KATOLIŠKI
LETO XLIV. - Štev. 48 (2222) - Četrtek, 10. decembra 1992 - Posamezna številka 1000 lir
TAXE PERQUE	GORIZIA	SETTIMANALE - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE GRUPPO l°/70% - AUTORIZZAZIONE DCSP/l/l/40509/91/5681/102/ 88/BU DEL 12.11.1991 ■ REG. TRIB. Dl GORIZIA N. 5 ■ 28-01-1949
TASSA RISCOSSA	ITALY	
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: REDAZIONE E AMMINISTRAZIONE PODUREONIŠTVO:		RIVA PIAZZUTTA, 18 - 34170 GORIZIA - GORICA Tel. 0481/533177 - Fax 536978 - Poštni t/rn 11234499 Vicolo delle Rose, 7 - 34135 TRIESTE - TRST - Tel. 040/414646
Kučan ponovno predsednik - Kdo v vladi? Težave mlade ruske demokracije
Na neneln neknanie Sovietske zve- ctrafpškn nnHrnrip 7.nenkmt ip cippr
Kljub temu, da uradno štetje glasov z nedeljskih volitev v Sloveniji še ni zaključeno, so zmagovalci že znani. Milan Kučan je bil s 64% ponovno izvoljen za predsednika Republike Slovenije in je daleč za sabo pustil drugega izzivalca, kandidata Slovenskih krščanskih demokratov Iva Bizjaka, ki je prejel 22% vseh glasov. Kandidat Ruplove Demokratske stranke Jelko Kacin je prejel le dobrih 7%, ostali predsedniški kandidati iz vrst opozicije pa zanemarljiv odstotek glasov, kar je zanikalo napovedi, da bo veliko število opozicijskih predsedniških kandidatov razpršilo glasove za Kučana. Zanimivo je, da so omenjeni predsedniški kandidati praviloma dobili manj glasov, kot pa so jih volilci namenili strankam, iz katerih isti kandidati izhajajo. Še najbljižje bodo rezultati za Iva Bizjaka oz. Slovenske krščanske demokrate — seveda potem, ko bodo rezultati volitev v državni zbor dokončni. V trenutku, ko to poročam, je bilo preštetih šele okrog 75% vseh glasovalnih lističev. Trenutni rezultati so torej naslednji: Liberalno-demokratska stranka 23,27%, Slovenski krščanski demokrati 14,94%, Združena lista 13,28, Slovenska nacionalna stranka 10,24%, Slovenska ljudska stranka 8,9%, Demokrati 5,5% in Zeleni 3,6%. Od 23 strank, kolikor jih je nastopilo v volilni tekmi, jih bo le 8 vstopilo v parlament. Tako med sedanjimi parlamentarnimi strankami brez sedežev v državnem zboru ostajajo Liberalna stranka in Narodno-demokratska stranka.
Po napovedih, ki jih je moč sliša-
Najmočnejše orožje za mir je molitev
Sv. oče se zaveda trpljenja nedolžnih zaradi oboroženih konfliktov v Evropi in na svetu, posebno v Bosni. Zato je ponovno apeliral na diplomate in politike. Posebno zaupanje pa ima v molitev. Saj Bog je gospodar src in človeške vesti. Vsled tega je znova sklical vse ljudi dobre volje k molitvi v Asiziju, mestu sv. Frančiška, 9. in 10. januarja.
Tega posebnega srečanja, ki mu bo predsedoval papež, se bodo udeležili zastopniki škofovskih konferenc vse Evrope. Povabljeni so »z veseljem« tudi zastopniki drugih Cerkva in krščanskih skupnosti Evrope, hebrejci in Muslimani. »Posebna pobuda v Asiziju,« je dejal sv. oče, »bo simbol in ognjišče molitve za vse osebe dobre volje, posebno mladih, kajti od njih velikodušne zavzetosti zavisi, ali bo svet jutri znal odgnati skušnjavo vojne in izbrati pot miru.«
K molitvi za mir bo posvečen tudi prvi dan novega leta. Če hočeš mir, moli h Knezu miru in h Kraljici miru.
.SDSS
ti v tukajšnjih krogih, bosta prvi dve stranki po pribitku preostanka dosegli okrog 30% (LDS) oz. 20% (SKD), medtem ko se položaj ostalih strank (pač zaradi volilnega sistema) bistveno ne bo spremenil.
USPEHI STRANK
Po pričakovanjih je izjemen uspeh dosegla nacionalistična Slovenska nacionalna stranka Zmaga Jelinčiča kar zbuja določeno mero zaskrbljenosti. SNS je volilce odjedala vsem strankam po vrsti, posebej pa verjetno krščanskim demokratom. Ne gle-
de na to, bodo ti v primeru izida okrog 20% presegli rezultat izpred dveh let za 50%, postali pa so tudi druga najmočnejša stranka v parlamentu (prej tretja), Drnovškovi Liberalni demokrati bodo volilni izid povečali za okrog 70-80% (glede na 1990) in jim bo očitno pripadlo mandatarstvo. Slovenska ljudska stranka je po mnenju tukajšnjih opazovalcev prejela več od pričakovanega. Združena lista (Stranka demokratične prenove in dve izvenparlamentarni stranki bivših
(se nadaljuje na 2. strani)
Na pepelu nekdanje Sovjetske zveze so — kot znano — nastale nove samostojne države, v večini danes povezane v krhki Skupnosti neodvisnih držav. Gotovo med vsemi prednjači Rusija, saj je sama zdale-ko (s Sibirijo) največja, pa tudi najpomembnejša naslednica ZSSR. Tu je sedanji predsednik Boris Jelcin po Mihajlu Gorbačovu prevzel v roke veliko oblast, ki pa jo stalno ogrožajo razne opozicije, od komunističnih preostankov do različnih demokratskih gibanj. Ta se namreč bojijo, da bi si Jelcin hotel prevzeti preveliko oblast. Vsekakor pa ostane prav Ruska republika edini dejanski sogovornik Zahoda in vodilna sila v prej omenjeni Skupnosti.
Na drugi strani je med močnejšimi nasledniki pokojne Sovjetske zveze tudi Ukrajina, saj je druga po prebivalstvu, razvoju itd. Tamkajšnji predsednik, nekdanji komunist Leonid Kravčuk je namreč pravočasno zaigral na nacionalistične strune in si tako osvojil kar dobro in ustaljeno oblast v državi. Ne smemo pri tem tudi pozabiti na stare ukrajinske separatistične težnje že takoj po oktobrski revoluciji in v teku druge svetovne vojne. Omeniti moramo tu še pomembno dejstvo, ki zadeva vojno mornarico in atomsko orožje. Ukrajina že dolgo časa postavlja zahtevo, da nadzoruje in vodi vsa pristanišča in floto v Črnem morju, poleg Baltika glavno in še važnejše pomorsko
Bosna in Hercegovina
Papež za vojaški
poseg
Novice iz Bosne so vsak dan bolj porazne. V nedeljo so poročali časopisi, da so bili v soboto boji okrog Sarajeva najhujši do sedaj. Branilci so se morali umakniti, ker so ostali brez municije. Humanitarna pomoč je bila prekinjena, ker so nalašč streljali na letalo, v katerem se je peljal komandant modrih čelad. Ta je potem dejal: »Vsi poskusi za rešitev človeških življenj so propadli. Glas pušk je še vedno močnejši kot vse pobude za mir.« In postavil je predlog: Če se v enem mesecu spopadi ne nehajo, naj mednarodna skupnost nastopi z orožjem.
Počasi torej zori spoznanje, da mirovne sile na Balkanu ne bodo prinesle miru. Spoznanje prihaja nekoliko pozno, a bolje pozno kot nikoli.
Še bolj jasno kot ta general pozna razmere v BiH sv. oče. V Rimu se je začela mednarodna konferenca o prehrani, ki jo organizira FAO in ki ima svoj sedež v Rimu. Konference se udeležuje nad tisoč delegatov iz 150 držav. Konferenco je odprl sv. oče Janez Pavel II. z govorom, v katerem je spregovoril o Somaliji, Bosni in o nekaterih splošnih problemih lakote na svetu.
Prav te dni je stopila v veljavo odločba ZN za vojaški poseg v So-
maliji. Tja bodo poslali nad 30 tisoč marincev iz ZDA in druge vojaške enote, ki naj predvsem skrbijo za varen prevoz humanitarne pomoči prebivalstvu, ki umira od lakote. Vojaške čete so avtorizirane, da uporabijo tudi orožje, če bodo napadene. Gre za poseg, ki jim ni dovoljen v Bosni. Tam na napade ne smejo odgovoriti z orožjem, kar je velik nesmisel in zato tudi njih neučinkovitost. Sv. oče se je z vso
prizadevnostjo zavzel za pomoč človeštvu in bil pri tem zelo jasen.
Dolžnost vesti je poseg, kadar množice ljudi umirajo od lakote zaradi notranjih konfliktov. V takem primeru ne gre več za notranjo zadevo in mednarodna skupnost je v vesti dolžna, da posreduje z vsemi sredstvi, tudi z orožjem.
Komandat modrih čelad in papež se ujemata, saj je v Bosni enak položaj kot v Somaliji.
strateško področje. Zaenkrat je sicer prišlo do kompromisa o dvojnem upravljanju pomorske politike, vendar to ne bo večno. Sicer pa se Kijev v bistvu upira popolni atomski razorožitvi in s tem hrani delno jedrsko dediščino ZSSR (ki jo poleg Rusije ima še Kazakstan).
JELCIN DRŽI KRMILO
Ostale republike nekdanje Sovjetske zveze imajo seveda pri vsem tem manjši delež, čeprav kot članice Skupnosti neodvisnih držav tako ali drugače vodijo in kujejo svojo usodo. Poglejmo zato malo več v Moskvo.
Zadnji teden se je tu sestal Kongres ljudskih poslancev, nekak razširjen ruski parlament (to formulo je poznal že Gorbačov), na katerega zasedanju je tekla beseda o sedanjem političnem trenutku. Ves zadnji čas je bilo veliko kritik na račun politike predsednika Jelcina. Tarča napadov so bili tudi posamezni njegovi glavni sodelovaci, kot vladni predsednik Gaidar, Burbulis (ki je že moral prej iti na drugo mesto) itd. Opozicija je na splošno zahtevala nekoliko bolj okrnjeno vlogo izvršne oblasti, konkretno vlade, posredno pa predsednika samega. Zato je bilo na dnevnem redu veliko amandmajev s predlogi o večjem parlamentarnem nadzoru nad vlado. Pri končnem glasovanju pa vsa opozici-(se nadaljuje na 2. strani)
V tej številki dobite:
- Skupnost krščanskega življenja (stran 2)
- Jožko Kragelj zlatomašnik (stran 4)
- Izid natečaja za novo slovensko gledališko igro (stran 5)
Zakaj v Somaliji da, v Bosni pa ne
George Bush je ob koncu svojega mandata pristal na oboroženo intervencijo v Somaliji in poslal tja svoje marince, glede Bosne je pa gluh. Neki ameriški diplomat je rekel, da je glede Bosne Bush kot otrok, ki noče videti in noče slišati. Zakaj? Verjetno zato, ker si med volilno propagando ni hotel otežiti položaja s kako vojaško avanturo. Na Balkanu se namreč prepletajo različni interesi. Tam je Grčija, ki noče neodvisne Makedonije; tam je Turčija, ki stoji na strani Muslimanov; tam je Nemčija, ki od nekdaj stega roke preko Balkana proti Srednjemu vzhodu; tam je Rusija, ki je bila vedno velika zaščitnica Srbije. Tam bi lahko bi-
la tudi Italija, ki se je imela za zaščitnico Albanije in da ima interese v Istri in Dalmaciji. Slišati je tudi bilo, da je srbski loby v ZDA zelo delaven in da ima močan vpliv v Beli hiši.
Vse to in še kaj drugega je pritiskalo na Georgea Busha, da je doslej na tragedijo v BiH gledal ravnodušno. Pri tem je imel slabe zglede v Evropi. V Franciji je Mitte-rand res obiskal Sarajevo, toda zaradi propagande, da pokaže svoje simpatije do Srbije, ki je zaveznica Francije od časov pred prvo svetovno vojno. Podobno zadržanje je kazala tudi Anglija, ki ji je podobno kot ZDA žal, da je razpadla FLRJ,
ki jo je pomagal ustvariti tudi Chur-chil v Moskvi med zadnjo vojno. Na Busha je gotovo vplivalo tudi dejstvo, da ZDA nimajo direktnih interesov na Balkanu.
Če to upoštevamo, potem laže razumemo Busha, ki ni »hotel ne videti ne slišati«. Vprašanje je le, ali je odbila ura, ko ZDA in z njimi OZN ne bodo več rabili dveh mer, eno za Somalijo, drugo za Bosno. Morali bi se pa zavedati grožnje, ki so nanjo opozorili tudi zastopniki modrih čelad, da se namreč konflikt iz Bosne lahko razširi na Kosovo in Makedonijo in nato na cel Balkan in morda še dalje. Ali naj se ponovi Sarajevo iz leta 1914? Še je čas, da se to prepreči.
»Skupnost krščanskega življenja« in naše želje
RAZNA DUHOVNA GIBANJA
V pokoncilski Cerkvi se opaža nastajanje številnih duhovnih gibanj po vsem krščanskem svetu. Neko novo iskanje, ki je prav, usmerjeno, včasih pa tudi ne. Imamo gibanja v okviru Cerkve in cerkvenega nauka in zopet gibanja, ki so na robu herezije. Vsekakor pa gre za iskanje nadnaravnega.
V okviru Cerkve imamo n.pr. Ognjiščarje — focolarini —, ki so razširjeni tudi v Sloveniji. Potem so tu takozvani pentekostali, ki stavijo v središče svoje duhovnosti Sv. Duha, češ da nanj preveč pozabljamo. Imamo tudi neokatehumenale, ki se posvečajo nekrščenim odraslim. Tu so še razne molitvene skupine, ki se zbirajo v imenu p. Pija, skupine romarjev iz Medjugorja, ki se zbirajo v manjših skupinah k molitvi rožnega venca. Potem so še druge, ki verujejo v razna Marijina prikazovanja. Pravijo, daje na vsem krščanskem svetu takih nad tristo, med katere spada tudi ona na Goriškem pri vasi Fara. Potem se pojavljajo tudi razne Cerkvi sovražne sekte, kot so Jehovci in drugi.
V Cerkvi se pojavljajo tudi nove skupine, ki bi rade nadomestile organizacije prejšnjih časov in prilagodile svoje delovanje sedanjim časom, ki so zelo drugačni od prejšnjih. Taka je pri nas »Skupnost krščanskega življenja«, ki bi rada obnovila delovanje nekdanjih Marijinih kongregacij.
Ta SKŽ — Skupnost kršč. življenja — je imela pretekli torek, 1. decembra v Zavodu sv. Družine svoj sestanek, na katerega je povabila zlasti duhovnike in starše članov, da jim pojasni namen in delo tega združenja. Razveselila nas je velika udeležba naših ljudi iz mesta in dežele.
Udeležence je pozdravil msgr. Oskar Simčič, škofov delegat za Slovence, ki je imel uvodno besedo in pozneje tudi vodil debato. Za njim je pozdravil vse tudi predsednik te organizacije za Slovenijo in pojasnil, kaj je skupnost, namreč da zbira mlade ljudi, ki hočejo zares živeti in delati za Kristusa in njegovo Cerkev.
Nato je pojasnil akademik Damjan Hlede, kako je nastala in se razvila ta skupnost v Gorici. Začela je pri jezuitih s krožkom »Izvir« podobno ljubljanskemu »Kresu«. Obe
skupini sta zdaj pristopili v svetovno organizacijo »Skupnost krščanskega življenja«, ki ima za Slovence svoj sedež v Dravljah. Damjan Hlede je pojasnil, da člani te Skupnosti želijo živeti korenito po duhu Evangelija s pomočjo Ignacijevih duhovnih vaj in ostati zvesti Mariji.
Iz poročil, ki smo jih slišali, smo zvedeli za dosedanje delovanje te skupnosti v Gorici. Zbirajo se večkrat na teden pri jezuitih, imajo redne zaprte duhovne vaje, prirejajo skupna romanja. Tako so bili v Rimu, Asiziju in letos v Španiji po potih sv. Ignacija. Imajo skupne maše Slovenci in Italijani. Z eno besedo skušajo živeti čimbolj intenzivno duhovno življenje. Neka mati je med razgovorom povedala, kako se je njena hči spremenila, odkar je pristopila v to skupino: ne sili več v di-skoklube, doma skupno molijo in berejo Sv. pismo.
NAŠE ŽELJE
Pri debati ni manjkalo pohvale za ta »stil življenja«, izneseni pa so bili tudi pomisleki.
Člani te skupine deloma ali pa popolnoma zapuščajo svoje župnije in življenje v njih. Ali bi ne bilo bolje, da bi bili tudi v pomoč domačemu dušnemu pastirju v njegovem prizadevanju za duhovno rast župnije, posebno mladih? Vsi ne morejo v Skupnost krščanskega življenja, ker nimajo za to poklica ne možnosti ne
Stalna molitev za duhovne poklice
Duhovni poklici - duhovniški, redovniški in misijonski - so velika potreba v Cerkvi vedno in povsod. A te poklice si je pridržal sam Gospod Jezus, da si jih izbira zlasti med mladimi ko je tudi naročil: »Prosite Gospoda žetve, da pošlje delavcev za svojo žetev«. To je naša velika dolžnost, če hočemo, da se bo Bog ozrl tudi na nas.
V mestu Gorici stalno molimo v ta namen, zlasti ko se vsak četrtek, ob 15. uri zbiramo v središčni cerkvici mesta pri Imakulati v ulici Garibaldi vse leto razen v poletnih mesecih julija in avgusta.
Prihajajte v obilnem številu, da si skupno izprosimo duhovnih poklicev! Tudi iz okoliških vasi, če se mudite v mestu!
zmožnosti, zato jih pa ne smemo zanemarjati. Odmaknjenost od župnije se čuti še bolj pri nas Slovencih, ker nas je tako malo in ker je vsaka moč v župniji dvakrat dragocena.
Tudi živimo kot manjšina med večino. Ali ni naša dolžnost, da gojimo tudi svoje narodne vrednote, kot so poleg jezika tudi kultura, petje, običaji. V Špetru med Beneškimi Slovenci je videmski nadškof Batti-sti dejal: Da ste Slovenci, vam tega ni dala ne Cerkev ne država, to vam je dal Bog. Primorski duhovniki smo se tega vedno zavedali in smo se zato trudili in trpeli, da bi v naših vernikih ohranili in gojili narodno zavest, ker le, kdor je zvest svojemu narodu, bo zvest tudi Bogu, Cerkvi in državi.
Veselimo se z mladino za njeno duhovno rast, a želimo tudi pomoč nam ubogim, ki porivamo voz naših slovenskih vernikov tu v zamejstvu. Naj bi nam pomagali tudi jezuiti in mladina, ki se pri njih zbira.
Kazimir Humar
FOTOGRAFSKI NATEČAJ
Uredniški odbor MLADIKE razpisuje natečaj za fotografije (po možnosti črnobele) za naslovno stran revije. Namen natečaja je odkrivati nove talente. Tematika ni obvezna, vendar naj ustreza značaju revije (narava, okolje, letni časi, etnografija, naši spomeniki, naši prazniki).
Nagradni sklad predvideva:
100.000 lir nagrade za prvo mesto,
50.000 lir nagrade za drugo mesto
in več odkupnih nagrad po 30.000 lir.
Oblika izdelka naj odgovarja prostoru, ki je odmerjen sliki na naslovni strani MLADIKE.
Izdelke (največ tri za vsakega udeleženca) naj prijavljenci pošljejo na naslov: MLADIKA, »Fotografski natečaj 1992«, ul. Donizetti, 3 - 34133 TRST -TRIESTE, do 31. decembra 1992.
Izdelke bo ocenila komisija, ki jo sestavljajo Marjan Jevnikar, Marjan Slokar, Edi Žerjal in Sergij Pahor.
DUHOVNA MISEL ZA 3. ADVENTNO NEDELJO
— »Močni bodite. Nikar se ne bojte!
Glejte vaš Bog... On sam pride in vas reši.«
(Iz 35, 4)
Bogoslužno branje tretje adventne nedelje je v znamenju veselega pričakovanja. Nebeški Oče ni zapustil svojih otrok, ki so se z grehom oddaljili od njega. Po svojem učlovečenem Sinu daje vsakemu izmed nas možnost, da si zopet pridobimo njegovo prijateljstvo. Odrešenje in večno življenje je namenjeno vsem. Potrebno je nekaj dobre volje, odprto in pripravljeno srce.
Starozavezno božje ljudstvo je trpelo babilonsko pregnanstvo in trepetalo pred poganskimi Edomci. Prerok Izaija jih je tolažil z napovedjo, da bo opustošeni Jeruzalem ponovno zaživel v prvotnem sijaju... povrnjena mu bo veličastnost Libanona, krasota Karmela in Sarona... slepim bodo spregledale oči in gluhim odprla ušesa... hromeč bo skakal kakor jelen in jezik nemega bo vriskal.
V duhovni puščavi (goljavi oziroma pustinji), ki je sad greha, bo ponovno vzcvetelo življenje božje milosti, ki ga bo prinesel Mesijev prihod. Roke ljudi ne bodo več onemogle in kolena klecava; njihova srca ne bodo več žalostna in ne usta vzdihovala. Nič več ne bo mesta za malodušje in obup, ker bo Gospod sam prišel, da jih reši (prim. Iz 35, l-6a 10).
Podobno nas apostol in mučenec Jakob vzpodbuja, naj si v adventu oblečemo potrpljenje in si okrepimo srce, ker je Gospodov prihod blizu (prim. Jak 5, 8). Gre namreč za velike reči: »Med rojenimi od žena ni večjega od Janeza Krstnika, in vendar je najmanjši v nebeškem kraljestvu večji od njega« (Mt 11, 11).
Jezusove besede, ki nam dajejo novega upanja, moči in poguma, da se nepreklicno odločimo in vzamemo besedo evangelija zares. S trdno vero, brezmejnim zaupanjem in dejavno ljubeznijo. Pot je zahtevna, vendar edina, ki prinaša odrešenje in plačilo je veliko.
MILAN NEMAC
Švica: Ne Evropi!
V nedeljo, 6. decembra so imeli v Švici referendum o pristopu k Evropskemu gospodarskemu prostoru, neke vrste prvi stopnji k skupnemu evropskemu sistemu. Od 26 švicarskih kantonov se jih je kar 18 izreklo proti, le ostalih osem za. To pomeni hud udarec tistim, ki so mislili, da bo Švica le izšla iz svojega tradicionalnega izolacionizma. Verjetno so volivci to naredili v želji, da ohranijo svoje blagostanje. Vsekakor pa so si s tem zaprli pot v novo evropsko družbo na škodo tudi lastnemu politično-socialnemu razvoju.
Samomor znanega sodnika
V Palermu je prišlo do samomora, ki ga je naredil znani predstavnik sodstva državni pravdnik Domenico Signorino. Neki mafijski »skesanec« je namreč sodnika obtožil povezave z organiziranim kriminalom. Prav tako je bil Signorino prejšnji dan zaslišan od svojih kolegov v Caltanissetti. Na zaslišanje ga je tudi poklical Višji sodni svet v Rimu. Po vsem tem so nastale v državi velike polemike o sodstvu, skesancih ter informaciji.
Martinazzoli v Vidmu
Vsedržavni tajnik DC Mino Martinazzoli je zadnjo nedeljo govoril videmskim demokristjanom. Posebej je poudaril vlogo moralne obnove stranke, ki je v zadnjem času tudi med raznimi svojimi predstavniki naletela na korupcijo in podobne škandale. Zavezal se je za radikalno obnovo stranke in za njeno novo podobo. — Na tiskovni konferenci je Martinazzoli tudi obsodil vse špekulacije v zvezi z Osimom in potrdil nespremenljivost meje s Slovenijo.
Kučan, ponovno predsednik -Kdo v vladi?
(nadaljevanje s I. str.)
komunistov) je lahko prav tako zadovoljna z doseženimi 13%, zato je še toliko bolj zagonetno, zakaj je prvak Ciril Ribičič, v nedeljo zvečer (na sam dan volitev) odstopil. Njegov odstop je moč povezati s trditvami, da je Kučan po prvih delnih izidih že začel s pogovori o sestavi nove, leve vladne koalicije. Ribičičev odstop naj bi bil pri tem signal za pri-bliževaja Združene liste k zmagovalcem, Liberalnim demokratom. Ti so na ponedeljkovi tiskovni konferenci po svojem glavnem tajniku na izrecno novinarsko vprašanje dejansko zanikali, da bi se bili sestali s predstavniki krščanskih demokratov, in tudi posebej zanikali možnost takšne koalicije.
UGIBANJA O VLADNI KOALICIJI
Podobno je prvak krščanskih demokratov Lojze Peterle zanikal sti-
ke med strankama, potrdil pa je, da se je bil sestal z Drnovškom. Po vsem tem se zdi, da se razslojevanje v LDS (med levo in liberalno strujo) odraža tudi pri načrtovanju bodočih koalicij in da del stranke podpira zamisel o levi vladni koaliciji. V nasprotju s tem je Peterle izjavil, da Slovenija potrebuje trdno vladno koalicijo in omenil možnost, da v njej nastopita SKD in LDS. Potrdil je že večkrat tudi v predvolilnem času omenjeno namero, da želi stranka definitivno biti vladna stranka. Zdi se, da takšni signali prihajajo tudi iz soseščine, predstavniki stranke pa tudi sami izjavljajo, da bo vlada imela pred Evropo pravo legitimiteto le, če bodo v njej tudi krščanski demokrati. Koalicija, ki je na prvi pogled nenačelna, bi vendarle uspela zaustaviti proces, v katerem bi se nekdanja nomenklatura v različnih preoblekah polastila vse politične in ekonomske moči.
V zvezi s tem se zastavlja tudi vprašanje, kakšne zunanjepolitične posledice bo imela ponovna izvolitev Milana Kučana. Predstavniki opozicije so namreč v predvolilni kampan-
ji pogosto opozarjali, kako Evropa z nezadovoljstvom gleda na izvolitev nekdanjega komunista Iliesca v Romuniji. Nenazadnje pa utegne Kučanova izvolitev ogroziti tudi notranjepolitično področje — potem ko bo razjasnjeno ozadje afere s četverico, Zlobčevega izdajanja državnih skrivnosti in vloge Kučana pri tem ter njegove komunistične preteklosti.
Slovenija bo morala v naslednjih tednih dobiti trdno vlado s krščanskimi demokrati ali pa ji grozi, da se bo z vladavino levice osamila in tvegala predčasne volitve, morda celo prej kot v letu dni.
Leon Marc
NAROČNINA ZA LETO 1993	
Letna naročnina:	
Italija	50.000 lir.
inozemstvo	70.000 lir.
zračna pošta	95.000 lir.
cena posamezne	številke:
1.200 lir.	
Težave mlade ruske demokracije
(nadaljevanje s 1 str.)
ja ni prejela zadostnega števila glasov in poskus o zmanjšanju vladne avtonomije je v bistvu propadel. Jelcin je pri vsem tem še uspel potrditi vlogo ministrskega predsednika Gai-dara, s čimer je nedvomno utrdil svoj položaj. Kot torej vse kaže, je vsaj zaenkrat sedanji ruski predsednik ostal trdno s krmilom v roki.
Da so ruske politične razmere še vedno v nekakem ustalitvenem procesu, pač ni nobena skrivnost. Če je možnost kakega državnega udara (s strani vojske oz. nekdanjih partijskih sil), verjetno bolj oddaljena, je pa res, da so druge politične sile v vrenju. Tudi sam nekdanji voditelj Gorbačov ne misli še na politični pokoj. Z obiski v tujini si namerava še vedno ohraniti nekaj več kot samo zgodovinski spomin. Prav zadnja razsodba ruskega ustavnega sodišča o delu sovjetske komunistične partije tudi kaže nekako kompromisno težnjo. Potrjuje namreč Jelcinovo
zahtevo po moralni obsodbi sovjetskih komunistov, ne gre pa v skrajne posledice in radikalne ukrepe zoper nje. Vse to pa le kaže na politična nasprotja in morda nestabilnost mlade ruske demokracije.
Ruski mislec Aleksej Homjakov, eden od ideologov slavjanofilstva 19. stol., je zapisal, da »mi (Rusi) bomo, kot smo vedno bili, resnični demokrati med drugimi evropskimi narodi...«. Danes je ruska demokracija še krhka in negotova, čeprav je pogumno vstala po padcu komunističnega režima. V teku zgodovine pa je bila ruska demokracija kaj malo prisotna, od carjev do Lenina in Stalina ter njegovih naslednikov. Upati pa je, da bo sedanja demokratizacija le našla pravo pot tudi za bodoči razvoj Rusije na poti v Evropo.
Spectator
Pri vojakih.
Desetar enemu od rekrutov: »Nos imaš kot tisti nagnjeni stolp v Pizi. Od kod pa si?«
»Iz Baden-Badna.«
»Kaj, jecljaš tudi?«
Jožko Kragelj, zlatomašnik
Preobrat v videmski Cerkvi do Slovencev
Jožko Kragelj kot novomašnik
Nekje sem že zapisal, da je bilo leto 1942 zelo radodarno z novimi mašami. Kar 12 jih je bilo, med temi je bil novomašnik tudi Jožko Kragelj, ki ga sedaj poznajo po vsej Sloveniji zaradi njegovih spominov na partijske ječe pod naslovom Moje celice. Izdala jo je Družina leta 1990 in je zbudila veliko zanimanje, saj so knjigo ponatisnili. Pripravljen je tudi italijanski prevod, ki čaka samo na založnika. Avtor Mojih celic te dni obhaja zlato mašo. Posvečen je namreč bil 8. decembra 1942 v Gorici; posvetil ga je nadškof Karel Margotti.
Tisto leto, ko je svetolucijski župnik Premrl Janko, tedaj župnik pri Sv. Luciji, poslal v malo semenišče v Gorici štiri mlade fante, je bil med njimi Jožko Kragelj, drugi je bil pok. Krajnik Lucijan, tretji Sluga Ludvik, četrti je izstopil iz semenišča. V semenišču se je Jožko znašel v zelo številnem razredu slovenskih ter italijanskih fantov. Toda takrat je v malem semenišču med dijaki vladalo najlepše sožitje. Če so nastali problemi, so nastali zaradi višjih faktorjev. To se pozna tudi sedaj, ko se nekdanji sošolci vsako leto radi srečujejo na tej ali oni strani državne meje.
Jožko Kragelj jo dokončal gimnazijo v malem semenišču; nato stopil v bogoslovje in bil posvečen 8. decembra, na praznik Marijin. Zlato mašo bo obhajal v rojstni župniji Mostu na Soči (Sv. Lucija) v nedeljo, 13. decembra, ob 16. uri.
Kot novomašnika ga je nadškof Margotti poslal v Livek pod Matajurjem. Bili so nemirni časi, ko se je pojavilo in se razbohotilo partizanstvo posebno še v odročnih hribovitih krajih. Mladi Jožko se je vrgel na delo, učil verouk, učil petje, si zamisli tudi listič za otroke. Dekan v Kobaridu je bil Alojz Pavlin, ki je nekako družil vse duhovnike v dekaniji. Po 8. septembru 1943 so zasedli Soško dolino Nemci in za njimi
so prišli v Kobarid tudi domobranci. Ni bilo lahko za duhovnika živeti ob obiskih vseh treh, saj so prihajali ponoči partizani, podnevi pa nemški vojaki in domobranci; tudi na Livek. Pa so osumili mladega župnika, da ima zveze z Vatikanom. Nič manj kot to!
Oblasti je torej postal sumljiv in nezaželen in bi se ga radi odkrižali. Ko seje dne, 30. decembra 1948, pod noč vračal iz Kobarida domov na Livek, ga je ob poti počakal avto OZNE in oficir ga je povabil:
»Zdravo, Kragelj! Pojdete kar z nami.« Vstopil je v avto. Tako se je začela njegova pot po celicah partijskih zaporov. Na procesu v Tolminu so ga obsodili na smrt, nato pomilostili na 20 let, končno pa izpustili iz zaporov v soboto, 7. julija 1956. Tako so se končale te dolge duhovne vaje za mladega duhovnika.
Po izpustu iz zapora je smel po
večmesečnem čakanju v dušno pastirstvo najprej v Velike Žablje na Vipavskem, nato na Goče, v Marijino Celje, v Vrtojbo in nazadnje v Batuje. To župnijo je zapustil letos; škof Pirih ga je razrešil aktivnega dela in ustavil se je v vipavskem semenišču, kjer so ga zaposlili v knjižnici.
Jožko Kragelj je vedno čutil veselje do pisarjenja. Izdal je knjigo črtic Moja Tolminska, uredil spise župnika v Pevmi Abrama Jožeta Moja Trenta, urejal je Trinkov koledar, raziskoval delo Vinka Vodopivca, pisal črtice in sedaj menda piše tudi Spomine na dijaška leta. Poleg tega je priznan govornik, ki so ga vabili in še vabijo ob raznih priložnostih.
G. zlatomašnik, hvala ti za vse, kar si dobrega napisal in povedal. Bog naj te ohrani še dolgo, da boš še kaj lepega napisal in vzpodbudnega povedal.
K.H.
Prve slovenske božične znamke
Pred letošnjim adventom je slovenska pošta prvič v svoji zgodovini izdala božični znamki, s katerima bodo v matici popestrili božično-novoletna voščila sorodnikom in prijateljem doma in po svetu. S svojima prvima božičnima znamkama se naposled tudi Slovenija pridružuje vsem tistim civiliziranim državam na vseh celinah, ki pred božičnimi in novoletnimi prazniki izdajajo priložnostne poštne znamke v počastitev Gospodovega rojstva.
Na znamki za 6 tolarjev je motiv znanih slovenskih jaslic, na znamki za 41 tolarjev, za pisma namenjena v tujino, pa vitraž (slika na steklu) iz bovške podružnične cerkve Sv. Device Marije.
Izbira zadnjega motiva ni bila naključna: najstarejši ohranjeni pisni dokument, s katerim je papež Celestin potrdil pravice bovške župnije, je namreč označen z datumom, 24. november 1192. Bovška cerkev Sv. Device Marije je znana tudi po freskah znamenitega slikarja-mojstra Jerneja iz Loke, ki nosijo letnico 1530 in so bile restavrirane pred sedmimi desetletji, leta 1923.
GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA
Izšla je redna knjižna zbirka za leto 1993:
1. Koledar 1993 - zbornik o preteklem in sedanjem dogajanju med nami, eseji in članki o gospodarskih, kulturnih in znanstvenih vprašanjih ter delovanju naših društev.
2. Vinko Beličič - Leto odmrznitve. Literarno pričevanje o političnem dogajanju v Sloveniji in osebna doživetja umetnika, ki se je po skoraj pol stoletja ponovno vrnil domov in našel nov svet.
3. Andrej Prebil - Aravkanija. Pričevanja slov. lazarista, ki deluje med Indijanci Mapuče v Čilu. Knjigo izdajamo ob 500-letnici odkritja Amerike.
4. Alojzij Novak - Črniška kronika. Gre za dragocen dokument o zgodovini Vipavske doline in Goriške v letih druge svetovne vojne in po njej. Knjigo je za zbirko Naše korenine pripravil zgodovinar mag. Boris Mlakar. Opremil jo je s tehtno študijo in bogatim aparatom opomb.
5. Primorski slovenski biografski leksikon - 18. snopič. Delo urejuje prof. Martin Jevnikar. V tem snopiču se konča redni del tega dragocenega enciklopedičnega dela in se začnejo Dodatki vse do prvih gesel osebnosti z začetnima črkama Br.
Med prvo svetovno vojno je v neposredni bližini cerkve potekala soška fronta in je bila cerkev močno poškodovana. Ob letošnji 800-letnici bovške župnije so izdelali sedem novih vitražev z upodobljenimi dogodki iz Marijinega življenja; avtorica je ugledna slovenska likovna umetnica, akademska slikarka Veselka Šorli iz Ljubljane.
Prvi slovenski božični znamki je oblikoval Marjan Paternoster, za njun tisk v večbarvnem ofsetu in v izjemno visoki nakladi pa je poskrbela tiskarna dnevnika Delo v Ljubljani. Zato znamki nista namenjeni samo filatelistom, temveč vsem, ki bi pred bližnjimi prazniki na voščilnice z najboljšimi željami radi nalepili tudi lepe in nove slovenske znamke.	j	y
* * *
Nespametno je pričakovati končno rešitev največjih vprašanj od premoženja.
Izšla je tretja številka PASTIRČKA
z zelo zanimivo vsebino. Vsem ta lepi in živahno pisan list toplo priporočamo.
Položaj Slovencev in slovenskega bogoslužja za časa fašizma v Beneških dolinah je plastično orisal France Bevk v Kaplanu Čedermacu. Šlo je za čase, ko je fašistična oblast prepovedala uporabo slovenskega jezika v cerkvi in pri katehezi. Videmska kurija z nadškofom Nogaro je vse to pasivno gledala in ni v obrambo naravnih pravic vernikov mignila niti z mezincem. Za Nogaro je prišel nadškof Zaffonato, sličnega kova. Četudi je prišel v Videm že po vojni, v novih demokratičnih časih, se stališče do slovenščine v cerkvi ni prav nič spremenilo. Ob prvem pastoralnem obisku v teh dolinah je prepovedal moliti vero v domačem slovenskem jeziku. Na to smo spomnili zato, da vidimo kako velikanski korak v dobro beneških Slovencev je storila sedanja videmska kurija in nadškof Battisti.
Letos prve dni marca so imeli v Čedadu srečanje med Slovenci in Furlani na temo »Slovenci in Furlani v Furlaniji. Srečanje dveh narodov o vraščanju kulture v vero«. Razprave s tega srečanja so sedaj izdali v knjigi ter knjigo predstavili v Čedadu v ponedeljek, 23. novembra, na sedežu špetrske občine. Navzoča sta bila nadškof Battisti ter pomožni škof Brollo, urednik tednika La Vita Cattolica don Duilio Corgnali, iz Gorice ravnatelj zavoda ISIG, špetr-ski župan Marinig in seveda zastopniki beneških Slovencev, med njimi dr. Marino Qualizza.
Po pozdravih je imel besedo nadškof Battisti. Dejal je: »Temeljna pravica človeka in manjšine je pravica do obstoja, ki ne prihaja niti od države niti od Cerkve, pač pa od Boga. Dolžnost države in Cerkve je, da to pravico priznavata, jo zaščitita in udejanita. Kultura slovenske manjšine v Benečiji predstavlja dragoceno bogastvo za Furlanijo in širše kraje...« In še marsikaj je izjavil vi-
Cambio Isontino Menjalnica
Menjalnica in prodaja tujih valut ter slov. tolar, hrv. dinar, madžar. florint, travel cheques, eurocheques.
Urnik od ponedeljka do sobote:
8.30	- 13.30 - 14.30 - 18.00. Gorica - Corso Verdi, 56 Tel. 0481/536322 Fax: 0481/531210
demski nadškof, ki tudi s tem potrjuje, da je res katoliški škof in ne »vescovo italiano«, kot kak njegov predhodnik.
Nadškofove besede je še bolj podčrtal dr. Qualizza v svojem posegu. Postavil je nekaj praktičnih pobud, predvsem naj se v cerkev znova vrne molitev in petje v domačem jeziku in se obudijo verske navade v Beneških dolinah.
Res, velik korak je storila videmska Cerkev, da bi le ne bilo prepozno.
Adventni čas
V splošnih določbah o bogoslužnem letu in koledarju Rimskega misala beremo: »Adventni čas ima dvojen značaj: je čas priprave na slovesno praznovanje Gospodovega rojstva, ko se spominjamo prvega prihoda božjega Sina med ljudi, hkrati je to čas, ko to spominjanje usmerja naša srca k pričakovanju drugega Kristusovega prihoda ob koncu časov. Na ta dva načina stopa adventni čas pred nas kot čas pobožnega in veselega pričakovanja.«
»Takšno pričakovanje nujno dela človeka pripravnega in sprejemljivega za sodelovanje z božjo milostjo, Bogoslužje adventnega časa pa budi v nas tudi zavest grešnosti. Opominja nas, naj se s premagovanjem poželenja in prostovoljno pokoro vadimo v poglobljenem premišljevanju in zbranosti, da nas more prepojiti tisto živo hrepenenje po vrnitvi k Bogu, ki nas edini more s svojo milostjo rešiti greha in njegovih posledic.« (F. Oražem).
To so lepe misli in iz njih se more marsikaj razbrati. Predvsem to: kakšna bo moja priprava na Božič?
Ali se bom bolj zavzel za božjo službo? za iskreno spoved?
V današnjem času je Božič že skoraj izgubil krščanski značaj. Postal je praznik svetnega veselja, luči in darov.
Poskrbimo torej, da ne bo to veljalo za nas, za vsakega izmed nas. Naj bo Božič praznik resničnega krščanskega veselja, ki ga krepi ljubezen do Boga in do bližnjega.
e.l.
Hranilnica in posojilnica Opčine ■ Trst
razpisuje
usposobljenostne izpite za uradnike/ce v smislu 6. člena kolektivne delovne pogodbe za uslužbence hranilnic in posojilnic.
Trenutno je nepokrito eno delovno mesto.
Pogoji za pripustitev k usposobljenostnemu izpitu so naslednji:
1. fakultetna diploma iz ekonomije ali prava oziroma diploma, ki je po obstoječih predpisih enakovredna z oceno vsaj 90/110;
2. starost: največ 40 let;
3. program usposobljenostnega izpita predvideva slovensko in italijansko pismeno nalogo splošne gospodarske ali finančne narave oziroma iz knjigovodstva ali bančnega poslovanja in ustni razgovor. H kolokviju bo pripuščen, kdor bo prejel pozitivno oceno pri pismenih izdelkih. Ustrezna navodila so na voljo v tajništvu Hranilnice in posojilnice.
4. prošnjo na nekolkovanem papirju je treba predložiti, osebno ali po pošti, v tajništvu Hranilnice in posojilnice do 31. decembra 1992.
Čas razporeda izpitov bo naknadno javljen.
Po zaključnih izpitih bo izpitna komisija predložila upravnemu svetu Hranilnice in posojilnice seznam pozitivno ocenjenih, iz katerega se bodo črpali novi uslužbenci.
Upravni odbor
Svetovni slovenski kongres pred dolgoročnimi nalogami
Slomškova proslava v Bazovici
Na svojem zadnjem srečanju v Gorici je deželni odbor Svetovnega slovenskega kongresa v prvi vrsti ugotovil, da se dogodki po Evropi in zadnje čase tudi pri nas odvijajo izredno hitro. Vojna na ozmelju bivše Jugoslavije, ki se utegne celo razširiti; izbruh nasilja v deželah zapad-ne Evrope; ogrožanje načel osimskega sporazuma, ki postavlja slovensko manjšino v Italiji pred dodatne in prav gotovo nelahke naloge; in ne nazadnje volitve v Republiki Sloveniji — že vsaj ti prerezi prepričljivo ponazarjajo dinamiko časa, ki ji je še kako podvržen tudi slovenski narod: v matični domovini, v zamejstvu in izseljeništvu. Svetovni slovenski kongres je na srečo z mednarodnim priznanjem Republike Slovenije izpolnil nekaj temeljnih točk programa. Odpirajo se tako zvane dolgoročne pobude, ki pa zahtevajo globlje analize in katerih cilj je seveda povezovanje oziroma občutek povezanosti prav vseh različnosti slovenskega naroda, od geografskih do dobesedno političnih. Dolgoročne naloge Svetovnega slovenskega kongresa so v bistvu moralnega značaja in jih je nujno sproti ugotavljati iz številnih novih situacij v spremembah časa. Dokopati se je treba do jasnih stališč, ki na plemenit način bogatijo slovenstvo, istočasno pa niso obremenjeni z nikakršnim pokroviteljstvom. V tem smislu deželni odbor ob napetostih ob meji ugotavlja dejstvo, da se velja pripraviti na dolgotrajnejše stanje te vrste. Italija pravzaprav nekaterih svojih vprašanj konca druge svetovne vojne še ni rešila, ali vsaj tega niso storile vse politične sile.
Očitno je tudi dejstvo, da te sile mladih držav, kot sta Slovenija in Hrvaška, ne jemljejo dovolj resno in spoštljivo, gotovo ne toliko kot bivše Jugoslavije. Na dlani je, da možnost tega dejstva postavlja slovensko manjšino v težak položaj, ki pa seveda lahko pomaga k večjemu občutku narodnostne solidarnosti in temu primerne politične naravnanosti. Verjeti je mogoče v močnejše vzpostavljanje tako organizirane manjšine, ki si bo v času spreminjanja sveta zagotovila še boljše in ustreznejše pogoje za lasten razvoj in sožitje z drugimi narodi.
Deželni odbor Svetovnega slovenskega kongresa bo konec januarja pripravil posvet oziroma srečanje, ki naj bi zajelo tukajšnje članstvo kakor tudi predstavnike iz Republike Slovenije oziroma bližnjih regij onstran meje, da bi skupaj poiskali znamenja prihodnjega razvoja bodisi v Evropi bodisi pri nas, bodisi v odnosu na stanje slovenskega naroda kakor tudi v odnosu na samo organizacijo in njene naloge. Dosti podatkov govori o možnosti precej spremenjene organizacije in novega področja globljih in tehtnejših ciljev. Seveda pa je še ob tem ogromno pomembnega operativnega dela, kjer velja omeniti predvsem zakon o državljanstvu, ki še ni zadovoljivo izboljšan, ter zakon o posebnem statusu Slovenca brez državljanstva, ki se še posebno tiče zamejstva. Stiki z ministrom za Slovence po svetu Jankom Prunkom ter generalnim konzulom Jožetom Šušmeljem so v tem smislu izrazito obetavni, prav tako tudi želja po vzpostavitvi stika s Slovenci v Milanu in Rimu. Za obisk v Milanu je svojo pomoč zagotovil tudi škofov vikar Oskar Simčič. Ne nazadnje se bo deželni odbor priključil humanitarni pobudi Konference Svetovnega slovenskega kongresa za Slovenijo, ki je skupaj z odgovarjajočimi ministrstvi prispevala k odhodu Slovencev iz razrušenega Sarajeva.
Deželni odbor Svetovnega slovenskega kongresa
Zadnje dni meseca novembra, ob obletnici rojstva velikega škofa Antona Martina Slomška, se leto za letom zvrstijo proslave v njegovo čast vse od zgraditve mladinskega doma v Bazovici, ki je tudi po njem imenovan.
V nedeljo popoldne je bilo v Slomškovem domu domače, slovesno in prijetno. Dvorana je sprejela veliko Slomškovih občudovalcev; žal pa je bil odziv domačinov in faranov nasploh izredno skromen. Ali temu botruje sramežljivost? Ali morda pičlo poznanje Slomška samega in njegovega izredno velikega in pomembnega dela za slovenski narod?
Najprej je pozdravil občinstvo in izvajalce Aleksander Mužina, ki je podal jedrnat prerez Slomškovega dela. Prebral je nato brzojavko po-stulatorja Maksimiljana Jezernika iz Rima kot tudi pismo s pozdravi velikega in temeljitega Slomškovega poznavaleca, mariborskega škofa dr. Franceta Krambergerja. Občinstvo in prireditelji so to pozornost naših strokovnjakov sprejeli z veliko zado-ščenostjo.
Slomšek sam je bil velik ljubitelj pesmi. In ta ni smela manjkati na tej prireditvi. Z velikim poletom in tankočutnostjo ter smislom se je to pot odrezal mladinski zbor z Opčin »Vesela pomlad«, ki je pod vodstvom neumornega Franca Pohajača odprl in zaključil slovesnost z devetimi pesmimi raznih slovenskih pesnikov in skladateljev, letošnjih jubilantov.
Dijakinja pedagoškega liceja Anton Martin Slomšek iz Trsta Suzana
DRUŽINA
Prof. A. Rebula predava o Slomšku
Bambi je prikupno podala nekaj Slomškovih pesmi, rekov in zapisov.
Višek večera pa je nedvomno predstavljal slavnostni govornik, pisatelj Alojz Rebula, ki je prav letos izdal knjigo ali bolje rečeno hagio-grafijo o Slomšku z naslovom Pastir prihodnosti. V zanj značilnem vznesenem slogu nam je podal prerez Slomškovega življenja z vsemi tegobami in nam na prikupen način pre-dočil, če je bilo potrebno, res velike zasluge tega nenadkriljivega Slovenca, ki je še danes aktualen. V opomin so nam izzvenele tri vrline tega korenitega Štajerca: nacionalnost, kultura in njegova svetost. Pisateljevo spontano podajanje in njegov zanos kot tudi lepo petje ter recitacije so pri občinstvu naleteti na izredno odobravanje.
Iz pastirskega lista goriškega nadškofa o družini
Veliko je stvari, ki zlasti v današnjem času vplivajo na življenje družin, zato bomo v teh letih bolj podrobno o njih razpravljali in tako uresničevali naš pastoralni načrt.
S tem pastirskim pismom bi rad bil v pomoč našemu pastoralnemu svetu in vsaki župniji, da bodo sodelovali pri obnovi naših družin. Pišem vam z morskega obrežja in v spomin mi prihaja stari Plutarhov rek: »Veslati moramo.« Tudi mi moramo zaveslati z našim programom o družini in sicer pogumno, vztrajati in nena-veličano, da bomo prinesli vsem ljubezen do Kristusovega evangelija, porast duhovnosti in tako tudi jasnost in upanje v proučevanje nauka Cerkve.
Iz pregleda pastirskih načrtov teh zadnjih let lahko ugotovimo naslednje: v izvedbi pastoralnih načrtov smo naleteli na mnogo težav. Glavni sta bili: duhovniki in laiki so težko sprejemali novosti v običajno župnijsko delo in življenje in vsi, škof, škofijski sveti, dekani, župniki in razne ustanove so delali brez tako potrebne medsebojne povezave.
maf
Škofova razprava o Slomšku
Dekliška pevska skupina »Vesela pomlad« poje na Slomškovi proslavi
Pred sklepno prireditvijo bogatega Slomškovega triletja 1989-1992, na Slomškovo nedeljo, 27. septembra, v mariborski stolnici sv. Janeza Krstnika, zasluži posebno pozornost razprava škofa dr. Franca Krambergerja z naslovom Anton Martin Slomšek — življenje in delo, objavljena v Časopisu za zgodovino in narodopisje, ki izhaja v Mariboru. Šesti Slomškov naslednik na sedežu lavantinsko-mariborske škofije predstavlja neponovljivo življenjsko pot svojega velikega vzornika in predhodnika. Največje Slomškovo pastoralno in obenem narodnostno-zgoovinsko dejanje je bil po sodbi pisca prenos sedeža lavantinske škofije iz Št. Andraža na Koroškem v Maribor leta 1859.
Škof Kramberger v svoji razpravi posebej poudarja, da je s tem dejanjem Slomšek zbral skoraj vse Slovence na spodnjem Štajerskem v novi, slovenski škofiji ter jim ohranil ve-
ro, jezik, kulturo, narodnost, skratka dom in rod. Na zemljevidu Evrope je že takrat trajno zarisal severno slovensko mejo, ustavil je tudi neusmiljeni val ponemčevanja in rešil nad 200 tisoč Slovencev, da so ohranili svojo identiteto.
Svojo razpravo, ki obsega kar 22 strani, škof Kramberger sklene z ugotovitvijo, da je bilo Slomškovo delo, naj je bilo zasebno ali poklicno, pastoralno ali literarno, namenjeno vsemu slovenskemu ljudstvu: podeželskemu in mestnemu človeku, preprostemu in izobraženemu, mladini in njenim vzgojiteljem. Vse je svetniški škof A.M. Slomšek vodil k duhovno-moralnim vzorom, k poglobljenemu verskemu in narodnostno zavednemu življenju.
Povzetek razprave škofa Krambergerja Anton Martin Slomšek — življenje in delo, je objavljen v nemščini, izvleček pa v angleškem jeziku.
iv
Nova Agencija
v cone,	*	Banca	Agricola	Gorizia
Mejni prehod pri Rdeči hiši - Ulica Kugy, 22	KlTlGCKa	banka	GODCa
Nove Priložnosti
Banca Agricola - Kmečka banka v Gorici odpira novo agencijo v mestu.
Nova priložnost na uslugo Vašim potrebam in več: na razpolago smo tudi ob sobotah zjutraj z vsemi uslugami, vključno s storitvami za tujino.
Med ostalimi ponudbami: obširno parkirišče, Bancomat 24 ur na dan, menjalnica.
Nova agencija, nove priložnosti,
4 pričakujemo Vas.
IB
Odmevi zahvalne nedelje
Listnica uredništva
Na uredništvu Katoliškega glasa smo se odločili, da izvedemo anketo med našimi bralci. Prosimo, da se anketi odzovete v čim večjem številu. Odgovorite na vprašanja, ki jih dobite na priloženem listu, robove zalepite in od-pošljite po pošti. Ni potrebna znamka, ker je poštnina že plačana. Za Vaše odgovore se že vnaprej lepo zahvaljujemo.
Uredništvo
Izid natečaja za novo slovensko gledališko igro
Žirija, ki jo je imenoval Upravni svet SSG v sestavi: Jože Babič, predsednik, Ace Mermolja, Miroslav Košuta, Vasja Predan in Zora Tavčar, člani, je ugotovila lep odziv, saj je na natečaj prišlo 31 dramskih besedil različnih žanrov. Posebno je razveseljiv precejšen odmev med avtorji iz ožjega prostora Slovenskega stalnega gledališča, med katerimi je bilo tudi lepo število mladih. Pobuda Upravnega sveta SSG je tako v polni meri upravičena.
Žirija se je sestala na treh sejah. Pred začetkom druge je odstopila prof. Zora Tavčar in svoj odstop utemeljila z dejstvom, da se je med avtorji del zadnji dan znašel tudi pisec, ki je z njo v sorodstvenem razmerju.
Žirija je na svoji zadnji seji, v torek, 1. decembra 1992, sklenila:
1) Odkupno nagrado 8.000.000 -lir prejme Milan Kleč za komedijo »Vsega je kriva Marjana Držaj«;
2) predlaga Upravnemu svetu SSG v odkup tri dela: Alojz Rebula »Operacija Timava«, Vinko Modernfdorfer »Pokrajina št.
2« in Sergej Verč »Samomor kitov«.
Sklep je bil sprejet soglasno.
Goriške
Nova kaseta duhovne glasbe
Izšla je kaseta z naslovom: Slovenska otroška in mladinska duhovna glasba, ki stajo pesnica Ljubka Šorli in skladatelj Maks Strmčnik namenila mladim v letu posvetitve Slovencev Materi božji.
Pesmi — adventne, božične, velikonočne, Marijine in evharistične — izvajajo: Dekliški pevski zbor »Andrej Vavken« iz Cerkelj pod vodstvom Damjana Močnika, Otroški zbor župnije Vič pod vodstvom Branke Rotar-Pance in Mladinski zbor Slovenskega centra za glasbeno vzgojo »Emil Komel« pod vodstvom Franke Žgavec. Spremljavo na orglah je izvedel skladatelj Maks Strmčnik.
Pesmi so sveže in zanimive po vsebini besedila, ki se naslanja na Sveto pismo in po muzikalnem sporočilu, ki sloni na moderni obdelavi starocerkvenih modusov.
Kaseto je izdala in založila Mohorjeva družba iz Celja in jo toplo priporočamo za Božično in Novoletno darilo.
Zapustila nas je naša draga prijateljica
Ana
Ob njeni tragični smrti sočustvujemo z njeno družino vsi prijatelji in znanci.
Naj ji bo Bog milostni plačnik.
Goriški prijatelji
Božična razstava tržaških umetniških obrtnikov
Na petkovi tiskovni konferenci je znana umetnica Silva Bogateč, kot predsednica tržaškega odbora za pospeševanje umetniške obrti, napovedala razstavo umetniških izdelkov obrtnikov iz tržaške pokrajine. Otvoritev razstave je bila v petek zjutraj v trgovinskem centru II Giulia pri Sv. Ivanu. Predstavilo je svoja dela 28 oblikovalcev z različnimi umetniškimi oblikami, med temi so Silva Bogateč, Gabrijela Ozbič, Bogomila Doljak in Pavel Hrovatin.
OBVESTILA
Vincencijeva konferenca v Trstu vabi člane in prijatelje na duhovno obnovo z mašo pri šolskih sestrah pri Sv. Ivanu, via delle Docce, 34 v četrtek 17.12. ob 16. uri. Sledila bosta božična prireditev in družabnost.
Mesečna sveta maša za cerkveno edinost bo v ponedeljek, 14. decembra ob 17. uri, v Marijinem domu v ul. Risor-ta, 3 v Trstu.
V društvu slovenskih izobražencev v Trstu, ul. Donizetti 3, bo v ponedeljek, 14. decembra, predstavitev knjige o slikarju in kritiku Milku Bambiču, ki jo je napisal Marko Vuk in jo je izdal Goriški muzej v sodelovanju s Svetom slovenskih organizacij. O knjigi bo govoril direktor Arhitekturnega muzeja v Ljubljani dr. Peter Krečič. Začetek ob 20.30.
Slovenska prosveta prireja v nedeljo, 13. decembra, ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu spevoigro Vinka Vodopivca »Srce in denar«. Režija Aleksij Pregare, dirigent Hilarij Lavrenčič. V igri nastopajo solisti, zbor, orkester in plesalci (okrog 100 oseb). Zaradi velikih tehničnih zahtev bo to edino gostovanje na Tržaškem. Vljudno vabljeni! Vstopnice so v predprodaji vsak dan od 9. do 13. ure na sedežu Slovenske prosvete v Donizettijevi ulici 3.
novice
Sestalo se je pokrajinsko tajništvo SSk
V Gorici seje na pobudo tajnika Cor-si Hadrijana sestalo pokrajinsko tajništvo SSk in sprejelo na znanje odstop deželnega poslanca Bojana Brezigarja, ki je prevzel druge profesionalne dolžnosti. Tajništvo čuti dolžnost, da se mu zahvali za vse delo, ki ga je opravil v vseh teh letih. Ni dvoma, da bo še nadalje v stranki sodeloval in ji pomagal. Obenem je tajništvo sprejelo zamenjavo deželnega svetovalca s prvim neizvoljenim, ki je deželni tajnik Ivo Jevnikar, čeprav so nekateri izrazili mnenje, da bi vendarle bilo potrebno, da bi tudi Goričan zasedel poslansko mesto.
Novi deželni svetovalec Jevnikar uživa veliko solidarnost tako naših volilcev kakor strankinih struktur, ter bo deležen vse podpore goriškega dela stranke. To še posebno, ker prevzema odgovorno upravno mesto v sila težki in zapleteni politični stvarnosti.
*
Vera je nezasluženi božji dar, ki ga najbolj pristno doživljamo v zdravi družini.
IZ ZAMEJSKE POLITIKE
■ Novi deželni svetovalec Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar ostaja na svojem mestu tudi kot strankin deželni tajnik. Tako je z večino sklenilo deželno tajništvo SSk na zasedanju dne 2. decembra v Nabrežini. Jevnikar, ki je 24. novembra nasledil Bojana Brezigarja v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine, je namreč dal tajništvu na razpolago tajniško mesto, na katero je bil izvoljen na februarskem VII. deželnem kongresu SSk. Člani tajništva pa so bili mnenja, da do junijskih deželnih volitev ne kaže zamenjavati deželnega tajnika, kateremu so potrdili polno zaupanje. Sprejet pa je bil sklep o ovrednotenju ožjega tajništva in okrepitvi strankine organizacije, da bo kos zelo težavnemu obdobju, v katerem se nahajata tako slovenska manjšina v Italiji kot tudi sama stranka. S tem v zvezi je bil na seji govor o novih protislovenskih gonjah in o nujnosti razgovorov med slovenskimi komponentami, da bi novi deželni volilni zakon ne izničil ali pa močno oklestil slovenske prisotnosti v prihodnjem deželnem svetu. Ravno tako se mora slovenska manjšina vključiti v široko vsedržavno razpravo o ustanovnih in volilnih reformah ter vztrajati pri zahtevi o zajamčenem zastopstvu manjšin v izvoljenih zakonodajnih in upravnih telesih.
Deželno tajništvo je z veseljem vzelo na znanje vest, da je Odbor strokovnjakov za varstvo narodnih manjšin pri Svetu Evrope pred dnevi uradno uvrstil med gradivo za pripravo dodatnega protokola o varstvu manjšin za Evropsko konvencijo o človekovih pravicah tudi osnutek konvencije o temeljnih pravicah evropskih narodnostnih skupnosti, ki ga je pripravila Federalistična unija evropskih narodnostnih skupnosti in ga je pred nedavnim predstavil v Trstu Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček. Vsaka krepitev »evropskih standardov« zaščite je namreč v prid tudi naši skupnosti.
□ V četrtek, 26. novembra, se je pod vodstvom tajnika Martina Breclja na svoji redni tedenski seji sestal pokrajinski izvršni odbor Slovenske skupnosti za Tržaško. Precejšen del seje je bil posvečen polemikam, ki so sledile članku, katerega je prav 26.11. na prvi strani objavil videmski dnevnik »II Messaggero Vene-to«. SSk je mnenja, da je to repriza protislovenske gonje. Nacionalistični krogi hočejo izkoristiti vsako sredstvo za nadaljevanje polemike proti Osimskim sporazumom, ki je komaj začela prehajati v ozadje. Govori se o nesprejemljivih zahtevah slovenske vlade (tarča je tokrat zunanji minister Rupel), pozablja pa se, da so stvari, ki jih marsikdo ocenjuje kot nezaslišane, že sprejete in jih tudi druge manjšine že imajo; pomislimo samo na raven zaščite, ki jo uživa italijanska manjšina v Sloveniji. Poleg tega se te pravice že nahajajo v osnutku konvencije o temeljnih pravicah etničnih skupin v Evropi, ki ga je pripravila Federalistična unija evropskih narodnih skupin (FUENS). Tu ne gre torej za spopad med manjšino in večino, niti za kompromise ali kaj drugega, temveč gre za upoštevanje norm in kriterijev, ki so že mednarodno sprejeti. SSk zato še enkrat ostro in odločno obsoja poskuse, da bi z izkrivljenim poročanjem zopet zavajali javnost okoli vprašanja, ki bi bilo že zdavnaj rešeno, če bi za to obstajala politična volja.
Ivan Žerjal
Slovesno je potekalo naše srečanje pri zahvalni maši 15. nov. v stolnici sv. Justa. Gospod Sergij Pahor je uvodoma osmislil našo prisotnost ob našem škofu in zbranimi duhovniki, naj bi to naše dvanajsto srečanje bilo predvsem zavestna zahvala za obilje božjih darov tekočega leta. Obenem pa je poživil spomin na obisk sv. Očeta ter na posvetitev našega naroda božji Materi, da ohranimo zvestobo pristnemu krščanstvu. Osredotočil je glavne misli pri ostalih delih mašne daritve.
Dolga vrsta narodnih noš in skavtov je prinašala darove kot simbolično zahvalo Bogu za dosežke letošnjega truda in naporov. Naša misel je pri tem neizbežno romala k preizkušenim bratom na grozotna vojna prizorišča. Denarni prispevki te daritve so prav tako šli v podporo tolikim bratom in sestram v begunstvu.
Povezanost z vsemi trpečim brati po svetu, s katero se vključujemo pri molitvi očenaša, nam poleg češčen-ja, je dejal g. Pahor, pomeni tudi izraz velikega človeškega upanja, da bomo uslišani. Morda bi bilo prav, da bi ob taki priliki vsi prisotni molili očenaš, ali pa ga zapeli po Ačko-vem napevu, čeprav je mini-zborček sestre Karmen kar se da prisrčen in nas vsakič razveseli. Mogočnost zbora na koru pa itak vemo, da izraža najbolj svojstveno molitev in zahvalo, za kar smo jim tudi hvaležni.
Toda hočem verjeti, da je bilo mnogo več naših ljudi, ki so bili med letom deležni enakih ali še večjih božjih darov. Kaj naj rečemo o izjavi našega Dnevnika, da »slovenska javnost bolj zaupa bankam kakor Cerkvi«? Naj jo še tako odrivajo na stranski tir, Cerkev je in bo ostala edinstveno znamenje Njega, ki je Alfa in Omega vsega stvarstva. Bivši tajnik Z.N. Hammarskjold je pisal: »Bog ne umre tistega dne, ko se ti nehaš zahvaljevati ali verovati v njegovo osebno božanstvo. Umremo pa tistega dne, ko naše življenje preneha biti ožarjeno z nenehnim sijajem vsak dan obnovljenega čudeža, katerega izvir je onkraj vsakega razuma!«
Nagovor g. škofa je imel za naslov »Pričevanje«. Veliko resnico je v cerkvi sv. Marije Velike povedal g. Jakomin, da je namreč tudi od nas odvisno ali gre vera gor ali dol! Je v našem verovanju dovolj avtentičnega, da ga tudi izpričujemo v vsakdanjem življenju pri srečanju z drugimi brati in sestrami?
Kateheza - kateheza za mlade in odrasle, je klic našega škofa. Potrebna je vsem, zlasti pa onim, ki so ab-
solutno prepričani o samoumevnosti, da niso nikomur nič dolžni za vse, kar uživajo. Naj bi ta naša zahvalna daritev veljala tudi tem, ki se jih še ni dotaknila resnica, da »nič nimajo, česar bi ne bili prejeli«! (Kor 4, 7).	F.V.
v
Dirigentka Dalka Sturman 70-letnik
Na praznik Brezmadežne se je verska skupnost na Kolonkovcu na posebni način spomnila sedemdesetletnice požrtvovalne Dal-ke. Res, zasluži posebno priznanje za vso požrtvovalnost in vztrajnost v vodenju petja: na Kolonkovcu, pri Sv. Ani in še drugje. Naj ji Bog da veliko moči in zdravja, da bo lahko še dolgo nadaljevala v svojem dragocenem delovanju.
Skrb za mlade
V nedeljo, 22. novembra, sem prisluhnil radijski verski oddaji Vera in naš čas. Bil je razgovor o mladini: kaj narediti za mladino? V kakšnem smislu? Kratko rečeno: da se bodo mladi srečali s Kristusom in se ga oklenili, živeli s Cerkvijo kot pametni in pošteni ljudje.
Kako pomagati mladim ljudem, da ne bodo opustili molitve, obiska svete maše in prejemanja zakramentov? Opažamo namreč, da mladi hodijo (če hodijo) v cerkev, dokler so v osnovni šoli ali se pripravljajo na prvo obhajilo in birmo. Po birmi jih ni več videti. Zakaj? Kako bi se dalo temu odpomoči?
O tem se večkrat govori in zdi se, da nekateri vidijo samo naše razmere, potrebe in težave. Vse skupaj pa včasih zveni kot neke vrste očitek, češ pri nas se nič ne naredi, da bi se stanje kaj zboljšalo. Očitek velja predvsem seveda duhovnikom. Mislim, da tega očitka ne zaslužimo. Tu gre za težave, ki niso posebnost samo Slovencev na Primorskem. Zato pa pomagajte nam, da bomo odkrili pravo pot in se te poti tudi držali.
Poudarja se, da je potrebna kateheza zlasti za odrasle, da bi ti mladim ljudem oznanili veselo novico, ki jo oznanja evangelij. Pa to ni dovolj. Potrebno je pričevanje! Mlad človek naj spozna dobroto in poštenost v življenju svojega bližnjega. A kdo naj to pokaže, če ne prav odrasel kristjan?
Lepo je govoriti o katehezi. A kje naj najdemo tiste, ki so pripravljeni poslušati in sprejeti božjo besedo?
Nanizal sem nekaj vprašanj. Vsa ta vprašanja pa pričakujejo odgovor. Kdo nam lahko pove kaj primernega, da bomo lahko ustregli potrebam sedanjega časa? Lojze Škerl
DRAGULJARNA - URARNA - ZLATARNA
VIRGILIO BRATINA s.„.c.
URADNI ZASTOPNIK UR OMEGA - T1SSOT - RADO - FEST1NA - DRAGULJI DAMIANI - SREBRNINA OTTAVIANI IN GORETTA DOLGA IN KVALITETNA PRISOTNOST, OZNAČUJE RESNOST, STROKOVNOST, KOMPETENTNOST NA PODROČJU TRGOVINE
Corso del Popolo, 28 - Monfalcone (Tržič) - Tel. 410674
SLOVENSKA PROSVETA - TRST ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA ob 40. obletnici skladateljeve smrti VINKO VODOPIVEC
Srce in denar
SPEVOIGRA
ZA SOLISTE, IGRALCE, BALET, ZBOR IN ORKESTER Besedilo Filip Terčelj in Marij Čuk Odrska predelava Aleksij Pregare Orkestracija Hilarij Lavrenčič
REŽIJA ALEKSIJ PREGARC DIRIGENT HILARIJ LA VRENČIČ
V NEDELJO, 13. DECEMBRA, OB 16. URI V KULTURNEM DOMU V TRSTU
Jacobus Gallus v Gorici
Goričani obhajamo letos spomin Vinka Vodopivca in prof. Mirka Fileja, Tržačani pa stoletnico skladatelja Marija Kogoja. Ta se je namreč pred sto leti rodil v Trstu, čeprav je mladost preživel v Kanalu. Za njegovo stoletnico je pevski zbor Jacobus Gallus naštudiral koncert njegovih skladb; zbor vodi Stojan Kuret.
Ta zbor je nastopil s celovečernim koncertom v Katoliškem domu in sicer v ženski in v mešani zasedbi. Ne bomo ocenjevai zbora in njegovega dirigenta, saj so to opravili drugi, ko je zbor nastopil v Trstu. Mi le potrdimo, da je zbor v obeh zasedbah solidno oblikovano in uglašeno telo, ki se ne ustraši tudi težjih Kogojevih skladb, saj to ni narodna pesem ali melodična harmonija. Dirigentu in pevcem čestitamo!
Žal nam je, da goriška publika kaže tako malo zanimanja za take nastope. Pri Cecilijanki in pri veseloigri Srce in denar je bila dvorana vedno polna, v nedeljo pa je bil obisk precej skromen. Škoda za takšen dovršen koncert našega tržaško/goriške-ga skladatelja!
Prirediteljem, Glasbeni Matici in Centru Emil Komel naj to ne vzame poguma, saj je pobuda sličnih glasbenih večerov hvalevredna. Potrebno je tudi glasbeno vzgajati publiko, številno ali manj številno, in ji nuditi tudi glasbene stvaritve, saj je tudi glasba dekla božja.
Potujoča občinska knjižnica
Sovodenjska občinska knjižnica je zagledala luč leta 1970 v starem šolskem poslopju, na kraju današnje občinske telovadnice.
V 80. letih je bila premeščena v pritlične prostore županstva, to pa v pričakovanju, da bo knjižnica dokončno dobila svoj sedež v večnamenskem centru, ki ga je občinska uprava načrtovala pred Posojilnico. V ta namen je izdelala okvirni načrt tega objekta; v proračun leta 1980 je dala finančno postavko 301 milijon lir.
Ne bomo ugibali za razloge, zaradi katerih je občinska uprava pod vodstvom župana Primožiča (prej Češčuta) opustila tedanjo lokacijo večnamenskega centra ter se odločila, da objekt zgradi v ulici Brenner.
V letu 1983 je v ulici Brenner odkupila staro stavbo. V naslednjih obdobjih je pripravila potrebno dokumentacijo, izvršilne načrte, dobila potrebna zagotovila finančnih sredstev (posojila, prispevke). V maju leta 1988 je Dežela nakazala prispevek 65.250.000 lir za zgraditev izključno tistega dela, ki pripade knjižnici. Na dražbi za zakup del graditve celotnega objekta, ki se je vršila v drugi polovici leta 1990, je najboljša ponudba bila 19% višja od izklicne cene. Od tedaj je graditev socialnega centra postala za upravo mrtva točka, ki pa se je dokončno razblinila v nič in z njo novi sedež občinske knjižnice. To se je zgodilo na občinski seji (27.10. letos), na kateri je občinski svet med drugim razpravljal tudi o tej zadevi ter o deželnem prispevku 65.250.000 za knjižnico in njeno možno premestitev. Odbor je ob tej točki pripravil pravi besedni cirkus; na vse mogoče načine je iskal krivce za polom. Kriva naj bi bila najprej zamrznitev po-
sojil in tudi neprimerna lokacija. Za morebitno izgubo deželnega prispevka, naj bi bil po njihovem kriv župnik, ki ni dovolil, da bi knjižnico začasno (deset let) premestili v župnišče. Tako bo treba deželi vrniti denar. Tudi naprošena komisija za delovanje knjižnice je bila za namestitev knjižnice v župnišče, negativno je ocenila namene, da bi jo premestili v šolsko stavbo v Rupi.
Svetovalci SSk so ostro in negativno ocenili posege odbornikov. Glede knjižnice naj uprava premesti ambulanto iz prostorov, ki si jih delita, in naj jih preuredi za dokončni sedež knjižnice. Za polomijo naj se končno nehajo iskati krivci. Uprava naj si prevzame odgovornost in naj se končno odpove župnišču.
Občinski svet, z izjemo svetovalcev SSk, je nasedel brezplodnemu predlogu odbora, ki je do zadnjega prikrival polomijo. Predlog občinskega odbora o uporabi prispevka se je namreč glasil: Dobiti je treba načrtovalca, ki bi pripravil načrt za sedež knjižnice v župnišču; uprava mu bo honorar izplačala samo v primeru, da bo Dežela prispevek podaljšala (zadnji rok je zapadel zadnjega novembra letos).
Remo Devetak
Smrt v tujini
Pred kratkim je v Pisi umrla Anica Piščanc. Dočakala je 86 let. Pokojna je bila polsestra pok. Lada in Zore Piščanc. Ko je oče kot poštni uradnik moral zapustiti Trst ter oditi v službo v Piso, je šla z njim tudi družina. Anica si je tam ustvarila družino in tam ostala tudi potem, ko so se Piščančevi preselili v Gorico. Ostala je pa povezana z našimi kraji in, kadar je mogla, se je vsaj za obisk vračala v Gorico in Trst. Zadnjič je bila v Gorici preteklo poletje. Takrat je obiskala tudi Cerkno, zanjo kraj žalostnega spomina. Do smrti je bila tudi naročnica na naš list.
Sestri Miri naše sožalje, pokojnici pa večno plačilo, saj je morala kot mlada vdova marsikaj hudega prestati, tudi smrt še mlade hčere.
V torek v Gorici: Češnjev vrt
V torek, 15. decembra (ob 20.30) bo v gledališču »G. Verdi« v Gorici (ul. Garibaldi, 4) tretja letošnja gledališka predstava abonmaja SSG —
sezona 1992/93 — in sicer delo Antona Pavloviča Čehova »Češnjev vrt«, v režiji Borisa Kobala iz Trsta.
»Češnjev vrt« je komedija v štirih dejanjih, kot je delo podnaslovil sam avtor, je pa v resnici bridka podoba razpada nekega sveta, tragična metafora za trenutno dogajanje ne le v pisateljevi domovini. Veliko delo svetovne dramatike, pretresljiva umetniška vizija.
Nastopa ansambel Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta.
_ obvestila__________________________
Od 10. do 12. decembra bo v palači Attems 26. mednarodno srečanje na temo: »Krščansko tkivo v Srednji Evropi (1919-1989)«, ki ga organizira inštitut za Srečanja na področju kulture v Srednji Evropi. Med predavatelji bodo znane osebnosti iz kulturnega in verskega življenja.
V sredo 16. t.m., ob 20. uri, bo na sedežu Katoliškega glasa srečanje z goriški-mi sodelavci.
V Katoliški knjigarni v Gorici bo v petek, 18. t.m., ob 17.30 predstavitev knjige prof. Tomaža Simčiča »Andrej Gosar, krščanstvo in socialna misel«. Knjigo bo predstavila prof. Liča Rot Pahor.
Za begunske otroke: Marija Devetak z Vrha 50.000 lir.
Za misijonarja Klementa Paljka za revne otroke: N.N. A.C. 50.000 lir.
Za lačne otroke: N.N. Peč 100.000 lir. Ob 15. obletnici smrti dr. Rudija Klinca darujeta L. in E. Devetak za cerkev Sv. Ivana GO 100.000 in za sovodenjsko cerkev 200.000 (skupaj 300.000 lir.).
Za begunce BiH: v spomin na pok. Lojzeta Skrk družina Skrk Gorica in družina Simcic Trst 100.000; I.M. 400.000 lir.
Za slov. misijonarje: Peč - Žerjal Stana 150.000; Žerjal Stana 50 USA dol. Ana Furlan 100.000; v spomin na pok. moža Amalija Ukosič 50.000 lir. Marija Platiše daruje za Caritas
200.000 in za slov. misijonarje 200.000 lir.
Marija Grudina daruje za Sv. Goro
20.000 in za slov. Caritas 30.000 lir.
V spomin na strica Karla Kosič daruje nečak Joško z družino za cerkev v Rupi
50.000 in za begunce v Sloveniji 50.000 lir.
Ljudski radio
»TEDNIK LJUDSKEGA RADIA GORICA«
Naslovi:
— V Sloveniji podobno kot v Litvi zmaga levice.
— Zakaj je na desni dobil le Jelinčič.
— Balkanski požar tik pred razširitvijo.
— Imamo Slovenci v Italiji skupen program?
V oddaji: »Mikrofon je poslušal za vas«
bo vsak ponedeljek, ob 19.30 na sporedu Cecilijanka 1992
14.12.92
Mešani zbor PODGORA zborovodja Mirko Špacapan Moški zbor »SKALA« - Gabrje zborovodja Rozina Konjedic »OBIRSKI ŽENSKI KVINTET« Koroška - umetniški vodja Janez Bole
Za Sv. Goro: N.N. 50.000 lir.
Za katol. glas: N.N. 20.000 lir.
Za lačne v misijonih: K.K. 100.000; Olga 100.000 lir.
Za Cerkev: ob obletnici poroke Mira Guštin 20.000 lir.
Amelija in Leopold Pangos darujeta v spomin staršev Pangos in Muzlevič po
50.000 lir za Sv. Goro in za Marijin dom v Rojanu.
Za misijone: župnija Mačkolje 2.215.000; N.N. 100.000 lir.
Za slov. Karitas: druž. Tul iz Mačkolj 500.000; N.N. 100.000 lir.
Za cerkev v Mačkoljah: Purger (št. 70) ob smrti mons. Degrassi 50.000; za ogrevanje cerkve v Mačkoljah, druž Štrajn (št. 59) 200.000, v isti namen Olga Što-kovič 100.000; N.N. 50.000; N.N. 60.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: sestre in sorodniki v spomin Marije Oberti, 320.000; starši Štrekelj ob obletnici smrti hčerke Marije 100.000 lir.
Za cerkev na Vrhu: Marija Devetak
50.000 lir.
Za Katoliški tisk: N.N. 100.000 lir.
Za misijone: N.N. 100.000 lir.
Za lačne po svetu: N.N. 100.000 lir.
Za Bosno: N.N. 100.000 lir.
Za Sv. Goro: N.N. 100.000 lir.
Za Katoliški glas: S. Margherita Dovžan 10.000 lir.
Marcela Pahor za potrebe cerkve sv. Ivana v Trstu 50.000 lir v spomin na Angelo Lenardon vd. Lozej.
Za cerkev v Rupi: Ana Medvedič - Kosič, v spomin na moža Karlota 150.000 lir.
Za MPZ Rupa - Peč: Ana Medvedič - Kosič, v spomin na moža Karlota
100.000 lir.
Za misijon P. Kosa: Marija Devetak z Vrha 10.000.
V spomin Stanku Premrlu cerkveni pevski zbor iz Pevme za slovensko Karitas: 120.000 lir.
Marija Markuža daruje za begunce v BiH in za lačne v misijonih po 50.000 lir.
Vsem podpornikom našega lista in drugim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Radio Trst A
Spored od 13. do 19. decembra 1992
Nedelja: 8.30 Kmetijski tednik. 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu.
10.00 Mladinski oder: »Čebulčkove dogodivščine«. 10.50 Boris Kobal in Sergej Verč v satiričnem kabaretu »Prežganka«.
11.45 Vera in naš čas. 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev. 13.20 Glasba po željah. 14.10 Edvard Kocbek in njegov čas.
15.00 Iz krajevnih stvarnosti. 15.30 Šport in glasba.
Ponedeljek: 8.10 Jugoslavija 1941 -1945. 8.40 Slovenska lahka glasba. 9.30 »New Age« - »World sounds«. 10.10 Stereofonski koncert. 11.30 Odprta knjiga. Rabindranath Tagore: »Lačni kamni«.
12.00 Okno na Arbat. 12.40 Cecilijanka 1992. 13.20 Gospodarska problematika.
14.10 Otroški kotiček: »Svet za zaveso«.
14.30 Iz filmskega sveta. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Alpe-Jadran.
Torek: 8.10 Alpe-Jadran (ponovitev).
9.15 »Nevv Age« - »World sounds«.
10.10 Stereofonski koncert. 11.30 Odprta knjiga. Rabindranath Tagore: »Lačni kamni«. 12.00 Otrok in igra. 12.40 Cecilijanka 1992. 13.20 Glasba po željah.
16.00 Mladi val. 17.10 Simfonični orkester Slovenske filharmonije vodi Marko Letonja. 18.00 »Bajke in povesti o Slovencih«.
Sreda: 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev (ponovitev). 9.15 »New Age« -»World sounds«. 10.10 Stereofonski koncert. 11.30 Odprta knjiga. Rabindranath Tagore: »Lačni kamni«. 12.00 Pesnice in pisateljice v anglosaški književnosti. 12.40 Cecilijanka 1992. 13.20 »Na goriškem valu«. 15.30 Mladi val. 17.10 Mi in glasba. 18.00 »1492 ali kaj je kdo odkril«.
Četrtek: 8.10 Trst, december 1941.
9.30 »New Age« - »World sounds«.
10.10 Stereofonski koncert. 11.30 Odprta knjiga. Rabindranath Tagore: »Lačni kamni«. 12.00 V deželi čarobne palice. 12.40 Cecilijanka 1992. 13.20 Glasba po željah. 14.10 Dvignjena zaveza. 15.30 Mladi val. 17.15 Naš športnik.
Petek: 8.10 Razglednice iz Španije.
9.15 »Nevv Age« - »World sounds«.
10.10 Stereofonski koncert. 11.30 Odprta knjiga. Rabindranath Tagore: »Lačni kamni«. 12.00 Halo, dober dan! Tu 362875. 14.10 »Ena resna — ena smešna«. 14.30 Od Milj do Devina. 15.30 Mladi val. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki (ponovitev). 9.15 »Nevv Age« - »World sounds«. 10.10 Koncert v Kulturnem domu v Trstu. 11.30 Odprta knjiga. Rabindranath Tagore: »Lačni kamni«. 12.00 Ta rozajanski glas - Oddaja iz Rezije.
12.45 Glasnik Kanalske doline. 13.20 Glasba po željah. 14.10 Nediški zvon.
15.00 Duh časa in čar odra v spominih Jožeta Babiča. 16.00 Skozi tančico molka. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Edvard Kocbek in njegov čas.
KATOLIŠKI GLAS
Tednik
List je nastal po združitvi goriškega tednika »Slovenski Primorec« in tržaškega »Teden«. Prva številka »Katoliškega glasa« je izšla 2. februarja 1949.
Uredništvo in uprava: Riva Piazzutta, 18 -34170 Gorica - Tel. 0481/533177 - Fax 536978 poštni tekoči račun: 11234499 Poduredništvo: Vicolo delle Rose, 7 - 34135 Trst - Tel. 040/414646 Registriran na goriškem sodišču pod št. 5 dne 28.01.1949 Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Poštn. plačana v gotovini - skupina 1/70% Dovoljenje pokr. poštne uprave iz Gorice Izdaja: KTD Katoliško tiskovno društvo Societa Tipografica Cattolica srl Riva Piazzutta, 18 - Gorizia - P.l. 00054100318 Tiska: Tiskarna Budin v Gorici Cena posamezne številke: 1000 lir Letna naročnina: Italija	50.000
inozemstvo 70.000 zračna pošta 95.000 Oglasi: za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k temu dodati 19% IVA
v telovadnici Katoliškega doma v Gorici (Drevored 20. septembra 85)
ansambel
VRTNICA
- celovečerni zabavni program
- večerja, dobra pijača
- presenečenje...
* * *
Vstop samo z vabili. Informacije in vabila dobite v Katoliški knjigarni (tel. 531407), na Placuti 18 (tel. 533177 ali 532163) in pri naših društvih v Števerjanu, Podgori, Štandrežu, Rupi, Doberdobu. Lepo prosimo, da se čimprej odločite!
Za otroke le prostovoljni prispevki. Začetek ob 21.00
Vabljeni!
odbor staršev z Goriške
SKPD MIRKO FILEJ - ODER 90 LADISLAV FODOR
MATURA
Komedija v treh dejanjih Nastopajo člani skupine ODER 90 Režija Franko Žerjal V nedeljo, 13. decembra, ob 17. uri v Katoliškem domu
DAROVI