143. številka. Ljubljana, v petek 26. junija. XXIV. leto, 1891. Ithaja vsak dan »veier, izim&i nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., sa četrt jleta 4 gld., za jeden mcsec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubijano brez pofiiljanja ua dom za veo leto 13 gld., za Ćetrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden masec 1 gld. 10 kr. Za poSiljanje na dom radina se po 10'kr. na mesec. po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dezele toliko već, kolikor poStnina znaS*. Za« oznanila plaCuje se od Cetiristopne pctit-vrste po (> kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvnkrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih nlicaU St. V2. Upravni St vu nnj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osnanila, t. j. vse administrativne stvari. Grofa Taaffea sreča. Končana je generalna debata o državnem proračunu, v kateri se je letos govorilo iEredno veliko o splošnem političnem položaji, ker ni bilo moguće izraziti posamičnim strankam svojega stališča v adresni debati, katera je odpadla popolnoma. Čuli Bino torej dolgo vrsto govorov v generalat debati o budgetu, ki Dam je prineala inarsikatero presene-čeoje ia razjasuila notranji položaj vsaj uekoliko. Pokazala se je kakor fata morgaua v megleni po-dobi slika mogoče većine bodočnosti. Izjava grofa Taaffea, o kateri se je pisalo in govorilo toliko, tolmačila Be je na raznovrstue načine, a vsi glasovi bili so jedini tnanj ali več v tem, da se snuje nekaj novega, da se bode bržkone spre-menil položaj in z njim tuđi smer notranje politike. Izdala se je bila že v preatoloem govoru parola o zmernib strankah in o detovanji na gospodarskom in socijalnem polji ter da bi naj začasuo počivali Vfli prepiri o narodnih in verskih uprašanjih. Izrekli smo bili že večkrat, da takemu pro gramu je pač lahko pritrditi strankam, katere imajo osigurano svojo narodno eksistenco, katerim Be ni treba boriti za vsako mrvico narodnih pravio, kakor je to Žalibog pri nas Slovencih. Nam je pafc nemogoče biti „zmernim* v tem zmislu, da bi tuđi le za nekaj časa nehali trkati in povzdigovati svoj glas, kajti premalo smo še dosegli , ako pri-merjiuno svoje razmere z razmerami srečnejih narodov, da bi bilo nemogoče tuđi le za kratko dobo našim poslaucem podpisati program premirja, v katerem naj bi vue tiho bilo o narodnih naših zabtevah. Dokler nesmo dosegli vsaj v glavnih potezah svojih pravic iu narodu omogočili, da napreduje in se razvija na jedino pravih naravnih pod lagali, tako dolgo ni nam misliti na nobeno pretnirje. Vsaka taka stagnacija bila bi smrtonosna za naš mrod, potisnila bi nas v narodno apatijo, ki bi nam postala pogubna. Mi ne maramo in no smemo mirovati, kakor smo sicor gotovo tako zinerui, da zmer-nejih iu ponižnejih ljudij ni treba iskati. V specijalni debati izrekli so sieer /. drugimi postanci konservativnega kluba tuđi oni?i slovenski poslanci svoje zatipanje grofu Taafleu, ko so mu dovolili dispozicijski fond. Res je sicer, da je mini* aterski predueduik sam izrazil se večkrat, da ne ctematra dopgjitve omenjenega fonda kot uprašanje zafcpaat**"« vender se ne more trditi, da bi katera stranka dovolila ta fond vladi, kateri ne zaupa, ali kateri je ćelo nasprotna, kakor je bila nemško-liberalna manjšina skoro celiftf'dvanuist let. Zlaj se je stvar predrugačila. Z veliko večino bil je v specijalni debati grofu Taafl'u dovoljen dispozicijaki fond. Skoro vse Btranke izrekle so s tem, da zaupajo vsaj še zdaj miniBterakega pred-sednika politiki. Grof TaafFe dospel je, rekli bi skoraj, vsaj za trenotek na vrhunec svoje sreče kot državnik, ki se ve vzdržati v vsakem položaji. Dosege! je v drugič nekako jedinost mej strankami, nekako soglasje, katerega bi ne bilo pričakovati pri elementih, ki so še nedavno si bili v tolikem na-sprotji. Da so vse stranke v generalni debati dovolile budget in da je tuđi v specijelni debati velika ve-čina glasovala za dispozicijski fond, to pa niknkor ne more biti merodajoo za bodočo razvrstitev strank. Đudget dovolil se je zdaj državi, tehtnega uzroka ZB8t(ti>nikl Se uenu iiueli, vi a bi £c \ tein »lutnji radikalno postopuli naeproti vladi, ki vender nastavlja nova načela in išče novih zaveznikov baš v onem taboru, v katerem dozdaj ni našla druzega nego nasprotstvo in najhuje napade. In vender se ne moro trditi, da bi bil grof Tantfe v dvanajstih letih takozvane „TaarPove dobe", kakor eo jo nazivali ue ruski Hberalci, delal krivico Netncem. Ooi bo britko občutili le to, da neso mogli imeti več v rokah izključnega gospodstva, da neso mogli več igrati vcnlilne uloge, kakor so jo igrali tako dulgo. Ko je grof Taaftđ po izreku presvet I ega vladarja „Mir hočera mej narodi" pričel svojo doba spravo, stopili so noniški liberalci v opozicijo in ostali dolgo vratu let nasprotniki vlade. Vlada trudila se je pridobiti si Slovane a tem, da se je vsaj nekoliko začenjalo ozirati nu njih opravićene težnje in želje, ali vsaka trohiea ravnopravnosti, katero je pridobil kak slovanski narod, razburila je še bolj nemško-Hberalno opoz:cijo, ki je v tem videla zatiranje Nemštva. Da ni imela nikdar pravice govoriti v imenu vsega nemškega naroda, kaže najbolje to, da je vbo dobu velik del DemSkih konservativcev bil složen s slovanskimi za-stopniki in ž njimi postopal solidarno. Nemškim li-beralcem bilo je le za monopol svojega naroda v vladi, ker tega neso mogli imeti, nasprotovali bo vladi, ki je hotela biti pravična vsem narodom. Ko je potem prišla nesretna »prava na Će-škem, proti kateri je narod Češki se vzdignil so-glasno, in je vsled novih državnozborskih volitev prišla skoro izključno radikalna mladoćeška stranka v državni zbor, spremenil se je položaj v toliko, da je nem^ko • liberalna stranka porabila ugodno priliko in se začela približevati grofa Taatfeu. Se je li ona bol) približala grofu Taaffeu, ali pa oa njej, o tem poučila naB bode bližnja bodočnost. Za zdaj je brez dvoma, da je grof Taatf'e na vrhuncu svoje sreče, da je dosegel uspeh in pri-vabil nemSko-Iiberaluo opozicijo v svoje obližje, da mu ni več principijelno nasprotna. Kako se bode pa nadalje razvijalo to približevanje, v koliko se bodeta tesneje oklenila drug druzega Btara nasprot-nika in kaj poreko k temu druge nekdaj vladne Htrnuk«, ta vso so btvari, ki so še zagrnene z nekim tajuostnim zagrinjalom. Nekateri nemški listi svare sicer Še zdaj nem-3ke liberalce, naj bodo previdui in oprezni grofu TaatTeu nasproti, da jih danes ali jutri ne zadene osoda StaroČehov, ako bi preveć zagazili v politika oportunstva. Posebno povdarjajo to organi nemških nacijonalcev, ki bi gotovo sebi v korist izrabili na-pake, katere bi uteguili storiti voditelji uemško-libeialne ntranke, ki ju zdaj tako na mah postala zmerna in naShi tako milost v očeb države. Slovenakitn našim poslancem pa bude važna naloga, da pazuim. okom gledaju na daljni razvoj Dovega političnoga položaja, da se ne bodo dali premotiti ter vedno imeli pred očmi le bla^or alovenskega naroda, ki jih je počastil s svojim za-upanjein. Naj se Btv<;ri razvijejo kakor koli hoče-jo, Blovenski poslanci se ne bodo smeli stratiti, da sto-pijo v odlocno opozicijo, 6e bodo to zahtevale oko- LISTEK. Kažnjena trdosrcnost. (Hiiuioroakn, provel —o—.) Jako bogati kupee OdeSki šetal se je s svojo soprogo po glavni cesti, po kateri je stopal mlad dragonski častnik brzih korakov iz svojega stanovanja v vojafinico. Ravno ko je prišul mimo omenjeno gospe, uzri je ua oknu uaHprotne hiše mlado dekle, katera ga je pozdravila. Častnik poglodal jo je nežno in vojaški pozdravil ... V svoji radosti ni videl pred seboj nestvora, kateri moda imenuje „Šlep" . . . njegova oštroga zamota bo v nestvor iu prsk! preluk-njana je bila svilena obloka na „šlepu". WS tok nit prosim odpuščauja, milostiva!" vikne častnik. „Neutolažljiv sem nad storjeno škodo . . . morda se pa da vender še popraviti . . ." „Ni mogoče," upije gospa, BBSlep« je strgan, obleka uničena." „Vi morate Škodo poravnati/ dostavi soprog. BSaj poplaćam," pravi poročnik, „tu je moja adresa lu Vzarae svojo listoico in da avojo vizitnico, pa kupee odkloni list iu pravi jezno: fllvar precej plutajte . . . preje Vas no spustimo." „Prosim Vas, alužba me kliče. Će pridem pre-pozno, caka me trda kazen . . . Koliko znaša pravo za pravo škoda ?* „Obleka je nova,u pravi gospa resno, „prvi-krat jo nosim iu zatorej zahtevam čisto polno svoto: Dve sto rubljev." „Uvesto rubljev!" vikne presenečeuo mladi vojak. „Moja letna plača znaša kotnaj toliko." Kopica radovednežev poslušala je že njih razgovor. „Potem zahtevam, da idete z nama k sodniku," pravi gospa. „Itavuo sedaj je seja/ pravi soprog. „Vi me pripraviti) s svojo zahtevo v največo zadrego," prosi nesrečni dragonec Nekaj časa s» še dogovarja, ali parček je neutolažljiv iu neizpro-Ben in preti z zaporom. Policist se jo tuđi že pri-bližal. Lajtenantu oBtanu zadnja pot k policiji. Sodnik ravno ni imei uikacega opravka. Stvar so mu hitro razjasniti in odločil je kratko in jasno : „Lajtenant ali plača alt mora v zapor." „Takoj plaćati mi je nemogoče," pravi lajte-nant. „Ali ni tuđi cena previsoka V" BVaak ceni po svoji volji svojo lastuino," pravi sodnik. .Sicer bi tuđi Bani svetoval tožite-Ijema, naj delata človeško in ne pogube čustnika." Tem beseiiani je živahno pritrjevalo zbrauo občinstvo. Kupee pomenkuje se nekaj časa z ženo. On je bil pripravljen k temu, a ona nikakor ni hotelu jn odlučnu otlinigovale z glavić.). „Pravica naj odluči dalje!" zaupije odločno gospa. „Sodnik, proaim, nnj so moja zadeva na-daljuje." „Samo trenotek !a oglasi se globok bas in po-nestnik ogromnega baBa, starce s sivo glavo v generalski opravi, \rsto križeev na prsih, prikaže Be pred sodskim stolom. „Gospod poročnik, ali vsprejmete dve Bto rubljev od mene kot posojilo? . . . Saj mi je tukoj lahko povrnete? Jaz sem upokojen general Sobo rov!" Pri teh besedah pošepeta dragoocu nekaj bese na uho. Obraz zatoženca ujasnil se je takoj. „Sprejmem 'posojilo," odgovori on in poda bankovco Btarčeve dami. Ona jih enrejmo in boce zapustiti s soprogoin dvorano. „Samo nekaj še," zakliče ćastnik. .Sedaj prosim sodnika, naj mi pripotnore k moji lastuiui. u „Kako toV upraša sodnik. „Obleka je moja, plačal senat jo.H „Še danes podijem jo k Vum,u prinomoi malo- liščine in če bi se položaj razvil tako, da bi jim ne bilo več mogoče hodili sedanja pota. Obstanek naroda slovenskega mora jim biti prva skrb, za ujo morajo na stran postaviti vso drugo ozire. Trdno se nadejamo, da se bode to tuđi zgodilo in zatorej gledamo brez strahu v bodočnost. Izgubiti imamo le malo — mnogo več nara je Se pridobiti. To pa bodemo le dosegli z vstrajnitn in odločnim delo-vanjem. Državni zbor. Pri naslovu „dispozicijski zaklad0 bil je znamenit grofa C o r o n i n i j a govor. Gospod grof iz-razil je najprej svoje veselje, da jo nenuško-iiberalna stranka opustila opozicijo in se približala njegove stranke stališču, izjavil je, da jo vedno gojil velike simpatije za to stranko, naposled pa uaglašal, da je Ie levici pripisovati, da so se uživotvorili državni osnovni zakoni in vse določbu ob avtonomiji kra-ljevin in dežel, kar jib je sedaj veljavnih. Potem je grof Goronini izrekel grajo, da se gledo rabe deželnih jezikov poslednja leta ni povsod jednako postopalo, da so v nekaterih deželah vseučilišča z nemžkim učnim jezikom, drugod pa se ne dovolijo niti paraielke v srednjih Šol upodnjih laziedih, v ka te lili bi se poučevalo v diugera deželntm jeziku. Ko se je precej kritično izrazil o dr. VaŠatyja govoru, obrnil Be je tuđi proti poslancu Sehneiderju in proti protisemitizmu. Tem povodom su je posebno obširno bavil s svojo osebo, s Bvojimi nazori, rekoč, da je kot častnik vajen, na vse, kaj je dovoljeoo, kaj ne, kaj častno, kaj ne, polagati najstrožje me-rilo, da ni v zvezi z nobenim deuarnim zavodom in nobenim dobičkurskim podjetjem, da ju zvest pristaš ustave, katera jamči vsrm veroizpovedaujein, vsem narodom popolno lavnopravuost, da je dober kristi-jan in se drži zapovedi: Ljubi svojega bližnjega, kakor samoga sebe. Vsa ta zagotoviia bi bila lahko izostala, ker neso bila potrebna in ker k večjemu mipravijo utis, kakor da jo gospod grof hotel obr-niti pozornost mise, kot miuisterskega kandidata. Koncem svojega govoru opozarjal je na potrebo, da se vactn delom države naklanja jednaka pozornost, ker ni pravilno, ako se dela razlika mej aktivnimi iu pasivnimi deželami. Vlada zadnji čas ni povsod jednako pomagala in pospeževala gmotne koristi. To se je pokazalo na Primorskom glede bolezni „pekigia" in pa tuđi v zađe vi železnic in občil. V obće bil jo Coroniuijev govor dobro aestav-Ijen, diplomatski gladek, dasi kaj novega ni povedal. Pri glasovanji dovolil seje dispozicijski zaklad s 18*j proti 51 glasom. Proti so glasovali Mlado-čehi, nem.ško nacijonalci in poslauci Diitz, Hanik, dr. Lueger, Muth, dr. Pattai in Polzhofer. JJazprava o dotiesku za vkupne zadeve prouzročila je dolgo in burno debato. Prvi se je oglasit dr. Vašatv, ki je znao, da govori zeto odločno in radikalno. Govoril je ob odnošajih mej liusijo in Avstrijo iu o potrebi, da se sedanja avatrijska politika korenito prenieni. NemSki listi priobčili so le drobcc njegovega govora, iz teh je razvidno, da je priporočal zvezo z Rusijo in dejal, da bi Avstrija potem postala Slovanom pravična, Nemčiji pridružena Avstrija pa mora Siovanom biti neprijazna in krivična. Zato je trojna zveza škodljiva. Pravil je dalje, da imamo v Austriji jedno iredento na jugu, drugo naseveru, da so se pruski častniki 1866. I. poslavljali s be-dami „Na svidenje!" in da so nafio deželo splob imenovali Novo Prusijo, da je 1866. 1. le Napo-leon III. AvBtrijo rešil, sicer bi bil fiismarck na njej napravil „Kaiserschnitt", da se torej za tako zvezo ne moremo ogrevati. Ko bi bilo splošno glasovanje, bila bi večina izvestno proti trojni zvezi. Z Rusijo naj bi se sklonila trgovinska pogodba, ki bi bila v prospeh Avstrije gospodarskemu razvoju. Približanje Rusiji imelo bi Se druge ugodne nasledke, katere govornik našteva, meneč, da bi Rusija gotovo dovolila Avstriji trgovinski pot v Solun, ko b i A v h t r i j a priznala Rusije zgodovinsko pravico do Carigrada. Zatorej želi, da se voanje min iste rstvo odreče do-sedanji politiki in tako prepreci brezkončno vojno. Dr. Vašaty govoril je jako tiho, da skoro ni bilo sliSati. Govor njegov imel je nekaj zdravega jedra, na drugi strani pa je preveč bavil se s kon-jekturalno politiko in z uprašanji, ki vzbujajo v sedanji večini politiško kurjo polt. Ako so tuđi mnoge ujegove trditve resnične, vender njegov govor ni bil umesten, bil je po našem mnenji stranki Škodljiv, zato je tuđi poslauec Tilšer izjavil, da Vašaty ni govoril v imenu stranke, anapak le v svojem imenu. To bil je temeljit „desaveau" Va-Satvja. Kakor Vašatvjev, isto tako bil je vladrii večini neljub dr. Luegera govor, to tembolj, ker ima dr. Lueger izredno močen glas. Za predmet izbral si je razmerje mej Avatrijo in Ogersko, katero je uprav sramotno, kakor se razvidi iz tega, kako na Ogerskem ravnajo s Čroožolto zastavo. Ogerska je za nas cokla v politiki, ovira nas v gmotnem oziru in uravna vae t&ko, da smo od nje v vsacem oziru zavisni. Ker nam ni možuo priobčiti vse te obzirne, proti Madjarom in njih preponderanci naperjene fili-pike, dodamo samo še govornikov predlog: Vlada se pozivlje, delati na to, da se bodo pri obravnavi vkupnih zadev interesi vse Avstrije varovali, ogerske vlade usilje-vanje pa z vso odločnostjo zavračalo. Proti dr. Lueger ju in njegovemu predlogu govorili so z veliko gorečnostjo grof Taufi^, Suess in Derael. U me je se ob sebi, da jo bil Luegerjev predlog odklonjen. Zaaj glasovali so le protisemiti in in dr. Vašaty. Politični razgled. niolranjc clcželc. V Ljubljani, 26. junija. Iz tlržavnega, zbora. Poslanička zbornica dokončala je debato o dispozicijskem fondu. Pri glasovanji po imenih bil je le ta vsprejet a 186 glasovi proti 51. Za dispozicij-ski fond glasovali so Poljaki, zjedinjena levica, klub konservativcev, Corouinijev in rusinski klub, moravski Cehi, italijauski poelanci z južnega Tirolskega in večina divjakov. Proti riispozicijskemu fondu so glasovali MladoČehi, antisemiti in nemški nacijonalci. Zadnji so se izjavili, da so principijelni nasprotniki marno gospa, „ker Vam prijajo te cunje. Dajte nam I Bvoj naslov!" — „Ne tako, milostiva! Tuđi jaz imam pravico zahtevati, da Be ta stvar takoj resi. Prosim, izročite mi tukoj moje stvari. Mudi se milu Občinstvo se je komaj zadrževalo sineh. „Vender ne morem tu v dvorani sudski sleči se!" zavpije, rudeča kakor puran jeze in sramote žena trgovčeva. „Oho, pozabili ste, gospa, da je to sedaj moja obleka", odvrne hladnokrvno oficir. Njen so-prog Su jedenkrat zatrjuje v zadregi, da se mu obleka precej posije, saj je vender le slaba šala, tako zabtevauje, naj se njegova soproga sleče tu kaj pred občinaLvom. — „Gospod, jaz to čisto resno zahtevam", pravi Ćastnik, „in prosim gosp. sodoika, naj Btori daljne korake". „Zabteva je opravičena", pritrdi suho sodnik. „Čautnik lahko zahteva, da su mu takoj vroČi Iust-nina. Ali se temu protivite?" „Gotovo!" hrešči žena. „Nikdar tu ne slečem svoje obleke." Sodnik migne sodnijskemu slugi in bradati mož, odtjlužeu vojak stopa mogočno in odločno proti dami. Veselost v vrsti gledalcev naraftča. — .Stojte!" zavpije trgovec. „Jaz kupim obleko nazaj. Tu imate dve sto rubljev." — „To ne zadostuje," odgovori dragonec in. odkloni ponujeno svoto. „Vsakdo ceni svojevoljno svojo last. Obleka stane me najbrže zapor zaradi zamujene Blužbe, potem sodne stroške zaradi izgubljene pravde. Jaz zahtevara tisoč rubljev." Občinbtvo zasmeje se glasno, dokler sodnik odločno ne zapove mir. Njegov odlok bil je zopet čisto miren, stvaren: „Zahteva je res neprimerno visoka, saj toženi stranki ni treba je vsprejeti. Dama lahko odkloni odkup obleke in jo lahko tukaj pusti. — „Tisoč rubljev ... To je nesramno!" kriči dama srdito. „Nikakor", odvrne galantno lajtenant. „Sicer pa ne mislim, okoristi sebe pri tem kupu. Ostali zneBek naj dobo* vojažke sirote zadnje vojne. Ozirom na to povišam ceno za svojo obleko na dve-tiso č rubljev". Trgovec ortpre listnico: „Vi storite to, kar sem jaz menil Že storiti, gospod poročnik ... tu imate dve tisoč rubljev. Draga je sicer ta lekcija ali ima dobre posledice. In važno, pravi sodnik: Obravnava je končana, ker bo se stranke pobotale!" tacega fonda, da torej s tena oečejo izreci vladi nezaupanja. Bode li vlada Taaffeova ludi na dalje tako Brečna, kakor je bila pri glasovanji o dispozicijskem fondu bi skoro đvomili. — pred glasovanjem oglasil se je grof C o r o o i n i, iz čegar kluba se v generalni debati ni bil oglasil nobeden go* vornik. Pozdravil je z veseljem levico, ki je stopila iz svoje opozicije. Laskal je neraški levici in nafiteval vsa dela, katera je ona izvršila, kakor da bi skoro brez te stranke ne imeli ničesar vsega tega kar imamo. Pri obravnavi o prispevkih k skupnim potrebSčinam vnela su je dolga in li uda debata im 8ta posebno oštro govorila pos'anca dr. VaSafy im dr. Lueger. O govoru prvega govorili bodemo na drugom mestu, ker je vzbudil veliko hrupa. Iz ogersFee zbornice. V večerni seji razpravljala se je predloga o razrušitvi dogodbe z Llovdovo družbo. Trgovinski minister Baross je posebno poudarjal v daljnem govoru važnost plovbene proge Reka A neona, ki je osigurana za delj faBa. Omenjal jo je, da bi delal propagando v zbornici za pot iz Budimpešte v Ita-lijo, ker je ta pot mej najcenejimi na svetu. Dalje je opozarjal na važnost prog na črnem morji in proge Reka-Benetke in je mej odobravanjem zbornice apeloval na ogersko trgovstvo, da podpira vlado v prizadevanji povzdigniti trgovatvo. Vnaiije države. liolgarsJel časopini in poset kneza na Dttnaft. Bolgar^ki časopisi — vsaj kar jih je vladi prijaznih — živahuo razpravljajo poset kneza na Dunaji. Vzlic temu da je bil vsprejet na dvoru samo kot grof Muranv, a ne kot kuez bolgarski, pripisu-jejo temu posutu veliko važnost, ker je bil knez VBprejet prijazno in se je mudi I tri četrt ure pri ceearji. Trikupts v Sofiji. Kakor se poroda iz Sofije, je bil bivši grški ministerski predaednik tuđi v Sofiji vsprejet prav prijazno. Pusotil je nekatere odlične bolgarske politike in povdarjul potrebo prijazuega sporazumlje-nja niej Grki in Bolgari. Zavaroval se jo proti temu, da bi hotel osnovati Balkansko zvezo ali vsaj delati priprave za tako zvezo. O svojem bivanji v Belem-gradu izjavi! s& je povoljno. Sofijsko poročilo je sicer videti inspirirano, ker sodi, kakor da bi se Srbija čutila osamljeno in bi zarad tega hotela oživotvoriti zvezo vseh narodov kar jih prebiva na balkanskem poluotoku. Obto»hfi fzaraili izgređov v Srbiji. Iz Belegagrada se porofa, da je bilo 17 oseb, večinoma odličnih članov naprednjaške stranke ob-toženih zaradi pobunjenja in kaljenja javnega miru in reda o priliki iztiranja kraljica matere. Neka-tere bodo boje dali v preiskovalni zapor. Iteorffanimacija ntskega, opolbenja. Kakor poročajo „Ruskija VjedomoBti" je car potrdil predlogo ruskega vojnega ministerstva glede reorganizacije ruskega opolčenja, ali deželne obrambe. Novi zakon predpisuje, daše v elučaji vojno pokli* čejo pod orožje vsi možje, ki neso še prestopili 43. leta dobe svoje. Nazivali se bodo „ratniki" (bojevniki.) S tem se bodu izdatno pomnožilo Stevilo ruske vojske, in bode Rusija mogla v vojnem času postaviti nepriraerno večje število vojakov nego do-zdaj. S tem su je zopet približala vojni organizaciji ostalih drŽAV. Francosko broilorje v lCronstadtu. Akopram bode franeosko brodovje prišlo sele 8. julija v Kronstadt, že zdaj ruaki ČaBopisi pri-našajo jako simpatične članku, v katerih pozdrav-ljajo franeoske goste. „Novoje Vreoaja" pravi, da je odpoAiljatev ćele eskadre prvi slučaj te vrste. Pomen odpošiljatve franeoskih ladij je tako jasen, da ga ni potreba Selo razlBgati. Ta novi dokaz, da Francija hoče biti z Rusijo v naj prijaznoj ih odno-ftajib, bode se prav ocenil iu na vsak način uničil škodoželjne nakane nasprotnikov Rusijo zarad intervencije grofa Montebella v Betlehemski aferi. „St. Pe-terburške Vedomosti" pravijo, da bode odpoSiljatev eBkadre potrdila pobratimstvo obeh držav. Omonja dalje, kako prijazno je bil vsprejet admiral Tihačev povBod na Francoskem, katerenou se je dovolil pri-stop v vse vojaške delavnice. Pomenljivo je, da Francoska ruskemu zastupniku odkriva vse vojaSko tajnosti in to posebno v treuotku, ko Časopisje mirovne lige skuša na vs-i mogočo načine, da bi na-pihuilo dozdovno diplomatično nasprotje mej ruako iu francoBko politiko v orijentu. ObHnske volitve v Alzaeljf-Loreni, Posebne važnosti so JetoSnjo občinske volitve v Alzaciji Loreni, ki bodo 4. in 5. julija, ožje volitve pa teden pozneje, namreč 11. in 12. julija. Socijalni demokrati stopili bodo prvikrat v teh deželah na volilno boridče iu se uadejajo uspeha. Mesto Miihl-hausen n. pr. voli 3G mestnih odbornikov. Socijalno-demokratična stranka postavila je 28 novih kandidatov. Poleg nju fita katoliška in liberalna stranku, ki sta tuđi postavili svoje kandidate. Borba mej tremi »trankami bode torei gotovo živahna in ja BploSno zanimanje za izid teh volitev. Ožje volitve v JfTolandiji. Iz Hage se poroč«, da so pri ožjih volitvah pridobili liberalci nedvomljivo večioo v zbornici, ker 80 priborili devet sedežev. V dveh okrajih vršile 80 se volitve đanes. Voljenih je 53 liberalcev, 2 radikalca, 24 katolikov in 19 antirevolueijonarjev. Vodja 8ocij»l>8tov Nieuwenhus ia klerikalec Schaep-man nešto bila zopet voljena. Ustanek v Vetnenu. Kakor fie poro ča iz Carigrada in kakor po-(rjujejo tuđi druga poročila iz zaneRljivih vi rov ni Se zatrt uatanek asirskega plemena. Upor ee temveč razSirja in se ćelo govori, da je bil umorjen guverner v Yeinenu in njegovo spremstvo. Dopisi. H liribov 25. junija. (Gosp. Kalanu v Ljubljani nastaljekoukuront.) D no 21. t. ni. bil Beni v Kolovratu. Mladina prejela je ta dan prvift bv. obhajilo. K tej priliki je napravil gospod župnik J. Wilman govor — namenjem seveda v prvi vrsti otrukom. Lepo je bilo to, — toda obr-nilo se je kmalu. Koncem govora obrne so gospod Župnik k ljudstvu in pravi: „Prav veselilo ino jo — ko 8em zvedel, da bo nekateri Ijudje pri uas — naročeni na nek katoliški list — nu. „Domoljuba". Opomniti pa Vas moram na nevarnost, ki nam preti od drugih Ijudij — ki so tuđi Slovenci — pa ne tako trdni v veri kakor vi. Jedino dobra in kršćanska lista Bta le dva — namrvc „Slovenec" in „Domoljub". Te beremo mi dubovniki in tuđi skot". Tuđi oni Slovenci, — katero aem poprej onienil, — i majo svoje liste, s kat eri mi le Blabe reći sejejo mej ljudi. S pestmi nam Lijejo V obraz, sveto vero zaničujejo iu vao božju in cerkvene naredbe. Oni širijo brezverstvo moj ljudi. Sedaj pa bo si ustanovili tuđi uek list, prav po-đoben našemu „Domoljubu" — posebno po imenu. Dobro si zapomnite. „Rodoljub" ga iuienujejo. Nnš list tedaj je „Domoljub", onih list pa je „Rodoljub". Da se pač kdu ne zmoti in se ne naroči na tti list. Boljše je, denar v vodo vreči — kakor za tu list dati itd." — Zoper dete, — katero že porojeno Di, astajajo toroj že nasprotniki — hoteč je uničiti, predno stopi v svet; poprej že mu hoćete tla spod-kopati — da bi se ne širilo — posebno ne mej kmetovalci, katerim bi toliko koristi prinašalo. Zaman, g. VVilman, je vaše početje. Od merodajue strani dalo se nam je zagotovilo, da bode „Rodoljub" zmeren. Ogibal se bode polemike in varovnl vsega — kar bi utegnilo delati razpor. Ta list — g. župnik, pa bo bude Siril posebno po deželi — če tuđi cerkev — in ćelo prvo sv. obbajilo za to porabite, da bi se uničil. Ljubezui vaših župljanov si pa s tem nikakor ne pridobite, pač pa naaprotno. Omeniti pa moram Se nekaj. O priliki izleta „Zagorskoga Sokola" v Pod. Št. Jurij — prepo-vedat je g. župnik otrukom, iti gledat veselico, odraslim pa ju odsvetovul, rokoč: »Prepovedati vam seveda ne morem, pač vuni pa svetujem, da ne greate tja". Ali je bila tuđi tu vera v nevaruosti? Gosp. župnik meni gotovo dobiti zato rudeč ovratnik, ali pa boljšo faro! Kdor cerkev za take — govore rabi se pač aam obsodi. V ćudnem svitu kažu se pa seveda tuđi g. župnik — kot ilušui pastir in uamestuik božji — delujoč prav podlo reklamo za svojo etrauko. S takim človekom ni da bi se prepiralo — pokazati se pa mora svetu — da se spoznajo — pobeljeni grobi. ■z LjiitonicrNl&ili gori«1! 21. junija. [Izv. dop.] Da se je v uajboljšcm vrli u Ljutomerskih goric, na Strinci, v Župniji bv. Miklavža, našla v gorici dr. Oskarja Pongratza trtna uš, je za nas jako žalostna reanica. l'oleg drugib nadlog, katero moramo posestniki vinogradov prenažati, utegne ta najhujša postati, če se razširi po vseh l/utomerskih goricah, čosar nas Bog varuj. Govori se, da je omenjeni gospod dal navzlic oštri prepovedi iz svojih hrvatskih okuženili goric trte na Strmec prova* Sati iu tako so s trtami pripeljali tuđi uš setu kaj. Drugod Se ni bilo trtni uSi sledu naj ti; tuđi stru-pena rosa se še letos ni prikazala, razun na posa-meznih listih v stalnih goricab, zato nekateri tuđi s škropljenjem odlaSajo, dokler grozdje ne odcveto. Cvet pa jako moti neugodno, mrzlo in deževno vreme, ki traja ves čas, kar je začelo grozdje cve-sti. Grozdja bo jo naleglo v slabih in peščenih goricah malo, v močni zemlji nekaj več, veuder posebno dobre bratve ne tnoremo pričakovati, ker se vae prepozno razvija. Kaj bodo v zadevi trtne uši politična oblastva ukrenila, še ni znano, pa naša misel je, da posestoiki goric ne smejo obupati, marveč vsak mora svoje gorice toliko skrbneje in boljše obdelovati, kajti kakor bolen človek potre- bu] e boljše postrežbe, kakor zdrav, tako se tuđi dobro trsje mora boljše obdelovati, da ostaja krepko ter se laglje ustavlja vremenskim in drugim ne/go-dam. Boga pa prosimo, naj to šibo od nas odvrne, če tuđi bi jo bili zaslužili. Domaće stvari. — (Deputacija „Ljubi janskega Sokola") k Blavnosti vseeokolski v Pragi odpeljala se je danes ob polu šesti uri s posebnim brzovlakom g. J. Pavlina. Pridružilo se je mnofijo druzih odličnih domoljubov in domoljubkinj iz raznih krajev. — (Poueverjenje pri Ljubljanski okrajni bolniški blagajni) Veeraj ob i), uri zvecer prijela in zaprla je policija blagajnika okr. bolničke blagajne Josipa Geclja. Že dlje časa so člani vodstva in nadzorovalnega odseku opažali, da we računi ne ujemajo in da Gecclj, ki jo imel 00 gld. na mesec, jako potrutoo živi. Načelnik našel je, da jukete neso v redu in da uplaćani zneski neeo bili vsi upisani v blagajnično knjigo in da je Gecelj v pobotnicah potrjeval m a n j š e zneske, nego je v rosnici projel. Zato ga je odbor takoj včeraj zjutraj ob 1). uri službe oilstavil. Ko so Gec'ja trdo prijeli, udal se je, da je pone-veril 7 i gld., katero je pa hotel prvega dne pri-bodojega meseca povrniti. A vodstvo in nadzorovalni odsek začela sta nedaj uataučneje preiskavati in kmalu ne je našlo, da je Gecelj poneveril vsaj 200 gold. V pisarni zbrani odbor sklenil je na To, da se Gecelj takoj izruči smlišču. Gueolj bil je baš prišel v društveno pisarno in ko se mu je odborov aklep nuznanil, hotel je odpreti fie svojo mizo, Če5, da ima v njej zasebna pisma, kar se mu je pa zabranilo. Ko so Geclja na policiji preiskali, našli so pri njem več pol ponarejenih jukst, katere je hil skril, da bi z zopetnim poneverjenjem uadomentil poue-verjeni denar. Danes zjutraj odveli so Geclja na Žabjak. Ko so ga odpeljali, rekel je, da je to „tiir-kieche Wtrtschahw. Brezdvomno je Gecelj poneveril Se mnogo več, kar se bode pa dognalo že le tedaj, ko se pregledajo knjige VBeb treh let, odkar blagajna posluje in se zaslišijo stranke, prizadete po Gecljevi goljufiji. — („Slovensko pevsko druStvo") razpošilja v razne kraje sledeco okrožnico: Slavno poverjeniStvo! Odbor „Slovenske^a pevskega društva" pošilja zadnji dve peBmi „Ljubici" in Nedve-dov „Vcnec narodnih prsnij" tištim društvom, kojim je poslal prej koncem decembra „Grajako hčer", .Kaj bi se ne veselili", „Moja Avatrija" in „Gorenjci, Gorenjci srao", — vse te pesmi pa onim, ki bo se oglasili za svoje glasove, kakor je odbor to prosil v svoji prvi okrožnici in že mnogokrat po časuikih — Pri tej priliki naznanjamo, da se bode, oziraje se na razmere, koje so nam znane iz poročil svojih poverjenikov in prijateljev „Slovenskega pevskega društva", letošnji koncert vršil dne 15. avgusta na Ptuji v že znanih prostorih veleč. gg. oo. minoritov iu da je v ta namen vojafika godba že oajeta. — Ker pa je odboru v kratkem neobhodtio potrebno vedeti žtevilo udeležencev-pevcev pri koncertu po glasovih, blagovolijo naj nam cenjeui poverjeniki in tuđi drugi prijatelji naših udeležnikov število po glasovih nazuaniti. Le tedaj nam bode mogoi^e na to gledati, da se ravuotežje pri zboru vzdrži. — Ob jeduem blagovoli naj se nam naznaniti, koliko pevcev šteje v posameznih krajih zbor, izrazi naj se Želja, ali naj in kedaj naj priđe naš kapelnik k veliki vaji za dotični kraj in okolico ter sledojič, kako se je do sedaj v vsacera kraju za veliki koncert pripravljalo. — Blagajnik prosi, da bi se društ-venina poravnala, da mu bode mogoče račune urediti in obilne tro§ke v tekočem letu poplačati. — Ker bodo po dovršenem programu posamezni zbori (kvarteti), solisti itd. nastopali, treba je, da se dotični s svoj i mi pesnimi odboru pred sestavljanjem programa v kratkem prijavijo, da se priđe nepri-jetnostim v okom. — Veljala bodo pri izvrSovauji vsporeda naslednja pravila: 1. GoBtje češki in hrvatski imajo prednost. 2. V vseh druzih slučajih odločuje oddaljenost kraja, iz kojega so gostje-pevci, njih število in čas, kdaj so se prijavili. — Nade-jamo se, da se bodo naše prošnje v prid naši skupni stvari izpolnile iu da dojdete dne 15. avgusta val rešit svojo in našo skupno čast, zato kličemo vsem p. n. pevcem in cenjenim pevkam srčni pevski pozdrav! — (Deželni odbor štajerski) raspisal je 13 zdravuiških služeb, in sicer za: Ptujsko goro, Kozje, Radince, Št. Jurij na Šćavnici, Št. Lenart v SIov. gor, Ribnico na Pohorji, Jarenino, Planino, Lučane, Slivnico, Selnico, Št. Jurij na Peanici, Konjice in Gornjigrad. — (Potovalnim učiteljem sadjaratva) imenovan je J. Belle, učitelj na vinarski Soli v Mariboru. — (V Hrastji) pri Šenčurji umri jo dne 23. t. m. g. umirovljeni župnik Janez Okom. — (DuhovniŠke premembe v lavan-tinski škofiji.) Gosp. Josip Kukovec, župnik pri sv. Andraši v Slov. goricah dobil jo dekanijako župnijo v Št. Lenartu v Slov. goricah. Gosp. Fran Bratkovič, kapelan v Št. Lsnartu, imenovan je upraviteljem pri sv. Andraži. — Umri je umirovljeni župnik gosp. Mina Graber v 7G. letu dobe svoje. — (Vabilo) k občnemu zboru podružnice sv. Cirila in Metoda v PodgraUu dne 2. ju-lija t. 1. ob 2. uri popoludne. K obilni udeležbi vabi p. n. društvenike uljudno odbor. — (V Vi tanji) ustanovilo se bode bralno društvo. V nedeljo dne 28. t. m. bode v ta nameti shod. — (Zandarmerijska postaja) napravi se s 1. dnem julija pri sv. Vidu pod Ptujem. — (Morskega volka) poldrug uieter dol-zega ujeli so ribiči pri Sršici blizu Kraljevice. Pe-ljali so ga na Reko, da dobe pri pomorskem ura ti u iloločeno nagrado. — (Za dijaško kuhinjo v Mariboru) darovali so gg.: Fr. Ogrizek, trgovec, 2 gld ; Ft. Wesjuk, učitelj, 2 gld. ; .lož. Cerjak, kapelan, 2 gld.; Terezija Ogrizek 2 gld.; Davorin Ulčnik, kapelan, 2 gld.; Simon Gaberc, Župnik, 10 gld.; Davorio, Škot, župnik, 5 gld.; konkurenti 1. 1891 in Vreže, kapelan, 12 gld.; več dobrotnikov 14 «id. 72 kr. Bog plati! Telegrami „Slovenskomu Narodu": Basel 26. junija. Včeraj zvečer trčila sta v tunelu na Botzbergu osobni in tovorni vlak, ker je osebnega vlaka lokomativa odrekla in je vlak zaiel drdrati nazaj. Jeden spre-vodnik in jeden poštni slu/nik težko, jeden Anglež na glavi lahko ranjen. Sofija 2">. junija. I)r. Čačeva in prej-šnjega polkoviuka Kiselova so zopet zaprli, ker sta na sumu, da sta sokriva umora Belčeva. Bili stfi zopet dve Lisni preiskavi. Oblastva imnjo sedaj gotove podatke o zaroti. Pravda prične c'ez mesec dni. Pariz 25. junija. Na shodu G0O0 pe-kovskih pomagačev se je sklenifo, da se takoj štrajk prične in odpravijo posredovalne pisarne. Pekovski pomoruiki hoteli so poteni v spre-vodu na delavsko borzo in razvili so prapor s klici: „Živio štrajk!" Policija hotela sprevod razgnati in prapor vzeti in nastal je tepež. Policija je prapor večkrat vzela, a zopet zgu-bila, naposled ostal je v rokah delarcev, ki so se potem razkropili in posamič sli na delavsko borzo. Carigrad 25. junija. V Odunluku, ki je jeduo uro od B^use, odpeljali so roparji dva dostojanstvenika iz Bruse. Žuudurmi zasledu-jejo roparje. Novi Jork 24, junija. Grozen vihar opustosil severno-zaliodne kraje države Jova, razdejal železniski most Illinoiske osrednje že-lcznicc in porušil 75 hiš. Veliko oseb utonilo. Drugi mostovi mučno poškodovani, kraj okolu Sioux-City popolnoma opustošen, dolina ob reki Flovd 35 milj daleč preplavljena. Ćele rodbine beže na višje kraje. Vihar razsajal je tuđi po Minesoti, Nebraski in ju/.ni Dakoti. Razne vesti. ♦ (Kdaj je časopis brez tiskovnih poraot?) 1. Ce je pisatelj pisat pravilno, 2. če je pravilno pisano tuđi razložno piaal, 3. Če je črko-stavee v vaa predala stavuega predelnika nametal prave črke, 4. pri stavljenji vedno uegal po pravih črkah, 5. jih tuđi prav postavil, G čo je korektor vse prav čital, 7. Če je stavec prvo korekturo prav popmvil, 8. Če je korektor drugo korekturo prav čital, 9. če je stavec drugo korekturo prav popravil, 10. če se revizija prav čita, 11. če ima dotični za to potrebni čas (kar je pri časopisu le malokdaj mogoče) in 12. če se še mnogo druzih okoli&čin ravno tako srečno izvrfii. Ker gre na tiskano polo velike osmerke, to je n. pr. v jednu stevilko veli-kosti .Slov. Naroda* 50 000 do 60.000 navaduia Srk, treba je, da ae tolikrat ponavljajo navedeni ugodu i slučaji, da občinslvo dobi v roke jedno ti* skano polo brez pomot. * (V odprtem čolnu preko oceana.) Iz Novega Jurka odpeljala sta se v odprtih malih čolnih dva pogumna mornarja, kapitana Lowlor iti Aodrewa preko oceanu. Čulna, v katerih so hofteta peljati do Liverpoola, ata 15 Ćevljev dulga, 5 čov-Ijev široka in 2 cevlja globoka. Oba rnoruarja ja-drata satna in eta se Žo večkrat vozila na jednak način. * (Blažen atrojevodja) Vlak, v katerem se je vozil škof Szasz k cerkveuiin slavnostim v 1'eČubu, bil je v veliki nevaruosti- Nek želczniški uradnik, ki se je tuđi vozil v Tlaku, zapazil je, da vlak vozi jako neredno, deloma prehitro, deloma prepočasi, da so ustavlja nn nenavadnih meatih iu zopet vozi preko poBtaj, ne da bi se ustavi!. Z ne-varno8tjo svojega življenja podal se je uradnik do stroja, kjer je videl, da je bil strojevodja blažen. Fotisnil je nesrečneža na atran in vodi! vlak do pribodnje postaje. S tem po gumu im ravnanjem pre-prečil je veliko nesrećo, ki bi ue bita lahko pripetila. *(Požar v Monakovskem dvornem glerinlišči.) V neki pritlični eobi Monakovskega dvornega gledališča nastal je te dni požar, katerega so pa kmalu pogasili. Intendant Stehle, potem vodja ogujegaaeev in neki tesur ožgali so se pri gaSenji vfiled eksplozije neke evetilke precej težko. Tuđi več ognJHgascev je lahko ranjenih. * (S t r e la udarila v šestnajat oseb.) Blizu Šoprona bežalo je mej hudo uro šestnajst na polji delujočih oeeb v neko kopico. Strela udarila je v kopico in ubila dve osobi, ostale pa so bile već ali manj poškodovane. *(Napaden pošta i voz.) NedaleĆ od Saljana pri Tiflisu napudlo je 17 roparjev poatni voz, v katerem sta bila dva putovale*. Ubili so oba in ranili postiljona. Oplenili eo tuđi bližnje vaši. Eskadron kazakov zasleduje drzne roparje. * (Nesreća na železnici ) Iz Londona se porota, da sta trčila na vojaSki lokalni železnici pri Chatumu dva vlaka drug ob družega. Kaojeuih je bilo 34 vojakov, nekateii izmej njih težko. * (Dobro odgovorila.) Neka bogata an-gleška dama na deželi piuala je v Londou prijateljici, ki je bila tuđi bogatu, vdova in še mladu in Ijubezniva, naj jej oskrbi v mestu hisnega učitelja za njena dva Bina. Učitelj naj bi bil veščak v VBeh strokah in muzikaličen. Znal naj bi dobro risati, jezditi, boriti se, plavati, bil naj bi resen a vender prijazen, skromen a no bojažljiv, moder a ne domiAljav, ponižen a vender doatojen. Vrbu tega mora biti iz dobre rodbine, iraeti lep obraz, elegantno nošo in krepek glns, aploh zahteva, da je telesno in duševno popoln gentlt»men^ Za to mu obljubuje prijetno in stalno službo. Cez nekoliko časa došlo je iz Londona nustopno pismo: „Ljuba Adefnida? Iskala sem ufiMja, kakeršnega želiš a nesem ga So našla. Iskala bodem š« nadalje. Kakor Litro ga najdem, bodem ga — na to se srnefi zana-Sati — vzela za soproga Tvoja Eleonora." rtlfCiircu ««lruvfl«-n u»|»«'Ii. Vs«m, katero vsled zaprutjn ali slabegu prebavljenja napenja, tiiči, jih g-luvu boli, ki nemaju alastij do jodij in ali jiiu ju drugaču slabo pomaku gotova pristni „Moll-ov Seidl i tz-praSok". Skatljica I urltl. — Vsak dan gn razpoSilja po poStnom povzetji A. Moli, lckarnar, c. in kr. dvorili založnik, na Duuaji, Tm:blftuben 9. V lekaruah po dežtdi zalitevaj se izrodio Moll-ov preparat z njegovo varatveno znainko in podpisoiu. '1 (1 H) „LJUBLJANSKI ZVON" stoji sa vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 3O kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Itoterljne »rečke 24. junija. V Brnu: 20, 70, 23, 4, 54. Tlljcl: 25. junija. Pri VfAllAi: Klemenc, viter pl. Steinberg iz Gradca. — Vitez pl. HaaSka \i Celj«. — Hirach, Hamerl, Glas, Falk % Duuaja. — Pochledal iz St. Vid*. — Zitnmer iz Ko^evja. — Schlnk iz Zagorja. — Roindl, Eibl iz Zagreba. — Buzdon iz Zadra. Pri »Ionu: Vitez pl. Kropatschek, Mliller, Frank iz Gradc.i. — Schwarz, Winter, Mador, Deroka, VVenzel, Uo-denig % Dunaja. — Molim«, Mally iz Tržtća. — Loaar iz Trsta. — KoSar z Dobrovt1. — Ptrkor iz Kontanjevico. Pri »vMtrl|«beui cesurJI: Kalan, Žolc iz Idi'ijo. — BartJ iz Trsta. Umrli so r EJ ubijani: 25. junija: Ana Zabukorec. poseatnikova hii, 11 nae-aecev, Opekarska cesta St. 43, Kachttis. V deželni bolnici: 24. junija: Marija Vizjak, gostij*, 74 let, marasmua. 25.junija: Antonija Vorbjvđek, goatija, 67 let, eoipby-sein pulm. Meteorologično porodilo. i I ■rt i i •-g1 7.zjutraj 7343 nm. 10 8° C si. svz. obi. .2. 5i. popoi. 7325 na. '25 5° C si. jzh. jasno 0-OOna. ,-■ 9. zvefier 7825nn. IU 4g C si. jzh. jasno 4 — , n55 Nomfik.. marke..... n 57471/, — , f>7 47'/, 4°/0 državnu srećke \t I. 18.M 25<> gld. 134 kIJ. — kr. Državno »reftka iz I. 1864 100 . 17» „ — „ n^erska zlafa ronta 4°/0....... 1'^ » ^0 „ Ogeraka papirna renta 5°/a...... 101 , 70 . Dunava ro^. sročke 50'0 . . . 100 gld. 120 „ 50 „ Zemlj. ohč. av8tr. 4Vt°/o *'»t' *ftMt-liHti • • Hft » 25 ■ Krnditne Hrućke......100 Bld. 187 , - , Eudult'ovu nrečke..... 10 n 20 „ — B Akcije un^lo-avatr. banka . . 1^0 , 159 , 30 , Trauiway-društ. velj. 170 %\d. a. v. . . . 233 „ — n gf Vozovnične zvezke ^25 (FHlirHclicliihctri«) po jako znižani cuni, za vao evrop-Mke žel«-xnleo in »xl .^00 kilom, naprej za vtinko «1»- IJmvo, priporoća ter daje prospekte in vsakerAna pojasnila o potovanji radovoljno iu brezplačuo (483—8) Jos. Pavlin v Ljubljani, pisama za potovanje. Zvezki profr, katero ae botj navadno rabijo, bo v zalogi. KAROL TILL Ljubljana, Špitalske ulice štev. 10: Sftl^Vn nrmllP* »vinčniki, Jemena OUJOHU UlUUje. la knjige, nosila za knjige, držala, ^katljice za peresa, žepni nozi, pisalci, kleja. Lcneno oro