Inseratl i« sprejemajo in vel j« t "isi opna vrsta it kr., ue se tiska Hirat, ii n •! *.i « n ^ » D n n 3 ,, Pri večkratnem tiskanji »t cena urimeruu tui&njša, Sok opisi .e ce »racajo, nefraiskoviinr. se ne sprojum.ijo. V iročnino prej-cna opravniStv. {»CLTimiBtiaciiH) m ekspedirija ni. Dunajski ees:i 4t. 16 v Mediju-tori hiši, II. nadstropji. Političen list za slovensRl m ni Po oošti prejemar velia : Zu ceio ieto , m ju — kr, ta Doiieta 5 ., — ta četrt ieta . . J 50 ,, V administraciji velia: Za ceio ieto . . S 40 kr la poi leta . . t ., 20 ,, tu četrt ima Z ,, 10 .. V Linbijaui n» tiom Došiliau velia 60 kr. več ua leto. Vredništvo je Florijanske ulice št. 44 izhaja po trikra na terieu m «eer v torek, četrtek in sonoto. Dr. Rieger odlikovan. Ni še dolgo, kar so nemškoliberalni listi pisali, da so malenkostni nemiri v Pragi, pro-uzročeni po ošabnih nemških študentih, naredili slab vtis na cesarsko hišo, in da se cesar zopet odvrača od Slovanov, ter da misli že skoraj zopet poklicati „ustavoverce". Pa kakor ima že laž vedno kratke noge, tako se je tudi lažnjivost te novice hitro pokazala. Telegraf nam prinaša vest, da je bil dr. Hieger, voditelj češkega naroda, odlikovan od cesarja z redom železne krone druge vrste. To bi pač ne bilo mogoče, ako bi se bili Čehi res kroni zamerili; toraj Bmemo biti preverjeni, da so višji krogi zadovoljni s politiko desnice državnega zbora, kakor jo zastopa dr. Rieger, da bo cesar Slovanom še vedno nagnjeni. To vedeti, nam je tako v tolažbo, kakor v zagotovilo, da se preobrata v notranji politiki po smislu in željah ustavovercev nemarno bati. Te novice bo se zelo ustrašili nemškoli-beraici, ki v svojih listih dan na dan prerokujejo novo dobo, ki ima v kratkem ponoviti nemškutarsko glorijo. Ta vest, da je dr. Rieger odlikovan, jim je nekoliko sapo zaprla, ker spregledujejo, da se zibljejo v praznih sanjah, ako upajo, da je Taaffejeva vlada le prehodni stan, ki bo skoraj zginil s pozorja. Iznenadjeui pa bodo tudi tisti uradniki, ki so mislili, da bo moral Taaffe kmalo odstopiti, kakor nekdaj Ilohemvart, ter so smatrali za naj bolj politično ravnanje to, da bo vedno še z dušo in telesom služili centralistom proti svoji lastni vladi. Zdaj bodo menda vendar spregledali in spoznali, da bo se časi res spremenili in da „ustavoverne" vlade ne bo še tako hitro. Po tem se bodo tudi ravnali, in vsaj mnogi iz njih se bodo spametovali, da ne bodo dalje nasprotovali VBem vladnim naredbam. Odlikovanje Riegerjevo, ki se je brez dvoma zgodilo po predlogu ministerskega predsednika, nam je nadalje porok, da se vlada vedno bolj približuje desnici državnega zbora, in to je ravno, kar že davno želimo, da bi vlada ne omahovala dalje med obema strankama, ampak naj bi se ravnala po željah tiste stranke, na katero se opira in brez katere nič ne premore. Veseli nas, da je v Avstriji pri merodaj-nih krogih prodrlo spoznanje, da Slovani, toliko očrneni po judovsko-nemških listih kot panslavisti in sovražn'ki države, niso Avstriji prav nič nevarni, nasprotno, da so nje prvi in najmočnejši steber. Dosti dolgo časa je liberalcem veljalo njih obrekovanje, dosti dolgo bili so Rieger, Bleivveis in drugi politični voditelji pred cesarjem sumničeni in očrnjeni, v letošnjem letu pa Bta bila prva dva odliko vana z železno krono, kar je gotovo in veselo znamenje, da so zdaj v merodajnih krogih prepričani o zvestobi in poštenosti slovanskih voditeljev. Vse obrekovanje judovskih listov toraj ni nič izdalo, resuica je prišla na dan Stokrat in tisočkrat so Riegerju očitali njegovo potovanje v Moskvo, ter mu vedno upi ii na uho: „moskaupilger''; in vendar je zda) Rieger o.l cesarja odlikovati, ker svetli vladar pozna poštene namene tega moža, ki je, čeravno Slovan, vendar zvest Avstrijan^c. Lahko se pokaže sočutje za bratovski ruski narod, ne da bi bilo zavolj tega treba, zatajiti in izdati Avstrijo. Taaffe pa, ko je cesarju dr. Riegerja priporočil v odlikovanje, je pravo uganil, ker s tem je razpihnil nemškoliberalne nade o spremembi sedanje vladne sisteme. Živio Rieger! O slovanskih romarjih. Oči slovanskega Bveta so obrnjene zdaj proti Rimu, večnemu mestu in prestolnici katoliški, kamor bodo v teh dneh dospeli naši romarji, da se poklonijo sv. očetu. V zidovih starodavnega mesta se bodo našli sinovi matere Slave, in poklonivši se namestniku Kristusovemu, bodo ob enem spoznavali se med seboj v bratskih razgovorih. Čeravno romanje nema političnega namena, vendar se politike ne bo mogoče ogniti, še menj pa bo mogoče pozabiti nesrečnega razkola. Slovanski narodi bodo kot bratje in sinovi ene matere stali pred svetim očetom, navzoč bo Poljak, Rusin, čeh, Slovak, Hrvat in Slovenec; pa pogrešali Be bodo trije bratje, Rus Srb in Bolgar*). Naravno je, da se bodo slovanski romarji spominjali tudi teh treh bratskih narodov, obžalovali bodo nesrečni razkol in pošiljali bodo vroče molitve proti nebesom za edinstvo Slovanov v sveti katoliški veri. Nehote se bo ta zadeva v razgovor posilila, dal Bog, da bi ta razgovor ne ostal brez zaželjenega uspeha! Našim romarjem se podtikajo različni na- *) Le deloma, kakor priča naš današnji dopis iz Rima. Vred. Prigodba v fflisuri, državi severne Amerike. Pred več leti, ko se je klatilo še več konjskih tatov, premitnikov (kontrabantarjev) krivičnih igralcev in druge take golazni po državi Misuri, kakor danes, sedela je nekega hladnega dne družba mejhnih prebivalcev okoli ognišča krčme imenovane Jeferhouse prijaznega malega mestica L . . . . Jeden ko drugi, bili ho vsi, kar jih jc tu sedelo, pravi zarobljenci. Vsi so poslušali ravno prav pazljivo čudno prigodbo, katero jim je pripovedaval Jon Kel-ser, ki je bil dobro poznan načelnik neke drubali rovarskih malopridnežev. Pošlušalci, večidel ptujci, dali ko mu priložnost se znebiti svojih navadnih pripovcst, svojo slavo razšir-jevati, iu ae tudi v novem taboru junaka skazovati. Kelser končal je svojo povest b grdim prekliujevanjem ter je še pristavil: Jaz sem jeden tistih, ki se nikdar in nobene stvari ne boje, ne črnega, ne belega, ne rudečega, pa bi hotel tudi viditi onega, ki bi se pridrznil mi tega ne verjeti ali pa zanikati. S temi ebsedami potegne nož izza pasa se postavi po koncu kakor petelin ter obrača svoje male, črne zarudele oči od enega do drugega po slušalcev: Kdo se pridrzne reči, da to ni res? Nobeden mu ni ugovarjal, vsi so poobesili oči pred zaničljivim pogledom rovarja. Da, ponavlja ta, in se priduši, jaz eem jeden tistih ki se nič ue boje. Zdaj vam bom pa povedal o svojem boju z Defterjem, Ras Defter, kakor smo pa imenovali. Zlo zadovoljen, da so ga vsi pričujoči spoznali za junaka, katerega se vse boji, začel je pripovedovati svojo povest, kar vstopi v sobo visok, krepko raščeu, oprašen popotnik, popotno skrinico v roki držeč. Ta pokliče krčmarja, ki je dosedaj pri omenjeni družb; Bedel, ter ga s prijetnim glasom vpraša, ali bi mogel nocoj tu prenočiti. ,,Gotovo to zamorete, gospod, odgovori krčmar Bonifacij prijazno. Vi imate tudi konja, gospod ?'4 Popotnik prikima. Med tem ko si popotnik vrhno tukujo in popotno opravo s pomočjo krčmarja sleče, zapove ta zamorcu hlapcu, da ou tudi konja preskrbi. „Botc, kaj večerjali, gospod?" Ptujec spet prikima, in ker je videl, da je bilo ognjišče zasedeno, toraj ne več mogoče pristopiti, in se tudi ni hotel med ptuje društvo mešati, vsede se tiho k postranski mizi. Nazoči opazovali so ga od strani, Kelser pa, jezen, da ga je ptujec v njegovi povesti s svojim vstopom motil in zadržal, ga grdo pogleduje ter se zarežit „Stavim, da je to spet Yankee (tako se imenujejo v Ameriki rojeni Angleži.) Zavpil je te basede s tako poruglji-vim glasom, da se je videlo, da bi bil rad ptujca zdražil in razžalil. Popotnik se za vse te besede ni nič zmenil, vsede se k mizi, vzame časopis, ki je na njej ležal v roke iu ga pazljivo bere. Mirno in hladno obnašanje ptujca raska-čilo je pretepavskega rovarja še bolj. Mrmraje o boja z« i v ci h Yankejih obrne se spet k svoji družbi in nadaljuje svojo povest. Posebno glasno je pripovedoval krvave posameznosti, da bi bil pozornost ptujca ua se obrnil in da bi se ga bil ta bal. Ker pa rovnr vidi, da se ptujec še vedno ne zmeni zanj, obrne se k krčmarju, kateii jo ravno spet k družbi prišel, zarentači grdo, ter ga vpraša: ,,Ali morebiti menite, da je kak tat med nami?" ., St!" ga zavrne krčmar, tiho, prosim ne j razsajajte, kajti to bi bil kvar moji krčmi". meni, politični iu verski. Ml pu vemo, dn romarji niso Ali v Kun iz kucega promiAljonegn političnegu nuinenu i pač nosijo vsi neko uudo v srcu, du znu to potovuuju vužuo iu blago nosno pnHtnti zu celi Hlovuiiski svet, du znn važne nasledke imeli, knkorAinh ae zdaj uiti gotovo nadejati ne moremo. To |>otovnnjo pn gotovo m nobena demonStraelju zoper rusko pruvoslnvun cerkev, kakor nekteri listi pišejo, vendar goji vsak romar v srcu uho željo, du bi i/, tegu potovanja izrusllu edinost Slovanov v veri. Mnogi listi tudi piSejo, du no Ali naši romarji prosit za slovansko liturgljo. Mogoče je in celo verjetno, du jih je neknj med hIovuii-skuni romarji, ki to željo tiho v sebi hranijo, mogoče dn jo bodo tudi ru/.odoli; da hi to bil pn gluvni n a m on potovuuju, to ni res. Tako poročilu so puč umevno pri tujih IihIiIi, ki niso uuAegn unrodii sinovi; mi Slovuol pn vemo, du so Ali romurji i/, tegu iiumeiiu v ltim, tlu ho sv. očetu zahvalijo /u njegovo okrožnico „Urando inunus", kjer jo tako počastil iiuAn apostolu hs. Cirila iu Metodu, iu ho tuko IJu-beznjivo spomnil Hlovunov. Ob enem pu se bodo zahvullll tudi Hogu, du jo Hlovunom poslu! lu dvn blugovestiiikn, du sta nnm luč hv. vero prižigala. Skupno potovanju pa jo nekaki Izraz hIo vunsko vzajemnosti, sijajni doku«, da so Slovani ros čutijo kot. en sum narod in du ni prazno, kur ho piAo o slovnuski ideji, du jo živn moč, ne mrtvil teorija. Kar iiiih pu nuj bolj veseli, je to, dn vprvič vidimo 1'oljnko v krogu hIovuiisIuIi bratov. Poljaki so bili do zdaj sumi zu se ni o slovanski vzajemnosti niso inarull doHti slIAuti. Zdaj ho ho pu vendar pridružili drugim bratom. 1/. srčnegu sprejema v Ljubljani ho lahko razvldoll, da mi Slovenci jih h|ioznavuino ravno lako zu hvojo brate, kukor Celil) uli Ituse, Hrvate ali Srbe. Ge pn inI pri tej priložnosti povdarjuino Hvojo narodnost, nočemo h tem proti nobeni narodnosti dciiionstriruti, kukor iiitin nekteri podtikajo. Kuj to hiiio povdurjnli že od nekdaj, zuhtevuju hvojo pravo, pa prcpuBčuje vsakemu drugemu njegovo pruvo. Svet gleda v Kun iu nu Slovane, ter tigibljo, knj bi Slovani v Itiuiu nameravali. Ta radovednost pride od tod, ker je Hvet znčel spoAtovuti mnogoštevilni slovenski narod- Tudi mi z veseljem gledamo nu nnAo romarje, želimo jiui srečen opravek v Klinu, tir du lil nam sproslli ohilnegu blagoslovu iz nebes, posebno pu to milost, du hi se nesrečni razkol poravnal, dn bi zgubljeni m od nus odtrgani hrntjo povrnili se nii/.aj v naročje kntoliAke cerkve. To hi bil nujlepAl vt prh in sntl tega romanja v Kun. Politični pregled. V Ljiililjuiu J. julija. A VHinjHlie d«;H'le Nu OkitmIvciii bodo volitve kmulo nkon čune. Kakor Hino mi že prej en par krut pravili, tuko so je zgodilo , namreč du ni jo Htruului skrajno levice mnogo tnl pridobila, kur jo nu ravno, ker so vso stranke poviiurjnlo neod-vihiiohI. od Avstrije, kur KoAutovci ravno hočejo. V lati na strnukii jo i ti d i nekaj sedežev pridobila, tuko dn ho Tišin Ae iiiitlulje ostal vlmlur OgetHke. Zmerna opozicija pn jo mnogo sudežov zgubila. Slovani pn niso luieli sreče, Slovuki nimajo spet nobeni ga poslancu, tudi Srb Polit jo propadel, dozdai je od Stliov suiiio Milotič voljen, pu Ae njegovo volitev hočejo Mtidjuri ovreči. V l*i'tiK'i 110 bili iiemAki Atudenti to-peni. Mnogo jo bojda ranjenih. NeniAkl ,,burAi" ho čeuko Ijtitl tvo tuko dolgo dražili in pro-vocirull, du so jo enkrat skupili. Nemftko-ju* tlovski listi imajo /tlnj vsaj o čem pisati, ku kur nekdaj o Janjčiili ; uemAko študente risujo nedolžno, kukor niigeljčke t ktlor pu univerzi-tetni) „burAo" poznn, bo že vedel, kitko so t.t vrsto gospodiči prevzetni. Vitanje države. V €'ur I k rinili so liilt morilci sultanu Ahdul-Aziza k smrti obsojani; mod njuni je tudi I.IhI.i Mitliuil puAu, ki je nekdaj kot pravi krvoločni trinog Bolgare bičal; pozneje jo kot minister hotel uvesti tisto stneAno ustavo za I ur Ako državo , zu kur gu jo ,,N. IV. Presse" do nebes povzdigoval«. Prijateljstvo „N. fr. Pr." pa gu idaj ne bo reAilo prod smrtjo. Na IloIft-urMknu ho ho volitve u-vrAilo večinom v smislu kneza Huttenberga. Toraj bo lahko ustavo odpravil in absolutno vladni. Nova Aolu /u Bolgare I Izvirni dopisi. 1» II luni, 'J4. jud. (Slovanski romarji Volitve v mestni /bor. Dogodim v Marsllljl, Vročlnn.) Občim pozornost kutoliAkih krogov obrnjena je nn sloviuiHke romarje, kteri pr-hajnjo že v Kun. t. m. priAln jo z brzo-vlukom i/. Nupolju deputucija bolgsrska, obstoji čti iz ti vet oseb, nu čelu jI jo Nil l/.vu-row, biAkup kutoliAkih Bolgarov miicedonskb in ruineljskih. Komite zn sprejem Slovanov čnknl jo je un kolodvoru ter peljal v pripravljeno stanovanj« v kolegij kutoliAkih Armonov, Sv. Oče vknzuli ho nn dveh krajih pripraviti postelj zu vhožne romarje, na enem jo (10, mi drugem '10 postelj; tudi lastnik hotelov du Kome iu do In Vlilo je nek ponudil oba ho-tfila prevzvifl. biHltiijiii Stroimiojorju zn hIoviui-slte romarje, vbožni stanovali bi znstonj, duigi ki zamorijo plačati, plačali nuj bi polovico nuvuilue ceno, Urez dvomu jirekoHtli bodo slovniiski romarji |io Atevilti vho tlruge. Otui Hobana, v kita ho mora liti! lu vi gospod, povejte nn, kuj linčetu raji V" ,,No eno, no drugo, jo odgovor, un vsulc način pa nečem |iilt." ,,Potem se morate z nieooj bili," znv|ilje rovar, He piitluAl nt iiojirliiio nož, kterega je v |tnsicl nosil. uNiiineravato morebiti me umoriti ?" vprnfln mrzlo ptujec, nkoruvno ho vsi mislili, tlu jo ves prestrnAiin. „Sitj se lahko branite," zavrne bnlitif, že proglušuvutl tu kot priznanje in odobrcnjol sedanjega političnega Miania v Italiji. Sv. Očol Leon, videč bre/.štuviluo slu, ki i/,hu]a i/, tega, modro ravnaj« kakor miniraj, dovolili iu spod bujali mi katoličane, naj su vdelužujojo adtni olstrativuih volitev. Na mnogih krajih no ni katoličani, borlvši ho močno proti vladi in li-beralceni, pridobili večino v mestnem /boru in tako odvrnili mnogo Hlobeg«, ki ga /.umore Htoriti katoliški eerkvl liberalni, brezverski mestni zbor. Ne gotovi /mag« v llimu h bvo-jim i lastniuii kandidati, — /urad obilnega Številu uusprotuikov, ki ho tu koncentriraul, odločili ho ho glasovni i zu smerne, pošteno može konštitucl|ouulne stianku, kteri ho jiiii pu morali prt d volitvijo obljubiti, da no bodo podpirali v mestnem /boru, kar bi vtogiiilo žaliti verski čut katoličanov, l/mcd 18 kandidatov, ktere ho pOftuvil), propadla nln hhuio dva, ki hI h bila podpirana hhiiio od katoliške Htanke, toda dobila nta /u izvoljenimi nu|več glasov, tako da je upat', tla prihodnjič /magma. (telo liberalni IihIi morajo prlposnati, du gro čast pri volitvah kutoličuuom, ki ho hc poku/,uli „Btrogo tli: f. pluiirane", ki mi gltiHovnli »enoglusno, brc/, iiniuhovanju". Hit/, dvomu, v uokterili letih iztrebili bodo katoličani i/. liioHtncgu zbora vse ultruliberalne, brezvorne iu Iraiua/onsko može, iu čo tudi Hi no bodo pridobili vseli Hidcžev, pripomogli bodo vmi darle, du pridejo v mestni zbor pošteni pametni možje. Dogodim v MaiHiliji ho Italjano ailno raz burile. Ko bi hu Krniico/.ov no buli, začeli bi takoj vojsko s njimi, u uiiinjku zaveznikov, brez kterih nu opravijo nič. Luški listi ob dolžujujo Kratico/.!-, čeS, da ho oni vsega krivi, da ho oni navlaSč žvižgali pri prihodu vojakov i/, Tunizijo iu zvrnili to nu Italijane, polustivši hii te prilike, du napravijo „luv ua Italijanu'1. Cujte, koga obdolžuju nujnost unuiiSi list, rimski „La Oapitule" žalostnih dogodkov v Mursllljl. V IihIii od -'il, t. m. piše: „l>ubro jo zapomniti Bi, du ho pri /.meSiijnvah v Marsilijl v prvi vrsti stali klerikalci: katoliški dijaki, uuj bol) fanatični katoličani so tisti, ki so hc odlikovali pri lovu nu ltulijuim po ulicah mar nlljskih. Očitno Je, du upajo v vojski med Francijo lu linlijo priti v Kun in papeža zopet posaditi uu tron, bolj mirnim glasom, kajli liuli on je računal, du ho mu bo ptujec prestrašen precej iidal. , Al) me kličete ua pošten dvoboji*1 vpraša Iu. ,,Nuruviio, odgovori Kulser, mi poznamo le pošteno dvoboje." Položaj postal ju scduj resen. „Oo:ipodjel obrne hu ptujec, priklanjajoč hu k nusOčim, vi vsi vcatu, kuko mirno sem tu VNlnjiil, iii tudi tla puznej«) iiInuiii nobenega ru/žulil, vi h te vsi videli, kuko ju tu človek vsini pravilom vljudnosti nusproti /, menoj ravnal in mu k prepiru ellll. Ju/, huiii ptuj, ln akoravno sem že veliko čul o vituštvu južnih dežul, želim vendar vcditl , koliko vas bo pri-Hiistviilii dvoboju V" , Mi vhI, mi vsi, odgovorili so oh enem vhI nazočl, dvoboj ne mora zvršiti pošteno Iu po pravilih." ,,11vnlu vam gospodje, prepričali stu me, tla držite nu čast in pravico, nadaljnjo ptujec, iu sodaj vas bom ju/, prepričal, du ju tu človek velik bojiuljlv šlrokoustuež, drugače uu zapusti nobeden ntju ilvcli trgu kraja." ,,Ju/, huiii poklican uu dvoboj, kuj ne V" Vsi odgovore, da, res je Inku. Vsi državljani toraj, ki ljubijo v resnici svojo deželo, uuj nikar no poHluštijo upitjn, ki pridu prek gon\, pazljivo pu nuj gludujo na Vatikan, vodno oguJISče, kjer ho kujejo vse /arotu proti Italiji, naši svobodi iu miši nu-odvisnosti. Tu ju pruvo žugnnjo. Tu ju pravu novarnoBt." Ni hu čuditi du pišu kaj tacugtt ultralibu-ralni, frnmuionskl list, čuditi hu jc pa, du ju šu culo minister zunanjih zadev v Italiji, advokat MunČiui tuko predrzen isustiti ku) ta eega v parlunienlu. V odgovoru na Interpelacijo o dogodbuh v Mursiliji j« Mančini malo munj kot iiuravuost obdolžil „klorikalce" kot poglavitno Sunturju hrupa v Mursllijl in nt orli odgovoren Vatikan onega nereda in preliti) krvi. Med tem ko okušajo poslanci, župani, pol cajl, žandarmi in vojaki /abiuuiti, tla In protifrnn« eoske demonstracijo v llimu, (Ionov«, Nupolju, l'urluu Iu Pulermi ne postale hrup in punt, s o predrzne Italijanski minister v očitnem parlamentu ulivuti olje v ogenj in tako rekoč h prstom sasnamoviiti ono, proti kterim naj bi hu obrnil ljudski srd. Zuluij Mančini ni nu-ravnost rekel, da ju v Mursllijl prvi zažvižgal kardinal Jukoblni, ki hu ju nnlufč zarnd tega tju podal, preoblečen kot francoski sjiuhis (vojak.) (1 In mi m hii ploskali italijanski liberalci rc-publ ki francoski m liberalnim časnikom frun-coslcim, ko ho začeli rovuti proti katoliški cerkvi, ko ho izganjali mlrnu prebivavco su-mostiinov. Ali glejl tinta drulial, ki ju v Mur-silijl kamenju lučula na menihe, ko so zapustili Humostaiihko vratu, padla ju zdaj nu Italijane, /.ačela jc ,,luv na Itulijanu po ulicah niarsiljskih". Vročina ju lutoB nunavaduo dolgo izostala, |irišla ju pa vendar le. ZliiHti včurnj pihal ju veter, kot du bi bil prišel i/, razbeljeno peči. Duiich ju bilo mulo bolje, vendar imuino v senci U. i!f> stoplni gorkoto. Slovanski romarji bodo prelil! tu precej potil i bojim hc, da bi kodo uu /.holil /a mrzlico, kur ju /.daj uu) novnrnlfll čas, /.lasti za ono, Iti so neprevidni m hu iiu znajo varovati. A. H. Mtuiiohoi-. Tista viišu novica o Htruli, ki jo bojda tukaj udarila, naj hu tuko uredi, da tukaj ni treščilo, ker m strelovoda, pač pa pri hv. Nedelji, 'J uri ud tudi, kjer ju strulo vod. Iluilo uro smo pa vendar čutili, ker iiiih jo toča potolkla, hu rofie, nas iic, anijiuk vino- ,,1'ozvana stranka ima pravico voliti orožje, čuti m kraj dvoboju V" Spet vsi pritrdijo, ltovar postal jc vodno bolj bled in nemiren. „(lonpodju, jas nisem vajen bojevati se /, nožem iu vendar želim, da bi bilo pri obema omiko pravo, predlagam tedaj, da prepustimo izid boja naključbi, da hu iiii ta način srčnost nasprotnika šu boljo raskužo. Iiiihko ju, boju vati ho z orožjem, h katerim hiiio vajeni, nI) pravu srčnost hu tudi negotovosti uu boji, hiii ho moj nasprotnik baba, da hu nobeno stvari na n vrt u no boji. MoJ predlog ju toraj tu: Dva čisto enaka samokresu, od katerih ju pa Iu udun nabit (nabasan) su pokrijeta s debelim prtom« Potem arečkuvo, kdor pravo kočko dobi, vzame izpod prta brez zbiranja samokres, pomeri ua pršu uuohorožcnega nasprotnika Iu sproži. Ncoboru žunl mora mirno stati iu kroglo v srcu prejeti, ali pa tudi no prejeti, čo Izpod prta vzeti samokres m nabit; kakor bog hoče! Ali ul to pošteno V ,,("listo poštene,' odgovori viti, rnsven Kol surju, Iu on Jo resno ogledoval, in prisegal, du si /.umoru lu Vunkeu kuj tacegtt domisliti. grudo nam, da no preveč, le kar je prav. Sa-moborol vele , da bo malo du genimino vltis, tešijo hu pa, da bodo robo odpravljali z 011,1 tudi prav. - O hudem vremunu Bta šla dva seljaka i/, krčme, ker ju dež naletaval, odpre eden usta sa grobo klutev, in — zdajci mu trešči v odperto šobo; dober tok. V Dravi blizu Oseka ju bil velik štor, ki ju oviral plovitbo. V drugih čolnovih hu spravijo delavci, bilo jo v nedeljo dopoldne, da bi ga s dinnmitom raz-strulili. Moj vsakoverstnlm rohnuujem opravljajo tleli). Kar naenkrat poči, enega čolna ni več, Inženir, ki ju ua delo priganjal, ju bil ua kosce raztrgan. — Tukajflni blagajnik je tuko čuden človek, tla ne vo ra/,lučka med mojim iu tvojim, siromak ho ju potem takuni v več letih za nekaj tmoč UŠtel. V kratkem ho bilo volitve za trgoviščo; gospodje ho hu kar med sabo potrdili, trgoviščana niso potrebovali no-bunega. llilva pu bo, kudur pridejo volitve za sabor. — (lovori hc, tla v Podsiuedu bodo naredili čros Savo most,, to lil bil /a našo trgovino nov dušek. Stupišnik, mariborskega vlu-ilike bližnji sorodnik, hu očita podjetnika, če mu bodu sabor kaj poniogul. Tudi mokrlška grajščina hu velo zanima za to prevesilo, zlasti inteligentna gospcu baronica. — Naši romarji ho /. nutlumi udiSli, bomo videli, kaj lepega prinest). V god slovenskih blagovestnikov su bo v Zagrebu pulil nIovuiihIiu maša. Potok-noli ho tu stvar grajani, tiHknn jo bil žo h!i>-veiiHki tekst (/. latinico). „Kut. liHt" jim pot d, du ho isobčuui exe. lataii Huntuutlue, čo delajo brus cerkvene dovolitve. Nato ho obroojo na stožornika, ki jim pove, da tako dovoljenje prestopil delokrog njegovo oblasti. Zduj su I r-sojavno /utuko k papeževemu tajniku, .luko-blniju , ki jim žuljeno ispolnuje, in brzojavno nu/,nuni. Radost, lu vi V (\i hočete kuj slovenskega v cerkvi imeti, ho morajo grajani gcnitl. Tukajšnl saniost. predstojnik si ju tudi naročil slov. mašo. Po Hrvatskem hu širijo Riharjevl niipevl kakor neka) posebno lepega. Poprej ljudje druzega niso znali, ko inlndii pravda stara rlva, uli pu lidel fodol tuluhi Napuvi iu trdo be-seda pojdejo v tisek. - Tukaj ni učiteljskega pripravniščn, kakor stoji v„Lutop. si. matice." Obstoji I« 'Irazredtia akadoniiia, dekliška m duška. Dobro bi bilo, ko bi so imenu hrvatskih kiajev razvrstila po vladikovlnuh in urin- ,,Ali vam nisem pravil, da jo to človeče, lu hu ju pred nekaj trenutkih buhalo, du hu nu boji nu človeka ne hudiča, bojazljivec?" rečo ptujec. Navsuči ho su vni zusmujuli, vsi so Htali, uu njegovi strani. Krčmar h koncu ni dopustil, tla bi hu dvoboj vršil v njegovi hiši. Ko ga pa nekdo ua ntraii pokliče iu mu nekdo na uho poSepeta su ju sndovoljll. No posebno rad dovoli tudi Kulser v tuk dvoboj. Volili so potem Jedoaga, du samokres nabije, in nabitega in nunabltcgn pod prt skrije. „Ja'i brc/, srečkunja prepustim nasprotniku pravico, da on prvi sumokros Isbere, reče ptujec, ko ho ju oba, Jedncgii nasproti drugemu postavili. Rovarju hu ju iiu bledem licu in trepetajočih udih poznalo, da ju zelo nemiren, ko ju pa čul, da bo ou prvi streljal, ho jo malo obrabili, on sežu pod prt, pomeri na prsa ptujca, lu sproil. Samokres ne počil Ptujec ni vedel, uli ju Hiimokrus nabit ali nu, ali vendar hu iii guntl, uiti m postal bled. Navsočl ploskali ho /, rokami, rovur pu postal Je mrtvaSko bled. ,,Zdu| Je vrsta na meni," rečo mirno ptu- diakonatih (dekanatih), kakor je to b slovenskimi navada. — Je li res, da bode Konrad Slovence kaznil, ker ste njegovemu zetu nagajali ? Domače novice. V Ljubljani, 2. julija. (V Čas« sv. Cirila in Metoda) se ima VBled ukaza mil. kneza in škofa po vseh farnih cerkvah ljubljanske škofije v torek obhajati slo-veaua hv. maša z zahvalno pesmijo. (V Rim) bo v torek zvečer še odpotovali in srečno tudi že tje došli še ti le romarji slovenski: G. Jožef Bernard s sinom Jožeiom in hčerjo Kristino Bernard; gospodične Jerica iu Albina Smrekarjeva in še ena druga (Pressel.) (Iz prijateljskega pisma slovenskega romarja objavimo sledeče:) Nismo mislili, da je tako daljna vožnja po morju od TrBta do Ankone. Danes zjutraj ob 8. smo se odpeljali iz TrBta in že je ura 9. zvečer, ko smo še skoraj na Bredi morja. Vožnja je prav prijetna ; vreme lepo in morje mirno. Krasno se je vidilo soince v zatonu, čehi so vso vožnjo izvrstno vredili. Nekoliko sitnost smo prestali od lahonske zagrizenosti na tržaškem kolodvoru. Predstojnik kolodvorski jo poslal policaja z ukazom naj ustavi govor Štulc-ev na kolodvoru. Blagi stari mož ni protestiral in imeli amo zato bolj prijeten večer v hotelu Monte Verdi, kjer so nam napravili tržuški Slovenci (prof. Glaser, Dolinar itd.) banket. Poljaki so se odpeljali z lastnim parnikom ,,Stambul" štiri ure pred nami. Krasna je adresa Čehov do sv. Očeta, krasna po obliki zunanji in po besedi. Prijazni so nam vsi Slovani nenavadno; saj nas pelje ena misel proti večnemu meBtu in v sorodu po krvi smo tudi enega duhu in enega srca. Časniki laški in nemški liberalni pišejo strastno o tem potovanju pripisovaje mu veliko politično važnost. Boj6 se vzhajajoče slovansko zarije. Upumo, da bomo jutri ob 9. zjutraj v praznik sv. app. Petru in Puvla v Rimu. Došel je telegram iz Rima, du žele bv. Oče, da bi ta dau že ondi obhajali. (Ljubljanski mestni zbor) je glede stra- jec, iu vpre osomo svoje oči v strahu se vi-jočega Kelserja. Te besede pa bo bile rovarju preveč. „Ne! jaz sem tudi Bedaj nu vrsti" zu-upijo, zgrabi še drugi samokrcB in tudi tega na ptujca sproži. Pn tudi ta ni počil zato, ker oba nista bilu nabita. Društvo ae je namreč skrivaj zmenilo, da skusi srčnost obeh, brez prelivunja krvi, zuto niso nobenega samokresa nabili. Vsi pričujoči zakriče: Pfujl pfujl ■— Kelser pa zdivjo kletvijo vrže samokres v stran, potegne nož iz paaice in plane na nasprotniku. Ptujec se urno tako zasuče, da je pripravil mizo med se in rovarju. ,,Trikrat Hi mi po življenji stregel, sedaj velja tvoje življenje I" S temi besedami vzdigne hitro roko, zabliska se, poči in širokoustni rovar zvrne se mrtev na tla. Sodnija oprostila je plavookego ptujen, ter odločilu, da je tu Kelserja vstrelil le v opravičeni samolastni pomoč1. Ptujec odpotoval jo, kakor bi ho no bilo nič posebnega zgodilo. Ko bi ime omenjenega ptujca imenovali, spoznali bi v njem najimenitnejšega državljana severne Amerike, pa obljubili smo razglasiti la njegovo prigodbo. nišč in novonasvetovanih njih prenaredeb tako Bklenil, da se imajo poprej posestniki prašati, kaj mislijo o tistih zaprtih gnojnicah, ki bodo toliko denarja Btale, in ali bi se pripruvljene čutili, take v Bvojih hišah napraviti. Pozneje še le so bo začelo občno po uovem delati. (Ljubljanski tiskarji) napravijo izlet na Bled, kjer bodo prazuovali Gutenbergov spomin. (Dr. Schtippel), c. kr. deželne vlade svetovalec, miBli iti neki v pokoj. Že zdaj si drznemo izreči željo, du bi njegov referat potem izročili možu, ki bi imel srce za naše ubogo kmečko ljudstvo, ter bi se vestno prizadeval že skoraj rešiti jako zamotane zern-Ijiško-odvezuo zadeve na Gorenjskem. Ako pojde še nekoliko časa tako naprej, morajo uaši gorenjski kmetje vsi v nič priti. (Vabilo gosp. odbornikom Matica slovenske) v Bojo, ki bode dne 9. julija 5 l/ri cesarju storili prisego. — C o b a r j e v d a r. Za cerkveno po prave pri sv. Lenartu v loški dekuniji so cesar darovali '200 goldinarjev. — f D r ž a v n i poslanec Andrej Ilofer, vnuk sluvnega tirolskega od Francozov v Muutovi ustreljenega junaka Andrejo lloferju, ki je bil pred nekimi meseci znorel, je 25. p. m. nu Dunaji umrl. Pogreba so se vdeležili mnogi na Dunaji bivajoči državni po-sluuci. — f G. E m a n u e I T o m š i č, bi vši žu-j>an v Trebnjem in vseskozi vrl narodnjak, je 29. t. m. zjutraj v 57. lotu svojo sturosti umrl. Pogreb njegov je bil včeraj. R. I. P. — Slovanski romarji v Trstu. O njih piše tržaški „Tagblatt", da ho došli v Trst dve uri pozneje, ko namenjeno (ker so se dve uri mudili v Ljubljani). Došlo je na kolodvor mnogo občinstva romarje gledat in pozdravit. Slovenci v Trstu, njim na čelu g. Dolenc, so priskrbeli romarjem stanovanja. V Trstu se jim bo pridružilo še kakih 50 Slovencev. Prošt Stulc jo romarjem naznanil i/, vozu, kdaj in kju so snidejo, ko bo treba odpotovati. Zvečer ho se zbrali muogi romarji nn vrtu gostilnice ,,monte verdo", kjer so tržuški rodoljubi priredili veselico. Pri veselici so se slišalo razne nnpitnice na slavjanuko vzajemnost. Tržaški pevci pa bo nekaj lepih pesnvc zapeli, ae ve da same slovanske; tudi godba je večinom slovanske melodije svirala. ,,Lloyd" je morut vzeti dva parnika, ker na enem niso imeli vsi prostora, na teh dveh parmkih so odpluli romarji proti Jakinu (Ankoni). Za vožnjo po morji so plačali romarji 2000 gld. v zlatu. -- Cerkev k p r e s v. srcu Jezusovemu bodo z dali tudi v Gradcu. Zidal jo bo l>rof. llatiberisser. — I f. Celju 30. juniju. Današnja slovesnost blagoslovljenja novega poslopja za šolske sestre bila je velikanska. Mil. gosp. knezoškof tfo blagoslovili hišo ter imeli slovenski govor, obhujula se je potem v kapelici sv. mašit. Ljudstva iz mesta in okolice se je vdeležtlo v obilnem številu. Navzočih je bilo nad 20 duhovnikov. V vel ki sobani se je potem vršila slovesnost s govorom, dekluma-cijami in petjem. Sodelovali so vrli gg. čitalnični pevci; hvala njim! 1. jul ja se začne šola v novem po^lopj'. Obš rnejl dopis prihodnjič. — Vabilo. Goriška čitalnica s svojo poddružn eo bode obhajulu praznik Slovauskih nposteljev Sv. Cirila in Metoda v nedeljo, dne 3. julija takč-le: Zjutraj: Udje se zbero v nedeljo zjutraj ob 9. uri v čitalničnih prostorih ter odidejo z društveno zastavo k slovesni sv. maši na Kostanjevico, pri kateraj se bode pela muše, ki jo je zložil oče Peter luieževič, vglusbil pa g. Kuhač. Popoludne: Ob 3. uri se zbero rodoljubi ob ugodnem vremenu na Katurinovem vrtu. K slovesni maši iu k po-poludunski zabavi so vljudno vabljeni vsi slov. rodoljubi. Odbor. Vabilo k naročevanjn „SLOYENGAli. Po pošti prejeman velju pri trikratnem izhajanji list zu celo leto . . 10 gl. — kr. „ polletn . . fi „ — „ „ četrt let« . 2 „ 50 „ V administraciji sprejeman: Za celo leto......8 gl. 40 kr. „ pol leta......4 „ 20 „ „ četrt jeta......2 „ 10 „ Posamezne številke ... — „ 7 ,, Za bogoslovce, dijake in učitelje: Za četrt letu .... 1 „ 50 ,, V Ljubljani na dom pošiljali velju 60 kr. več na leto. List pošljemo vsem dosedanjim naročnikom. Kdor se ne misli naročiti, nuj ga pošlje nazaj, ker ga sicer smatramo kot naročniku. Tudi prosimo tiste gospode, ki naročnine še niso poravnali, da lii to storili prej ko mogoče, da tudi mi poravnamo račun v tiskurni. Naročnina se pošilja najceneje po poštnih nakaznicah (Postanwcisungen) opravništvn, na dunajski cesti Št. 15. Spomin ur Ciril-Metodove svečanosti prejeli smo te dni iz Rima. Podoba ss. bratov, slovanskih apostolov Cirila iu Metodu je bakrorez na ličnem papirju, ter predstavlja obadva božju poslancu v škofovskem oblačilu. Podoba jo narejeua po izvirniku v sv. Kletnima cerkvi v Rimu. Lepo v pozlačen okvir dejana je podoba visoka 60 cm. in široka 4!) cm. Podoba je izvrstno izpeljana in tlojiada vsakemu, sme se občinstvu z dobro vestjo priporočati. Cena -t pozlačenim okvirjem je 3 gld. v bukvami, ■r. zabojem po j ošti .'! gld. f>0 novč. Tudi smo dobili prav lične svetinjice bs. bratov C.rila i Metodu, katero prodajamo po najnižji ceni. K obilnim naročilom zgoraj naznanjenih reči najuljudneje vabi liafoliAlm ItiiliVitrim v Ljubljani. J. ithiznikovi nasledniki » Ljubljani Ictinjatolj in odgovorni urednik Filip ll;iflet'l;i|).