodi tudi nabava in postavi­ tev separacije, ki bo skrbela, da bodo redno dobivali agregat v potrebnih količinah in kvaltetah na gradbi­ šče. Separacijo je izdelal SCT. Le-ta je od gradbišča oddaljena približno 18 km in so na njej že zgradili betonske temelje, na katere bo montirana. Eden izmed večjih problemov na gradbišču je trenutno pomanjkanje vlode, ki je sicer za alžirske razmere zelo tipično. V dogovoru z investitorjem so se zato odločili, da bodo izkopali lastni vodnjak, ki bo lahko zagotavljal glavne količine vode za gradbi­ šče. Z zadnjo ladjo so prispeli tudi transformatorji, ki bodo zagotavljali skupnim obratom in posamičnim gradbiščem potrebno električno energijo. Pričetek veljavnosti pogodbe za gradnjo 4000 sta­ novanj je pričel teči 26. marca letos, kar pomeni, da morajo zaključiti vsa pripravljalna dela do 26. sep­ tembra, najkasneje 26. januarja 1986 (to je po preteku 22 mesecev), pa morajo pričeti s predajanjem prvih objektov oziroma stanovanj. Večnamenska dvorana predana v uporabo Stavbarjevi delavci so predali uporabnikom več­ namensko dvorano na Taboru v Mariboru. V objektu večnamenske dvorane je osrednja dvorana najpolemb- nejša, saj bodo lahko v njej igrali košarko, odbojko, rokomet, mali nogomet, tenis, pripravili bodo lahko talno telovadbo in organizirali zabavno glasbene in druge kulturne prireditve. Celotna površina dvorane je 1350 kvadratnih metrov, lahko se razdeli na manjše dvorane, skupaj pa ima objekt 7900 kvadratnih met­ rov. V zgornjem delu objekta bodo v prihodnosti ure­ dili še kegljišče, trim kabinet in dvorane za razne športe. Osrednja dvorana bo lahko sprejela kar okoli pet tisoč obiskovalcev. Prihodnje leto nova Iskrina šola v Kranju Razvojni program Iskre ter združenega dela v Kranju in okolici ter potrebe po izobraževanju pro­ izvodnih poklicev, so narekovale potrebo po gradnji no­ ve šole na lokaciji ob že zgrajenem študentskem in dijaškem domu na Zlatem polju v Kranju. To bo enonadstropna zgradba s skupno površino prek 8.000 m2. V njej bo 30 splošnih in strokovnih učilnic in 15 delavnic, ter spremljajoči prostori kot so šolska kuhinja, .knjižnica s čitalnico, prostori za in­ teresne dejavnosti, večji prostor za prireditve, zaklo­ nišče, kopimdca ter prostori za strokovne delavce. Te­ lovadnica ne bo zgrajena v tej isazi gradnje, nanjo bo treba počakati do naslednjega srednjeročnega obdobja. Objekt gradi SGP Gradbinec iz Kranja. Brežine in zapornice za HC Moste Delavci Gradbinčeve tozd GO Jesenice delajo tudi na ureditvi brežine za hidroelektrarno Moste ter iz­ delavo novih zapornic na izpustu. Za uspešno izvajanje načrta urejanja brežine HC Moste je bilo potrebno spreljati dovozno cesto do gradbene jame, ki je 45 m nižja od gladine jezera. V dolžini 100 m je enkratno odminirano desno pobočje v naklonu 30 stopinj. 1500 m» odminirane zemlje je uporabljeno za gradnjo zapornic. V vznožju brežine je izvedeno betoniranje pod­ pornega zidu višine 2— 3,5 m. Za samim opornim zi­ dom bo izdelan zaščitni nasip in varovalne ograje. Do varovalnega nasipa bo po odminiranem pobočju po­ loženo 2000 m2 enojne in 1600 m2 dvojne zaščitne mreže. Zapornice na temeljnem izpustu se izvede z izde­ lavo vertikalnega vodnjaka premaza 14 m, globine 12 m. Vodnjak bo izvajan v prstanih širine lm . Po izdelavi vodnjaka do dna temeljnega izpusta se v samem vodnjaku izvedejo betonska in sidrna dela po fazah, v katere se vključi izvajalec zapornic Metalna Maribor. Smisel izvedbe zapornic na temeljnem izpustu je prepoved praznjenja akumulacijskega jezera, ki vse­ buje fenole in olja iz železarne, ki so ob dosedanjih praznitvah jezera uničevali ribji zarod reke Save vse do Ljubljane in ogrožale podtalnico Sorškega polja. Nova stanovanja v Novi vasi Mariborski Stavbar je zgradil v novi soseski pod Pohorjem 451 stanovanj. Dela na ostalih nedokonča­ nih stanovanjih v Novi vasi I l-a so v polnem raz­ mahu. 137 stanovanj v objektu AB mora Stavbar do­ graditi do letošnjega decembra, zadnjih 135 stanovanj pa bi naj delavci stavbarjevega tozda Visoke gradnje dogradili v objektu M do aprila prihodnjega leta. Pionir gradi pivovarno SGP Pionir gradi za DO Pivovarna v ustanavlja­ nji sozda PPPK Krajina v Bihaču pivovarno, ki bo zvarila 250 tisoč hektolitrov piva na leto. Na gradbi­ šču pa dela več kot sto delavcev novomeškega grad­ benega sektorja ter njihovih kooperantov. Projekte so izdelali v projektnem zavodu Srbija-projekt iz Beo­ grada. Pionirjevi delavci pa so jih prilagodili svoji tehnologiji montažne gradnje po sistemu Togrel. Kom­ pleks pivovarne bo imel okoli 14 tisoč m2 koristnih površin, vrednost gradbenih del pa bo znašala okoli dve milijardi dinarjev od katerih bo 140 milijonov prispeval tudi Pionir, kot sovlagatelj. Pivo se bo va­ rilo po češki licenci. Gipossov Vestnik ■ OZD G!P GRADIS, LJUBLJANA ™ 7 7 ; *V Največja valilnica piščancev v Sloveniji Za investitorja Perutnino Ptuj so delavci Gradis — Gradnje Ptuj pred letom dni pričeli z gradnjo največje valilnice plemenskih piščancev v Sloveniji. Valilnica je sestavljena jz treh hal oziroma ladij. V prvi ladji se obdelujejo jajca, vrše se fungigacija na žensko din moško unijo. Druga ladja je predvidena za predvajanje izvaljenje moške in ženske unije. Tretja ladja je namenjena obdelavi piščancev, kjer se le-ti vakcinirajo in v posebni ambalaži odpremijo preko odvozne rampe. Celoten objekt je enoetažen. Ostrešje je iz lep­ ljenih lameliiranih lesenih nosilcev. Kritina je älu- profilirana pločevina v rjavi barvi. Skupna površina valilnice je 2880 kvadratnih metrov. Vgrajeno je bilo 2.300 kubikov betona in 155 ton armature. Vrednost vseh del znaša 124 milijonov dinarjev. Gradis v Karlovcu Marca lansko leto je bila podpisana pogodba med Metalno in Gradisom o sodelovanju pri gradnji jugo- turbdnine tovarne velikih turbin v Karlovcu. Metalna je prevzela inženiring za vsa dela in oddala Gradisu tozd Kovinski obrati Maribor in Ljubljana vsa krov- ska, kleparska, ključavničarska in steklarska dela. Vrednost gradisovih del je 125 milijonov dinarjev, vrednost celotne investicije pa je 45 milijard dinar­ jev. Tovarna velikih turbin je dokaj impozanten objekt saj gre za dvoladijsko halo iz jeklene konstrukcije. Dolžina objekta je 167,8 metra, širina pa 35,6 metra. Prva ladja je visoka 35,6 metra, druga pa 26,5 metra. Montažna jeklena konstrukcija že stoji in delavci že zapirajo fasado s sendviči »Jedinstvo« Krapina. Dela izvajajo na specialnih odrih, eden izmed le-teh pa je oder, ki je montiran na konstrukcijo žerjava s katere­ ga se bo montirala obloga fasade. Zaradi dela na višini 35 metrov posveča se izred­ na skrb in pozornost vsem varstvenim predpisom. Za tovarno velikih turbin bo Metalna Maribor do­ bavila tri žerjave, od katerih bo največji lahko dvigal do 300 ton, gradbena dela opravlja Gradbeni kom­ binat Medžimurje Čakovec. Instalater Rijeka bo mon­ tiral vse instalacije Novoplesk Ljubljana pa bo izvr­ šil končno antikorozijsko zaščito objekta. Najzahtevnejši objekt r.a avtocesti Naklo— Ljubljana Ob letošnjem prazniku Dneva republike bomo v Sloveniji bogatejši za 26 kilometrov nove, sodobne avtoceste, ki bo po novi trasi povezovala Naklo z Ljubljano. Gradis gradi na trasi avto ceste dva naj­ zahtevnejša objekta — most čez Kokro pri Kranju in galerijo, oziroma pokriti vkop v Šentvidu pri Ljub­ ljani. Na mostu čez Kokro so pred poldrugim mesecem montirali najdaljše prednapete nosilce v Jugoslaviji, dolge 50 metrov. Tudi dela na galeriji potekajo sklad­ no s sprejetim terminskim planom. Večji del galerije je že pokrit tako, da je pred kratkim bila premeščena tudi železniška proga Jese­ nice— Ljubljana. Galerija je vkopana 13 metrov pod nivo terena in pokrita z nosilci kateri bodo zasuti, ta­ ko da sama galerija izgleda kot tunel, ki je sestavljen iz dveh z vmesno steno ločenih dvopasovnic ter dveh uvozno izvoznih ramp. Skupna dolžina galerije znaša 260 metrov in širina 38 metrov. Nov samski dom za Gradisove delavce Gradis je na Fužinah za svoje potrebe zgradil nov samski dom s 315 ležišč. Neto uporabna površina do­ ma je 3.071 kvadratnih metrov. Vsaka stanovanjska enota ima površino nekaj manj kot 25 kvadratnih metrov. Na sobo odpade 16,5 kvadratnega metra, os­ tala površina pa je namenjena kopalnici s straniščem ter manjši kuhinjski niši, v kateri bo tudi oprema s štedilnikom. V pritličju bo delilnica hrane s samopostrežnim pultom, kolesarnica, pisarna za upravnika doma, vra­ tarnica, medkrajevna telefonska govorilnica in sta­ novanje za upravnika doma. Dom je deljen na levi in desni trakt, med kateri­ mi je TV soba in nekoliko manjši klubski prostor, predviden za igranje šaha, so pa možne tudi druge aktivnosti, ki ne zahtevajo veliko prostora. V kletnih prostorih sta dve shrambi za spravilo obutve lin delovne obleke, vsaka velikosti 50 kvadrat­ nih metrov, tri sušilnice za perilo s po 24 kvadratnimi metri površine, pralnica, dve shrambi, delavnica za manjša popravila in zaklonišče za 150 do največ 200 oseb, ter trim kabinet, soba za igranje namizne­ ga tenisa in strelišče, primerno za streljanje z zračnim orožjem. Gradisov Vestnik V bosanskih rudnikih Delavci Primorja Ajdovščina nadaljujejo z odkri­ vanjem dnevnih kopov rudnikov v BIH. Za rudnik lignita Stanari potekajo dela na dveh površinskih kopih in sicer Raškovac in Ostružnja. Pri Lukavcu delajo na dnevnih kopih rudnika Lukavačka Rijeka PK Huskiči in PK Šički Brod, blzu Tuzle pa na dnevnem kopu Brnare. Za zaščito bodočega površinskega kopa Škulje iz­ vajajo obsežna gradbena dela, od katerih jih je pre­ cejšen del končan. Potrebno je prestaviti in regulirati del struge reke Spreče in izdelati spodnji ustroj želež- niške proge. Za rudnik boksita Vlasenica pa odkrivajo jalovi­ no nad ležišči boksita. Obstajajo realne možnosti za nadaljevanje del, saj je investitor za te namene v le­ tošnjem letu predvidel 600 milijonov dinarjev. Ze sama vsota nam pove, da bodo dela obsežna. Ugotavljanje zaloge premoga, primernega za po­ vršinsko pridobivanje, so v BIH velike, saj znašajo preko 2 milijardi ton. Glasilo Primorje j SGP GROSUPLJE, GROSUPLJE j Stanovanjsko-poslovne stavbe v Sarajevu Graditelj Kamnik in SGP Grosuplje sta v Sara­ jevu odprla novo gradbišče. Gradila bosta dva sta­ novanj sko-poslovna objekta C -l in C-2. Od tega gra­ di SGP Graditelj objekt C -l v celoti ter eno lamelo objekta C-2 ali skupaj 68 stanovanj in 4967 m2 po­ slovnih površin. SGP Grosuplje pa štiri lamele objekta C-2, ki imajo skupaj 168 stanovanj z 10.102 m2 stanovanjske površine, 867 poslovnih površin in 4 zaklonišča. Tehnologija gradnje je liti beton z velikostenski- mi in tunelskimi opaži. Oba objekta pa naj bi bila končana avgusta 1985. Dela na prvem objektu v SS 5/8 končana Stanovanjski objekt C -l v BS 5/2 ob Titovi cesti v Ljubljani so pričeli graditi 3. 12. 1982. Temelji ob­ jekta iso pasovni, konstrukcija zidov pa so armirano­ betonske nosilne stene in plošče. Predelne stene v objektu so iz porodita. Ostrešje je iz smrekovega lesa, kritina pa je poainkania pločevina bele barve. V objektu C -l, ki je terasasti blok s 5 etažami, je 35 stanovanjskih enot. V večini so večja stanovanja, zgrajena v dveh etažah z 80 do 120 m2. Vsako stano­ vanje ima stopnice, ki povezujejo obe etaži, priklju­ ček plina, tople din mrzle vode ter ogrevanja. Vse in­ stalacije so izvedene tako, da je možno vgraditi štev- ce za vodo in ogrevanje po stanovanjskih enotah. Vse stene v stanovanjh so ometane z granolom in pobelje­ ne. Tla v stanovanjih so iz parketa v dnevni sobi, spalnici in jedilnem kotu, iz vinfleksa v utiilitiju, predprostoru in kuhnji, iz keramike pa v kopalnici in WC. Vsako od stanovanj ima še teraso in balkon. Razvod vodovodnih instalacij je klasičen, ogrevanje je enocevni sistem, prezračevanje pa je izvedeno s centralnim ventilatorjem na strehi. Objekt ima dve stopnišči, od katerih je eno po­ žarno. V suterenski etaži je poleg stanovanj še kole­ sarnica, prostor za vozičke, shrambe in štiriindvajset parkirnih prostorov. VVO Gmajna, Črnuče Funkcionalna osnova vrtca je podobna tipu vrtca, ki je že zgrajen v BS 3 v Stepanjskem naselju in v Fužinah, z nekaterimi spremembami, ki so nastale z novim programom in nai podlagi izkušenj, pridoblje­ nih pri že zgrajen-ih objektih. Vrtec je zasnovan v dveh nizih, ki sta med seboj povezana z nizom gos­ podarskih prostorov. Objekt je pritličen. Ker je zem­ ljišče močvirnato so ga postavili na 2,5 m debelo tamponsko blazino. Sama nosilna konstrukcija je iz­ vedena klasično, v armiranobetonski izvedbi s pasov­ nimi temelji, stenami, prekladami, ploščami. Ostrešje je leseno, pokrito z valovitim salontom. Fasada je narejena v »demi« izvedbi. Poleg objekta so ločeno zoradili zaklonišče za 100 oseb. Mladinska knjiga dobi dodatne prostore Z izgradnjo proizvodne hale s paletnim skladiščem za investitorja Mladinsko knjigo, tozd Tiskarna so pri­ čeli aprila letos. Predračunska vrednost objekta »C« je 235.614,264 din. Pogodbeni rok za dzgranjo kompletnega objekta s pripadajočo zunanjo ureditvijo je 12 mese­ cev. Tlorisni gabarit objekta je 72,00 X 72,00 m, ver­ tikalno pa sega od kote tlaka kleti — 7,00 do 17,16 (vrh strojnic dvigala). Objekt obsega paletno skladišče, ki je v drugi kleti v izmeri blizu 2700 m2 pretočni protipožarni bazen, kapacitete 820 m3, polnilnico vi­ ličarjev ter tiskarsko strojnico v I. nadstropju v iz­ meri 5100 m2. Telelji novega objekta bodo deloma pasovni, de­ loma točkovni, izvedeni v litem armiranem betnu. Obodne stene bodo masivne armiranobetonske, prav tako tudi vsi stebri prek katerih potekajo armirano­ betonski nosilci in plošča, debeline 25 cm. Prav tako je tudi zasnovana tudi zgornja etaža, v kateri bo tis­ karska strojnica. Streha novega objekta je ravna, iz­ vedena kot nepohodna. Zavod za varstvo in delovno usposabljanje otrok in mladostnikov v Dragi pri Igu Do danes je na lokaciji v neposredni bližini, kjer je prej stala stara Opekama zraslo 11 novih objektov. V prvi fazi so zgradili 3 stan vanjske objekte za lažje in težje prizadete otroke ter pomožne objekte za de­ lovno usposabljanje, pralnico z garažami, kuhinjo, kotlarno, deponijo in zaklonišče. V 2. fazo izgradnje zavoda pa spdata še dva sta­ novanjska objekta za lažje in težje prizadete ter dom za intenzivno nego in usposabljanje. Objekt 2. faze so že končani, izvajajo pa še montažo opreme in sprem­ ljajoča instalacijska dela. Z objekti 1. in 2. faze bo zavod pridobil 7000 m2 koristne površine in bo lahko sprejel 200 otrok. Skupna vrednost gradbenih, obrtniških in insta­ lacijskih del, katerih investitor je Skupnost socialnega skrbstva SRS, bo okoli 310 milijonov dinarjev. SGP Grosuplje GIP INGRAD, CELJE 25-letnica Ingrada Celje Jubilejno proslavo 25-letnice Ingrada Celje so pričeli v avli poslovne stavbe z otvoritvijo spominske­ ga obeležja prvemu častnemu članu kolektiva Ingrad, Francu Leskovšku-Luki. Po zamisli akademskega ki­ parja Vasilija Cetkoviča-Vaška, ki je oblikoval spo­ minsko steino, je narodni heroj in junak socialistične­ ga dela predstavljen kot arhitekt revolucije in izgrad­ nje nove stvarnosti. Tovariš Luka je bil pobudnik in organizator združitve celjskega gradbeništva pred 25 leti, zato je tudi že pred petimi leti bil imenovan za častnega člana kolektiva Ingrad. Nato je bila svečana seja Delavskega sveta GIP Ingrad v celjskem Narodnem domu. Slavnostni govor­ nik je bil Edi Stepišnik, predsednik skupščine občine Celje. Na svečani seji sta predsednik delavskega sveta Ivan Rebernjak in glavni direktor Janko Golob pode­ lila priznanje za uspešno delo našim delavcem in priz­ nanja našim poslovnim partnerjem za dolgoletno in uspešno sodelovanje. V soboto pa je bila osrednja proslava na Go- milskem, kjer so proizvodni prostori temeljne orga­ nizacije Lesni obrati. To je bil mogočen zbor delavcev Ingrada in številnih gostov. Slavnostni govornik je bil Jože Knez, podpredsednik Republiške konference SZDL Slovenije. Po slavnosti je sledilo družabno sre­ čanje. Glasilo Ingrad GRADBENI VESTNIK št. 7 mladinska knjiga Knjigarna Titova 3, Ljubljana, tel. 061/211-895 NAROČILNICA: Podpisani: ............................................................................................. Natančen naslov:.................................................................................. ali delovna organizacija, ustanova:................................................... Naslov: .................................................................................................. Nepreklicno naročam naslednje knjige iz priloženega seznama: (žig) Plačal jih bom— po povzetju — z overjeno naročilnico (del. org., ustanove) Datum: Podpis: Seznam knjig iz gradbeništva 1. Vukičivić: Englesko srpskohrvatski građevin­ ski rečnik-Niskogradnja 1500.— 2. Vukičević: Englesko srpskohrvatski građevin­ ski rečnik-Visokogradnja 1700.— 3. Več avtorjev: Građevinski priručnik-Tehni- čar 1 1500.— 4'. Več avtorjev: Građevinski priručnik- Tehni­ čar 2 4200 — 5. Građevinski priručnik-Tehničar 3 4200.— 6. Građevinski priručnik-Tehničar 4 1200.— 7. Građevinski priručnik-Tehničar 5 1300.— 8. Vagner, Erlhofx: Praktična građevinska sta­ tika 1/3 2150.— 9. Radonić: Vodovod i kanalizacija u zgradama 1800.— 10. Furundžić: Osnovi tehnologije betona 550.— 11. Čubra: Planiranje i programiranje u građe­ vinarstvu 400.— 12. Sinđić: Osnove planiranja u građevinarstvu 435.— 13. Pavlovič: Modulacija arhitektonskog pnojek- tovanja- Prefabrikacija stanogradnje 750.— 14. Selendić: Vertikalni kosi i horizontalni trans­ port 1800.— 15. Normativi i standardi rada u građevinarstvu- Visokogradnja 1/3 3900.— 16. Normativi i standardi rada u građevinarstvu- Visokogradnja 4 1200.— 17. Normativi i standardi rada u građevinarstvu- Visokogradnja 5 2400.— 18. Normativi i standardi rada u građevinarstvu- Niskogradnja 6 2400.— 19. Normativi i standardi rada u građevinarstvu- Niiskogradnja 7 3700.— 20. Zbirka propisa regulative u građevinarstvu 1400.— 21. Đurić: Statistika konstrukcija 1000.— 22. Jevtič: Prednaprednuti beton 550.— 23. Neville: Svojstva betona 400.— 24. Rühle: Prostorne krovne konstrukcije 1/2 800.-^ 25. Umanjski: Konstrukterski priručnik 800.— 26. Franz: Teorija armiranobetonskih konstrukcija 600.— 27. Zefroa: Projektiranje i građenja kolovoznih konstrukcija 1/2 400.— 28. Lorene: Projektiranje i trasiranje puteva i au- toputeva 800.— 29. Anđus: Projektiranje puteva 1500.— 30. Kojič, Simonovič: Poljoprivredne zgrade i kompleksi 500.— 31. Radonić: Grejanje 1 vetrenje 300.— 32. Romić: Teorija proračuna armiranobetonskih dijafragmi 300.— 33. Romić: Prednaprednuti beton u teoriji i praksi 240.— 34. Romić: Teorije granične nosivosti armiranog betona 450.— 35. Milosavljevič: Osnovi čeličnih konstrukcija 1200.— 36. Zarić: čelične konstrukcije 900.— 37. Brčić: Dinamika konstrukcija 900.— 38. Đurić: Teorija okvirnih konstrukcija 350.— 39. Trbojević: Organizacija građevinskih radova 300,— 40. Trbojević: Građevinske mašine 430.— 41. Stafanović: Građevinske mašine 470.— 42. Zarić: Metalne konstrukcije u visokogradnji 900.— 43. Ačić: Teorija armiranobetonskih i predhodno napregnutih konstrukcija 1500.— 44. Cvetanović: Osnovi puteva 500.— 45. Gojkovič: Drvene konstrukcije 850.— 46. Đureć, Nikolič: Statika konstrukcija 840.— 47. Romić: Ljuskaste konstrukcije 372.— 48. Romić: Betonske konstrukcije 525.— 49. Stevanovič: Fundiranje 1 450.— 50. Građevinski: Materijali, Tufegdžić 1101.— 51. Vukotić: Ispitivanje konstrukcija 580.— 52. Građevinska regulativa 83 1/2 1450.— 53. Jelaković: Zvuk, arhitektonska akustika 300.— 54. Tonković: Masivni mostovi 1/2 650.— 55. Tonković: Mostovi u izvanrednim okolnostima 700.— 56. Tonković: Promet u više razina 600.— 57. Nonveiller: Mehanika tla i temeljne građevina 800.— 58. Nonveiller: Nasute brane 650.— 59. Brauner: Geometrija u graditeljstvu 350.— 60. Svetlobnotehnični priročnik 1/2 1600.— 61. Engleski-njemački-francuski-ruski-hrvatski rječnik — klimatizacijska i rashladna tehnika 2800,— INFORMACIJE Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I LETO XXV - 5 JULIJ 1984 Dovodni kanal HE Zlatoličje — meritve specifične električne upornosti vode Na dovodnem kanalu HE Zlatoličje so primeri poškodb obloge kanala, skozi katere uhaja kanal­ ska voda. Iztekanje vode je lahko opazno, npr. v obliki slabših ali močnejših izvirov na vznožju na­ sipa dovodnega kanala ali na manjši oddaljenosti od nasipa. V nekaterih primerih pa kanalska voda izteka direktno skozi nasip dovodnega kanala v podlago terena, kjer napaja podtalnico Dravskega polja; tedaj na dovodnem kanalu in v bližnji okoli­ ci ni opaziti nobenih sprememb. Zaradi iztekanja kanalske vode lahko pride do izpiranja nasipnega materiala in rušenja nasipa dovodnega kanala, kar je lahko zelo nevarno. Pravočasno odkrivanje in saniranje poškodovanih mest je zato zelo pomem­ bno. Pri reševanju navedenega problema bi bilo v veliko pomoč, če bi lahko hitro in na preprost na­ čin razločevali dravsko vodo iz dovodnega kanala od podtalnice Dravskega polja ali od katere druge vode in če bi lahko razlikovali čisto podtalnico od podtalnice, pomešane s kanalsko vodo. Vzdolž do­ vodnega kanala so namreč izdelane številne opazo­ valne vrtine, ki segajo v podtalnico Dravskega pol­ ja. S preiskavo vzorcev vode iz vrtin bi lahko do­ ločili območja, kjer kanalska voda neopazno izteka v podtalnico. Pri iskanju rešitev navedenega primera — razlikovanje vod različnega izvora — smo se od­ ločili za metodo specifične električne upornosti vo­ de. Po tej metodi merimo specifično električno ZRK O VC I L E G E N D A : ▲ - p od ta ln ica 9 > 22 JI m • — p od ta ln ica 27 Razreda 1 in 2 (g : 8—18 D m) predstavljata nad­ povprečno mineralizirano podtalnico. Upornosti razreda 1 (g : < 13 Q m) so značilne že za mineralne vode. Kaj je vzrok takšni povečani mineralizaciji, nismo ugotavljali. Lahko je tudi onesnaževanje podtalnice, kar pa bi bilo treba dokazati z ustrez­ nimi kemičnimi analizami. Razred 3 (V> : 18—22 Ü m) predstavlja prevladu­ joče vrednosti specifične električne upornosti pod­ talnice Dravskega polja. Razred 4 (g : 22—27 Ü m) predstavlja potalnico, kateri je primešano od 0—50 fl/o dravske (kanalske) vode. Razred 5 (g : > 27 Q m) pa že predstavlja direk­ tne iztoke dravske vode iz dovodnega kanala oz. zelo bogate mešanice kanalske vode s podtalnico (50—100°/o kanalske vode). Lahko zaključimo, da je uporaba metode spe­ cifične električne upornosti vode dala pri reševanju problematike dovodnega kanala HE Zlatoličje zelo dobre rezultate. Dravska voda iz dovodnega kanala se po svoji specifčni električri upornosti bistve­ no razlikuje od podtalnice Dravskega polja. Obe vodi je možno nedvoumno razlikovati. Prav tako je možno ugotoviti, ali gre za čisto podtalnico ali pa je podtalnici primešana tudi dravska voda iz dovodnega kanala. Same meritve specifične elek­ trične upornosti vode so preproste in tudi hitro iz­ vedljive. Zato priporočamo navedeno metodo pri opazovanju hidrotehničnih objektov in pri reševa­ nju podobnih primerov. Anton Dular, dipl. inž. geol. Seznam skript in učbenikov VTO gradbeništvo in geodezija v Ljubljani AVTOR NASLOV LETNICA CENA 1. CERAR S. Osnove gradbene mehanike: statika 1981 760,— 2. CUCEK I. Fotogrametrija 1974 50,— 3. FAJFAR P. Dinamika gradbenih konstrukcij 1984 2500,— 4. FAJFAR P. Osnove dinamike 1980 150,— 5. KILAR B. Sferna trigonometrija z uporabo v geodeziji 1983 1000,— 6. KILAR B. Približna določitev astronom, geografskih in azimuta koordinat 1978 80,— 7. OZVALD B. Tehnično risanje 1977 60,— 8. PAJK M. Kalkulacije gradbenih del 1982 400,— 9. PAJK M. Gradbeno poslovanje 1982 200,^- 10. POGAČNIK A. Urbanistično planiranje 1984 1900,— 11. POGAČNIK A. Urbanizem Slovenije 1983 570,— 12. PREGL M. Osnove matričnega računa 1977 20,— 13. PRELOG E. Statika gradbenih konstrukcij I 1978 180,— 14. PRELOG E. Statika gradbenih konstrukcij II '1979 275,— 15. PRELOG E. Računanje gradbenih konstrukcij I 1979 200,— 16. PRELOG E. Računanje gradbenih konstrukcij II 1980 300,— 17. PŠENIČNIK M. Hidravlika 1979 200,— 18. RAJAR R. Hidravlika nestalnega toka 1980 300,— 19. VODOPIVEC F. Razdalj emeri in trilateracija 1982 280,— 20. VRIŠER I. Urbana geografij a 1984 1100,— 21. ŠUKLJE L. Mehanika tal 1984 1200,— Gornja skripta in učbenike prodaja Knjižnica VTO gradbeništvo in geodezija, Ljubljana, Jamova 2. PiDNira NOVO MESTO SGP PIONIR • NOVO MESTO POSTER ZA PRIDOBIVANJE KADROV V GRADBENIŠTVU , as ; - . :: iS - l- š 'W^ : mk 'oj J ■ B m l i j. J» J Bp ■ M ™ fORJ I A JŽLa JI 1 V 1*