Ugašajoče sanje
Vili Stegu
UMIRANJE
Padajo cvetovi s steklenih oči, umira morje v dlaneh, ugašajo glasovi boleče pesmi.
432
Ugašajoče sanje
Razpada luč teme
v sinjih prsih koščatega moškega,
devica poje strastno pesem noči.
Drevesa gorijo v vijoličnem ognju. Kamniti prag naznanja praznično jutro.
SVETIŠČE     na ugašajočem ognjišču PADLIH     njihovih razklanih prsi
gradimo
giganti
nove dobe
ledene stolpe
v dokaz genialnosti
na grmadi njihovih
prsi
oči
ustnic
ki so z grozo prepletene
v krvav pečat
na njihove pozabljene oltarje kot zlovešči skovirji montiramo zarjo večne smrti
SAMOTA     molčati
samo molčati v februarsko sonce v goloto gmajne v grenkobo brinja v nedolžnost jutra
poslušati samo poslušati srce molka
takt samote umiranje misli gledati
433
434
Vili Stegu
samo gledati orumenelo knjigo pesmi obraze za steklenim zidom hladen ogenj v srcu prijatelja
SMRT     takrat so cvetele lilije PROSTITUTKE
hotel se je oblekel v rumeno sovraštvo na balkonu je njene uvele prsi izpostavil v zasmeh
samo to je ostalo od nje
in droben kaktus
poraščen z njenim sovraštvom
do moških
HREPENENJE     breg se od brega odmika
med obema visijo moje poti
kot stara obledela slika
se mi zlobno režijo votle oči
peruti sem orlu ukradel da bi v čistino zajadral
pa sem padel in sem padel in se v škrlatnem žrelu ubil
MOJA     Moja pot je samotna, POT    z robidovjem zarastla.
Nihče ne doume, da po ukazu krvi po njej se vračam pokoja iskat vse dni med praprot in brinje.
Ugašajoče sanje
Tam, na kraju poti sam mesecu nazdravljam z golimi dlanmi.
OBUP     popotnik
onemogel podpira podrt kažipot
poti se potapljajo v pesek
po obzorju črn sprevod nosi ognjeno zarjo k pokopu
ZDOMSKA     Kamenje je pelin postalo BALADA     za tvoje utrujene noge -
a duše ne ozdravi v tej gluhi noči!
Drevesa razprostrla temne so peruti
nad deželo mrtvih voda -
kdo bi te klical, v tej gluhi noči!
Kakor zla senca izza gora spomin se sklanja v votle sence. A duša boli, boli, v tej gluhi noči!
Vračaš se od spoznanja bolan,
na dvoje preklan stojiš kraj domače steze.
Brez milosti te krivda teži, v tej gluhi noči!
Samo nemirna misel še naprej roma,
a veš, da do doma - kot nekdaj - več ne dospe!
Zate zasute so vse poti v tej gluhi noči!